ai&m& XXXI, številka 6, 19. marec 1 9 9 9 Cena 269,00 SIT “ “ ČASOPIS ISSN DBSI-SIhO Zadruga mozirje • z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH Z GRADBENIM MATERIALOM PO AKCIJSKIH CENAH * APNO IGM ZAGORJE 25/1 399 SIT * CEMENT 50/1 729 SIT * MODUL BLOK * STREŠNA KRITINA {BRAMAC, BOBROVEC, SALONITKE...) * NA ZALOGI VSE VRSTE BETONSKIH CEVI, ZIDAKOV, TRAVNIH PLOŠČ, ROBNIKOV - PROIZVAJALCA VEGRAD VELENJE * ZA VEČJE KOLIČINE GRADBENEGA MATERIALA - MOŽNOST DODATNEGA POPUSTA V POSLOVALNICAH S KMETIJSKIM REPROMATERIALOM * VAM NUDIMO MINERALNA GNOJILA; MAP 11X52X0, ------------------— NPK 15X15X15, NPK 8X26X26, KAN 27%... ZADRUŽNE TRGOVINE - VEDNO Z VAM! ZAKAJ DENARJA PODJETJA, ZAVODA, DRUŠTVA NE BI OPLEMENITILI? V Banki Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke se zavedamo pomembnosti pravilnega gospodarjenja s sredstvi, zato vam tolarska sredstva v odvisnosti od časa vezave, obrestujemo po naslednjih obrestnih merah: ■ sredstva, vezana do 30 dni 4% letno ■ sredstva, vezana od 31 do 90 dni T (D) + 1,0% letno - sredstva, vezana od 91 do 180 dni T(D) + 2,0% letno ■ sredstva, vezana od 181 do 365 dni T(D) + 2,5% letno ■ sredstva, vezana od 1 do 2 let T(D) + 3,0% letno ■ sredstva, vezana nad 2 leti T(D) + 4,0% letno Opozorimo naj vas na možnost vezave depozita z valutno klavzulo EURO! Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 063/854-301 ali 063/854-323 v Sektorju zakladništva. Ne pozabite - denar nagrajuje tistega, ki zna ravnati z njim! banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ■KL _ i radie alfa L ■ PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU ■DT 1C7.8 H h/ « OSREDNJA ISSN 0351-8140 \X Leto XXXI, št. 6,19. marec 1999 Izhaja vsak drugi petek ^^sw^yiwsMKV \ \-\\\ '’\X'V\ \ Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje,, telefon: 063/839-07-90, faks: 063/839-07-91, žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Fečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik : Računalniška obdelava: Tomaž Pajk v Trženje:^, n Heleha Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: \\x. x Savinjske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/839-07-90 Faks: 063/839-07-91 \\> E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet: http//:www.savii}j-novice-sp.si Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT vo \V\ Tisk: IGEA d.o.o. Nazarje \\N Rokopise, objave, razpise in oglase je , potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom. -tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Xx\\v\ Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektorirariw.\vxvN Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Mesec marec se je odločno nagnil v drugo polovico in po dnevu žena bo kmalu na vrsti še drugi “ženski ’’praznik - materinski dan. Slednji ima morda več čustvenega naboja kot prvi, saj je posvečen osebam, kijih imamo nadvse radi. Našim materam. Ko se človek obpomembnih inprelomnih trenutkih v svojem življenju ter poslovni karieri z mislimi vrača nazaj v preteklost, ne more mimo spoznanja, da vsega tistega, kar je dosegel, ne bi bilo brez osebe, ki ga je prinesla na svet, mu omogočila eksistenco v zgodnjem obdobju življenja in ga s svojo ljubeznijo ter nauki pripravila na samostojnost. Kdor ni bil deležen pravega materinstva, si niti predstavljati ne more, za kaj vse je bil prikrajšan. Zato se velja (vsaj enkrat letno, če že večkrat ne) spomniti na vse dobrote, ki smo jih prejeli od svojih mater in se jim zanje iz srca zahvaliti. Tudi sam čutim to potrebo, zato pravim svoji mami: “Hvala ti za vse! Karkoli sem in bom dosegel, vsebuje poleg vseh mojih naporov, odrekanj in znanja tudi delček tebe. Tega ne bom nikoli pozabil. ” Mesec marec pa ni samo mesec praznovanj, ampak vsako leto pomeni tudi začetek nove letne turistične sezone. Na turističnih sejmih se namreč pojavijo novi promocijski in prodajni materiali, na podlogi katerih se nato turisti odločajo, kje bodo letovali. Sejem Alpe-Adria v Ljubljani je že nekaj let najpomembnejša tovrstna prireditev v Sloveniji. Potekala je od 9. do 14. marca v Ljubljani, v skladu z dosedanjo prakso pa je na njej sodelovala tudi naša dolina. Za razliko od lani je letos predstavitev potekala na enem sejemskem prostoru. Dogajanje na “štantu ” je bilo pestro, zato je lahko skupna ocena nastopa na sejmu vsekakor pozitivna. Direktor podjetja Zgornja Savinjska dolina Marko Lenarčič pravi: “Čete ni zraven, te preprosto ni!” To zagotovo drži, zato je potrebno s tovrstnimi aktivnostmi nadaljevati, čeprav je tudi res, daje direktne učinke težko meriti. Toda učinki so in so razvidni iz rasti števila turistov v dolini. Vztrajati je treba! Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica: Split zainteresiran za sodelovanj^o^P>l^..>^: Sejem Alpe-Adria: Nov katalog turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline Gornji Grad: Vzpostaviti most med občino in podjetniki......... 6 Okoninaf Vrtina dovolj za pitno vodo,.x^^^:x^^x,.........7 Jakob Presečnik: Dogajanja v državnem Čitalniški večer pri Čuježu: Jožetu Jeraju ljuba Rečica ob Savinj i.. ...pixp/Ä..9 Dr. Ivo But: “Podeželje ostaja brez mladih, perspektivnih z dravnikoV^^^i^v,. m ; 10 Ribiška družina Mozirje: Kako proti krivolovu in odvozu gramoza? ........12 Zveza šoferjev in avtomehanikov: Razgibano zborovanje .. 13 Intervju: Bert Savodnik, režiser . 16 Zgodovina in narodopisje: Stara verovanja okoli binkošu:^^^^^^^.^. 22 Tema meseča: Gradimo In pbnavlj amo 24'■ Lokostrelstvo: Štefan Ošep 15. na SP.... 38 \xM AS LOVNI CA^ Akterji Čitalniškega večera na Rečici ob Savinji Pomf Marija Sukalo Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje Split zainteresiran za sodelovanje V začetku meseca so se v savinjsko-šaleški regiji mudili na obisku predstavniki hrvaškega mesta Split na čelu z županom Ivanom Škaričem. V petek, 5. marca, so se v prostorih območne gospodarske zbornice srečali s predstavniki regijskega gospodarstva, med katerimi je bil tudi Marko Lenarčič, direktor podjetja Zgornja Savinjska dolina d.o.o. Celje Avto in vzdrževanje ter moto boom Na celjskem sejmišču sta v času od 10. do 14. marca potekala 10. sejem Avto in vzdrževanje, edini specializirani sejem s področja avtoremontne stroke v Sloveniji, in 2. sejem Moto boom, specializirani sejem za motocikle, kolesa z motorji in spremljajočo industrijo. Obisk obeh sejmov je potrdil, da imata pravo mesto in pomen v slovenski javnosti. Osnovno predstavitev gospodarstva v regiji je gostom iz Hrvaške predstavil direktor območne zbornice mag. Božo Lednik. Poudaril je, da je Hrvaška tretji najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije, pri čemer pa je bilanca nekoliko neuravnotežena, saj na hrvaški trg precej več izvozimo kot potem uvozimo. V savinjsko-šaleški regiji je 22.500 zaposlenih, od teh jih 19.000 dela v gospodarstvu. Gledano celovito je gospodarstvo v regiji zdravo, njegove največje prednosti pa so: močni veliki sistemi, nanje vezana mala podjetja, usmerjenost v izvoz, obvladovanje trženja in razvoja, bogate izkušnje in sodelovanje gospodarstva z ostalimi institucijami. Seveda so prisotne tudi slabosti, je dejal Lednik in pri tem poudaril, da v regiji zaenkrat še ni skupnega projekta, ki bi imel za cilj odpiranje novih delovnih mest. In to kvalitetnih delovnih mest, ki zahtevajo izobražene kadre, hkrati pa pomenijo korak naprej pri ustvarjanju dodane vrednosti. Splitski župan prof. Ivan Škarič je osvetlil neugoden položaj, v katerem se je mesto z okolico znašlo v obdobju vojne na Hrvaškem, posledice pa se čutijo še danes. Veliki gospodarski sistemi so tako rekoč vsi propadli, enako velja tudi za velika trgovska podjetja. Številne obdelovalne površine so še vedno minirane, saj ni denarja za strokovnjake, ki bi jih deminirali. Zasebno podjetništvo večinoma še ni doraslo evropski konkurenci, zato se je začel Split usmerjati v dejavnost, ki jo je prej puščal ob strani - turizem. Mesto ima čudovite kulturnozgodovinske spomenike, lepe plaže in čisto morje, po drugi strani pa mu primanjkuje stacionarnih kapacitet. Po Škaričevent prepričanju ima Slovenija v srednji Dalmaciji lepe možnosti za vzpostavitev gospodarskega sodelovanja, zlasti na področju turizma in predelovalne industrije. Južne sosede seveda najbolj zanima vlaganje slovenskih podjetij v hrvaško gospodarstvo, čeprav tudi na tem področju še niso urejena vsa pravna razmerja. Direktor delniške družbe ERA Velenje Gvido Omladič je povedal, da s širšim območjem Dalmacije sodelujejo že precej časa. Sodelovanja niso prekinili niti v času vojne na Hrvaškem. ERA je zainteresirana za odkup proizvodov, ki imajo tržno perspektivo v Sloveniji, hkrati pa želi svoje proizvode prodajati na Hrvaškem. V tem smislu se stvari obračajo na bolje, zato bo ERA s temi aktivnostmi nadaljevala. V nadaljnjem razgovoru je Marko Lenarčič predstavil naravne in ostale danosti Zgornje Savinjske doline in poudaril zainteresiranost za sodelovanje s splitskimi turističnimi agencijami. Iz tega razloga se bo dolina v prihodnje predstavljala tudi na splitskem turističnem sejmu. Po mnenju predstavnika splitskega gospodarstva Mirka Grljušiča je turistično področje zares zelo perspektivno, pri čemer bi bilo treba več storiti za bolj množično letovanje hrvaških turistov v Sloveniji. Večji naj bi bil tudi izvoz sadja, zelenjave in rib v Slovenijo. Po živahni razpravi so bili udeleženci srečanja enotnega mnenja, da je bil njegov namen dosežen. Pri tem je pomembno zlasti “odpiranje vrat” na eni in drugi strani, kar lahko v marsičem pospeši proces intenzivnejšega gospodarskega in ostalega sodelovanja. Dodatni dokaz temu je tudi podpis dvostranskega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o skupnem turističnem nastopu na tujih trgih. Franci Kotnik Na sejmu Avto in vzdrževanje je bilo mogoče videti opremo za avtomehanična dela, vulkaniz-erstvo, avtokleparstvo, av-toličarstvo, avtoelektriko, geometrijo koles, program za vzdrževanje in nego motornih koles, opremo za tehnične pre- Del sejemske ponudbe podjetja OLDY s Polzele (foto: Franci Kotnik) Kovinotehna Celje Predsednik Kovinotehnine uprave Saša Geržina je podpisal pogodbo z gradbenim konzorcijem, ki ga zastopa Projekt MR inženiring Maribor, sestavljajo pa ga še Stavbar GM Hoče, Konstruktor Maribor, Gradis Nova Maribor, Granit Slovenska Bistrica in Vegrad Velenje. Po besedah Jureta Piška, direktorja gradbeništva v grosizmu Ko- glede, nadomestne dele za osebna in tovorna vozila, olja, maziva in dodatno opremo za vozila. Pomemben segment sejma je prestavljal tudi pregled ponudbe tovornih in drugih gospodarskih vozil, seveda pa niso manjkali niti prodajalci osebnih avtomobilov, pnevmatik, platišč, prevlek, avtoakustike, alarmnih naprav itd. Da gre resnično za sejem, za katerim stoji vsa avtoremontna stroka v Sloveniji, pričajo podatki, da je obsegal 13 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin, na katerih se je predstavljalo 152 razstavljavcev. Letošnji sejem Moto boom je bil za tretjino večji od lanskega, za motoriste pa je bil najbolj zanimiv predzadnji sejemski dan, v soboto, ko sta na sejmišču gostovala slovenska tekmovalca na dveh kolesih v svetovnem merilu Igor Jerman in Sašo Kragelj. KF vinotehne, gre za zelo pomemben posel. Gradbena dela na tem, za slovenske razmere izjemno velikem nakupovalnem centru, kjer bo material ekskluzivno dobavljala Kovinotehna, bodo predvidoma zaključena konec avgusta letos. Štajerci bodo lahko začeli nakupovati v Europarku sredi poletja 2000. PR Ekskluzivni dobavitelj pri gradnji Europarka Kovinotehna d.d. Celje je pred nedavnim podpisala pogodbo za ekskluzivno dobavo gradbenega materiala za gradnjo nakupovalnega centra Europark v Mariboru v vrednosti 650 milijonov tolarjev. Gre za objekt površine 95 tisoč kvadratnih metrov, njegov investitor pa je Interspar. Telekom PE Celje Preključevanje naročnikov Celjska poslovna enota Telekoma Slovenije je v zadnjem obdobju dosegla pomemben premik v modernizaciji telekomunikacij svojega območja. V teh dneh poteka preključevanje zadnjih naročniških priključkov z elektromehanskih telefonskih central na digitalne v Šempetru in na Rečici ob Savinji, kjer so dela že zaključili, v kratkem pa bo priključitev izvedena še v Mozirju. Po številu telefonskih priključkov na sto prebivalcev celjska poslovna enota ni med vodilnimi v primerjavi z drugimi poslovnimi enotami Telekoma Slovenije. Po tem podatku je srednje razvita. Povsem drugače pa je po preusmerjanju naročniških priključkov na najsodobnejše digitalne tehnologije telefonskih central, pri čemer je med vodilnimi v Sloveniji. Z modernizacijo telefonskih central bo PE Celje nadaljevalain načrtuje, dado koncaprvegačetrdet-ja letošnjega leta na območju celjske poslovne enote Telekoma ne bo več naročnikov, vključenih na elektromehanske ATC. Večina naročnikov je oziromabo vključenih na sodobne digitalne centrale, razen manjšega dela naročnikov na TC Golovec v Celju in Velenju. Z modernizacijo so naročnikom zagotovljene številne dodatne storitve, po katerih je največje povpraševanje, to je možnost pridobitve podatkov o dražjih telefonskih klicih, bujenje, preusmeritev pozivov, skrajšano izbiranje itd. S temi posodobitvami Telekom izvaja svojo dolgoročno poslovno usmeritev v zagotavljanje čim bolj celovite ponudbe in takšnih storitev, ki jili naročniki potrebujejo. V PE Celje je vključenih 86.293 priključkov. Od tega jih je v nekaj starejši tehnologiji 11.151. Do konca leta 1999 se bo število teh naročnikov, vključenih na telefonsko centralo starejše tehnologije, več kot prepolovilo. Takrat bo vključenih na digitalne centrale preko 95 odstotkov vseh naročnikov. BB Preusmerjanje naročnikov Zgornja Savinjska dolina na sejmu Alpe-Adria Nov katalog turistične ponudbe Na letošnjem sejmu Alpe-Adria, 38. mednarodnem sejmu turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas, ki je potekal od 9- do 14. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je sodelovalo 277 razstavljavcev iz dvajsetih držav. Med številnimi ponudniki turistične ponudbe je bila tudi letos Zgornja Savinjska dolina. Na sejmu so sicer sodelovale največje slovenske turistične agencije, turistična društva, zveze slovenskih krajev in regij ter upravne enote in zdravilišča. Predstavljali so se tudi Hrvati, tako s turistično skupnostjo kot samostojno, Avstrijci, Italijani, po večletnem premoru spet Črnogorci, prvič sploh pa Francozi inThrki. Zgornja Savinjska dolina se je v skladu s prakso zadnjih let predstav-ljala na skupnem sejemskem prostoru pod okriljem podjetjaZgornjaSavinjska dolina d.o.o. Ob zares izjemno pestri predstavitvi različnih lokalnih skupnosti in turističnih agencij je na sejmu Alpe-Adria težko najti preprosto formulo, kako biti opazen. Zgornjesavinjski sejemski prostor je bil tudi letos urejen v etnografskem s tilu, vključno s prepoznavno leseno brunarico. Za oceno letošnjega sejma Alpe-Adria in predstavitve na njem smo povprašali direktorja podjetja Zgornja Savinjska dolina d.o.o. Marka Lenarčiča: »Na sejmu so se predstavili člani lokalne turistične organizacije podjetjaZgornjaSavinjska dolina d.o.o.TurističnadruštvaZgornje Savinjske do-line so poskrbela, da se je ponovno utrdila prepoznavnost naše doline, parki, kmetije, hoteli, penzioni pašo s številnimi lastnimi prospekti in ceniki poskrbeli za komercialno ponudbo. V torek sta s svojo ponudbo navdušili turistični društvi Rečica in Solčava, v petek turistični društvi Mozirje in Inče ter v soboto turistično društvo Nazarje. V petek so obisk sejmišča popestrili tudi Pustnaki. V letošnjem letu smo se turistični subjekti, turistična društva in občine v dolini uspeli dogovoriti o skupnem nastopu ne samo na sejmu Alpe Adria temveč tudi o nastopih na nekaterih drugih, za našo dolino pomembnih prireditvah. Vsa organizacija bo lažje stekla takoj, ko bomo dobili od registracijskega sodišča obvestilo o končni registrac- iji podjetja Zgornja Savinjska dolina d.o.o.. To obvestilo pričakujemo v aprilu. Stroške najema neopremljenega prostora na sejmu Alpe Adria so pokrile občine Zgornje Savinjske doline. Ostale stroške (oprema prostora, elektrika, čiščenje, hostesa, organizacija) bodo pokrili člani podjetja. Letos je bil obisk celotnega sejma po besedah organizatorja za 10 odstotkov slabši in to predvsem zaradi lepega vremena ob koncu tedna. Mogoče so ktemu tudi pripomogle razprtije med Gospodarskim razstaviščem in Ljubljanskim sejmom. Nasejmu je bil obiskovalcem prvič predstavljen prodajni katalog turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline, ki je pravkar izšel. Na dvajsetih straneh so predstavljeni turistični produkti: naravni parki in park cvetja, turistične kmetije, rekreativna ponudba, kulturne, etnološke prireditve ter domača kulinarika. Vse lokacije pa so prikazane na panoramski karti Zgornje Savinjske doline. Katalog je založila Zgornje Savinjska dolina d.o.o., izšel pa je v produkciji EPSI-ja. Sodelovanje na tem največjem sejmu pred poletno sezono je postalo že kar obvezno, saj je domači gost še vedno najpomembnejši gost v naših krajih. Ker je Slovenija relativno majhna, ponudbe pa je vse več, je potrebna stalna prisotnost na takih in podobnih prireditvah. Tu preprosto moraš biti zraven, če ne te ni.« Franci Kotnik Nova telefonska številka SN je 8390790 Nova faks številka SN pa je 8390791 Solčava Za turistični razvoj V novi občini Solčava se zavedajo, da so njihove gospodarske perspektive precej omejene, zato pa vidijo precejšnje možnosti v nadaljnem razvoju turizma. Precej tega je bilo v preteklem obdobju že storjenega, predvsem na območju Logarske doline. S številnimi gosti, ki so z turistično ponudbo vedno bolj zadovoljni, narašča tudi število nočitev. Odgovorni v Solčavi se zavedajo, da je nadaljnji razvoj turizma odvisen prvenstveno od kakovostne ponudbe, ne samo naravnih danosti, ampak tudi vzporednih možnos ti rekreacije in zabave. Vse je seveda tesno povezano z denarjem, zato so pohiteli in sprejeli odlok o določitvi višine turistične takse. Na ta način zbrana sredstabodo, kot rečeno, namenili izključno za razvoj in nadgradnjo turistične ponudbe. Savinjčan Gornji Grad Preoblikovanje šolskega okoliša Z ustanovitvijo novih občin je po mnenju ravnatelja gornjegrajske šole Franca Vuga ustvarjena možnost za ureditev novih šolskih okolišev. Z uvedbo lokalne samouprave imajo občine pravico do uvedbe lastnega šolskega okoliša, ki naj bi bil identičen z občinskimi mejami. V bistvu gre za pripravo na devetletno šolanje, po Vugovem pa so v Gornjem Gradu med prvimi v državi, ki so se odločili za to spremembo. S tem želijo rešiti nekoliko zapleteno situacijo v Šmartnem ob Dreti. Glede na občinske meje je šmarška podružnica v občini Nazarje, gospodarsko jo upravlja Rajko Pintar, v.d. ravnatelja nazarske osemletke, za izvajanje učnega programa pa je še vedno odgovoren gornjegrajski ravnatelj Franc Vuga. Šolski okoliš naj bi dejansko zaživel z novim šolski letom, v Gornjem Gradu vlagajo ta čas izjemne napore, da se bo pouk v obnovljeni podružnični šoli v Bočni lahko dejansko začel septembra. Župan Toni Rifelj pričakuje, da bo na ministrstvu za šolstvo uspel zagotoviti potrebna sredstva za dokončanje sanacije. V kolikor se ne bodo uspeli dogovoriti, bo finančni zalogaj začasno premostila občina. Šola v Bočni se namreč še vedno vodi v registru podružničnih šol, nikoli namreč ni bila ukinjena. Zaradi premajhnega števila otrok je začasno prenehala delovati, s prvim septembrom pa naj bi v Bočni zaživela dva oddelka razdeljena na prvi in drugi ter tretji in četrti razred. Savinjčan Občinski svet Občine Nazarje O proračunu Člani občinskega sveta so na redni seji, ki je bila pred tednom dni, največ časa namenili prvi obravnavi osnutka odloka o proračunu Občine Nazarje za leto 1999 in prvi obravnavi osnutka novega statuta Občine Nazarje. Odbor za gospodarstvo in proračun je že pred sejo obravnaval in oblikoval osnutek proračuna Občine Nazarje. Župan in svetniki so ga pregledali od pos tavke do postavke. V razpravi so se dotaknili večih področij; vse nejasnosti je župan sproti pojasnil. Pri podrobnejši predstavitvi prihodkov in odhodkov ni prišlo do bistvenih sprememb, zato je občinski svet osnutek proračuna za leto 1999 sprejel. Kot predlog se bo dokončno obravnaval na naslednji seji. Pri naslednji točki dnevnega reda so se svetniki posvetili osnutku novega statuta Občine Nazarje. Statutarno pravna komisija ga je pripravila v skladu z zakonskimi spremembami na področju lokalne samouprave. Sprejeli so še nekaj dopolnitev. Poglavitna sprememba je, da krajevne skupnosti po novem ne bodo imele več statusa pravnih oseb. Svet občine je osnutek sprejel in ga oblikoval v predlog. Tega bodo do naslednje seje obravnavale še krajevne skupnosti in podale svoje predloge in pripombe. Na seji je bila sprejeta sprememba odloka o ustanovitvi j avnega vzgoj no-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje. Po novem bo šolski okoliš Osnovne šole Nazarje zajemal vsa območja občine Nazarje. Ob zaključku seje so svetniki imenovali dva predstavnika Občine Nazarje v skupščino Območne obrtne zbornice Mozirje: Aleksandra Klemšeta in Martina Dušiča. Mojca Marolt Bastl Gornji Grad Vzpostaviti most med občino in podjetniki V občini Gornji Grad so si v preteklih letih zadali kar precej ambicioznih načrtov, mnenje župana Tonija Riflja je, da so marsikaj tudi že udejanjili. Za uspešno uresničevanje načrtov mora seveda obstojati vsaj minimalna mera složnosti in kar je še pomembneje, dovolj močno gospodarstvo. V občini so lansko leto pristopili k pripravi programa dolgoročnega razvoja občine in sicer v okviru programa CRPOV. Projekt zajema celotno občino, med temeljnimi razvojnimi področji pa v občini Gornji Grad vidijo področje podjetništva. Na posvetu, katerega so pripravili skupaj s podjetniki, so se dotaknili predvsem možnosti občine pri vzpodbujanju podjetništva, zaobšli pa niso problemov in pomanjkljivosti, ki jih čutijo podjetniki in se nanašajo na delovanje občine. Kot je uvodoma dejal župan Rifelj, občina nima direktnega vpliva na delovanje gospodarskih subjektov, razen v primerih kjer je občina ustanovitelj oziroma večinski lastnik podjetja. V občini Gornji Grad takšnih primerov nimajo. V preteklosti so poskušali vzpodbuditi podjetništvo s krediti za malo gospodarstvo, vendar je bil odziv nekoliko pod pričakovanji. Druga oblika sodelovanja je preko garancijskega sklada, v prihodnjih dveh letih bodo pripravili tudi spremembo obrtne cone. Dejstvo je namreč, da so prisotne velike zahteve avtoprevoznikov po parkirnih prostorih, s spremembo namembnosti cone naj bi rešili tudi problem parkiranja. Franc Miklavc, po zadnjih volitvah je v občini zadolžen za gospodarske dejavnosti, je prisotnim postregel z nič kaj vzpodbudnimi podatki. Plače delavcev na celjskem področju dosegajo 94,5 odstotka republiškega povprečja, v Zgornji Savinjski dolini je slika še slabša, komaj 89,3 odstotka, v občini Gornji Grad pa so razmerja še slabša. Poleg tega je v občini precej upokojencev, okoli 400, za nameček pa še 150 nezaposlenih. Po Miklavcu bo potrebno v prvi vrsti vzpostaviti drugačen pristop k gospodarskim vlaganju, predvsem pa dvigniti kvaliteto izdelanega produkta, kar posledično pomeni možnost zaposlovanja. Miklavc je prepričan, da bo potrebno v občino privabiti tuje vlagatelje in jih seveda tudi zadržati, največje možnosti pašo po njegovem v primarnem sektorju. Kmetijstvo ima lepe možnosti, seveda, če bodo uspeli izdelek tudi prodati. Trendi v gospodarstvu so strahotni. Letno kroži po državah evropske unije okoli šest milijonov turistov, v občini Gornji Grad pa so v preteklem letu evidentirali okroglih 150 nočitev. Stvari je potrebno oživeti, predvsem pa bi se moral pospešiti koncept turističnega razvoja. Ne samo besedno, ampak predvsem dejansko, je svoj del razmišljanja v znanem slogu zaključil Franc Miklavc. Marija Praznik, vodja projekta CRPOV, se dotaknila predvsem področju turizma. Nič kaj razveseljivo podobo je utemeljila z konkretnimi številkami. Drastično je upadanje nočitev (v letu 1997 jih je prenočilo 134), prireditvene dej avnosti takore-koč ni, na turističnem trgu je premalo razpoznavna turistična promocija, prav tako ni programov za izlete po občini. K turizmu sodi v prvi vrsti tudi gostinstvo, kjer Praznikova ugotavlja, daje v gostinsko ponudbo vključenih premalo tradicionalnih domačih jedi. Nekoliko bolje je pri izletniškem turizmu. V lanskem letu je kraj oziroma občino obiskalo okoli 5000 izletnikov, večina otroci, dijaki in upokojenci. Dejstvo je, da so prvi in temeljni vzpodbujevalci razvoja ljudje, ki živijo na tem območju. Kako lahko pomaga občina, je seveda ključno vprašanje. Podjetniki ugotavljajo, da kakšnih velikih možnosti, s katerimi bi jim občina neposredno pomagala, ni. Z večjim razvojem bo več možnosti tudi za podjetništvo, sicer pa se je potrebno zanašati zgolj na lastne sile. Savinjčan Z višav na realna tla Posvet podjetnikov, res da lokalnih, v Gornjem Gradu je nakazal nekaj ključnih gospodarskih problemov, katerim bo potrebno ne-prizivno čim prej pogledati v oči. V kolikor ni že prepozno. Gospodarskega razvoja občine namreč ni brez relativno zdravega gospodarstva. O tem bi se verjetno morali vprašati ključni gospodarski in politični dejavniki. Vzpodbujanje in razvoj podjetništva je potrebno z vso mero zdrave distance pozdraviti, vendar ob dejstvu, da je ta hip ključni gospodarski subjekt v občini Gornji Grad dejansko na kolenih, optimizem zbledi. Obstoj ali stečaj Smreke, čeprav se kaže z županom Gornjega Grada strinjati v toliko, da politika nima direktnega vpliva v gospodarstvo, ima pa zato indirektnega, je vendar vprašanje življenske eksistence nikakor zanemarljivemu številu občanov. In sanjati o nekakšnem razvoju v Gornjem Gradu brez prisotnosti Smreke, tako direktno in še bolj posredno, se zdi skregano z realnostjo. Glavobol, ki se zdi posledica razvoja dogodkov bo težko zdravljiv z navadnim aspirinom. In vendar spanje pravičnikov še kar traja. Nič manj zagonetno ni vprašanje turizma. Ta tako opevana gospodarska panoga ima mesto med paradnimi konji gornjegrajskega razvoja. Številke, ki smo jih na posvetu slišali so seveda realne in popolnoma skladne z razmišljanji nekaterih domačinov. Ti namreč pravijo, da je razvoj turizma, vključno z nekdanjimi prireditvami, stvar vsega kraja. Občine, po novem. Da temu že davno ni tako, vedo tisti posamezniki, ki so nekdaj nosili pezo vsega dogajanja. In očitno pod njo tudi omagali. Prireditve in promocije, v kolikor se resnično stremi za uspešnostjo, so stvar slehernega, ne oziraje se na pomembnost položaja in funkcije, ki jo v dopoldanskem času zaseda. Brez pretiranega znanja medicine je slehernemu jasno, da brez glave tudi udje nimajo prave volje. Obstaja seveda tudi drugačna oblika - denarno nadomestilo za vložen trud in čas. Zakaj nekoč tako opevana pripadnost skupnosti že lep čas ne vzdrži realne presoje. Pač, za večino naj bi veljala do neskončnosti. Vendar se zdi, da ta večina začenja razmišljati z lastno glavo. Kaj bom od tega imel pa temeljno vprašanje slehernega udejstvovanja. Čas mušketirjev sc je namreč iztekel tudi v Gornjem Gradu, čeprav še kako želi graditi na tradiciji in izročilu davno minule slave. Dumas je namreč zapisal, vsi za enega, eden za vse, ali pa zadeva pade. Savinjčan Občinski svet Ljubno Za desetino več denarja kot lani Na zadnji seji so ljubenski občinski svetniki potrdili zaključni račun za lansko leto. 240 milijonov naj bi po mnenju županje Anke Rakun letos za desetino presegli, predvsem na račun denarja, ki ga Ljubenci zberejo s samoprispevkom. V drugem mandatu komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vodi Primož Budna, na čelu odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti je Rajko Pintar, statutarno - pravno komisijo vodi Francka Štiglic, nadzorni odbor pa Elica Novak. Predsednik štaba za civilno zaščito je Anton Ugovšek, Franc Terbovšek vodi odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, na čelu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je Božo Križnik, predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo narave in javne službe pa je Vinkojeraj. V sodelovanju s policijsko postajo Mozirje bo enkrat na teden delovala policijska pisarna. Vodja varnostnega okoliša Matjaž Povše bo krajanom odgovarjal na vprašanja, ki se nanašajo na prometno varnost, predpise in druge aktualne zadeve, s katerimi se dnevno srečujejo krajani. Enk-r at mesečno, vsak prvi ponedeljek med 10. in 12. uro bo krajanom na razpolago tudi poslanec SLS Jakob Presečnik. Svetniki so bili enotnega mnenja, da bodo v občinskemčasopisu v razumljivi obliki predstavili v minulem mandatu sprejete odloke in akte, seveda tiste, ki so za občane še posebej pomembni. Savinjčan Okonina Dovolj za pitno vodo Ljubenska občina že nekaj let raziskuje termalno vodo, ki izvira v Okonini. Po dosedanjih r aziskavah naj bi se v globini nad tisoč metrov nahajala zelo topla voda, menda naj bi dosegla do 68 stopinj Celzija. Raziskave so seveda povezane z velikimi turističnimi ambicijami, odkritje prave termalne vode bi namreč dolgoročno pomenilo gradnjo raznih turističnih objektov. Brez pomena je poudarjati, da so tozadevne raziskave precej drage, Ljubenci bi potrebovali kar 40 milijonov tolarjev, ki pa jih občina sama ne premore. V lanskem letu jim je država preko ministrstva za gospodarske dejavnosti namenila 1,8milijona, kar je sevedadaleč premalo. Kljub temu pa trud ni bil zaman, saj so se na Ljubnem odločili, da bodo iz vrtine pridobljeno vodo porabili za oskrbo v Okonini, pozneje paše vjuvanju in Radmirju. Voda zaradi izredne globine ni onesnažena, že lani so Okoninci uredili primarne in sekundarne vodovodne cevi, letos pa načrtujejo potegniti priključke do vseh hiš. Na občini Ljubno se kljub takšni odločitvi še vedno niso odrekli nadaljnim raziskavam. 'l\idi letos bodo poskušali pridobiti sredstva z ministrstva za gospodarske dejavnosti, upajo seveda, da bo tokrat država bolj razvezala svojo denarnico. Županja Anka Rakun stavi na geotermalno energijo, ki ji v slovenskih razvojnih načrtih namenjajo precej pozornosti. Navsezadnje, če bi raziskave potrdile predvidevanjanekaterih strokovnjakov, bi lahko računali na večje zaposlovanje, kar pomeni dolgoročni razvoj ne samo občine Ljubno ampak tudi širše. Savinjčan CENTER ZA SOCIALNO DELO 3330 MOZIRJE, NA TRGU 20 Tel./faks: 063/831-707,832-941 OTROŠKI DODATEK V LETU 1999 OBVESTILO Na centru zasocialno delo Mozirje bomo tudi letos sprejemali vloge zaotroški dodatek - podaljšanje pravice za občane, ki otroški dodatek že prejemajo. Vloge za otroški dodatek bomo tako kot v preteklih letih sprejemali na obrazcih “VLOGA ZA UVELJAVITEV OTROŠKEGA DODATKA” (obr. 8,41 - DZS). Vlagatelji naj izpolnijo obrazce v skladu z že znanimi navodili. Na Centru za socialno delo Mozirje lahko vložijo zahtevke za otroški dodatek občani, ki imajo stalno bivališče na območju Upravne enote Mozirje in sicer na uradne ure: ponedeljek od 8.00 do 15.00 ure sreda od 8.00 do 17.00 ure petek od 8.00 do 14.00 ure Glede na situacijo, ki je na področju otroškega dodatka, je na predlog Vlade RS rok za oddajo vlog podaljšan do 30.6.1999- Strokovna služba Centra za socialno delo Mozirje pa priporoča vlagateljem, da zaradi nadaljnje obdelave podatkov, vloge oddajo do 30.4.1999- Upravna enota Mozirje Upravno-poslovni objekt dobiva podporo Kar nekaj let že trajajo prizadevanja načelnika Upravne enote Mozirje Darka Repenška, da bi v Mozirju zgradili nov upravno-poslovni objekt, v katerem bi pod eno streho združili upravno enoto, davčno in geodetsko upravo, inšpekcijske službe in policijsko postajo. Pred tednom dni je bil s projektom seznanjen tudi podpredsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Podobnik. Podobnik je bil projektu naklonjen že pred tem, ko še ni bil seznanjen z vsemi tehničnimi in ostalimi podrobnostmi, podporo gradnji novega objekta pa so izrazili tudi na ministrstvu za notranje zadeve. Zdaj čaka Darka Repenška še iskanje podpore na ostalih ministrstvih, pod okrilje katerih sodijo posamezne strokovne službe. Slednje so sedaj razpršene po celem Mozirju, kar je za občane oziroma stranke zelo neprimerno. Lokacija novega upravno-poslovnega objekta je predvidena Upravna enota Mozirje Obvestilo rejcem plemenjakom Zakon o ukrepih o živinoreji določa, da se smejo za oplojevanje up-orabljati le ocenjeni in priznati plemenjaki s preverjenim rodovnikom. Ocenjevanje, odbira in priznanje plemenjakov se izvaja vsako leto. Ocenjevanje in odbira bikov, merjascev in ovnov za prirodni pripust izvaja komisija, ki jo imenuje upravna enota. Upravna enota Mozirje z odločbo (na predlog komisije) potrdi plemenjake za pripust. Rodovniško vrednost plemenjaka ugotavlja komisija iz podatkov, ki so navedeni v izkazu o poreklu in proizvodnji plemenskih živali. Ta izkaz dobi rejec plemenjaka ob njegovem nakupu oz. ga izda pooblaščena organizacija ali zavod in ga mora predložiti v vpogled komisiji za licenciranje. Rejec plemenjaka mora ob licenciranju predložiti zdravstveno spričevalo in izvide, iz katerih je razvidno, da zdravstveno stanje plemenjakov ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti in sistematičnih preiskavah plemenskih živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov. (Ur. list RS, št. 49/97). Zdravstveno spričevalo oziroma izvide izda veterinarska postaja po opravljenih veterinarskih pregledih (veterinarji bodo jemali vzorce krvi plemenjakov zadnji teden marca in v začetku aprila). Rejec naj veterinarja opozori, da je dal vlogo za licenciranje plemenjaka. Upravna enota Mozirje bo predvidoma v mesecu aprilu 1999 razpisala licenciranje plemenjakov. Vsi, ki želijo potrditev plemenjaka, morajo pri Upravni enoti Mozirje (Savinjska cesta 7) podatipisno zahtevo za licenciranje - do vključno 30.3.1999- Dogajanja v državnem zboru Februar je bil vsaj navzven, kar se tiče dogajanj za parlamentarnimi zidovi, relativno miren mesec. Statistično gledano je bilo sprejetih malo končnih odločitev (sprejetih zakonov), kar je pojasnilo tudi vodstvo Državnega zbora na tiskovni konferenci. Na tem mestu bi rad opozoril na nekatere dogodke, ki so bili po mojem mnenju najpomembnejši. Politično sta bila to seveda dva, razrešitev notranjega ministra in razprava o spremembi volilne zakonodaje. Pri prvem je posebno to, da notranji minister ni bil razrešen zaradi razlogov, ki so mu jih očitali predlagatelji interpelacije. Zaradi teh razlogov minister ne bi bil razrešen. V času med vloženo zahtevo za razrešitev in samim odločanj am o tem v Državnem zboru pa so prišle na dan izkrivljene informacije o dogodkih na Viču in Holmcu v času osamosvojitvene vojne, kar je pokazalo veliko vrzel v odnosih med nekaterimi ljudmi znotraj ministrstva. Za ta nesoglasja pa izkoriščati osamosvojitev Slovenije seveda ne gre. Razprava o spremembi volilne zakonodaje po znani odločbi ustavnega sodišča je seveda težka politična tema, ki se lahko zavleče, lahko pa se ob za vse zadovoljivi rešitvi hitro konča in najde ustrezni dogovor. Najpomembnejše se mi zdi to, da razprava o tem teče v glavnem izven običajnega urnika dela Državnega zbora in njegovih delovnih teles in tako omogoči učinkovito delo na področjih, kjer zaostajamo. Seveda jeza državlj anke in državlj ane Republike Slovenije bistveno pomembnejša razprava in sprejemanje novega Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o varnosti in zdravju pri delu, še posebej pa pričetek razprave o novem pokojninskem zakonu. Pri slednjem že sama množica predlaganih dodatnih stališč na ustreznem odboru in neusklajenost med vlado in socialnimi partnerji daje slutiti, da bo sprejemanje pokojninske reforme silno težavno delo. Menim, da se premalo poudarja pomen te reforme predvsem za sedanjo mlado generacijo, vključno tisto, ki se še šola, saj bo nosila glavno breme v naslednjih desetletjih. In predvsem zaradi njih do spremembe mora priti. Bojazen starejših, da se bo njihov socialni položaj poslabšal, je v večini neutemeljena, saj j e predviden dolg prehod iz sedanjih na nove pogoje. Seveda so upravičene tudi zahteve, da ob uvajanju pokojninske reforme država več stori za možnost ustvarjanja novih delovnih mest in boljših pogojev dela. Jakob Presečnik, poslanec v DZ RS med bencinskim servisom Petrola in cesto v Šmihel. Temu primerna je arhitekturna zasnova zgradbe, ki bi po mnenju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine vsekakor sodila na začetek mozirskega trškega jedra. Po besedah Darka Repenška vlada zanimanje za poslovne prostore v omenjenem objektu tudi pri nekaterih bankah in zavarovalnicah, kar daje projektu še večjo težo in dodaten razlog, da pride do realizacije. Franci Kotnik Turistično društvo Rečica ob Savinji Jožetu Jeraju ljuba Rečica Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so ponovno posegli v bogato kulturno dediščino in drugo soboto v marcu tretje leto zapovrstjo organizirali Čitalniški večer. Po lanski, izjemno odmevni predstavitvi rojaka dr. Antona Dolenca, se je tokrat Rečičanom in prijateljem predstavil rojak Jože Jeraj, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu. Podobno, kot je sobotni večer izzvenel v gostilni Čujež, so takšni večeri ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja združevali napredne ljudi, ki so ljubili čisto slovensko besedo. Tedaj so igrali karte, brali poezijo ali pa samo peli in se veselili. Topel stisk rok: Vida Orlovič in Jože Jeraj (foto: Marija Sukalo) Večer na Rečici so odprli člani Slovenskega kvinteta, ki ga sestav-ljajo člani Slovenskega okteta, z venčkom Ipavčevih samospevov. Pogovor z osrednjim gostom, generalnim konzulom RS v Celovcu dip. ing. Jožetom Jerajem, je vodil Jože Tlaker. Jože Jeraj je luč sveta ugledal na Frešerjevi domačiji na Rečici leta 1938, očetu žagarju in splavarju ter materi gospodinji. V prvem delu večera je opisoval dogodke iz zgodnjega otroštva in prijateljevanje z dr. Antonom Dolencem. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Mozirju, kamor se je vsako jutro s prijatelji odpravil peš, višjo gimnazijo pa je dokončal v Celju. Za študij agronomije v Ljubljani se je odločil samo zaradi štipendije, ker starši niso imeli sredstev za šolanje. Velika izkušnja mu je bila obvezna praksa v domačem kraju, kjer je delal pri obiranju in sušenju hmelja. Naletel je na nekaj problemov, ki so mu porajali vprašanje, ali lahko mlad človek uspe v domačem kraju. Ker ni dobil službe na takratni zadrugi, se je odpravil nazaj v Ljubljano in se zaposlil v Agrotehniki, kjer je deset let delal na uvozu opreme za farme in mlekarne. Pot ga je odvedla celo v Nemčijo, kjer je v enem letu zaslužil toliko, da si je v Ljubljani zgradil hišo. Pozneje se je zaposlil v Ljubljanskih mlekarnah, kjer je bil sektorski direktor. Ob združevanju Ljubljanskih mlekarn z Mercatorjem in osamosvojitvijo Slovenije leta 1990 je postal podpredsednik izvršnega sveta občine Ljubljana. K sodelovanju ga je povabila tudi Slovenska ljudska stranka z Marjanom Podobnikom in mu ponudila mesto kmetijskega ministra v Peterletovi vladi. Ker je bila vladi izglasovana nezaupnica, se je želel vrniti nazaj v Mecator, vendar ga je premier Janez Drnovšek prepričal, da ostane. Odločil pa se je za mesto konzula v Celovcu, kar je bilo zanj velik izziv. Z družino se je preselil v Celovec, kjer seje začel preizkušati v diplomaciji. Kot enega največjih uspehov je Jože Jeraj omenil vrnitev konzularnega predstavništva v Celovcu. V drugem delu večera je generalni konzul spregovoril o položaju koroških Slovencev, o njihovem boju za ohranitev svoje identitete in potrebi, da Slovenija pomaga svojim rojakom. Podrobneje je predstavil položaj manjšine, ki v Avstriji ne živi v zavidljivem položaju, ter delno pomiril črne napovedi po zmagi Jörga Haiderja. V nadaljevanju pogovora je razgrnil svoje poglede ob načrtovanem vstopu Slovenije v Evropsko unijo. “Če želimo v Evropo, se ji moramo prilagajati,” je opozoril Jože Jeraj, “kljub združevanju pa Slovenija ne sme izgubiti svoje narodne identitete." Ob koncu večera je podrobneje predstavil dogajanja v zvezi z odprtjem mejnega prehoda Pavličevo sedlo, ki ima za Zgornjo Savinjsko dolino kar precejšen pomen. Omenil je, da bo Avstrija letos verjetno zgradila cesto do slovenske meje, vendar je veliko vprašanje, ali bo Slovenija zgradila svoj del ceste, prav tako pa v proračunu ni denarja za zgradbo na mejnem prehodu. Takšne in podobne zanimivosti, dogodki iz diplomatskih krogov ter seveda spomini na rojstni kraj injožetu Jeraju ljube prijatelje so obogatili čitalniški večer, ki so se ga udeležili zgornjesavinjska poslanca dr. Franc Zagožen in Jakob Presečnik, župan Jože Kramer ter številni drugi ugledni gostje. Celoten pogovor pri Čuježevih je spremljalo petje Slovenskega kvinteta. Pet izjemnih pevcev je predstavilo znane slovenske narodne pesmi, ki pa so bile na sobotnem čitalniškem večeru slišati drugače, saj so bilezapete s toliko občutka in ljubezni, da se je marsikateremu obiskovalcu orosilo oko. Z izbranim kvintetom in pripravo celotnega večera so turistični zanesenjaki z Rečice ponovno dokazali, da vedo, kako je treba pripraviti večer, o katerem se bo še nekaj časa govorilo. Hkrati so ponovno obudili že pozabljene čitalniške večere svojih pradedkov in prababic, ki so jih včasih organizirali v gostilni Čujež. Marija Sukalo Župnija Ljubno ob Savinji Vabilo Obhajamo leto Boga Očeta. Župnijo Ljubno ob Savinji bo na Cvetno nedeljo, 28. marca 1999, obiskal apostolski nuncij msgr. Edmond Farhat, ki bo ob 9-45 uri blagoslovil zelenje in “Ljubenske potice” ter vodil sv. bogoslužje. Srečal se bo tudi z županjo občine Ljubno ob Savinji, z vsemi župani Zgornje Savinjske doline ter s štirimi poslanci državnega zbora. Vse, ki jim stoletna krščanska kulturna dediščina te naše posebnosti nekaj pomeni, prisrčno vabimo k sodelovanju pri bogoslužju. Pogovor z direktorjem Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma dr. Ivom Butom “Podeželje ostaja brez mladih, perspektivnih zdravnikov” V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu se vse od ustanovitve dalje srečujejo s številnimi problemi. Vedno so jih skušali reševati tako v dobro ljudi, ki so potrebovali pomoč, kakor tudi v smislu izpolnjevanja zahtev, ki jih je prednje postavljal čas in širša družbena skupnost. Problemi so se pojavljali na kadrovskem, organizacijskem, tehničnem in materialnem področju. O tej tematiki je tekla beseda v pogovoru z direktorjem Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma dr. Ivom Butom. “Da lahko naš zavod uspešno opravlja vse obveznosti, vse preventivne in kurativne dejavnosti, ki nam jih nalaga sodobna medicina, mora imeti dober kadrovski potencial, sodobno tehnično opremljenost, dobro organizacijo dela in racionalno poslovanje. Vsega tega smo se v zdravstvenem domu ves čas zavedali. Kljub temu pa smo bili v minulem obdobju velikokrat brez moči. Stalno pomanjkanje zdravnikov, najprej v zdravstveni postaji Gornji Grad, nato na Ljubnem, kasneje pa še v Mozirju, nam je povzročalo mnogo težav, ljudem slabo voljo, zdravnikom pa veliko utrujenost. Slednji so namreč morali poleg dela v svoji ambulanti opraviti še delo v ambulanti manjkajočega zdravnika, namesto njega dežurati in opravljati hišne obiske na domu njegovih pacientov. Ni torej čudno, da so bili nekateri od njih po določenem času na koncu svojih moči. - Kako ste se potem vendarle rešili iz zagate? Na trikratni razpis prostega delovnega mesta zdravnika katerekoli zdravstvene postaje se ni javil nihče, ki bi ustrezal razpisnim pogojem. Če pa je že ustrezal, se kasneje ni zaposlil, čeprav je bil s prejet v službo. Končno se je na četrti razpis prostega delovnega mesta zdravnika v Mozirju javila zdravnica iz Zdravstvenega doma Velenje. Sprejeli smo jo v službo za nedoločen čas. Bila nam je pripravljena pomagati v skrajšanem delovnem času že takrat, ko ji porodniški dopust še ni potekel. Z njeno zaposlitvijo smo zasilno rešili kadrovski problem, tako da danes skrbi za zdravstveno varstvo naših prebivalcev osem zdravnikov. Šest jih je zaposlenih v zdravstvenem domu, dva pa sta zdravnika zasebnika. Vsi skupaj skrbijo, seveda po dogovorjenem razporedu, za stalno dostopnost do zdravstvenih storitev preko dopoldanskih in popoldanskih ambulant ter dežurne službe. - Kako ste rešili kadrovski problem zdravnika na Ljubnem? Ker za delovno mesto zdravnika v zdravstveni postaji Ljubno nikakor nismo mogli dobiti zdravnika iz domačih logov, opravlja to delo zdravnik z začasno delovno vizo. Poudariti moram, da svoje delo opravlja zelo uspešno. Žal se nobeden od naših šestih zgornjesavinjskih študentov medicine ali že diplomiranih zdravnikov ne želi zaposliti v Zgornji Savinjski dolini. Vsi se želijo visoko izobraziti za specialistično dejavnost v bolnišnicah, podeželje pa tako ostaja brez mladih, perspektivnih zdravnikov. Kam nas bo to pripeljalo, še ne vemo. Vemo le, da bomo v primeru nadaljevanja tega trenda ostali brez splošnih zdravnikov. Ostaja nam le upanje, da se bo ta trend ustavil takrat, ko bodo bolnišnice polne mladih strokovnjakov. Takrat se bodo morali vračati tja, od koder so prišli, pa čeprav kot pediatri, ginekologi, specialisti medicine dela ali splošne medicine. Dr. Ivo But: “Upamo, da župani še imajo posluh za zdravstvo” (foto: Franci Kotnik) - Na kakšnem nivoju je opremljenost ambulant po dolini? Pri opremljanju ambulant smo skušali slediti normam in doktrini sodobne ambulantne opremljenosti. To nas je stalo precej denarja in strokovnega izpopolnjevanja, vendar vse to ni bilo zaman, saj smo na ta način lahko pomagali pacientu, ko nas je najbolj potreboval. Nove aparate smo nabavili tudi za medicinski laboratorij in delno za fizioterapijo. Vse to smo delali načrtno in s tem ugodili vse večjim zahtevam po teh zdravstvenih storitvah. - Pomemben del vaše dejavnosti predstavlja tudi reševalna služba. Kakšno je stanje na tem področju? Reševalna služba lahko uspešno izvaja svojo funkcijo le s strokovno usposobljenimi vozniki in brezhibnimi avtomobili. Zavedati se moramo, da je Zgornja Savinjska dolina precej oddaljena od večjih zdravstvenih centrov in reliefno precej razgibana, zato je obraba reševalnih avtomobilov hitrejša kot tam, kjer imajo zdravstvene centre oziroma bolnišnice bližje. V zadnjih sedmih letih smo kupili štiri nove reševalne avtomobile. Leta 1992 je dva avtomobila kupila bivša mozirs ka občina, leta 1996 pa enega novih pet občin. Predlani je nov avtomobil kupil zdravstveni dom. Ker eden od avtomobilov letnika 1992 ni več tehnično brezhiben, ga moramo nadomestiti z novim. Želimo nabaviti takšno vozilo, v katerem bo lahko zdr avnik med vožnjo nudil kar najvišjo strokovno medicinsko pomoč z možnostjo oživljanja. - V lanskem letu je pomembno investicijo predstavljala nabava novega rentgenskega aparata? Z novim rentgenskim aparatom, ki so ga lani kupile zgornjesavinjske občine, lahko poleg pljuč in srca slikamo tudi okostje in sklepe. Doslej so na takšna slikanja naši ljudje hodili v Velenje, Celje, Topolšico in Slovenj Gradec, sedaj palahko to uredijo vsak četrtek dopoldan v zdravstveni postaji v Nazarjah. Zahvaljujoč razumevanju naših županov smo vse tiste paciente, ki potrebujejo tovrstne storitve zaradi boljšega in hitrejšega diagnosticiranja in ustrezne terapije, rešili zamudnega potovanja v druge kraje, izgube časa in dolgega čakanja na izvide. Slednje sedaj dobijo takoj ali naslednji dan. Ob tem moram dodati, da je precej sredstev za adaptacijo prostorov, kjer smo namestili rentgenski aparat, prispeval tudi zdravstveni dom. - Iz tega sledi, da zgornjesavinjske občine imajo posluh za zdravstveno varstvo? Dejstvo je, da so imeli v preteklih letih tako občine kot zdravstveni dom velik posluh in razumevanje za napredek osnovnega zdravstvenega varstva v Zgornji Savinjski dolini. Z boljšo opremljenostjo smo pospešeno utirali pot sodobni medicini na primarni ravni in tako postavljali temelje družinski medicini. - Kaj vas na področju posodabljanja opreme čaka sedaj? Večjih investicij oziroma investicijskega vzdrževanja ne predvidevamo, pač pa moramo postoriti nekaj nujnih del, med katerimi je na prvem mestu obnova dotrajane strehe na zdravstveni postajiv Nazarjah. Ob vsakem večjem nalivu voda namreč zamaka zidove v prvem in drugem nadstropju ter s tem povzroča neposredno materialno škodo. Nujna je tudi nabava novega rentgenskega aparata za slikanje zob. Starega je že zdavnaj povozil čas. Preurediti je potrebno prostore fizioterapije v Nazarjah in zamenjati opremo ter dotrajane aparate z novimi. Kot sem omenil že prej, moramo obvezno zamenjati tudi sedem let stari reševalni avtomobil, ki je izrabljen zaradi velikega števila prevoženih kilometrov. - Kdaj načrtujete realizacijo naštetih zadev? Omenjene potrebe so nujne in bi morale biti realizirane v prvi polovici letošnjega leta. Kaj pa prihodnje leto? V letu 2000 nas čaka ureditev okolice zdravstvene postaje v Nazarjah z vso potrebno prometno signalizacijo. Nekaj dodatnih skrbi nam povzroča Občina Ljubno na čelu z županjo Anko Rakun, ki se je - s polnim razumevanjem - skupaj z zobozdravstvenim zavodom odločila, da v tem kraju ustanovi šolsko zobno ambulanto. Prvotna lokacija je bila mišljena v pritličnih prostorih občinske zgradbe, vendar bi bila adaptacija teh prostorov za te potrebe preveč zahtevna. Takoj bi se namreč postavilo vprašanje finančne izvedbe te investicije. Občini Ljubno je priskočilna pomoč Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje s predlogom, da v ta namen odstopi prostore v zdravstveni postaji Ljubno. S tem bi dosegli dostopnost te zobne ordinacije tudi za paciente na invalidskih vozičkih, saj bi bila v pritličju. Drugo vodilo pri tem predlogu so bili bistveno nižji stroški adaptacije ordinacije drugega zdravnika in laboratorija v zobno ambulanto, tretji razlog pa tiči vdejstvu, da so omenjeni prostori v zdravstveni postaji Ljubno sicer lepo urejeni, vendar so preveliki in v celoti ne služijo svojemu namenu. Iz izkušenj vemo, da na Ljubnem ni in ne bo dovolj dela za dva zdravnika v splošni ambulanti. Ta šolska zobna ambulanta naj bi skrbela za vse vrste preventivnega in kurativnega zobozdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok iz občin Ljubno, Gornji Grad, Luče in Solčava. Takšno zobozdravstveno varstvo je že bilo takrat, ko je zobozdravnica dnevno potovala iz kraja v kraj, ko so bile zobozdravstvene ordinacije še pod vodstvom zavoda in ko še ni bilo zasebnih zobozdravnikov. Danes je seveda drugače. Zasebni zobozdravniki so,zazdrave zobe šolske mladine moramo poskrbeti, kader imamo, le prostore moramo urediti. - Ob tovrstnih novostih verjetno kje naletite tudi na odpor? Vemo, davsakanoviteta v začetku rodi odpor.To je pravilo. Vsi ne moremo enako misliti pa tudi potrebno ni, da bi mislili in razmišljali enako. Vsak ima pravico povedati to, kar misli, končno pa se vse vendarle umiri, ko čas pokaže, da je bila uvedena noviteta upravičena. - Kako torej naprej, dr. But? Kar se splošne ambulante tiče, bo ta odslej de-lalanemoteno kot prej. Poleg pregledov bo opravljala tudi rutinske laboratorijske preiskave krvi in urina in poskrbela za odvzem krvi in urina za lab- oratorijsko preiskavo v Nazarjah. V ta namen smo adaptirali posebno sobo v spodnjih prostorih, ker republiški inšpektor za zdravstvo ni dovolil jemanja vzorcev v prostorih splošne ambulante. Se veda je pri tem opozoril na previdnost pri transportu teh vzorcev, da se le ti med seboj ne bi pomešali, stekleničke razbile ali polile in podobno, in na njihovo pravočasno dostavo v laboratorij- Inšpektor sije ogledal tudi rentgenski aparat za slikanje zob in zaradi prevelikega sevanja zahteval takojšnjo zamenjavo z novim, sodobnim aparatom. Nato sije ogledal prostore zafiziotera-pijo in ugotovil, da nimamo položenih elektrostatičnih podov. Zahteval je, da mora biti ta pomanjkljivost čimprej odpravljena, dane bi prišlo do nepredvidenih situacij. O vseh teh zadevah in o potrebnih vlaganjih v osnovno zdravstveno varstvo so že dalj časa obveščeni naši župani. Čakamo samo na njihovo “zeleno luč”, da lahko pristopimo k realizaciji. Upamo, da še imajo tako dober posluh za potrebe zdravstva kot v preteklih letih, saj bi se s tem na najlepši način oddolžili občanom za zaupanje, ki so jim ga izkazali na volitvah. Pogovarjal se je Franci Kotnik OBVESTILO ZLSD obvešča članice in člane, da bo občni zbor stranke V ČETRTEK, 8. aprila 1999, ob 17.30 uri v gostilni Čujež na Rečici ob Savinji. 4t ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov Stvar naj bi bila torej naslednja: dobro, skupaj smo izborili samostojno in demokratično Slovenijo, zdaj pa naj se znajde vsak sam, kot ve in zna. Če ni uspešen, če je brez dela, če živi slabo, se ne znajde - je pač kriv sam. Ni mi vseeno, zato bom postal-a član-ica ZLSD, ker želim spremeniti to stvar, pripeljati vanjo ustvarjalnost posameznika in solidarno družbo. To ustvarja možnosti in priložnosti za boljše življenje, vsaj približno enake za vse. PRISTOPNA IZJAVA Ime in priimek:___ Naslov: Datum rojstva:________________ Sem državljan-ka Republike Slovenije. Vstopam v Združeno listo socialnih demokratov in sprejemam njen program in statut. Datum:________________________ Podpis:_______________________ Podatki, ki ste nam jih zaupali, so varovani. Pristopno izjavo prosimo pošljite na naslov: Združena lista socialnih demokratov Na trgu 20 3330 Mozirje (tel. 841-369) Turistično društvo Nazarje Ocenjevanje urejenosti stanovanjskih objektov V okviru vseslovenskega projekta “Moja dežela - lepa urejena in čista” je Turistično društvo v občini Nazarje v letu 1998 izvedlo akcijo ocenjevanja urejenosti stanovanjskih objektov. Komisija ni imela lahkega dela. Izbrali smo hiše, ki po urejenosti izstopajo in zaslužijo pohvalo. Ocenjevali smo urejenost hiše kot objekta (primernost arhitekture, kritine, fasade, skladnost posameznih elementov, s kladnost z ostalim naseljem), urejenost vrta (okrasni, pridelovalni, sadni vrt), urejenost dvorišča (vrsta podlage -primernost materiala - uporabnost in izgled) in ocvetličenje (balkoni in okna). Podelili smo 247 priznanj za urejenost stanovanjske hiše in njene okolice, kar pomeni, da je v občini veliko ljudi, ki dobro skrbijo za urejenost svojega doma. Akcijo bomo zaključili s srečanjem ljubiteljev cvetja in predavanjem Načrtovanje in ureditev vrta, ki ga bo pripravila Simona Klokočovnik iz Žalca. Predavanje bo najožefovo, 19. marca ob 7. uri zvečer v Delavskem domu v Nazarjah. Prisrčno vabljeni! Marija Sodja Kladnik 13. območni festival Turizmu pomaga lastna glava Moj kraj - turistični kraj Na pobudo Turistične zveze Slovenije poteka letos že 13. akcija pod naslovom Turizmu pomaga lastna glava. V njej sodelujejo turistični podmladki na osnovnih šolah, ki najprej izdelajo raziskovalno nalogo, nato pa pripravijo še odrsko predstavitev in razstavo. Območni festival je bil včeraj v Velenju. Organizirala ga je Osnovna šola Šalek, na njem pa so se pomerili mladi turistični zanesenjaki iz osnovnih šol Fran Kocbek Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Blaž Arnič Luče, Mozirje, Črna na Koroškem, Mežica, Gorica, Karel Destovnik -Kajuh (podružnica Topolšica) in Šalek. Prireditev je potekalav velenjskem Domu kulture. Tbristični podmladki so se prijavili na razpis lliristične zveze Slovenije, ki letos poteka pod naslovom Moj kraj - turistični kraj. Na to temo so izdelali vsak svoj projekt in zanj pripravili še odrsko predstavitev in razstavo. Turistična zveza Slovenije in šola organizatorica sestavita petčlansko komisijo, ki pregleda naloge in razstavo ter si ogleda predstavitev. Zmagovalec območnega festivala (lani je bila to OŠ Luče) potuje na republiško tekmovanje, ki bo letos v Prekmurju. Več o poteku tekmovanja in rezultatih v prihodnji številki. Franci Kotnik Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline obvešča, da se je na vadbišču v Varpoljah začelo OSNOVNO ŠOLANJE PSOV Potekalo bo ob torkih in četrtkih s pričetkom ob 17. uri. Še je čas za prijave in vključitev v šolanje! Ribiška družina Mozirje Kako proti krivolovu in odvozu gramoza? Zadnjo soboto v februarju so se na rednem občnem zboru zbrali člani Ribiške družine Mozirje. Svoje delo v letu 1998 so ocenili pozitivno, a hkrati ugotovili, da na določene dejavnike, ki negativno vplivajo na športni ribolov oziroma ribji živelj v Dreti in delu vodotoka Savinje nimajo pravega vpliva. Predsednik RD Mozirje Alojz Llanžekovič je v svojem poročilu poudaril, da družina dobro sodeluje s podjetjem NIVO Celje in se z njim sproti dogovarja glede odvoza gramoza. Žal se še vedno najdejo hitrega zaslužka željni posamezniki, ki si gramoz iz vodotokov kar prilastijo in ga brez dovoljenja odvzemajo in prodajajo. Ribiči so se dogovorili, da bodo tovrstne primere dosledno prijavljali pristojnim organom. Prav tako pereč je krivolov. Člani RD Mozirje se dogovarjajo s člani Ribiške družine Šempeter o medsebojni izmenjavi čuvajske službe, kar naj bi poostrilo režim varovanja ribjega življa v Savinji in Dreti. Čuvajska služba sicer dobro sodeluje z mozirsko policijsko postajo, rezultat tega pa je viden v rešitvi nekaterih akutnih problemov krivolova in onesnaževanja voda. Tudi področje ekologije je še vedno zelo občutljivo. V lanskem letu je znova prišlo do izlitja kurilnega olja v gojitveni potok Ljubija. Sreča v nesreči je bila, da je bil vodostaj takrat višji, zato pogina rib ni bilo. Zadeva je bilarešenav sodelovanju z inšpekcijskimi službami in mozirskimi policisti. Po besedah Alojza Hanžekoviča siva čaplja povzroča veliko škodo v Savinji in Dreti ter gojitvenih potokih. Število teh ptic se povečuje. Podobno je s kormoranom, ki naredi največ škode v zimskih mesecih od Letuša do Mozirja in od Šmartnega ob Dreti do Bočne. Veliko škodo je ribjemu življu v Savinji in Dreti povzročila novembrska poplava. V minulem letu so mozirski ribiči v odprte vode vložili 24 tisoč primerkov rib, v ribnik pa 1.160. Opravljenih je bilo enajst rednih, devet intervencij skih in šest reševalnih odlovov, pri čemer je bilo odlov-ljenih 6.493 rib in 685 kilogramov drobiža. Člani RD Mozirje so opravili 4.167 delovnih ur in v povprečju izkoristili 7,9 lovnih dni. Ulovili so 391 potočnih postrvi, 406 šarenk in 735 lipanov. Vplanu delazaleto 2000 ni predvidenih bistvenih odstopanj od sedanjega načina gospodarjenja, kar pomeni, da bo ostal nespremenjen tudi režim ribolova. Morebitne spremembe pri lovu na sulca in terminih ribolova bodo upoštevane pri izdelavi plana za obdobje 2001-2005. Upravni odbor družine bo izdelal načrt varovanja pred kor mo-rani za obdobje december 1999 -februar 2000. Franci Kotnik . \ Kulturno društvo ifjjfck Jurij Mozirje vabi na — DAN STAR SI. V v četrtek, 25. marca 1999, ob 18. uri v kinodvorani Mozirje. Sodelujejo: p. dr. Christian Gostečnik, akademski pevski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, Kristina Šuster, Jerica Bukovec. “Mati, bodi luč” 3. “DRUŽINSKO PETJE” JURJEVO 1999 MOZIRJE NEDEIJA 25.4.1999 OB 15.00 URI Pevske družine lepo vabljene. Informacije in prijave KD “JURIJ" Mozirje, tel. 063 832-431. “OHRANIMO DRUŽINSKO PESEM” Šoferji in avtomehaniki so izkoristili pravšnji trenutek in stanovskim kolegicam ob njihovem prazniku podarili cvetje (foto: Jože Miklavc) Nazarje Razgibano zborovanje ZŠAM Zgornje Savinjske doline Naključje je hotelo, da je bil redni letni občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline dan pred 8. marcem, kar mu je dalo nekoliko bolj svečano obeležje. Na mizi so se “smejali” nageljni, scena je bila ozaljšana s cvetjem in ob zaključku so organizatorji poskrbeli, da je vsaka prisotna članica ali gostja prejela nagelj kot pozornost ob prazniku. janju preventive za varnejši promet in druženju ra med stanovskimi kolegi. Oboje je velika družbena skrb, ki je za zdaj v glavnem na ramenih entuziastov. Ker je delovni predsednikobčnega zboradejal, da naj bi poleg mlačnega poročanja v sredstvih obveščanja končno zapisali tudi kaj kritičnih ugotovitev, smo to storili prvi v Savinjskih novicah in tako dali podporo delovanju zdravega jedra združenja, torej poklicnim voznikom. Le-ti so po statistiki policije in sodnikov za prekrške (sodišč) najredkejši kršitelji prometnih zakonov, čeprav jim je cesta “kruh in dom”. Pa še nekaj. Kar brez pravih razlogov in ugotav-ljanja razlogov za določene neuspehe, nesodelovanje in nerazumevanje tudi mediji ne morejo kritizirati. Kdo je kriv, da slabo ali pa sploh ne sodelujejo vozniki, člani obrtne zbornice, vozniki, člani gospodarske zbornice s člani ZŠAM (razen redkih izjem)? Zakaj člani ZŠAM praviloma ne podpirajo prizadevanj voznikov iz njihove branže, ko le-ti iščejo svoje pravice “na cesti”? Zakaj člani ZŠAM niso bolj aktivni pri pridobivanju mladih članov? Življenje je precej vijugasta cesta odnosov med ljudmi in z nekoliko več razumevanja, odpuščanja, pomoči in sodelovanja bi nam lahko bilo vsem skupaj nekoliko lepše. Pa srečno za volanom in v novih akcijah! lože Miklavc Braslovče Tretja salami jada Lovska družina in turistično društvo iz Braslovč prirejata na velikonočni ponedeljek, 5. aprila, tretjo salamijado. Gre za ocenjevanje domačih salam in želodcev iz bližnje in širše okolice, organizatorji pa si letos še posebej želijo primerke suhomesnatih izdelkov iz Zgornje Savinjske doline. Salame in želodce bodo zbirali na velikonočno soboto, 3. aprila, od 10. do 12. in od l4.do 18. ure v braslovškem lovskem domu. Ocenjevalna komisija bo začela z delom na velikonočni ponedeljek ob 8. uri, nakar bo ob 10. uri sledila svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in nagrad. Za simbolično ceno bo mogoče ob izbranem vinu poskusiti vse domače salame in želodce. KF Tudi začetek zborovanja je bil prijetno kulturno obarvan, saj je RozkaTkavc, tajnica in kulturnica društva, iz Savinjskih rojenic prebrala pesem Vere Kumprej in eno od svojih pesmi. Kulturni uvod je bil dovolj učinkovit, da so se nato sogovorniki skoraj tri ure pogovarjali kulturno ter konstruktivno. Šele ko so ob točki “razno” ugotavljali, da (spet) ni nobenega predstavnika šestih občin (kaj šele župana), da se je komandir PP Mozirje opravičil (poslal pa ni nobenega “modrega” namestnika) in da je sodnica za prekrške menda že vnaprej negodovala nad vabilom (v nedeljo dopoldne je na občni zbor seveda ni bilo), je razprava krenila v bolj kalne vode. Dva člana sta kategorično očitala vodstvu Zveze ZŠAM Slovenije, daje njegov prispevek k delovanju te organizacije preskromen oziroma da storijo funkcionarji vodstva te 10.000-članske šoferske društvene organizacije premalo, da bi šofers kemu poklicu krenilo na bolje. Ko je padel predlog Sandija Čoparja, delovnega predsednika zborovanja, naj bi Prometni vestnik, stanovski dvomesečnik, izhajal vsak mesec in naj bil še bolj aktualen, je dobil obširno obrazložitev glavnega urednika, da je to zelo zdrava ideja, vendar je pri sedanjem funkcioniranju zveze, združenj ter pripravljenosti povečevanja stroškov (članarine), ni mogoče realizirati. Slišati je bilo tudi razmišljanje, naj mediji bolj zavzeto spremljajo dogajanje v združenju šoferjev (televizije namreč zelo natančno posnamejo in komentirajo cestne tragedije, na redno delo tovrstnih organizacij, če ni senzacij, pa ne odrea-girajo), toda bistvo celotnega dogajanja se je vendarle nanašalo na poročilo o obsežnem delu ZŠAM v lanskem letu. V ospredju je bilo zlasti preventivno delovanje v sodelovanju s policijo in člani SPV, izvajanje prometne službe (Mozirski gaj, Ju- rjev sejem) ter nekaj izobraževalnih oblik za mladino in člane. Poveljnik uniformirancev Janez Rop iz Bočne je poročal (povzeto): »Imamo 70 uniform, od tega jih vestno nosi deset žensk, enajst moških pa jih sploh ne obleče (?!). Zelo prav jim pridejo ob izvajanju preventivnih akcij, prometne službe in na slavnostnih shodih ter povorkah, žal pa tudi ob slovesih svojih članov. Prav med uniformiranci je bilo tudi največ tistih, ki so opravili kar 2.160 ur prostovoljnega dela v korist združenja, saj si morajo člani vsako leto prigarati nekaj prepotrebnih sredstev. Zato gre tem članom še posebna zahvala. V razpravi so člani ZŠAM izrazili obžalovanje zaradi neuspehov pri pomlajevanju združenja in sploh članov Zveze ZŠAM Slovenije in zadovoljstvo nad skoraj 19-odstotnim zmanjšanjem števila prometnih nesreč v dolini. Ostro so kritizirali določilo zakona o varnosti v cestnem prometu, ki poklicnim voznikom odvzame poklic, če jih policija zalotni vinjene npr. z mopedom. Odvzamejo jim vse kategorije, torej tudi dovoljneje za vožnjo motornega vozila - za marsikoga edini dokument, ki omogoča zaposlitev, trdo delo in preživljanje. Ob zaključku občnega zbora so šoferji in avtomehaniki sprejeli usmeritve za delo v tekočem letu, precej klasičen delovni program, v katerem se lahko najdejo vsi člani, kakšnih 220 jih je, in tudidrugi občani, ki se lahko vključujejo v različne aktivnosti. Nedvomno je vloga združenja v dolini v povezovanju med občinami in v sodelovanju s šolami, vrtci in podjetji izjemnega pomena. Ne bi bilo prav, če bi občine eno redkih organizacij, ki ima v imenu Zgornjo Savinjsko dolino, pustile na cedilu. Vložena sredstva se namreč zelo hitro obrestujejo, še posebej pri dveh načinih dela. Ob izva- Kiwiiyfix MOZIRJE d.d. AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - POHIŠTVO - BLAGOVNICA MOZIRJE Prodajna akcija sedežnih garnitur: "KOPA”, "KAJA”, "OV-1". NOVE OPREME iz Slovenj Gradca po UGODNIH CENAH! AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA VELIKA PREDPRAZNIČNA IZBIRA ZAVES Sprejemamo naročila za izdelavo zaves po meri. VABILO ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE VABI VSE SVOJE ČLANE in OSTALE KRAJANE NA OBČNI ZBOR DRUŠTVA v PETEK, 26.MARCA 1999, z začetkom ob 19.00 uri V TELOVADNICI DOMATVD PARTIZAN V MOZIRJU. PO KONČANEM OBČNEM ZBORU BO DRUŽABNO SREČANJE. UPRAVNI ODBOR ŠD MOZIRJE Solčava Besede so tla človekovih misli Območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je konec februarja v gostišču First v Logarski dolini pripravila srečanje likovnih in literarnih ustvarjalcev. Obiskovalcem so se predstavili likovniki Anka Rakun z Rečice, Jure Repenšek, Mira Kranjc in Konrad Marčinko iz Mozirja ter literarni ustvarjalci Ida Slapnik in Mica Stakne iz Solčave, Franc Rop iz Varpolja ter Albina Rajter iz Šmihela. Srečanja se je udeležil tudi župan občine Solčava Vojko Klemenšek. V svojem govoru je izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da so se tudi v občini Solčava začele premikati stvari na kulturnem področju. Posebne čestitke so bile namenjene literarnima ustvarjalkama iz Solčave, ki sta zbrali pogum za predstavitev. Literate in likovnike je predstavila predstavnica območne izpostave sklada Ivana Žvipelj. Slikarka Anka Rakun je imela doslej samostojne razstave na Rečici, v Prevaljah, Slovenski Bistrici in Gornjem Gradu. V njenem likovnem svetu so motivi sami po sebi drugotnega pomena, v barvnih razlitjih in mehkih prehodih išče predvsem razpoloženja. Akvareli Jureta Repenška sledijo zapisom iz narave. Gradnja slike je čvrsta in polna, obenem pa čustvena in osebnostno doživeta. Pasteli so grajeni na temni podlagi in imajo bolj žanrsko kot tihožitno vsebino. Razstavljal je na Dobrni, v Ljubljani, Gornjem Gradu, Nazarjah, Mozirju in na Rečici ob Savinji. Konrad Marčinko v domačem okolju še ni razstavljal. Optimizem, ki ve je iz motivov pokrajin in tihožitij, deluje zelo realistično. Prav v tem času razstavlja v galeriji banke v Šoštanju. Mira Kranjc iz Mozirja likovno ustvarja že od svojih rosnih šolskih let. Samostojne razstave do sedaj še ni imela, sodelovala pa je na skupinskih razstavah v Mozirju, Nazarjah in na Rečici. Literarne ustvarjalce je predstavil prof. Vinko Šrnajs. Med drugim je dejal: »Besede so tla, po katerih hodijo človekove misli, so magična sila za komunikacijo med vsem človeštvom. Pisana beseda živi veliko dlje kot govorjena.” Podal je tudi strokovno oceno njihovih del, pesmi predstavljenih avtorjev pa je prebirala Nataša Trbovšek, absolventka fakultete za primerjalno književnost. Pesmi so delček mozaika poezije, ki bo predvidoma v maju izšla v drugi knjigi Slapa. Srečanje so popestrile solčavske pevke s pesmimi izbogate zakladnice ljudskih napevov in citrar Alojz Lipnik. Marija Sukalo JZ cw IZCR-7VM ö Zakaj? Kultura naroda ali kraja se ne kaže le po tem, kakšne navade imamo, kakšni so naši običaji in obnašanje. Nekateri bi rekli kultura tudi obnašanju, prehranjevanju, nenazadnje poznamo kulturo vožnje, jezikovno kulturo. .. Leksikon Cankarjeve založbe razlaga pomen besede kultura: “gojenost, oplemenitenost, izpopolnjenost, zlasti človekovih nravi, življenjskega načina in človekovega okolja”. Vsi si želimo gojiti tisto več, kar je v nas, in nile tisti boj za golo, fizično preživetje. Včasih je treba preživeti tudi mentalno, kajne? Pravzaprav nimam namena nikogar grajati in opozarjati, saj se je vprašanje iz naslova postavilo meni (upam pa, da še komu), ko sem si ogledala dve gledališki predstavi v ljubenskem domu kulture. Da me ne bi napačno razumeli - s predstavama ni bilo nič narobe, bili sta odlični. Kar sc je meni zdelo narobe, je bilo premajhno število ljudi v dvorani. Morda celo pretiravam, če rečem, da so bile zapolnjene tri ali štiri vrste sedežev. To bi bilo pravzaprav nepomembno, če ne bi Ljubenci stalno poudarjali, kako kulturni in omikani smo, kako zelo si želimo kulture in kulturnih predstav na Ljubnem... Sprašujem se, kaj je vzrok tako nizkemu številu obiskovalcev. Morda ljudje nimajo časa, morda bi si ga vzeli, če bi gostovalo mestno gledališče iz Ljubljane?! Ne vem. Povedati pa moram, da sta bili predstavi res odlični. Najprej je gostovalo gledališče Nasmeh s predstavo Scarniccija in Tarabusija Častni povabljenec. Ob tem velja dodati, da omenjeno gledališče domuje na Breznici na Gorenjskem in deluje v okviru Kulturnega društva dr. France Prešeren. So prvo gledališče slepili in slabovidnih pri nas. V njihovem ansamblu igra tudi naš rojak Frenk Mlačnik iz Luč. Čeprav so igralci slepi ali slabovidni, je njihova igra naravnost odlična. Druga predstava v tem mesecu je bila igra dramske skupine kulturnega društva Nagelj iz Lepe Njive. Predstavili so komedijo Marjana Marinca “Poročil se bom s svojo ženo”. Moj namen ni grajati ali kritizirati. Kulturno društvo Ljubno s predsednico se trudi, da bi na Ljubno pripeljalo nekaj več kulture, sprašujem pa se, če si Ljubenci tega res želimo!? Izgleda že tako, kot bi jih bilo le nekaj na Ljubnem takih, ki si želijo bogatejšo kulturo. Menim, daje takih, kisi kulture želijo, mnogo več, zakaj pa je ne koristijo, ko jo imajo pred nosom, resnično ne razumem. Vesna Retko Pogovor z Bertom Savodnikom, novim režiserjem mozirskih gledališčnikov “Mogoče sem še vedno malo starokopiten” Mesec februar je mesec kulture in, kot verjetno po vsej Sloveniji, se tudi v Zgornji Savinjski dolini odvij ajo številne prireditve posvečene kulturi. Za širšo javnost so še posebej zanimive gledališke predstave, kijih pripravljajo gledališke skupine po vsej dolini. Verjetno vsi poznamo gornjegrajsko gledališko skupino, ki sodi med najbolj priznane v naši okolici, seveda pa je treba pohvaliti prav vsa društva, ki se trudijo za nas in naš užitek. Tudi v Mozirju deluje gledališka skupina, ki pa šele dela prve korake na poti k uspehu. Njen vodja je Bert Savodnik, ki si vneto prizadeva, da bi tudi Mozirje čim bolj uspešno stopalo po stopinjah ostalih gledaliških skupin naše doline. Življenjska pot Berta Savodnika se je začela pred 65 leti v Celju. Tu je preživel svoja otroška leta, končal osnovno šolo ter obiskoval gimnazijo. Ker se je že od nekdaj zanimal za kulturo, je po končani srednji šoli začel študirati slavistiko in primerjalno književnost na univerzi v Ljubljani. Študij slavistike pa mu ni prinesel pričakovanega zadovoljstva, zato je svoje zanimanje preusmeril na samostojni študij primerjalne književnosti. Ob svojem študiju je bil tudi reden gost na AGRFT, kjer je obiskoval predavanja predvsem iz veselja do gledališča. Po končanem študiju se je začel ukvarjati z novi- narstvom. Delal je v dopisništvu Dela v Celju. Ko sta se z ženo, ki je iz Mozirja, leta 1968 preselila v Ljubljano, je Savodnik naposled začel delati v centralni redakciji Dela. Ukvarjal se je z vsemi oblikami novinarstva in čeprav je bilo gledališče njegova velika ljubezen, se žal v kulturno redakcijo ni mogel vključiti. Zaradi “višje sile” oziroma političnih spletk je leta 1972 zaključil z novinarstvom in šel službovat v Lesnino, in sicer v oddelek za zunanjo trgovino. Ta služba mu je prirasla k srcu, ker je s tem dobil možnost prepotovati skoraj ves svet in si ogledati gledališke predstave različnih kultur. Leta 1991 je Bert Savodnik odšel v pokoj in šele v tem času seje lahko posvetil gledališču tako, kot si je vedno želel. . SN: Predlani ste se iz Ljubljane preselili nazaj v Mozirje. V tem času vam je uspelo tukaj ponovno obuditi gledališko dejavnost. Dela je bilo gotovo ve- liko. Kako in kje ste začeli z delom? SAVODNIK: V Mozirju je vsekakor veliko priložnosti in tudi potrebe so po takšni dejavnosti. V času Franja Cesarja je bilo v Mozirju visoko razvito gledališče. Imeli so do štiri predstave na leto, sodelovalo pa je tudi do petdeset ljudi, kar je pohvale vredno. Danes tega ni več, ljudje se izogibajo sodelovanja oziroma igranja v gledališču. Do predlanske predstave V Ljubljano jo dajmo, ki jo je zrežiral Anton Venek, je bilo skoraj deset let zatišja. Z gledališkim delom pa se nisem začel ukvarjati v samem Mozirju, ampak na Lepi Njivi, kjer je v gledališču aktivno udeleženih 25 oseb.To je za tako majhen kraj presenetljivo veliko. V glavnem sodelujejo sami mladi igralci, najstarejši je star 27 let. Z njimi smo lani pripravili predstavo hrvaškega avtorja Za stanovanje gre, letos pa smo se odločili za predstavo Marjana Marinca Oženil se bom s svojo ženo. SN: Za uprizoritev predstave so potrebna tudi denarna sredstva. Kako rešujete ta problem? SAVODNIK: Denar je vsekakor potreben in je na žalost tudi glavni problem predvsem manjših gledal- iških društev. Moram pa reči, da so se na Lepi Njivi znali dobro organizirati. Pomagajo si predvsem sami. Imamo mizarja, ki pomaga pri pripravi kulis, potem elektrikarja, ki poskrbi za vse potrebno v zvezi z elektriko. Za kostume uporabijo svoje obleke ali pa si jih sposodijo. Nekaj finančnih sredstev se dobi iz občinskih virov za kulturno dejavnost, ki pa jih je treba deliti še z drugimi društvi. Naši mladi igralci nekaj zaslužijo tudi z gostovanji, saj vse gledališke rekvizite prevažajo sami. Zato lahko prihranek denarja vložijo v poletno gledališko šolo. To je sedem do desetdnevni tečaj, ki ga organizira Zveza kulturnih društev Slovenije. Tečaje pripravijo ob morju ali jezeru in tu lahko mladi izpopolnjujejo svoje gledališko znanje, hkrati pa si privoščijo kratke počitnice. SN: Kako vam je uspelo spraviti v tek gledališče v Mozirju? SAVODNIK: V Mozirju je na žalost zavladala nekakšna sramežljivost. Ljudje, ki so sodelovali v gledališču Franja Cesarja, niso več pripravljeni ali zmožni sodelovati, mlajše generacije pa nimajo prave vzpodbude. Zato bo potrebno kakšno leto, da se vse skupaj premakne z začetne točke oziroma da ljudje sprejmejo igranje kot nekaj povsem primernega tudi za Mozirje. SN: Vendar vam je kljub tej sramežljivosti do igranja uspe- Gozdno gospodarstvo Nazarje, d.d. Savinjska cesta 4 3331 NAZARJE Na podlagi sklepa začasne uprave Gozdnega gospodarstva Nazarje, d.d. razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1) traktor 1MT 539, inv.št. 5791 450.000,00 SIT 2) dvobobenska vitla KOMPAKT, inv. št. 5798 60.000,00 SIT 3) kombibus TAM 80, Ce J9-413, inv.št. 5799 150.000,00 SIT 4) kombibus TAM 80, Ce J9-403, inv.št. 5802 100.000,00 SIT 5) kolesne verige za IMT 539 150.000,00 SIT Dražba bo 24. 3.1999 ob 11.00 uri na OR Transport in servisi, Prihova 21. POGOJI: 11 Na dražbi lahka sodelu jejo fizične osebe in vse pravne osebe s sedežem na območju RS. Predstavniki le-teh morajo predložiti pisno pooblastila pravne osebe. 2) Varščino v višini 10% izklitne tene morajo udeleženci plačati no žira račun GG Nazarje pri APP št. 52810-601-18187 oziroma z gotovino eno uro pred pričetkom dražbe. Dokazilo o vplačani varščini morajo udeleženci predložiti 30 minul pred začetkom javne dražbe. Kupcu bo varščino vračunana v kupnino, drugim udeležencem po brezobrestno vrnjeno v 8 dneh po javni dražbi. 3J Pogodbo mora kupec podpisati v S dneh po javni dražbi, kupnino pa v celoti plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe. Če kupec pogodbe ne podpiše ali kupnine ne plačo v roku, lahko prodajolec od pogodbe enostransko odstopi, varščino pa zadrži. Kupec bo lastninsko pravico na osnovnem sredstvu pridobil po plačilu celotne kupnine. Kupec mora plačati tudi prometni davek 4) Prodoja bo potekala po načelu "videno-kupljeno", zato so morebitne reklamacije glede stvarnih napak izključene. 5) Ogled omenjenih osnovnih sredstev je mogoč po poprejšnjem dogovoru po telefonu 832 -365. Bert Savodnik: “Za naslednjo sezono že zbiramo prijave za nove sodelavce” (foto: Metod Sem) Roza in Tone Janež Srečna tišina planinske zvestobe Tam, kjer se greben prelomi v dolino, sva obstala in jo gledala, nemo, v neki drugi svet zasanjana. Tisti pogled skozi kopreno popoldanskega valovanja zraka jo je odstrl, planinsko kočo, dom, tako bo menda bolj prav, priljudno in resnično. Odmaknjena, mogoče se zaradi tega vedno znova vračamo k njej, mogoče jo celo potrebujemo. Kot bi zavel hlad skozi dolino in obležal v kotih nekdanjih domov. Tako je vedno, v dušo so se zarezale globoke brazde. Kot gube v obrazu moža, ki se sklanja nad ogrado terase, lahko se reče tudi drugače, tistemu betonu pred vhodom v dom. Kot rože in trnje, ki raste na prostranstvih Menine planine. Kot sonce in sence je podoba moža, ko zagleda najino potuhnjeno bolečino v utrujenih nogah. lo zbrati ekipo, s katero ste pripravili igro? SAVODNIK: Da, res je. Za igro Ugrabili so papeža nam je uspelo zbrati dovolj oseb, vendar res komaj dovolj. V igri nastopa sedem oseb, to pa so tudi skoraj vsi naši igralci, vsaj zaenkrat, seveda. Za naslednjo sezono že zbiramo prijave za nove sodelavce. To pomeni, da potrebujemo igralce ter tudi vse druge gledališke delavce, ki bi pomagali pri pripravi scene, kostumov, itd. Zaenk-ratsprejemamo prijave v knjižnici Mozirje, gotovo pa se bo potrebno obrniti na ljudi tudi preko vašega časopisa ter s tem pritegniti širšo javnost k sodelovanju. SN: Ali je po vaših izkušnjah domača publika kritična? SAVODNIK: Niti ne, ljudje radi prihajajo gledat igre, v njih uživajo in nagrajujejo igralce z aplavzi. SN: Verjetno boste tudi v nadalje pripravljali nove projekte? SAVODNIK: Seveda, prihodnje leto bomo pripravili novo predstavo, vendar pa je veliko odvisno od ljudi, predvsem bi radi privabili mlade. Dogovarjamo pa se tudi za nekakšno medobčinsko sodelovanje zgornjesavinjskih gledaliških skupin, s katerimi bi pripravili skupno predstavo. Izvedli bi jo po vsej verjetnosti pred gornjegrajsko katedralo, kjer je primeren in seveda tudi lep prostor. V predstavi bi sodelovali najboljši igralci sodelujočih skupin, kar bi zagotovilo visoko kakovost predstave in večji užitek občinstva. Vendar pa so ti načrti še v fazi dogovarjanja. SN: Ali smo mladi na tem področju torej premalo aktivni? SAVODNIK: Da, vsekakor. Mladi ste preveč porazgubljeni, poleg tega pa razen kina in redkih prireditev za mlade nimate kraja, kjer bi se zbirali in dogovarjali za kakršnokoli sodelovanje. V Mozirju manjkajo predvsem dejavnosti, pri katerih bi prišlo tudi do modernega izražanja, kar bi zelo popestrilo marsikatero prireditev starega tipa. SN: Ko ste delali pri Lesnini, ste veliko potovali po svetu in s tem imeli priložnost obiskati različna gledališča. Katero vam je ostalo najbolj v spominu? SAVODNIK: Zelo zanimiva je bila predstava, ki sem si jo ogledal v Pekingu, čeprav seveda nisem razumel niti ene besede, ki so jo igralci izrekli. Pri srcu pa mi bo vedno ostal moskovski Doževski teater. Slovanska duša, čustvenost, prostranost in dognanost, ki jo je na gledališkem odru, skupaj z dejavnostjo, igro, besedo in čustvovanjem uvedel Stanislavski v t.i. sistemu, je meni še vedno vzor. Mogoče sem zaradi tega, gledališko gledano, še vedno malo starokopiten, želim trdo šolo, kjer mora biti vsaka beseda izpiljena do potankosti. To pa zato, ker nihče ne igra sam, igrajo vsi igralci na odru, med seboj in za publiko. In to je res težko. SN: Bi ob koncu najinega pogovora rekli še kakšno besedo našim bralcem? SAVODNIK: Predvsem bi rad še enkrat povabil vse, ki jih delo v gledališču zanima, da se opogumijo in pridružijo naši gledališki skupini. Nadvse bomo veseli vseh, predvsem pa gledališkega podmladka. Pogovarjala se je Tatiana Angioi 'Ilikaj sva, Zotler in podpisani, brez reda, razmetana kot hiše v dolini. Feliks je prešerno zravnal utrujeni hrbet. Pogled tja mimo in pozdrav brez besed. Besede so tako brezpotrebne, kot da še vedno bremenijo težo, preden vzameš nekaj zase. Feliks je borec, pravzaprav ni Feliks, vendar za gorniški svet je Feliks, v krstnih in ostalih bukvah svetovij anstva lahko sicer stoji zapisano drugače, vendar, brez pomena. Pred njim obstanem. Košat in trden, on bi sicer rekel, da ga jemlje hudič, pa Feliks in Roza pred četrt stoletja da ga babe jezijo, ker gre “prajzemper” še ves nedozorel v dolino. Stari oskrbnik planinske postojanke pozna še tisoče kotičkov, samot zapuščenih pašnikov, kamor nedozorela lakomnost ne seže. Nič resnosti ni v njegovih besedah, v žepu imam seme praprotnih bilk in na čevljih utrujenost dneva. V svetišču je ona, čutim, da je v Feliksovem pogledu vse njuno življenje. Njuni trenutki, njun dan, njuno življenje. Petdeset let, vsaka misel vpeta v zdaj, še danes v prehojeno pot. V sobi za goste nagubani obrazi za mizo - včasih jih zamenjam za kamnite skale, preprosti, kleni in trmasti kot svet, v katerem živijo. Iz kuhinje pa kot visoka pesem, snidenje Roze in Zotlerja. Zagreta in rdečelična, roke nemirno vrtijo lonce in misel zahrumi kot vihar in se preliva skozi dušo kot pomladni spev. Koliko prehojenih poti je za vama, nekoliko narejene jeze, ko ji rečem mama Rozika, Feliks pa samo zamahne z roko. Vse njuno življenje je bilo garanje, upognjena, kot da še nista preložila vsega bremena s hrbta. Kolikokrat grem mimo hiše na robu vasi. Ttikaj je Menina, vsa ta leta dela, druženja in prijateljstva. Iz roda v rod, kri ni voda. V njunem pogledu ni trpkosti ne grenkobe v besedah. Poti vodijo po planini, v dolino in v svet. Koliko se jih vrača. Človeka pred menoj, tako izzivalno razigrana, v resnici drgneta polne dlani doživetij že pol stoletja. Kot makova cvetova sta Roza in Feliks, sredi klasja. Kot zorana zemlja, ki privablja in oplaja. Generacije so se sprehodile skozi njuno skrbništvo. Težki koraki, sladka utrujenost in polne roke doživetij. Koča - ljudje, prijatelji, razpršene besede. Ničesar nimam, da bi jima dal. Travnate rese se drobe, izživele so življenje. Večer v gorah je kot jesen življenja-mehka in topla se razlije v pajčevi-nasto tančico otožnosti. Prvih petdeset let, zlata leta, kot da sta prehodila že vse poti. Vendar je nebo nad njima prostorno, nikjer oblaka, ena sama svetloba. Je to trenutek ko se ustavi čas? Nikoli ni povsem po meri ljudi, kar drvi in se izgublja ter se čudežno znova vrača. Kot romarska pot okoli griča. Koliko narejene in zaigrane jeze ter zaresnih skrbi je v teh prijateljstvih. Kot mati, ki poravna otroku nemirno odejo. Nihče od tistih se ni zgubil, kolovratil pač in se znova vračal. Kot misel, ki jo nekdo izgubi, pozabi ali celo odvrže. Ob Roziki in Feliksu ni kaj odmetavati. Zapreš oči in se predajaš spoznanju. Šla sta na planino. Nekega dne pač. Na neko planino, sonce je sijajo tistega dne, svetel dan je bil, ko sta prišla na planino. Na srečo, z večerom nista odšla, ostala sta med nami, na vrhu, vpeta vsak v svoje misli. Stara oskrbnika Roza in Feliks, v bukvah so sicer zapisali Tone, pa kaj, sta kakor dopolnitev neke poti, izpolnitev nekega hrepenenja. Odhajam v molk. Misel o ponovnem snidenju na planini, kot da je v njej vse vajino življenju oplaja pet desetletij prehojenih poti. Stala sta nekega večera starec in starka pred svojo hišo na robu vasi, ko sem šel mimo. Cesta vodi proč od doline, v molku odrivata misel o vrnitvi in raztegujeta svoj dan na Menini planini. Na ponovno snidenje in še na mnoga leta! Savinjčan r INSTALATERSTVO PODJED PETER s.p. Tel. 061/825 144 Mob. 041/694 183 (zjutraj ali zvečer) ,**t> %s Lo^'- Centralne kurjave in vodovod po konkurenčnih cenah! Z vašim ali našim materialom. Šiviljstvo in trgovina BIRMANKE IN BOTRE POZOR! Kdika izbita blaga modnih baru, po pLo ugodnih cenah ^a (firmamle kostime in obleke! MOŽNOST PLAČILA NA UEČ ČEKOU! Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 Vozniški izpiti za: -motorna kolesa -kolesa z motorjem -osebna vozila -tovorna vozila -avtobuse -traktorje *V mobi: 0609 634 4M-gsm: 041634 434 uradne w. V PROSTORIH IGEA Nazarje od 8. do 15. Ure, tal: 831962 kdo ? AVTO ŠOLA ANTLEJ odslej tudi v Nazarjah ■ER S Tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV 1 a četrtek, 25. marec ob 8. in 17. uri \ 9 Delavski dom Nazarje - učilnica Možnost opravljanja izpita v CEUU ali VELENJU. Popust za dijake, študente in pripravnike. • Plačilo do 10 obrokov brez obresti. ZADRUŽNI POSLOVALNICI ELEKTRO LJUBIJA Lel. 063-831-047 ODDELEK GLASBIL * VSE VRSTE SINTETIZATORJEV PROIZVAJALCEV: - VAMAHA - CASIO - ROLAND * KITARE - KLASIČNE. ELEKTRIČNE -HOHNER - VAMAHA * HARMONIKE. USTNE HARMONIKE. TROBENTE. BOBNI. TOLKALAmmm» * VSE VRSTE OZVOCENjpft^ GLASBILA^ * VSA DODATNA OPREI GLASBILA (STRUNE ZA * NUDIMO VAM TUDI VSE INSTRUMENTE IN VSE OSTALO ZA LEPO VELIKONOČNO DARILO LEMA ZA :A KITARE. STOJAlSl,..) SERVIS ZA <*> DUSET/ d.o.a TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/720-598 VELIKA IZBIRA in UGODNE CENE VRTNIH KOSILNIC (s pogonom ali brez, s košem ali brez, različne moči motorja in različne širine...) MOTORNIH KOS (z različnimi priključki: laks, kovinska rezila, sekularji..., nahrbtne in stranske) MOTORNIH ŽAG STIHL - JONSERED HUSQVARNA ■ PARTNER Vsak pri nas kupljeni stroj vam sestavimo, preizkusimo in vas poučimo pravilnem delovanju. SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVUENI! VABLJENI Odprto: od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure. Vozili smo subaru forester Suverenost v vseh primerih Bolj ali manj strokovne debate o izbiri pogona se ponavadi ne končajo prav hitro. Kaj je bolje: štirikolesni pogon - 4W D ali običajni dvokolesni pogon - 2WD na prednji ali zadnji kolesi? Nekateri prisegajo celo s svojim življenjem na štirikolesni pogon in človek bi jim dal kar malce prav, če seveda odmislimo nekoliko večjo težo vozila, zaradi tega večjo porabo goriva in slabše pospeške. Pri Subaruju se s takšnimi vprašanji gotovo ne ukvarjajo preveč, saj pogon na vsa štiri kolesa pri njih pomeni hišno tradicijo! Pooblaščeni prodajalec subarujev v Sloveniji je tudi podjetje 01dy s Polzele. Med Subaruje vimi modeli je trenutno na najpomembnejšem mestu forester, za njim pa že prihaja novi legacy. Forester, s katerem smo imeli možnost odpeljati nekaj testnih kilometrov, je navdušil predvsem Američane, saj jim je v celoti “pisan na kožo”. Forester s svojo obliko navdušuje tako ljubitelje terencev kot navadnih karavanov. Kaj ga v bistvu loči od običajnegakaravana, je težko določiti. Verjetno njegova višina od tal?! Z dolžino 4.450 mm sicer komajda dosega audija A4, toda zbuja vtis, da je precej večji. Karoserija spominja na masivne ameriške avtomobile, v katerih nikoli ne zmanjka prostora. In resnica jena dlani: tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih ne boste imeli te žav zaradi telesne višine, poleg tega pa boste v prtljažnik s lahkoto spravili nekaj zabojev piva in psa. Vsebino prtljažnika boste nato zakrili z lepim rolojem in žeja vam ne bo nagajala niti v najhujši vročini. Na sprednjih sedežih boste sedeli precej udobno, višina sedenja pa vam bo omogočala odlično preglednost na vse strani. Vsi instrumenti in ostale “nadloge” so vam na dosegu roke, ne manjka niti obilice predalov in odlagališč. Za najtežje vzpone vam v osrednjem grebenu vliva zaupanje ročica reduktorja. Motor foresterja je v osnovni verziji prostoren kot štiri velika piva. Iskrivih 122 “žrebcev” skrbi za lahkoten galop 1.350 kilogramov težkega vozila (teža variira glede na opremo). Na voljo je tudi turbo motor s 170 konjskimi močmi. Vožnja s foresterjem je presenetljivo udobna. Vse grbine in luknje “požira” suvereno, brez pretiranih pretresov potnikov. Hkrati se v ovinkih ne nagibapreveč, vodljivost avtomobila pa je po zaslugi štirikolesnega pogona zelo dobra Na avtocesti se boste počutili kot kralj v cestni križarki, saj forester nudi občutke pravih enoprostorcev. Zavore so zanesljive in se ne pregrejejo niti po večkratnem ostrem zaviranju. Na voljo so trije tipi opreme: LX, GL in GX, ki se razlikujejo po stopnji ponujene varnosti in udobja. Za tiste, ki vas zanima tudi cena, le kratek nasvet: oglasite se pri Oldyju na Polzeli! Igor Pečnik I info nov delovni čas ekspoziture Mozirje Banka Celje, ekspozitura Mozirje je od 15- marca 1999 dalje za Vas odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 11.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure. dl banka celje M varnem zavetju tradicije OLD V d.0.0. POLZ6LA, tel. 720-592, V6L6NJ6, tel. 865-960 1Z3em”aecen® 90 • Z8b JUSTY IMPREZA LEGACY 2.0 2.195.00 SIT 2.695.00 SIT 3.795.00 SIT FORESTER 2.0 3.895,00 SIT STARO ZA NOVO KREDITI ŽE OD T+4,5% io okno Lož bo 7/11 Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo Občni zbor zgornjesavinjskib govedorejcev Člani Zgomjesavinjskega govedorejskega društva so se zadnji petek v februarju zbrali na rednem letnem občnem zboru. Kot vsako leto je bila tudi letos udeležba številčna, saj se je zbora udeležilo 7 5 članov. Poleg njih so bili prisotni vodja selekcijske službe ZŽV Celje, veterinarska inšpektorica, predstavniki veterinarjev, Zadruge Mozirje, kmetijske svetovalne službe in predstavniki zavarovalnic. Člani pa so pogrešali povabljene predstavnike vseh petih občin Zgornje Savinjske doline. Servis Krbavac Rečica ob Paki 45,3327 Šmartno ob Paki, Tel./Fax: (063) 885-218 Predsednik društva Alojz Bastl je med najpomembnejšimi aktivnostmi društva v lanskem letu omenil, da so organizirali sejem živine v mesecu oktobru, za katerega želijo, da postane tradicionalen. S pomočjo zavarovalnice Triglav so nabavili stol za obrezovanje in čiščenje parkljev. Organizirali so tudi strokovno ekskurzijo na sejem živine vTolmin. Vsi člani društva so dobili kataloge bikov in koledarje za vodenje plodnosti krav. V poročilu selekcijske službe je mag. Marovt navedel, da je v tem Cenik velja od 11. 3. do 23. 3.’ Pleskarski set: vedro, valj, mreža in 2 čopiča ALU Alpos Pletivo jEsapla 1 m višine j 76,2-x-50;4-x~! galvanizirano’ in plas|ificirano V vseh naših prodajnih enotah glede na asortiman KOVINOTEHNA letu njihov cilj povečati število rejcev v A in AP kontroli. Povedal je še, da je z letošnjim letom ukinjena premijazaprvesnice. Seznanil je vse proizvajalce mleka, da odslej lahko opravijo analizo vzorcev na somatske celice v njihovem laboratoriju in da bo v mesecu aprilu predstavitev osemenjevalnegacentravPreski. Iz temeljitega reprodukcijskega poročila, ki ga je podal g. Kralj, lahko povzamemo, da se je v letu 1998 dvignil odstotek osemenitev za 5,6 odstotka. Več kot dve tretjini vseh semenitev je bilo z biki rjave pasme. Največ osemenitev je bilo izvedenih v drugi pojatvi po telitvi in med 17. in 21. uro v pojatvi, kar daje tudi najboljše rezultate. Poudaril je še, da se je število kurativnih pregledov v lanskem letu zmanjšalo, kar je posledica slabšega finančnega stanja na kmetijah. Z uvedbo davka na dodano vrednost bodo obdavčene tudi veterinarske storitve. V razpravi so se člani društva dotaknili vseh kritičnih točk v govedoreji od prevoza mleka, ukinjenih podpor, cen za osemenjevanje, do novega pravilnika za mleko, kiješevpripravi. Sklenili so, da bodo poslali svoje predloge na Zvezo rejcev rjave in svetlolisaste pasme, ki bo zastopala njihove interese na kmetijskem ministrstvu. V kratkem bi se radi sestali tudi z župani vseh občin Zgornje Savinjske doline. V planu za leto 1999 so si zadali, da bodo ponovno organizirali sejem živine, in sicer spomladi (24. aprila) ter jeseni (prva sobota v oktobru). Tudi v tem letu bodo naročili kataloge bikov in organizirali strokovno ekskurzijo. Na občine pa so za to leto že poslali prošnje za sofinanciranje prvih pripustov. Sonja Moličnik Oblak B.&Z. inženiring Psihosocialna pomoč žrtvam kaznivih dejanj Projekt z gornjim naslovom je zastavljen kot eksperimentalni, nacionalni program, ki so ga vsestransko podprli Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje. Izvajalec programa je družba B. & Z. inženiring za izobraževanje, svetovanje in raziskave, ki je v tanamen ustanovila centre za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na enajstih lokacijah v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota, Nova Gorica, Koper, Velenje, Sevnica, Ravne na Koroškem). Program ima nacionalno obeležje: 1. ker je enoten in pokriva ves slovenski prostor; 2. ker je namenjen žrtvam vseh kaznivih dejanj in tistim, ki se počutijo kotžrtve (Najpogostejšakazniva dejanjaso: vse oblike nasilja-nasilje nad odraslimi in otroci, psihično in fizično nasilje, spolno nasilje in spolne zlorabe, trpinčenja in zlorabe, tatvine, ropi, vlomi, goljufije, vse vrste krvnih deliktov itd.); 3. ker zagotavlja pomoč žrtvam 24 ur nadan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih (Centri za pomoč delujejo 24 ur. Od 8. do 20. ure so svetovalci v prostorih centrov, od 20. ure dalje, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa deluje za vso Slovenijo dežurni telefon 061/133-96-67. Če žrtev potrebuje takojšnjo pomoč, svetovalec dežurnega telefona o tem obvesti dežurnega svetovalca na terenu, ki nudi pomoč tudi na domu, na policijski postaji itd.); 4. ker ponuja celovit program pomoči - dežurni telefon, zagov-orništvo, skupine za samopomoč. Pomoč žrtvam je brezplačna in zaupna, kar pomeni, da je žrtev lahko vseskozi anonimna. Evidentiranje storitev je šifrirano. Meje, potrebe in vsebino pomoči določa žrtev. V centrih za pomoč dela 24 svetovalcev, ki to delo opravljajo v sklopu programajavnihdel. Izbrani so bili po principu trojne s trakovne selekcije, imajo višjo ali visoko izobrazbo in so bili za to delo dodatno strokovno usposobljeni. Poleg strokovnih delavcev pridobivajo v vseh enotah tudi prostovoljce (najmanj deset na enoto). Po zaključenem eksperimetalnem delu programa naj bi se javno delo spremenilo v redno zaposlitev. V centrih za pomoč žrtvam dobro poznajo področje svojega delovanja, mrežo socialnih institucij, organe in organizacije javne in civilne sfere, ki se na kakršenkoli način srečujejo z žrtvami. Sodelovanje je obojestransko (centri za socialno delo, policija, UNZ, svetovalnice, zdravstvene in vzgojno-izobraževalne institucije, varne hiše in materinski domovi). Izvajanje programa in delo svetovalcev poteka pod redno supervizijo. Center za pomoč žrtvam kaznivih dej anj v Velenju domuje na Rudarski 6 (tel. 863423), v Celju pana Stanetovi 21 (tel. 481-821). PR Kdor je z majhnim zadovoljen, odslej ne bo več. Stanovanjska posojila v Banki Celje so odslej tako ugodna, da si lahko tudi Vi privoščite več. Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim posojilom po obrestni meri od T + 4,5% dalje. Posojilo Vam je na voljo za obdobje do 20 let. Do 20% posojila lahko koristite v gotovini. Oglasite se v Banki Celje, kjer Vam bomo z veseljem ponudili pravo rešitev. Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celie.si. Vabimo Vas ne glede na to, če ste komitent ali pa boste to postali. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. ■ I banka celje Robanova doživetja z živalmi Piše: Aleksander Videčnik Pred Robanovim hlevom v Travniku stojita miza in stol. Nekega dne je tja sedel France, da si odpočije. Od nekod je prifrčala brhka in podjetna sinička in sedla na mizo predenj. France se ni zganil. Ptička ga je nekaj časa opazovala, pa jo je iztuhtala: “1\i bo nekaj za moje gnezdo!” Skočila mu je na glavo in mu začela puliti lase. Tudi to je France mirno zdržal. Ko jih je napulila dovolj, je s polnim kljunčkom las odletela na lipo. * Že nekaj let opazujem dogajanje v naravi, saj živim na majhnem prostoru, iz katerega zame ni izhoda in ne širšega razgleda. Zato na sklepanje iz svojih opazovanj ne morem prisegati. So leta, ko gozdno drevje obro- di malo ali nič sadu in semen. Taka imenujem suha leta, za razliko od rodovitnih semenskih let, ko vse gozdno drevje in grmovje obilno obrodi. Živali, ki na jesen in zimo živijo od gozdnega sadu ali semena, v suhih letih komaj obstanejo in zato tudi nekako urejajo rojstva. Mladičev ima le toliko, da obdržijo svoj rod. Razmnožijo se šele, ko nastopi rodovitno semensko leto in imajo dobre čase, hrane v izobilju. Za semenskim redno nastopi mišje leto. Takrat se kmetu skoraj ne izplača pridelovanje žita, ker se čez mero razmnožijo razne vrste miši, polhi, veverice in nekatere vrste ptic. Tako se je neko zimo zgodilo, da so v naših gozdovih kljub debelemu snegu, že v prvi polovici februarja veselo grulili divji golobi. Vedeli so za obilico smrekovega semena, pa so se vrnili poldrugi mesec prej kakor navadno. Ker je vsaka vrsta živali, pa tudi vsaka posamezna žival, le člen v verigi narave, je vse lepo povezano med seboj: majhne živali so za hrano večjim ali nasilnejšim. Zato imajo v semenskih letih večje živali svojo mizo dobro založeno z rastlinsko in mesno hrano. Ni čuda, da se potem množijo podlasice, hermelini, kune, lisice in ptice ujede. Tudi mačke imajo v mišjih letih dvakrat mlade. Ko pa nastopi novo suho leto, število živali spet upade, da se ravnotežje v naravi ne poruši. Tako sem opazil, da je samo v mišjih letih lesna sova valila na podstrešju hleva v Robanovem Travniku. Stoji na samoti in je vsaj pozimi in spomladi okrog njega še dovolj mirno. Ob času valjenja sedi sova dovolj trdno. Lahko delam tudi dva metra vstran od nje, pa ne bo zbežala. Zato sem jo večkrat opazoval. Po treh tednih je izvalila 3-4 bodičaste ježke, ki so se po nekaj dneh spremenili v kupčke bele volne, iz katerih so poredno mežikale okrogle rdeče oči. Takrat je postala sova malo bolj natančna. Če sem se približal gnezdu, se je neslišno kot senca izmuznila skozi lino. Ko mladih ni bilo treba več greti, se sova podnevi ni vračala na gnezdo. Toda vsako jutro je ležalo ob gnezdu po šest mišk, pripravljenih mladim za kosilo. Gnezdo in njegova okolica sta bila zmeraj snažna, zato se zaradi sov nisem imel kaj pritoževati. Tudi mladiči so se me navadili in se zaradi moje navzočnosti niso vznemirjali. Če pa se je približal kdo drug, so takoj začeli pokati s kljuni. Zato sem odstranil lestev na podstrešje, da bi jih ne mogel vznemirjati vsak, ki bi se mu to zljubilo. Do njihovih krempljev sem imel veliko spoštovanje. Žalostna mu majka kogar zgrabijo! Strašno so ostri. Ko se je puh spremnil v perje, so sove postajale zmeraj bolj nemirne. Zadnje dni pred odletom niso več zdržale v gnezdu. Ena je tičala ob stebru, druga na ste-brovi roki, tretja na tramu, četrta za špiro. Od tam so mežikale z očmi in pokale s kljuni. Prvi dan sta kukali skoz lino dve in proti večeru izginili. Naslednje jutro ni bilo nobene več in kar nekoliko otožen sem obstal pred praznim gnezdom. Neko pomlad je sova na tem gnezdu spet znesla štiri jajčka. Dva sem ji zamenjal s kurjimi, a je v redu valila naprej. Ko je sedela že devetnajst dni, sem pozabil odstraniti lestev. Naslednje jutro sem namesto sove našel na gnezdu turista, pod njim pa mrtva piščanca in sovi. Stara verovanja okoli binkošti Ena najstarejših, še poganskih vraž, je pokanje z bičem. Še danes ponekod v času binkošti pokajo z bičem, da bi čarovnice pregnaliin bi ne imele moči nad živino v hlevu. Na binkoštno nedeljo lahko spoznaš čarovnico svojega kraja, ako le hočeš! Ženi krave pod soncem na pašo, obleči vso obleko narobe, potem se skrij in čakaj, opazuj, kaj se bo zgodilo. Prihajale bodo čarovnice vsaka s svojo golido in začenjale krave molsti. Tako se jih lahko nagledaš in prepoznaš! Ponekod na to nedeljo ne gonijo krav na pašo pred soncem, nekateri ne pred šesto uro, ponekod sploh dopoldne ne, da ne bi krav pomolzle čarovnice. V Rožu ženejo na binkošti pastirji krave jako zgodaj na pašo. Kdor zadnji prižene, ta si pridobi šaljivi naziv “binkoštni kralj”. Če je le mogoče, mu obesijo žabo za vrat in se mu vsi klanjajo in ob tem vpijejo: “Potolci ga, pomolzi ga, vrzi ga na plot, pa daj mu eno skledo pečenih krot (žab).” Tudi na Štajerskem ženejo na Duhovo zelo zgodaj na pašo, tisti pa, ki prižene zadnji na pašo, dobi privzdevek “lukman”, pastirici pa rečejo “lukmanca.” V Thhinju pravijo, da je dobro na binkoštno nedeljo gnati živino pred soncem na pašo, ni pa več v spominu ljudi, zakaj. Toda tistega, ki prižene prvi, pa častijo, dočim zadnjemu kličejo: “Pomije, lok, lok, lok.” Ponekod velja navada, da ženejo na binkoštno nedeljo že ponoči na pašo. Pred soncem pa pomakajo kruh v mleko “da bi krave obilneje dojile.” Nasprotno pa v predelu Semiča ne gonijo krav pred soncem na pašo, ker bi jih tako lahko coprnice jezdile in potrle. NaDuhovo nabirajo gospodinje z rjuhami roso po travi, s katero namažejo vimena kravam, ki potem bolje molzejo. Na Duhovo in po mladih nedeljah vlačijo coprnice rjuhe po mejah in po pašnikih drugih lastnikov in to pred sončnim vzhodom. Ko so rjuhe povsem mokre jih ožamejo na svojih pašnikih in travnikih in na ta način zagotovijo svojim in sploh kravam, ki se tu pasejo, boljšo molznost. V Prekmurju je šega, da na “fingš-to” ali binkoštno nedeljo vsak dober pastir napase živino že pred sončnim vzhodom. V Slovenskih Goricah pastirji na binkoštno nedeljo močno pokajo z biči, ker tako coprnice nimajo moči nad živino. Marsikje na Štajerskem velja, da pastir, ki na binkoštno nedeljo prvi pripelje na pašo živino, dobi na voljo “velenjak”, to je poseben prostor na paši, kamor do tega dne niso pustili nikomur pasti. Zadnjega pastirja seveda smešijo na vse načine, nekje rabijo zanj izraz “binkoštni volej”, ali drugje “fine luknja”, kje tudi “lukman”, “finko-štni luknič”, rečejo v Prlekiji, okoli Pragerskega je “pinc luknja", na Gorenjskem “pomivnik ali pomin-jek”, podobno dražijo zadnjega pastirja, ki je pripeljal živino tudi na druge načine. Ponekod mu dajo na glavo ob glasnem smešenju venec iz kopriv ali kakih smrdljivih rož. Marsikje pa ga izključijo iz bratovščine pastirjev. V okolici Beljaka je bilo znano, da so takemu revežu prinesli za kosilo “purča” na deski, okrašeno s cvetjem. Purč pomeni malo žabico. Zakaj je toliko različnih verovanj in seveda ukrepov proti coprnicam O oedomcih prav na binkoštne dni, je težko reči. Nekateri etnologimenijo, da je vse povezano s poganskim praznoverjem, da se je vsako leto bojevalo leto (poletje) z zimo (morda s prirodo) “smrtjo” ali “morano”, vedno pa je zmagalo leto. Ta kratek sprehod skozi verovanja naših rojakov v zvezi z bojem poletja z zimo je morda zanimiv za naše predele, kjer bi morali po vsej verjetnosti podobno ravnati ob binkoštnih praznikih. Dobro bi bilo, da bi kateri od naših zvestih bralcev povedal svoje izkušnje okoli te pastirske navade. Treba bi jo bilo ohraniti v pisni obliki, zato vabimo k sodelovanju. Kako so se obranili more V zadnji številki Novic smo nekaj malega zapisali o mori, ki je povzročala nemalo skrbi našim prednikom. Tokrat bomo opisali na kratko, kako so se proti tej zlobi branili. Seveda sov različnih predelih naše domovine ravnali različno! V okolici Ihana so verjeli, da varuje svinje v svinjaku pod vhodnim pragom hleva, zakopana konjska glava. V Beli Krajini menijo, da so bile “mora” predvsem hudobne ženske, ki so hodile ljudi in živino tlačiti. Zato so v svinjak obesili votel kamen, da bi moro pregnali. Drugod so postavili v jasli zrcalo, ko se mora v njem vidi, misli, da je druga mora v hlevu in zbeži. V naših krajih (štajerskih) je navada, da ob zakolu svinj namočijo desno roko v kri in utis-nejo podobo roke na vratasvinjaka, potem vanj ne pride mora. V moravškem koncu zakopljejo pod vhod v svinjak kosti velikonočnegažegna in blagoslovljen les butar. Marsikje so na vrata svinjaka pribili kar celo konjsko glavo, da ni mogla mora tlačiti svinje. V okolici Mengša so radi na vrata svinjskega hleva narisali pentagram (petokrako), vendar je morala biti narisana v eni sami potezi. Tako zvezdo so imenovali “morska taca”, ris-aliso jo tudi naDolenjskemvokolici Mokronoga. Prav tod pa najdemo kot zaščito pred moro tudi na svinjska vrata nabito konjsko podkev. Votel kamen poznamo v ljudski medicini kot zelo iskan predmet pri zagovorih raznih bolezni. Najdemo pa ga tudi kot obrambo pred moro in sicer v okolici Žužemberka. Prav zanimiv pa je način boja proti mori na Dolenjskem (okolica Mokronoga), kjer narišejo na vrata svinjaka pentagram, prašiča pa porinejo ritensko v svinjak, ker mu tako ne more nič škoditi. Seveda pa naj za zaključek današnjega prikazovanja boja proti mori še povemo, da so bili posebni zagovarjalci, ki so zagovarjali proti tej nadlogi naših prednikov. Prihodnjič se bomo še nekoliko pomudili pri ukrepih proti tlačenju ljudi in živali. O vedomcih so se nekoč radi razpisali pripovedovalci bajk in ljudskega izročila. Če prelistamo Pleteršnikov slovar najdemo v njem zapisano, da je vedomec lahko prerokovalec, coprnik, vsevedec, skratka neko bajeslovno bitje, bi mu lahko rekli. Že Valvazor omenja, da se je na Pivki ob gotovih časih prikazalo obilo strahov, katere so domačini imenovali “vedavci” (vedomci). Ti nekim ljudem pijejo tako dolgo kri, da umro. Tem duhovom se zoperstavljajo “šentjanževci,” ki se bojujejo z “vedavci.” Drugače pa meni etnolog Fran Kotnik. Vedomci ali vedomce so bili ljudje, ki so se shajali ponoči na križpotih in trkali kakor kozli. Zato so nekateri menili, da so vedomci vsi, ki imajo plešaste glave. Takole piše v kroniki društvenega delovanja v Bočni: “Bilo je leta 1848. Takrat se je na pobudo blagopokojnega nadučitelja gospoda Matija Dediča ustanovilo v Bočni Kmetijsko bralno društvo s sedežem v Bočni. Upoštevajoč tedanje težavno stališče, brepravnost Slovencev in še druge ostale ovire, ustanovitev takega društva ni bila lahka. Toda bil je gospod Dedič mož jeklene volje, ki se ni strašil zaprek in zamere nemške oblasti. Uvidel je, da je slovenski narod potreben izobrazbe. In kje se narod izobrazi bolje kot v društvenem življenju? Ravno to ga je napotilo, da je zbral krog sebe vse tedanje vplivne vaščane ter jim Marsikje mislijo, daje moč vedomce spoznati po močnih črnih obrvih. Ljudstvo ima po mnenju Jakoba Kelemine vedomce za navadne ljudi, ki hodijo ponoči ob poznih urah po hišah in se ob teh prilikah zamorejo spreminjati v razne živali. Ako človeka zjutraj, ko se zbudi, bolijo na rokah sklepi in ponoči mu sapo zapira, ga je ponoči vedomec “mastil.” Vedomci zmorejo človeka uročiti z zlim pogledom. Človek, ki ima obrvi žolte ali skupaj zraščene, more najlažje uročiti. Pravijo, da tak človek s pogledom ustreli. Seveda so se naši predniki spoprijeli tudi z vodomci, da jim ti niso mogli škodovati, bodisi njim samim, lahko pa tudi živini. Pa o tem prihodnjič! v primernih besedah predočil pomen in delovanje takega društva, ki si je zastavilo hvalevredno nalogo pospeševati omiko in društveno življenje ter pomagati kmečkemu stanu do blagostanja.” Ni kaj, zapisano je še kako res. Verjetno je bočko bralno društvo bilo prvo te vrste v Zgornji Savinjski dolini. Sploh pa so Bočani bili od nekdaj kleni in uporni proti krivicam oblasti, kar spomnimo se upora proti gornjegrajskim orožnikom v tridesetih letih. Tako strnjeno so stali vaščani, da so morali orožniki popustiti, kar seveda ni bil vsakodnevni dogodek. 3sčemo A tace fotografije Ko je bila v Tavčarjevem dvoru na Rečici še gostilna Fuerst! Sliko nam je poslala Milka Rakun iz Varpolja. Meni, da je bila posneta v tridesetih letih. Bralno drušfno o Bočni JULU 3LU RRATRO& <^[bQü(5J^9caQL£ß> Pripravila.: Karolina Vrtačnik Žiga žaga poje žaga ... Verjetno se vsi spomnite, kako se nadaljuje pesmica, katere začetek smo zapisah ni nth ma. "Lei dajejurček gradil pred zimo. mi pa bomo raje po njej. saj je pomlad kot nalašč za večje gradbene posege ali zgolj lepšan je doma. Ker se podpisana s prvimi ~za-\ bavam” že nekaj mesecev, lepši del pa bo na vrsti te dni. me prijatelji v šali že sprašujejo, če postajam mojstrica za adaptac-ije. Tako kot večina se najbrž tudi jaz uh tem učim na lastnih napakah. Vendar se za verodostojnost priloge nikar ne bijte, saj smo jo kljub pestrim izkušnjam : piscev Savinjskih novic pripravili profesionalno. Upamo, da vam bo v pomoč ati pa vsaj spodbudo. da boste, ce nie drugega, popravili tisto razmajano ograjo. Čepa ram ostane še kaj volje in denarja, nikar ne pozabite na vsa dovoljenja. ZAMISLI ZA LEPŠI DOM Z drobnimi popravki do velikih sprememb Gotovo je med bralci Savinjskih novic kar nekaj takih, ki večjih posegov v bivalni prostor ne načrtujete. Da vas tokratna priloga ne bi čisto obšla, smo pripravili še nekaj zamisli za lepši dom. So preproste in ne terjajo kakega posebnega znanja, v prostoru pa kljub temu pričarajo vidne spremembe. domiselna rešitev za kopalnico, kjer vedno potrebujemo še kakšno poličko več, med osebno nego pa bi včasih za hipec tudi sedli - še kam drugam kot na rob kopalne kadi. Pomagamo si lahko podobno kot pri prenovi kopalniškega pohištva- z drobljenjem ploščic ali pa nakupom mozaičnih. Za lepši optični vtis med keramiko pustimo po 2 mm razmaka. V enakem slogu obdelamo tudi noge in vse ogrodje. KORISTNO Z OBEŠANJEM SLIK so rade težave. V steno je treba zavrtati, ne moremo se odločiti za način obešanj a na vidnih vrvicah, sploh pa spadamo med tiste, pri katerih niso slike nikoli obešene naravnost... Nekateri jih prislonijo na omarico, kar pa spet ni najbolj praktično. Zato svetujemo, da nad omarico pritrdite čisto plitvo polico, ki ima spredaj ščitni robnik. Nanjo postavimo slike drugo ob drugi ali pa jih razvrstimo tako, da so manjše spredaj, večje pa zadaj. Ker smo si omislili polico z robnikom, ni nevarno, da bi zdrsnile na tla. Morda imate še shranjenih nekaj ploščic, ki ste jih že pred leti položili v kopalnico. Z njimi lahko preprosto polepšate KOPALNIŠKE OMARICE. Zdrobite jih na drobne koščke in z lepljenjem ustvarjajte mozaik. Na vratcih omaric, ki so običajno iz enobarvnega furnirja, tako pričaramo zanimive vzorce, enostavne za vzdrževanje. Le še opozorilo: Vzorec iz ploščic bo skupaj z lepilom ustvaril kar precejšnjo dodatno težo, zato preverite nosilnost tečajev, še preden se lotite dela. Lep okras na okenski polici so lahko OKRAŠENI GLINENI LONČKI. Prej čisto navadni in zato neopazni, postanejo lep okras, če jih le malo obdelamo. Na gornji rob zarišemo karirast vzorec, celoten lonček pa premažemo z osnovno belo barvo. Nato vzamemo zeleno in rjavo barvo in z njima potapkamo prek bele, za kar uporabimo gobico. Želeni efekt je rahel neenakomeren patinast nanos. Na sredo lončka zarišemo še poljuben motiv, karo vzorček iz zgornjega roba pa lahko ponovimo še spodaj. Stari stoli se največkrat pomikajo iz prostora v prostor, vsem v napoto. Kako ga uporabiti? STOL KOT ODLAGALNA POLICA je Odstranjevanje lakastih premazov. Priprava površin za ren-ovacijo (vratna krila, omare) je vedno zelo pomembna. Če jih obdelamo z brusilnim strojem, se včasih zaradi trenja segreti lak prilepi na brusni papir. V takih primerih lak najprej odstranimo z lužilom ali pištolo na vroči zrak. Markiranje čepov. V trgovinah dobimo že moznike s premerom 10 mm. S podložko in aluminijasto cevj o pa si lahko sami izdelamo markirne moznike s premerom 12 mm, kakršni so potrebni za izdelavo stabilnih stolov. Za vrtno garnituro. Le nekaj metrov markiznega blaga (izdeluje ga na primer Induplati) potrebujemo, da vrtno garnituro zaščitimo pred vlago. Na sredo mize pred prekritjem postavimo koničasto naslonjalo, ki bo omogočalo hitro odtekanje vode iz “pregrinjala”. Prva vrsta z laserjem. Ravno stičišče ob hiši, po katerem položimo prvo vrsto plošč, lažje in precizneje določimo z lasersko tehtnico. Ta baterijska naprava pošilja svetlobni žarek z ene strani površine na drugo. Po žarku napnemo in pričvrstimo vrvico. Več priključkov. Pri novih inštalacij ah ali širitvah napeljave vgradimo vtičnice z več priključki. Tako se izognemo kačam podaljškov in razdelilnikov, ki se pogosto vijejo po sobah. Rezanje ploščic. Pri večjih delih si omislimo žago za ploščice, ki je videti kot krožna žaga in ima tudi podobno delovanje. Razlikuje se le v diamantno prevlečeni rezalni plošči, ki jo je treba nenehno hladiti z vodo. Humanitarno društvo M&V NOVINA pri reja v soboto, 27. marca 1999, ob 18. uri v Delavskem domu v Nazarjah DOBRODELNI KONCERT družinskega tria NOVINA pod geslom »SAMO ŽIVLJENJE ZA DRUGE JE VREDNO ŽIVLJENJA« Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. Vabljeni! PAPIRNATA VOJNA Kdor več ve, prej obnavlja in gradi Vsak, ki je že kdaj vsaj od daleč spremljal novogradnjo ali obnovo, ve, da je pot do prvega zidaka dolga. Pred začetkom del je treba pridobiti vrsto dovoljenj in priglasiti dela. Če postopka še ne poznate, vam bodo morda kakšno odvečno pot prihranile pričujoče vrstice. Lokacijsko dovoljenje. Na zahtevo graditelja oziroma investitorja ga izda upravni organ, ki postopek tudi začne.Potrebujemo ga za graditev vseh objektov, naprav in za druge posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje ... V vlogi navedemo podatke o objektu, kakšen bo, na katerem zemljišču naj bi stal, obvezno priložimo tudi zemljiško knjižni izpisek kot dokazilo o lastništvu zemljišča. To dokazilo je eden od pogojev za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zapomožneob-jekte, kot so drvarnice, shrambe, garaže za en osebni avto, vrtne ut e in ograje, daje zakon možnost, da lokacijskega dovoljenja ni treba iskati. Občine jih lahko namreč s svojimi odloki izvzamejo iz obveznosti dovoljenja. Tekoča vzdrževalna dela so posegi na obstoječih objektih in napravah, s katerimi se ne spreminja njihov arhitekturni videz, zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost. Objekte z njimi spravimo v tako stanje, za kakršno je bilo nekoč izdano lokacijsko dovoljenje. Adaptacija. S tem pojmom označujemo gradbene posege, ki so večji od tekočih vzdrževalnih del. Če z njimi bistveno spreminjamo lastnosti objekta, potrebujemo lokacijsko dovoljenje. Priglasitev del. Tekoča vzdrževalna dela in adaptacije vršimo vedno skladno z namensko rabo zemljišč v planskih aktih in z drugimi zahtevami. Zate posege ne potrebujemo lokacijskega dovoljenja, ampak zadostuje priglasitev upravnemu organu, ki je pristojen zaurejanje prostora. To storimo pred začetkom del, saj si s tem pravočasno priskrbimo odločbo o priglasitvi del. STEKLARSTVO BUDNA s.p. Foršt 52, LJUBNO OB SAVINJI * stavbne zasteklitve * okvirjanje slik < S Tel.: 063-841-224 ^ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji • Tel. & Faks: 063/ 831 848 - Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah - Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev - vhodnih vrat - oken po naročilu - prodaja kljuk Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! Gradbeno dovoljenje. Gradn jo lahko začnemo na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ga izda upravni organ. Še prej mora biti izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje. Gradbeno dovoljenje potrebujemo za izvedbo tistih del, s katerimi spreminjamo konstrukcijske elemente ali izvajamo druga dela, ki lahko vplivajo na varnost objekta in okolje. Izdaja se na podlagi predložene projektne dokumentacije, ki mora biti izdelana skladno z lokacijskimi pogoji in pogoji lokacijske Odločbe ter skladno s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij. Pozor, gradbeno dovoljenje potrebujemo tudi za postavitev objektov, ki so potrebni za izvajanje pripravljalnih del! To so dela, ki jih izvajamo še pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo objekta (torej izkop jame, priprava gradbišča). Enotno dovoljenje za gradnjo. Na zahtevo stranke lahko upravni organ izda dovoljenje, ki vsebuje sestavine lokacijskega in gradbenega dovoljenja skupaj. Tehnični pregled in uporabno dovoljenje. Objekt lahko začne investitor uporabljati, ko zanj pridobi uporabno dovoljenje. Pred njegovo izdajo je potreben tehnični pregled zgrajenega objekta. Opravi ga organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. OKNA Gregor Marovt s.p. Bočna Plastična okna in vrata -kvaliteta in udobje bivanja Kakor hitro se bližamo tretjemu tisočletju, tako napreduje tudi tehnika. Gregor Marovt iz Bočne se tega dobro zaveda, zato se je kot podjetnik posvetil materialu prihodnosti - plastiki. V sodelovanju s priznano nemško firmo KBE, ki ima na tem področju 45-letno tradicijo, kakor tudi certifikat kakovosti ISO 9001, je začel izdelovati plastična okna in vrata. Prednosti plastičnih oken in vrat so več kot očitne: odlična toplotna in zvočna izolacija, nobenega prepiha, varovanje pred vlomi, enostavno vzdrževanje, poleg tega pa odpade tudi barvanje. Podjetje KBE, ki Gregorju Marovtu dobavlja repro-materiale, namreč izdeluje profile za okna in vrata v številnih barvah in dekor- upate svoje želje. Z veseljem vam bo prisluhnil, se po potrebi oglasil pri vas, vam svetoval in vam izdelal neobvezujočo ponudbo. Na koncu je odločitev vaša! In še podatek za skeptike: okna in vrata KBE imajo 10-letno garancijo in se 100-odstotno reciklirajo. PR jih, med katerimi zagotovo najdete takšnega, ki vam ustreza. Tudi glede dimenzij in oblik ne bo težav. Pravokotna, trikotna ali okrogla okna, takšna ali drugačna vrata niso noben problem -vaše individualne želje skorajda niso omejene. Vse, kar je potrebno za začetek, je, da pokličete Gregorja Marov-ta na telefon 845-210 in mu za- KANADSKA HIŠA Hiša, ki zraste prej kot rože Če ste prebrali članek na prejšnji strani, vam je postopek pred gradnjo že znan. Sedaj vam preostane le še to, da iz nogavic povlečete vse prihranke in... Začnete iskati zidarje? Ne! Začnete obveščati prijatelje, da vas bodo čez nekaj tednov lahko obiskali v novem domu! Na sejmu Dom, ki je prejšnji mesec potekal v Ljubljani, smo namreč odkrili trzinsko podjetje, ki vam izdela hišo do zadnje podrobnosti. Le še sedete v naslonjač in uživate, gradbena in vselitvena dela pa prepustite uvoznikom tako imenovane kanadske hiše. Nanjo se nam je zdelo vredno opozoriti predvsem zato, ker smo še pred nekaj meseci zaman spraševali po ponudniku, ki bi postavil hišo na ključ. Arhitekti in gradbeniki so nam prijazno zagotavljali, da kaj takega obstaja samo v ameriških filmih, slovenska realnost pa da se konča pri ometih. V sklopu kanadske hiše se lahko dogovorite za popolno notranjo opremo, ponudba pa je razširjena celo na iskanje zemljišča in prodajo nepremičnine, ki jo že imate, na pridobivanje gradbenega dovoljenja, svetovanje pri oblikovan- ju bivalnega prostora, ureditev okolice, iskanje najustreznejšega vira financiranja in ureditev drugih pravnih postopkov. Pri kanadski hiši gre za sistem montažne gradnje - od vikendov do luksuznih vil in celo stanovanjskih blokov ali poslovnih stavb. Proizvajalci oziroma uvozniki zagotavljajo odlično tesnenje, super izolacijo in čvrsto konstrukcijo, saj je hiša ustvarjena za okolje z ekstremnimi temperaturnimi nihanji. Tako imenovana thermo plus hiša je tudi energetsko varčna, saj omogočado 52-odstot-ni prihranek energije. Pa še ena prednost, ki nas je navdušila: Izbirati je mogoče med več kot 40 modeli z več kot 100 različnimi tlorisi, lahko pa si zamislite tudi čisto svoj tloris. Pomembna podrobnost, ki smo jo med dosedanjo ponudbo na slovenskem trgu prav tako pogrešali. V osnovno ceno hiše je vključena celo sanitarna keramika z vgradnimi omaricami, kuhinj ski leseni deli, vgradne omare, alarmi, centralni sesalni sistem... Mi smo svoje navdušenje telegrafsko zapisali. Na vas pa je, da zberete (predvidevamo da kar velik) kup denarja in nas še pred poletnimi počitnicami povabite na kavo. lesarstvo d.o.o.,Partizanska 2c, 3320 Velenje železnina Hudovernik tel. 063-853-982 Ul ADR V lesna 11 —DD I trgovina tel. 063-863-939 TyaaT-C.T-iTr:Vi\ -jt-i: I'T-jP t1\ Sli ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO B&DGT251 kom 10.990,00 STROJ VRTALNI BAT. SRE 4-613 kom 9.990,00 SAMOKOLNICA LIV 75 lit kom 5.990,00 STREŠNA LEPENKA S POSIPOM 10 m2 rola 1.090,00 KERAMIČNE PLOŠČICE A KL že za m2 970,00 STENSKE OBLOGE m2 980,00 LAMINAT m2 1.930,00 GIPS PLOŠČE kom 1.399,00 iiissssmi ODMIČNE SPONE LAMA + PODLOGA (200 kom) kom 65,00 VODILA ZA PREDALE 250-550 mm od 270,00 do 360,00 PURPEN 750 ml doza 650,00 VABLJENI V ■ Center Ljubljana PE Nazarje Vse za gradnjo in dom Ko jevNazarjahvneposrednibližinikultumegaingasilskegadoma pred nekaj letizraselnovposlovni center, je podjetje Izoles v njegovem I. nadstropju odprlo prodajalno z gradbenim materialom. Konec leta 1997 je omenjeno podjetje opustilo trgovinsko dejavnost, tržno priložnost pa je izkoristila delniška družba Center iz Ljubljane, ki je 5. januarja 1998 v istih prostorih odprla svojo poslovno enoto. Kdo je pravzaprav Center d.d. Ljubljana? Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1947 pod imenom Kurivoprodaja in se je do konca osemdesetih let ukvarjalo s prodajo kuriv na trgih bivše Jugoslavije. V času osamosvojitve Slovenije se je podjetje preimenovalo v Center in nekoliko kasneje postalo delniška družba. Njen sedež je v Ljubljani, poslovne enote pa ima v Šentvidu (Ljubljana), Novem Mestu, Beltincih, Radljah ob Dravi in Nazarjah. Tudi nadaljnja strategija razvoja podjetja teži k odpiranju novih maloprodajnih enot po Sloveniji. Center d.d. Ljubljana je generalni uvoznik za belgijsko bitumensko skodlo (tegolo) IKO, italijansko valovito bitumensko kritino ONDULINE in italijanski opečni strešnik MARSIGLIESE. Pri naštevanju ostalega prodajnega programa se bomo omejili na le na nazarsko poslovno enoto. Bazični gradbeni materiali so: cement, apno, opeke vseh vrst in materiali za suhomontažno gradnjo (gips plošče) vključno s pritrdilnimi elementi. V Centru dobite izolacijske materiale Novoterm, Tervol, TIM Laško, Izolirka in Fragmat in celoten material za vodovodne instalacije ter kanalizacijo. Pester je program kopalniške opreme, ki zajema keramične ploščice, granitogres ploščice, sanitarno keramiko, enoročne armature, tuš kabine in kopalniški pribor. K navedenemu sodijo lepila za keramiko in praškasti izdelki proizvajalcev KEMA Puconci, Cinkarna Celje in JUB Domžale. Med izdelke s področja kemije lahko štejemo tudi barve in lake. Da jih boste lahko kar najbolje uporabili, so vam v Centru pripravili kompleten pleskarski pribor. Nič manj celovita ni ponudba materiala za centralno ogrevanje, pri katerem velja izpostaviti peči proizvajalcev SIME, FEROLLI in RIELLO, radiatorje KIG KORADO in ves ostali instalacij ski material. Če ste med tistimi, ki nimajo potreb po gradbenem materialu, boste v nazarski poslovni enoti Centra prav tako prišli na svoj račun. Na zalogi namreč imajo številne artikle iz programa bele tehnike proizvajalcev Gorenje in Candy. In potem še poslastica za vse, ki najbolj zaupajo svojim ročnim spretnostim: vrtalni stroji, krožne in obodne žage ter pnevmatska kladiva proizvajalcev Black&Decker, Skill, Iskra, De Walt itd. Zanimiva novost v prodajnem programu so aparati za pranje Kärcher in Beckum. Če k temu dodamo še orodje za delo na vrtu in specialna orodja za mojstre različnih dejavnosti, lahko ugotovimo, da seznamu artiklov skorajda nikonca. Ko se odločate o novih talnih oblogah, se oglasite v Centru, kjer imajo na zalogi različne parkete in laminate, kakor tudi lepila in lake zanje. In če je kdo pomislil, da je to prodajalna le za moške, se je grdo zmotil! Ihdi gospodinje bodo našle tukaj marsikaj, kar jim bo koristilo pri vsakdanjem delu: likalne deske, sesalce, lestve... Štirje prijazni in strokovno usposobljeni trgovci se vam bodo z veseljem posvetili, ko boste obiskali prodajalno Center v Nazarjah. Odprto imajo vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Od prvega aprila dalje bo prodajalna med tednom odprta do 19. ure. Glede plačila pri njih ne boste v zadregi, saj sprejemajo kartice vseh vrst, nudijo pa vam tudi možnost plačila na več čekov in ugodne kreditne pogoje. Na vašo željo vam bodo kupljeno blago dostavili na dom. Ampak kaj bi še nakladah; pokličite Center na telefonsko številko 832-011 ali pa jih obiščite na Savinjski cesti 1 v Nazarjah in izvedeli boste vse podrobnosti, ki vas zanimajo. PR P.S. Nekaj bi pa res kmalu pozabili: v Centru ugodno odkupujejo rezan gradbeni les in les za embalažo. Še ena priložnost več za dobro kupäjo, kajne? Savinja Mozirje Železnini v Mozirju in na Rečici - pravi naslov za graditelje Savinja Mozirje že nekaj let uspešno sodeluje s svojimi kupci pod sloganom: KUPUJMO V SAVINJI-TOJE NAŠATRGOVINA. Na enak način vsako pomlad znova povabi v svoji železnini v Mozirju in na Rečici ob Savinji vse tiste, ki se nameravate lotiti manjših ali večjih gradbenih del. Prav zavas smo obiskaliobe omenjeni prodajalni in pobrskali po njuni raznovrstni ponudbi. Cement, apno, maltit... po naročilu dobavijo tudi beton. Na zalogi imajo belo in sivo mivko ter armaturne mreže in betonsko železo. Kar se opeke tiče, lahko izbirate med modulom, porotermom in betonsko opeko (po naročilu), imajo pa tudi strešno kritino bobrovec, Bramac, Tondah, Trimo in Gutanit plošče. Dimniki Schiedel in termo- ter hidroizolacij ski materiali zaključujejo ta segment ponudbe, naslednji sklop pa predstavljajo stavbno-mizarski izdelki, zlasti okna. Popolna je ponudba instalacij skega materiala za vodovod in ogrevanje in elektro instalacije. Ih so še barve in laki različnih proizvajalcev, za ureditev zunanjosti vaših objektov pa vam nudijo celotno paleto betonskih izdelkov, kot so cevi, robniki in plošče. V Savinjinih železninah v Mozirju in na Rečici graditelji vsekakor ne morejo biti razočarani. Nenazadnje tudi zato, ker v primeru, da določenega materiala ni na zalogi,le-tegadobavijovnajkrajšem času. Zelo zanimivi so prodajni pogoji: gotovinski popusti, možnost plačilana več čekovbrez obresti, Savinjini in bančni krediti, za nakup s Savinjino kartico ugodnih nakupov pa vam (če je znesek višji od 5000 SIT) priznajo 3 odstotke popusta. Sevedajenakupmogočtudizostalimikarticami. Dostava na dom po vaši želji je brezplačna. Delovni čas železnine na trgu v Mozirju (tel. 833-582, 831-842) je od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Železnina na Rečici ob Savinji (tel. 835-055) je odprta od 8. do 18. ure, ob sobotahod8. do 12. ure. V zvezi s Savinjino železnino na Rečici velja dodati še koristno informacijo, da bodo v kratkem pričeli s predsezonsko prodajo vrtnih kosilnic, ko bodo cene še posebej ugodne. Poleg tega vam bodo, če boste tako želeli, pomagali prodati vašo staro kosilnico. V omenjeni prodajalni imajo tudi pestro izbiro koles Rog. V petek, 26. marca, bo pri njih od 8. do 12. ure potekal brezplačen servis novih koles in manjša popravila starih Rogovih koles. Vljudno vas vabijo, da jih obiščete. In še njihov nasvet: po 1. juliju bo uveden davek na dodano vrednost. Zato dobro premislite, kdaj se boste odločili za nakup - prej ali potem. KupujmovSavinji-to je naša trgovina! PR ‘Mizwätm %pval, £.0.0. Lju6ija 55, 3330 Mozirje ‘TeL:063/833-681 IZDELAVA OKEN IN VRAT RAZNIH OBLIK IN DIMENZIJ PO NAROČILU! OGLASITE SE PRI NJIH V LJUBIJI IN PREPRIČALI SE BOSTE 0 IZBIRI IN KAKOVOSTI, KI VAM JO NUDIJO. MIZARSTVO MASIVNA VHODNA IN NOTRANJA VRATA Vrata so lamelirana, notranja iz treh slojev, vhodna iz petih slojev, les smreka, jesen, javor, bukev, hrast. Prednosti: močna konstrukcija, dobra toplotna in zvočna izolacija, možnost različnega oblikovanja z minimalnim povišanjem cene. Robnik Janez s.p. Krnica 33, 3334 Luče ob Savinji tel & faks: (063) 844 501 SM d.o.o. Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog. Pod hribom 2, 1230 Domžale Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, 3312 PREBOLD Trgovina z gradbenim materialom tel: 063/702-250, faks: 063/702-251 OD OPEKE... DO STREŠNIKA in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO: V MESECU MARCU AKCIJSKE CENE!!! STREŠNIK BRAMAC OPEKA MODULARNI BLOK 141,90 SIT/kom 71,55 SIT/kom - 10% GOTOVINSKI POPUST NA: armaturne mreže, fasade Demit, kombi plošče NUDIMO TUDI: - vse vrste pranih plošč in tlakovcev za ureditev okolice - izdelki Jub in Belinke za polepšanje doma BREZPLAČNA DOSTAVA ZA VREDNOST NAD 100.000,00 SIT V trgovini Vas pričakujemo vsakdan od 7.- 19. ure, ob sobotah pa od 7.- 13. ure. V SAM-u NISI NIKOLI SAM!!! SUKOPUSKARSm Lačja vas 30,3331 Nazarje Tel. 063/845-440, GSM 041/684-339 Marijan Gradič ml. je začel svojo samostojno poslovno kariero pred petimi leti. Družinska tradicija - s slikopleskarsko dejavnostjo se ukvarja tudi oče - mu je narekovala, da se je odločil za poklic, v katerem lahko v praksi uporabi vse svoje znanje in profesionalen odnos do dela. SLIK0PLESKARSTV0 Marijan Gradič ml. vam kvalitetno opravi naslednje storitve: -glajenje sten -pleskanjevseh površin - izdelava valita, marmorina in bavalita -obnova fasad - izdelava kolirplasta - DEMIT fasade - pleskanje napuščev - izdelava predelnih sten - sistem KNAUF - polaganje parketa, laminatov in vseh ostalih vrst talnih oblog. NUDI VAM MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE PO KONKURENČNIH CENAH! Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.0.0. Obrtniška ul. 8, NAZARJE;Td.,fax: 063/833-626 e-mail: diana doo@nanE.ccm Nudimo vam naslednje storitve: - montaža novih in obnavljanje starih strešnih žlebov, - izdelava in montaža vseh vrst obrob (dimniške,...), - pokrivanje streh (tegula, bramac,...) - izdelava kovinskih vrat, stopnic, ograj itd, - izdelava oljnih jaškov, - razrez in krivljenje pločevine. ZA OSTALE INFORMACIJE POKLIČITE ! SKB BANKA D,D. Obiščite naše strani na Internetu: http://www.skb.si/ STANOVANJSKI KREDITI S TRADICIJO S stanovanjskimi krediti v SKB banki skušamo pomagati pri razreševanju stanovanjskih problemov. Pomagamo z nasveti, informativnimi izračuni in poskrbimo, da kredit dobite v trenutku, ko ga potrebujete. To nam omogočajo naše dolgoletne izkušnje, saj izhajamo iz nekdaj specializirane stanovanjsko-kreditne banke. Stanovanjski krediti so namenjeni tistim, ki z SKB banko poslovno sodelujete, in tudi vsem, ki še niste naš komitent. Z našo pomočjo bo torej pot do vašega stanovanja precej lažja. Pogoji za najem kreditov SKB banke za gradnjo ali prenovo hiše, nakup ali prenovo stanovanja, nakup zemljišč, gradbenega materiala ali stavbnega pohištva ter za plačilo prispevkov pri gradnji so odvisni od dobe poslovnega sodelovanja z nami. Stanovanjski kredit lahko porabite tudi za odkup dednih deležev. Doba vračanja kredita je do 20 let. Ugodnejši stanovanjski kredit lahko pridobite, če pri nas namensko varčujete. Pri namenskem varčevanju je višina kredita odvisna od povprečnega stanja privarčevanih sredstev, obresti ter dobe varčevanja. Za podatke o obrestnih merah in dobi odplačevanja ter druge informacije se lahko obrnete na PE Celje, telefon 442-151, pokličete na Zeleni telefon 080 15 15, lahko pa jih pridobite preko spletnih strani SKB banke na naslovu http://www.skb.si, kjer so na voljo tudi informativni izračuni. Za danes. In za jutri. KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3302 Gomilsko Tel. 063/726-072, faks 063/726-390 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva - tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna zunanja vrata...) C€N€ SO IZJ6MNO UGODN6! Primer starega obnovljenega okna tel. 833-010, NMT 0609/643-842 PRI NAS DOBITE: * IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava) * 28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL * UOKVIRJANJE SLIK * PRI NAS KUPUENO STEKLO VAM MONTIRAMO TUDI NA DOMU Oddajamo apartmaje in prenočišča v bližini Mozirskega gaja Terezija Burja s.p. Ter 69 3333 Ljubno ob Savinji___ Tel.&faks: 063/834-027, GSM: 041/651-196 Nudimo Vam: - prevoz peško in tampona - priprava dvorišč in cest do asfalta - polaganje robnikov, tlakovcev, cevi - strojne usluge z rovokopačem, gredarjem, valjarjem - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tampon I. - tampon II. 0 Tel.: (063)8390 360 Faks: (063) 8390 361 TRGOVIMA - SE«vrs - STORITVE, D.0,0. LJUOiwA T5 ~ 3330 MOZffUS V podjetju ASC 2000 d.o.o. Vam ob obisku nudimo poleg ugodnega nakupa nasvet pri izbiri optimalnega sistema izrabe energije za ogrevanje ambienta in sanitarne vode. Da se boste dobro počutili v svojem domu, je pomembno pravilno dimenzioniranje ogrevalnega sistema in uporaba pravilnih materialov. Obenem pa je zelo pomemben prihranek na enoto porabljene energije, zato je čez poletje smotrna uporaba obnovljenih virov energije za ogrevanje sanitarne vode, ker s tem prihranimo pri kurivu, zmanjšamo obrabo kotla in zmanjšamo emisijo dimnih plinov. Za ugodno klimo priporočamo regulacijo kotla, bo-jlerja in radiatorjev, ker boste s tem dosegli najoptimalnejšo želeno temperaturo v prostoru in boste imeli vedno dovolj sanitarne vode. V našem podjetju lahko kupite kompletne sisteme ogrevanja, priprave sanitarne vode, sanitarne keramike, vodovodne instalacije, vodovodne armature, dodatna ogrevanja, izolacijski material za instalacije... Vse instalacije Vam vgradimo s pooblaščenimi monterji ter tudi vzdržujemo in servisiramo. Nudimo Vam ugodne plačilne pogoje ali uredimo kredit. Za Vas poslujemo od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 12. ure. Ustavite se v naši prodajalni in se prepričajte. iVaiüan» ^ grundfosEI ’/JUNKERS KORADO* Ulli I Htnilii I Hinidi 1 iilliscn 11 ESBE I, Bontone VSE NAREDIM SAM Kako polagamo ploščice Že skok v malo bolje založeno trgovino nam pove, da je naprodaj vse, kar potrebujemo za polaganje ploščic: Tako ploščice kot tudi lepilo, masa za stike in tesnilne mase. Še nekaj spretnosti in delo se lahko začne, a na pravi podlagi! Ta mora biti čista, ravna in dovolj močna. Najprej popravimo vse nepravilnosti na podlagi in poskrbimo za njeno trdnost. Najprej z nazobčano lopato enakomerno nanesemo 3 do 5 mm debelo plast lepila. Šele nato začnemo polagati. Lepilo vedno mažemo v nasprotni smeri od poteka zarez na zadnji strani ploščic. Nanesemo ga le toliko, kot ga lahko pokrijemo v 20 minutah, da se ne izsuši preveč. Izbiralepilaje zelo pomembna. Ustrezati mora tako podlagi kot ploščicam in obremenitvam. S cementom pomešano lepilo uporabljamo izključno na podlagah, kotje beton, saj so ploščice trdno zlepljene s podla- go. Zato še pred lepljenjem posamezne ploščice skrbno preverimo, ali je izrezana luknja dovolj velika. S plastičnimi križci zagotavljamo enakomerno velike stike med ploščicami. Ko lepimo manjše kose, nanašamo lepilo tudi neposredno na ploščice. Naslednji korak je nanašanje mase za stike (fugirne mase). Dobro jo premešamo z vodo in po desetih minutah z gumijasto lopatko diagonalno nanesemo na steno. Če se površina izsuši, maso speremo z mokro gobo. Ko opravimo vsa do sedaj opisana dela, vogale in stična mesta med ploščicami in sanitarijami premažemo z elastičnim tesnilom. Preden zavrtamo luknje za montažo pipe ali umivalnika, pa počakamo kar nekaj dni, da obremenitev na sveže položeno keramiko ni prevelika. Nova telefonska številko SN je 8390790 Nova fab številka SN pa je 8390791 Zadruga Mozirje Zadružne trgovine vedno z vami - tudi ko gradite Ko gradite ali adaptirate stanovanjsko hišo, potrebujete za uspešno delo, na koncu katerega boste zares zadovoljni, celo vrsto različnih materialov. Zadruga Mozirje ima v Zgornji Savinjski dolini kar pet prodajaln, kjer dobite praktično vse za gradnjo: KPC Ljubija in železnine v Gornjem Gradu, Radmirju, na Ljubnem in v Lučah. Predstavitev prodajnega programa, ki sledi v nadaljevanju, velja za vse, zato je le od kraja vašega bivališča odvisno, kam se boste napotili. KPC Ljubija Mozirje Tel. 831-040, 831-871 Del. čas: 7.00-18.00, sob. 7.00-12.00 Možnost oskrbe z vsemi fitofarmacevtskimi sredstvi (škropivi) in sadikami sadnega drevja. vašega novega ali prenovljenega doma vam v zadružnih prodajalnah ponujajo materiale proizvajalcev Termo Škofja Loka, Izolirka Ljubljana, Novoterm Novo Mesto in TIM Laško. Ker boste v naslednji fazi verjetno potrebovali različne zunanje in notranje premaze, so se pripravili tudi na to in se založili s proizvodi blagovnih znamk Sadolin, Belinka, Jub, Color itd. Program vodoinstalaci-jskih materialov je tako raznovrsten, da ga je nemogoče podrobno opisati, zato posebej opozorimo le na armature Armal in U nit as Če začnemo pestro paleto izdelkov naštevati pri osnovnih gradbenih materialih, moramo na prvem mestu omeniti cement in apno, maltit, mivko, beli cement, modul opeko, dimnike Schiedel, siporeks, strešne kritine bobrovec, bramac, kikinda in salonit ter armaturne mreže vseh dimenzij. Da vam bo delo steklo bolje od rok, lahko v zadružnih trgovinah kupite mešalce in samokolnice. Ko ste hišo “spravili pod steho”, kot radi rečemo, so na vrsti okna. Zadruga Mozirje vam nudi program fasadnih in strešnih oken Glin Nazarje ter strešna okna Velux. Zraven sodijo še okenske police iz marmorja in granita. Za kvalitetno toplotno in zvočno izolacijo Železnina Radmirje Železnina Gornji Grad Tel. 841-372 Del. čas: 8.00-15.00, sob. 8.00-12.00 Železnina Luče Tel. 843-016 Del. čas: 7.00-18.00, sob. 7.00-12.00 ter KCM in PVC program cevi. Celovita je tudi ponudba toplovodnega materiala in keramike; poleg vseh vrst domače in uvožene keramike imajo za vas pripravljena lepila in fugirne mase. Velika je izbira talnih oblog (parketov in laminatov) in ko ste z gradnjo že tako daleč, lahko začnete razmišljati o notranji opremi. Toda to ni tema tokratnega prispevka, zato o tem kdaj drugič. Morda le še beseda ali dve o zunanji ureditvi vašega doma, ki je prav tako pomembna kot njena notranjost. Na voljo so vam vse vrste betonskih izdelkov (tlakovci, robniki, plošče, cevi, cvetlična korita, vinogradniški stebri) in drenažne cevi. In še pomembno opozorilo: v vseh predstav- Tel. 844-024 Del. čas: 7.00-14.00, sob. 7.00-12.00 Železnina Ljubno Tel. 841-241 Del. čas: 8.00-16.00, sob. 8.00-12.00 ljenih prodajalnah vas čaka velika izbira mineralnih gnojil! Dandanes seveda ni važno samo to, kaj prodajati, ampak tudi kako prodajati. Prav zato so se v Zadrugi Mozirje skušali kar najbolj približati potrebam graditeljev in vam pripravili naslednje prodajne pogoje: možnost plačila na več obrokov brez obresti, možnost zadružnega kredita 1+4 brez obresti, možnost plačila z zadružno kartico in karticami Mercator, Activa, Eurocard... Pri nabavi večjih količin se lahko dogovorite tudi za dodatne popuste. Če želite, vam bodo kupljeno blago dostavili na dom. Oglasite se torej v zadružnih prodajalnah in se prepričajte, zakaj se nakup pri njih splača! PR Cepljenje proti klopnemu meningitisu “Da bi pravljice v gozdu živele naprej” Ugriz klopa je nevaren za človeka, saj prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in boreliozo lyme. V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. V Evropi je znanih več naravnih žarišč klopnega meningoencefali-tisa. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko. Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško. V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj pa na Notranjskem in novomeškem območju. Okužba je povezana z biološko aktivnostjo klopov, ki postanejo aktivni, ko se temperatura tal dvigne na okoli 10 stopinj C, to pa je lahko že zgodaj pomladi, večino obolenj pa pri nas beležimo od maja do septembra. Prvi primeri se lahko pojavijo tudi že v marcu. Redki so primeri v novembru in decembru, pa še ti predvsem zaradi stika s steljo v hlevu. Virus klopnega meningoencefali-tisa na mestu vboda ne povzroča nobenih znakov bolezni, ki poteka ponavadi v dveh fazah. Bolezenski znaki prve faze klopnega rnenin-goencefalitisa se pojavijo ponavadi 7 do 14 dni po okužbi. Pojavi se slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje. Pri večini bolnikov sledi po prostem intervalu, ki traja nekaj dni do tri tedne, druga faza bolezni z visoko vročino, hudim glavobolom, bruhanjem in lahko celo z nezavestjo. Potrebno je zdravljenje v bolnici. Izid bolezni je ponavadi dober, zelo redko je to smrtna bolezen. Lahko pa pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pa tudi ohromelost. Skoraj tretjinaobolelihima še po več mesecih zdravstvene težave. V naravi se pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače visoki čevlji). Uporabimo lahko tudi mazilo - repelent, ki z vonjem odganja mrčes. Ko se vrnemo iz narave natančno pogledamo telo, se oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna jih opremo. Če opazimo klopa, ga čim prej in previdno odstranimo. Klopa, ki je pritrjen na kožo odstranimo tako, da nanj za nekaj minut nanesemo kos vate, namočen v kremo, olje ali alkohol, Klopov prijem pod nepredušno plastjo popusti in ga s pinceto lahko odstranimo. Prisesanega klopa ne smemo odtrgati s silo, ker lahko v koži ostane delček rilca ali kaveljčka, to pa povzroči neprijetno gnojenje. Vsaka morebitna rdečina, ki se pojavi okrog ugriza klopa nas opozarja, da se lahko pojavi borelioza. Cepiva zoper to bolezen zaenkrat še ni. Bolezen se zdravi z antibiotiki. Bolezen običajno poteka v treh fazah. Začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda po 3 do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. Značilno pri tem je, da rdečina v sredi zbledi. Kožna sprememba je lahko ena sama, lahko pa jih je tudi več, po različnih delih telesa. V drugem in tretjem obdobju bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov in organskih sistemov -kože, živčevja, mišic, sklepov, tudi oči in srca. Bolezen se lahko ugotovi po tipičnih kožnih spremembah in (ali) s pregledom krvi. Važno je, da bolezen ugotovimo v začetni fazi. Mesto, na katerem je bil prisesan klop, opazujemo še vsaj 10 dni po odstranitvi. Če opazimo rdečino, ki se širi navzven in postaja v sredini svetla, se čim prej posvetujmo z zdravnikom. Ljudje veliko časa preživijo v naravi, kjer je velika možnost za stik z okuženimi klopi. Najučink- ovitejša zaščita pred klopnim meningoencefaliti-sont je cepljenje. To poteka predvsem v zimsko spomladanskih mesecih. Za primerno zaščito so potrebni trije odmerki cepiva. Dva odmerka se ponavadi dajeta v presledku enega meseca, tretji pa čez približno eno leto - vsakih 5 let pa je potrebno poživitveno cepljenje z eno dozo cepiva. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno, učinkovito in se dobro prenaša. Ne cepi pa se bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi, vročino in ljudi alergičnih na piščančje beljakovine. Vse informacije o cepljenju lahko dobite pri svojem zdravniku ali pa na zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Na zavodu za zdrav, varstvo Celje se lahko cepite vsak dan od 8 - 12h, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. S sabo morate imeti zdrav, knjižico. Spodnjastarostnamejaza cepljenje je 1 leto, zgornje starostne meje pa ni. Z znanjem o preprečevanju okužbe in varovanju pred boleznijo lahko naredimo sami, da bo gozd še naprej zdravo in varno okolje za vse, ki ga imajo radi in ki si življenje brez gozda ne morejo predstavljati, saj je gozd prepojen s svežim zrakom in eden najpomembnejših krajev za rekreacijo, gobarjenje, izletništvo, hkrati pa delovno mesto mnogim gozdarjem, lovcem in kmetovalcem. Zgornjesavinjski zdrav, dom Mozirje Referat za zdrav, vzgojo Milena Grudnik Zastrupitev čebel s fitofarmacevtskimi sredstvi Mnogo čebelarjev je neprijetno presenečenih nad “poginom” kompletnih čebeljih družin in to čebel, ki so sicer ugodno preživele zimo, imele uspešen razvoj ter bile zdravljene proti varoozi in poapneli zalegi. V času prve spomladanske paše pa so dobesedno izginile iz panjev. Čebelarji ugotavljajo, da je vzrok množičnih poginov škropljenje proti plevelom v koruzi in pšenici in škropljenje v cvet. Škropljenje se večinoma izvaja v dopoldanskem in popoldanskem času, ko so čebele v glavnem na paši. Varovanje čebel zahtevajo državni predpisi, mora pa biti tudi naša etična skrb. Večina insekticidov ni strupena le na škodljive žuželke, temveč tudi za čebele, za katere pa so strupeni tudi nekateri herbicidi in celo fungicidi. Da preprečimo morebitno zastrupitev čebel, moramo ravnati tako: - Sadovnjakov in posevkov med cvetenjem ne smemo tretirati s sredstvi, ki so za čebele nevarne (od začetka do konca cvetenja), sadovnjakov tudi tedaj ne, ko cveti podrast. - V času, ko čebele intenzivno letajo, se moramo izogibati sredstev, ki ogrožajo čebele. S pripravki, ki so nevarni za čebele, škropimo zgodaj zjutraj ali proti večeru, ko čebele še ne letijo, ali ko so se že vrnile v panj. - Skrbeti moramo, da z insekticidi ne zastrupljamo pojil za čebele, kar je posebno pomembno zgodaj spomladi pri predspomladanskem škropljenju sadnega drevja z organskimi fosforjevimi estri. - Pred nameravanim škropljenjem s sredstvi nevarnimi za čebele, mor amo najmanj 48 ur pred njihovo uporabo o tem obvestili čebelarje v krogu 3 km od nasada ali posevka, da čebele lahko odstranijo iz nevarnega območja ali zaprejo. - Če je le mogoče, dajemo prednost pripravkom, ki za čebele niso nevarni. Če začnejo zaradi škropljenja odmirati čebele, morajo čebelarji ukrepati zelo hitro, da zavarujejo dokaze o zastrupitvi. Izredno pomemben je čas od zastrupitve do analize, ker je čebelje telo biotično zelo aktivno in se v njem strupene snovi hitro me-tabolizirajo. Prav tako je dobro, če vemo, s katerimi sredstvi so čebele prišle v stik, ker so analize zelo drage. Da bi s kemično analizo ugotovili, ali so čebele poginile zaradi insekticidov, ravnamo tako: takoj, ko ugotovimo nenavadno veliko mrtvih čebel in sumimo zastrupitev, jih naberemo 400 v papirnato škatlico, nikakorpanevpolivinil vrečko. Odrežemo tudi košček satu s svežo obnožino (10x15 cm). V satu naj ne bo medu. Čebele in satje damo v ločene zavoje, izpolnimo prijavo in pošljemo po najkrajši poti na Kmetijski inštitut Slovenije, Centralni laboratorij, Hacquetova 2. V prijavi navedemo: - čas, kdaj smo domnevno zastrupitev opazili, - znamenja obolenja, - sredstva, ki so jih v približno istem času uporabljali na območju zastrupitve, - vreme v času tretiranja, itd. Če vzorec pravočasno dostavimo v laboratorij je velika verjetnost, da bo vzrok zastrupitve ugotovljen, če pa s tem odlašamo, je zanesljivost analize manjša. Kmetijska inšpekcija KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Revitalizacija gorskih območij na slovensko-avstrijski meji Program PHARE nudi tehnično pomoč predvsem na področju svetovanja in usposabljanja. Obstajajo različni programi Phare: nacionalni, mednarodni in prekomejni programi (CBC), v katerega je vključen tudi naš projekt. V programih prekome-jnega sodelovanja gre za oblikovanje skupnega življenskega prostora v obmejnih območjih. Program je bil vpeljan v sodelovanju z avstrijskim Interreg II programom v sklopu strukturnih fondov in ciljev Evropske Unije. Njihov cilj je povečati sodelovanje med izbranimi regijami v državah Phare in Evropske Unije. Z vključitvijo Avstrije v EU v letu 1995 je obmejno območje Avstrija- Slovenija prišlo v poštev za podporo pod okriljem Interreg II in Phare Fiche projektov. Projekt izvaja projektna skupina Oddelka za kmetijsko svetovanje Kranj in Celje. Vodja projektne skupine je mag. Jurij Kumer, izvajanje pa vodi koordinatorka za razvoj podeželja na Oddelku za kmetijsko svetovanje Kranj spec. Lidija Šnut, dipl. ing. kmet. V projektni s kupini poleg domačih strokovnjakov sodelujeta tudi predstavnik Avstrije Hans Miki in predstavnik Italije Paolo Scalia. Projekt poteka na območju devetih občin vzdolž avstrijsko-sloven-ske meje, to je vzdolž gorske verige Karavank in dela Savinjsko-Kamni-ških Alp. Nekaj občin je v to območje zajeto v celoti, nekaj samo delno: Kranjska Gora, Jesenice (del), Žirovnica, Radovljica (del), Tržič (del), Preddvor (del), Jezersko, Solčava in Luče. Območje deloma meji neposredno na Triglavski narodni park. Namen projekta je izboljšati življenske pogoje tu živečim prebivalcem in ohraniti podeželske skupnosti, katerih temelj so prav te kmetije. Le-te predstavljajo skupnost, katere cilj je ohranitev vrednot, kot so solidarnost, medsoseds-ka pomoč, ekološko kmetovanje,... Za dosego teh ciljev se bo projekt soočal predvsem z izboljšanjem obstoječega in uvajanjem nadaljnega razvoja na področju tipičnih proizvodov tega območja, novih načinov in vrst pridelave, predelave ter trženja. Končni cilj pa je ohranitev podeželjskegaprostora, kar pomeni obnavljanje njegove gospodarske, kulturne in socialne funkcije, kar se lahko doseže le z ohranitvijo poseljenosti tega prostora z avtohtonim prebivalstvom, ki lahko edino skrbi za njegovo podobo tako kot je. V letu 1999 se bosta v okviru projekta izvajala dva podprojekta: ekološko kmetovanje in turizem na kmetiji, v naslednjem letu pa še ostale dopolnilne dejavnosti - predelava. Projekt zajema kmetije, ki iščejo dodatni vir zaslužka v razvoju turizma na kmetijah in ekološkem kmetovanju. Cilj je izboljšati ponudbo domačih prehrambenih artiklov, uvesti predelavo obstoječih surovin na kmetiji, organizirati prodajo na domu in razviti enoten, skupen način trženja preko ponudbe v sklopu turistične dejavnosti. Ponuja možnost razvoja ekološkega kme- V; rtru Ofrideja hram 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, GSM: 041/727-308 LJUBITELJI CVETJA, VRTOV, SADONOSNIKOV IN MALIH ŽIVALI OBISKUJEJO NAŠO TRGOVINO, VABLJENI! tovanja na kmetijah in tistih, ki se bodo začeli ukvarjati s turistično dejavnostjo na kmetijah. Cilji podprojekta ekološkega kmetovanja so: vključitev kmetij v ekološko kmetovanje, organiziranje pridelovalcev na področju pridelave (kontrola) in na področju trženja. Cilji podprojekta kmečkega turizma pa so: vključevanje novih kmetij v turistično ponudbo, popestritev in dvig kvalitete ponudbe na turističnih kmetijah, izboljšati organiziranost (skupen nastop na trgu) turističnih kmetij. V ta namen bo v začetku projekta pripravljena analiza stanjakmetijst-va, ki bo zagotovila pregled nad obstoječim stanjem in pogoji kmetovanja na celotnem omenjenjem območju in možnostmi razvoja ekološkega kmetovanja in turistične dejavnosti na kmetijah. Za dosego zgoraj navedenih ciljev podprojektov Kmetijska svetovalna služba izvaja vrsto usposabljanj za kmete in njihove družinske člane. Aktivnosti potekajo na področju ekološkega kmetovanja, turistične dejavnosti ZAVOD ZA GOZDOVE na kmetijah in v okviru tega tudi ostale dopolnilne dejavnosti, katere bi se lahko tržile preko turistične ponudbe. V mesecu februarju je bilo organizirano predavanje o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah v Avstriji. Predavala sta Hanzi Miki in Forstingeriz Zbornice zakmetijstvo in gozdarstvo na avstrijskem Koroškem. Z razvojem teh aktivnosti se pričakuje, da se bodo ohranili obstoječi, obenem pa izoblikovali tudi novi viri dohodkov. Predviden razvoj naj bi prispeval k izboljšanju življenskih pogojev lokalnih skupnosti, zlasti kmetov. Obenem bi nove oblike zaposlovanja na kmetijah pripomogle k ohranitvi obstoječe populacije, zlasti mladih. Pomembna postavka programa je doseči usklajenost podeželskih ljudi z njihovim naravnim okoljem, skrb za ekologijo in razvoj turizma ter dopolnilnih dejavnosti na obmejnem območju med Slovenijo in Avstrijo. mag. Jurij Kumer ing. Vida Ribič SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Kmetijsko gozdarski sejem v Kranju Kmetijsko - gozdarski sejem v Kranju je poleg sejma v Gornji Radgoni največja sejemska prireditev s področja kmetijstva in gozdarstva v Sloveniji. Na obeh prireditvah ž e nekaj let zapored sodeluje tudi Zavod za gozdove s predstavitvami najrazličnejše tematike s področjagozdarstva. Letošnji kmetijsko - gozdarski sejem v Kranju bo odprl vrata 26. marca, trajal pa bo en teden. “Štant” Zavoda za gozdove Slovenije bomo letos pripravili gozdarji nazarske območne enote. Naslov letošnje sejemske predstavitve je Uporabnost lesa glavnih drevesnih vrst ter njihove gojitvene značinosti. Tematika predstavitve je tako široka, da jo je bilo silno težko ujeti v 35 m2 sejemskega prostora. Ob zavedanju, da s sejmov odnesemo le podobe, ki se nam vtisnejo v podzavest, smo se odločili za preprosto predstavitev s simboliko, ki vam jo v tem sestavku razkrivamo in za katero upamo, da bo obiskovalcem všeč. Naravni mešan gozd Del sejemskega prikaza predstavlja naravni mešan gozd različnih drevesnih vrst. Mešan gozd, kot simbol zdravega vitalnega gozda, ki nam daje najrazličnejše dobrine, ki nas je poleg tega sposoben še varovati in katerega smo zaradi vsega tega dolžni spoštovati. Gozd je edina kultura, ki ne zahteva nobenega dela in nobenih vložkov, če od njega ne pričakujemo ekonomskih koristi. Narava ga sama oblikuje v naravni gozd. Ta nam seveda ponuja obilo splošno koristnih funkcij, je pa precej drugačen od sonaravnega gospodarskega gozda, ki nam daje še kakovosten les, torej gospodarsko korist. Gozd lahko racionalno oblikujemo (tako kot vsako živo bitje) predvsem v rani mladosti, pozneje so energijski vložki preveliki. Za pravilno vzgojo gozda pa je potrebno veliko znanja in bogate izkušnje. Ljudje čutimo posledice napak, ki so jih starši zagrešili pri naši vzgoji (večinoma nehote in iz neznanja), skozi vse življenje. Enako je z napačno oblikovanim oz. vzgojenim gozdom. V globalu sicer tudi tak gozd delno opravlja svoje funkcije (nepoznavalec morda niti ne zazna razlike med pravilno in nepravilno vzgojenim gozdom), vendar je v vsakem primeru tak gozd bolj labilen, bolj dovzeten za bolezni in poškodbe, ne zmore kljubovati naravnim silam, je manj kvaliteten, zato manj daje! To pa je tisto, kar v današnjih zaostrenih ekomomskih razmerah od gozda v največji meri pričakujemo. Drugih funkcij gozda, ki se jih sicer čedalje močneje zavedamo in jih potrebujemo, še ne znamo (ali nočemo) finančno ovrednotiti. Pa tudi če bi jih, še ni prišel čas, da bi jih bil kdo pripravljen plačati. Med ostalimi, splošnokoristnimi funkcijami gozda ima prioritetno vlago varovalna funkcija. Zdrav, vitalen, mešan naravni gozd ima ne-nadomes tljivo varovalno vlogo, ker zmanjšuje odtok vode in slabi njeno erozijsko sposobnost. Odtekanje vode z gozdnih površin je 12-krat počasnejše kot z negozdnih, akumulacijska sposobnost gozdnih tal pa je v primerjavi s travnikom večja za 200 litrov/m2. Gozd preprečuje tudi trganje plazov, obrečna vegetacija pa ščiti in utrjuje brežine pred bočno erozijo. Ob teh podatkih se spomnimo samo težav z letošnjimi katastrofalnimi snežnimi plazovi na avstrijskem Tirolskem. Slabo gospodarjenj, izkrčeni ali presekani gozdovi pač ne morejo ustrezno varovati, kljub občasnim hvalospevom, kako dobro gospodarijo z. gozdovi naši severni sosedje. Spoštujmo gozd Želja vseh nas je, zagotoviti vsem uporabnikom prostora, v katerem živimo, uživanje splošno koristnih funkcij gozdov, lastnikom pa optimalne trajne gospodarske učinke. Pasivni odnos lastnikov do gozda z občasnimi izkoriščevalskimi apetiti je najslabša možnost. Kakšen gozd vzgojiti, da bo izpolnjeval vsa naša pričakovanja? Pri vzgoji gozda skozi vso njegovo razvojno pot upoštevajmo predvsem naslednje: - gozd naj bo zdrav in vitalen; primarni vzrok za poslabšanje zdravstvenega stanja in kondicije ponavadi prihaja iz okolja, v katerem gozd živi, skoraj vedno pa je neposredni ali posredni krivec človek; - gozd naj bo naraven, brez tujih, neavtohtonih in rastišču neprimernih drevesnih vrst; rastišču neprimerna drevesna vrsta se počuti podobno kot eskim, ki ga pošljemo živet v puščavo; - nikdar ne zahtevajmo od gozda preveč; zmernost in strpnost je pogoj za uspešno gospodarjenje; - nikdar ne bodimo prepričani, da o gozdu ali o naravi vemo vse; pustimo si svetovati, pustimo se podučiti, sprejemajmo tudi drugačna, predvsem argumentirana mnenja; narave ni mogoče prelisičiti. Uporabnost lesa V drugem delu sejemskega prostora smo želeli prikazati še možnost čimboljše izrabe lesa. Realna vred-nostlesajepoletu 1990 močno padla. Trend je opazenv vsej Evropi, pri nas pa še posebej. Po drugi strani hitro nar ašča cena dela. V dejavnostih, v katerih je nujno veliko ročnega dela, stroški skokovito naraščajo. Pri proizvodnji lesase škarje gospodarnosti zapirajo in uide jim le visoko kakovostno blago, ki pa ga je bilo v naših gozdovih vedno pod 30 odstotkov. Zaostrena ekonomska logika pa nas ne sme zavesti, da bi prekomerno posegali v bazo sestojev, saj bi to pomenilo enako, kot da iz hleva dajemo plemensko živino. Kakšne posledice lahko ima takšno gospodarjenje za naše zanamce, pa najbrž ni potrebno razlagati. Toni BREZNIK Ponovno obveščamo VSE REJCE KRAV, OVAC, KOZ IN KONJ (število živali ni omejeno), ki so upravičeni do podpore reje, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ZAHTEVA DO 15. 4. 1999 obrazec PODATKI O KMETIJSKEM GOSPODARST VU. Omenjene obrazce morajo vložiti tudi kmetije, ki pasejo živino na planinskih pašnikih, pa tudi kmetije ki bodo kandidirale naKAKRŠEN KOLI RAZPIS Ministrstva za kmetij stvo (strukturne spremembe, pašniki, agromelioracije, industrijska jabolka...). OBRAZCE LAHKO DOBITE NA SEDEŽIH KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE IN ZADRUGE MOZIRJE. Pomladanska lekarna v naravi Kako težko letos po dolgi, mrzli in sneženi zimi čakamo pomlad. Po toplih dnevih in nočeh brez zmrzali sklepamo, da je naposled le prišla. O, kako smo je veseli! Znamenja prebujanja življenja se kažejo vsepovsod. Mačice že izgubljajo svoje sive kožuščke in se rumenijo v cvetnem prahu. Zvončki so pobelili gozd, žafrani pa travnike prebarvali v modro. Pomladi se nam odpre tudi naravna lekarna. Čeprav smo navajeni, da se prehranjujemo s kulturnimi rastlinami, ne smemo pozabiti, da so se naši predniki desettisoče let hranili z divjimi rastlinami. Rastline so jim bile hrana in zdravilo istočasno. Na srečo Slovenci še nismo pozabili divjih rastlin in jih v prehrani ter za ohranjanje zdravja kar veliko uporabljamo. Rastline so zdravilne zato, ker vsebujejo snovi npr. različne grenčine in eterična olja, ki zdravilno delujejo na telo. Nestrpno smo že čakali, da lahko začnemo nabirati regrat. Ni boljšega kot skleda regratove solate s krompirjem. Preskrbela nas bo z vitamini, rudninskimi in zdravilnimi snovmi. Mnoge zdravilne rastline že cvetijo. Trobentice in marjetice so najbolj zgodnje. Cvetove lahko dodamo k vitaminski regratovi solati, lahko pa jih nabiramo za čaj. K solati za okras lahko dodamo tudi cvetove vijolic, ki so tudi užitne. Lapuhov čaj so poznale že naše babice, za prehladna obolenja in proti kašlju ni smel manjkati v nobenem gospodinjstvu. Bolj neznani in zanemarjeni kot zdravilni rastlini sta navadna kopriva in rdeča mrtva kopriva, ki nam radi v vrtu rasteta kot plevel. Od obeh je bolj uporabna navadna kopriva, za katero ljudska hudomušnost pravi, da jo spozna tudi slepi. Mlade nežne poganjke lahko skuhamo kotšpinačo. Koristen je tudi koprivni čaj. Iz kopriv lahko pripravljamo dobro naravno gnojilo. Nekatere rastline so po svojih zdravilnih lastnostih dobile tudi ime. Modri jetrnik, ki raste na apnencu, so v ljudski medicini uporabljali za zdravljenje jeter. Zanimiv je pljučnik, pri katerem že ime pove, da je dober za odpravo dolgotrajnega kašlja in zdravljenje vnete sluznice dihalnih organov. Ima nenavadno lastnost, da so cvetni popki rdečkasti, kasneje pa postanejo modri. To kaže na spremembo kislosti: celični sok mladih cvetov je rahlo kisel, potem pa postane nevtralen do rahlo bazičen -barvilo v cvetovih pa nam kaže kislost celičnega soka kot lakmusov papir. Stara zdravilna rastlina je tudi vraničnik, ki raste v vlažnih gozdovih. Na kaj morate paziti pri nabiranju divjih rastlin? Najprej jih morate dobro poznati. Boljše jih je nabrati manj, pa tiste prave. (V naravi raste tudi veliko strupenih rastlin.) Pomembno je tudi, da so čiste. Izogibajte se nabiranja ob cestah, hišah, na pognojenih travnikih. Rastline nabrane na takih krajih niso le neužitne, ampak za človeka tudi škodljive. Naberite jih v zmernih količinah, le za svoje potrebe. Ni treba, da za vami ostane puščava. Nabirajte v zračne posode, najbolj romantične so košarice ali pa kar papirnate vrečke. Lep pomladni pozdrav! Zeleni Franček Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: 'Toplotno izolirati hišo pomeni zaščititi lupino zgradbe streho /nnanie stene okna vrata in strnit nad kletin " -1 odstreš e ali Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. Je pač tako, da ima ob teh praznikih vsak svoje delo in je zadolžen za kakšno posebno početje. Otroci, kiste še majhni, napišete kakšno pesmico o mamici (očku), tisti malo večji pripravite resnejši umetniški program za proslavljanje. Mamice in ženske nasploh si vzamete čas za zabavo in se končno pustite razvajati ter sprejemate rožice od ljubljenih. Kaj pase godi z očeti in mučeniki? Vi pa imate možnost, da se izkažete s pozornostmi in ravno tako sprejemate kakšna darilca, če...^—v---- Pa kaj bi sploh o dneh dandanašnjih! Kaje po-glejmpjdcakoje bilo v pretekl0>ti;kovso bile babice majhnepunčke in malo'kasne je zenske in mdrne. Takrat so bjli čisto drugačiji časi. Gojovo sta ti o tebf äsih’Ze kdaj govorila dedek in babicain najbr|ljta(Hko)pristavila, da jeKilo takratlepše, kot jtsdanev^Sveda je,(klražloga v tem,/da sta bila'talrčitj onadva še mlada, pa vendar gre verjeti, da so v starih časih ljudje živeli počasneje in bolj.umirjeno, pa št bolj so se družili meXl saboyVVjtomin na tiste dni se danes ozriva v preieklosf.'dä ugotin iva. kako so živele babice in kaj je takrat pomenilo biti ženska. Osmi marec je bil v času pred petdesetimi leti velik praznik. Matere in žene so napolnile gos- KAŠIRANE MASKE V okviru projekta z naslovom “Pust” smo izdelali tudi kaširane maske. Za izdelavo smo potrebovali balon, časopisni papir in lepilo iz moke. Preden smo začeli z lepljenjem, smo časopisni papir narezali na trakove. Iz moke in vode smo skuhali posebno lepilo. Pripravili smo še ušesa, nosove in vse, kar je spadalo k maski. Nato smo začeli z delom. V jogurtov lonček smo postavili napihnjen balon. Balon smo začeli lepiti s trakovi časopisnega papirja. Dodali smo še nos in ušesa. Dobili smo miške, klovne, medvede in druge maske. Ko so se maske posušile, smo izrezali oči, jih pobarvali, povečali še odprtino za vrat in jih nataknili na glavo. Seveda smo pri tem ods tranili tudi balon. Bile so originalne. Vsaka je bila drugačna. Urška Mavrič 4. razred, OŠ Gornji Grad Smo že prekoračili polovico meseca marca. Še malo pa bomo uradno zakorakali v pomlad. Smučanje počasi pojenjuje, saj sneg vztrajno izgineva tudi na smučiščih. Prejšnji vikend je bil skoraj poletno topel, čez teden se je s pomladjo spet spoprijela zima in tako bo najbrž tudi še v prihodnje - muhasto. Pa koga to moti. Življenje teče naprej in nič kaj počasi ne minevajo dnevi. Pred kratkim je bil osmi dan v mesecu, še malo pa bomo dočakali petindvajseti. Dva praznika za nežnejši spol. Seveda je potrebno takoj pripisati svojstven pomen tudi mučenikom in očetom, ki si seveda ravno tako zaslužijo oddih in fešto. tilno do zadnjega kotička. Popoldne so se zbrale Kako pa je bilo z nego in kozmetiko? Čez teden ob dobri hrani (pečenem mesu in krompirjevi solati), kuhanem rdečem vinu, harmonika, pesem in ples pa so sledili. Zvečer so se jim pridružili možje in t ako je minil večer. Za praznik so si ženske na prsi pripele nageljne. Dlan je stisnila sosedino dlan in čestitke so kar deževale. Večinoma so bila to dekleta in žene iz delavskega razreda, redkeje kmečke žene. Tiste čase ni bilo toliko oblačil in kozmetike kot danes. Ženske pašo bile v sveže opranih oblačilih in vse lepo sfrizirane (nekatere so šle k frizerju, druge pa so se uredile doma s pomočjo prijateljic, ki so obvladale to veščino). Kostim in gojzarji z nogavicami iz domače volne, to so nosile Velikokrat je bila del garderobe pletena jopa ali oprijeta oblekica iz žoržeta. Svilene nogavice so bile seveda čuvane kot zaklad. Pričeske so segale nekako do ramena. Lasje so bili trajno skodrani (včasih so se pri obdelavi celo malce osmodili), kodrov je bilo sprva zelo veliko, kasneje pa so si jih oblikovale s sponkami v “velme”. Tiste čase je bilo potrebno za trajno skodrano pričesko, ki je bila silno modna, odšteti petdeset dinarjev (liter mleka je stal 2 dinarja). K frizerki se je hodilo dvakrat na leto. Družina Zapušček: mati in štiri hčere PUST V okviru projekta PUST smo se lotili raziskovanja pustnih običajev po Sloveniji. Ugotovili smo, da je najbolj znan ptujski kurent, ki je znan ptujski kurent, ki je poznan tudi v drugih deželah sveta. Spremlja tudi naše športnike na znanih tekmah po svetu. Tako postaja Slovenija tudi v svetu bolj znana. Spoznali smo tudi druge maske, ki so značilne za druge dele Slovenije. Raziskovali in zbirali smo tudi recepte za pustne jedi, pesmi različnih pisateljev, tudi sami smo napisali kakšno pesem o pustu in poiskali kakšen pregovor, ki je povezan s pustom. Izdelali smo beneške in kaširane maske. Tako smo se podrobneje seznanili s pustnimi običaji in spoznali njegov pomen. Natalija Vertot 4. razred, OŠ Gornji Grad so se dekleta ummlav..kuhinji, ob sobotah pa so si privoščile kopel. Potrebnoj je bilo segreti veliko y0de, uneti doma kuhano; trtflcTali pa kupljeno: ki je tako lepo dišalo in.hBilaje krema za obraz/rdečilo za ustiii^c|n,rdeč papir za rdečico na licih. To je bila-ttijifvŠM^na kozmetika. Kaj pa je pomenllo bUi mati? Veliko d^ia je bilo žalijo. Pbleg skfhjj^tapfco otrokinktihanja za kakih’ deset ljudi je (če je bila premožnejša in dobrejja srca) imela okrog sebe velikojdrugih revnih in tečnih ust, ki jim je želela pomagati. Bila je zavetje materinega kViJaJjrtvovala se je za druge in prejemala zato Spoštovanje. Odnos otroci: starši. Vikanje je bilo samoumevno. Če je bilo otrok veliko, je bilo zanje bolj malo časa, a mati je bila zanje vedno varno zavetje. Ljubezen je otrokom pokazala velikokrat, mimogrede brez besed tako, da je svojega otroka pobožala po glavi, zvečer v postelji pa se je bilo najlepše stisniti k njej in zaspati. Oče se je usedel na štedilnik in pripovedoval na primer, kako je šel sva-tovat. Izbira neveste je bila domena ženina in nevestinih staršev. Najprej se je oglasil on pri njih doma, nato pašo prišli nevestini starši pogledat, kam naj bi šla njihova hči. Vse se je dobro izteklo in tako gre kri iz roda v rod, le časi se spreminjajo. BENEŠKE MASKE Dogovorili smo se, da bomo izdelovali pustne maske. Najprej smo se lotili beneških mask. Kupili smo poseben mavec in kalup. Mavec smo razredčili z vodo, ga dobro pomešali in ulili v kalup. To se je potem sušilo približno pol ure. Posušeno masko smo vzeli iz kalupa. Sledilo je poslikavanje. Näjprej smo na list papirja narisali svoje zamis- li. Nato smo pobarvali masko z osnovno barvo. Na tisto pa smo narisali vzorček, ki smo si ga pripravili.. j' j | j J ! Pri delu smo uporabljali zelo tanek čopič in posebne barve. Maske smo posuli tudi z bleščicami. Da so postale; še lepše smo jih Okrasili s tančicami in barvnim perjem. Ko so bile končane smo jih razstavili v razredu. Klemen Potočnik 4. razred, OŠ Gornji Grad _ # Amerika ie klonila, Evropa ravno tako, Uzhod-p, i I na Azija pa je tik pred zlomom. «J * Fenomen se imenuje Britney Spears. Izvajalki-na pesem “Baby one more Time ” ie v prvem tednu izida pristala na prvih mestih tako ansleških kot ameriških lestvic in je po številu prodanih sinelov podrla vse rekorde. Album “Britney Spears" je v Ameriki še vedno na vrhu lestvice “Top 200 albums” in je do danes že dosegel dvakratno platinasto naklado. Pripravite se torej na eksplozijo, ki bo gotovo dosegla tudi Slovenijo. Splitska skupina Đavoli, ki ie blestela že v osemdesetih, se v vsej svoji veličini zopet vrača na sceno. Želje radijskih poslušalcev kažejo, da je njihova pesem “Ivona” trenutno ena največjih uspešnic v Sloveniji. Sicer pa je bend ravnokar lansiral novi videospot za naslovno pesem albuma “Space Twist”. Spot ie futurističen in noro zabaven. Đavoli igrajo prišleke iz vesolja, kise oboroženi s starimi vinilnimi ploščami borijo proti računalniški generaciji, kije osvojila svet.Uideo se je že povzpel na prvo mesto hrvaške TU, vrti pa se tudi na slovenskih nacionalnih in lokalnih televizijah. Znana slovenska izvajalka in avtorica na pop sceni -Sendi, je pred kratkim podpisala pogodbo o snemanju in izdajanju za založbo Dallas records. Njihov prvi skupni projekt bo nova Plošča in kaseta z naslovom “Brezmejna ljubezen”. Na Plošči bo deset skladb, ki so nastale v sodelovanju z različnimi avtorji, med katerimi izstopa men dobri prijatelj, sodelavec in glasbenik Uoiko Sfiligoj, ki je vse skladbe na Plošči tudi produciral. Plošča bo izšla v drugi polovici marca tega leta. Bobri Ljubiteljem narodno-zabavne glasbe pa sporočamo novico, da je mlada skupina Bobri izdala nov album z naslovom Zapojmo vsi. Skupina, ki je v začetku tega leta praznovala tretjo obletnico delovanja, je v novi album zbrala vse svoje festivalske uspehe preteklih treh let.Naslovna skladba Zapojmo vsi jim je leta 1997 na festivalu v Števerianu prinesla prvi velik uspeh - nagrado za najboljši trio. Alenka Zjrornjesavinjski študentski klub Športni dan študentov na Golteh Zadnjo soboto v februarju smo se člani Zgornjesavinjskega študentskega kluba zbrali na prvi smučarski tekmi na Golteh. Tekma je lepo uspela in vsi udeleženci upamo, da ni bila zad-nja. Na startu se je pojavilo 56 smučarjev. Velika večina od njih je tudi ugledala ciljno areno - s takšnim ali drugačnim rezultatom. Količki so bili namreč lepo postavljeni (dovolj na redko), da smo progo lahko zvozili brez težav. Zahvala za odlično postavitev in merjenje rezultatov gre Davidu Pauliču in vsem, ki so mu pomagali. Poglejmo uvrstitve: Smučarke: 1. Barbara Pavlin, 2. Darja Vengust, 3. Majda Matko. Smučarji: 1. Lenart Solar, 2. Martin Rebula, 3. Jure Marjanovič. Deskarke: 1. Meta Volovšek, 2,TanjaVrhovšek. Deskarji: 1. Franc Miklavc, 2. Boštjan Golob, 3. Martin Matko. Podelitev priznanj je sledila na Starih stanah, kjer smo si tudi potešili lakoto in žejo. Bilo je super, tako dasmo se nekateri odpravili v dolino šele takrat, ko se je na bele strmine spustila tema. Ker nikjer ne gre brez sponzorjev, se zahvaljujemo tistim, ki so nam pomagali: Pivovarni Hren, Davidovemu Hramu, pekarni Miš Maš in foto studiju SENI Mozirje. Da bo vsem tistim, ki jih tokrat ni bilo zraven, vsaj nekoliko žal, naj si ogledajo spodnjo fotografijo. Upam, da se vidimo prihodnje leto! Saša Poznič Udeleženci študentske smučarske tekme na Golteh (foto: Sergeja Lamut) ^{1' % Majčke, bluzice m hlače za prihajajočo pomladi - otroške kratke hlače Ijk ć - majčke kratek rokav VZAMEŠ DANES - PLAČAŠ 3330 Möznje\ JUNIJA Tel.: 063/ 831 981 UVnnm Lokostrelski klub Mozirje Stefan Ošep 15. na SP Člana mozirskega lokostrelskega kluba, ki sta se udeležila svetovnega prvenstva na Kubi, sta častno zastopala barve Slovenije. Štefan Ošep je osvojil 15., Dušan Perhač pa 39. mesto. Slovenska reprezentanca je v ekipni razvrstitvi zasedla 11. mesto. V času Ošepove in Perhačeve odsotnosti so člani lokostrelskega kluba Mozirje nastopili na državnem dvoranskem prvenstvu v Kranju. Pri članih je v rednem delu tekmovanja Marko Satler osvojil 5. mesto, Ivan Šket je bil 22., Roman Kar ničnik pa 3 5. V finalnem delu je Satler padel na 13. mesto, Šket na Golte 25., Karničnik pa se je povzpel na 32. mesto. Ekipno so zasedli 7. mesto. V konkurenci članic je Bernarda Zemljak Perhač v rednem delu osvojila drugo mesto, v finalu pa je bila nepremagljiva in tako osvojila naslov državne dvoranske prvakinje. KF Preizkušnja sindikalistov Zelje prirediteljev območne veleslalomske tekme sindikalistov lesne branže so se uresničile. Kljub napovedi slabega vremena, so bile vremenske razmere dovolj ugodne, da je bila tekma speljana po prvotnem planu. 5 9 veleslalomistov iz podjetij nekdanjega Glina in Smreke Gornji Grad se je potegova- lo za tri komplete medalj. Na dobro pripravljeni progi, z merjenjem časa so se ukvarjali preverjeni člani SK iz Mozirja, je bil zmagovalec znan takorekoč že vnaprej .Bolj kot končni rezultat je bilo pomembno druženje sindikalistov, ki se zavedajo, da je v njihovi vsakdanji borbi zauveljavljanje in ohranjanje pridobljenih pravic iz naslova dela še kako potrebna sloga in medsebojno sodelovanje. Temu je vsaj med lesarji na velenjskem območju lahko potrditi. K dobremu razpoloženju so prispevali tudi prijazni uslužbenci naGolteh. Miran Rosenstein, preds- ednik območnega odbora sindikata lesarstva in tudi sicer glavni organizator veleslalomske tekme že razmišljao prihodnji sezoni. Golti so se izkazale, zakaj se prihodnje leto ne bi srečali kar lesarji iz vse države... Pustimo času čas, ideja pa je vsekakor obetavna, nenazadnje tudi turistično zanimiva. Zaključnega družabnega srečanja in podelitev medalj v Žekovcu sta se udeležila tudi Mira Videčnik, sekretarka Območne organizacije ZSSS in Andrej Krajnc, sekretar dejavnosti sindikatov. “Gasilska” slika dobitnikov kolajn z Miro Videčnik in Andrejem Krajncem (foto: Savinjčan) V kategoriji moških do 35 let si je prvo mesto prismučal Jože Merlah, s časom 36,03, drugi je bil Milan Krivec 38,77, na tretje mesto pa se uvrstil Polde Venek 39,01. V kategoriji nad 35 let je slavil Hanžekovič Alojz 37,12, drugi je bil Ivan Šinkovec 39,01 in tretji Rafko Žerovnik 40,17 Pri ženskah je zlato odličje pripadlo edini predstavnici ženskega spola Sonji Borštnak. Hilda Vodeb in spodaj podpisana malenkost pa sva si po mnenju udeležencev prislužila srebrno in bronasto odličje. Prva zaradi šarmantnosti in slednji zaradi umetniškega vtisa celotne tekme. Savinjčan Smučarski klub Luče Na j več ji uspeh kluba V smučarskem klubu Luče se ob zaključku sezone 1998/99 lahko pohvalijo z doslej največjim uspehom v zgodovina kluba. Rok Kumer je osvojil 2. mesto v veleslalomu za državni pokal, Viktor Matijovc pa je zmagal na regijski tekmi v superveleslalomu. Letošnja sezona, za SK Luče četrta jenih tekmovalcev je treba pohvali-po vrsti, je bogata z dobrimi rezulta- ti tudi ostale, ki prav tako dosegajo ti predvsem po zaslugi odličnega zelo dobre rezultate, trenerja Saša Lekiča. Poleg omen- KF DJP Finesa Gornji Grad Paraski v Logarski dolini Člani Društva jadralnih padalcev Gornji Grad so v nedeljo, 14. februarja, v Logarski dolini organizirali tekmovanje v paraskiju. To je športna disciplina, ki v bistvu pomeni kombinacijo jadralnega padalstva in smučanja. Tekme v Logarski dolini se je udeležilo 36 tekmovalk in tekmovalcev iz petih slovenskih klubov. V dopoldanskem času so udeleženci tekmovanja vzletali s travnika ob panoramski cesti pri Kle-menškovi domačiji, pristajali pa so na travniku pri kmetiji Logar. Sodniki so merili natančnost pristajanja oziroma oddaljenost pristanka od označene točke. Popoldan je bil na smučišču pri Ložekarju na sporedu še slalom, skupni rezultati obeh disciplin pa so dali končne rezultate. Pri ženskah se je najbolje odrezala Vida Vrhovnik, druga je bila Jelka Ugovšek (obe Finesa Gornji Grad), tretje mesto pa je pripadlo Nataši Šinkovec (Sky Velenje). Pri moških je zmagal Andrej Zeme, drugi je bil Janez Ramšak (oba Sky Velenje), tretje mesto pa je zasedel Matej Čakš (Albatros Celje). Za odlično izvedbo slaloma je poskrbel Aleš Klemenšek, za vse ostalo pa prizadevni organizatorji iz gornjegrajskega kluba jadralnih padalcev. Po končanem tekmovanju je sledilo še prosto smučanje in zabava, po kateri so se udeleženci dogovorili, da tovrstno tekmo v paraskiju izpeljejo spet prihodnje leto. KF Iščemo honorarne sodelavce iz vse Slovenije za prodajo, svetovanje in izobraževanje kupcev ob nakupih naših računalniških poslovnih programov. Zaslužek in pogoji zelo stimulativni. 065 131 160 RAČUNALNIŠTVO OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da Čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko Številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Odgovor na pisanje g. Kopušarja -nadaljevanje in konec S svojim odgovorom bom na kratko odgovoril na pisanje g. Kopušarja. Argumentom se nikoli nisem izogibal, ampak g. Kopušar jih pač po svoje prikazuje s svojimi dolgoveznimi diskusijami. To, da nekateri v občini Mozirje še sedaj razmišljajo in delajo (med njimi je tudi g. Kopušar) kot da vladajo celotni Zgornjesavinjski dolini, je znano nam, ki živimo v novih občinah. To je tudi razvidno iz odgovora g. Kopušarja. To, da smo župani porabili uro časa za delitveno bilanco je žalitev za delo in trud, ki smo ga župani vložili v delitveno bilanco. To je pisanje ljudi, ki zaničujejo delo drugih, zveličavno in največ vredno je njihovo delo. Največ truda pri delitveni bilanci je vložil prejšnji župan g. Jakob Presečnik, kar mu gre vsa zahvala, da smo podpisali oba dokumenta o delitveni bilanci v letih 1995 in 1996. Ravno na to delitveno bilanco pa imajo sedaj nekateri pripombe. O delitveni bilanci ne bi izgubljal besed, dogovor je podpisan in usklajen na občinskih svetih. Vsako pisanje g. Kopušarja je sprenevedanje in zavajanje bralcev. Saj je g. Kopušar bil tudi v prejšnjem občinskem svetu in očitno pri usklajevan-ju o delitveni bilanci ni imel pripomb. Vodovod Gornji Grad je bil dan v upravljanje JP Komunale Mozirje 1993 na njihovo željo v dogovoru s takratnim direktorjem. Z naše strani ni bilo nobenega moledovanja, g. Kopušar vi pa sploh niste sodelovali pri pogovorih, zato pišete popolne neresnice in laži. Za sanacijo vodovoda Gornji Grad je JPK Mozirje najela kredit, ga sanirala, po nastanku občin pa je Občina Gornji Grad prevzela kredit in ga tudi odplačujemo. VložekJPK Mozirje je tako 0, saj je v času odplačevanja kredita od 1993 do 1997 pobirala vodarino in tako odplačevala kredit. Občina Gornji Grad je prevzela tudi kredit za izgradnjo kanalizacije. Tako smo edinaobčina na področju Zgornjesavinjske doline, ki smo prevzeli tudi obveznosti. Občina Gornji Grad je zaračunavala vse stroške, ki smo jih imeli s pridobivanjem zemljišča, kar je razumljivo. Ne vem, kdo še dela zastonj, najmanj paza ostale občine. To, da je pogodba nična ne drži. Ta pogodba je leta 1996 veljala za Občino Mozirje, ker je tudi poravnala obveznosti. Ta ista pogodba pa leta 1997 niveljalaveč, ker je g. Kopušar ugotovil, da ni bila obravnavana na občinskem svetu. G. Kopušar nikjer ne omenja, kako je Komunala Mozirje občinam zaračunavala tako imenovani INDIS (indirektni stroški). Mar ni to jemanje denarja občinam za pokrivanje neumnosti iz preteklosti? Solastništvo na odlagališče Podhom smo že v začetku dali kot možnost, vendar samo na kupljeno zemljišče leta 1996, ne pa na zemljišče po delitveni bilanci. Jasno je pa, da lastnina pomeni tudi obveznost. To pa v Občini Mozirje ni zanimivo. Na tujem dvorišču odlagat smeti je lahko, za to plačat pa ni več možno. Za nadzor porabljenih sredstev pri nakupu zemljiš in poteku sanacije odlagališča je pri Komunali Gornji Grad bil ustanovljen programsko nadzorni svet. Očitanje Občini Gornji Grad, da želimo delovati brez nadzora je za nas žalitev in čista laž g. Kopušarja. Čudim se, če je deponiranje smeti v Celju cenejše, zakaj ne znižate cene za odpadke občanom. To, da prispevkov za razvoj deponije ni potrebno plačevati, pa govorite in pišite raje ljudem, ki se na to ne razumejo. V RS ni odlagališča, za katerega ne bi bilo potrebno plačevati tudi prispevka za razvoj in sanacijo. Za vso kolobocijo so znani ljudje, imajo ime in priimek, so avtorji različnih manipulacij in žaljivih obtožb. Za vsem, kar sem napisal v Savinjskih novicah št. 4 in kar pišem v tej š tevilki, s tojim. Ne trpim pa to, da g. Kopušar piševsvojem odgovoru, da sem navedel več polresnic in neresnic. Zato ne bom več odgovarjal na pisanje g. Kopušarja, ampak se bom poslužil drugih možnosti. Tam pa bo g. Kopušar moral dokazati s pravimi argumenti, ne pa z brezplodnim pisanjem in odgovarjanjem. Župan občine Gornji Grad Toni Rifelj Občni zbor ZŠAM Zgornje Savinjske doline V nedeljo, 7. marca 1999, se je preko 100 šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline udeležilo občnega zbora, kateri se je vršil v prostorih družbene prehrane GLIN-a Nazarje. Poleg naših članov so se ga udeležili tudi vabljeni gostje, predstavniki sosednjih društev ZŠAM celjske regije in člana predsedstva ZZŠAM Slovenije ter predstavnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Nazarje. Po poročilih o delovanju društva v preteklem letu se je razvila živahna razprava o problemih, s katerimi se srečujejo šoferji pri vsakodnevnih opravilih v prometu in nevarnostih. Šoferji opravljajo svoje delovne naloge v prometu na cesti in jim nikakor ni vseeno, kaj se tam dogaja. Zato opozarjamo na nepravilnosti in sodelujemo v raznih preventivnih akcijah za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Precej kritike smo člani izrekli tudi na račun tistih ustanov in organov v naši dolini, ki smo jih vabili na občni zbor, pa se vabilu niso odzvali, odgovorni pa so posredno ali neposredno tudi za varnost v prometu. Od občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je iz vseh občin udeležil le predstavnik iz občine Nazarje. Nadalje smo vabili tudi župana občine Nazarje, predstavnika policije, predstavnika sodišča za prekrške Mozirje. Pričakovali smo, da bi na kratko poročali o stanju in videnju prometne varnosti v naši dolini, in tudi kako bi stanje skušali popraviti. Na koncu smo sprejeli plan dela in aktivnosti za tekoče le to, v katerem se tudi v naprej obvezujemo, da smo pripravljeni sodelovati v vseh preventivnih akcijah za vzgojo in izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Vsem udeležencem v cestnem prometu želimo srečno in varno vožnjo! ZŠAM Zg. Savinjske doline Mozirski »sneženi mož« V Savinjskih novicah štev. 5 sem nastrani 18 podnaslovom Snežak -velikan prebral v zadnjem stavku tudi to, da naj bi bil Franjo Bartolac, »novi lastnik Mesarije«, pomemben mož v Socialdemokratski stranki Slovenije. Pa ni! Pred leti ga je v Gornjo Savinjsko dolino poslal star velenjski komunist, sicer član zloglasne trojke AFŽ »F«, da bi nam Gornjesavinjčanom spuščal meglo in nam metal pesek v oči. Takrat je na volitvah v dolini na žalost komunistov zmagal g. Pučnik. Nekaj časa se je Franjo Bartolac »kitil s tujim perjem in hotel mešati karte pod mizo«. Ko smo ga malo oskubili, se je pod tem tujim perjem pokazala prava barva. Tako je iz njegove pomembnosti ostalo to, kar je v teh dneh od izida Novic od snežaka: nekaj vode na cesti. V mrazu in megli je zdržal tudi snežak, vendar ko pride pomlad in ko posije sonce, se posuši še tudi voda na asfaltu. Torej Franjo Bartolac ni pomemben mož v SDS. Morda je v Velenju - tam je vse mogoče! Janez Pečnik Zadrečka cesta 9, Nazarje Novo telefonska številka SN je 8390790 Nova faks številka SN pa je 8390791 VODA ZALILA STANOVANJE 26. februarja ob 16.30 uri so bili mozirski policisti obveščeni, dav Kokarjah v eni izmed stanovanjskih hiš pušča voda. Policisti so s pomočjo gasilcev v stanovanje vlomili in zaprli dovod vode. V stanovanju, katerega lastnica je bila v Ljubljani, je bilo vse zalito in zmrznjeno. VLOM V AVTOMOBIL V noči iz 26. na 27. februar je neznani storilec na Praprotnikovi ulici 18 v Mozirju vlomil v osebni avtomobil znanke Yugo in iz njega odtujil avtoradio znamke Kenwood. VLOM V AVTOBUS Iste noči je neznanec vlomil na avtobusni postaji v Mozirju v avtobus, iz njega pa prav tako odtujil avtoradio, vendar tokrat znamke Pioneer. TATVINA OSEBNEGA AVTOMOBILA 1. marca ob sedmi uri zjutraj je bil dežurni PP Mozirje obveščen o tatvini osebnega avtomobila. Oškodovancu Draganu Š. je neznanec 28. februarja zjutraj v Zmajevi votlini s pulta vzel ključe osebnega avtomobila znamke Yugo rdeče barve. Ukradeno vozilo je bilo 3. marca izsledeno v Šmarjah pri Jelšah. Policisti so prijeli starega znanca Tomaža J. iz območja Velenja, ki se je z ukradenim vozilom vozil po vsej Sloveniji. Tomaž se je sam izdajal za oškodovanca in prodajal umetniške slike, ki so bile v odtujenem vozilu. ŠE EN VLOM V AVTOMOBIL 3. marca ob osmi uri zjutraj so bili policisti obveščeni, da je neznanec v Gornjem Gradu preko noči vlomil v osebni avtomobil znamke Yugo in iz njega odtujil avtoradio Blaupunkt in ojačevalec Kenwood. Lastniku je povzročil za okoli 40.000 SIT škode. UKRADENO KOLO 9. marca je neznani storilec preko dneva na avtobusni postaji v Mozirju odtujil nezaklenjeno kolo znamke Rog rumene barve ter s tem dejanjem oškodoval Gorana K. za okoli 30.000 SIT. UMRL MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO Med prevozom v celjsko bolnišnico je 10. marca zvečer izdihnil 19-letni Iztok N. iz Radmirja. Poškodoval se je v prometni nesreči, do katere je prišlo ob 19.35 na cesti med Nazarjami in Ljubnim. Nadlučnik je vozil osebni avtomobil proti Nazarjam, v Sp. Rečici pa je z njegove desne strani predenj pripeljal delovni s troj 55-letni Viktor K. iz Sp. Rečice. Prišlo je do silovitega trčenja. Mladega voznika so hudo ranjenega iz razbitin rešili gasilci iz Nazarij. Poškodbe pašo bile tako hude, daje Nadlučnik med prevozom v bolnišnico izdihnil. OPOZORILO Policisti obravnavajo kaznivo dejanje goljufije. Neznanec z območja Mozirja je dajal v časopise oglase, da v Avstriji s predhodno vplačanim depozitom v višini 400 DEM urejuje kredite. Vse morebitne oškodovance, ki so imeli opravka s to osebo policisti naprošajo, da se zglasijo na policijski postaji. Obvestilo Signacija Marolt Darinka s.p., Prešernova 1, pošta Mozirje, z 31.5.1999 preneha z dejavnostjo sitotisk, tampotisk. Iščemo honorarne sodelavce iz vse Slovenije za prodajo, svetovanje in izobraževanje kupcev ob nakupih naših računalniških poslovnih programov. Zaslužek in pogoji zelo stimulativni. 065131 160 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in tete Vere KOS iz Brdega se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, svete maše, pisna in ustna sožalja in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala ga. dr. Fürstovi za zdravljenje in obiske na domu, sestri Sonji za nesebično pomoč v času njene bolezni. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, mozirskim pevcem, g. Florjancu za ganljive poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni! Rože tihi dom ti krasijo in sveče v spomin ti gorijo. V SPOMIN Alojzu KAKERJU Marca mineva 13. leto. Mama in bratje RAČUNALNIŠTVO ZAHVALE IN OGLASI 42 OBVESTILO Bar Risanka, Martina Tratnik s.p., Ter 30, pošta Ljubno ob Savinji preneha z dejavnostjo z dne 1.6.1999. OBVESTILO Marko Melavc s.p., Nove Trate 29, pošta Mozirje preneha z dejavnostjo -mizarske storitve - z dne 31-5.1999- ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila Marija PRISLAN p.d. Joneževa Mici iz Poljan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in cvetje velja iskrena zahvala. Zahvaljujemo pase tudi vsem trem duhovnikom: g. župniku Luknerju, g. Vratanarju in g. Brezovniku, govornikoma g. Grudniku in g. Grobelniku in pogrebni službi iz Radmirja. Vsi njeni ZAHVALA V 79- letu nas je zapustil Konštancij DEŽNIK p.d. Tončev z Ljubnega 3I.8.I92O-23.2.I999 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrekli sožalje in ga pospremili k večnemu počitku k svojim najdražjim. Hvala dr. Dubojiču za obiske na domu, gospodu župniku Pušenjaku za lepo opravljen obred, vsem pevcem ter govorniku za poslovilne besede. Domači Dozorel je sad, pa si ga je odtrgal Gospod! ZAHVALA Ob smrti Marije REMIC Podgorske mame iz Vologa v Šmartnem ob Dreti Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter svete maše. Posebna zahvala sovaščanom za njihovo iskreno pomoč. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Antona BREZNIKA, Sušnikovega očeta iz Savine 57 (1920 1999), se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, še posebej Kogovskim, družini Bogdan, Nataši in Saši Gostinčar ter Milanu. Hvala županji Anki Rakun za ganljive besede slovesa, župniku Pušenjaku in ljubenskim pevcem; vsem, ki so darovali sveče ali cvetje, izrekli ustno ali pisno sožalje, ter številnim, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja tudi dr. Cvetu Kolencu. Vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 15.03. do 21.03. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633419, 22.03. do 28.03. Zagožen Drago, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-633418, 29.03. do 04.04. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418,839-02-20,839-02-21. Delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: 7 do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od l6. do 17. ure. Vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7 ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 15.03. - 21.03. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, 22.03. - 28.03. Rigelnik Ivan, Ijubno, tel. 841-319, 29.03. - 04.04. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miranjeromel. ••••••••••»•••••••••••••••••••e NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. LEPOSLOVJE: Crichton: Jedci mrtvih * Walters: Temna soba * Grisham: Odvetnik ulice * Clark: Krik v noči * Čadež: Čas metuljev * Šilih: Nekoč je bilo jezero * Fielding: Dnevnik Bridget Jones * Jacq: Ramzes: Bitka pri Kadešu * Lainšček: Petelinji zajtrk * Esquivel: Kot voda za čokolado * Novak: Ugasla ognjišča. 2. MLADINSKA LITERATURA: Irving: Legenda o speči dolini * Alcott: Staromodno dekle * Hänel: Brodolomec Bučko * Scheidl: Nova sestrica * Dahi: Čarobni prst * Dorris: Deček po imenu Vidi za drevesi * Brezina: Za prepovedanimi vrati * Davidts: Mali princ se vrne. 3. STROKOVNA LITERATU RA: Atlas svetovne literature * Sfiligoj: Marketinško poslovanje * Kabčič: Poslovno komuniciranje * Almanah Zgornje Savinjske doline 99 * Pučko: Ekonomika in organizacija podjetja * Areh: Pravila golfa za ljubiteljske in poklicne golfiate * Caesar: Galska vojna * Ricker: Odgovarjanje. 4: VIDEOKASETE: Godzila, Trije možje in mlada dama, Do zadnjega diha, Nune pojejo - 2. del, Bolje ne bo nikoli, Zelena kar ta, James in breskev velikanka, Šest dni in sedem noči, Tako je ljubka, Čas nežnosti. N Nadškofijski ordinariat V najem oddamo poslovne prostore v gradu Vrbovec Nazarje. Poslovni prostori obsegajo: - pisarniški prostor v izmeri 26 m' - pisarniški prostor v izmeri 20 m’ - pisarniški prostor v izmeri 34 m' - pomožni prostor v izmeri 7 m' s 1. avgustom pa tudi: - pisarniški prostor v izmeri 17 m’ in pisarniški prostor v izmeri 22 m'. V Vse informacije na telefonu: 063/832-818 J KINO MOZIRJE 21.3.1999 KO PRIDE JOE BLACK - melodrama Režija: Martin Best Vloge: Brad Pitt, Antony Hopkins V uspešno življenje medijskega poslovneža naenkrat vdre skrivnostni mladi mož po imenu Joe Black in se zaljubi v njegovo lepo hčer Suzano. Posledica te ljubezenske romance so usodne za vso družino Kajti Joe Black je utelešena Smrt.. ULM BO NA SPOREDI SAMO V NEDELJO OB 17. URI. 27/28.3.1999 KAČJE OČI-psihološki triler Rezija. Brian de Palma Vloge: Nicolas Cage. Gan Siniše Detektiv Rick Santoro sreča starega prijateljaKevina, mornariškega častnika, ki je sedaj zadolžen za varnost obrambnega ministra. V mestu pripravljajo veliko prireditev, na kateri nekdo strelja na ministra. Vsi obiskovalci v dvorani postanejo ujetniki zaradi policijske raziskave. Kako najti skrivnostnega strelca... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI1N NEDELJA OB 17 URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 20./21.3.1999 OBSEDNO STANJE - do zaključka redakcije nismo prejeli vsebine filma 27/28.3.1999 ČAROVNIJE 7A VSAK »Alk - triler komedija Režija: Griffin Dunne Vloge: Sandra Bullock. Nicole Kidman. Dianne Vest. Goran \isnjii Sally in Gillian Owens sta sc od nekdaj zavedali, da sta drugačni. Po smrti staršev sta ju vzgajali teti, obese prej kot tipičnem ognjišču. Deklin s launch za zajtrk čokoladne piškote, ponočevali s tam hrah knjige urokov ler prakticirali star odavno umetnost bele magije. Teti skušala nadnaravno moč prenesi; na dekleti in jima pokazati, kakšno moc ima magija \ praksi... PREDSTAVE: SOBOT A OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. LRI KINO LJUBNO 173.1999 BABE PUJSEK V MESTI -komedija Režija: George Miller Vloge: Pujsek Babe in druge živali V tem nadaljevanju se naš junaški pujsek Babe odpravi na potovanje, kfga popelje v oddaljeno mesto, da bi kot junaški zmagovalec med ovčarskimi psi pomagal gospodarju obraniti posestvo. Toda pujsek se zaplete v ce! niz nenavadnih situacij... 2O./2I.3.I999 POPOLN UMOR - triler Režija: Andrew Davis Vloge: Michael Douglas, Gwyneth Paltrow Bogat in slaven Steven Taylor ima vse razen ljubeče in zveste žene. Ko se v visokih krogih sreča z Emily Bradford, verjame, da je to dovolj za srečo. Toda njej iti dovolj, daje mož nenehno odsoten in jo potrebuje le za razkošne sprejeme. Tako se Emily nehote zaplete z umetnikom Davidom in njuna zveza je vse globlja... 27/28.3.1999 KAČJE OČI - psihološki triler KINOPREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 18. URL CENA VSTOPNIC JE 500 SIT. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel: 833-080, 833-101, GSM: 041/695-208 ZAVAROVANJE ŽIVALI - zavarovanje živali za primer zdravljenja - zavarovanje živali za primer pogina - ekonomskega zakola in zakola v sili - zavarovanje živali za primer izgube telota ali žrebeta - zavarovanje govedi - konj na planinski paši - zavarovanje prašičev pitancev (50% kritje stroškov zaščitnega cepljenja) Cvetke in koprive »BILJE ŽE ZADNJI ČAS!« Tako je dejala Rozka Tkavc svojemu možu in šoferskemu predsedniku Francu, ko je na občnem zboru ZŠAM delil prelepe nageljne. Tkavc je ob tej priložnosti razdelil rože vsem ženam v šoferski družbi, med katerimi je seveda tudi Rozka, sicer skrbna tajnica omenjenega združenja. Čestitkam ob dnevu žena se pridružuje tudi uredništvo Cvetk in kopriv. (KJE SO PA »LUPČKI«? PRESS) TOLERANTNI POŠTARJI Slovenska pošta je po zadnjem dvigu cen svojih storitev povečala tudi tolerantnost do uporabnikov. Zadnji dokaz temu je pismo, ki smo ga v naše uredništvo prejeli pred nedavnim. Na pošto je bilo oddano 28. januarja letos v Laškem, nanj pa je bila nalepljena znamka za 800 italijanskih lir. Pošiljateljica je na kuverto čitljivo napisala, da je v njej nagradna križanka, zato so se je dobrosrčni poštarji usmilili in pošiljko pravočasno dostavili na naš naslov. Koliko so dejansko dobili plačano za svojo storitev, si izračunajte sami! (PTT INTERNATIONAL PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične r ir Oven od 21.3. do 20.4. Počutje: Vaša konstitucija je krepka, zato si navadno hitro opomorete, največja nevarnost za vaše zdravje v tem obdobju bo psihični stres. Ohranite stare navade, za katere veste, da vam pomagajo skrbeti za dobro kondicijo. Izogibajte se trmi, lahko uniči vaš notranji mir. Ljubezen: V tem času lahko začutite pravo strastno ljubezen, toda končno zadovoljstvo boste našli, če se boste modro držali pravil, delo: na tem področju boste malo zaletavi. Izogibajte se večjih nakupov in ne sklepajte novih poslovnih vez. nujno dokončajte neko delo. Bik od 21.4. do 20.5. Počutje: Zaupali boste vase, zato bodo nekatere težave minile same od sebe. Toda nekateri ljudje vas bodo opozarjali, kako pomembno je duhovno življenje. Zdaj sicer niste dojemljivi za take prigovore, razumete pa vendar za kaj gre. Še kakšno knjigo preberite o tem, veliko lahko spremenite. Ljubezen: Želeli si boste nabrati nekaj novih izkušenj, takšnih, ki dišijo po stvarnosti in mesenosti. Pri vsem tem ne pretiravajte, saj za ljubezen potrebujete znanje. Čustva prelijte v besede pred zmenkom. Delo: Skoraj vse stvari ne tem področju boste upravljali rutinsko. Nagrajeni boste za neb delo, ki ste ga opravili v preteklosti, s tem pa bo precej zrasel tudi vaš ugled. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Počutje: V tem obdobju boste z delom preobremenjeni, kar se bo poznalo na vašem zdravju. Potrebovali boste več spanja, drugače se vas bo začela lotevati kronična utrujenost. Izognite se obveznostim, ki niso nujne. Ljubezen: Nagnjeni boste k neresnici, nastal bo mučen občutek, toda čez čas vam sigurno ne bo žal, če se boste držali iskrenosti in resnice. Razmislite o vzrokih za svoje ravnanje in videli boste, da to ni ljubezen. Delo: Ne zapravljate preveč, sicer boste prisijeni živeti bolj skromno, kar vam najbrž ne bi bilo ravno všeč. V prihajajočem obdobju tudi zaslužili ne boste najbolje, zato previdno. Rak od 22.6. do 22.7. Počutje: Vaše počutje se bo bistveno izboljšalo, še posebno, če boste ohranili trdna tla pod nogami in imeli nad zdravjem nadzor. Ljubezen: Če boste znali prenesti majhno razočaranje, ki vas čaka na tem področju, boste brez večjih težav nadaljevali, kar ste začeli. Partner se ne bo odzival tako kot bi vi želeli in morda boste morali sprejeti njegovo drugačnost. Če o tem temeljito razmislite, to niti ni tako težko. Popolnosti, kot ste si jo zamislili, ne boste našli. Delo: Zabava vas bo mikala bolj kot delo in obveznosti, zato v tem obdobju tudi ne bo pravih rezultatov. Potrebujete spremembo, ker vas je monotonost začela utrujati. Storite kaj. Lev od 23.7. do 23.8. Počutje: Zdravju boste posvečali več pozornosti v tem času, posebno pozorni bodite o pravilni in raznovrstni prehrani, ljubezen: Vaše sedanje življenje je precej blizu vašemu idealu. Zelo srečni in ponosni boste, tudi na svojega partnerja, ki vam je v zadnjem času precej stal ob strani. Zelo optimistično boste zrli v bodočnost, kar bo zelo ojačalo partnerske odnose. Delo: Uspelo vam bo dobiti denar, ki ga že nekaj časa čakate. Znesek bo večji kot pričakujete in lahko si boste izpolnili željo, ki vam že dolgo ne gre iz glave. Devica od 24.8. do 23.9. Počutje: Načrtno boste poskrbeli za zdravje. Morda so vas ponavljajoče se okužbe napeljale na misel, da je najboljša naložba ta hip krepitev telesa. Uživajte na svežem zraku postopoma. Ljubezen: Partner bo imel na vas pomirjajoč vpliv, vendar nikar svojih problemov ne prelagate nanj. Postali boste preveč odvisni, kar sigurno ne želite. Po drugi strani pa se bo počutil preveč utesnjenega, kar ne bi bilo dobro za vajino zvezo. Delo: Čas za izobraževanje je zelo ugoden, vendar ga verjetno ne boste izbristili, ker vas vleče drugam, predvsem v naravo. Začutili ste pomlad. Kljub temu pa ne pozabite na naloge, ki jih morate še narediti. <8 TO Tehlnica od 24.9. do 23.10. Počutje: V prihajajočem obdobju boste imeli z zdravjem "" malo manj težav kot v preteklem. Potrebovali boste malo več gibanja, zato si izberite primeren način rekreacije, ki pa naj za začetek ne bo prenaporna. ljubezen: Pričakujete lahko umirjen partnerski odnos, ki vam bo dajal velib zadovoljstva. S partnerjem se boste lahko o vsem pogovarjali in tako bosta rešila marsikateri skupni problem. Delo: Velib boste delali in dosegli boste lepe uspehe. Zadovoljni boste s sabo in svojimi sodelavci. Čeprav boste porabili veliko energije, vam truda ne bo žal, saj vas bo narejeno delo popolnoma zadovoljilo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Počutje: Večinoma boste dobre volje in optimistični, zato se boste zlahka spopadali s težavami. Uspelo vam bo obvladati svoja čustva, kar bo olajšalo odnose z ljudmi, ki jih ne marate. Ljubezen: Partner bo moral imeti v tem času kar precej potrpljenja z vami, saj boste pogosto odsotni. V tem obdobju se bo pokazalo kako trden je pravzaprav vajin odnos. Nekajkrat boste ljubosumni, sprav ne boste imeli tehtnega razloga za to. Delo: Delovni uspehi pa bodo odvisni v celoti od vas samih. Tisti, ki imate to srečo, da vas poklic veseli, boste seveda na boljšem, ostali pa se boste morali zelo potruditi. Strelec od 23.11. do 21.12. Počutje: Zaradi enostranske usmerjenosti boste začeli izgubljati energijo. Da lahko dobro delujete potrebujete mir in harmonijo, zato se potrudite, da si to zagotovite. Pomembna je preventiva. Ljubezen: Imeli boste občutek, da bi bilo dobro v odnosu s partnerjem nekaj spremeniti. Prav pa je, da počakate, da bo tudi partner čutil enako potrebo, sicer boste naleteli na nasprotovanje. Delo: Na tem področju boste perfekcionist, zato bodo tudi rezultati dobri. Pripravljeni boste marsikaj žrtvovati, da bi dosegli svoj cilj. Najbolj pomembno pa je, da se zberete in premagate oviro o kateri razmišljate. Odločitev ne bo usodna. Kozorog od 22.12. do 20.1. Počutje: Ste človek, ki se počuti varnega le, če lahko predvideva stvari, ki se mu dogajajo in jih ima pod nadzorstvom. Tokrat vam bo to zelo lepo uspevalo, zato boste bolj umirjeni in vedri. Ljubezen: Imate ideale, ki jih nikakor ne uspete uresničiti. V tem obdobju boste še posebej intenzivni v iskanju. Potrudite se biti prijateljski z ljudmi, od katerih pričakujete pomoč. Ne ozirajte se nazaj, sicer bo marsikaj šlo mimo vas. Delo: dela ne bo manjkalo, ni pa nujno, da ga boste hoteli opaziti. Nekatere rutinske dolžnosti vam gredo na živce in že nekaj časa razmišljate o tem, kako bi jih prenesli na druge. Vodnar od 21.1. do 20.2. «/VW Počutje: Nekoliko bolj tihi boste in mirni. Živeli boste navznoter in se umikali družbi. Čutili boste potrebo, da ste sami, družba vas bi utrujala. Pri vsem tem, pa ne zanemarjajte svojih bližnjih, saj jih boste kmalu zelo potrebovali. Ljubezen: Do tega čustva boste v tem obdobju gojili nek poseben odnos. Na trenutke si boste želeli bližine, že naslednji moment pa boste hrepeneli po samoti. Obstaja možnost, da se boste povsem umaknili in živeli v svojem svetu. Spustite se na realna tla. Delo: Neko delo vas bo zelo razveselilo, ker vas bo zanimalo in vam puščalo odprte poti. Nekaj težav utegnete imeti le z umikom. Ribi od 21.2. do 20.3. Počutje: Velike skrbi glede prihodnosti boste skušali pozabiti tako, da si boste nakupili nove garderobe. Vendar bo vesele kratkotrajno, saj se boste za nakup odločili precej nepremišljeno. Odločite se rajši za nakup dobre knjige. Ljubezen: Dogajanje, v katerem živite ta hip, je posledica zaporednih dogodkov, ki ste jih v preteklosti pričakovali v svoji duši. Lahko pričakujete veliko sprememb, ki se jim ne boste mogli izogniti. Delo: Uspešni boste pri stvareh, ki vas zanimajo in se z njimi že dlje časa ukvarjate. Dokončajte to, kar ste začeli in ne razmišljajte, kako bi naredili vse skupaj manj naporno. Zadrečke novice: premlade, da bi bile popolne, prestare, da bi to priznale. Kaj narediti, da postaneš državni problem številka ena? Nič, včlani se med brezposelne. Ce si na cesti... Na razpis za postavljanje obcestnih svetilk se je javil Ištvan Švastbo. Prvi danje delal s sodelavci na cesti, drugi dan je delal s sodelavci na cesti, tretji dan pa je že bil brez dela na cesti. Zadrečke novice: smešni ste, če jih jemljete resno. Šel sej e pritožit: "Zakaj ste me odpustili, saj sem delal najbolje od vseh?" "Kako najbolje? Ti si v enem dnevu postavil šest obcestnih svetilk, ostali pa deset?" se mu je čudil šef. "Že,..." je Ištvan požugal s prstom, "...ampak njihovi 'kandelabri' so bili ukrivljeni!" Šefu so se možgani za trenutek ustavili. "No, ker si socialen problem, te bom dal še enkrat na cesto. Slikal boš bele črte sredi ceste." Inje bil Ištvan naslednji dan spet na cesti. Z velikim debelim čopičem je vlekel belo črto po sredi asfalta. Tako prvi dan, tako drugi dan, tretji dan pa gaje hotel šef spet predse. "Kako je, Ištvan? Dela nazadujejo? Slišim, da vsak dan narediš manj svežih belih črt. Je to res?" "Ampak, šef, kako naj naredim kaj več, ko pa dam vse v pota?" "Pota, kakšna pota?" "Vsakič, ko potegnem novo črto, sem dlje od soda z barvo." Šefu seje pamet obrnila narobe. Ištvan je to jasno videl, saj je imel šef oči zasukane povsem v čelo. "Nič si ne morem pomagati s tabo, Ištvan. Moram te dati na cesto. Šel boš in pobiral kole i ob cesti, ki označujejo rob ceste zaradi zapadlega snega," mu je rekel. "Kako bomo pa potem vedeli, kje je rob ceste, ko bo padel sneg?" je Ištavn vprašal. "Ištvan," šef ga je pogledal s črnim pogledom izpod črnih obrvi, "ko bo spet zima, bomo dali nove." Ištvan je torej naslednje dni pobiral kole ob cesti. Pobiral jih je prvi dan in jih nalagal v tovorni kombi. Pobiral jih je drugi dan in jih nalagal v kombi. Tretji dan so pobrali Išt-vana s ceste in ga peljali k šefu. Šef je imel zadovoljen obraz. "Ištvan," mu je rekel, "končno sem zadovoljen s tabo. Slišim, da so že drugi dan, odkar si na cesti pobiral kole, pripeljali za devet kombijev kolov. Gotovo boš kmalu končal, saj si obredel že celo dolino, kajne?" "Kje pa, šef, saj sem šele pri Spodnji Reči-ci!" j e bil Ištvan rahlo užalj en. "Kako, saj nimamo do Rečice za devet kombijev kolov!" "O, seveda jih imate šef. Kaj pa tisti mali koli z rdečimi pa belimi odsevniki? Ste nanje pozabili?" Lahternek Tavrl POGLEJ KAKO IMA ON RAD SVOJO ŽENO, PA SAMO NA TRŽNICO JE ŠLA! ŽCIR POZNIH ÜR Minil je mesec kulture poln sten razstav in minili so polni odri prireditev. Sedaj se lahko prepustimo zabavam. Pridite na žur afforitmov benda Povešene palme (od glasbenikov jim je ostal le še bobnar) s hulahop plesalkami (plesalke v holahopkah pripeljite s sabo). Zabava bo do zgodnjih jutranjih ur (počitek pri prvi jutranji maši), mize se bodo šibile od dobrot (ali pa od težkih nog hulahop plesalk), pijača bo tekla v potokih (potok teče mimo gostilne), za smeh bo poskrbljeno (videokaseta gospoda Fižolčka). Vstop prost! (Samo s polnimi denarnicami!) Odpiram dejavnost samostojni umetnik -delniško neomejena neodgovornost. Restavriram stare dokumente, vozniške izkaznice, mesečne vozovnice ip. Prikažite se pri meni in se izkažite z denaijem. SEDAJ PA GA ZBUDI IN MU POVEJ, DA ZAMUJA V SLUŽBO... Videl sem mladega pleskarja. Pisal se je Heilder. Prestopnik skoraj prekoračil meje Naš Kačon dela predolge korake. Poskušali so mu pristriči krila, pa se je splazil pod skalo. Z- N Kaj pomaga pre-mieru države njegovo znanje tujih jezikov, ko še z domačim ne pride dlje od parlamentnih vrat. Nič več ne bo, kakor je bilo Sredi avstrijsko-koroškega mesta sedita pred občinsko upravo dva berača. Oba imata pred sabo plakata. Na prvem piše: 'Jaz sem za Haiderja!', drugi berač pa ima napisano: 'Jaz sem za dvojezično šolanje!' K njima pristopi avstrijski 'svobodnjak' in vidi, da ima prvi berač poln klobuk šilingov, drugemu so pa le klobuk pomendrali, dali pa nič. "Tudi ti bi moral imeti napis za Haideija, pa bi dobil kaj denarja," reče beraču, ki je brez ficka in gre dalje. Berač reče sodelavcu: "E, bolan Mujo, ne bi mi stigli daleko, da nas ovi Austrijanci uče marketingom!" Fric Tavrl ANGLEŠKI DOMAČA ZRAK (latinsko) IGRALEC ZDRAVILNA (PETER) RASTLNA SAVINJSKE NOVICE IZDELKI IZ GNETENEGA TESTA GLAVNO MESTO MONGOLIJE NOMADSKO PLEME V ZAHODNI SAHARI EINSTEINU NAHAJALIŠČE NAFTE V BANATU ABRAHAMOVA ŽENA TONI NIEMINEN IME ITALIJANSKE MEZZO- SOPRANISTKE STIGNANI ORIENTALSKA VODNA PIPA ZA KAJENJE ANTIČNO RAČUNALO CITROENOV AVTOMOBIL PREGLED ZA VOJAŠKO SLUŽBO GRŠKA MUZA LIRIKE JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (HIDEHARU1 ZVOK PRVOTNI PREBIVALEC \PENINSKEGA POLOTOKA OSEBA IZ BIBLIJE GLASBENI ZNAK DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI GRŠKI BOG LJUBEZNI JAPONSKO MESTO NA JUGU OTOKA KJUŠU SESTAVIL: METOD ROSC LIST PAPIRJA Z OBVESTILOM UMETNIŠKA GALERIJA V MADRIDU MAJHEN LAS AMERICIJ SLOVENSKI POLITIK (JELKO) GRŠKA ČRKA L PEVKA TURNER TEŽA EMBALAŽE APETIT STRAH JADRANSKI OTOK DALMATINSKO ŽENSKO IME FOSILNI ANTROPOID, VISOKA NAJDEN KARTA V INDIJI PLETENKA NAJVEČJI OTOK V OTOČJU RIUKIU MILANO SEZNAM BLAGA Z NAVEDBO CEN DRŽAVA NA SEVERU JUŽNE AMERIKE ENAKI ČRKI ITALIJANSKI OPERNI PEVEC (MARIANO, 1888-1968) AFRIŠKI VELETOK EGIPČANSKA BOGINJA NEBA ZIMSKI ŠPORT NIKELJ GORAN IVANIŠEVIČ C IME In PRIIMEK: 'N NASLOV (ulica, kraj): v................... — J j'jIIjMJ S-Ld'/Aii DEMIŽON: Pletenka NARGILA: Orientalska vodna pipa za kajenje NUT: Egipčanska boginja neba ONEJIME: Japonsko mesto na jugu Kjušuja RAMAPITEK: Fosilni antropoid___________ Rešitev prejšnje križanke: Agogika, netopir, ani, Est, Nessler, Marko, Li, kosa, svit, Tabor, Latini, enorog, Danas, last, Imeno, OT, nobelovec, polip, Savona, maketa, Adam, tik, Karel, ČO, Rjazan, Okabe, zajtrk, Lamas. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 5. številke SN srni izžrebali naslednje dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline 99:1. Jožica Kerč, Dom za varstvo odraslih Velenje; 2. Marija Vider, Solčava 30; 3. Ludvik Tominšek, Bočna 106, Gornji Grad; 4. Rafko Osolnik, Tirosek 21, Gornji Grad. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic. Čestitamo! Rešeno križanko iz 6. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 26. marca 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, kijih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave+Tropic kartica. CAFFE-TROPIC « o * PRAŽARIMA ŽALEC 718-285 VEDNO SVEŽA MINAS kava po Izredno nizki ceni! 89,00 SIT Vesele velikonočne praznike in obilo pirhov vam želimo! Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to. .. KMETJE, GOZDARJI j ' Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s' I strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. I I 0609-635-804, 0609-644-852. j I PVC OKNA IN VRATA j I Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gre-1 i gor s.p., Bočna60. Tel. 845-210 Ii ANTENE IN RTV SERVIS j J Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoder- J ' ji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. I RTV SERVIS PERNAT J I Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. I I Purnat Zdenko, tel. 843-424. ] I MIZARSTVO KRZNAR BRANKO I I Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. | J Tel. 843-462. J j POGREBNE STORITVE ANUBIS J ■ Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, i ■ Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. '!< AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE j Avtokleparstvo,avtoličarstvo,avtovlekainpooblaščenservisZavarovalnice J I Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOST JE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve I I vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377. ] I GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN FILAČ | I Nudimo vam:hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane | i obroke,skupinske obroke, ohcetpo domače, pizze, sladolede, sadne kupe, I • sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. ■ j Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. . AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE I Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. ‘ I Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. » i ZLATARSTVO KVAS - IZDELAVA KLJUČEV I I Velika izbira zlatega nakita. NOVO - izdelamo vam vse vrste ključev. Na | I trgu 27, Mozirje. ij I GOZDNA DELA i opravljam: sečnje in spravilo lesa. Tel. 063/844-298. j j SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A j i Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041-661-309. i TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN J Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor . ■ za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109- 1 TESNJENJE OKEN IN VRAT I Najsodobnejšauvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju 30%. Prepreču- ■ I jejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravi-1 I lo oken - lažje zapiranje. Nudimo montažo rolet, polaganje lesenih ob-1 i log, popravilo in montaža pohištva. Tel 831-041. j I_____________________________________________________I KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 7. številki SN ime in priimek______ NAROČ. ŠT. naslov_______________________________________[ j i (_ Prodam hladilnik, vgradni 1401 po zelo ugodni ceni dobro ohranjen. Inf tel. 835-349. Dvaotroškavozičkalepo ohranjena, ležalnik in kenguru, prodam. Tel. 833-694, zvečer. Prodam 4 letne pnevmatike Hankook radial 894, dimenzije 175/70 R13, rabljene 2 meseca, po ugodni ceni. Inf na tel 041/732-911. Gorsko kolo Schivin moap 4 19 col rdeče barve. Cena po dog. Tel. 041/720-827. VW Golf 1.3 letnik 81. registriran do 1.2000, bele barve cena po dogovoru. Tel. 841-089. Prodam Audi A4avant, 1.12/97.041/756-791. Prodam stekleno streho 841-588. Prodam žago pantovko.Tel. 844-102. Prodam komplet zavor za gorsko kolo Shi-mano LX, ugodno. Tel. 843440, popoldan. Prodam Škodo Favorit, 1.10/93, dobro ohranjeno, z veliko dodatne opreme. Tel. 845-450. Ženski nudim stanovanje, lahko tudi z enim otrokom. Tel. št. 833-658, po 20. uri. Manjšo stanovanjsko hišo dam v najem. Tel. 885-989- Opel Kadett S, reg. celo leto, ugodno prodam. Tel. 841-667.____________________________ Prodam FiatTipo 1.4 ie, letnik 93, redno servisiran, rdeč, prvi lastnik. Tel. 833-563. Prodam seno in cirkular zaobrezovanje desk. Tel. 841-209. Prodam črpalki Alfa Laval 1171 (en vrč) in 170 1 (dva vrča). Tel. 845-221. Kupim dobro ohranjeno otroško kolo s pomožnimi kolesi. Tel. 041/776097,832-202. Prodam Opel Kader l,6D,1.86,cenacca2200 DEM ali menjam za okrogel les. Tel. 831-468. Prodam Renault Laguna break, 1.95, reg do 3/ 1-2000, rovokopač ICB1.87 in seno. Tel. 845-317______________________________________ Prodam telico sivo, težko 350kg. Tel. 841-766. Prodam pujske od 20 do 25 kg težke, cena 7.500 SIT Tel. 841-357. Prodam KiaSephia 1.6,1.95,56000 km, rdeče barve, cena po dogovoru. Tel. 841-387, po 18. uri. Zatekel se je mlad nemški ovčar (cca 0,5 leta star). Kdor ga pogreša, informacije na tel. 845- 094._____________________________________ Prodam Fiat 126 P1.8/87. Cena po dogovoru. Tel. 831-198. Mozirje - oddam poslovni prostor velikosti 30 m2. Inf. 061/711-764, popoldan. Ford Scorpio 2.0 GL, ugodno prodam. Tel. 831-331__________________________________ Prodam pajk 220, sivko 450 kg, A kontrola -vzamem v račun teleta. Tel. 835-456. V Mozirju prodam njivo v izmeri 20 arov. Inf. na tel. 832-529, po 20. uri. Seno prodam. Tel. 831-298. Prodam jezikovni tečaj “Say it in English” -12 avdio in 2 video kasete, 4 učbenike in delovni zvezek, igre, zraven podarim 3 učbenike za srednjo šolo. Tel. 0 41/545-854. Prodam Jugo 55, letnik 88, registriran. Tel. 041/642-839-_____________________________ Prodam seno. Tel. 835-495. Pri cetkvi v Novi Štifti prodam hišo 348 m2, parcela 1100 m2 za 14 mio SIT (145.000 DEM). Tel. 843-468.______________________ Prodam Subaru Justy 1.0 SL, 2WD, 140.000 km, srebrn, 1.86/87, radio+4zvočniki. Cena 149.000 SIT. Tel. 831-209. GolfJGLB 1.3,1.82, dobro ohranjen, prodam. Tel. 832-656, popoldan. Zelo ugodno prodam sedežno garnituro (kotno), potrebno manjšega popravila. Tel. 841-876. Kupim stanovanje - Nazarje, Mozirje, okolica. Tel. 041/517-604. Prodam karto za premog. Tel. 861-615. Kupim bikca težkega 100 kg. Tel. 061/825-400. Prodam večjo količino kvalitetnega sena ter Suzuki Maruti, 1.9617.000 km. Tel. 041/783-53L______________________________________ Prodam kosilnico Muta s prikolico in obračalnikom. tel. 833-171. Prodam Jugo Koral 55, L 89, prevoženih 81.000 km, reg. 15/7-99- Inf. 041/759-380. Kupim teličko za nadaljnjo rejo. Tel. 832-249. Ugodno prodam spalnico (zapakirano). Inf. tel. 834-02. Akvarij 55 1 z vso opremo prodam. Cena 10.000 SIT. GSM: 041/533-373. Tirni grabež za transport sena na senik in vr-tavkasti obračalnik SIP 220, prodam. Tel. 845-070. Pentium II 333 Mhz komplet z multimedijo prodam - 80.000 SIT. NMT - 069-616-052, med vikendom. Prodam JettaJX unis 1.6, letnik 87. km: 175000, cena po dogovoru. Tel. 844-349 in 041/527-314. Prodam bikca simentalca 120 kg težkega. Tel. 844-326. Prodam lokostrel, nov, po ugodni ceni 30.000,00 SIT. Kropovšek Anton. Homec 9, Rečica/Savinji. Ugodno prodam novo kuhinjo. Cena po dogovoru. Informacije na tel. 843-439- Kupim mlin “šrotar” za ječmen. Tel. 845-137. Prodam plemenskega kozla in dve kozi - breji. Tel. 843-144, zvečer. Ugodno prodam rabljeno kotno sedežno garnituro. Inf. 831-648. Prodam motorno žago 254. Tel. 844-061. Prodam nov sesalec za mokro in suho čiščenje, brez papirnatih vrečk, z vsemi priključki, moč motorja 1200 W, z garancijo. Tel. 833-534, popoldan. Prodam 1 m3 suhih macesnovih desk. Tel. 843- 392.______________________________ Prodam industrijski šivalni stroj Pfaff. Tel. 844- 453.______________________________ Prodam Kadett C, 1. 79, popolnoma obnovljen, reg. celo leto, ugodno. Tel. 841-066. Avtoradio, zvočnike, anteno prodam. Tel. 841 -427. ______________________________ Prodam motor Tomos CTX-80,1.90, dodatna oprema, vreden ogleda in kupim mizarsko mizo-ponk. Tel. 841-523. Iščem prostor primeren za skladišče v okolici Nizke. Ponudbe na tel. 844-336. Prodam Lado Nivo 1600, I. 1993, cena 350.000 SIT. Tel. 835-212. Prodam otroški voziček Chico, r abljen 5 mese- cev. Tel. 833-410._______________________ Ugodno prodam otroško kolo. Tel. 846053. Prodam vgradni hladilnik Gorenje RI133, dimenzije 87,5x54x54, 134 1, popolnoma nov, z garancijo. Tel. 835-566. ULTRA d.0.0. NAZARJE V naših trgovinah smo se zaradi odličnega odziva odločili podaljšati AKCI Vabljeni v naše trgovine v Mozirje, Nazarje in Varpolje! OLJE ZVEZDA 11..............................................A.....^8§,90 SIT/kom ALPSKO MLEKO 3,2% (12/1).............................................,^398,00 SIT S1R6AUDA................. KOTLETI IN MLETO MESO 699.00 SIT/kg 799.00 SIT/kg 'UM 1,81- limona ananas _________ marelica .e vam je zmanjkalo ozimnice, pridite v ULTRO: llBULA 10/1 vreča....A........Z,..)............................................799,00 BOLKA IS/1 zaboj .............\p......1.....;...............................999,00 OMPIR 30/1 vreča........................l...................................1.498,00 je boste v teh dneh kupovali paradižnik po 280,00 SIT/kg?____VULTRI!!!______________ skont JATA na avtobusni postni v Mozirju pa še vedno po akcijskih cenah prodaja: ščančja bedra in prsni koši - ločeno ..................sveži 800.00 SIT za kilogram. sveže zmrznjeni ...... .............471,00 SIT/kg piščanci sveži.........................................................428,00 SIT/kg sveže zmrznjeni (min. odvzem 18 kg)...........................360,00 SIT/kg Ponudba rabljenih vozil R5CAMPUS 5V 7/92 86000 580.000,00 R5CAMPUS 3V 7/92 78500 540.000,00 TWINGO ELITE 1,2 1/98 10000 1.430.000,00 CLIO 1,2 RL 5V 6/94 52000 950.000,00 CLIO 1,2 RN 3V 11/93 90000 810.000,00 CLIO 1,2 RL 5V 8/97 12000 1.240.000,00 R 19 RT 1,4 4V 6/94 113000 1.200.000,00 FORD ESCORT 1,8 3/93 124300 1.440.000,00 OPEL CORSA 1,2 SWING 8/93 97100 760.000,00 MARUTI 800 6/94 32000 520.000,00 ALFA ROMEO 164 9/91 186000 1.040.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! LEVEC Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax J» 1-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 LJUBLJANA dd Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, tel.: 063/832-011 zM sI«W«1 El sfafefeld POPUST ZA NEKATERE ARTIKLE BELE TEHNIKE DO AKCIJSKE CENE ZA: 30% HIDROFOR 24 I za prečrpavanje vode- 28.!>(5u,00 SIT -18.990,00 SIT/KOM ELEKTR0PNEVM. KLAD. DEWALT 566 S PRIB. 49.980,00 SIT/kom ELEKTRIČNE ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO D0LŽ. 63 cm 21.623,00 SIT/kom LAMINATI 11500 0BR 2.399,00 SIT/m2 PARKET LAMELNI 16 -16 JASEN 2.150,00 SIT/m2 PLOŠČICE KERAMIČNE od 975,00 SIT/m2 GARNITURA SVEDROV SDS 7 DEL 4.389,00 SIT/kom LIKALNA DESKA Z R0KAVNIK0M 5.200,00 SIT/kom UGODNO: PRALNI APARATI KÄRCHER VSEH VRST! ODKUPUJEMO REZAN GRADBENI LES IN LES ZA EMBALAŽO! V/’Ä.B i_^J E IM I S OD 1.4. DALJE LETNI DELOVNI ČAS pon. pet. od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 7.00 do 13.00 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ , , if • f ------------------------------------------------------------- Celje - skladišče D-Per Prihaja cas izletov, potovanj, počitnic... V centru Mozirja bo za Vas kmalu odprla svoji 7/1999 5000006856,6 COBISS 0 NOŽIČE, PIONIRSKA 25,1235 RADOMLJE MOBITEL: 0609/635 804,0609/644-852 ......—————————————......... Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. 063/833-323 TRGOVINA KRIM CENTER Velikonočni zajček kupuje v trgovini KRIM Letos bo za pridne otroke kupil: TRENERKE, KAVBOJKE, MIKICE, MAJČKE, JAKNE, BREZROKAVNIKE... SUPER UGODNO: ŠPORTNE JAKNE znižane na 6.760 SIT PEKARNA. SLAŠČIČARNA. TRGOVINA Na trgu 52. Mozirje Tel.: 833-570 V VELIKONOČNEM ČASU. KI JE PRED NAMI UAM U NAŠI PEKARNI "MIŠ MAŠ" NUDIMO KVALITETNO OREHOVO. MAKOVO. KOKOSOVO IN ROZINOVO POTICO PO UGODNI CENI. V SLAŠČIČARNI "MIŠ MAS"J LAHKO NAROČITE TORTE ZA PIRHE. PRIPRAVILI PA SMO VAM TUDI VELIKO SLAŠČIC. KOT SO ČOKOLADNI ZAJČKI. JAJČKA. PIŠČANČKI... KOLEKTIV MIŠ MAŠA VAM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SE PRIPOROČAMO.