Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice atov. 15.
Z urednikom bo moro govoriti v«uk dan od 11. do 13. ure.
Rokopisi ao no vračajo.
Inserati:
fioBtBtopna potit-vruta 4 kr., pri veokratnom ponavljanji daje so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. m i zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravnižtvu:
7.a celo loto C gld., 7.a pol leta S gld., za četrt leta 1 gld 50 kr., na mesoo HO kr., pošiljatev na dom volja mesečno 0 kr. voe.
Po poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrtlota2gld. 50 kr. in za joden mesce 85 kr.
Stev. 178.
V Ljubljani v sredo, 1. oktobra 1884.
Tečaj I.
Oeska volilna reforma.
i.
Odkar je izdal Sehmerling svoje volilne naredbe in določbe, se je marsikaj spremenilo v naši Avstriji. Volilni red, ki je za časa pre-ustroje monarhije v konštitucijonalno državo morebiti vsaj v obče zadostoval sedanjim potrebam, jo sedaj v glavnih potezah uže osivel m zastarel. Kot spominek „dni, ki so bili“, seza v našo moderno dobo in nam od dn<5 do dne glasneje priča, da je treba uvesti novih določeb, ako hočemo ustrezati pravičnim težnjam sedanjega časa in sedanjih razmer.
Zato se ne smemo čuditi, ako se v novejši povestnici avstrijskega parlamentarizma vedno bolj pogostoma ponavljajo poskusi, kako bi se nekoliko predrugačil stari Schmerlingov volilni red ter odpravile nedostatnosti in velike pomanjkljivosti, katere se kažejo v oči-gled sedanjemu času. Sedaj se je oglasila tudi velika severna kronovina, dežela češka, in pri-Pripravlja se, da odstrani marsikake določbe starega volilnega reda, katere moramo naravnost označiti kot anahronizme, kot velike krivice, ki se godč ogromnemu številu davkoplačevalcev bogatih čeških zemelj.
V	prihodnjih vrstah hočemo čitatelju ob »nitkem narisati novo volilno reformo, o kateri se nam poroča to dni iz češke stolnice, izdelal jo je deželni odbor in zato jo moramo smatrati kot glasilo večine deželnega zbora; zato je toliko večjega pomena, ker ni dvojiti, da bode dobila priznanje vladajoče stranke v praSki deželni hiši, čeravno smemo pričakovati hudega vgovarjanja in vztrajnega boja od nasprotne stranke, ki dandanes zaseda levico v zbornici prve tolitavske provincije.
Tudi volilne skupine mest in kmetskih občin so se predrugačile. Mesto, ki ima vsaj 2500 prebivalcev in plačuje vsaj 5000 gld. direktnega davka z izvanrednimi prikladami, voli v skupini mest. Vsled te premembe dobi več krajev volilno pravico; 49 čeških in 33 nemških mest uvrsti v novič se v mestno skupino, 2 češki in 9 nemških mest pa se loči od nje, ker nemajo zadostnega števila prebivalcev! Kupčijske zbornice volijo še naprej v tej sku-
Listek.
Trije bratje.
Spisal M. Tonejoc-Sainostal.
(Dalje.)
Najpred sem prašal hlapca, ki je tam pred vodnjakom kola omival, kočijo je pral. Arašal sem, ali so gospod doma, dejal je, d& in mi rekel, naj grem gori v hišo, mi bode uže strežaj povedal, kjo so. Šel sem, a zdaj 3em moral precej dolgo čakati. Prišel je uže precej prileten, pod nosom in po bradi obrit ''lovek, le tako-le pri ušesih je imel malo brade, lake „baruze“, kakor pravimo. Precej velik in je, in ne ravno neprijeten. Prav prijazno ,llR popraša, kaj bi rad. Dejal sem, da bi rad v‘ gospodom govoril, pa sem mu moral se povedati, kdo sem in od kod. Kdo bi si mislil, “ilj ti ljudje vse morajo vedeti. Povem mu in 011 gro rekoč, da naj le nekoliko počakam in se vsedem v veži na klop. Vsedem se torej
pini. Uže večkrat se je z vso pravico zatrjevalo, da so zastopniki kupčijskih in obrtnijskih zbornic nekak superplus mestnih poslancev, kajti le-ti tako uže zastopajo v prvi meri kupčijo in obrtnijo, ki cvete posebuo v mestih; zato se je uže čestokrat predlagalo, da se omenjenim korporacijam sploh vzame volilna pravica. Vender to sedaj ni bilo lahko možno in zato odbor predlaga, da se volilno pravo nekoliko omeji in pravičneje razdeli med posamezne zbornice po doneskih, katere dajo njihovi okraji k dohodninskemu davku.
Volilna reforma deželnega odbora peča se v prvi vrsti z volitvami v nefidej-komisnem velikem posestvu. Sedaj je ta skupina volila 54 poslancev; vsak volilec je moral zapisati to dolgo listo kandidatov svoje stranke na volilno blanketo. Ako je imela jedna stranka le za jeden glas večine, prodrla je z vsemi svojimi 54 kandidati; nasprotna, numerično skoro ravno tolika stranka, pa ni imela ne jednega zastopnika. Ker je vedno odločevalo le malo število glasov, je uže od nekdaj igralo veliko ulogo kupovanje posestev, in sicer z namenom, da bi se pridobil kak glas — oni tolikanj razvpiti „chabrus“ cvetel je ravno na Češkem najbolj divno in vztrajno. Zato je odbor bil tega mnenja, da se voli v nefidejkomisnem velikem posestvu tako, kot je to uže v nekaterih dru-zih deželah običajno, da se postopa jednako, kot določuje zakon za državno-zborske volitve v kronovini češki — namreč, da se skupina nefidejkomisnega velikega posestva razdeli na pet volilnih okrajev, od katerih bode vsak svoje lastne kandidate volil v glavnem mestu, v zlati Pragi. Potem bi ne bilo več lahko mogoče, da bi jedna stranka imela vse poslance, druga pa nobenega; ta določba je gotovo pravična, in tudi nepristransk nasprotnik ji mora pritrjevati.
Gledč kmetskih volilnih okrajev bil je deželni odsek mnenja, da je tudi treba dokaj spremeniti, kajti sedanja obmejitev ne zadostuje krivičnemu zahtevanju davkoplačevalcev.
V	obče bi pridobil nemški narod na Češkem nekoliko sedežev, zanj je torej ta reforma vsekako ugodna.
Duhovenski beneficijati so sedaj običajno volili z velikimi posestniki, če so imeli zadostna posestva; v zakonu pa ta pravica ni bila natanko izrečena. Sedaj določuje volilna reforma to staro navado kot zakon. Nadalje podeluje petakarjem volilno pravo in ukazuje, da voli v vsaki kmetski občini 250 prebivalcev po jednega volilnega moža.
Ako posnamemo ob kratkem glavne posledice češke volilne reforme ter soštejemo število poslancev, ki bi v prihodnje zasedli stole v deželni hiši, kaže se nam sledeče razmerje: 5 čeških in 1 nemški virilni glas; 4 češki in 3 nemški poslanci, voljeni od kupčijskih zbornic; 48 čeških in 32 nemških mestnih poslancev; 16 čeških fidejkomisnih, 33 čeških nefidejkomisnih in 12 nemških nefidej-komisnih zastopnikov. Deset mandatov v velikem posestvu je negotovih; ako zmaga nemška stranka, imajo potem nemški veleposestniki 22 poslancev. V tem slučaji bi sedelo v zbornici 86 Nemcev (za 11 več nego sedaj) in 156 Čehov.
Kmetstvo nekedaj in sedaj.
Kmetski stan je nedvojno najstareji izmed vseh ostalih. Sled rednega kmetstva najdemo uže v starodavnih časih. Uže sveto pismo nam pripoveduje o Bogu dopadljivih darovih kmetskih pridelkov pobožnega Abelja, ki so pro-vzročili prvo strašno zločinstvo.
A malo natančnega je znano o kmetstvu v prvih časih.
Čislano je bilo uže tedaj poljedelstvo.
Pričuje nam jasno o tem resnica, da so se pečala s kmetijstvom sploh le bolj omikana in mirna ljudstva.
Pri poljedelskih narodih je cvetelo tudi najbolje blagostanje, prijateljstvo in ostale lepe čednosti.
Poslednje je po polnem naravno. Kako bi mogel misliti narod, ki se je živel o lovu, o mirnem, domačem življenji ? Zalezovaje divjačino po širnem svetu, životaril je od danes do jutri, nikjer in povsod doma, kjer mu je obetalo smrtno orožje vsakdanji živež.
tje na kamenito ploščo k veliki mizi v veži in čakam. Ko zopet pride, mi reče, naj le potrpim, gospod bodo kmalo imeli čas. Torej čakam, kar zaslišim nek zvonček, nisem prav vedel, kje je zapel. Na to priteče zopet strežaj od nekod in zgine naglo po stopnicah. Precej pride in mi migne z roko, naj grem z njim. Sla sva tje nekam in odprl mi je duri, pa sem stopil v prostorno sobo, kjer ni bilo druzega videti, kakor velika miza za pisarijo, stare omare so stale tu, pa nekaj rijastega orožja je viselo po steni, sablje, puške in ne vem še, kakošna ropotija, nisem mogel vsega dobro ogledati, ker se ne spodobi, da bi okrog sebe zijal. Tu me je čakal gospod. Klobuk sem v roci držal, uže v veži sem ga z glave vzel, da bi se pozueje ne zapozabil. Nisem prav vedel, kaj bi rekel, vender mi je še prišlo ob pravem času na misel, da sem dejal: „Dober dan, gospod!" Tako sem se uže pred namenil, in sem si tudi nekoliko vkup spravil v glavi, kako bom govoril. Gospod je pač hudo siv, brado nosi, samo v sredi ima
izstriženo in pobrito. Precej debel je, pa majhen.
„Kaj bi radi?“ me praša.
„Ne zamerite, gospod," mu pravim, »nekaj bi vas prosil, ko bi bila vaša volja. Ne prosim za se, temveč za druzega.*
»Zakaj pa drugi sam ne pride, če ima kaj prositi?"
„Ne more,“ sem dejal, vender tako bi ne bil imel reči, ker, če bi se hotelo, bi sta-reji fant uže lehko šel, pa rečeno je bilo. »Prosim, dovolite mi, da vam povem, zakaj za druge prosim, na kratko ne morem prav dobro odgovoriti, — ker se ta reč res ni dala drugače, kakor v daljem govoru povedati. — Pravil sem torej, gospod me je pa poslušal in smodko si je vžgal ter puhal, tako prijetno je dišala, da se mi je zljubilo. Govoril sem še dovelj lehko, povedal sem mu prav vse, kakošna nesreča je otroke zadela, po koliko so stari, da nimajo nikogar svojih in da tudi premoženja ni, vse som povedal, prav vse in mislil sem, da bo gospod rekel, naj pride
Jednako bilo je s pastirskim stanom. Kjer so našle črede paše dovelj, ondi bil je dom pastirskemu ljudstvu, kateremu so bile prve uzor srečnega, akoravno nemirnega, na pol divjega življenja.
Ravno nasprotno bilo je s kmetstvom, ki se je živilo o poljedelstvu, akoravno v potu svojega obraza.
Kedor si je obdelal marljivo kos zemlje, imenoval jo je odslej svojo posest. Ogradil jo je skrbno okrog in okrog in zabranil proti roparski divjačini. Sezidal si je potem svojo kočo v obližji, uredil si po svojem najboljšem umu potrebno pohištvo, udomačil nekaj koristnih živalij in poiskal je družico, gospodinjo novemu svojemu domu.
Tako nastalo je prvo kmetsko posestvo, prva kmetska hiša in tako naselila se je stalno prva kmetska rodbina v prej odljudnem okraji.
Prvi postavljeni koči pridružila se je kmalu druga, prvemu obdelanemu kosu zemlje drugi kos, in polagoma je bila obdelana velika ravan, ki je živila lahko mnogo družin.
In takov prijeten okraj obljudil se je kmalu z marljivim, zadovoljnim ljudstvom, spremenil se je v malo selo, v vas in polagoma celo v širno mesto.
»A človek nevživi samo ob vodi in kruhu", pravi pregovor. Človeški duh potrebuje tudi jednako telesu duševne hrane in razvedrenja po vsakdanjem trudu.
Zaradi tega vidimo, da se je pri kmetstvu pričelo razvijati duševno življenje.
Na podlagi izdelovanja priprostega kmetskega orodja in stavbe stanovanj zbistril se je kmalu duh, izbudil se mu je pohlep po lepoti, prijetnosti in česti. Trudil se je torej priprost kmetič, prekositi v ročnosti svojega soseda, poskušal je vesel mladenič nadkriliti v razveseljevanji, v petji in igrah svojega tekmeca.
Rodila se je na taki podlagi prva narodna umetnost, in sicer osobito pri kmetstvu, katero imenujemo lahko zibelj vsega poznejega napredka na duševnem polji.
Jasno je, kako časten je v resnici kmetski stan uže od nekedaj.
Žalibože, da ni moglo napredovati kmetstvo redno na pričetem potu v omiki in zadovoljnosti.
Izvil se je iz njega samega strupen kal vse nesreče, ki je stiskala vsa stoletja in stiska še dan danes nekedaj prvi in najbolj častni kmetski stan.
Nesloga, prevelika slavohlepnost in sebičnost provzročile so največje zl6 na svetu.
O tem se prepričamo tudi v kmetstvu.
Komaj si je obdelal prvi kmetič kos puste zemlje ter si postavil svojo borno kočo, zavidal je uže ob jednem svojega soseda, ki se mu je pridružil ter si jednako njemu poskusil sezidati miren sreče dom.
Polastiti se je hotel kmalu potem truda tujih rok. Navaden jednakopraven sosed ni hotel biti svojemu tovaršu, temveč višji od njega, njegov gospodar, njegov poveljnik; poslednji njegov pokorni sluga.
stareji, ki je uže nekoliko za delo, da mu bodo dali vsaj pripravno službo, če več ne. Toda dejal je, da on tujih otrok ne more jemati, da se mu čudno zdi, kako se more kdo nanj s tako prošnjo obrniti, da nimajo ljudje nobenega premisleka in več tacih rečij. Cernu kmetske otroke iz kmetskih hiš? če drugače ne gre, naj jih srenja sama izredi, naj srenja skrbi za nje. Ko bi on prišel prosit kacega kmeta, bi gotovo ničesa ne dosegel in Bog vedi kaj še. Nekatero je prav nespametno povedal, in je menda mislil, da zarobljen kmet tudi misliti ne zna, in da se mu reče, kar se hoče, da ne ve, kaj je dobro rečeno, kaj ne, in bil je še celo nekako hud, da sem ga nadlegoval. Nisem mogel drugače, ko je tako zaničljivo govoril o nas kmetih, da sem mu rekel predno sem odšel: »Povem vam gospod, da vas nikedar več ne bodem nadlegoval z nobeno prošnjo. Tudi danes nisem prosil za-se in ne bil bi hodil k vam, ko bi ne bil mislil, da imajo gospodje, ker več vejo, kot mi kmetje, tudi vsaj toliko usmiljenja, če ne več kot mi
Zaradi tega izdihnil je miroljubni Abelj svoje življenje po roki lastnega brata, nastal je prvi nemir, prva krvava vojska, zaradi tega rodila se je po lastni pregrehi vse veke tra jajoča človeška usoda; jeden ukazuje, drugi služi, da je obsojen jeden v trpljenje, drugi v mogotstvo.
Po lastni krivdi torej zapravilo je prvo kmetstvo svojo svobodo in se pahnilo v tisočletno sužnost.
Pričelo se je uže v najbolj davnih časih boriti za skorijo trdega kruha, med tem ko so zlorabili njegove moči drugi v sebične in slavohlepne namene.
Uže po nesrečnih prvih bojih prilastil si je mogočneji sosed posestvo svojega slabotnega tovarša, katerega je usmrtil ali obsodil v večnega tlačana svojega.
Po tako vem vzgledu ravnali so pozneje mogočni narodi z manjšimi in v mogočnih narodih posebej veljaki s svojimi rojaki.
Ustanovila se je tako rekoč hipoma pravica in moč posameznih nad celo množico, zoper katero ni bilo pomoči in ugovora nikjer kot v lastni nasprotni sili.
Uže pri starih Grkih propalo je torej kmetijstvo tako, da so se pečali z njim samo sužnji. Meščauje in gospodarji njihovi oslav-Ijevali so se z državnim poslom.
Enako bilo je v Rimljanih.
Pravi kmetski stan izvil se je še le v poznejih stoletjih, in sicer v Nemcih.
Ondi so mogotci, ki so si privojskovali posamezne dežele, prepuščali podjarmljenemu zemljišča, od katerih so zahtevali določene davke.
Taka najemščiua se je podedovala celo od očeta na sina kakor prava last.
Kmetje ali taki kmetski najemniki bili so posled pravi podložni svojih gospodarjev, ki so jim bili povrh tudi sodniki in poveljniki v vojski.
Ako je umrl najemnik, moral je plačati njegov sin ali pravni podedovalec poseben davek, da se mu ni vzelo posestvo. Prositi moral je celo dovoljenja za ženitev, za zidanje poslopja in za vsako večje podjetje. Za takova dovoljenja določen bil je vedno poseben davek.
Ta žalosten kmetski stan bil je pozneje vedno hujši. Kolikor več dežel so si pridobivali mogotci s pomočjo svojih manjših zaveznikov, toliko večji bile so njihove potrebščine.
Odškodovati morali so svoje pomočnike v vojski z zunanjo močjo in čestjo.
Odločevali so jim torej celo okraje v popolno oblast.
Tako je nastalo plemenitažtvo.
Kmet najemnik imel je torej kakor črez noč dva gospodarja: deželnega kneza, kateremu je bil prisiljen darovati v vojski kri in življenje, in svojega plemenitaža, kateremu jo plačeval velik del svojih poljskih pridelkov ter mu tlačanil v mirnih časih.
(Dalje prihodnjič.)
z reveži, ki si sami ne morejo pomagati, in ki sami niso krivi revščine. Z Bogom!" pa sem se obrnil in sem šel skozi vrata in po stopnicah doli. Ogrelo me je bilo dovelj, nič nisem prav vedel, kedaj sem prišel na cesto, tako mi je šlo po glavi. Tu vidiš, kako srce ima bogatin na Grobičih!" — »Da je tak, za Božjo voljo, tega bi pa ne bila mislila. Ali zakaj si bil pa še precej veselega obraza, ko si prišel?"
„Veš, poleglo se mi je nekoliko in na poti sem dobil prijazno družbo. Vem, da ne uganeš, koga sem došel, ko sem šel od Grobičev gori."
„Kako hočem to uganiti? Povej mi, s kom si govoril?"
»Ugani!"
»Ne bodi pust, saj veš, da ne morem. To vem, da si bil v gostilni, kaj ne?"
»Moral sem iti, in rad sem šel, da sem dobil kaj za želodec, ker postal sem lačen in žejen po sitnem delu, slabem opravku, Tudi vem, da nisi huda, ker nisem šel naravnost domu."
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V štajarskem deželnem zboru odgovoii! je dnč 29. sept. c. kr. namestnik baron Ktibeck na interpelacijo slovenskega poslanca Jermana gledč popuščenja davkov od vinogradov, oškodovanih od trtne uši. C. kr. namestnik izjavil je med drugim, da je finančni minister državnemu zboru predložil načrt zakona glede popuščenja zemljiščinega davka v slučaji nezgode. C. kr. vlada skrbela je tudi za to, da se znižajo davki za one vinograde, kateri so opustošeni po trtni uši. Ta zadeva razpravlja se še v odboru državnega zbora, no vkljub temu bode c. kr. deželno finančno vodstvo znižalo ali odpisalo davek, ako se dokaže, da je dotični vinograd vsled trtne uši poškodovan.
V češkem deželnem zboru začela so bode te dni debata o Herbstovem predlogu gledč podeljenja volilue pravice tudi tako imenovanim petakarjem. Novih argumentov pač Herbst menda ne bode mogel navesti, 110 saj tudi ni treba. Dober znak je, da se obe stranki zlagati gledč razširjenja volilne pravice.
V ogerski gospodski zbornici čital se je predvčerajšnjem Najvišji odpis o imenovanju Szogyenyi-a predsednikom ter barona Vay-a podpredsednikom zbornice. Szogyenyi zahvalil se je za previšjo milost ter prosil, da bi ga zbornica izvolila podpirati v njegovem prizadevanji. Škof Schlauch pozdravil je v imenu zbornice novega predsednika.
O položaju na Hrvatskem razgovarjal se je te dni urednik čeških »Narodnih Listov" z banom grofom Khuenom. Ban da je izjavil, da se na Hrvatskem ni bati resnega vstanka; vsaki poskušaj da se bode precej zadušil. Središče opozicije da je Zagreb. Obe opoziciji težite za istim nedosežnim ciljem: za neodvisnostjo Hrvatske. Ban misli, da se bode tudi Starčevičeva stranka s časom streznila. Vsa-kako pa se mora na Hrvatskem vladati na temelju nagodbe, naj si bo to z deželnim zborom ali pa tudi brez njega.
Tuje dežele.
Na Nemškem vzbuja veliko pozornost konferenca, katera se je obdržavala te dni pri knezu Bismarcku v Friedrichsruhe. K tej konferenci bili so povabljeni vsi oni hamburžki trgovci, kateri imajo postaje v zapadni Afriki Veli se, da knez Bismarck zbira podatke o nemških naselbinah ter da namerava zveznemu sovetu in državnemu zboru predložiti rezultat teh preiskavanj. Vsakako bode se državni zbor v prihodnji sesiji bavil tudi s kolonijalnim vprašanjem.
Proračunski odbor francoske komore začel je danes svoje delovanje ter se bode bavil razven rednega proračuna tudi z izven-rednim za leto 1885. Minister mornarice zahteval je izredno svoto G5 milijonov za kanone na novo dodelanih vojnih ladijah ter za popravljanje tvrdujav v francoskih lukah m kolonijah.
»Kaj bom huda, vesela sem, da nisi slabe volje po tako neprijetnem opravilu."
»Ali se še spominaš Goleševega Janeza, ki je bil pred kakimi petimi ali šestimi leti večkrat pri nas?"
»Še dobro, torej z njim si bil skupaj. Kje se drži, kaj počenja, kako se mu godi."
»Kakor mi je pravil, se mu prav dobro godi, z lesom kupčuje in je večji del v Trstu, Brata ima na Štajarskem v Mariboru, kjer ima neki precejšnjo mizarijo. Mnogo sva govorila, posebno od prejšnjih časov, jutri pride k nam, nas bode obiskal. Glej, da mu boš s čim imela postreči. Pravil sem mu, kako se je Pod-klančniku primerilo, ki ga je dobro poznal in sem mu tudi povedal, kako je z otroci in da sem bil ravno danes zavolj njih na Grobičih. Ne veš, kako mi je dobro delo, ko sem mu vse potožil, še bolj pa, ko je rekel in mi za trdno obljubil, da bode on Tomaža seboj vzel, ker gre ravno v Maribor in ga bode tam bratu pustil, da se bode mizarskega učil.
(Dalje prihodnjič.)
Z operacijami v Sudanu se zopet od-luga. Brzojav iz Londona poroča, da general Wolseley ne bode pred 1. novembrom prodrl preko Vadi-Halfe Ako bodo Angleži tako počasno napredovali, potem do novega leta pač ne dospejo v Kartum.
Angleški listi poročajo, da je kitajska vlada pripravljena, sporazumeti se s Francosko. Kitajska cesarica da se je odločila za mir. Potvrdi-li se ta vest., bodo Francozi sovražniku gotovo radi zidali zlat most. Vojska s Kitajci je težavna, in umljivo je torej, da tudi Francoska želi miru.
Dopisi.
Iz Krškega, 28. septembra. (Izv. dop.) [Kmetijska razstava.] Denašnji dan je velikega pomena za zgodovino dolenjskega kmetijstva, in razstavni odbor sme biti ponosen na vspeb.
Zjutraj ob V* G. uri naznanila je budnica godbe, da je napočil za Krško nenavaden dan. Meščani so ulice in javne prostore osnažili ter svoje hiše z zastavami okrasili, celo Krško je praznično izgledalo. Ob 9. uri pričela se je slovesna sv. maša, pri koji so bili navzoči vsi krški veljaki, meščanska garda, požarna straža in mnogobrojna množica ljudstva.
Po maši otvoril je podružnični predsednik, g. častni kanonik in dekan Poljak iz Leskovca kot predsednik razstavinega odbora, z primernim govorom razstavo. Gosp. župan in državni poslanec Pfeifer pozdravil je došle gosto; g. deželni odbornik dr. Vošnjak govoril je v imenu deželnega odbora in tajnik g. Gustav Pirc v imenu centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe.
Po slovesnem otvorenji pričelo se je ogledovanje razstave, ki je nad vse pričakovanje dobro izpala. Razstavo, v kateri je razložilo nad 100 posestnikov, hočem Vam prihodnjič popisati.
Popoludne imel je govoriti gospod tajnik c. kr. kmetijske družbe in potovalni učitelj, g. Gustav Pirc o kmetijstvu. Po govoru je imela biti javna tombola. Ker se je pa nepričakovano veliko občinstva zbralo, govoril je g. Pirc v paviljonu na razstavnem prostoru, v katerem je bilo dopoludnč tudi slovesno otvorenje razstave.
Ko je gospod Pirc ob 3. uri pričel svoj govoi', bilo je okolo paviljona brezštevilno ljudstva zbranega, tako da je bil cel velik prostor natlačeno poln. V paviljonu zapazili smo med drugimi gg. sekcijskega šefa iz kmetijskega ministerstva, dvornega svetnika barona Depretisa, deželnega glavarja grofa Thurna, državne poslance Pfeiferja, grofa Margherija, deželne poslance dr. Poklukarja, dr. Papeža, grofa Ervina Auersperga itd.
Gosp. Gustav Pirc govoril je v daljšem govoru o pomenu denašnjega dneva, o gospo darskih razmerah na Dolenjskem in o prihodnjem gospodarjenju na Dolenjskem z ozirom na trtno uš, ter priporočeval, se bolj poprijeti živinoreje in sadjarstva. Z nado, da bode prihodnja dolenjska razstava pokazala, da so njegove besede našle rodovitna tla, sklenil je gosp. Pirc svoj govor, kateri je bil iz tisočerih ust odobravali.
Po govoru bila je javna tombola, katera je bila zelo živahna, žal! da je bilo premalo kart. Dobitki so bili mnogovrstni in vrednostni.
Razstava bila je čez dan tako dobro obiskovana , da se je v prostorih kar trlo. Red je bil vzgledcn, kar je v prvi vrsti zasluga meščanske garde in pa požarne straže.
V sredo je razstava goveje živine, v četrtek premijiranje konj in v petek sklep razstave ter delitev daril.
V speli cele razstave se pa uže danes sme velik imenovati, kar gre v prvi vrsti zasluga 1‘azstavinemu odboru, posebno pa gosp. Ogu-linu iz Novega Mesta, gosp. vikarju Knauzu m gosp. Lapajnetu. Slava jim!
(Dalje prihodnjič.)
Razne vesti.
—	(Pos so jo naučil Citati.) UCen A nglež Lubbock navadil je svojega psa Citati ta-k6-lo: Vzel jo dva zaboja; jeden jo bil prazen, drugi pa napolnjen z jedjo. Psa jo nokoliko časa stradal in potem mu je pokazal zaboja, ki sta bila s papir j om prolepljona. Na jednom prikrovu ni bilo nikacega napisa, na drugem pa jo stala beseda: „Jed“. Pos se jo kmalu navadil te besede — med 50 druzimi zaboji je vselej šel k onemu, kjor jo bilo zapisano: jed, da bi ga pa šo več naučil, dal jo v drug zaboj bolj okusnih jedi in napisal na prikrov: „Dobro"; pes je kmalu tudi to zapazil in Sel vselej, ko je bil lačen v oni zaboj po jedi, kjer je bilo pisano „dobro". — Viri nam nadalje ne povedo, kake preiskavo so so potem vršile. Upamo pa, da gospod ni predolgo šolal svojega psa — kajti če bi bilo tako šlo dalje, bi morebiti učenec kmalu več znal — nego učitelj in bog zna, kako roči bi bil svojemu gospodu So povedal o njegovi — pameti!
Domače stvari.
Schneid
Bridka izguba zadela je včeraj zvečer deželo kranjsko in'ves slovenski narod: neizprosna smrt pobrala je zvestega borilca na domačem polji v cvetu moške dobe, velespoštovani deželni poslanec Jos. vitez Schneid zatisnil je za vselej svoje oči ter se preselil na boljši svet.
Včeraj zvečer zabaval se je priljubljeni družnik še v gostilni s svojimi prijatelji. Ob polu 7. uri zapustil je v družbi deželnih po-slancev Kluna in Deva gostilno v Židovskih ulicah ter se podal proti domu, v svoje stanovanje, v katerem bi bil ta večer prvikrat spal. Na IIradeckyjevem mostu zapustila sta ga tovariša, šla svojo pot, Schneid pa je krenil po Bregu proti Virantu v svoje stanovauje. Na Bregu pa mu je bruhnila iz pluč kri in težko je še taval do trafike v Gruberjevih ulicah ter prosil tam trafikanta s slabotnim glasom pomoči : „Virant, Virant!" kažoč z roko proti Virantu. Trafikant spremil ga je proti Virantu, a na voglu ulice se je zgrudil. Prenesli so ga v stanovanje; prišla je hitro zdravniška pomoč, a zam^n, ob 1/18. uri uže izdihnil je blago svojo dušo.
Kakor vojak na bojišči, umrl je blagi ranjki nenadoma sredi svoje neumorne in plodu-nosne javne delavnosti. Da-si rodom Dunajčan, čutil je živo za naš narod ter za deželo kranjsko, katero si je prostovoljno izbral v drugo domovino. Obširna svetovna izobraženost, fina socijalna omika, prirojena ljubeznivost in plemenito mišljenje njegovo storilo je, da ta blagi mož ni imel sovražnika in da je vzlasti v klubu slovenskih poslancev bil nekako jedro, krog katerega so se zbirali vsi elementi, da-si v marsikaterem vprašanji bistveno ločeni. Priučil si je bil v teku zadnjih let dobro slovenščino, tako da se je časi še sam udeležil kake debate v klubu ali med prijatelji tudi v slovenskem jeziku. Svojemu prepričanju kot pristaš velike konservativne stranke v Avstriji ostal je vedno zvest, in niti v najmanjšem ni prekoračil mej, danih mu po teh načelih. Tudi narodnosti svoje nikdar ni zatajil, nego čestokrat povdarjal, da je Nemec, a da v Slovencu ne vidi podložnega sovražnika, nego sorodnega tovariša, katerima gre vkupe delati za blagor skupne domovine. Bil je v vedni dotiki in korespondenci z vplivnimi voditelji sedanje večine državnega zbora, in pri vseh važnih sklepih, katere so storili slovenski poslanci tudi v družili zborih, čula se je važna beseda Schneidova, ali pa po njegovem posredovanji vplivni svčt čeških ali nemških konservativnih voditeljev.
Ranjki je bil stoprav 45 let star. Služboval je po končanih juridičnih študijah na
Kranjskem; bil je avskultantpri okrožni sodniji v Novem Mestu. Od tam šel je na Dunaj; kmalu dobil je mesto v cesanski kabinetni kanceliji ter avanziral do dvornega tajnika. Znan je bil tedaj vzlasti revnim dijakom iz Kranjske, kateri so časi prosili podpor iz cesarske blagajnice. Leta 1879 volilo ga je ljubljansko mesto — malo prej je bil kupil graščino Zaprice pri Kamniku ter znan postal na Kranjskem — državnim poslancem, kateri mandat pa je moral vsled bolehnosti odložiti uže leta 1882. Pozneje se mu je zdravje v boljši meri povrnilo in prevzel je zopet poslanstvo, in sicer v deželnem zboru kranjskem, kamor ga je volila Idrija. V deželnem za-stopu žrtvoval je vse svoje sile v dosego složne, kompaktne večine slovenske. Važni njegov predlog v letošnjem zasedanji zaradi tarifa južne želoznice je čitateljem znan.
Omenjamo naj še, da je bil Schneid pravi lastnik časopisa „Siidsteirische Post", za katerega je pisal skoro vse uvodne članke. Kakega pomena je bil ta list pri zadnjih volitvah v štajerski deželni zbor, to v6 ceniti vsak, kdor se briga za naše politično življenje.
Naj v miru počiva blagi, plemeniti mož, tujec po kivi, pa odkrit in iskren prijatelj deželi kranjski in slovenskemu narodu!
— (Poštnine proste dopisnice.) Vsled ukaza c. kr. trgovinskega ministerstva so morejo od dne 15. oktobra t. 1. občinski uradi, okrajui odbori in sploh ona oblastva, uradi itd., med katerimi se vršijo dopisavanja poštnine prosta, posluževati poštnine prostih dopisnic. Za to so prirojeno posebne, belo dopisnico brez vtisnene znamke.
— (Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega zastopa za občino Mozel bil je županom izvoljen Ivan Lakner, občinskima svetovalcema pa Ivan Šemič in Josip Jonke.
— (Rokrutovo obnašanje.) Znano jo, da naši fantje radi nekoliko pokriče in povadijo moč svojih prsij, ko jim je treba iti v vojake. Ko se bližajo prvi dnevi oktobra, čujejo se skoro povsodi otožni, hripavi glasovi, ki z nepopisno vztrajnostjo prepevajo znane vojaške pesni in bolesti ločitvo. „Oh adijo očka, oh adijo mamca, oh adijo ljub’ moj brat . . . itd." doni človeku nasproti, ko sreča tolpo Marsovih nadepolnih sinov. In kdo bi jim to zamoril, dokler dolgo no prekoračijo mojo dostojnosti! Drugače je seveda pri naslednjem slučaji, o katerem nam poroča prijatelj : Nekov Pr. Sk. iz Šmartna pri Litiji je moral „einrukati" k „tem bolim". 27. sopt. marširal jo na poti v Ljubljano skozi Solo (občina grosupeljska) in tam so je hotel posebno skazati. Prod noko hišo zagnal jo na sredi coste dinamitno pa-trono ob tla, da se je z glasnim pokom razletela. Par šip je zažvenkotalo na tla, druga nesreča pa se hvala Bogu ni pripetila, čeravno je na pragu dotične hiše sedela deklica, ki bi se bila lehko poškodovala. — Surovež je provzročil občno noje-voljo s svojim nevarnim činom.
— (Truplo) našel je dn6 26. m. m. posestnik Janez Avsec iz Knežje Njive (okr. logaški) v gozdu „Šrambah v kočevski dolini". Nesrečnež je Janez Ravšelj iz Markovca, katerega so od 16. m. m. pogrošali. Preiskovanje je pokazalo, da so je Ravšelj sam umoril, se obesil, kajti okolo vratu imel je motoz.
— (Popolni lunin mrak), kateri bodo dne 4. t. m., videl se bode ob ugodnem vremenu tudi pri nas. Ta dan ob 9. uri 9 minut stopi luna t senco zomljo, ob 10. uri 9 minut so pričuo po polen mrak ter traje do 11. ure 42 minut; mrak prestane ob 12. uri 42 minut.
z seje mestnega odbora ljubljanskega.
V	Ljubljani, 30. soptombra.
Navzočnih jo 20 mestnih odbornikov, predseduje župan P. Grasselli.
Župan prečita vabilo k slovesni sv. maši, katera so bode 4. oktobra na godovni dan Nj. veličanstva presvetlega cosarja služila v stolni cerkvi.
Prva točka dnovnoga roda jo c. kr. dežolnega šolskoga sveta dopis mestnomu šolskemu svotu glodč mostnih ljudskih šol.
Župan Grasselli jako obširno pojasni vso zadevo od časa, ko se je v mestnem zboru sklenil predlog do dež. šolskega svfeta, naj uvode slovenski pouk na mestnih ljudskih šolah, do zadnjega ukaza c. kr. deželnega šolskega sveta z dnč 12. julija 1884.
Poroč. šolskega odseka dr. Tavčar stavi po obširni utemeljitvi naslednje predloge:
1.) Proti ukazu c. kr. dežolnega šolskega sveta z dnd 12. julija 1884, štev. 1324, se ima v imenu občino takoj in brez vsake zamudo vložiti rekurz na visoko naučno ministerstvo.
2.) Če bi ta rekurz brezvspešen ostal, ima se v imenu občine vložiti pritožba na upravno sodišče.
3.) Visoki c. kr. deželni šolski svfet se poprosi, da, ker se je rekurz o pravem času vložil ter so za tega delj glede z ukazom dnd 9. junija 1883, št. 447, vpeljanega učnega jezika toliko časa ničesar spremeniti ne sme, dokler se ni rekurz postavno rešil, dejanjsko izvršitev svojega ukaza z dnč 12. julija 1884, št. 1324, takoj vstavi.
4.) Deželnemu šolskemu svetu naj se poroča, da je mestna občina takoj pripravljena na svojih ljudskih učilnicah aktivirati nemške paralelke, če bi se po postavni poti izkazalo potrebno število nemških otrok in oziroma postavna potreba takih paralolk.
Dr. Zarnik podpira predlogo šolskoga odseka. On pravi, da vsaka vlada dela na ponemčevanje, češ, prej se je reklo, da nimamo učiteljev, zdaj zopet je drug izgovor, da nimamo knjig. Sestavila se je neka komisija za sestavo knjig, katere so potrebujejo. Ta se jo zbrala dva- ali trikrat, potem pa jo vso zaspalo.
Govornik potem omenja tržaške razmere ter konečno meni, da je za prave kranjske Nemce obilo skrbljeno z nemškimi šolami v Ljubljani, imajo nemško protestantovsko šolo, Waldherrjovo nemško šolo in naposled še nemško vadnico.
Odb. G o go la pravi, da so po najnovejšem ukazu deželnega šolskoga sviita deca no bode naučila ni slovonSčine, ni nemščino tor ji ne bode možno, na gimnaziji vstopiti v nobedon oddelek.
Odb. dr. Dorč jadikuje, da se hoče prvi občini v deželi kar za hrbtom odkazati učni jezik in uvesti ponemčovanjo. Govornik udriha potem še z debolim batom po našem listu tor mu v nesalon-skih izrazih podtika besedo, katerih nikdar izjavil ni.
Pri glasovanji vzprej mo so vsi predlogi šolskega odseka jednoglasno.
V	glavni odbor za obdelovanje močvirja izvolijo so gg. Jakob Tomc in Fran Trtnik. Mestnim redarjem in mostnemu tesarju Mihaelu Anžiču dovolita so dve potletnici.
Mestno zemljišče ob Tržaški cesti, za katero jo došlo več ponudb, so sklene prodati po javni dražbi. V Hrenove ulico so skleno vpeljava plino-vih cevij in razsvetljava to ulice s plinom. Potem se javna seja skleno in prične so tajna.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu“
Trst, 1. oktobra. Grški kralj z družino je dospel semkaj; na kolodvoru je bil sprejet od grške kolonije, ki mu je poklonila krasen šopek. Potem se je takoj odpeljal na vojno ladijo „Amphitrite“ in odplul proti Pireju.
Dunaj, 80. septembra. Cesar prišel je sim ob 4. uri iz Godolla, vzprejel je na kolodvoru v Penzingu bavarskega princa Leopolda, in ob 8'/i- uri podal se je v pruski gardni opravi pozdravit saškega kralja in cesarjeviča pruskega Viljema na kolodvor severno-zapadne železnice, kjer je bila postavljena častna kom-panija. Zbranih bilo je tam mnogo dostojanstvenikov. Po prisrčnem pozdravu spremil je vladar goste, katere je množica na cestah navdušeno pozdravljala, v Schonbrunn.
Praga, 30. sept. Cesarski namestnik odgovoril je na interpelacijo Knolla gledč šolstva rekoč, da je za deželni šolski svet jedino le dotični šolski zakon merodajen, kateri se je do sedaj povsod strogo spolnjeval, kar so dokazale vladne preiskave. Cesarski namestnik je čuval pri vsaki priložnosti popolno objektivnost. Glede slovesnosti, omenjenih po inter-
pelantih, je cesarski namestnik dokazal iz aktov, da so se cesarske oblasti povsod najstrožje objektivnosti posluževale, kadar se je primeril kak posamičen izgred gledž jedne ali druge narodnosti, in cesarski namestnik tukaj pač druzega ne more nego ponavljati, da iste brez razločka, naj bodo jedne ali druge stranke, vrlo obžaluje in obsoja ter se bo vedno takim izgredom po robu stavil. Oblasti so svojo dolžnost povsod vestno spolnjevale in so si vedno prizadevale, zadeve, tikajoče se te ali one narodnosti, po polnem objektivno in ravno-pravno obravnavati. Tako postopanje ugaja sporazumljenji med obema narodnostima, iu si je vlada vedno prizadevala prisvojiti si ga in se bo tudi vedno držala sporazumljesja med obema narodnostima, čuvajoč popolno ravno-pravnost.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 1. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg	r	bankovcih...................80’85
»	»	>	»	srebru..........................81-95
Zlata renta..............................................103-	—
5°/0 avstr, renta........................................95	•	95
Delnice ndrodne banke................................... 856'	—
Kreditne delnice.........................................291	•	60
London 10 lir	sterling................................121-55
20 frankorec............................................... 9'665
Cekini c. kr.......................................... 5-77
100 drž. mark..............................................69-75
XJi*ad.ni glasnik
z dnč 1. oktobra.
Razpisane slnžbe: V Novem Mestu službaokr. živinozdravnika z dohodki XI. službenega razreda. Prošnje do 4. novembra c. kr. dež. predsedništvu za Kranjsko. — Pri c. kr. okr. sodniji na Brdu služba kanclista z dohodki XI. službenega razreda. Molbenice, z dokazi potrebne sposobnosti, do 28. oktobra t. 1. predsedniStvu c. kr. dež. sodnije. — V Beli Peči služba poštnega odpravnika (ekspeditorja); kavcije 300 gold. Molbenice v treh tednih c. kr. poštnemu in brzojavnemu vodstvu v Trstu.
Naprava novih zemljiških knjig: V Kranji pri c. kr. okr. sodniji za katastralno občino Luže; poizvedbe do 20. oktobra 1.1. — Pri c. kr. sodniji v Š k o f j i Loki za katastralno občino Železnike; poizvedbe dn6 10. in 11. oktobra t. 1.
Pod varstvom: Lovrenc Sitar iz Zgorenjih Dupelj zaradi blaznosti, varuhom mu je postavljen Ant. Sitar iz Tržiča.
Eks.javne dražbe: V Ljubljani Jul. pl. Val-maginija graščina Reitenburg (8000 gld.) dnž 20. okt. ob 10. uri pri c. kr. dež. sodniji; — zemljišče Val. Jesiha z Studenca (50 gld.) dnš 4. oktobra.
Tuj oi.
Dnž 29. septembra.
Pri Maliči: Ziriner, Kloss in ICellermann, potovalci, z Dunaja. — Koberl, zasebnik, s soprogo iz tirado.
— Mikuličič z rodbino iz Bukovara. — Schuster, trgovec; baron Luterotb, zasebnik; vitez pl. Regnart, c. kr. dvorni svčtnik. in Striidhof, zasebnik, iz Trsta.
— Vitez Langer, zasebnik, iz Celovca. — Pl. Lenk, graščak, s soprogo z Reke.
Pri Slonu: Gariner, zasebnik, iz Kahire.— Dušmanič, profesor, iz Belgrada. — Dr. Hoffmann, zdravnik, iz Lesc. — Kraus, potovalec; Taussig, trgovec, in To-polovšek, profesor, z Dunaja. — Monti, c. kr. lieu-tenant, iz Zagreba. — Wilczek, potovalec, iz Varaždina. — Kautschitsch, graščak, iz Spod. Sevnice. — Tranner, rudn. uradnik, iz Idrije.
Pri Tavčarji: Sobotla, trgovec, iz Berolina. — Allodi, zasebnik, iz Trsta Pri Bavarskem dvoru: tiaračin s soprogo iz Zagreba.
— Gradišnik, zemlj. posestnik, z Vranjskega.
Meteorologično poročilo.
P a Q	Čas opazovanja	Stanjo barometra v mm	Tompo-ratura ,	Votrovi	Nobo	Mo-krina t mm
U CD d eo	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	743-40 740-66 740-70	+ 5-4 +17-6 +10-4	bzv. vzh. sl. bzv.	megla js- >	0-00
Za prihodnje leto 1S85.
V zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
Slovenska
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
Petnajsti redni
generalni zbor
v Ljubljani četrtek dn6 16. oktobra 1884
ob 4. uri popoludne v ravnateljski pisarni družbe.
red.:
Dnevni
a) Poročilo o posledkih v minolem poslovnem letu.
b) Poročilo pregledovalnega odbora.
c) Predlog upravnega sv&ta o porabi dohodka.
d) Volitev upravnega svčta zaradi potekle funkcijske dflbe po §§ 17, 24 in 25 pravil.
e) Volitev ravnatelja iz upravnega sv6ta zaradi potekle funkcijsko dfibe po §§ 17, 24 in 25 pravil.
f) Volitev pregledovalnega odbora.
g) Potrdi se od upravnega sveta sprejeti prokurist.
Gospodje delničarji, ki se hote glasovanja udeležiti, so v zmislu § 10 prošeni, da delnice svoje ulože pri družbeni blagajnici najdelj do dne 10. oktobra in vzprejmč tii legitimacijske listke.	(97) B—2
Odgovorni urodnik prof. Pr. Šu ki j o
Tisknta in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.