KarmmOBČAN St. 14 Leto XXXVIII Kamnik, 22. juJija J999 Iz poročila o socialnem stanju prebivalstva občine Kamnik Razširiti mrežo pomoći na domu Občinski svet je na junijski seji obravnaval in sprejel poročilo o socialnem stanju prebivalstva v naši občini, ki so j>a pripravili Cent«r za socialno delo Kamnik, Urad za delo Kamnik v okviru območne enote Ljubljana /avoda KS za zaposlovanje in oddclek za družbe-ne dejavnosti Občine Kamnik. Občinski svet je podprl prizadevanja za razvoj dejavnosti in programov, ki neposredno lajšajo socialne stiske prebivalcev. Kot smo napovedali v prejšn ji šU'vilki, želimo da-nes opozoriti na nekatere najpomembnejše podatke in probleme, ki jih odra/a socialni položaj naših ljudi, pa tuđi na ukrepe in prizadevanja, da bi čimholj ublažili največje socialne stiske nekaterih obča-nov. Brezposelnost, ki je eden od glavnih povzroeiteljev socialnih problemov, od leta 1996 ponovno nara.šča. Med tem, ko je bilo konec leta 1997 v naši občini brezposel-nih 1195 ljudi ali 9,2% vseh aktivnih prebivalcev pa je ta delež konec leta 1998 narastel na 1319 brezposelnih oseb ali 10,1 %. Vzro-ke naraščanja brezposelnosti je treba iskati v čedalje večjem zaposlo-vanju za določen čas, pa tuđi v na-raščanju števila presežnih delavcev zaradi gospodarskih težav v pod-jetjih. Zaradi tega se na novo za-poslujc vedno manj ljudi. Vseka-kor je zanimiv podatek, daje med brezposelnimi skoraj polovica ta-kih ljudi, ki nišo usposobljeni /a noben poklič, njihov delež pa se iz leta v leto povečuje. Število brezposelnih ■/. višjo in visoko izobrazbo, ten je bilo konec lanskega leta okrog 5% vseh brezposelnih, ne predstavlja večjih težav, saj se raz-meroma hitro zaposlijo. Na kamniškem Uradu za delo se je lani na novo prijavilo 962 brezposelnih oseb, zaposlilo pa se je 634 oseb, zaradi novele zakona pa so 204 brezposelne crtali iz evi-dence. Kot brezposelni se namreč Nadaljevanje na 3. strani POLETNA OSVEŽITEVNA KAMNIŠKEM BAZENU Kopališča so v vročih poletnih dneh ena najbolj priljubljenih točk mladih počitnikar-jev. Počitnic, ki so za većino šolarjev vsako leto približno enake, se veselijo tako šolarji, kot ludi njihovi starši, ki pa morajo poskrbeti za prosti čas in zaposlitev otrok, kijim ne-nadoma ostaja veliko prostega časa in ne vedo kam z njim. Nekateri si privoščijo ure in ure rolanja, drugi se odpravi-jo s prijatelji na potep po mes-tu in okolici ali obiskujejo naj-različnejše delavnice, ki jih pripravljajo Matična knjižnica Kamnik, Mludinski center in Klub staršev. Mnogi pa izko-ristijo čas za čofotanje v kamniškem bazenu ali pa se tam učijo pktvalnih veščin v tečajih Plavalnega kluba Kamnik. »Po vodni telovadbi pa tekne malica, ki nam jo pripravljajo skrbni starši, in pa obvezno crkljanje na sončku,« so nam povedali nasmejani in razpo-sajeni obrazki mladih plaval-cev. ŠAŠA MEJAČ Izredna seja obćinskega sveta 0 dodelitvi obćinskega prempženja, Tkanu in samoprispevku v Crni Župan Tone Smolnikar je za sredo 2I.julija 1999 sldical 1. 'medno sejo ob-činskega sveta. V vahilu za sejo je predlagat Iri ločke dnevnega reda: predlog skle-pov o razpisu dveh referendumov o uvedbi krajevnega samoprispevka na delih ob-močja krajevne skupnosti Crna, predlog sklepa o prisilni poravnavi družbe TITAN Kamnik d.d. in volitve in imenovanja. Naknadno je župan, prek direkiorja občin-ske uprave Ivana Pristovnika predlagat razfirilev dnevnega reda Se z ohravna-vo sklepa o načinu sporazuma delilve premoženja Občine Kamnik po slanju JI. 12. 199H med občini Kamnik in Komenda. Sejo, ki se je je od 29 udeleiilo 2i svetnikov je zaradi odsotnosti lupana vodit podžupan Demilrij l'erčič, končali pa so v eni uri. Kamniški poletni turistični utrip Svet KS Crna je kupanu posredovul pobudo za razpis dveh rcfi'rendumov za uvedbo krajevncjja samoprispevka v krajevni skupimsti Crna. Po no- vcm občinskem statutu namreč o razpisu referenduma ne odloča več svel kra-jevne skupnosti, pač pa občinski svet. Svel KS Crna je predlagal razpis dveh icl'crendumov zato, ker ni prepričan, da hi hil enolen referendum za ćelo KS us-pešen. V spodnjeni delu KS (Crna, Potok v Crni) naj hi glasovali za sofinancira-nje programa, ki obsega izgradnjo sis- tema CATV v obeh naseljih, ureditev kanalizacije in sanacijo vodovoda, po-moč društvom, asfaltiranje čest, lekočc vzdrževanje krajevnih cesl in financiranje dejavnosti KS. V petih letih naj bi s samoprispevkom /.brali za ta namen 6 milijonov SIT. Zaposleni naj bi plače-vali po 2% od mesečne neto plače, k melje pa 4% od letnega katastrskega dohodka. Lastniki zcmljišč in viken-dov. ki stanujcjo izven KS Crna, pa naj bi prispevali po 15.00(1 letno v cnkral-nem znesku. Nadaljevanje na 3. strani Ravnokar smo na vrhuncu turistič-ne sezone in v večjih lurističnih mes-lih ob obali in ludi na celini prcStevajo goste, nočitve in morda ćelo dobiček. Tišti, ki se bolj ali manj trudimo v službah, pa težko čakamo na oddih v kakšnem primernem kraju. Sicer je skorajda samoumevno, da si za počit-nice izberemo kraj ob morju, za mnoge pa to ni nujno. Kako je bilo včasih? Pred približno sto leti je bil Kamnik turislično cvetoč kraj s svojim Kur-hausom, vendar so bile življenjske navade lakratnih ljudi zelo drugačne kot danes. () tem nam govori članek z naslovom Tujsko prometno društvo v Kamniku izdavnega leta 1931, ki ga je napisal Alfons Skala, tajnik tega društva, objavljen pa je bil v zborniku Gorenjska: ietoviška, industrijska, turistična, obrtna Polcg zgodovine tega društva-prinaša tuđi nekaj zanimi-vih podatkov. Npr: leta 1930 je društvo postavilo in popravilo preko 30 klopi in 10 mizic na vseh sprehajališ- čih v Kamniku in okolici, izvedlo popis in pregled vseh stanovanj in sob za letoviščarjc, vodilo pa je tuđi prijave in odjave. V lej sezoni je po društveni evidenci Kamnik obiskalo 450 stalnih letoviščarjev s približno 7000 nočilvami in sicer iz Jugoslavije, Češke, Grčije, Avstrije, Nemčije, Madžarske in Amerike. Kako je danes? Kamnik je enako lep, vendar so razmere in zahteve »letoviščarjev« popolnoma druge. O poletnom turističnem ulripu v Kamniku nam je nekaj več povedala mag. Martina Koncilia z oddclka za gospodarsto in finance na Občini Kamnik, ki se s Turistično informacijskim centrom trudi tuđi za turi-zem v naši občini. Ali ima tuđi Kamnik poletni turistični utrip? Prav gotovo ima tuđi Kamnik svoj poletni turistični ulrip, ki seveda ni tako opazen kot v kakšnem večjem Nadalji'vtinjv na 4. strani SC^'O Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila VR>0ČI POLcB^^Tl do 3SZ POPV^T- od 20. do 31. julija riđ nekatere modele obutve in poletnih oblačil. Iz smeri Kamnika je dostop do naše prodajalne nemoten. DO 40% NIŽJE CENE POLETNIH OBLAČIL OD 21. JULIJA DO 2. AVGUSTA šutna 36, Kamnik ^nhQ »ELFE & 3ELFE supe^gs ASICS MiSTRM- CONVERSE ROLERJIR0LER3LADB, 3AUER Odprto od 9. do Kamniški otroci na letovanju Poletje ob morju bopreživelo 190 naših otrok •Jwww V sredo, 14. julija, seje izpred kamniSkc Sportne dvorane odpeljalo na desetdnevno letovanje v Mladinsko okrevališče na Debelem rtiču 48 kamniških otrok. Ćez dva dni pa bo v Piran odpotovala podobna skupina in nato 25. julija Se zadnja skupina, ki bo letovala v Savudriji. Od 52,(XM) SIT skupnih stroškov za desetdnevno letovanje na Debelem rtiću starši prispevajo od 7.(XX) do 26.9(X) SIT, ostali del pa prispevajo <>b-čina. zavod za zdravstveno zavarovanje in Rdeči križ, ki je tuđi organizator letovanj.Skupaj bo na organiziranem letovanu letošnje poćitni-ce preživelo 190 otrok iz naše občine, od tega 30 otrok, ki 5e obiskujejo vrtec. F. S. NASVIDH- NJE Cl / DESET DM, so nam zaklicali mladi počitnikarji ob odhodu na Debeli rtič. Tuđi tokral bodo zanji' poskrbeli < preizkušem vodiči: (od Zgoraji Romana, Nada, »šefica« Mojca, Jože. še ena Mojca in Tomo. Nasleđnja, podopustnišku številka bo med nami pred Drien narodnih nos" - 9. septembra. Kot vsa leta doslej si borno v avnustu nabirali novih moči za nadaljnje delo pri ustvarjanju Kamniškega obiana. Vaše članke pričakujemo do srede, 1. septembra, ogluše, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 6. septembra. V'sem pa želimo lepe počitnice! K2 KAMNIK-BAKOVNIK Stanovanjsko-poslovni objekt. Začetek gradnje 15. septembra 1999. Vselitev 15. septembra 2000. Za vse kupce, ki pristopijo k sistemu sofinanciranja, stimulativni popusti. Kl KAMNIK-BAKOVNIK Prosta so še štiri stanovanja, od tega trt z velikimi vrtovi. Objekt je dokončan. VA/ . TM *aa Cesta v Mestni log 55, Ljubljana tel.: 061/334 318, GSM 041/610 394 internet: www.va-al.si Sprejemamo rezervacije za stanovanjsko-poslovni objekt v Vižmarjih in za apartmaje na Bledu. studentski 1 ž# 'Wi denar nakazan takoj! lervis IV 3 m n 1 K tel: 817-058; www. studenhki-servlj.com 2 22. julija 1999 AKTUALNO Kamniški (JEČAM Srećko Urankar pred ustanovitvijo družbe Terme Snovik Ne borno se zaletavali, pačpa preudarno in postopno gradili Kot smo že zapisali, je občtnski svet na junijski seji sklenil, da bo občina Kamnik sodelovala pri us-tanovitvi družbe Terme Snovik Kamnik in pooblastil župana za pogajanja pri ustanovitvi in pri izvedbi projekta družbe. Finančni vložek občine pa naj skupaj s pre-teklimi vloženimi sredstvi ne bi smel presegati 18 milijonov SIT. Od tega je občina v letošnjem proračunu zagotovila 4 milijone SIT. Poleg občine naj bi bila družbe-nika pri ustanovitvi te družbe Se Zarja Kovis, d.o.o., Kamnik, in Srečko Urankar, kmet iz Snovi-ka 3, Laže v Tuhinju. Ker se zaradi odsotnosti Ivana Hribarja, direktorja Zarje Kovis, d.o.o., nismo uspeli dogovoriti za razgovor o načrtih tega podjetja z ustanavljanjem Term Snovik, da-nes mnenja tega družbenika ne moremo objaviti. O pogledih na ustanovitev družbe in uresničevanje programa bo-dočih term v Snoviku pa smo se pogovarjali s Srećkom Urankar-jem, kmetom iz Snovika 3, lastni-kom zemljišča, na katerem naj bi nekoč zrastel turistično zdraviliški kompleks. Z njim smo se srečali v vročem julijskem dopoldnevu, ne na bazenu, kjer se je ta ponedeljek po ne-deljskem navalu namakalo kakih trideset kopalcev, pač pa pri košnji otave. »Zdajle je še vreme za košnjo, čez nekaj dni pa se ne ve, kako bo,« je povedal zagoreli kmet Srečko, ko je stopil s traktorja. Tako sva bila sredi pogovora o načrtih za začetek tuđi formalne ustanovitve družbe Terme Snovik, družbe za turistično in zdraviliško dejavnost, kot naj bi se uradno imenovala. »Dokler ni ustanovljene družbe, ni pravega podpisnika, ne more podpisovati Zarja Kovis, ne morem jaz in tuđi ne župan,« je začel svoj pogled na nadaljnji razvoj term eden najbolj zagretih akterjev za razvoj turizma v Tuhinjski dolini. »Zato moramo čimprej ustanoviti firmo, ki bo nosilec zamišlje-nega razvoja.« S kakšnimi deleži bodo v družbo vstopili posamezni družbeniki, je že bolj ali manj jasno. Občina je svoj delež že opredelila. Zase pravi, da ima že pripravljeno uradno sodno cenitev svojega vložka v ob-liki zemljišča. »Kar na oko smo takrat moj vložek ocenil na deset milijonov tolarjev, sedaj pa sem dal zemljišče oceniti sodnemu ce-nilcu, ki je ugotovil, da je moja zemlja vredna 102 milijona SIT. Prej smo namreč ocenili kot vložek le manjši del zemljišča, na katerem stoji sedanji bazen, sedaj pa gre za zemljišče površine 8622 m\ na katerem naj bi poleg bazena stali tuđi predviđeni bungalovi.« O novo ocenjenem vložku se z ostalima družbenikoma, občino in Zarjo Kovis, kot pravi Urankar, še nišo pogovarjali. To bodo storili v krat-kem. Kakšen pa je delež ali bolje rečeno vloga krajevne skupnosti Srednja vas pri ustanovitvi te družbe, nas je še zanimalo. »Ker so posamezni občani sodelovali pri urejanju poskusnega bazenain ce-vovoda iz Potoka proti Snoviku, smo se domenili, da bodo imeli brezplačno kopanje. Denarja za poskusni bazen pa KS ni dajala. Seveda pa bo krajevna skupnost še sodelovala pri urejanju številnih problemov, ki so povezani s celost-nim razvojem območja Snovika in ostalih vaši. Lani smo se na bazenu dobili s predstavniki tuhinjskih krajevnih skupnosti, ki so prispe- S Srećkom Urankarjem, kmetom iz Snovika, smo se srečali ob košnji otave... vale nek delež za urejanje bazena, zato bodo imeli prebivalci teh KS 10% popusta pri vstopnicah za bazen. »Program CRPOV letos Snovika ne bo več vključevala,« »pravi Srečko, »ker je treba upoštevati tuđi vaši Potok, Vaseno, Hruševko in Ravne. Prav je, da se postopoma vključujejo tuđi ostale vaši. Ta program naj bi bil namenjen predvsem izboljšanju pogojev za obstanek in nadaljnji razvoj kmetij v tem delu Tuhinjske doline, da bodo Ijudje ostali na svoji zemlji, da bo zemlja obdelana, da se travniki in pašniki ne bodo zaraščali in podobno. Mi v Snoviku smo dobili svoj delež za ureditev struge potoka, ceste in javne razsvetljave.« Poskusni bazen v Snoviku je de-ležen precejšnjega zanimanja in ' obiska ljudi od blizu in daleč. Poleg Kamničanov sem prihajajo tuđi Kranjčani, Ljubljančani in ćelo Primorci. Zato je aktualno tuđi vprašanje, kdo sedaj, ko še ni ustanovljena družba, ureja številna vprašanja v zvezi z upravljanjem bazena. »To počneva skupaj s Hribarjem (direktorjem Zarja Kovis, op.p.) Na skupnih sestankih se dogovar-jamo o vseh vprašanjih, kot so do-ločanje reševalcev, določanje cen za obiske bazena itd. Nabavili smo tuđi 12 platnenih tend, ki jih obis-kovalci uporabijo v večji vročini in v primeru dežja.« Že nekaj časa se govori o (za-časnem) pokrit]u sedanjega bazena. Kako je s tem? »Mi smo nameravali začeti z izgradnjo žejunija, vendar seje spet zapletlo. Županje bil pri direktor-ju ZVNK v Kranju, vendar se za ustrezno začasno streho nišo uspeli dogovoriti. Izgleda, da bo treba spremeniti zazidalni nacrt, to pa bo spet zahtevalo določen čas, zlasti če se bo postopek za spremembo v občinskem svetu začel sele jeseni.« Kot smo zvedeli, je bilo včeraj na bazenu karprek 350 kopalcev. Ali bazen zmore tak obisk? »Res je zlasti ob sobotah in ne-deljah velik naval, tako da Ijudje že večkrat tarnajo, da je gneča prevelika. Bazen obiskuje vedno več lju-di.Tudi iz zamejstva prihajajo. Ne-kateri so tu že četrto leto. Mnogim je zelo všeč, da lahko hodijo po mokri travi in pravijo, da naj tako ostane, ne pa, da borno hodili po betonu in kamenju, ki ga imamo že doma preveč. Pravijo, da ko borno tu začeli kaj betonirati, ne bo več tako lepo, da bo to konec tega lepe-gaokolja...« Morda so vam znani že kakšni primeri zdravilnih učinkov te vode? »Ja, nekaj primerov poznam. Recimo, pozdravljena je bila lus-kavica. Neka gospa iz Stranj bi lahko to potrdila. Neki gospod z Vira je kupil letno karto in prišel na ko- KamniSki obcan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Ljubljanska 3/a. Ureja urcdniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vi-dic. Na podlagi mnenja Ministrslva za kulturo sodi časopis rrred proizvode informativne na-rave. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina), tel./t'ax: 831-311, 041-662-450. Žiro račun; Bistrica, d.o.o.. 50140-601-2814%. Nenaročenih člankov in fotograftj ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TĆR d.d. Ljubljana. panje z dvema berglama, po enem mesecu je hodil že samo z eno ber-glo, na koncu sezone pa tuđi tište ni potreboval več. V glavnem Ijudje zelo pohvalijo učinke te vode. Poleg tega pa voda ni ma nepri-jetnega vonja po kloru, kot v neka-terih drugih kopališčih, saj se v dobrih desetih urah zamenja v ce-loti. V bazen jo trenutno, ko je v okvari ena črpalka, priteče 15 m' na uro. Sedaj imamo eno črpalko izposojeno od komunale, vendar ima manjši pretok.« Kako pa gledate na nekatere pomisleke glede ekonomičnosti vlaganj v celoten projekt term? »Ze od vsega začetka smo se pogovarjali, da mora biti projekt tak-šen, da ga bo mogoče uresničevati po etapah,« pravi Urankar, »vsaka etapa mora biti zgrajena tako, da ne bo njeno obratovanje moteno, ko se bo gradila naslednja. Tišti bivalni ali hotelski del bo seveda prišel na-zadnje, čez 20 ali 30 let, če sploh kdaj bo potreben. Naši nacrti so taki, da bi bilo najbolj pametno na mestu sedanjega poskusnega bazena zgraditi dovolj velik bazen in ga pokriti, poleg njega pa zgraditi najbolj potrebne spremljevalne objekte, kot so čistil-na naprava, transformator in drugo. V drugi etapi pa naj bi zgradili bungalove, Ijudje namreč precej sprašujejo, kje bi lahko prenočeva-li. Zaenkrat bi bila dovolj dva bungalova s 25 ležišči. Potem pa bi vi- deli, ali bo stvar »zalaufala«. Poča-si se bo treba lotevati stvari, ne pa postaviti nekaj velikega, kar bi pri-neslo izgubo. Ta rizik borno namreč morali nositi sami, tu ne bo dr-žavnega denarja, da bi rekli, dajte denar, mi ne moremo preživeti. Čeprav nekateri pravijo, da se nič ne dela, je po mojem mnenju bolje, da gredo stvari bolj počasi, da se vse razjasni, predvsem pa tuđi to, ali bo zadosti vode, ali bo zadosti topla in podobno. Mi jo sedaj črpa-mo že štiri leta, voda je. S prejšnjo črpalko smo jo načrpali 50 m3 na uro, tako da je bil bazen, ki drži okrog 200 m\ poln v štirih urah.« FRANC SVETELJ IP Krajevna skupnost Srednja vas v korak z drugimi Krajevno skupnost Srednja vas smo obiskali 8. julija. O delu, življenju, uspehih in težavah smo se pogovarjali s predsednikom Bojanom Ti-čarjem. Star je 36 let in stanuje v Snoviku. Zaposlenje v Komunalnem podjetju Kamnik, žena pa dela v Svi-lanitu. Imate otroka, stara štiri in dva-najst let. Dolžnosti predsednika Sveta KS je prevzel v začetku tega leta. Pred tem je bil dve leti član sveta KS zato dobro pozna življenjski utrip, odlično pozna tuđi naloge, ki jih morajo reševati. Po teritoriju se ta KS uvršča med večje, po številu prebivalstva pa med srednje KS. Šteje približno 650 kra-janov. Sestavljajo jo naselja: Srednja vas, Podhruška, Loke, Potok, Vaseno, Snovik in Krivčevo. Glavni vir zaslužka je delo v gospodarskih in drugih organizacijah, kmetovanje je le pomožna aktivnost, čistih kmetov skoraj ni. Zaposlitev ima večina za delo sposobnih krajanov, nezaposlenih skoraj ni. Vsakdo lahko dobi delo, le če je voljan prijeti za vsako po-nujeno priložnost, pravi predsednik sveta KS. Nekaj krajanov se ukvarja s pre-vozništvom, sicer poleg nekaj gostinskih lokalov in trgovine Kočne v Srednij vaši drugih pridobitnih dejav-nosti ni. Šoloobvezni otroci po ukinitvi po-družnične sole pouk obiskujejo v Smartnem. Prevoz je dobro organiziran tuđi iz Snovika. Sedež pošte je v Lazah, s telefonom pa so vključeni v Kamnik. Krajevna skupnost nima lastne fare. Del naselij spada v faro na Selah, drugi del pa v Šmartno. Enako je tuđi s pokopališči. Predsednik KS Bojan Tičar pravi, da kljub temu, da nimajo lastnih in-stitucij, to ne vpliva bistveno na po-tek vsakdanjcga življenja, čeprav se včasih le srečajo z določenimi teža-vami. Nekaj o dosedanjem delu krajevne skupnosti Čeprav je predsednik KS komaj dobrega pol leta, pravi, da problema-tiko KS kar dobro pozna. V KS v bistvu nadaljujejo z realizacijo nalog, sprejetih že v prejšnjih mandatnih dobah. Tako kot v drugih KS so svoje aktivnosti usmerjali v urejanje čest in to vzeli kot prednostno nalogo. Vseh čest še nišo uspeli posodobiti, zato so jih uvrstili v program dela. Dokaj dobro so uspeli resiti telefonsko po-vezavo. Vzdrževanje čest so zaupali Komunalnemu podjetju Kamnik.Uredili so nekatere rečne struge Nevljice. Nerešeni so ostali lastniški odnosi. Nedokončana je ostala glavna cesta s postajališči. Varnost otrok je ogrožena, zato se dogovarjajo z Darsom, da bi zaplet čim prej resili. Promet na tem delu se povečuje, zato je nevarnost za otroke še večja. Turizem na tem predelu je v razvoju. V ta okvir sodijo tuđi Terme Snovik. V KS upajo na razumno re-šitev, pričakujejo pa tuđi sodelovanja občine Kamnik. In program dela? Glede na možnosti in seveda na razpoložljiva frnančna sredstva načr-tujejo svoje prizadevanje usmeriti predvsem na: - nadaljevanje s posodabljanjem čest, sem sodi cesta Snovik-Bela Peč in Potok-Vranja Peč, - dokončanje podpornega zidu pri cerkvi na Lokah, - širitev žarnega pokopališča v Lokah za 40 enot, - ureditev možnosti dostopa do glavne ceste za hišo v Podhruški, - urejanje vodovoda za Potok, Vaseno, Loke in Srednja vas, - postavitev zunanjih hidrantov, - dograditvi športnega igrišča v Lokah in postavitvijo brunarice, - druge naloge, ki bodo sprejete na zborih krajanov in na svetu KS. Finančna vprašanja Dosedanje naloge so uspeli reševati predvsem zaradi krajevnega sa-moprispevka, ki bo veljaven do leta 2001. Letno iz tega naslova pridobi-jo približno 3,4 milijona SIT. Za pokrivanje vseh opravljcnih del bi bila tuđi ta sredstva preskromna, zato ra-čunajo tuđi na občinska sredstva. Tako je občina sodelovala pri ureditvi dvorišča pri kulturnem domu v Srednji vaši, za oporni zid so prispevali material, odobrenih je tuđi nekaj sredstev za vodovodno napeljavo. Poleg tega občina sodelujc pri izgradnji ceste Podhruška-Potok, so- deluje pa tuđi pri vzdrževanju makadamskih čest. Kakšno je medsebojno sodelovanje in kako deluje svet KS Svet KS Srednja vas v sedanjem šestavu je bil izvoljen na koncu pre-teklega leta. Šteje 9 članov. Vsaka vas ima svojega predstavnika, dve večji nasclji pa dva. S krajani se po-govarjajo na zborih, ki jih sklicujejo vsako leto, sicer pa se s krajani dogovarjajo na sedežu KS v Srednji vaši v kulturnem domu. .Svet KS se sesta-ja vsak mesec oziroma po potrebi. Sodelovanje /, občino in njenimi organi je kar dobro. S takimi odnosi so zadovoljni. Zaradi vse večjih nalog v KS pa bi krajani želeli še tes-nejšega sodelovanja in izdatnejše fi-nančne udeležbe. To bi omogočilo predvsem odmaknjenim naseljem us-pešnejše vključevanje na vsa živ-Ijenjska področja v KS. Zelo pogrešajo neposredno povezanost z občinskim svetom. V tem organu nimajo svojega člana, zato se njihovi problemi in zahtevki lahko odrinejo na rob. Tega do sedaj nišo problematizirali, pa bi o tem na obči-ni vendarle morali razmisliti, poudar-ja Bojan Tičar. Še druge pomembne zanimivosti V krajevni skupnosti že vrsto let prizadevno delujejo gasilci. Na raz-ličnih tekmovanjih so dosegli lepe us-pehe tako doma kot v tujini. Zelo us-pešni so mladi, ki so trenutno na le-tovanju v Savudriji. Zelo prizadevna je tuđi enota civilne zaščite za prvo pomoč, ki deluje v sklopu gasilskega društva. Velik del krajanov je tesno povezan z gasilsko organizacijo. Ponosni so na pevsko društvo Mav-rica, ki ga vodi Lojze Kolar, zato društvu tuđi materialno pomagajo. S svojimi nastopi lepo prcdstavljajo kra-jane in dosegajo kakovoslne uspehe. Delavna so tuđi nekatera druga društva v okviru KS. Nedavne poplave krajevne skup-nosli nišo posebno prizadele. V nekaj primerih je voda zalila hišc. V reše-vanje so se vključili ludi krajani in uspešno premagali posledice vodne ujme Predlpgi in zaključek Svet KS Srednja vas zahteva, da izpraznjena stavba nekdanje podruž-nične sole postane last KS. To bi na-menili otroškemu vrtcu. Interesovje veliko, zato svet KS pričakuje, da bodo pristojni organ upoštevali te upra-vičene zahteve krajanov. Še pred začetkom šolskega leta se mora resiti vprašanje avtobusnih po-stajališč ob glavni cesti. Na koncu našega pomenka smo skupaj ugotovili, da krajevna skupnost Srednja vas deluje usklajeno in marljivo, razrešujc mnoge za KS pomembne probleme. »Pri vseh nalo-gah prizadevno sodelujejo krajani, sicer ne bi mogli tako učinkovito dela-ti«, /atrjuje predsednik sveta KS. Še posebej pa predsednik poudarja, da pri njih ni čutiti nobenega strankar-skega vpliva, zato ludi ne prihaja do prepirov in zamor. Upa, da se to tuđi jutri ne bo spremenilo. Vsem krajanom se zahvaljuje za dosedanje napore in jih ponovno vabi, da bi tako še naprej sodelovali. STANE SIMŠIČ Pogled na del vaši Srednja vas (avtor slike Bojan Pollak). Na tratah okrog bazena v Snoviku so letos postavili 12 vrtnih šotorov, ki obiskovakem zelo prav pridejo, tako ob nudi vročini kot ob dežju. Upajo pa, da bodo kmalu dočakali tuđi streho nad bazenom. Kamniški ObČAN AKTUALNO 22. julija 1999 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Kdaj bo rešena Cankarjeva cesta in zgrajen pločnik v Stranjah? Kdaj in kako se bo začela reševati problematika Cankarjeve ceste in obljubljenih pločnikov na cesti Kamnik-Stahovica, seje glasilo vprašanje, ki gaje županu postavil svetnik .lane/. Leskovec. Svoje vprašanje je podkrepil s podatkom, da se na Cankarjevi cesti vsak dan zvrsti prek 3250, od tega desetina tež-kih kamionov in avtobusov. Želei je zelo konkreten odgovor, saj kot pravi, so občani s tega območja ob-Ijub že naveličani. Dejal je tuđi, da bodo, če vpraša-nje ne bo kmalu rešeno, občani zaprti to cesto. Župan Tone Smolnikar v svojem odgovoru pravi, da je Cankarjeva cesta uvrščena med državne ceste, zato je v pristojnosti države ludi njeno vzdr-ževanje in financiranje eventualnih dodatnih del. Na prekomerno obremenjenost te ceste je občinska uprava že večkrat opozorila pristojne republiške institucije in na podlagi Studije Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane predla-gal sanacijske ukrepe. Za rekonstrukcijo ceste R1 -225 na odseku skozi Stranje sta izdelana projekta za pridobitev gradbe-nega dovoljenja in projekt za izvedbo. Prva faza rekonstrukcije ceste zajema odsek 1083, od km 2,730 do km 3,300. V tej fazi bodo zgrajeni desni pločnik, vse odvodnjevalne naprave na območju pločnika, desno avtobusno postajališče in postavitev prometne signalizacije, vse skupaj v vrednosti 22 milijonov SIT. Če bo krajevna skupnost Kamniška Bistrica pridobila soglasja lastnikov zamljišč, bo občinska uprava Se letos izvedla postopek v skladu z zakonom o financiranju javnih naročil. F.S. Razsiriti mrežo pomoći na domu Nadaljevanje s 1. strani registrirajo samo tišti, ki se ob prijavi pisno zavežejo, da bodo tuđi sami aktivno iskali zaposlitev. Konec lanskega leta je bilo med iskalci zaposlitve dobra petina starih do 26 let, skoraj 60% pa je bilo takih, ki so presegli 40 let. Iskal-cev zaposlitve, ki so to postali kot trajni presežek, je bilo blizu 36%. Po zakonu ima bre/.poselna oseba, ki ji je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde, pravico do denarnega nadomeslila, vendar samo v primeru, daje bila zaposlena neprckinjeno najmanj 12 mesecev ali 12 mesecev s prcslcdki v zadnjih IH mesecih. Lani je denarno nado-mcstilo prejemalo 543 bre/.poselnih. l'oleg lega pa je denarno pomoč. do katere so brezposelni upravičeni po i/teku dvelelnega prejemanja nadomeslila, prejelo 23 brezposelnih. Po-vedati je treba Se to, da je visina denarnega nadomestila odvisna od višim- plače upravičenca v zadnjem letu zaposlitve. Med 111 brezposclnimi, ki so bili lani vključcni v programe funkci-onalnega izpopolnjevanja (sicer pa je bilo skupno vključenih v raz-lične programe usposabljanja prck 3(K) ljudi), je bilo največ zanimanja za raČunalniške in jezikovne tečajc. Lani so se uspešno nadaljevala tuđi javna dela. Potckalo je 23 programov, v katerih je sodclova-lo 120 brezposelnih oseb, od tega največ v socialno varstvenih pro-gramih prck Centra za socialno de-lo in Doma slarejših občanov. V letošnjih prvih štirih mesecih se je rast brezposelnosti nekoliko umirila, saj je bilo konce aprila prijavljenih 1271 brezposelnih, pri čemer se je zmanjšal delež tistih, ki iščejo prvo zaposlitev in iskalcev zaposlitev, mlaj.ših od 26 let. Upozoriti velja tuđi na podatek, daje bilo v preteklem Solskcm le-lu podeljenih 798 rcpubliSkih šti-pendij, prejemalo jih je 566 dija-kov in 177 Studentov. Zoisovo Stipendijo za nadarjene pa je prejemalo 51 dijakov in 45 Studentov. Številne oblike socialnega varstva Na področju socialnega varstva občanov je zelo pomembna vloga Centra za socialno delo, ki je tuđi v preteklem letu nudil občanom precej raznih oblik pomoći, od skrbi za otroke in družino, prek skrbi za odrasle do storitev, namenjenih odpravljanju socialnih stisk in te-žav, socialne preventive itd. Preživnine, v poprečju so znaša-le 15.000 SIT, je lani prejemalo 579 upravičencev, od njih je bilo kar 564 mladoletnih. OBVKSTII.O Angelca Zavasnik, Markovo 15, Kam-nik, obveščam vse obfane, da sem lasl nica vseh nepremićnin na Mihovćcvi kmetiji na Markovom 15 do ene polovice, tako kmetijskih zcmljišč, gozd-nih površin in vsch gospodarskih ob-jektov. Sin Marko /avasnik in fena Marija /.avasnik sla od 15. 5. 97 last-nika nove hi> iinv'ii'.irtila ludi viirnoslnti l.lu:' ho (i 7, ki bi>polcg svnfr:;a titlncy,n dela spremljala slanje na področju Od 10. do 12. septembra 29. dnevi narodnih noš v Kamniku Ko v nošo se odenem .... Sodeč po doslej izoblikova-ni zasnovi osrednje kamniške turistične priroditve, 29. dno-vov narodnih nos, se organizacijski (ftlbor, ki ga vodi župan Tone Smolnikar, ni odloćil za kaksne posebne novosti v programu prireditev. Lahko bi rekli, da bo šio v bistvu za nadaljevanje tradicijo, ki bo pri-hodnje leto, leta 2000, slavila tri desetlotja in ko naj bi, kot pravi predsednik organizacijskoga odbora, poskrbeli za ko-renitejšo dopolnitev vsebinske zasnove tega kamniškega tu-ristlčnega praznika. bi v petek pleše in oblači!no kulturo slovenskih pokrajin predstavila folklorna skupina iz Kranja. V soboto zvečer naj bi se Kamnićanom na osrednjem prizorisču na Glavnem trgu predstavila ona od tujih folklornih skupin, najverjetne-je bo to folklorna skupina z otoka. ('rosa. Letos naj bi boJje predstavili tuđi slovenske domaće obrti. Na stojnice v Maistrovi ulici so povabljeni vsi izvajalci, ki jih je prof. dr. Janez Bogataj predstavil v svoji knjigi Moj-strovine Slovenije. Tuđi letos-nje priredltve ob DNN 99 bo spremljal že tradicionalni kamniški se-jem na stojni-cah od Šutne do Glavnega trga. Osrednja prireditev, povorka narodnih noš v ne-deljo popoldne, bo tokrat na-menjena predvsem ljubiteljem narodnih noš Iz Kamnika ter bližnje in daljne okolice. Narodne nose nekaterlh slovenskih pokrajin se bodo tokrat predstavile prek celotnlh folklornih skupin, v sprevo-du pa jih bodo spremljale do-mače godbe, Mestna godba Kamnik in Pi-halna godba Stranje. Odbor je k sodelovanju v zabavnem de-lu prireditev povabll predvsem domaće narodno zabavne ansamble. Podrobnejši program prireditev bo odbor, kl se kljub počitniškemu času tedensko sestaja, objavil v prvi septem-brski številki Kamniškega ob-čana. Organizacijski odbor zato vabi vse ljubitelje narodnih noš, ki nameravajo sodelovati v povorki, naj ne eimprej prljavijo Zve-zi kulturnih organizacij Kamnik ali na Turistično informativni center Kamnik. F.S. varnosli v dnevnem in v noćnem času ter ugotovitve sporočala pristojnim organom pregona Obho-de bodo delavci omenjenih sluzb opravljali ludi peš in v civilu. I/parno, da borno tako z/nanjšali števdo deviantnih pifjavov. Vseku-kor pa pričukujemn. da bodo ob ćani ludi sami poskrbeli za sarno-z.aščitno ravnanje in po svojih mo-ćeh preprečevuli negativne pojave. Ker pri vandalskih ngiedih so-delujejo predvsem mlujši, bi lahko veliko dosegli že z ustreznimi vz.gojmmi ukrepi v družinskem krugu. Koristi bi imeli vsi. saj /e privarčevana sredstva ?.a obnovo unićene ali poikodovane prometne signalizacije, i vellićnih korit idr. naprav rnngoče uprubili i \le vilne druge '!■«'>fn 1. kot prcdstiivnil-;i <>\>iint >■ svet VVZ Antona Medvedn nnenoval Olaf'ii (irbca. Spivjcl \<» |f ludi sklop o prt'nehaoju mandata oh-ćinskemu svetniku Jmic/.u Krtu na njegovo željo Dnevi narodnih noš vsako leto privahijo v stari Kamnik mnoiko obiskovakev od blizu in daleč. Vpajmo, da bo priredileljem vreme na drugi septembrski vikend bolj naklonjeno kot lani, koje Sele v nedeljo posijala sonce... »Program letos ne- bo nlć skromnejši, pać pa približno v takih okvirlh kot doslej,« pravi Tone Smolnikar,« poskuša-li pa homo pripraviti tuđi manjši ognjemet, z režiserjem in Izvajalci pa se dogovarjamo za ponovitev uprlzorltve bajke o kamniški Veroniki, kl je na letošnjih srednjeveških dnevih doživela veliko zanimanje Kamnlčanov.« Prireditve ob letošnjih dnevih narodnih noš bodo poteka-le od petka, 10., do nedelje, 12. septembra. Vsak od treh dni bo zaznamovan tuđi z eno osrednjo prlredltvijo. Tako naj Upravljalski deleži v javnih zavodih in podjetjih bodo za Kulturni center Muzej Kamnik in Matično knjižnico Kamnik določeni po sprejetju ustrez-nih zakonov. v svetu ZD Kamnik bo Kamnik ime) dva, Komenda pa enega predstavnika. V skladu z deležem pre-bivalslva bo imela obćina Komenda v CČN Domžale-Kamnik 14,3% deleža, ki je doslej pripadal kamniški občini. Enak kapitalski delež bo obćina Komenda imela pri prekladalni postaji Suhadole. Delež občine Komenda pri delitvi premoženja Kornunalnega pod-jetja Kamnik bo odvisen od lege premoženja. Sodelovanje pri upravljanju Lekarne in Glasbene sole pa bo odvis-no od deleža prebivalcev. Soustanovitel jske pravice in obveznosti v osnovnih šolali in vzgojno varstvenih zavodih, pri športnih objektih in v družbi Velika planina d.o.o. se bodo delile po teritorialnem principu, v ostalih zavodih in javnih podjetjih pa po številu prebivalcev. Svetniki SKD in SDS so menili. da vse stranke nišo bile seznanjerie s po-tekom pogovorov o delitvi premoženja in da bo kamniška občina pri delitvi polegnila krajši konec. Ob tem so opozarjali, da po lem predlogu Komenda ne bo financirala Velika planine, da bo Komendi odslopljen delež Kamnika pri krvavškem vodovodu in hkrati omogocen priključek na kamniški vodovod (Marjeta Humar SKI», da bo zaradi neinformiranosli opozicijskih strank pozicija morala prevzeti odgovornost za le odločitve (Igor Podbrežnik, SDS), veliko je še nejasnosli v zvezi z delitvijo stanovanj (Janez Stražar) itd. Župan Tone Smolnikar, k i se je tik pred zaključkom seje vrnil z nekega seslanka v Ljubljani, je poudaril po-rnen sprejetja predlaganega sklepa, saj občina pred sprejetjem sporazuma o delitvi premoženja ne more uresniče-vati sprejetega proračuna in ne naje-mati potrebnih posojil. Svetniki so na-to sprejeli predlog županovega amand-rnaja. s katerim so določili, da skupna vrednost stanovanj. do katerih je upra-vičena obćina Komenda. znaša 93,28 milijona SIT ali 14,33%^ vrednosti vseh občinskih stanovanj. Na koncu so svetniki s 15 glasovi za in 10 glasovi proli sprejeli predlagani sklep o naći-nu delitve premoženja. FRANC SVKTEM 4 22. julija 1999 PO NAŠIH KRAJIH Kamniški ObČAN Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kamnik Občinska uprava je v sodelovanju s strokovnim izvajalcem, t.j. Ljubljanskim ur-banističnim zavodom iz Ljubljane, pripravila spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Obćine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990. Razlogi za spremembo planskih aktov so bili predvsem naslednji: - pobude in želje številnih zainteresiranih občanov za načrtovane posege v prostor, ki jih veljavni planski dokumenti ne omogočajo; - predlogi potencialnih investitorjev glede spremenjene namenske rabe prostora; - pomanjkanje oblikovanih površin, ki bi bile namenjene gradnji stanovanjskih sosesk, drobnemu gospodarstvu, športnim in rekreacijskim površinam; - predlogi gospodarskih družb za zožitev zazidalnih otokov, namenjenih industrijski proizvodnji. Poleg navedenih izhodišč so bile podane osnove spremembam in dopolnit-vam planskih aktov Občine Kamnik, prav tako spremenjena obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 11 /99), v delu, ki se nanaša na zasnovo državnega energetskega in promet-nega omrežja, zasnovo varstva naravne in kulturne dediščine, zasnovo vodnega gospodarstva ter zasnovo poselitve. Pri pripravi planskega dokumenta so bila ob zakonsko določenih omejitvah predvsem pri načrtovanih posegih na zavaravana območja tako zaščitenih kme-tijskih zemljišč I. kategorije, zavaravana območja obvodnega sveta, območij naravne in kulturne dediščine, itd., upoštevani prostorski parametri, s katerimi se želi v politiko urejanja prostora umestiti in posamezna ureditvena obmoćja naselij razširiti za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, namembnostno preoblikovati in prostorsko razvrstiti območja, ki so bila dosedaj namenjena industrijski proizvodnji. Oblikovana in prostorsko določena so nova območja stanovanjskih sosesk kot možna poselitvena območja, namenjena sekundarnemu in tercialnemu sektorju, v nekaterih primerih pa namembnostno preoblikovani že obstoječi za-zidalni otoki v okviru urbanistične zasnove Kamnika. Podrobnejša vsebina pred-laganih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin je razvidna iz tekstualnega in grafičnega dela, ki je razgrnjen na sedežih posameznih krajevnih skupnosti. Občinska uprava se zaveda pomembnosti dokumenta, s katerim se določa prostorska politika občine in ki predstavlja temeljni akt pri naćrtovanju novih, po-sodabljanju in razširitvi obstoječih ureditvenih območij naselij v občini. Seveda pa se moramo ob številnih danih pobudah zavedati, da je prostor dragocena in omejena dobrina, ki se jo mora ohranjati pred pretiranimi in raznolikimi željami. Navkljub dejstvu, da zakon s področja urejanja prostora določa enomesečno javno razgrnitev aktov, smo se odločili, da zaradi dopustniških dni izvedemo javno razgrnitev, ki bo trajala 45 dni Vsi zainteresirani si lahko ogledajo vsebino razgmjene dokumentacije na sedežih krajevnih skupnosti ali na sedežu Občine Kamnik. V času javne razgrnitve, bodo potekale tuđi JAVNE OBRAVNAVE in sicer za: 1. KS Motnik, Špitalič, Tuhinj, Šmartno, Pšajnovica, Sela, Srednja vas, v prostorih Krajevne skupnosti Šmartno 24. 8. 1999 ob 19. uri; 2. KS Nevlje, Mekinje, Tunjice, Kamnik-Center, Kamnik-Zaprice, Kamnik-Novi trg, Kamnik-Perovo, Duplica, Podgorje, Voleji Potok, Vranje Peć, Šmarca v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24 (II. nadstropje) 25.8.1999 ob 19. uri; 3. KS Kamniška Bistrica, Crna, Godič v prostorih Osnovne sole Stranje dne 26. 8. 1999 ob 19. uri. Pričakujemo, da se boste javne razprave udeležili v čim večjem številu in kreativno sooblikovali politiko urejanja prostora, kot našega sestavnega dela in bivanja. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Kamniški poletni turistični utrip Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/ 84, 15/89 in Ur. list RS, št. 71/93), 2. in 6. člena zakona o planiranj in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90, 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 57/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/ 93 in 29/95) ter 27. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/ 99) je župan Občine Kamnik dne 16. 7. 1999 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obobje 1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990, dopolnjenega v letu 1999 1. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990, dopolnjenega v letu 1999, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., iz Ljubljane. 2. Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana" Občine Kamnik za obdobje 1986-1990, dopolnjenega v letu 1999, bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik, Glavni trg 24, in v prostorih KS Crna, Duplica, Godič, Kamniška Bistrica, Motnik, Nevlje, Podgorje, Pšajnovica, Sela, Srednja vas, Šmarca, Šmartno, Špitalič, Tuhinj, Tunjice, Volčji Potok, Vranja Peč, Kamnik - center, Kamnik - Mekinje, Kamnik -Novi trg, Kamnik - Perovo, Kamnik - Zaprice. Razgrnitev bo trajala 45 dni in se začne z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. Pripombe in predloge k osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990, dopolnjenega v letu 1999, lahko zainteresirane pravne in rizične osebe podajo v času javne razgrnitve pisno na Občino Kamnik - oddelek za okolje in prostor, Glavni trg 24, oziroma v knjigo pripomb na kraju razgrnitve. 4. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 02101-0100/97 Kamnik, dne 16. 7. 1999 Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Nadaljevanje s 1. .strani turističnem središču. Kamnik obiskujcjo v glavnem gostje prehodnega značaja, kar pomeni, da se zadržijo v mestu in njegovi okolici nekaj ur oziroma en dan, medtem ko je gostov, ki prenočujejo v naši občini, še nekoliko rnanj. Od knt prihajajo gost je in koliko jih je? Večiria gostov, ki se oglasi v Tutistič-no informacijskem centru Občine Kamnik, je iz različnih evropskih držav. Naj-več je Nizozemcev, Nemccv, Avstrijccv, Italijanov, Čehov, Slovakov ter Poljakov. Se pa zgodi, da pridejo turisti ćelo i/. Združenih držav Amerike ali ćelo iz Av-stralije. Gostje prihajajo posamezno, v manjših skupinah. Vedno več pa je organiziranih skupin otrok, ljudi iz zamejstva in ciljnih skupin, ki jih zanima kolcsarje-nje in pohodništvo. Obisk je ponavadi po-gosto povezan s poletnimi meseci in tuđi z lepim vremenom. Kaj jim je najbolj všeč? Mesto jim je všeč, ker je lepo urejeno, zgradbe pa dobro ohranjene. Gostje, ki si ogledajo tuđi Plečnikovo kapelo pri fran-čiškanih, frančiškansko knjižnico, Sadni-karjevo muzejsko zbirko... pa so izredno navdušeni. Sicer pa je vsem posebno všeč naravno okolje, ki obdaja mesto z vseh strani, potem tuđi Velika planina s svoji-mi pastirskimi stanovi in seveda botanič-ni park Arboretum. Kako jih pridobiti' ali navdušite za obisk naše občine? Posebno pozornost na področju razvoja turizma občina Kamnik vsako leto po-sveča načrtovanju promocijskih aktivnosti. Poglaviten način promocije, s katero predstavljamo občino, turistične ponudni- ke in turistično zanimivc proizvode kam-niških podjetij, so sejmi, predvsem ljubljanski Alpe-Adria, v Novi Gorici in v Arborctumu Volčji Potok, potem sodelo-vanjc v turističnih oddajah (Lahkih nog naokrog) in turističnih kviz.ih. Za vse predstavnike smo pripravili promocijska gradiva, programe ogledov mesta in okolice, ki so oblikovani za po-samezne cilje skupine obiskovalcev, dokumentarni film na VHS kaseti Kamnik, mesto v naročju planin, zloženki Kamnik in Planinarjenje in še bi lahko naštevala. V sodelovanju s Centrom za promocijo lurizma Slovenije smo podpisali pismo o sodelovanju predvsem za promocijske aktivnosti v tujini. Vsebinsko in slikovno se vključujcmo v skupne promocijske matcriale in akcije (enotna predstavitcv slovenskih turističnih destinacij po klast-rih, akcija Dobrodošli doma, Priročnik 1999, v katerem smo predstavili vsc važ-nejše prireditve v občini, turistično informacijska mreža, CD-Rom Dobrodošli doma in Slovenije 99, brošura prenočit-venih zmogljivosti). Za vse potencialne obiskovalce pa želimo ludi dokončno oblikovati atraktivno in informacijsko popolno domačo stran na internetu. Je turizem tisto področje, ki hi lahko ob primernem razvoju pomenil močno panogo? Se ga splara razvijati? Kako in katere vrste - le enodnevnega ali tuđi kakšne oblike dal jšt'ga bivanja? Prepoznavnosl kamniške turistićne po-nudbe je predvsem v tem, da obscga naravne znamenitosti, zgodovinske danosti in kulturni turizem, kar je vsekakorpo-tencial, ki bi se ga dalo ob soglasju prc- bivalcev, inštitucij in nenazadnje tuđi s podjetniško energijo preoblikovati v do-bičkonosne priložnosti. Vcndar vsi prostorski in kulturno-zgodovinski polenciali nišo izkoriščcni, saj se je v prctcklosti velika pozornost posve&ila razvoju industrije, ki je lurizem in z njim povezan razvoj storitcv, predvsem pa izgradnjo sprcmlja-jočih infrastrukturnih objektov, potisnila ob stran. Danes se ta enostranskost kaže v pomanjkanju osnovnih elementov, ki oprcdcljujcjo turistično ponudbo, nc-ustrezni organiziranosti integralnega tu-rističnega trženja, strukturi in kakovosti lurističnih storitev in predvsem v ne-ustreznih prenočitvenih in gostinskih zmogljivostih. Glede na to dajemo v občini Kamnik poudaFck enodnevnemu iz-letniškemu turizmu. V promocijskih ak-ci jah prednosti mesta dopolnjujemo s šte-vilnimi prireditvami in v zadnjem času vedno bolj tuđi z ogledi in ponudbo kam-niških podjetij. Na Turistično informacijskem centru občine Kamnik pa nastajajo programi za vođenje obiskov - goste po mestu vodijo vodnice, običajno študentke, ki so za to delo tuđi usposobljcnc. Scm prihajajo tuđi turisti, kjer lahko iz prve roke dobijo informacije o naših krajih. Nekaj o tem nam je povedala Marija Bcrnot s kam-niškega TIC-a. Kod najpogosteje vodit« svoje goste? Gosti, ki prihajajo v Kamnik se najpo-gosteje odločajo za dvo ali triurne vodene oglede, ki običajno obsegajo spreh(xl skozi mesto (Glavni trg, Sutna). Mali grad, ogled frančiškanskega samostana s knjižnico in kapelo Božjega groba, delo arhitekta Jožeta Plcčnika. Navadno si ogledamo ludi notranjščino baročne cer-kve na Šutni ter Sadnikarjevo muzejsko zbirko oziroma muzej na gradu Ziiprice. Najbrž imate več programov - ali jih gosti sami izbirajo? Za vodene oglede Karnnika in okolice je na voljo već programov (Enoumi ogled mesta, Triurni ogled mesta. Dan v Kam-niku in njegovi okolici, iskanjc Veroniki-nega zaklada, Turistična peš pot na Stari grad in Budnarjcva muzejska hiša, Kože-Ijeva peš pot, Samotni mlin). Pogosto gosljc, ki se obračajo na nas, programe že poznajo in se jih v precejšnji meri tuđi že-lijo držati. Seveda pa se željam obiskovalcev vedno prilagajamo, tako da lahko oblikujemo povsem nov program. Skupine gostov so med seboj najhrž zelo različne. Katere so najbolj zahtev-ne? Najpogosteje prihajajo v Kamnik šol-ske skupine (osnovnošolske in srednje-šolske) ter društva upokojencev iz vse Slovenije. Pri šolskih skupinah je večji poudarck namenjen »znanim« Kamniča-nom ter bolj natančnemu kronološkomu pregledu. Sicer pa so najbolj zahtevne skupine različnih univerz za tretje živ-Ijenjsko obdobje, ki v zadnjem času tuđi zelo rade zahajajo v kamniški konec. Ali kdaj slišite krinko ali pa pohvalno besedo na račun na.se občine? Običajno so gostje z mestoin in njegovo okolico ter tuđi z vodenji zelo zadovoljni. Kamnik uvrščajo med nekaj naj-lepših slovenskih mesl, prav tako poznajo in pozitivno ocenjujcjo tuđi Arboretum, Veliko planino in dolino Kamniške Bistrice ter Kamniško-Savinjske Alpe. Nekoliko nerazumljivo se jim zdi Ic, daje onemogočen doslop in ogled kapelice na Malem gradu. B.P. Urbanistična delavnica URBANISTICNA ZASNOVA NASELIJ KOMENDA, KRIŽ IN MOSTE Zgodnja polovica junija je v Komcn-do prinesla živahno razpravo o prihod-nji prostorski ureditvi novonastale občine. Občina Komenda je svojo prvo urbanistično delavnico pripravila zato, ker želi čim hitreje sprejeti družbeni plan kot izhodišče gospodarskega soci-alncga in proslorskcga razvoja. Za novo občinsko oblasl in krajanc je po- planiranjc v občini Komenda. Niz prc-davanj sta zaključila strokovnjaka s Kmetijskega zavoda v Ljubljani, gospoda Jožc Bcnec in Anton Jagodic, ki sta predstavila razvoj kmetijstva v odnosu na urbanistično planiranje in zasnovo naselij v obćini Komenda. Svoje pros-torske poglede, želje in potrebe pa so predstavili ludi pnKime/ni nohudniki iz Delovni utrinek iz urbanistične delavnice. membno, kako v največjih naseljih nove občine (Komenda, Moste, Križ...) razvijati in podpirati osrednje poslovne dejavnosti in jih povezati v občinsko razvojno mrežo. Občina je s pomoćjo subvencije, ki jo Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje namenja i/.delavi občinskih prostorskih doku-mentacij, organizirala tridnevno urha-nistično delavnico. Zanimivemu izzivu seje odzvalo 5 različnih skupin: od Fakultete za arhitekturo, Urbanističnega zavoda Ljubljana, Api, d.o.o., Ljubljana, do kamniškega Geoplana, d.o.o. Njihova naloga je bila, da skušajo na temelju lastnih izkušenj in prostorskih pogledov podati svojo vizijo nadaljnje-ga prostorskega razvoja v Komcndi. Na začetku delavnice je svetovalka župana, gospa Lidija Balantič, udele-žence seznanila z nekaterimi temeljni-mi podatki o novi občini, opozorila je na dosedaj veljavno urbanistično dokumentacijo ter razvojno- programske usmeritve občine Komenda. Udcležcn-cem je predstavila osem ključnih težav prostorskega, gospodarskega in social-nega razvoja, s katerimi se srečuje občina pri sprejemanju svojega družbene-ga nacrta. Svoja stališča o prostorskem razvoju občine Komenda so z različnih vidokov predstavili ugledni domači strokovnja-ki. Dr. Marko Žerovnik iz Komende je analiziral geografske elemente in fak-torje v prostorskem načrtovanju občine Komenda. Dr. Bogomir Kovač je ob-ravnaval razvojne strategije pri urejanju obćinskcga prostora, dr. Angelca Žerovnik pa je pojasnila socializacijske procese in njihov vpliv na prostorsko občine Komenda, kmetje, obrtniki in podjetniki, ki so običajno pri razvoju svoje temeljne dejavnosti trčili ob po-membne prostorske razvojne probleme. Občina je liamreč prek objav in vabil v lokalncm glasilu Alpcnca žc pred tem spodbudila svoje občane, da ji posredu-jcjo posamezne urbanistične pobude. Odziv na javno objavo je bil precejšen, urbanistična delavnica pajim jeomogo-čila tuđi javno predstavitev in razpravo o njihovih predlogih. To je bila hkrati pomembna spodbuda in povsem konkretna usmeritev za delo na urbanistični delavnici. Udcležcnci urbanistične delavnice so si prvi dan ogledali vsa naselja občine Komenda ter se neposredno sooči-li s prostorskimi problemi, pobudami in možnimi alternativnimi rešitvami. Drugi in tretji dan delavnice sta minila v prijetnem ustvarjalncm vzdušju, kjer so se pogosto prepletala mnenja občanov in strokovnjakov ter studentov pri iska-nju skupnih prostorskih rešitcv. Pozno popoldnc, tretji dan delavnice, je bilo v veliki sejni sobi Občine Komenda na Glavarjcvi cesti ćulili nenavadno napetost. Urbanisti so svoje izdelke mrzlič-no lepili na predstavitvene panoje, kas-neje pa je vsaka skupina predstavila ob-čanom Komende svojo vizijo in prostorske rešitve. Vsc skupine so se gihal-no podobno opredelile do ključnih ur-banističnih problemov in rešitev v občini Komenda. Toda v nekaterih po-drobnostih so bile rešitve in predlogi povsem različni.. . Naselje Komenda predstavlja v novi občini njeno upravno središče. Zato potrehujc novo urbano jedro, ki bi se razvijalo okoli hipodroma, na področju opuščenih Jatinih hlcvov in bi imelo predvsem funkcijo centralnih urbanih dejavnosli (trgovina, banka itd.). Lokacijo hipodroma so nekatere skupine obdržalc, druge pa so predlagale premestilev na novo lokacijo proli Kamniku oziroma proti Brniku. Nova idejna rešitcv se je porodila za prihod-nji dom upokojencev in športni park z atletsko stezo, nogometnim igriščem in teniškimi igrišči. Naštcte objekte so vsc skupine postavile na nasprotno stran Pšale ob hipodromu, pa vendar komaj streljaj oddaljenc od šolc, vrtca in nove športne dvorane. Območjc Most je po mnenju urba-nistov primerno za razvoj obrtno-kmečke in industrijske corfč. Nekatcri so se ogrcvali za posebno podjetniško področje v bližni sedanje tovarne Sloga. Drugi so zopet predlagali novo lokacijo industrijske conc v gozdičkih na obeh stranch državne ceste Mcngcš-B'r-nik, kjer trenutno potekajo priprave za gradnjo bencinskega servisa. Naselje Križ naj bi ostalo predvsem stanovanjsko naselje, z možno zapol-nitvijo mnogih gradbenih vr/.eli. Ob vznožju grajskega hriba, odkodcr se razprostirajo razgledne vedute, pa so možnosti za razvoj turizma. Nove stanovanjske enote so žc sedaj v občini Komenda relativno velike. Zato so nekateri urbanisti predlagali opus-titcv nekalerih sedanjih nepozidanih stavbnih površin ter zgostitev strnjenih naselij. Takšcn pristop je mnogo bolj ekonomičen in zaradi že zgrajene infrastrukture tuđi bolj ekološko naravnan. Naloga urbanistov je bila tuđi nova prometna ureditcv v občini, saj je ob izgradnji državnih avtoccsl postala državna cesta Mcngeš-Brnik, še posebej v Moslah, tranzitno preveč obremenje-na. Predlagali so različne obvoznice državne ceste v Mostah ter pojasnili ostali prometni režim v občini. Tako naj bi po novi ureditvi poslala naselja Komenda, Moste Križ in ostala naselja v občini poleg državnih in občinskih cest med seboj povezana tuđi z jahalnimi, sprc-hajalnimi in kolesarskimi pot mi. Tcden dni po zaključku urbanistične delavnice so bili izdelki urbanislov raz-stavljcni v osnovni soli Komenda, v bližnji prihodnosti pa namerava občina izdati poseben billen, kjer bo udelcžcn-cc in rezultate svoje prve urbanistične delavnice ludi podrobno predstavila. HKI.KNA S. KOVAČ, univ. dipl. ing. arh. Pogled skozi objektiv občinskega redarstva V prvih šestih meseclh letos Je bilo že uvedenih 41 postopkov za odvoz opufićenlh ali odvrženlh vozll na ohmočju obćine. Pri ugo-tavljnnju Identitete lastnlkov vozll se srečujemo s težavaml, saj vozila, kl so »odslužila« svojemu namenu, laslnikl prodajajo brez ustreznlh uradnih prenosov laslnišlev. Odslranjevanje opuščenih ali odvhtenih vozll pa za obćlno predstavlja določeno flnančno breme, zato prosimo vse, posebno pa še nahlralce gozdnih sadežev, spre-hajalce., rekreativw, ribiće in lovce, kl jim ni vseeno, v kakšnem oko-Iju živimo, da nam sporočijo kakršne koll uporabne Informacije o povzroćlteljlh onesnaževanja okolja s smetmi ali neuporabnlml vo-. žili. Obćina Kamnik Isef Mauracher iz St. Fluriana pri Linzu. Turistično društvo Komenda je skupaj z Župnijskim uradom v okviru (Havarjevega većera pripravilo lep koncert na orglah, ki uta se jim kot kraljici glasbil pridružila še čembab in flavta. Program je napovedovala mlada in simpatična Sergeja Vode iz Komende. V pripravo koncerta je največ truda vložil nekdanji zborovodja Moške-ga pevskega zbora Komenda ini. Baldomir Kremzar tprispeval je tuđi povezovalno besedilo), izva-jalcem pa seje zahvalila predsed- nica Turistićnega društva Komenda Kat ja Tabernik; poleg nje pa tuđi komendski župnik in dekan Nikolaj I'avlič, ki Je govori! o jubileju komendskih cerkvenih orgel. Zahtevne skladbe lujih sklada-teljev iz obdobja romantike In baroka so igrali: fiudolf Cere (Pre-ska, orgle), Polona (kmtarev (Izubijana, flav to), Ana Kremžar (Komenda (lav toj, Tomaž Kremžar (Komenda, orgle), Irena Marin (Komenda, orgle) in Barbara Cetina (Kranj, čembalo). Manjkalo je le nekaj, poslušal-ci. Za veliko večino Komendčanov pa kaže, da so tovrslne glasbene prireditve prezahtevne oziroma odkrito povedano - nezanlmive! .Hr/K PAVUĆ Izvajalci so se po koncertu skupaj predstavili poslušalcem. Matična knjižnica Kamnik Drobci poletnega branja na pionirskem oddelku Vzemi me v roke, nato me preberi in bogatejši boS za nova spozna- nja. Nič Te ne bo stalo in bolje Ti bo, saj to poletje ne bo šio kar tako mimo Tebe. Koristno ga boš preiivel z mano v roki, s skrivnostmi pisateljev, ki sojih zapisali vame. Vzemi me v roke in si z mano krajšaj dolge poletne dneve v senci. Ne bo Ti žal, saj sem navsezadnje Tvoja prijateljica in NIKOLI Te ne bom zapustila. Na pionirskem oddelku kam-niške knjižnice smo za vas, spoš-tovani mladi bralci, pripravili iz-biro poletnega branja in pri tem upoštevali tuđi vaše ra/lične okuse. Pri izposojevalnem pultu smo razstavili knjige, in vam na ta način ponudili predloge za poletno branje. Navedla vam bom. kaj radi sedaj prebirate in mogoče vam bom na ta način vzbudila željo, da bi katero izmed omenjenih knjig tuđi sami prebrali. Radi prebirate knjige avtorice Dese Muck: Hči lune. Pod milim nebom, Bla/.no resno zadeti. Blaz-no resno popolni, Bla/.no resno o seksu, Blazno resno slavni. Lažni-va Suzi, Kremplin. Knjige te avtorice so vseskozi izposojane in sre-ča vam mora biti resnično naklonjena, da bi prišle v vaše roke. Ali pa si jih le rezervirate. Otroci, dobesedno ste izpraznili obe polici knjig iz zbirk Pet prija- teljev in Skrivnosti avtorice Enid Blvton. Tuđi Novohlaćni avtorja Thomasa Brezine so vam zelo všeč, pa dela Ivana Sivca, zelo radi berete tuđi knjige Janje Vidmar: Princeska z napako, Moj prijatelj Arnold, Aknožer, Peklenske počitnice in novejšo otroško srhljivko Klovn iz Strahovskega Dola. Tuđi avtorica Špela Kuclar s knjigo Ne bom več pobegnila se vam je zelo priljubila. Ne smemo pozabiti tuđi na pisateljico Gaby Schuster s priljubljenim delom Velika Ijubezen. Pred kratkim je izšla tuđi njena poučna knjiga Skrivnosti odraščanja za dekleta in najstni-cam to delo zelo priporočam. Za fante pa je s podobnim delom po-skrbel avtor Tim Husch in tuđi vam, fantje, priporočam, da si v roke vzamete knjigo, saj je to delo pravi kažipot za vprašanja, ki tare- jo večino fantov v puberteti. Zelo radi berete tuđi kriminalke Po sledeh Sherlocka Holmesa, pus-tolovske knjige Jacka Londona in pa zbirko Baletni copatki avtorice Lorne Hil). Za namlajše smo tuđi poskrbeli, saj smo kupili veliko novih slika-nic. Zelo lepo so sprejeli slikanico z naslovom Tiho, tukaj beremo! Pripoveduje o volku, ki seje v soli učil brati in si s svojimi prihran-ki kupil knjigo, da seje naučil brati. To knjigo toplo priporočam naj-mlajšim v branje. Ćelo za zares najmlajše nismo pozabili - obogatili smo našo zbirko kartonk z no-vimi naslovi. Spoštovani bralci! Želim vam lepo in toplo poletje, veliko miru in da bi naš oddelek vedno zapustili z dobrim vtisom. T. T. Odbor za pripravo in izvedbo pnre/ji've »Dnevi narodnih noš«, Glavni trs 24, Krimmk vabi vse zainteresirane k sodelovanju na prireditvi 29. dnevi narodnih noš, od 10. do 12. septembra 1999, in sicer za - najem stojnic na javnih površinah (Glavni U3, Šutna, Mais-trova ulica) - najem javnih površin /a postavitev gostinskih premičnih objektov na Glavnem trsu, - pridobitev soglasja za enkratno podaljšanje obratovalnesa časa gostinskih obratov v neposredni blizini prireditve-nega prostora. V kolikor bi bilo sodelovanje za vas poslovno /'immivo, nam ponudbe (vloge) do 15. 8. 1999 pošljite na naslov: Občina Kamnik - Odbor za pripravo prireditve Dnevi narodnih noš, Glavni trg 24, Kamnik. Vse dodatne informacije so vam na voljo v Turistično-informacijskem centru občine Kamnik, telefon 831 470. Odbor za pripravo prireditve Dnevi narodnih noš Na kratko 6 22. julija 1999 POGLEDI Kamniški ObČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Viteški (županski) turnir v Komendi *#$t*"%* l^Jihče si ne bi mislil, da se bo 1 lf Maksi, naš nekdanji župan in sedanji predstavnik kamniškega ljudstva v slovenskem parlamentu, ki se zlepa nikogar ne ustraši, ustrašil penzionistov, kijihje na pratestnem pohodu z upokojensko zastavo v ro-kah vodil njegov »županski kolega« Vinko. Kaj je tako strašnega pisalo na plakatu, ki gaje Vinko pribil na parlamentarna vrata, sicer nismo prebrali, stišali pa smo, da »njegovi« upokojena ne bodo dovolili, da bi se jim pri delitvi ostankov »minulega de-la« iz polpraznega in raztrganega penzionistovskega žaklja pridružili še mladi poslanci, ki nimajo ravno slabih plač. Naknadno odločitev, da ne bo več podpiral sprejetja zakona o poslanskih privilegijih, je namreč Maksi obrazloiil s tem, da se ne misli več boriti z mlini na veter. Kot kaže, je nekaj tega vatra kljub zaprtim vratom parlamenta le prišlo v vrotV) dvorano ljudskih izvoljencev, da so ti popustili in si nišo izglasovali penzij-skih privilegijev. Prihodnje leto so namreč spet volitve... r\ a bo treba za podpis sporazuma mJo delitvi občinskega premoženja med kamniško in komendsko občino preliti še preče/ znoja, so pokazale tuđi nedeljske konjske dirke v Komendi. V posebni dirki so namreč sodelovali tuđi župani Komende, Medvod, Mengša, Cerkelj in Kam-nika. Pa je že na treningu konj stre- sel s sulkija našega župana Tontija. Ko so se organizatori zaskrhljeni spraševali, kako seje to lahko zgodilo, so prišli do ugotovitve, da je naš župan tekmoval s kriškim konjem, torej konjem iz komendske ohčine, ne pa denimo s podgorskim. Kaže, da v Komendi tuđi konji ne prenašajo več kamniških jezdecev. Navzlic temu pa je Tonti s tretjim mestom pustil za seboj domačega župana Tomaža. Tega Komendčani svojemu županu zlepa ne bodo od-pustili, čeprav so volitve še daleč... jLjaša kronika je odkrila, da v l\ Kamniku ohstaja klub samo-morilcev,« se je na nacionalni televiziji propagirat najnovejši tednik, ki poskuša »promovirati« našo občino samo z objavljanjem »dobrih« novic, kot so govorice o stečaju Ti-tana, razpadanju Stola in podobno. Vendar je treba reći, da je lokrat s klubom samomorilcev šel le nekoliko predaleč. Da bi tako uporabil ćetrt stoletja stare dogodke iz Stranj le zato, da bi povečal prodajo, si ne bi verjetno privoščil niti rumeni tisk. Če pa lako propagirane-mu tedniku priložiš še po šest vrečk kvasa, kot se je to zgodilo tokrat, naklada mora narasti, ni zlomek... F račina vse bolj pritiska in bliža-jo se pasji dnevi. Vedno bolj razmišljamo, kako bi si najbolje ohladili pregreie glave. Tada navzlic vsemu na kamniškem bazenu ni prevelike gneče. »Narod nima d'narja,« pojasnjuje hrkati portir. Ja, kje so že čaši, ko se je kamniška mladež za-stonj namakala na bistriškem prođu ali pa v Nevljici, podgorska pa za Tunjico. Zato pa je bazen na snoviš-ke.m travniku v tuhinju vsak vikend nabito poln, pa tuđi med tednom jim ne zmanjka kopalcev. Morda nam bodo pa Tuhinjci pokazali, kako se tej reći streže, samo da bi jim pustili postaviti streho nad bazenom. Sicer pa sije Temni valček ob zadnjem nalivu že naloćil vodo v banjo pred hišo, kjer bo ludi letos preživel za-stonj dopust. Od časa do časa pa bo skočil po kakšno pivo za devetdeset tolarjev v bližnja štacuno, spotoma pa bo lahko prebiral najnovejši grafit na ostankih Utokove konfekcije: Razvojna dinamika Kamnika -10.000 obratov hrez koles(c)... Pa brez zamere in zdravi ostanite do jeseni! Krtitofov Pepe II. Gril Merčun - Legenda na kolesu in njegovih 90 let Gril Merčun je 2 julija dopolnil 90 let svojega vsestraasko plodnega življenja Rodil se je v Ljubljani naprednim staršem. ki so znali desetini otro-kom z veliko mero ljubezni in trdim, poštenim delom omogočiti varno ot-rostvo. Končal je učiteljišče v Ljubljani in bil poslan na prvo službeno mes-to učitelja in upravitelja v Peče. Težko si je danes predstavljati, kako naporno je bilo poućevati več razredov hkrati, združenih v eni učilnici, z velikim številom otrok (tuđi 50 naenkrat) in se ob petro- lejki pozno v noć pripravljati /a na-slednji dan. Razdajal pa se je tuđi na drugih podrocjih. V Pecah je leta 1934 us-tanovil gasilsko in pevsko društvo ter bil visoko cenjen kot vsestran-ski prosvetni delavec. Tu je spoz-nal tuđi svojo življenjsko sopotni-co učiteljico Stano in se z njo po-roćil. Zakonska sreća je bila popol-na, ko se jima je rodila hčerka. A tedaj se je začela IL svetovna vojna in mlado, napredno družinico je okupator izgnal v Srbijo, kjer se je rodil sin Jovo. Prvega septembra leta 1944 je Ciril odsel v partizane, v Fl. Krajiško brigado in se z borci drugih bratskih narodov bojeval za svobodo domovine. Po osvoboditvi sta z ženo nada-Ijevala svoje izjemno pedagoško delo na soli v Ncvljah, kjer je než-no otroStvo preživljal Se njun tretji otrok. Tam sem ga prvić srečala v začetku sedemdesetih let, ob viso-kem jubileju z njegovim trudom Ic-po urejene sole. Začudil se je, kako da ne poznam Merćuna, ki je po dolgem in poćez prekolesaril že vso Slovenijo. Z vso vnemo kole-sari se danes, a ne več na starem, izrabljenem kolesu, saj so mu so-rodniki kupili novega, prav za njegov visok življenjski jubilej. Težko bi naštela, kaj vse je koristnega storil kot učitelj in upravitelj neveljske Sole. Tuđi tu je aktivno sodeloval v gasilskem društvu, ki prav te dni praznuje 75-letnico obstoja. Kako strog, a pravićen odnos je imel do otrok, vedo povedati mnogi, ki so imeli srećo, da jim je prav on bo-gatil znanje in jih usmerjal v življenje. Po sedemnajstih letih trde-ga dela na tej soli sta morala z ženo iz zdravstvenih raz-logov leta 1967 v predćasni pokoj. To pa zanj ni pomenilo mirovanja. Že vrsto let, tuđi po smrti ljubljene žene, ga imamo možnost poslušati vsak prvi petek v mesecu ob srečanjih kamniških upoko-jencev pri »Marjanci«, saj kot prava, živa legenda, bistrega duha, razlaga zbranim vsemogoće zanimi-vosti iz preteklosti in sedanjosti. Sam pravi, da se ima genom zahvaliti za ćilost duha. Će on tako pravi, bo že res! Na junijskem sre-ćanju domaćih upokojencev mu je predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec iz-roćil plaketo, predsednik kamniških upokojencev Stane Simšić pa posebno diplomo. Ob njegovem visokem življenj-skem jubileju mu tuđi vsi ostali želimo še vrsto let zdravja in iskri-vega duha ter varnega kolesarjenja po naši lepi domovini. MARIJA GOLOB upokojena učiteljica Naše malo mestece Pri nas je vse res tuko lepo. Namreč v Kninnlku. Vsi ti hribi, žcIc-nje, šturo mestno jedro in Stari grad in Muli grad in sploh vse takt-reci. Idiličnu kulisa za idilično maslo. Mujčkeno In Ijuhko, staro in lako zelo mešćansko. Morda je pri taj idili le ena napaka ali napakica. Nam-reč ta nmjhnost in to. tla vsak vsakogar pozna in tlu smo vsi Kumni-čuni med seboj povezani. Na nek način že, tnnogokrnt tutli ne na naj-bolj prijeten. lie.cimo, tla gredo po kamniško stvari lahko ludi takole. liecimo, da seje nekomu .lanezu ztlelo zamalo, kako se katlrovnica v njihovom pod-jetju nesramno vede. do ljudi. Še posebej žalo. kor jti, kadar "že pritle Jane/, k musi. vidi, kukti goreea in pobožno hotli po obhujilo. Atnpuk kor .lane/, ne ve, knko se špurn / jezikom, ji kar reče, tla čeprav je če/. in vez tursku, je pa, žlehl ko hiitlič. Katlrovnica sejesevetla hutlt) ra/jezila, ampak takšncinu Janezu. ki grdo gleda, rnjši ni nič rekla, je pa potem toliko bolj jezno l.o pripove-dovala v računovodstvu, kjer je bila na kavici, l'a jti rućiiiiovodkinju Silva pololaži, tla ona že ni žlehl, ainpuk Usta Marta, iz komerclnle pa je, ker ji ze tri tlni leži za neke dnevnice in za kilomelrino za, tujino, pa. tla to direktor nohenemu drugomu ne odobri, samo nje], ker je tako silna in ne odneha, in so jo tutli direktor zaradi lečnobe boji. In so eno-dusno in olajsuno ugolovilc: »Tisla tarška baba je sele Zlaht!« Ko pritle Silva domov, Jo jezen pričaka mož Toni, ker avlo še vedno ni popravljen, pa čeprtiv inu je mojster Lojze obljubil, tla bo to hitro naretlil. Ampak - ta Lojze je kol naroe.eno ravno mož otl liste Marte i/, komcreialo in Silva hitro reče: »Tista tarška baba je žlehl za, tri lm-diče!« Toni si gre hladit jezo v eno otl kamniških kavani, tla bi v miru in po liožje špil svoje pivo, pa ga zmoti Ilojan. ki spol jamra in jamra čez svojo babo. da mu nt: tla miru, ker pije pivo in pozno hotli domov in tla bolj ko haba trži. rnjši priđe domov bolj ptrzno. »Tvoja tarška haba je žlehl kot sto hutlit;ev.« pravi 'ioni. Ilojan sieer ne ve, zakaj tarška, ker ne hotli v eerkev, ampak ta malenkost Je zanemarljiva v prime-rjavi z očitno resnie.o, namreč tla je njegova baba žlehl, ker mu teži, kadar gre kaj spii. Zato je opogumljen z nekaj tlašami piva, tltnna po-vetlal svoji ženi, kar ji gre: »Ti, tarška haba, si žlehl kot. tristo hutli-ćev!« Ker pa je njegova žena. že v Ilojanovih oćeh jirebrala, tla. je spet špil kakšno flašo ali tlve piva preveč, še bolj očilnti pa ga je i/.dajala njegova nič kaj prijetim sapa, se z njim ni hotela kregati. .loje pa kljub temu ražkuril. (irozno razkuril. In to tik pred govorilniml iirami, ampak liojanovu žena je junaško premagala jezo in bila Uho, kar je bilo zanjo prav natlčloveško naporno, In otišla na govorilne ure. Pa tutli tam ni bilo preveč lušino. Ji je učiteljica kar nekaj krepkih ptmulalu. Slnko pohnlinko ga malo lomi in ocene st) ludi tako... no, tako... kako hl reket etovek... Ja, pa ludi vedenje, veste, gospa, malo se bo treba z njim pogovoriti in kaj ž njim tlelati, a veste, gospa, malo bolj trtlo ga. primite, drugače bo bolj slabo z njim... To je pa že od sile za ISojanovo ženo. Najprej dedec, potem pa še ta mule! Ona pa samo dela za njih in strate in gara in se odpoveduje. Pa nobene hvaležnosli od nikodtir. Zato seje pred učilnico skoraj st>-sedla in rekla mami, ki je se potrpežljivo čakala v vrsti: /fale učiteljica, tale farška baba, je žleht kot. tavžent hudičev!« Oospa mama je samo razumevajoče pokimala, čeprav izjave ni čisto razumna, pa ji pravzaprav tuđi ni bilo treba, ker dano govori Inih lahko vse aorte zgodi. Tuđi kakšna takšna zadeva. Je bilo pa vseeno čudno. Domaje možu Janezu povedala: »A ves, kako Je neka mama Shijczna z govorilnlh. Je rekla za učiteljico, da je hrska baba in Ulehl kot tav-žent hudičev. Nlsem vodala, da je Mlhova učiteljit:a farška in da je to za nekatere slabo, pa ludi ne, da je žleht. A misliš, da Je res?' Kar je bilo pozno In kor so bila [Kročila, Janez ni dovoli dobro po-slušal. Ui nekaj mu je bilo nekako znano. Farška baba, žleht kut hu-dič. Kot tavzent ali neka] takega hudićev. Kje je to danes že nllsal? A.K SKOZI PODGORJE UNAKO KOT PO TUHMJKI: Nedavno so tuđi Podgorcl na svoji vaški cesti dobili znake z najvLijo osno obrementtvijo. Vendar pravijo, da »prometnlki« nišo upoštevali, daje bila ta cesta pred Ce-trt stoletja modernizirana samo za kmečke »gumiradeljne«, ne pa za IS-ton-ske kamione. Sicer pa je te vnaprej znano, da nekateri tuđi tega znaka ne bodo upoUevali, kot ne upoštevajo dovoljene hltrosti skozi naselje... S PO MIN S KA PLOSČA NAMESTO TEMEUNEGA KAM-NA: Ker je svečano postavljen temeljni kamen iz jame bodoče malograjske soseske te. zdavnaj na varnem, so »ljubitelji starega Kamnika« poskrheli za spo-minsko ploščo na ostankih nekdanje Utokove konfekcije.Temu ustrezno so priredili tuđi prometni znak z obvezno smerio... PASTIRJI VARIM) NA. PUNINO: /ivina se na planlnah pase ie od srede junija. Planšarji Jote, Korel in Peler pravijo, da Ijuhlteljev planine tuđi letnsnje poletje ne bo manjkalo, se posebej ob prazniku Marije Snet-ne v začetku avgusta. (fš) Radi bi na igrišče pri Šolskem centru Rudolfa Maistra Kar nekaj ljudi, zlasti mladih, se je obrnilo na nasc uredništvo z vpraSanjcm, kaj se dogaja na no-vem igrišću po'cg Šolskcga centra Rudolfa Maistra. Razočarani so nad odstranitvijo koSarkarskih ko-Scv, kar jim onemogoća tako priljubljeno rekreacijo. Za obrazlozi-tcv nastale situacije smo povprašali direktorja zavoda SCRM Francija Kimovca Povedal je, da je izgradnjo in ureditcv pred nedavnim od-prtega igrisća financirala Sola z lastnimi sredstvi ter s prispevki staršev dijakov in sponzorjev. Ig-rišca so namenjena dejavnosti Sole. Ker pa se v soli zavedajo, da je zaradi pomanjkanja takih objektov v Kamniku velik interes za uporabo tega urejenega igriSća tuđi s strani drugih obćanov, je bilo prvotno v povsem prosti uporabi. Vendar tega uporabniki igriSć nišo znali ceniti, saj je prihajalo celo do vandalizma - razbit kos, stcklcnicc, odpadki. HiSnik, ki skrbi za red v okolici Sole, je opozarjal kršitelje, naj steklenice in odpadke odložijo v kos. Pa nišo upostcvali njegovih dobronamernih nasvetov, pać pa mu je bilo zagroženo s pretepom. Ker želi Sola ohraniti okolico čisto, Solsko premoženje pa zava-rovati pred poškodobami, je bil ne-priljuhljcn ukrep odstranitve ko-Sarkarskih koSev nujen, je Se povedal g. Franci Kimovcc. Z županom Tonetom Smolni-karjem bodo skuSali naj ti reSitcv tako, da bi postavili ograjo, ki bi omogoćala nadzorovano uporabo in preprećevala vandalizem. Ker Sola sama tcžko zagotavlja z;idost-na sredstva, pričakujc pri izvedbi pomoć lokalne skupnosti. V interesu vsch, ki jim je do rekreacije in Sportnih aktivnosti, prcdlagajo,*da bi pravilno ograjena igriSća izven ćasa, namenjenega dejavnostim Sole, uporabljali tuđi drugi. Nadzo rovana uporabi igriSćc pa bo orno gocala upoStcvanjc pravil in reda ter zagotavljala, da bo okolica ostala cista, Sportni objekti pa nepoškodovani in vzdrževani. SAŠAMEJAČ Kamniški ObČAN POGLEDI 22. julija 1999 7 Kamnik ima lepo okolico, a »smotane« ljudi Kamniška problematika v očeh kamniških studentov KAJ PA POCITNICE? »Sanje moraš imeti. Če jih nimaS, kako jih boS potcm uresničil?« reče Bloody Mary v filmu Južni Pacifik. S temi besedami se lahko strinja vsak student. Sanje, ideali, veliko zagona za uresničitev čim lepše prihodnosti so značilnosti vsakega Studenta. Ste se že kdaj vpraSali o sanjah in željah kamniSkih (Studentov? Po prelistavanju naSega Stirinajstdnevnika imam večkrat občutek, da Studentov v Kamniku ni, kar pa Se zdaleč ni res. Šest kamniSkih Studentov, Andreja, Barbara, Nina, AleS, Damjan in Robi, mi je ob kavi dovolilo pokukati v njihove sanje o prihodnosti, misli o Kamniku ter Se v marsikaj drugega, delček pogovora pa smo odstrli tuđi vam. Kako kot Student je, bodoči intelektualci Kamnika, občutite odnos starejših, delodajalcev do vas? Damjan: Mislim, da se tako na državni kot na občinski ravni zapostavlja problem mladih, vsi se ukvarjajo s pokojninsko reformo, na probleme mladih pa se kar pozablja. Če že, se omenja samo Studentska vlada, več ne. Mogoče zato, ker se evropsko prebivalstvo stara. Andreja: Zdi se mi Skoda, da Kamnik nima Studentskega kluba... Ostali: Saj (>bslaja... Andreja: Ze, vendar imam občutek, da klub ni dostopen vsakomur. V Študentskem klubu Kamnik je vpisanih 160 Studentov. So mor-da premalo opazni? Damjan: Pri Studentskom servisu in klubu ima po mojem m ne nj u velik vpliv LDS in imam občutek, da je ze-lo ekskluziven, bolj za to politično opcijo. Andreja: Mislim, da to ni čisto res. Če se klub izboljSa oz. postane bolj razpoznaven, bi sođelovali zraven? Damjan: Bi, samo če bi bilo vse reS pričakovati.kar bi bilo sicer idealno, da bo vsak sam začel oz. dal pobudo. Zdi se mi nesmisclno oz. uto-pično, da bi pričakoval od ljudi, da sami »začnejo migati«, ker ne bodo, laki pač smo. DelaS sam zase, tako je klub idealna rešitev za delovanje v SirSem smislu. V Kamniku vsi »jamramo«, da se nič ne dogaja, a ko se, ponavadi ni veliko ljudi. Andreja: Prjjblem je zbrati ljudi skupaj, če jih imaS, se marsikaj da. Kje bi najraje živeli v prihodnosti, v Kamniku ali kje drugje? Barbara: Ostala bi v Kamniku že zaradi same pokrajine, potrudila pa bi se, pač v okviru svojih zmožnosti, narediti čim več. Andreja: RajSi bi živela v Ljubljani ali v drugem manjSem mestu, kjer so večje možnosti. Občutek imam, da so možnosti v Kamniku zelo eno-stranske in mislim, da bi lahko drugje bolje delala. Mogoče je to znak moje ležernosti, ampak me moti, da imamo vsako stvar zelo daleč, npr. da porabim do kina pol ure. Da v Kamniku ni kina, je po moje Skandal. Nina: Rada bi ostala v Kamniku, saj se rada rekreiram in mi kamniSka okolica ponuja veliko več možnosti kot npr. Ljubljana. Zaposlitev bom verjetno iskala v Ljubljani, saj dvo-mim, da bom naSla v Kamniku službo, primerno moji izobrazbi. Tuđi mene moti, da v Kamniku ni kina, ne moti me pa, da se ob koncu tedna od-peljem iz Kamnika, saj tako srečam nove ljudi, spremenim okolico... Andreja: To je že res, vendar bi bilo fino, če se ne bi bilo potrebno vedno odpraviti iz Kamnika. Tako imaS možnost iti ali v Kamnik ali, ne vem, v Maribor, kar ti pač bolj ustre-za. Potem vidite v kinu edini problem? Aleš: Ali veš, kaj je v Kamniku Ko so olajšali svojo dušo, so sproščeno pogledali v objektiv. Z leve Damjan, Barbara, Andreja, Nina, Aleš. pluralno, klub ne bi smel biti interesno združenjc, moral bi prisluhniti interesom kamniSkih Studentov in biti neodvisen od domžalskega. Aleš: Mislim, da pri tem ni nič strankarskega. Bil sem pri klubu, Sli smo na izlete, Sportne prireditve, vendar so ponavadi zraven vedno isti Ijudjc, skupina približno dvajsetih, ostalih to očitno ne zanima. Reklame je bilo dovolj, vendar izleti nišo z,a-stonj, ne pa tuđi dragi. Studenti znamo tuđi racionalno razmišljali. Važno, da je žur in poceni. Ne znamo razmišljali globljc. Zakaj grem na izlet? Da se bom imel fino, se kaj no-vega naučil... Tako počasi stvar postaja jasna. Tišti, ki delajo, vodijo stvari po svoje, kelor se ne pridruži, je to njegov problem, ne pa tistih, ki dc-lajo. Andreja: Strinjam se /. ArcSem. Kamnik je zelo zaprto, izolirano mes-to in mi kar lepo nadaljujemo s to tradicijo. Nikomur ne bo krona z glave padla, če bo karkoli poskusil narediti oziromu se komu pridružil. Kaj bi lahko spremenili, da bi postali bolj aktivni in kdo bi moral prevzeti pobudo? Vsak sam? Aleš: Imam prijatelje v studentski vladi, zato vem. da se denar deli po interesu do različnih dejavnosti. Če i majo v klubu ali servisu premalo oz. druge interese, je denarja malo. Pri denarjti se vedno vse zučne in konca. Če je dvnar, kako nekoga pridobiti za delo? Aleš: Če nekoga dobro motiviraš, lo ni problem. Je v Kamniku dovolj motivaci-je? Andreja: To je problem. Ne mo- včasih problem? Vse stvari hočejo zakomplicirati. Projekt za obnovo kino dvorane je bil narejen, ampak /a tak račun ga verjetno tuđi v Ljubljani ne bi zgradili. Robi: Verjetno so vmes Se drugi interesi. Tuđi jaz bi ostal v Kamniku, ze zaradi pokrajine. Sem Sportnik in kdor se ukvarja s Sportom ter zna po-skrbeti zase, bo v Kamniku naSel veliko možnosti, problem je le zbrati skupaj ljudi, predvsem pa njihova mentaliteta. Potrebno je začeti^po-skusiti, predvsem z mladimi, saj imajo danes že vsi računalnikc. televizijo in so zato neaktivni. V Kamniku je tuđi problem, ker vse Sportne stvari propadajo. Že sama lokacija nogo-metnega igriSča je laka kol malokje, če pa primerjamo Kamnik z Domža-lami, se tam bolje dela oz. ureja, v vse se vlaga, ne samo v igriSča. V Kamniku so se izboljšale samo ceste in bojim se, da bo v Komcndi ravno tako. Andreja: Prijateljica Studira na Fakulteti za šport in potrebuje precej denarja za opremo, v Kranju npr. po-magajo sofinancirati Studij, tega tu verjetno ne borno doživeli. Kobi: Tega v Kamniku že dolgo časa ni, sam bom verjetno prejel ne-kaj sredstev v Komcndi. Aleš: V času mojega Studija na DIF-u sem za opremo porabil zaje-ten kupček denarja in ne na Šporl-ni zvezi ne na Občini nišo bili pripravljeni povrnili del teh sredstev. Potcm se vprašam, zakaj bi ostajal v Kamniku, če ludi oni ne vlagajo vanic. Sponzorirali so me starši in sam, zato bom Sci, kamor bom hotel, verjetno pa ne bom delal v Kamniku. Začetek vseh problemov, o katerih trenutno govorimo, pa je v osnovnih Solah, v sistemu. Otroci nimajo vzgoje, kulture, ne vedo, kaj je avtoriteta... Robi: V Ljubljani je Se hujSe... Aleš: To me ne zanima. Tam bom delal, naučil otroke, kar se mi zdi, da je prav. Kamnik je majhno mesto, vsi te poznajo, starSi pritiskajo nate... Robi: Dejstvo je, da občina Kamnik finančno ne pripomore k športne-mu razvoju. Aleš: Če ni denarja, ni možnosti. Denarja je vedno manj, s tem se verjetno strinjamo vsi. Na igriščih potrebujemo nove kose, vendar jih ni, če pa bi jih postavili, bodo skoraj zago-tovo kmalu uničeni, kar pa nas pripe-Ije spet h kulturi otrok. Smo v začaranem krogu. Barbara: Na Duplici imajo otroci možnosti na igriSču, pa jih ne izkoris-tijo v celoti. Damjan: Problem vidim v pre-majhnem financiranju vseh mladin-skih dejavnosti. V proračunu sem vi-del, da je za ćelo leto Mladinskemu centru Kamnik namenjeno samo 100.000 tolarjev, kar je zagotovo premalo. Zanimiva se mi zdi opazka, ki sem jo sliSal pred kratkim: Kamnik ima lepo okolico, a »smotane« ljudi, Domžale pa grdo okolico in »fajn« ljudi, s cimer se strinjam. V Kamniku težko sprožiS kakrSnokoli pobudo za ustvarjalno delo. Problem se mi zdi tuđi, da Kamnik nima kulturne dvorane, kjer bi se kaj dogajalo, saj če pogledamo samo Mekinje ali Tu-hinjsko dolino, lahko vidimo, da se več dogaja na vaši kot v mestu. Alije problem v denarju ali urbanizaciji? Nina: Kar se tiče kulturno-turistič-nih dejavnosti, se v zadnjem času le premika. Nekateri se res trudijo, da bi šio v Kamniku karkoli naprej, tišti, ki pa imajo glavno besedo, pa absolutno ne kažejo interesa. Tu se na žalost ustavi. Damjan: Prireditve so, a se ne znajo dovolj tržiti. Če pogledamo narodne nose, verjetno največ dobička iztržijo kramarji. Če se vrnem nazaj -problem v Kamniku je, da se mladi ne združujemo v centru, v starem mestnem jedru, tako da bi se lahko poistovetili s kamniSko identiteto. Vse, kar se dogaja, je na obvoznici, ki pa je žc ven iz Kamnika. Aleš: Kdor se aktivneje ukvarja s kamniSko kulturo, lahko opazi, da se t. i. kamniška inleligenca hoče ločiti od srednjega sloja, kar se vidi ravno na kulturnih prireditvah. Na vseh raz-stavah so vedno isti Ijudje. Andreja: Zavedam se, da glasba, ki jo igram, ni za ljudske množice in to toleriram. PogreSam pa, da v Kamniku ni lokala, kamor lahko priđe npr. kitarist in igra. Nina: Ravno sem hotela omeniti, da je v centru Kamnika problem pomanjkanje prostora. Edina večja točka za zbiranje, od osnovnošolcev od upokojencev, je kavama. V Kamniku bi moralo biti prisot-nih več zvrsti kulture oz. glasbe, kot sla pred časom dokazala Damjana GolavSek in Čarli Novak... Andreja: Mislim, da nam lo res manjka. Govori se, naredi pa... Damjan: Mogoče je to napaka ob-činske uprave, da premalo upošteva kamniSke ustvarjalce, da bolj hlcpi po drugih. Tako je ludi na drugih pod-ročjih, npr. kamniška podjetja nišo vedno v prvem planu, kar pri Ijudeh vzbuja nekakšen odpor. Kar občina organizira oz. podpira, doseže pri Ijudeh nasproten učinek. To so moji ob-čutki. Mislim, da smo tuđi pramalo ponosni, da smo Kamničani, premalo se tega zavedamo. Se ti ne zdi, da so nekateri prepo-nosni, da se zato nikamor ne premak-ne? Aleš: Meslo ima dobro ime. Kamnik - kamen stoji na meslu, zato smo Kamničani. Se v zakletem mestu čuti vpliv Veronike? Aleš: To smo pa že res prerasli. Ali res? Misli so se kresale kot iskre, kava se je ohladila, ob koncu pa je ostala le še želja, da se ponovno srečamo ler še kdaj spregovorimo o prohlemih, ki ta-rejo mlade. Ni jih malo. Najlepša hvala prijetnim sogovornikom ler gospe Doplihar za prostor, do naslednjič pa vse prave in po srcu šc vedno studente pozdravlja BOJANA KLEMENC Poletje vnese v naS vsakdanji živ-ljenjski ritem kar nekaj sprememb. Nekateri smo bolj sproščeni, vedrejši in lahkotnejši, ko na nas sije sonce, drugi pa so nejevoljni in razdražljivi, ker je včasih kar neznosno vroče. Vsi pa smo v pričakovanju bližajočih se do-pustniSkih dni, ko vsaj za nekaj dni pustimo skrbi, delo, težave in si vza-memo čas samo zase in za družino. Takrat je tuđi priložnost za uresničitev želja in skupnih načrtov, za katere je med letom vse premalo časa. Kaj nam je poleti najbolj vSeč, kako najraje preživljamo dopustniSke dni, kakSne poletne nacrte in ideje za lep dopust imamo? O tem smo po- vprašali nekaj Kamničanov, ki vsak po svoje doživljajo dopustniške dni. Nekateri so si že privoSčili nekaj dni počitnic, večina pa bo Sele odSla na dopust, največ k morju. Tišti srečne-ži, ki si znajo vzeti prosti čas in uskladiti obveznosti, pa načrtujejo tuđi drugi del počitnic. Pravijo, daje dvakrat »luStno«. Pa Se kako jim ver-jamemo! Vsi pa vzemimo teh nekaj misli kot koristne napotke, kaj početi v poletnih dneh. Vedno več ljudi se nam-reč zaveda, da dopust ne pomeni le lenarjenja in poležavanja na plaži, temveč je najboljši dopust aktiven in zapolnjen. Olga in Miha Horvat z vnučkom "Lanom Olgo in Miha Horvata smo zmotili med sprehodom z vnučkom Žanom. »Oh, saj vid-va sta vendar upokojena in vseskozi na dopustu,« sem pri-pomnila. »O, pa le ni lako, saj ves čas poziva trilelnega vnuč-ka,« sta bila soglasna. Tuđi ži-vahen fantič rad aktivno pre-iivlja dneve, zato se večkrat skupaj odpravijo na edno-dnevni izlet in kopanje na slovenski) obalo kar med tednom, ko ni gneče na cesti. Sicer pa Olga in Miha vseskozi aktivno preiivljata dneve. Miha dan z.ačne ie z jutranjim »jutin-gom«, kot on pravi jutranjemu teku na pružen telodec, vseh približno šest kilometrov pa mu sledi kula. Proti večeru se Z Ženo običajnu odpiavita i gozd ali na irim. Prijetnega morskega zraka sta se nadihah v Portorožu že pred poletjem, saj se jim zdi takrat na morju lep-še, vse je bolj mirno, ni gneče, neznosne vročine, pa še ugodnosti za upo-kojence izkoristita. Pravila, da podpirata akcijo za promocijo slovenskega turizma in se tuđi zato večkrat med letom odpravita za nekaj dni na slovensko obalo, poleti pa na enodnevno kopanje v Strunjan ali Simonov zaliv, kjer je veliko lepše kot v raznih loplicah, pa še daleč ni. Ker pa kot dobra plavalca cenita čisto morje in lepo obalo, se bosta konec avgusta za nekaj dni odpravila v Istro. V Juliju sta se s planinci leden dni potepala po Kor-natih, ki ju vedno znova očarajo. Gospa Olga veliko plava, g. Miha pa se ni odrekel niti jutranjemu teku in je v šestih dneh prelekel osemdeset kilometrov po Dugem otoku. Moramo priznati, res aktivne počitnice! Greta in Martin Gruber Greto in Martina Gruber smo zmotili pri obredu jutranje kavice na do-mačem res lepo in skrbno urejenem vrtu pred hišo. Pravila, da uživala še zlasti zjutraj, koje vse tiho in sveže, ko lahko uživala v malenkoslih - v miru, ob kavici in časopisu. Na morju so ie bili s hčerko Ur-ško v okviru društva Sožitje Slovenije, saj najraje preži-vijo ob morju začetek in konec poletja. Pa ludi dvakrat je luštno, pravila, »pasjo vro-čino« pa naj-lažje prenaša-jo doma, v pri-jetni senčki. Ker je Slovenija lako lepa in jo lako malo poznamo, se večkral odpravijo na izlete po Sloveniji in spoznavajo njene kotičke. Že kar nekaj let odkrivajo domačo de-želo, za katero menita, da nudi dovolj možnosti za izlete, oglede in spros-titev. Nasmejani mamici Darja Zore in Nina Hribar s hčerkicama Darja Zore (na desni) ima prosle-ga časa bolj malo, saj dvomesečnu hčerka Iona za-hleva od mamice lako kot vsak do-jenček veliko pozornosti in ji daje zaposlitev kar čez ves dan. Na morje se bo ćela družina odpravila v uvgus-tu. Do lakrat pa bo Darja še mno-gokral popeljala Jono na .sprehod v park ali na klopco v senci dreves, kjer je v vročih dneh najbolj prijetno. Nina Hribar s šestmesečno Blažko si ž.eli, da bi z družino lahko odšli na daljši dopust na neobljuden otoček nekam stran od vsakdanjega življenja, skrbi in hitrega tempa in bi tako ves čas lahko namenili eden drugemu. Del le-tošnjega dopusta so z družino že preživeli na hrvaški obali, kjer so bolj počivali in z Blažko čofolali po vodi. Pravi, daje bilo luštno in da bodo v septembru to ponovili. Aldijana Šepič s prijateljica Almo Aldijana Sepič seje proti nam pripeljala na priljubljenih rolerjih. za nju pa je prikolesarila prijateljica Alma iz Ljubljane, ki tu prelivlja nekuj pučitniških dni. Zgovorna petošolka osnovne sole l'raiui Albrehta pravi, da ima medpočit-nicami veliko započeli. Dva tedna je bila že v Avsiriji pri teli in sestrični. Dneve do avgusta, ko bo s starši odšla v Ankuran, pa preživlja na kamniškem bazenu, kjer pravi, daje živahno in v vročih dneh prav osveiilno skočili v vodo. Kada m se pogovarja in potepu po mestu s pri-jaleljicami, rola ali preprosto lenari. saj so počitnice namenjene tuđi temu Na obiskje povabila prijaleljico Almo, ki ji je v Kamniku lako všeč, da se bo kar nerada vrnila v Ljubljana. Obe simpatični deklici pa sta nam zuupali, da bodo počitnice, četudi trajajo dobra dva tneseca, prehitro minile. Najbolje bi bilo. da bi trajale kar vse leto. Marija Holcar Manja Holcar ima počitnice sele takrat, ko se taprejo vrata glasbene sole. Vsako leto se jih veseli in kar let-ko prifaka, preživi pa jih domu in na morju. Morske radosti dotivlja već-krat po malo. kar tuđi več odtehta. Kot vsa letu z druiino lelujejo na hrvaški obali ■ v avtokampu v Novem Gradu, kjer je kristalno čislo morje, v kalerem se lahko naplavajo, sonce in prijeten borov gozdiček, v kalerem ni nikoli vroče. Nekuj dni je ie bila na morju, naslednjih pa se ž.e zdaj veseli. Sicer pa gospa Marija prosti poletni čas na-meni dobri knjigi, vrtu in gospo-dinjskim opravilont, lako da dnevi kar prehitro minejo. Zaposlila in razvedrila jo ludi psa, ki jo povabila na obvezni jutranji sprehod in še kakšnega ćez dan. Helena Sterle Helena Sterle dopusta vpravempo-menu besede sploh ne pozna. Vliva v lem, da se razdaju vsem otrokom. V okviru Mludinskega centra skrbi za najrazličnejše aktivnosti olrok, ki jim med počitnicami nikakor ne srne bili dolgčas. U jeli smo jo ravno na njeni poli po »gips«, saj so otroci lako nu-vdušeno ustvarjuli, da so v dveh dneh porubili maleriul, ki je bil numenjen za cei leden. Pravi, da razmišlja tuđi ii nekukšni polepuški delavnici. v okviru katere bi otroke popeljula po Kum niku kol turiste v svojem kraju, iskali bi zanimive hiše in pripovedovali legende. Helena z vsem srcem in veseljem dela z olroki in njihovo zadovoljstvo ji pomeni vir energije skozi ćelo lelo. Će bo uspela uskladili obveznosti, se bo leden dni posvetila le svoji družini, s katero ruičrtujejo dopust na hrvaški obali. V vročih popoldnevih pa povubi svoje in sevedu tuđi druge otroke na kamniški bazen. S Heleno res ni nikoli dolgčus in njeni dnevi i majo vse premalo ur. SAHA MEJA( 8 22. julija 1999 POLETNI UTRIP Kamniški ObČAN S pleteno košaro po kamniški tržnici Na tržnici že vrsto let za prodajnimi pulti srečujemo stare znance, med nji-mi prijaznega Janeza Pleveta s Cerkljanske Dobrave in mlado Mojco Erjav-šek s Podgorice. Kupci pogosto želijo sami izbrati domaće pridelke, lahko pa nadzirajo tuđi točnost tehtnice. .\ ..,„: :::■.: pa ludi vse vrste uporabnih izdelkov iz lesa in pletenih iz šibe, bolj poznanih kot suho robo, kijo pripeljejo iz Ribnice. .M.,M„ ' | ' "" flVMBMŽ BBBB OB 1OO-LETNICI FIAT A UGODNE CENE VOZ1L UNO 1.0IE/5V PGNTO 55 SOLE/3V LANCIA Y 60 LE BRAVA 1.6 SX KLIMA MAREA 1.8 ELX VVEEKEND MCILTIPLA 1.6 ELX KLIMA - SEICENTO 900 SX • PUNTO 55 SOLE/5V - BRAVO 1.2 SX BRAVO 1.6 SX KLIMA - MAREA 1.9 JTD VVEEKEND - MULTIPLA 1.9 JTD ELX KLIMA - FIAT PANDA 1.0,1.3/98 FIAT DGCATO 2.5 TDi MAXI, I. 95 - FIAT MULTIPLA 1.6 SX, 1.99 - ZASTAVA 128,1. 88 -GOLFJXD, I. 91 - FIAT SEICENTO 900 S, I. 98 PRODAJA VOZU,: Icl.: 064/425 540 in 425 542 SERVIS VOZU.: Itl,: 064/421 193 in 064/421 141 Vjutranjih in dopoldanskih urah torkov in sohotje v Kamniku ćulili prrcej zivahnejši ulrip kot običajno, kar gre pripisati pisani tržnici nasproti avto-busne postaje. Tuđi mi smo pokukali k prodajalcem - kmetom in pridelovalcem zelenjave, ki v tem času prodajajo doma pridelano zgodnjo zelenjavo, mteko in mlečne izdelke, z Goriškega pa so pripeljali breskve in ringloje. l'rodajalci so zadovoljni s prodajo, saj na domaćih vrtičkih vse sele zori inje potrebno še nekoliko počakati na lastne pridelke, medtem pa lahko na tržnici kupimo zelenjavo zgodnje pridelave - korenček, čebulo, grah, fižol, rdečo peso in podobno. Še vedno smo na stojnicah lahko opazili lisičke (mislimo na gobe, da ne ho pomole) in borovnice po 600 in 650 tolarjev. Večinajihje z lahkim srcem odštela denar za te modre sadeže, nabrane s trudom, češ, raje kupim, kot pa se v »hosti« izpostavljam klopom in naporom. Tuđi sadike za domač vrt in rože najdemo na tržnici. Tekst in fotografije: ŠAŠA MEJAČ Prizadevni šentviški organizator-ji so junija pripravili že 30. sreča-nje pevskih zborov. V soboto, 19. junija, so zapeli pevci in pevke iz petih zamejskih zborov, nasled-nji dan pa je v 238 zboriti prepe-valo približno 6500 pcvcev in pevk. Celotno prireditev od leta 1994, to je od 25. Tabora, vodi dirigent in pianist Igor Švara. Udelcžencem le-tošnjega pevskega srečanja v znamenju »Teh naših trideset let« je bilo naklonjeno tuđi vreme. Šentvid pri Stični, ves varno spravljen med zaobljeno zelenilo okoliskih dolenj-skih gričev, je bil slavnosten. Mno-žica pevcev je prepcvala v zname-nitem amfiteatru ob osnovni soli Ferda Vesela, Šentvidčani pa so ži-veli s pevci in obiskovalci v svoji prečudovito urejeni in okrašeni do-lenjski vaši v skrbeh za njihovo dobro počutje. Zato se pevci radi vedno znova vračajo v to gosto-Ijubno okolje. Scenarist Stane Peček je v program vključil Pesem o svobodi, s katero se pevci spominjajo Radovana Gobca, ki je pri Taboru de-lal prvih deset let, zatem pesem Domovina naša je svobodna Vik-torja Mihelčiča, ki je tuđi pomagal oblikovati tabore, pa Tri ptičice Matije Tomca in podobne, ki jih pevci dobro poznajo in jih imajo radi. Slavnostni govornik na jubi-lejnem Taboru Milan Kučan, pred-sednik države, je med drugim de-jal: »Slovenska ljudska pesem je bila v svetu znana in sprejeta prej kot kaj drugega iz naše bogate kulturne zgodovine. Ob vaši trideseti obletnici z najboljšimi željami še posebej čestitam vsem, ki s svojim požrtvovalnim delom iz roda v rod prenašajo ta biser slovenske kulture.« Ta biser prenaša iz roda v rod na desettisoče pevcev in pevk, prenašajo ga zborovodje in ne nazad-nje - prenašati ga pomagajo tuđi neutrudni in v javnosti v glavnem prav tako anonimni šentviški or-ganizatorji. Vojko Stopar, iz Sklada RS za ljubiteljskc kulturne de-javnosti, je v priložnostni brošuri med drugim zapisal tuđi, da je pevski Tabor v Sentvidu predvsem praznik slovenske ljudske pesmi, vračanje h koreninam. ki naj nas zasidrajo v času in prostoru. Je vez med rojaki, ki smo razkropljeni po vsej zemeljski obli, tista stalnica, h kate-ri se vedno znova vračamo, ki nas združuje s predniki, so-dobniki in prihajajo-čimi generacijami. Zborovsko srečanje ni po naključju v teh krajih, saj tamkajšnji Ijudjc kljub vsem te-gobam, ki jih pestijo, izžarevajo neko posebno prijaznost in naklonjenost gostom, čvrsto zavezanost kulturni tradiciji, ki je v teh časih vulgar-nega ekonomizma vsega zavidanja vred-na. Prijaznost in naklonjenost gostom, kamniškim Solidarcem, je letos že četrtič zapored izkazal tuđi An-drej Smolej iz zaselka Studence blizu Šentvida (Andrej med drugim skrbi za prehrano zaposlenih v Svilanitu). Tako so naši pevci druž-no s Solidarkami proslavili 30. jubilej Tabora v prijetnem domačem vzdušju. Andrej je velik ljubitelj Tabora in velik prijatelj Solidarcev. Kako lepo jih je skupaj z ženo, sinom in hčerko sprejel pred svojim skrbno urejenim domom, se ne da povedati z besedami, to je treba doživeti. Šc so med nami Ijudjc, ki poznajo tople medčloveškc odnose, njihov stisk roke pomeni mnogo več, da človeku moć in upanje v lepši julri. Kot ponavadi je Andrej pripravil pravo gostijo. Ob dobri hrani in dolenjski kapljici so slovenske ljudske pesmi kar same vrele iz usl naših pevcev in pevk, dirigentske takte pa sta prevzela Janez in Lojze. Tuđi Andrej je med strežbo razveseljeval druščino s svojim lepim glasom. Tabor pevskih zborov Šentvid pri Stični je največja pevska manifestacija v Sloveniji. Skozi vseh trideset let so bile del železnega repertoarja domoljubne pesmi. Tuđi zaradi teh pesmi je tabor postal tabor slovenske pesmi in tabor slo-venstva. VKRA MEJAČ Solidarci so se Tabora v Šenividu udeležili letos šestindvajselič, (Solidarke pa nekajkrat manj). Na sliki se jih med Utevilnimi pevci vidi osem (v rdečih majicah), ker so pevci razpo-rejeni po glasovih. __ V Jubilejni, trideseti Tabor v Sentvidu pri Stični - DUCATO 2.8 TDi MAXI FURGON in COMBINATO 8+ 1 SED. PRA2UUMTE Z MAMI - DOBAVA tAKCM.' RABLJENA VOZILA: Računalniki KaamiSka 39, Kanmik www.mai.tinw. si 061 81 44 77 061 81 02 60 Maitim KREATOR 366 MMBjUKiPaHPS ni 748unrBX2aao prociMf kMO Cttaui 366 IM? ^^^^^H M*fcWtatann0bl43G8 SB163DS0UD mrite lartcaKVIOO MH VGn tnKao araco 8MB nntm torta) 30 S0UND16 BIT S0RMI32 MB MM PC 100^ Vmtmm.nO3S §L. GĐMN32x1BC ■■ MmkriffFHlBiOSE ^i MSNMMS9BSU) Potroftlškl kredit od 6 do 24 mace* - 8%|N|mt aMdhairidpiaevingponto tiskalnik HEVVLETT PACKARD 610C SIOL paket za priklop na internet 5 ur brezplačnega dostupa do INTERNETA protivirusni program PC CILLIN program za vođenje podjetja I HERMES LIGHT ... včasih dober računalnik ni dovolj... ... pomembno je, kdo skrbi zanj... ^3 H#BBY LAMELNA VRATA ZA GARDEROBNE OMARE MIZNE PLOŠČE RAZLIČNIH DIMENZIJ LAMINATNA TA1HA OBLOGA (BUKEV, HRAST) MASIVNA OBLOGA SMREKA SIOVENUAUS DOMZALL A. SKOKA 20/AJEL: 061 • 714 7101 novBHMig atuanu oti - lit a ti govamus vakuum, m..- mi ■ isi si n\ Kamniški OBČAN POLETNI UTRIP 22. juJija 1999 9 POČITNICE SO TU IN ĆELA ULICA NORI Prikupne deklice (z leve) lana Černigoj, Alija Pibernik in Oa-bi Pire so poredale, da uilvajo in se za-havajo z različnlmi igricami, se bolj za-nimivo pa je na ustvarjalnlh delavni-cah. Kljub temu pa te tetko prita.ku.jejo prvi september, saj hosta /ana in Oabi takrat prviC preslopi-li prag čislo ta prave sole. Z otrokl so ustvarjale tuđi mamice, ki nišo prav niC zaoslajale za spretnlmi prstkl otrok. Ćelo njihove modele so otroci z veseljem posnemali (zgoraj).PočitniSke dopoldneve so deklice lahko pretivele razigrano ob glasbl in plesu z Matejo Juvan (desno). Konce solskega leta je vse videti bolj vedro in lahkotno kol med letom. 7m stevilne učence in dijakeje bilo to lelo naporno, zlasti za tište, ki jim je pomenilo prelomnico na tivljenjski poli. Osmosolci so se od-ločali za nadaljnje solanje na srednji soli in z ocenami ler tesli zbirali točke, ki naj bi jim omogućile poli naprej. Srednjesolci v Cetrtem letniku pa so se tresli pred maturo ali zaključnim izpitom. Seveda tuđi ravnateljem in učiteljem ni bilo lahko, pa ne la zaradi nizkih plač, pa( pa tuđi zaradi na-pornega dela z večkral napornimi dijaki in učenci. Tuđi njim iz srca privošćimo lepe po-čitnice. Večina solarjev je že odsla ali pa bo se s starsi na morje pa tuđi v hrihe. Nekateri se od-pravijo na kopališče, drugi na kolo, tretji se Po zaprtju bolskih vrat In začetnem veselju, ki ga prlnesejo brezskrbne j>o-čltniee, marsikateremu otroku kmalu postane dolgčas. StarSi so zjutraj v sluz-bi. prijatniji že na počilnicah, morda je zunaj grdo \reme. Le, kako naj si otroci popestrljo svoj prosti čas? Za prega-njanje dolgčasa je s počitnisklml de.lav-nicami poskrhela Matična knjižnica Kamnlk. da je res zanimivo, pa so mi pokazali otroci v uslvarjalnl delavniei. Od 5. do 13. julija so otroci lahko pod budnim i^esom in sprelnimi roka-mi Hosune Kleindienst Premk uslvar-jall v zelo pestrl delavniei, saj je za-jemala slikanje na sviki, bombaž, ke-ramiko In steklo. V ćelrtek je deset malih navdušuneev zavzeU) načrtovu-lo svoje izdelki: lako da sem poklepe-tula z go. liosaao, kl pravi, da ji je pri tovrstnih delavntcah nujbolj vše.č. da lahko opazuje razvoj otrok, fmposubej ttfitlh, ki so na začetku bolj plahi, ven-dar ko vidi, kako tak otrok »pade no-ter*. ji je užltek hiti zraven In opazo-vati njegovo ustvarjanje. Namen lakih poletnih delavnic ni predvsem v učenju različnih U'hnlk, trmveč v vzbuja-nju veselja do uslvarjanja. da otroci iz-razijo listo, kar imajo v sebi. kar jim lezi na dusi. Vsak je nadarjen za umel-nifiko izrazanje, zato Je ga. Humana pripravila pestro panudbo različnih U4i-nik. saj lahko tako vsakdo nnjilf /»«/■ ročje, kl ga zanima, poleg tega pa spozna in se preizkusi ludi v ostalih ustvarjalnih tehnlkah. Izdelkov je nastalo veliko, razstavlli jih bodi) okupaj z izdelki avgusUrvske delavnlee oblikovanja gline v septembru v dvorani knjižnice. Septembra pa se bodo v knjižnici ponovno odprla vrata vile ('ira-čara, kjer se otroci spoznavajo z likovno umetnosljo. (la. Hmana vsako IHo pri-sluhne obiskovalcem vile ler skupaj z njimi oblikuje program, najvt*': časa pa namenijo naravnim materiakmi. ol>-likovanju gline in nepredenl volni. saj sla materlala manj poznana in laku bolj priljubljena pri otroeih. Še naprej bodo ludi odkrivall slikanje na svilo, sk)klo in keramiko. preizkuslli se bodo ludi v orlgaml Mmiki. Vlh Cira-ća-ra kot ludi poletno delavnico obiskuje do 15 otrok. vsi užlvajo In so navduše-ni. linajstletna Mojea Zajc je prišla v delavnico. kjer ji je vseč spoznavanje različitih u'hnlk. najrajslpa slika na svilo in steklo. Tuđi sestletnl Samo najrajftl slika na stvklo, v delavnico pa ga Je pripeljala mama. koji' vldela, kako ustvarjalen je doma, kjer najrajši gnete glino. Nove dogodivsč'lne in prijatelji v de-lavnieah vas čakajo. nlkar jlh ne za-/nudite. riThlAHA KLKMKNC »Naše umetnine iz mavca se i w prepocasi susijo, saj hoćemo ustvarili se sonč.ke in maske, pa še poslikati jih Je treba«, so bili neučakani mladi umeptiki domaće & sveže VEĆ VRST PRIPRAVUENEGA MESAZAŽAlt masa za ćevapčiće pleskavice kare safalade Perovo 25 zvitepikantne klobase 1T 811-087 puranja in svinjska nabodala od 7. do 13\ Odprto od 7.30dol9h, sobota preizkuSajo na rolerjih (kar je lahko prav zabavno, pa tuđi nevarno) ali pa se s prijatelji pogo-varjajo in ne vedo kam z odvečnim časom. Vsi, ki pa se sprašujejo kam, kje in kako med počitnica-mi, najdejo odgovore r najrazličrtejšili delavni-cah, ki jih organizirala Mladinski center in Klub slaršev v Kamnik u z nciitrudno Heleno Sler-le, ki si prizadeva, da bi vsi solarji kar najlepse in zanimivo preživeli zaslužene počilnice. Tišti, ki so se delavnic udeležili, dolgočasja med počilni-eami ne poznaju. Otroci so bili navdit-seni nad lokostrelsko delavnico, ki jo je ohis-kalo kar devetnajst otrok, in nad ribisko delavnico. Pelnajsl mladih ribićev seje najprej seznanjalo s teorijo pri ribogojnici v Godiču in vadilo suhi trening, naslednjega dne pa so se dokazovali v pravem mokrem treningu lovljenja pastrvi. Vsi, ki so si tekli naučiti ali izpopolniti znanje rolanja, so to počeli na igrišću pred Osnovno solo 27. julij pod vodstvom voditeljice Teje. Pred to solo je naj-mlajsc popcljala na pol druiabnih plesov Matcja Juvan. Helena Slerle, ki koordinira vse te aktivnosti, namjepovedala, daje ve- sela razumevanja ravnateljice Ofi 27. julij in ZKO Kamnik. ker sojim brezplaćno odstopili prostore za izvedbo poćitniskih dejavnosti. Vpros-lorih nad MaleSevo galerijo so mladi ustvarjali v likovni delavniei pod vodstvom Silve Rakovič. Izpod njihovih bolj ali manj spretnih prst kov so z veliko truda in volje nastajali za-nimivi izdelki iz mavca in gline. Grega Avbelj je v fotografski delavniei mlade seznanjal s skrivnostjo nastajanja fotograf ij. Poleg fotografiranja s čisto pravim fotoaparatom na terenu so spoznali ludi delo v temnici, ki je mnogim manj znanu in zato se toliko bolj zanimivo. Ob vsem tem lahk o ugotovimo. da je lo poletje poskrbljeno za res pestre uslvarjalne, zabavne in sparine aktivnosti solarjev, ki se zabavajo, tek-mujejo, smejejo in drulijo s prijatelji. 0 dejavnostih v prihodnjih počitniSkih dneh pišemo na li. strani. saSa mejaĆ Hodoči umetniki zavzeto ustvarjajo. \~\/ KMETl*$K&.....TRfSOVtNA ^ Kranjska cesta, ob spodnji železniiki postaji Kamnik, tel.: 813-938 ¥SE ZA ¥!RT I IM K/VVETIJO KRMILA, GNOJIIA, REZERVNI DELI ZA KOSILNICE BCS, PVC POSODE ZA SADJE, OD 50 DO 1000 I... Pričakujemo vas vsok dan od 8. do 17, ure, ob sobotoh vd 8. do 13. ure. 1= zavarovalnica triglav, d. <± ^W Območna enota Ljubljana Poslovna enota Domžale-Kamnik je 19. julija 1999 na Glavnem trgu 23 v Kamniku odprla novo sklepalno mesto, kjer boste: • dobili informacije o vseh zavarovanjih • sklenili avtomobilska in premoženjska zavarovanja • oddali prijave škod Pričakujemo vas vsak dclovni dan med 8. in 15. uro ler ob sredah med X. in IX. uro, lel.: (061) 832-211, faks: (061) 832-225. ObvesCamo vas se, da je Zavarovalnica Triglav, d.d., 5. Juliju 1999 dodatno znižala zavarovaJne premije avtomobilskega kaska za 5 odslotkov (poleg 20-odstotncga /nizanja, ki je bilo uvedeno januarja letos), hkrati pa je ukinila doplatila k zavarovaJni premiji, ki so bila v veljavi za važila v zakupu Poletni živ-žav v Kamniški knjižnici %^S Pranenrf kMrtofon s CD ORUNDIO CDM 7OO ^ - daljinsko upravljani« ^gflH - ultra bass Svstem ■*......-. 5 piatotev za suftenia: zetonjave, čajev. Mafegob... IJP mm ZSIfnZDVlIinfiUnfi - KENMORBart. 38030 - proslornina: 382 L - prostor, hladitfflka: 230 L i - prostor, /amnrovainlka; 100 L j Mero V-187rtmm,š=-582mm, J G-e00mm jj ■ skup. prostor. 157 ^^H^' <**» moznost vgradn|e pj^^Bf detovno površino PHV :t™zaimssi kovinOtehna popusti s kartico Kovinotehna 10 22. julija 1999 PLANINSTVO - SPORT Kamniški OBČAN Športne novice Po grebenih nad Tunjščico, južni del - ///. Festival gorskega kolesarstva v Kamniku V nedeljo, 25. julija, bo na pobočju Starega gradu v Kamniku že tretji spust z gorskimi kolesi, ki ga prireja Calcit team. Sila atraktivno tekmovanje se bo kot Šesto v tej sezoni štelo v serijo slovenskega pokala, kjer na vrhu vseh tren razvrstitev kategorij kraljujejo domači gorski kolesarji. Aljoša Martinjaš je kralj kategorije elite, San-di Srdar nima enakega v kategoriji mladincev, za »povrh« pa je Rok Podbevšek glavna »faca« med mladinci. Vsi se bodo na domačih stezicah borili, da bo tako tuđi ostalo vsaj do konca sezone. Za posladek spusta pa bo v soboto, 24. julija, v Repšah (smučišče) v Stahovici Se pre-mierno tekmovanje v paralelnom slalomu, tuđi z gorskimi kolesi. Na tekmovanje z zvenečim nazivom »Šinkl mojster 99«, ki sta ga podprla Bojan Koželj - izdelova-lec skodel - in seveda Calcit, bodo prišli največji mojstri te zvrsti v Sloveniji, saj tuđi ta tekma šteje v svoj pokal Dual Animal. Da pa ne boste mislili, da tu ni mamo lokalnih »matadorjev«. To je Tomo Jeras, bivši BMX-ar, v prostem času tuđi policist kolesarske enote, kije s petim mestom presenetil na svoji premierni tekmi »Živalskega dvoboja« v Idriji. Disciplina, ki po atraktivnosti v neka-terih detajlih prekaša večino športnih zvrsti, vsaj ko gre za medsebojne dvoboje (beri padce), je vsekakor vredna ogleda. Za spust pa vsekakor ni vredno izgubljati besed. in odstopil. V Bohinjuje z odličnim finišem privozil drugo mesto, za letos nepremagljivim Rokom Grilcem, česar je bil še posebno vesel oče Jože. Tuđi Tadej Trobevšek je odpeljal najbolje v sezoni. Po bolezni in šolskih obveznos-tih je v svoji kategoriji do 23 let predse spustil le Jureta Golčerja in Denisa Onuka, zanimivo, najhitrejša na domači dirki po mengeškem polju. V kategoriji elite je bil Pri-mož Grkman deveti, Milja Muhvič 11., Jure Kukovič 12. in Metod Močnik 14. Glavni del sezone se letos pri-čne sele avgusta. Državno prvenstvo v krosu konec avgus-ta, evropsko prvenstvo na Portugalskem, finale pokala Al-pe-Adria z vzponom na Višarje nad Trbižem (nedelja, 22. 8), svetovno prvenstvo na Svedskem. Priložnosti za dokazovanje bo še neizmerno. M. MOČNIK Mitja pod breg Še malce ceste. Na koroškem kolesarskem maratonu s startom in ciljem v Radljah ob Dravi sta bila v obeh kon-kurencah najhitrejša Kamničana Vida Uršič (Calcit-Stop) v ženski konkurenci ter Klemen Hančič (Zarja Kovis-Cal-cit) v moški. Na kolesarskem vzponu iz Tunjic na Sv. Le-nart na Rebri, ki ga pripravlja Pro-M team, je bil med 70 kolesarji najhitrejši Milan Hribar iz Lukovice, kije v zadnjem delu zaradi neprevidnosti nehote s ceste zrinil Mit-jo Muhviča (Calcit), kamniškega specialista za vzpone. Kljub padcu z nekaj odrgninami se je Mitja hitro pobral in še vedno ujel drugo mesto. Metod Močnik je bil četrti, Mojca Kališnik (Calcit) pa druga v ženski konkurenci. Grega Zore med olimpijskimi upi 6. junija je bila v Senecu na Slovaškem močna medna-rodna tekma v sprint triatlonu, Srednjeevropski pokal za mladince, imenovana Olimpic Hopes - Senec '99. Udele-žilo se je je 144 tekmovalcev iz sedmih držav srednje in vzhodne Evrope, med njimi tuđi štirje perspektivni tekmo-valci iz Slovenije. Med starejšimi mladinci Uroš Seme in Miha Menard, ki sta osvojila 7. in 15. mesto, med mlaj-šimi mladinci pa kamniški triatlonec, član ŠD TRISPORT GREGA ZORE, ki je zasedel 12. mesto. Luka Čelebič iz Ljubljane pa je osvojil 17. mesto. Čeprav Grega izhaja iz vrst Plavalnega kluba Kamnik, je nekoliko slabše opravil s 750 metri plavanja in kot 29. prišel iz vode, nato pa na kolesarjenju (20 km) in teku (5 km) izvrstno napredoval in končal na odličnem 12. mestu. Poleg mnogih letošnjih zmag v mlajši mladin-ski kategoriji na tekmah slovenskega pokala in naslova dr-žavnega prvaka (Nova Gorica) je to njegov največji do-sežek te sezone. Triatlon bo otvoritvena disciplina olimpijskih iger v Sydneyju leta 2000. Upamo lahko le, da bodo nastopi na Olimpic Hopes tekmovanjih vsaj še nekaj let tako uspešni, kar bi vodilo tuđi do udeležbe našega za-stopnika na takem prestižnem tekmovanju, kot so olimpijske igre. MK Po podgorskih gmajnah do Križa Mi pa si privoščimo še majčken vzpon. S sedelca gremo desno v gozd navzgor po neizraziti stezici in po pribl. 120 m brezpotja pridemo na vrh. Taje planotast in, če ne bi bil porasel z drevjem, bi bil z njega prav lep razgled. Tako pa poskusimo na zahodnem robu skozi drevesne veje poiskati komendsko cerkev in nato v njeni smeri nadaljevati kar po brez-potju navzdol na gozdno cesto. Po tej cesti bi prišli z leve, če bi se od-ločili za obisk Križa. Po cesti gremo v desno. Po nekaj 10 m pridemo na nekakšen greben-ček, kjer je tuđi križišče. Ignoriramo vse odcepe in nadaljujemo po posuti in globoko vrezani cesti, ki se vije okoli hriba. Na to cesto bi prišli tuđi, če bi s sedelca pod kriško grašči-no šli kakšnih 50 m nazaj do gozda in nato zavili levo po kolovozu v majhni dolinici navzdol. Nadaljujemo torej po cesti, ki je precej posuta tuđi s stresno opeko in se počasi spušča. Ko se med drevjem začno pojavljati jaše, je na bo-rovcih napisana z rdečo barvo št. 17. Tik predno pridemo na travnik, je na levi strani lovska preža. Nadaljujemo naravnost čez trav- nik okoli 200 m do naslcdnjc lovskc preže na levi strani in oznake na smreki in borovcu 18. Takoj za tem smo pa pri Tunjščici. Ta nam bo se-daj dajala glavno smer gibanja. Nadaljujemo torej po njenem desnom (orografsko levem) brcgu. Kmalu priđe z desne strani kolovoz, cesta, ki se čez čas nadaljuje na drugi strani vode. Mi cesto prečkamo in nadaljujemo ob Tunjščici naprej. Senože-ti se menjavajo z gozdički, na dreve-sih so lovske preže. Srečamo na smreki rdečo oznako 20 prekrito z zeleno 25 in kolovoz zavije proti desni. Mi gremo pa levo čez potoček po stezi naprej ponekod tik ob Tunjščici in mimo lovske preže in oznake na hrastu 22. Čez manjši potoček na naslednji travnik. Ti postanejo vedno bolj močvirni. Bregovi Tunj-ščice so polni raznih odpadkov, predvsem vse mogoče plastike. Ćelo avtomobilska školjka je zagozde-na med grmovjem malo predno pridemo do lovske preže, makadamske ceste in betonskega mostička. Po cesti gremo kakšnih 30 m desno, nato pa levo na močvimat travnik in po njegovem skrajnem desnem robu, ob robu gozda naprej vse do naslednje lovske preže in levo od nje po brvi čez Tunjščico. Naprej mimo igrišča za mali nogomet in ob robu gozda naprej. Pot si izbirumo tako, da naredimo čim manj škode na travi (ki pa zaradi močvirnosti tako ali tako ni kdo ve kako dobra). Potem, ko gremo skozi zadnji gozdiček, se držimo brega Tunjščice in pridemo do betonskega mostu. Tu imam na izbiro več možnosti. Če gremo levo po cesti, pridemo lahko v Tunjice oziroma Tunjiško Mlako in še kam. Če gremo samo nekaj deset metrov levo in nato desno čez lesen most, pridemo na Mili vrh in čez Žale v Kamnik. Če gremo desno čez betonski most, potem pa pridemo lahko v Podgorje oziroma na Za-price in v Kamnik. Vse te variante so opisane v prejšnjih opisih. Hoje je okoli tri do štiri ure, s po-stanki lahko tuđi več. Kakšna posebna oprema ni potrebna, računati pa moramo s tem, da so loke ob Tunjščici precej močvirne, zato je po kakšnem močnejšem ali daljšem de-ževju tam precej mokro. Ob daljšem suhem vremenu so športni copati še uporabni, v mokrem je pa bolje imeti visoke čevlje z močno narebričenim podplatom, da nam po razmočenih in blatnih poteh ne bo preveč drselo. Predvsem pa je ta izlet zanimiv v je-senskem in pomladanskem času, ko ni več trave, ali pa je še ni. BOJAN POLLAK Planinski kotiček Ana dočakala svoj veliki trenutek »Res, to je moj največji uspeh, vendar bom delala na tem, da ne bo tuđi zadnji,« je v Bohinju po dirki slovenskega pokala gorskih kolesarjev v krosu dejala Ana Pod-pečan, zmagovalka enotne ženske kategorije. S tem uspe-hom je Kamničanka, ki v zadnjih dveh sezonah nosi dres radovljiškega kluba Red Buli, z vztrajnostjo in treningom dokazala, da v športu, kot v življenju, nikoli ni vredno obupati. Čeprav Ana ni tako skrajen življenjski primer, kot je prvi mož letošnjega franeoskega Toura American Lance Armstrong. ki je prebolel raka in se vrnil v zma-govalnem slogu, je bilo vendar nekaj let truda vendarle poplaćanih. Veliko zadoščenje je na bohinjskih kolesar-skih stezicah dočakal tuđi mladinec Boštjan Les, član Cal-cita. Črnjanu v slovenskem pokalu, ki je merilo tuđi za nastop v reprezentančnem dresu na evropskem in sveto-vnem prvenstvu, ni šio vse po načrtih. Na dirki v Završnici je od same jeze nad okvarami kolo zabrisal pod breg Trisport viceprvak še v duatlonu Po državnem klubskem prvenstvu v triatlonu, kjer je Trisport zasedel drugo mesto, je bilo v Kapelah pri Bre-žicah še državno klubsko prvenstvo v duatlonu in tekmo-valci Trisporta so se znova uvrstili na drugo mesto. Na 5 km teka, 20 km kolesarjenja ter 2,5 km teka dolgi pro-gi so člani kamniškega Trisporta v postavi Miro Kre-gar, Anton Škrlep in Sandi Kosmač zaostali za dobrih deset minut za novimi državnimi prvaki, ekipo TK Rib-nice (Juraja, Kromar, Petelin), tretje mesto pa je zasedla ekipa TK Ljubljane (Pisk, Menard, Zatler). Med posa-mezniki je odlično drugo mesto zasedel Miro Kregar za aktualnim državnim prvakom Sašom Jurajem ter pred Damjanom Kromarjem. Izredno težke razmere -start je bil ob 13. uri, koje termometer kazal okoli 34 sto-pinj, so bile vzrok za nekoliko slabše uvrstitve mlajših mladincev Trisporta od običajnih. Kljub izrednim teža-vam pa so vsi prišli do cilja. Zore, Poljanšck, Borovnik, Kemperl so se uvrstili od 19. do 22. mesta in Roman Kern na 26. MK Novi vodniki PZS B kategorije V soboto, 10. julija, so bili na Ko-krskem sedlu teoretični izpiti za prido-bitev B kategorije vodnikov PZS. To so neprofesionalni vodniki Planinske zveze Slovenije, ki vodijo izlete predvsem članov planinskih društev po za-htevnih in zelo zahtevnih označenih poteh v kopnem, pa tuđi po lahkem brezpotju. V soboto, pa tuđi v noči na nedeljo, je še močno deževalo, vendar se je nebo med izpitno turo, ki je pote-kala v nedeljo čez Kalško goro in Kal-ca do Žagane peči, usmililo udeleženk in udeležencev, tako da je bila samo zadnja skupina deležna moče od zgo-raj, pa še ta samo dobre četrt ure. Med 19 kandidatkami in kandidati, ki so se udeležili izpitov, je bil eden tuđi iz kamniškega PD: MIRAN JEREB in trijc iz PD Komcnda: TATJANA RAVNIKAR, JANEZ in JOŽICA URŠIČ. Vsi so i/pit uspešno opravili in si tako pridobili pravico vođenja po zahtevnih in zelo zahtevnih poteh, ki pa si jo morajo najpozneje v treh letih še potrditi z uspešno opravljenim priprav-ništvom. Novi vodniki PZS V nedeljo, 20. junija, je bila na ob-tnočju Storžiča izpitna tura za kandidate za vodnike Planinske zveze Slovenije (VPZS) za kategorijo A (vođenje po lahkih poteh v kopnem). Izpita sta se udeležila tuđi dva kandidata iz Kamni-ka iz dva iz Komende. Vsi štirje so iz-pit uspešno opravili. Tako ima Planinsko društvo Kamnik dva nova vodnika: SAŠO UNDIČ in FRANCA OBRE-ZO, planinsko društvo Komcnda pa FRANCA in IRENO ZARNIK, ta naziv pa morajo potrditi še z uspešno opravljenim pripravništvom. Inštruktorsko usklajevanje V Kamniški Bistrici je bilo v sobo-to, 19. junija, usklajevanje za inštruk-torje, ki sodelujejo v izobraževanju vodnikov Planinske zveze Slovenije (VPZS). V planinskem domu in njegovi okolici so teoretično in praktično ob- delali in uskladili temo iz orientacije, na Iverju in v dolini Potoka pa temo prečkanju polokov in rek, ki ju bodo nato podajali vodnikom na njihovih rednih izpopolnjevanjih v naslednjih treh letih. Bo\l Skupština Športne zveze Občtne Kamnik U0. marca prekinjena 5. seju' skupštine ČSporlne zveze ObčJne; Kamnik tudl včetrtek, IS.Junl'i Ja, <5o ni doživela epiloga. Uipe-ga poletnoga pnpnMmva seje Vi razstavišćnlh prostorih Veronike pod Malim gradom zbralo premah predstavnikov Smrtnih društev, da hl bila s/cup/5<;/nau sploh sklopćnn In lako potrdila pričakovanja /Sporlnih društev, kl telljo drugačno (sporim zve-7.o. Zanimivo, da so za spre-membe zagretl vsi veliki, seve-rfa listi, kl ne gojijo osehnih xa-mer, mali pa vse skupa] Ignori-nijo. Već o zndevi, kl se vlečo kot Ksmemkhi in ima dramatične ziisiike kot nekaj ur oktohr-ske revolucije, pa jeseni, l'olet-je je vod nar eus /u vedru bra-nja. MICI'Oh MOČNIK \fl2, ^ Miha Repovž in ekipa Poleta državni prvaki Letošnje državno prvenstvo jad-ralnih padalcev je bilo po nekaj letih zopet v Posočju, natančneje v Kobaridu. Osemdnevnega tekmo-vanja se je udeležilo 130 tekmovalcev, ki so vzletali s Kobariške-ga Stola, pristajalni prostor pa je bil v Kobaridu. Tekmovanje je bilo odprtega tipa, poleg 80 domačih tekmovalcev je sodelovalo tuđi 50 jadralnih padalcev iz šestih držav. Vremenske razmere so prve dni tekmovanja omogočale prelete, dolge okoli 50 kilometrov. Kljub dobrim obetom pa se je kar trikrat zgodilo, da je bilo predvsem zaradi šibke termike tekmovanje pred-časno prekinjeno. Posočje je v tem letnem času znano po izredno zahtevnih razmerah za letenje. To se je pokazalo zadnje dni, takrat so tekmovalci leteli dnevno tuđi prek 100 kilometrov, to pot pa so naj-boljši opravili v petih urah letenja. Slovensko državno prvenstvo je organizirano podobno kot največ-ja tuja tekmovanja. Tekmovalci se vsak dan odpravijo na vzletno mesto, in če je ugodno vreme, se tekmovanje prične že okoli 12. ure. Takrat so termična dviganja dovolj močna, da omogočajo dobro letenje. Vsakodnevno večurno letenje, skupaj s potjo na hrib in vračanjem na cilj traja do večera. Tekmoval-ce dodobra utrudi in le najbolje pripravljeni končajo prvenstvo brez večjih napak, ki navadno pomeni-jo nazadovanje v rezultatu, in tuđi zaradi tega je državno prvenstvo najpomembnejše tekmovanje sezone v Sloveniji. Letos je bila ekipa Poleta najšte- Ekipa letošnjih državnih prvakov iz Poleta: (z leve) Jurij Vidic, Jurij Kur-nik, Miha Repovž in športni vodja Dušan Orehek vi^Mv.j.,,. . /.adnjih letih, lekmova-loje 12 pilotov tekmovalcev. Vsak dan jih je spremljala tričlanska spremljevalna ekipa, kije poskrbe-la za vse stvari poleg letenja. Dobra organiziranost in vrhunsko pripravljeni tekmovalci so ekipi Poleta »prileteli« daleč najboljši rezultat do sedaj. Miha Repovž je postal novi državni prvak, z dvajsetimi leti naj-mlajši do sedaj. S svojjm letenjem je pokazal, da je dozorel v vrhun-skega tekmovalca, na katerega lahko računamo tuđi na največjih med-narodnih tekmovanjih. V štirih tek-movalnihdneh jeenkrat zmagal, bil tretji, č_etrti in osmi, seštevek točk pa je zadostoval za končno zmago, katero mu je omogočilo tuđi letenje brez velikih spodrslja-jev. Drugo mesto je osvojil Franc Magušar iz Železnikov, tretji pa je bil Aleš Suster iz Ljubljane. Tuđi ostali tekmovalci so se izka-zali, predvsem Jurij Vidic, ki je osvojil peto mesto, v prvi tridesete-rici pa so uvrščeni še štirje kamniški tekmovalci. Ob vsem tem tuđi ekipni rezultat ni izos-tal, saj so tekmovalci Poleta vnovič, drugo le-to zapored, postali ek-pni državni prvaki, dru-gouvrščene tekmovalce iz Železnikov pa so pre-magali za malenkostnih sto točk, kar je odraz izredno močne konkuren-cc in izenačenosti tekmovalcev. Točke v ekipno razvrstitev prinesejo za vsak tekmovalni dan trije najbolj-ši tekmovalci iz ene ekipe, seštevek točk vseh tekmovalnih dni pa prinese končnega zmagovalca. Letos je na državnem prvenstvu tek-movalo 22 najboljših slovenskih ekip. Koliko pomenijo ti rezultati v mednarodnem merilu, pa borno vi-deli juli ja na svetovnem prvenstvu v Avstriji, katerega se bodo v se-stavi reprezentance Slovenije udeležili kar trije Polctovi tekmovalci, Jurij Vidic, Miha Repovž in Jernej Zdešar. Tekmovanje bo trajalo petnajst dni, upamo in želimo pa, da borno lahko tuđi potem poročali o od-mevnih rezultatih. _ ,j0 _ Šolski center Rudolf Maister enota Izobraževanje odraslih Kamnik, Novi trg 41/a Telefon: 817-210, 817-516, 817-538, 817-494 vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: 1. Za pridobitev IZOBRAZBE IV. in V. stopnje vabimo k vpisu v smeri: - TRGOVEC (dokončanje sole IV. stopnje), - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK - GIMNAZIJA 2. Tečaje tujih jezikov - nemščina, 5 stopenj - 40-, 60-, 80- urni - angleščina, 5 stopenj + konverzacija - 40-, 60-, 80- urni 3. Računalniške tečaje - Windows z obdelavo besedil - 10 ur - obdelava besedil 1 in 2 - 20 ur - Excel 1., 2. - 20 ur - baze podatkov Access - 20 ur A. Tečaj higienskega minimuma - osnovni in obvnovitveni tečaj Razpis za vpis izobraževalnih programov dobite tuđi na Uradu za delo Kamnik, Kajuhova pot 10. Majhne skupine, sodobna oprema in izkušeni predavatelji jamčijo uspešno izobraževanje in usposabljanje. Informativni dan 0 navedenih programih bo 15. septembra 1999. Podrobnejše informacije lahko dobite po 23. avgustu na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali osebno na soli. 0 pričetku izobraževanja in pričetku tečajev vas borno pisno obvestili. KamniSki OBČAN MED NAMI 22. julija 1999 11 Kamnik, 26. junija Javno opazovanje sonca Astronomsko društvo Komet je držalo besedo in pripravilo šc opazovanje Sonca kol pripravo na le-tošnji avguslovski mrk, informacijo, tuđi o varnostnih navodilih. Opazovanjc je bilo ludi možnost prepričati se, da sonec ni enolična žareča krogla. Žal je bilo tuđi to opazovanje v rezervnem terminu, saj v prvem ni bilo Ic oblačano vreme, ampak je ćelo deževalo. Rezervni termin nam je postregel /. izredno lepim vremenom, se pa je izkazal za manj H).M>čica, približno 5 km od Kumniku. Običajno gu, ko se vozimo z avtomobilom, niti ne opazimo, saj večina voznikov, ko pripelje čez Kuvran, pritisne na plin, da je čim prej mimo. Tatoje bilo na cesti pred Virom že kar nekaj prometnih nesreč. Pri Viru zavije Nevljicu v sotesko Med gorami, kije ztinimiva in vredna ogleda. Skoznjoje mazno p^riti />ešdo Vrhpolja, če le ni močnega defja in Nevljica ne poplavi ja. Zrebje izmedpravilnih odgovorov izbra! Barbaro Huinar z Vira I pri Nevljah, ki prejme knjižno nagrado v Kočnini knjigarni na Ljubljanski cesti. Danes pu sprašujemo po imenu naselja na sliki. Ij'ž.i na prisojnih pohočjih okoli V00 m nad morjem in tako spada med najvišja stalna naselja v naši ob-čini. Svoj odgovor (ime naselja) pošljite na Kamniški ohčan. Glavni trg 24, Sl-1240 Kamnik, do srede, 25. avgusla. Med pravilnimi odgovori bo žreh izbra! prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Kočna Kamnik. *Takoj po objavi nas je poklicul g. Moćnik s Podhruške 1 (njihova hišaje na levi strani fotografije) in nam pojasnit, da potok Markovec raztneji Vir in Pod-hruško. Hiši na levi strani fotografije si a pred potokom in nosila hišni tablici z imenom Podhruška, ki spada v KS Srednja vas in faro Selu. Hiše in poslopja, do kuterih nus pripelje cesta naprej, pa misijo ime Vir. ki pa že spada v KS in faro Nevlje. V Stirinajstih dneh smo izpeljali že Scst tečajev in delavnic (eno- in dvotedenskih), ki so bile zelo dobro obiskane. Spoznali smo, da otroci radi prihajajo v družbo vrstnikov, kjer se soočajo z novimi izzivi in spo-znanji, pa tuđi starSi so zadovoljni, da se njihovi otroci ne dolgo-časijo doma. Vse to nam je dalo voljo, da s programom zapolnimo vsc počit-niSkih dni. Od 26. 7. do 30. 7. in od 2. 8. do 6. 8. se selimo v Matično knjižnico Kamnik, kjer bomo dopoldan-sko druženje popestrili z družab-nimi igrami in ustvarjalnimi delav-nicami. Kljub poletnemu urniku knjižnice se dobimo vsak dan med 10. in 11.30. Gena obiska je 3(X) SIT. delavnico vodi Silva Rakovič. Prvi teden (od 26. 7. do 30. 7.) se lahko prijavite v POTHPUŠKO delavnico (turisti v domačem kraju, kolesarski izlet v Samotni LIP RADOMUE d.d. VABI K SODELOVANJU - več mizarjev - lahko tuđi pripravniki, s IV. stopnjo izobrazbe - več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe (končana OŠ) Zaradi povečanega obsega dela je zaposlitev za določen čas, z veliko možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prošnje naslovite v 15 dneh od objave na kadrovsko službo podjetja, Preserje, Pelechova 15,1235 Radomlje. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi po te).: 727-122. mlin, mengeSka koča, izlet v Ljub-ljano ipd.). Zborno mesto je na Glavnem trgu ob 10. uri. Cena bo odvisna od cilja izleta, vodila vas bo Helena Sterle. Od 9. 8. do 13. 8. in od 16. 8. do 27. 8. se bomo srečevali na ŠUT-NI, na Glavnem trgu. le v prime-ru slabega vremena v Maleševi galeriji. Vsak dan med 10. in 12. uro se bo dogajalo kaj zanimivega. S svojimi idejami in ž.eljami lahko sooblikujete vaS prosti čas! Mi vam predlagamo: slikanje na pros-tem, razvijanje ročnih spretnosti, ustvarjalne delavnice, srečanje zbi-ralcev, razstava Skoljk. moje naj-IjubSe igrače, moje starine, lo sem naredil sam, jaz pa znam, moj de-dek in babica znata... Veseli bomo. če se nam pridružijo odrasli zbi-ralci, ljudje. ki znajo kaj posebne-ga in »umetniki na klobuk«. Z va-mi bova Silva in Helena. 23., 24. in 25. avgusta med 9. in 13. uro pa vabimo otroke od de-setega leta dalje na KIPARSKO DELAVNICO v Malesevo galerijo. Delavnico vodi Miha Kač - kipar, cena tridnevne delavnice je 1.500 SIT. Zaradi omejenega števila so prijave obvezne (815-477). Za zaključck počitnic pa upamo. da nam bo uspelo izpeljati družin-ski izlet, npr. na Gorjušo in Želez-no jamo ali po Koželjevi poti. Lepe počitnice Se naprej! Helena Telefon: ^Va^K^VASTS^V RTV - HiFi SERVIS POPRAVILO TELEFONOV KVARK d.o.o.. Ljubljanska c 21e. KAMNIK (naidele nas v obrtni coni Duplica) in sicer z ekipo 5. in 6. razreda in ekipo 7. in 8. razreda. Ekipe so sestav-Ijali 4 tekmovalci, ki so tekmovali v poznavanju: cestno-prometnih predpisov, vožnji po mestnih ulicah in v spretnostni vožnji na poligonu. Tuđi na tem tekmovanju smo pokazali kar dobrSno mero prometnega znanja, saj so posamez-niki ekipe 5. in 6. razreda dosegli naslednje uvrstitve: I. mesto: Rok PETAČ, 2. mesto: Marijo BIJELIĆ, 3. mesto: ROK HRIBOVŠEK in 13. mesto: Jan HANČIĆ in ekipno osvojili 1. mesto. Med posamezniki ekipe 7. in 8. razreda pa je 2. mesto osvojil Same] MURATOVIĆ. 4. mesto: AleS ŽAGAR, 5. mesto: Simon OSOLNIK in 6. mesto: Matic ŽE-BALJEC. Ekipno pa so zbrali najmanj ka-zenskih točk in osvojili 1. mesto. Modelarska tekmovanja Z mladinu modelarji naSe Sole smo se 1 otili izdelovanja modelov čolnov in modelov jadralnih letal. V jesenskih in zimskih mesecih smo pridno in zagnano delali in se v spomladanskem času pome-rili na tekmovanjih. Z modelarji iz OŠ Šmartno in OŠ Marije Vere smo se srečali na občinski tekmi z modeli čolnov v Snoviku27. 5. 1999. Med 31 tekmovalci so se uvrstili na: 1. mesto: Jure JENQI, 7. a, 3. mesto: Patnck POPIT, 5. b, 4. mesto: Borut KEMPERLE, 6. b, 7. mesto: Cene LAP, 8. b, 9. mesto: Janez ŠMID, 4. a. in Domen VE-TERNIK. 8. b. NajboljSa tekmovalca iz vsake Sole pa sta se čez nekaj dni ude-ležila regijskega tekmovanja mladih tehnikov v Šmartnem. V močni konkurenci najboljSih tekmovalcev iz ostalih gorenjskih občin je Patrick POPIT osvojil 1. mesto in Jure JENC 2. mesto. Pravila tekmovanja dovoljujejo udeležbo na državnem tekmovanju le dvema tekmovalcema - iz vsakega tekmovalnega področja -iz vsake regije in tako sta se v začetku junija pomerila na sicer ne-primernem bazenu v sečoveljskih solinah tuđi naSa modelarja. Jure je osvojil 8., Patrick pa 11. mesto. Na regijskem tekmovanju mladih tehnikov sta svoje letalske sposobnosti s prostoletečimi jad-ralnimi modeli pokazala tuđi učenca 6. a razreda. Andrej VID-MAR je dosegel 4. najboljSi čas, Miha VUĆKOVIČ pa se je uvrs-til na 8. mesto. Ker smo pri pouku tehnične vzgoje vse leto pridno ustvarjali, smo na področno tekmovanje pe-ljali tuđi razstavo. Za razstavlje-ne izdelke smo prejeli 2. mesto. NaSo razstavo pa so opazili tuđi na državnem tekmovanju v Lu-ciji pri Portorožu in nam podeli-li bronasto priznanje. Ker uspehi vlivajo voljo do dela, upam, da boste o podobnih uvrstitvah lahko že brali. Mentorica prometnega in mo-delarskega krožka MOJCA PODBELŠ£K Plesni spektakel najmlajsih Prva nedelja v juniju je bila nekakšen praznik mladih plesalcev, saj je v do zadnjega kotička zapolnjeni dvorani v Domžalah nastopilo prek Stiristo plesaicev iz Kamnika. Domžal» Lukovice. Komende, MengSa in Tr-zina. Plesni spektakel je pripravila Plesna Sola Miki ob njihovem desetletnem uspeSnem delu, saj so v tem obdobju uspeli združiti več kot tisoč plesalcev, ki se s prvimi plesnimi koraki spoznavajo že v mali Soli, najbolj nadarjeni in vztrajni pa sodelujejo tuđi na državnih tekmovanjih. S pomočjo profesionalnih plesalcev, med katerimi so nekateri Se aktivni, razvijajo vse plesne zvrsti različnih stopenj. letos so začeli tuđi s poučevanjem baleta, folklora in šlep sta Se v povojih. zelo dobre pa so plesalke-navijačice na tekmah Šolske košarkarske lige. Plesni praznik je v vlogi desetletnega Mikija povezoval gledališki ig-ralec Robert Valtl. mladi plesalci so poplesevali v ritrnih pop glasbe, fokstrota, čačačaja, v latinskoameriSkih ritmih. shovv formacijah in ćelo baletu. Posebno presenečenje je bila gromozanska torta s svečkami in nastop skupine Čuki. Plesna Sola, s katero je prve korake prehodila zagnana SaSe Kosten Zabret, danes združuje mlade plesalce v fitness centru Panter v JarSah. v dvorani Krajevne skupnosti Vir ter v pros-torih vrtcev in Sol. Kar precej kamniSkih otrok pleSe v Mikijevih vrs-tah, tako v predSolski skupini, hip-hopu in pri plesnih parih, Se zlasti množično pa v vrtcih Pedenjped, Mojca, Pestrna in Rožle, kjer pote-kajo od oktobra do konca aprila tako imenovane Mikijeve urice za predSolske otroke. Saj vendar ples pomeni Sport, zdravje, razigranost, sproSčenost in zabavo. To pa mi vsi, Se zlasti pa otroci, potrebujemo v največji možni meri. ŠAŠA MEJAĆ mo... fltML« 8AR PRI KOStRJU 2 OSVE/ITf V OB KAMJMKEM BAitfUI V NOVO ODPKTEM BAKCKU V PRIJEfNI MCI Z OMŽILMIPIJAĆAMI IN SLADOLEDI trgovina, gostinstvo, storitve. Godič 80, 1242 Stahovica telefon 061/825-437 V sodelovanju s Plavalnim klubom Kamnik vas vabimo na noćno kopanje vsak dan med tednom od 20. do 22. ure. Povab\j en/ vsak dan med 9. »n 22. uro. 14 22. julija 1999 Kamniški OBČAN 1 t fc'l^T Ljubljanska 85, Domžale Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 711 229 HRVAŠKA - POHITITE Z REZERVACUAMI! Proste zmogljivosti imamo še na nekaterih delih jadranske obale. Priporočamo oddih na Rabu, Kukljici, v Umagu, Poreču, Krku, Lošinju... Še posebej priporočamo počitnice z letalom v Dalmaciji: Bol na Braču, Milna, Supetar, Stari Grad na Hvaru, Hvar, Komiža, Vis, Korčula, Makarska riviera... (odhodi ob sobotah in nedeljah) CIPER - HIT OB KONCU T1SOČLETJA! LIMASSOL LARNACA AYIA NAPA POČITNICE NA CIPRU! Odhodi ob ponedeljkih z ljubljanskega letališča, teden dni z letalom v juliju in avgustu 77.900 SIT AKCIJA, AKCIJA, AKCIJA... ODHOD 26. julija - letalo, 48.500 SIT - fly&drive (minimalno 3 osebe) 59.000 SIT - letalo + apartma (minimalno 4 osebe) 55.000 SIT FORMULA f - tridnevni izlet z ogledom VN Madžarske (odhod 13. avgusta) - enodnevni izlet z ogledom VN Madžarske (odhod 14. avgusta) - dvodnevni izlet z ogledom VN Italije v Monzi (odhod 11. septembra) - enodnevni izlet z ogledom VN Italije v Monzi (odhod 12. septembra) Na voljo so tuđi programi drugih slovenskih turističnih agencij. Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite TKNTOURS, tel. 711-229, ali jih obiščite na Ljubljanski 85 v Domžalah. Možnost plačila na obroke (5 čekov) ali ugoden kredit TOM + 0% do 9 mesecev. CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 061-734-347,0609-624-215 Izdelujemo: — vse vrste betonskih blokov — vogalnike — stresno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. Pestra izbira - ugodne cene Teatna vozila - promocijske cene A6 2.6 TDI - dobava takoj DOMŽALE informacijo Ljubljanska c '1 Tal. O61 7IO 1«» Audi MHltfcfeT mana Trdinova 7/a, l Kamnik I tel.:814-680 M*OMi OLJE CEKIN, 1 1, SALAMA POSEBNA, 1 kg TOAST ŠUNKA, 1 kg KLOBASA ŽAR, 1 kg SIR GAUDA, 1 kg PAŠTETA GAVRILOVIČ, 100 g PREPEČENEC, 550 g NAPOLITANKE PODRAVKA, 200 g KEKSI BONO, 750 g KEKSI KIKS, 250 g KEKSI JAFFA, 150 g BARCAFFE, 110 g KIS ZA VLAGANJE, 1 1 209,90 559,90 599,90 849,90 689,90 179,90 369,90 99,90 289,90 179,90 159,90 149,90 119,90 KIS ZA VLAGANJE, 3 1 SLADOLED GOSPODIČNA, 2 I SOK MULTI VIT, 0,5 1 SIRUPI ANETA, 3 1 SIRUP OPOJ, I I JANŽEVEC, 11 ORA, 1,5 I NAPITEK MULTI, 2 1 PIVO VESELI MENIH, 0,5 I PIVO UNION, 0,5 1 PIVO LAŠKO, 0,5 I PIVO PILS, 0,66 1 PRAŠEK AVA, 4,55 kg PRIL - VSI VONJI 219,90 649,90 89,90 799,90 289,90 399,90 119,90 199,90 89,90 139,00 139,00 119,90 989,90 199,90 Akcija velja od 26. 7. do prodaje zalog. AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM Marjan Vrankar Buč 20, Laže, tel.: 061/847-203 Kamnik, Novi trg 26 A, tel.-faks: 061/817-767 ORGANIZIRAMO ENODNEVNI IZLET NA GROSSGLOCKNER, 31. 7., VGARDALAND-AOUALAND, 7. 8., NA DIRKE V BUDIMPEŠTI 14. IN 15. 8., IZLET IN KOPANJE V PORTOROŽU VSAK TOREK V JULIJU IN AVGUSTU. PRIDRUŽITE SE NAM! STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.:727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Velika Izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, za&teklitevz okraenimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... FOTOKOPIRANJE IN TRGOVINA (NA SREDNJI SOLI V KAMNIKU) © 819-025 _ ŠOLSKE POTREBŠĆINE H^BLJEN|1I9| ODPRTO: 8.00-19.00 SOBOTA 8.00-12.00 POHISTVO - LIIZ KARANTANIA PONUDBA IZ ZALOGE * KUHINJE - NOVO - program svetovnega proizvajalca kuhinj New form * DNEVNE SOBE - izbira v hrastu, jelši, češnji... * SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga - na zalogi kolekcija letošnjih modelov * SPALNICE IN OTROŠKE SOBE - program Meblex 100% masiva iARDEROBI IMARA 2-D VSE TO V SALONU LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 710-130 in LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 130-77-30. GRVNT Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int. 340 BREZ SKRBI NA DOPUST! Pred nadležnimi insekti zaščitite sebe, okolico in bivalne prostore z * REPELENTI ^° '^' av8ustu vam nudimo * UPARJALNIKI 10% POPUST * ŽGANIMI SPIRALAMI ob nakupu OBIRALNIKOV ZA SADJE * MUHOLOVCI GARDENA in TELESKOPSKEGA DRŽALA * INSEKTICIDI GARDENA, ra/tegljivcga od 1,6 do 3,9 m. Dobrodošli v naši trgovini v Kamniku na Fu/inah 9 (tel. 831-011, int. 340) vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure VAIilJENI! MODNO FRlZOjpj EmaJanfit t^V Groharjcu la, ■$«' < DupticapriKamnikB^ td. 8U-004 'Sk. CEN3ENE STRANKE »JESČAMO, DA IMAMO SUO|UST0W poncddjck, sreda od 7" do 15» tortk,črtrtek od;2hdoi9" pctek od 7" do 19" sobota od 7* do »li »»a Kamniški ObČAN 22. julija )- UGODNA PONUDBA: • STREŠNIKA Bramac, Tondach, Bobrovec in drugih kritin • vseh vrst opek • cementa • opna • armaturnih mrež, betonskega železa • barv za polepšanje vašega doma • pranih plošč, tlakovcev, robnikov • vseh vrst izolacij • ter ostalega gradbenega materiala. NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTA VEZA VTODVIGALOM VSAK TOREK BREZPLAČNO SVETOVANJE >■ NOVO: OPAŽ ZA OKROGLE STEBRE MONOTUB PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE 0 NAŠI PESTRIP0NUDB1, UGODNIH CENAH IN GOTOVINSKIH POPVSTIH V irgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOH SAM Internet: WWW.SAM.SI Instruiram matematiko, fiziko in angleščino. Tel: 832-018. Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno solo. Prva informativna ura brez-plačna. Tel.: 832-017. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel: 738- 157, 040/728-132. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA VRPOLJE 41, KAMNIK (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do18, ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o. Tesovnikova 27a, Ljubljana-Ježica NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945. RADOVAN ZAJC, dr. oet. med. mag. I. TRSTENJAK, đr vet. med. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: • žita (koruza, oves, jećmen, pšenica, sojine tropine, sonćnićne tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, pišćance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - SEMENA POLJŠČIN (crna detelja, lucerna, travnik II., krmna pesa) - MOKAtip500 - SLADKOR UGODNE CENE RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tuđi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. " mmemimmmsšm^rm:«- d.o.o. STAHOVICA UROS URANIC Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.:(061)813-685 041-631-148 RTV SERVIS Samsung PRODAJA IN MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN ZAHVALA Odšel je MATIJA BRISKI Vsem, ki ste se v četrtek, 15. julija, z dobro mislijo poslovili od najinega najdražjega, se iskreno zahvaljujeva. Posebej hvala vsem prijateljem in sosedom, zlasti najbližjim, ki ste nama stali ob strani in nama pomagali. Prisrčna hvala gospodu Artičku, ki je ob zadnjem slovesu prikazal našega očka takšnega, kot je v resnici bi I. Hvala vsem! Bili smo srečni! Bilo je lepo! Njegova žalostna Ljuba in Janez Kamnik, julij 1999 Stopinj veČ ni, ne smeha ne besed, pust i I si nam le topline boleče sled. «^VW ' A\ ZAHVALA V 78. letu je umri naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric KARL HRIBERŠEK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem za cvetje, svece in izrečena sožalja. Hvaležni smo vsem tištim, ki ste nam pisali, nas obiskali in nam pomagali v žalostnih trenutkih slovesa. Vsi njegovi julij 1999 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano. v naših srcih za vedno boS ostal. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil naS dragi JANO VRHOVNIK sTunjic 15 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate svečke v njegov spomin. V žalosti mama Angela in drugi njegovi. julij 1999 A danje Crn moral priti, bridh/sti dan, oj dan solzan. ''■'•koje bilo se loćiti, rvp solze. ves jok zuman. (S. Gregorfič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hćerke, stare mame in sestre VERONIKE KROŠELJ roj. Kepansek, s Cankarjeve 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njenim in nafiim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, podarili svece in cvetje ter jo pospremili na njeno zadnju pot. NajlepSa hvala tuđi g. župniku za lepo opruvljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Žalujoči: mož Tone, mama Tonf ka, sinova Peter in Matjaž, hčerka Alenka in brat Bojan i. dru/.inami. Kamnik. julij 1999 V srcu zavel leden je veter, ker i nami već le ni, v duši ujela bolečina zju vedno v nas zdaj spi. In vendar boš med nami kot večnu zvezda do ktmea dni. ZAHVALA V 69. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, stari a ta, brat in stric MARJAN BERGINC z Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim in naSirn sodelavcem ter znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvelje in svece ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Grčarju za lepo opravljen obred, šmarskim cerkvenim pevcem in pevcem okteta Lira za zapete žalostinke ter trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoci vsi njegovi julij 1999 R0MX Rova, Rovska cesta 2 1235 Radomlje PEUGEOT prodaja 727-798 servis 727-010 faks 727-319 PEUGEOT BOXER ie od 2,777.000 SIT PEUGEOT PARTNER COMBI w (drsna vrata) ie od 2,010.000 SIT Novi model PEUGEOT 406 ie od 3,419.000 SIT PVC OKN/LVRATA b» Jwi iiiHiimii lffWPWWf| TERMODO/Vt lll/mmtmmmmmmmmmm, jfaranova 8, Šmarca, ||g T Kamnik ■I I telefon 810 090 Š| faks 810 095 I e-mail: fermodom@siol.net itMHMKni internet: :www.termodom.si mmmk okna v svet EKSPRES JBSSmkr VAummniJM" >' ■• '^i.TwOTiT"' CIN "KUTNIH ČEŠMINKA-trgovina za mlade Domžale, Ljubljanska 85 tel: 061 719 290 odprto: 9:00-19:30 vsoboto: 9:00-13:00 BLAGOVNICA VELE Domžale, Mestni trg 1 tel: 061 718 100 odprto: 8:00-19:30 vsoboto: 7:30-14:00 TRGOVINA ZARJA Mengeš, Slovenska cesta 30 tel: 061 737 044 odprto: 8:00-19:30 vsoboto: 7:30-13:00 V prodajnem centru Jarše lahko kupite vse, kar potrebujete za prijeten dopust. ___________ __________________________ .n\ AĆM/i . HAPREDEK NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljanska 64, Domžale Zgornje Jarše, IndustrijskcfloHeieron^oT/^bHU^ NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljanska 64, Domžale NOVOv STAREM MESTNEM JEDRU Soseska Mali Grad Kamnik i Ukmdh li mdtafac 9. ■ŽEMHK d.d.- PM d.o.a. Un*anfci rita t, tanfc, »i: Kl / ti li U; Mmk: ai t* «■ 14*. mic «i §• M «* GRADBIŠČE POD MALIM GRADOM ZAŽIVELO Već tot polletna zadrega 2 največjlm pro|ektom v razvoju starodavnega mesta Kamnik - ko na prostoru nekdanje usnjarne UTOK po končanih pripravtjalnih dellh ni prišlo do napovedane In pričakovane gradbenlške aktivnosti, je zdaj končno za naml. Kot ]e znano, so s sklepom Upravnega sodišča zamrznjenl vsl ugovori In na njih temeljeće odločitve drugostopenjsklh organov, s katerlml se Je takolmenovana strokovna skupina civilne družbe spopadla z legalno sprejeto In zato tuđi veljavno urbanlstlčno dokumentacijo za gradn|o poslovnih in stanovanjsklh objektov, trgovln, garažne hlše in otroškega vrtca. Investitor soseske Mali grad Zli INŽENIRING d.d. iz Ljubljane je zato znova okrepil prodajno službo na Usnjarski ulici 1 In vabi Kamničane In okoflčane, da resno razmislljo o morebitnem nakupu stanovanja na te) Izjemnl lokaciji oz. o morebltnl zamenjavl starega stanovanja ali hlše za novo sodobno in konfortno In stanovanjsko enoto na najelltnejšem prostoru, kl ga je mogoče najtl ob sevemem robu Ljubljanske kotline. Delavcl Splošnih gradenj kontujejo temeljno ploščo In trenutno pospešeno betoniralo stene In stebre bodoče garažne hlše za 300 avtomovilov. V naslednjih dneh bo stekla tuđi gradnja kletnlh prostorov nove trgovske hlše, za katero Je že pripravljena pogodba s kupcem, kl bo v Kamnlku odprl veletrgovino z več kot 1200 nr prodajnih površln. Na stresni terasi tega objekta bo urejena izvrst-na restavraclja, kakršno Kamnlčani In tuđi drugi obiskovalcl mesta nedvomno zelo pogrešajo. Vzporedno s tem projektom so stekle tuđi priprave za gradnjo novega mostu prek Bistrice, kl bo omogočll neposreden dostop z osebnlml avtomoblli do garažne hlše oz. velikega parklrlšča ob blagovnlcl. S tem pa bodo odprte tuđi nove možnosti za prebivalce Bakovnika, Šmarce, Mekinja in drugih predelov, kl se doslel zaradi pomanjkanja parkirlšč v ožjem mestnem srediSću nišo odločali za oblske trgovin in lokalov v starem delu mesta, zlasti na Sutni. Investitor posebej opozar|a kupce stanovanj, da novo uvedeni DDV praktično ni prinese I opaznejših sprememb pri cenah stanovaoj, saj so se Is-te povezale v povprećju le za 2%. Hkrati pa ssveda ostajajo v veljavi vse ugodnosti doloorafn-jna banćnega kreditiranja (v sodelovanju z SKB), kot tuđi regreslranje obrestne mere s sirani Investitorja. i" '- "»'-'"je, po neka] rnesečnem premoru, so znova stekle priprave na preselltev klavnlškega objekta MESO Kaminu n,i novu, i Nacijo. ■■■■■■■■ AHAČIČ n.. ^ ^"w rH« Domžale, ^ljBjn SERVIS Prešernova1/a, ^WH11 TRGOVINA tel. 722-107 Popolna izbira bele tehnike gorenje pralni, sušilni, pomivalni stroji, hladilniki, _ zamrzovalne škrinje, omare, štedilniki TER a pomivalna korita, A kuhinjske nape, ^M originalni ^H rezervni deli, ^^t mali wKm gospadinjski Ej aparati, barvni ^1 televizorji, glasbeni stolpi ■; GOTOVINSKI motnost na kupa na več obrokov najnovejši modeli: ^~ pralnih strojev |^