p.1?lll;n I nllAon« .1 nntA«iwl * wo« •• i nu joubuuu » ^uiu « IUI .\l l O I v I .A ■i" ' V Ljubljani, v nedeljo 12. junija 1912 Štev. 133 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izihija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^ena J )i 1) SEOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. f0.b50 io 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Več solnca! Kaj vse premore dobrotna solnčna toplota! — Videli smo to pretekle tedne, ki so bili redko obla-godarjeni s solncem. Nizko se je sklanjal nebesni svod, žalostno je v hladnem vetru pošumeval gozd in že smo se bali, da je letos narava preskočila poletje. Mrzlo deževje je oplašilo rastlinje, da je zaprlo cvetne čaše in celo ptiči, ki v tem času počno takšen dirindaj, so se poskrili in žalostno umolknili. Toda že je vse drugače. Danes leži solnčna luč nad poljem in travniki, ki ogrevajo svoje mlado zelenje na toplem solncu. Kakšno razkošje barv! Mislil si, da je le ena zelena barva, stoprav v solncu vidiš, da jih je tisoč! Vse se je veselo in radostno prebudilo, vsaka bilka, vsaka roža stega svojo glavo, da bi bila bližje solncu. Zbori ptičev so oživeli, kakor da se je znova rodila pomlad. Čudoviti učinki solnca! Ali je v našem malem življenjskem krogu kaj dosti drugače? Že nekaj zunanjega solnca nas kar prenaredi, da postanemo bodre, solnčne volje. Kaj šele, če je v srcu, v duši solnčno in svetlo! V svetlu notranjega dobrega razpoloženja gledamo svet z drugimi očmi: ljudje in stvari, delo in skrbi in tudi molitev je čisto drugačna, če je naše srce potopljeno v sivo meglo ali pa če se koplje v svetlem solncu. Kadar je v naši notranjosti toplo in solnčno, nam je vse življenje polno solnca. Ako pa je duša zastrta s tegobnimi mislimi in ujeta v žalost, tedaj nas tlači vse delo in poklic in celo občevanje z drugače dragimi osebami. In celo mi sami, — ki smo največji lastni rablji — čutimo, da smo drugi pri dobrem aH slabem razpoloženju. Vsak pozna ljudi, ki povsod, kjer se pojavijo, učinkujejo kakor svetel solnčni žarek. In ni niti treba, da so mladi. Njihov pojav, prijeten značaj, vedno dobra beseda, neusiljiva pripravljenost pomagati, kjer se da, — vse «o učinkuje osvežujoče ua vsakogar, kdor pride z njimi v dotik. To dobrotno spremembo v občevanju z ljudmi občutimo dandanes že kar z gladno hvaležnostjo, zato ker je vedno več ljudi, ki so izgubili glavo, dušo in živce in tekajo okrog ter enervirajo vsakogar, ki jim pride naproti. Pa pustimo jih. Govorimo rajši o ljudeh, ki nosijo solnce v očeh in mirno prijazno besedo, ki učinkuje na nas kakor dobro vino. v katerem je zavrela solnčna toplina vročega poletja. Seveda so to često le tako srečne narave, da vse dogodke v življenju, ki imajo nujno solnčno in senčno stran, vidijo in sprejemajo od solnčne plati. Toda k temu se moramo nekoliko vsaj vsi vzgojiti. Važen del samovzgoje je, ako kdo razliva okrog sebe toplo solnJao luč ali pa širi ledeno mrzloto. O Japoncih pripoveduje, da je to ljudstvo otrok solnca in večnega smehljaja. Njihova usta obkroža vedno nasmeh in naj govore o resnih ali veselih stvareh. Tako je nekemu japonskem poslaniku v Evropi umrla žena. Vsi so vedeli, da jo je srčno ljubil. Tem večje je bilo presenečenje, pri kolegih, ki so mu prihajali izrekat sožalje, ko jih je sprejemal z smehljajočim obrazom. Z nobeno potezo ni izdal notranje bolesti. Diplomat, ki je bil z njim v tesnejših zvezah, si je dovolil nad tem izraziti svoje začudenje. In kaj mu je odgovoril Japonec? >Mi smo tako vzgojeni, da bližnjemu ne smemo prizadeti nič žalega. Strašno me je udarila Usoda, toda to je moja stvar in mora moja stvar tudi ostati. Mar naj pustim, da bodo vsled tega še drugi trpeli?« — Tako zadržanje je junaško, odkriva pa tudi ljubezen, veliko ljubezen do sočloveka. Bilo bi mnogo več solnčnih dni v življenju, ko bi si tudi mi osvojili japonsko modrost. Pustimo bližnjega kolikor mogoče pri miru s težavami, ki so samo naše. Obdržimo zase svoje skrbi, svoje neuspehe in svojo slabo voljo. Toda ven z vsem, kar more drugim napraviti trenutek veselja! Saj so to pravzaprav pravila družabnega občevanja, ki zahtevajo, da v občevanju z ljudmi vse, kar je prijetno, podčrtamo, neprijetnosti ln vse, kar je trpko, neuglajeno, surovo, pa izbegavamo. Po tem se ravnamo v obleki in nastopu, pri pozdrav-ljenju in izkazovanju uljudnostl. Splošno velja za neomikano, preveč o sebi govoriti. Kaj naj počno ljudje z vso to malenkostno revščino, ki jo razkazujemo pred njimi! Pa je že tako, da so nekateri ljudje kakor hudouren oblak, ki zastre solnce. Kakor hitro se pojavijo, vržejo med najboljše razpoloženje tako Jobovo novico, da se mahoma pooblačijo obrazi. Taki črnogledi nezadovoljneži seveda težko prenašajo sebe in svoje težave, — toda zakaj naj radi njih trpe tudi drugi? Kadar gremo med ljudi, pustimo doma vse sitnosti, s katerimi Di utegnili zagreniti družbo. Molk pomenja v tem primeru zlato. Samovzgoja to zahteva in nič manj ljubezen do bližnjega. Veselje, kjerkoli ga najdemo, moramo množiti, ne pa ga kratiti in sejati nerazpoloženje. Velika umetnost in tudi velika čednost je v tem, da znamo poslušati bližnjega in v pravem Času izreči dobro besedo. Solnčna zdravilna moč je v taki besedi, vredna več kot cekin. Izhaja iz odkrito pripravljenosti, bližnjega razumeti in ga razveseliti kakor že: ali da sočustvuješ, ali pa, da se z njim veseliš. Poradovati se je navadno težje kot sočustvovati, toda je izraz pristne tovariške ljubezni. Veselje hoče odmeva v drugih dušah, ker je potein še enkrat tako veliko. Ako nimamo lastnih uspehov ln veselja, s katerimi bi vzradostili druge, bodimo tem prizadevnejši da radost drugih src odmeva tudi v našem srcu. Prinašati solnce, osrečevati in razveseljevati soljudi — ali moro biti kaj lepšega danes, ko je toliko razdrtih in trpečih src. To je božje poslanstvo, ki vse povsod rodi novo življenje. Neoplojeni ovenejo nešteti cvetovi mrzlega dežja in slane. Le v mehki aolnčai toploti orjpravlja cvetlični prah MacDonald v Parizu Anglija za črtanje reparacij - Pripravljena je tudi odpustiti dolžnikom svojim Pariz, 11. jun. fr. Nocoj prispe v Pariz angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald, ki ga spremljata njegova hčerka in njegov tajnik. MacDonald je namenjen v Ženevo in Lozano, a se bo ustavil v Parizu na izrečno vabilo francoskega ministrskega predsednika Herriota. Z njim bi se rad razgovoril o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu v Ženevi, predvsem o razorožitvi ter tudi o reparacijskem problemu in o bodoči svetovni gospodarski konferenci, to je o problemih, o katerih bodo razpravljali v Lausanni. Na dnevnem redu pariških razgovorov je tudi vprašanje Podonavja. Že dejstvo, da MacDonalda ne spremljajo tehnični izvedenci, kaže, da bodo imeli razgovori samo splošen značaj, ne pa tehničnega. Gre le za politična načela, po katerih naj se rešijo omenjena vprašanja. Pariški razgovori ne bodo prinesli nikakega presenečenja. Angleška diplomacija jc v zadnjem času res prevzela nekako vodilno vlogo pri reševanju teh problemov, znana je med drugim njena pobuda za mednarodno gospodarsko konferenco. Njena vloga je stopila toliko bolj v ospredje, ker nalagajo okoliščine, predvsem nov položaj v Nemčiji Herriotu izredno previdnost v zunanje političnem pogledu. V času, ko je svet pričakoval od Francije odločno inieijativo, smatra francoska vlada za potrebno, da se ne prenagli in da ostane samo na straži. MacDonald prvotno ni imel namena potovati v Ženevo, pač pa naravnost v Lozano. Za Ženevo se je šele pozneje odločil, da bi prinesel na razorožitveno konferenco nekaj novega življenja in da bi pripomogel do praktičnega zaključka ostrih pogajanj. Po pisanju >Timesa« bi lahko sklepali, da se bo MacDonald zadovoljil s predlogom, naj bi se vse države obvezale, da ne bodo povišale izdatkov za oboroževanje. Na ta predlog bodo gotovo pristali tudi Francozi. Glede reparacij je znano, da stoji Anglija na stališču, da se reparacije morajo končno črtati, češ, da bo mogoče edino na ta način utrditi mednarodno zaupanje in vsaj deloma rešiti inednarodno-gospo-darsko krizo. Toda MacDonald se zaveda, da je silno težko izvesti ta načrt, ker se protivi Amerika brisanju medzavezniških dolgov, to je dolgov evropskih držav napram njej. Ako je »Times« dobro informiran, je postala Anglija nekoliko bolj energična tudi proti Ameriki; saj predlaga »Times«, ki ga smatrajo za nekako glasilo splošnega angleškega, javnega mnenja ne glede na strankarsko pripadnost, naj so reparacijsko vprašanje definitivno reši in naj se črtajo tudi meddržavni politični dolgovi. Angleška vlada lahko mirno izjavi v imenu vsega angleškega imperija, da je pripravljena črtati svoje terjatve napram vsaki državi, ki bi istočasno pristala na črtanje svojih reparacijskih terjatev napram Nemčiji. »Times-;: skuša s takšnim pisanjem brez-dvomno pritiskati na Ameriko, naj bi ona to napravila, kar »Times« predlaga angleški vladi. Nobenega znamenja ni, ki bi kazalo, da bi prišlo med Francij* in Anglijo do tesnejšega sodelovanja, pač pa je gotovo, da bo Anglija ostala zvesta dosedanji liniji, ki je prijazna Nemčiji. Sicer se Anglija ne mara vezati z nobeno državo. »Times« je v komentarju k Herriotovemu ekspozeju v zbornici posebno podčrtal, da naj se. izven Zveze narodov ne snujejo nikake politične zveze. Značilno je tudi, da je novi nemški zunanji minister von Neurath pred svojim odhodom iz Londona, kjer je bil doslej poslanik, izročil MacDonaldu spomenico, ki vsebuje nemške zahtevo glede reparacij. Nemčija očividno stavi še vedno vse upanje na Anglijo. Pariz, 11. junija, ž. MacDonald in sir Simon sta danes ob 5.20 prispela v Pariz. Lodon, 11. junija. A A. Za bivanja v Parizu bosta predsednik vlade MacDonald in zunanji minister sir John Simon bivala na angleškem poslaništvu. Kdaj odpolujela angleška ministra dalje v Švico, še ni definitivno določeno, vendar se domneva, da bosta zapustila Pariz že koj v začetku prihodnjega tedna, ker se začne lausannska konferenca že v četrtek. Ostali člani britanske delegacije na lausan-ski konferenci sir Herbert Samuel, Neville Cham-berlain in Walter Runciman zapuste I.ondon v torek. London, 11. jun. ž. Pariški dopisnik »Timesa« potrjuje optimistično izjavo Herriota o izgledih lau-sannske konference. V pariških političnih krogih naglašajo, da bo Herriot popolnoma opustil trdovratno stališče dosedanje francoske vlade, ki je sabotirala ženevska pogajanja in s tem že skoraj onemogočila lausannsko konferenco še prej, nego se ja sestala. Papen o nalogah svoje vlade Obširen, toda zelo nejasen političen in gospodarski položaj Berlin, 11. jun. tg. Nemški državni kancler von Papon je imel danes dopoldne na obrnem zboru nemškega kmetijskega sveta v Berlinu nagovor, v katerem je navajal: Gospod državni predsednik nujo poklical v državno službo v urah, ki so najod-ločilnejše v povojnem razvoju. Polagam važnost na to, da poudarim, da ima sestava novo vlade malo opraviti z običajnim sistemom menjavanja parlamentarnih kahinefov, temveč da gre pri tem za dokumentiranje načelne nove ureditve državnega vodstva, seveda pa v okviru državne ustave. Nezaslišani duhovni in matcrijalni položaj nemškega naroda zahteva, da se vodstvo države osvobodi vezi strijnkarsko-političnih doktrin in da se vse sile združijo za preporod Nemčije. Splošni položaj, ki ga je našla nova vlada skoraj na vseh poljih, je obupen. Izrecno ugotavlja, da to ni krivda prejšnje vlade, katera si je prizadevala, napraviti jasno bilanco. Kmetijstvo, industrija, trgovina in obrt so razdejani že v toliki meri, da sirašne mero tega razdejanja niti približno še ne poznamo. Obnovitev gospodarskega, finančnega in političnega reda zahteva, da se nova vlada takoj loti temeljnih problemov, ki bodo vsem slojem ljudstva naložili hude osebne žrtve in pritrgovanje. Vlada smatra, da mora novi nemški državni zbor doprinesti nedvomno večino za politiko duhovnega, moralnega in gospodarskega reda na narodni in socialni podlagi. Tomcljna napaka je, da bi omnipotentna in osebna država mogla stopiti na mesto osebnih obveznosti delodajalca. Seveda ima država sama pri sedanjih velikih stiskah naroda tudi sama jasno dolžnost za socialno pomoč in bo vlada smatrala za svojo najvažnejšo in najčastnejšo dolžnost, da bo ohranila tozadevne ustanove za trpeči narod. Preko tega pa vidi vlada najboljšo pot za socialno skrbstvo v tem, da bo z organizalorično preuredbo gospodarstva skušala izbrisati napake kapitalističnega sistema in pripraviti narodu delo in kruh. O agrarni politiki je izjavil državni kancler: Sporazumnega mnenja smo. da je zdravo kmetij- Novi napadi v Zagrebu Zagreb, U. junija, ž. Po napadu na dr. Buda-ka, ki je izzval v vseh krogih meščanstva veliko ogorčenje, sta bila danes ponovno napadena od neznane skupine ljudi pravnik Ulenovič in g. Ko-njevod. Oba so vsled težkih poškodb morali prepeljati v bolnišnico. Zagreb, 11. junija, ž. Aretirani napadalec na dr. Budaka, Šaban Šahinovič je bil včeraj izročen sodišču, Preiskavo voti osebno generalni inšpektor notranjega ministrstva Aleksander Kuzmanovič, ki je prispel nalašč zato iz Belgrada. stvo in ljubezen do grude tesno zvezana z nemškim kmetom, da ni samo prvi pogoj za materijal-no prehrano, temveč še bolj za duhovno preroditov i rale zemlje, ker morejo samo iz tega pravira zveze Nemcev z Bogom in njegovim ustvarjenjem rasti neve moči, katero danes potrebuje narod. Ozdravljenje kmetijstva pa jc tudi nujna potreba narodnega gospodarstva. Mrčna smotrena agrarna politika mora biti podlaga vsakega zdravega -aztoja, ki skrbno ocenjuje interese svojih in tudi drugih poklicev in s tem koristi celoti nemškega gospodarstva. Banke se posJttiujeio § 5 zakona o zaščiti hmeta Belgrad, 11. jun. I. Danes je izdal ministrski svet uredbo, s katero dobivajo hranilnice v Gorskem Kotam, Ravni gori, v Kotam, Bosanska banka in Muslimanska kreditna banka v Foči pravico, da sc poslužujejo privilegijev § 5 zakona o zaščiti kmetov ter sc jim dodeljujejo posebni državi.' komisarji. S to uredbo jim ni treba izplačevati vlog. Zagrebška vremenska napoved. Jasno, lahno oblačno, stalno in toplejše. Dunajska vremenska napoved: Ni gotovo, da bi dosedanje lepo vreme trajalo še dalje. Volitve v Romuniji bodo 17. julijja Povratek g. Auboina Belgrad, 11. junija. 1. Kakor smo že javili, je romunski kralj Karel že dejansko podpisal ukaz o razpustu romunskega parlamenta. Nove volitve bodo 17. julija in novo izvoljeni parlament se bo sestal začetkom avgusta k izrednemu zasedanju. Med posameznimi strankami se vršijo intenzivna pogajanja o tem, kako bi semogle ustvariti volivne zveze. Narodna zaranistična ali kmetska stranka se je že sporazumela z nemško in madjarsko stranko za skupen nastop pri volitvah. Podrobnosti tega sporazuma bodo objavljene pozneje, pač pa se lahko že danes trdi, da so madjarski in nemški manjšini obljubljeni gotovi mandati. Istolako se pogaja dr. Lupu z ligo proli oderuštvu in socialnimi demokrati kakor tudi z voditeljem kmetskega pokreta v Besarabiji za ustvaritev volivne zveze. Značilno je, da se je dosedanji francoski svetovalec pri romunski narodni banki Auboin vrnil v Romunijo, akoravno jo jo že pred nekaj dnevi zapustil z ogorčenimi besedami, da ima dosti Romunijo in da se nikdar več noče vrniti v to državo. Povratek francoskega finančnega strokovnjaka se nocoj razlaga v političnih krogih tako, da tudi Francija smatra romunski finančni položaj za po-voljen, oziroma da je francoska vlada prepričana, da bodo nove volitve postavile, na čelo Romanske vlado, v katero bodo francoska vlada in fmnroike finance mogli Imeti več zaupanja kakor v pred. hodno vlado profesorja Jorge. Ali navzgor ali navzdol palmira-miter bodoče sadeže. Kdor širi solnce krog sebe, obuja novo življenje in je sostvaritelj božjih del. Precenimo svoje dnevno delo po tem, koliko smo čez dan naredili veselja. Najlepši in najbogatejši bodo tisti dnevi, v katerih smo zelo mnogim pripravili vesel dan. Če pa nismo nič dobrega storili, potem bi morali tudi mi žalostno vzklikniit: diem per-didi, dan je izgubljen! Prinašati solnce — je dokaj lažje onemu, ki v življenju izpoveduje krščanski svetovni nazor. Saj je naša vera prepletena z žarkim optimizmom in krščanski Človek je zadnji, ki bi smel kloniti in povešati glavo. Kvišku srca! je vsakodnevna visoka pesem pravega kristjana, iz katere črpa kljub težavam, ki so neizogibne, polno veselja in moči do osrečujočega stvariteljuega dela. palmira mdoza bltije cbx goUo:rndikjy kAjemahtopenjy, kL *yuicto na kukiJu, polti Sk LaMsioitL isi oii}cxM^oči duh poihAx>aJo',da. je Irti^e 5 palmira milom, pncu>i uAitek. 75 tet Ll Dolinšck. , London. U. jun. To odhodu japonskih čet iz Šanghaja in njegovega rajona je Kitaj zopet postal pozorišče anarhije in državljanske vojne. Pokret zedinjenja Kitaja je ugasnil, še preden se je prav začel. Pokazalo se je zopet, da je razpad Kilaja menda neizogibno dejstvo. Spor med Čanknjšekom in Kantonom Kakor znano, je branila Šanghaj pred Japonci lako zvana 9. armada pod poveljstvom generala, ki pripada kantonski stranki. Njenega hrabrega odpora ni zlomila samo moderna vojna tehnika Japoncev, ampak predvsem okolnost, da ji najvplivnejši člnn nankinške vlade Čankajšek ni pošiljal zadostne municijo in hrane ter drugih potrebščin. Nankinška vlada je bila zaradi nevarnosti, da Japonci zasedejo ludi Nanking, preložila svojo rezidenco v Lojang, kjer bo rezidirala lako dolgo, dokler ne bo rešen spor z Japonsko radi Mandžurije. S tem je Čankajšek, ki je danes spet »generalissi-nius vsega Kitaja«, odtegnil svojo vlado vplivu Kan-toncev, ki imajo, kakor znano, močuo levičarsko smer, in so imeli namen nankinško vlado sploh strmoglaviti. Lojang leži severno od Nankinga v provinci Ilonan, kjer ni nobenih tujcev in so tudi prometna sredstva zelo redka. Lojang je bil rezidenca Kitajske že pred 3000 leti. Baje namerava kitajska nacionalna stranka (kuomintaiigj Lojang sploh proglasiti za rezidenco Kitajske, ker bi se od tod lažje branila enota države, od katere so Sovjeti odtrgali že zunanjo Mongolijo, Japonska Mandžurijo in velik del notranje Mongolije, v kitajskem Turkestanu pu tudi čedalje bolj narašča vpliv Sovjetov, dočim sc Tibeta, kakor znano, hoče počasi polastiti Anglija. Zopetni dvig komunizma Zaradi zopetnega dviga Čankajšeka se je napetost med nankinško oziroma lojanško vlado in Kantonom zopet zelo povečala. Danes se Čankajše-kova vlada nahaja s Kantonci, oziroma z južnim Kitajom, naravnost v vojnem stanju kakor pred letom. Nade, hn kozaiček •/a en dinarček in razumljivo je, da imajo ves čas polno-gostov. Na dm. postrežejo obiskovalcem s ,-.(!() do 2C,m kozarci in na ta način so pridobili ee marsikoga, da bo šel kupit vino v Belo krajino k, jo' vinska kriza še najbolj tare. Prodajajo pa akademiki Belokraujci in gospodične v belokranjskih narodnih nošah. , . ... Povsem pravi zastoujkar, ki po ni hotel niti ničesar razstaviti, ampak se držal modernega principa Ui je zlasti v zapadnih državah že zdavnaj prodrl, namreč, da je prvo postrežba svojih odjemalcev, je pa Bala. Ta je pustil svoje čevlje v me--tu kjer si jih lahko vsak v miru izbere iu pomeri, 'v svojem paviljonu pa je namestil dva sna-žilca čevljev in dve kabini za nego nog. lam si pusti lahko vsak posetnik velesejma zastonj osna-•>ili svoje čevlje, da se mu svetijo, kakor da bi bili novi. Če ima pa potem kdo še kake druge težave na nogah, mu pa zadaj za zavesami, če hoče, poležejo'vsa kurja očesa in še vse druge nadloge, ki m jih je naliodil na noge. Seveda tudi zastonj Zato ni'čudno da temu paviljonu ne manjka obiskovalcev in da kaj radi hodijo k njemu vsi, četudi niso odjemalci Bata čevljev. Sedaj pu še eno izjemo. Ui smo jo lahko na velesejmu prav veseli. To je ludi nekakšen zu-stonjknr. Mislimo nekoga, ki si je postavil svoj iotor pod velikim solnčniUom in Ui streže mimo idočini po principu: Napol zastonj. V bližini ceske-ga paviljona je in prodaja peresa, podarja polnilna peresa, ki jim prilaga celo garancijsko pismo. Niegova največja odlika pa je, da je edini med vsemi velesejniskimi lnarelarji . ki govori res lepo slovenščino, .le namreč Mariborčan, ki pa se v ostalem v ničemer ne loči od svojih tovarišev. Govori in razbga prav tako hitro, hvali prav tako kot drugi, saiuo slovenski, dočim drugi ponujajo svojo robo v nemščini, srbohrvaščini in raznih drugih mešanicah. Privoščimo mu, da bi napravil dober kup in tako našel posnemovalcev. Kaj 5*o «?c?ncs ? Kino Kodeljevo: Ob 17 in 20 30 Intrige ua Habsburškem dvoru . (Elizabeta: Lil Dagover, Franc Jofef L: Paul Otto). KAJ BO JUTRI? Kino Kodeljevo: Ob 20.30 .Intrigo na. Habsburškem dvoru i. LJUBLJANSKO GlEDAMSCC. Opcrn. Začetek ob 20. Nedelja, 12. junija ob 15: PRODANA NEVESTA v Tivolskem parku. ob 20: MALA FLORAMA v operi. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 13. junija: Zaprto. Torek. 11. junija: RUSALKA. Red D. Sreda. 15. juniji: BOIIEME. Gostuje Josip Rijavec. Izven. 3060 imamo krasno izbiro češkega in angleškega blaga za obleke, plašče itd. Vaša Uorist je ogledati si našo veliko zalogo — naša dolžnost postreči Vas prijazno dobro in poceni ŠpecisflSiia trgovina suhaa Kongresni irg S«. 15 (Nasproti nunske cerkve) ■7) Sprejemni izpit za I. razred uršulinske realne gimnazije v Ljubljani se bo vršil 24. in 25. t. m., oba dni od 8—12. Prošnje za sprejem naj se vlože 20. in 21. junija. Kolekovane morajo biti s o dinarskim kolkom. Prošnji se priloži šolski izkaz o dovršenem IV. ali V. razredu osnovne šole in rojstveni, oz. krstni list. Sprejemajo se učenke od 10. do 13. leta z odličnim ali prav dobrim uspehom. Učenke, Ui nameravajo stanovati v uršulin-skem zavodu, se morajo prijaviti od 20. do 23. junija pri predstojništvu zavoda, da zvedo sprejemne pogoje. Vpisovanje v 1. razred uršulinske vadnice v Ljubljani bo v četrtek. 30. junija in v petek, umu.....imun................................tu....................... šfofc za pomladanske obleke, apartne angleške in češke vzorce nudi v veliki izbiri najceneje pri Drago §cSftwab. HubSfana ............................................................................m 1. julija. Starši naj predlože pri vpisovanju rojstni, oz. krstili list in potrdilo o cepljenih kozah. © Dan ruske kulture. Po vsem svetu obhaja ruska emigracija že osmo leto na rojstni dan največjega ruskega pesnika A. S. Puškina svoj narodni praznik. Dan ruske kulture ie simbol n|e-nega notranjega edinstva in vez z veliko domovino. Kakor vedno obhajata Ruska Matica in Ruska invalidska zveza istočasno tudi Dan ruskega invalida. Prireditelji vabijo vso bratsko ljubljansko javnost k proslavi Dneva ruske kulture, ki.se bo vršil v sredo 15. t. m. ob 20 v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ulica 27). Vstop prost. Pri vhodu se bodo pobirali prostovoljni prispevki v korist ruskih vojnih invalidov. C^) .1. C. L. v Ljubljani je dobila od ('eškoslov. Jugoslov. Lige v Brnu naznanilo, v katerem nam ta predlaga izmenjavo dveh dijakinj iz Brna (sed-mošnlk) za dobo približno šestih tednov v času velikih počitnic. Gre za dve dijakinji iz najboljših rodbin z Brna, ki ponujajo bivanje v rodbini' (posebna soba, k dispoziciji tudi klavir in knjižnica. Ker smatra Liga to ponudbo kot zelo ugodno za naše dijakinje, ki se žele naučiti češkega jezika in spoznati tamkajšnje razmere, pozivamo s tem starše, ki bi se za lo interesirali, da se radi informacij ustmeno ubrjiejo na Jugoslov.-češkoslov. Ligo v Ljubljani, Knafljeva ulica 10-1. in lo čimpreje. TONE MALGAJ družba z o. z., pleskarstvo, ličarstvo, sobo- in žrkoslikarstvo Ljubljana — Kolodvorska ulica št. 6. 0 Vestfalei se vračajo. Razmere v Nemčiji so za naše rojake vedno bolj žalostne in vedno več naš*.i rojakov postaja tam brezposelnih. Nemci seveda ne trpe naših brezposelnih rojakov, ki so jim dolgo garali, ter jih izganjajo Vsak teden pride čez državno mejo najmanj ena skupina pribeglih Vestfalcev. Po navadi so vsi brez vinarja, ker so seveda svoje prihranke v dolgi dobi brezposelnosti že izčrpali. V petek je prišla v Ljubljano skupina "7 Slovencev, Prenočili so v ljubljanskih odgon-skih zaporih. Mestna občina jim je dala hrano, tako, da so bili vsaj siti, in jim preskrbela potne liste do domačih krajev. Pred odhodom v domače kraje, jih je mestni socialni urad še enkrat primerno pogostil pri Mikliču. Med vračajočimi je bil najstarejši star 71 let — tujini je pustil vse moči in se jo sedaj, kakor Cankarjev šimen Sirotnik vrnil v domovino — najmlajši pa je bil sinček nekega izseljenca, star 7 mesecev. Tako tepe usoda naše ljudi v tujini! vsak dau sveže FRANC MOHOR Ljubljana, Kolodvorska 6 0 Zanimivosti s trga. Včerajšnji ljubljanski i trg je že kazal sVojo 'spremenjeno sliko, kakor J vsako leto ob takem času. Salata prevladuje le še pri trnovskih branjevkah. Na trgu je zdaj očitno več zanimanja za zgodnji grah, prvi stročji fižol, za gobe ter za prve letošnje kumare. Grah prodajajo po 5 Din kg, »Proda« celo po 4.50 Din kg. Kumare so po 11—12 Din kg. Beli zgodnji stročji fižol je po 16—17 Din kg. Novi letošnji krompir prodajajo od 5 do 6 Din kg. Starega krompirja so pripeljali na Sv.. Petra nasip 3 voze, nudili so ga po 1.25 Din, na Vodnikovem trgu pa je bil v nadrobni prodaji po 1.50 Din kg. Gob prinašajo ženske vsak tržni dan več na trg. Pocenile pa se gobe kljub temu niso še prav nič. Prodajajo jih še vedno po 6 Din merico ali 12 Din kg. Tudi lepih, okusnih rdečih gozdnih jagod po 8 Din liter prinašajo ženske na trg vedno več, zlasti z Dolenjskega. S češnjami bo trg kmalu zasut. Domačih češenj sicer še ni, več pa pripeljejo goriških, ki stanejo kg 9—12 Din. Bosanskih češenj, ki so jih v sredo pripeljali mnogo in jih prodajali po 4—5 Din kg, včeraj ni bilo na trgu. Pri branjevkah na Poga-čarjevem trgu so se pojavile prve marelice po 28—32 Din kg. Kalifornijska jabolka so po 26 Din kilogram, domačih jabolk ni več. Novi letošnji paradižniki so po' 20 Din kg. Štajerski šparglji so po 5 Din sveženj. — Na perutninskem trgu so jajca po 1.25 Din par, vedno več prihaja na trg piščet po 28 Din par, bosanskih po 32 Din par, kokoši so od 28—30 Din ena, tako zvane »pergle« kokoške po 70 Din par, purani po 95 Din eden, ruladi zajci po 8 Din eden. — Naposled je treba omeniti živahen semenj ob Zmajskem mostu, kamor prinašajo ženske od blizu in daleč pestro cvetje in rože. Na tem živem, cvetočem vrtu sredi Ljubljane dobiš najrazličnejše cvetice, zbrane z gora in dolin, s poli in gozdov — od belih šmarnic in narcis ter rododendroma do poljskih belih in rumenih marjetic ler navadnih in gojenih nageljnov. Vse po okusu in za mal denar. © Sprememba posesti. Tomaž Mencingerjevo trinadstropno hišo šl. 12 v Škofji ulici, kjer je kavarna Krnpš. je kupil Irgovec Verlič iz Šiške. -Kakor čujemo, je tudi kavarna oddana odn. prodana in jo s 1. julijem I. I. prevzame kupec . plačilni kavarne Zvezde. 0Nočno služIlo imajo lekarne: Danes: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ranior, Miklošičeva cesta 20; jutri: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded.. Rimska c. 2j iu dr. St. Kmet, Dunajska cesta 41. U Maribor □ Za Maribor je to važno. V krogih železniških strokovnjakov se mnogo govori o nameravani reorganizaciji uprave železnic. Baje se obela posameznim ravnateljstvom večjo samostojnost: nekateri uradi, ki so bili tn leta centralizirani v Belgradu, se bodo zopet porazdelili po posameznih ravnateljstvih. Med temi uradi je baje tudi kontrola dohodkov, ki je bila premeščena v Belgrad iz Maribor?«« Ce pride res do napovedane reorganizacije, morajo poklicani faktorji podvzeli vse korake, da se vrne Mariboru zopet večji urad, mogoče celo kontrola dohodkov. Prostori za urade so še vedno nu razpolago, za mesto samo pa bi bilo zelo velikega pomena, če dobimo nazaj institucijo, ki bi zaposlovala večje število nastavljeucev. specijalist za notranje bolezni Maribor, PreSerroovai 2 ordinira nadalje redno vsak delavnik od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—4. ure popoldne Ob nedeljuh in praznikih ne ordinira. □ Dohodki mariborske carinarnice so znašali inaia meseca skupno Din 3,738.586. Na izvoz od-paueod navedenega zneska Din 11.468.25. □ Nov carinski posrednik v Mariboru. Finančno ministerstvo je odobrilo g. Štefanu Krautu, da otvori laslno carinsko posredniško pisarno. Več glej v oglasnem delu lisia. □ šie smo poštenjaki! Predstojništvu policije so bili v preteklem mesecu izročeni naslednji izgubljeni iu najdeni predmeti: 3 ročne torbice z manjšo vsebino denarja, avtomobilski akumulator, 7 kovačev v gotovini, desetliterski vrč mleka, zlat poročni prstan, denarnica z 18 Din, ženska zapest-na ura, trobojnica, dva kovača, zlata zapestna ve. rižica. □ Nevaren mešetar. Z ozirom na notico pod tem naslovom v petkovi številki pripominjamo, da ui stanoval Anton J. v Mlinski ulici, kakor se je v navedeni notici pomotoma glasilo. □ Poceni meso. Jutri v ponedeljek, dne 13. t. m. od osme ure zjutraj naprej se bo na stojnici za oporečeno ineso pri mestni klavnici prodalo 200 kg govejega mesa po dinarjev pet in sicer na osebo do 2 kg. □ Glasovnice... za inseratno glasovanje v poštev prihajajočih »Slovenčevih« oglasov se lahko še danes in jutri do 12 oddajo v upravi na Koroški cesti 1 ali podružnici na Aleksandrovi cesti 6. □ Crešnje postajajo cenejše. Prvič so se letos pojavile domače črešnje v večji količini na trgu. Dva voza so pripeljali kmetje, pa sta bila že dopoldne izpraznjena, ker je "bila cena za pričetek zelo zmerna — liter po 3—4 Din. □ Najboljši mariborski damski frizer se bo pokazal danes popoldne v Gambrinovi dvorani na tekmovanju, katero priredi zveza brivskih pomočnikov v damskem friziranju kot zaključek tečaja za friziranje. □ Sanatorij v Mariboru. Gosposka 49. — Telefon 23>58. Lastnik in vodja kirurg dr. Cernič. Najmodernejše- urejen, za operacije. Zdravilni aparati: Višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica ■»Hala«, emterocleaner. Zdravljenje z radijem (pijača in kopelji). Cene zmerne. □ Kopalne obleke, plašče, čevlje in perilo v največji izbiri dobite pri Babic, Maribor, Gosposka 24. -Is bi zamorci znali 2i>a Daj-Damov slačlolečl icjajte bi prodali Pritekli v Daj-Dam zapored. OLETT Radio Ljubljana predvaja danes od 3 popoldne naprej na Velesejmu priljubljeno Verdijevo opero »Rigoletto« v zasedbi milanske Scale, — Igra jo 600 wattna Philipsova ojačevalna naprava na osem elektrodinamičnih zvočnikov. Obiščite ob tej priliki Velesejem in razstavo naših radijskih aparatov ob paviljonu N! RADIO LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA 5 bija sigurno molje aruje Vaše obleke Zadnja poročila Narodi so v gospodarski vofai Pariz, U. jun. tg. Ob 17.10 slu dospela v Pariz MacDonukl iu sir John Simon. Na kolodvoru ju je pričakoval Herriot. Dopoldne je imel Herriot daljšo konferenco s francoskimi delegati za luusanusko konferenco. Po tej seji jc izjavil radikalni poslanec Boniiet. ki pripada francoski delegaciji, da tesno sodelovanje med evropskimi narodi še nikdar ni bilo tako potrebno kakor danes, vendar pa cilj sodelovanja med narodi po vojni še nikdar ni bil tako daleč kakor danes, kajti danes nismo na tem, da bi se sporazumeli, temveč narodi sc nahajajo v očitni gospodarski vojni. Iz poročila, ki ga prinaša Tempa" iz Rima, izhaja, dn se bo Italija v Lausanneu zavzemala za popolno črtanje reparacij in medzavezniških dolgov. Verjetno je, da bodo manjše države upnice v Lausanneu ludi odločneje stavljale svoje zahteve. Videti pa je iz postopanja evropskih . .'"sil, da bodo skušale najti rešitev brez ozira na , J bo storila AiiK-ik" ko je Stimson izjavil, da Amerika ne dovoljuje črtanju ali znižanju medzavezniških dolgov. Papen se zagovarja lierlin. 11. jun. tg. Veliko prerekanje med novo državno vlado iu nemškimi deželnimi vladami se je že začelo danes opoldne. Državni kancler voti Papen ju olvoril posvetovanja z zagotovilom, da bo delal strogo v okviru državne ustavo in je potem utemeljeval prve politične ukrepe kabineta, Inko 11. pr. o razpustu državnega zbora itd. Posebno važnost je z ozirom ua veliko vznemirjenje v južnih nemških deželah polagal na ugotovitev, da bo njegov kabinet trdno vztrajal pri federalističnih načelih ureditve države. Neposredno ntito se je morala konferenca po želji južno nemških ministrskih predsednikov prekiniti, ker so le-ti izrekli željo, da hočejo prej, preden začno stvarna pogajanja, govoriti z državno vlado o njenih političnih namerah. Romunija na razpotju Bukarešt. 1t. jun. tg Ministrski predsednik. Vajda Vojvod je izjavil danes zastopnikom listov, da ni priešl na oblast kot zastopnik narodne zara-nistične stranke, temveč dn ima strogo omejen mandat volivne vlade. Na podlagi parlamenta, ki bo izšel po volitvah, bo kralj lahko dal državi lako vlado, ki odgovarja volji naroda. Vojvod že ima dekret za razpust parlamenta. Objava tega doku-lnenta in ruzjiis novih volitev pa se je zavlekel ir tehničnih vzrokov. Po mnenju ministrskega predsednika sta možni sumo dve rešitvi: vrnitev k ustavnemu življenju, kar tudi namerava njegova vlada, ali pa odkrita diktatura. Romunija bo ostala tudi nadalje na strani svojih dosedanjih zaveznikov in bo te razmere še bolj konsolidirala. Amerika vendarle uvaja socialno skrbslvo Nevv.vork. 11. junija, tg. Dočim je poslanska zbornica pred tremi dnevi sprejela predlog poslanca Garnerja za podelitev pomoči v sili, katera predvideva med drugim sto milijonov dolarjev, katere sme razdeliti predsednik za socialno skrbstvo, je senat skoro soglasno pristal na predlog senatorja Wagnerja, s katerim se obnovitvena in fi-nancijska družba pooblašča, posoditi zveznim državam 300 milijonov dolarjev proti 3-odstotnemu obrestovanju in amortizacijo od 1. 1935 dalje. Ta sklep pomeni, da se je ameriška vlada ločila od dosedanjih socialno-političnih načel, ker tvori pre-cedenčni primer za neprestano sodelovanje zvezne vlade pri socialnih bremenih posameznih držav. © .Mački izginjajo. Kakor nam poročajo, je v okolici Resljeve ceste izginilo že precejšnje število mačkov. Najbrž se je pojavil ljubitelj mačjega mesa in kož. Dobro bi bilo, da bi so Društvo za varstvo živali nekoliko pobrigalo za lega mačje-jeda in ga skušalo izslediti. © Slaščičarna Pelicon, Wolfova ulica, danes — sladoled iz svežih marelic, jagod, vrinili j, citron iu mandeljev. © Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. Celje ■O' Nesreče in napadi. Dninar Josip Cerovšek iz Št. Vida pri Grobelnein se je pri delu vsekal v desno koleno. — Posestnikov sin Alojzij Plevčak iz Tržišča pri Rogaški Slatini se je polil s kropom in se nevarno opekel. — Posestnika Antona Kovača iz Bodreža pri Grobelnein je nek neznan moški ob-strelil iz zasede in ga ranij na levi roki. — Posestnikov sin Filip Slemenjak iz Brezna pri Zidanem mostu je padel s skednja ter si zlomil levo roko. — Kočar Anton Mrzlak z Lepe njive pri Mozirju si je pri padcu zlomil levo ključnico. — Posestnikov sin Martin Dimec iz Šmartnega v Rožni dolini si je pri padcu s postelje zlomil desno nogo. — Posestnikov sin Fabiani Jožef iz Radeč pri Zidanem mostu se je po nesreči ustrelil z lovsko puško v desno roko in si jo nevarno poškodoval. — 2 letnega posestnikovega sina Ocvirka Tončka iz Planice pri Kalobju je sunil na domačem dvorišču junec in ga podrl na tla. Pri padcu si je zlomil Tonček levo nogo. JSr Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu do vštetega petka 17. t. m. lekarna Pri križu« v palači Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. -©" Kolesarska zvezdna dirka. Klub slovenskih kolesarjev priredi v nedeljo 19. 1. m. zjutraj kolesarsko zvezdno dirko i z Maribora, Ljubljane, Novega mesta in Zagreba v Celje. Šmartno ob Paki Pri tukajšnjem občinskem uradu se je dva dni mudil revizor kr. banske uprave in iivrSil na prošnjo sedanjega gosp. župana temeljito revizijo občinskih računov za lelo 1929—1931 in občinskega poslovanja. ?,e nad leden dni pred revizijo se je o njej govorilo po občini in so lc govorice izrabljali maloštevilni osebni in politični nasproniki bivšega dolgoletnega župana Martina Steblovnika, seveda ne njemu v prilog. Sedaj pa je revizija končana in je bivši župan g. Steblovnik dobil najlepše zadoščenje z izjavo gosp. revizorja, ki mu je izreliel svoje priznanje z besedami: Poslovanje pri ob^in! se je vršilo v najlepšem, dn vzornem redu, kakor se le malokje najde. Radovedni smo, če bodo sedaj nasprotniki gosp. Steblovnika umolknili?! &%"!"!""!" 7P 7"! !!!"! "7P"P!UUUP77UU! " !7U7"7PUU!"! !! "" !7 Štev. 155. >SLQVENEC<, djte 12- jmuja 1952. Stran 5. Dnevna kronika lTLehhy palmira - mik J£. Ul . — Za časa velesejma stalna razstava blaga za obleke itd. pri tvrdki NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg (nasproti Nunske cerkve). Priporočamo neobvezen ogled — posebno zunanjim posetnikom sejma. BEZEKOVE Črnomelj Starbno gibanje. Kljub veliki stiski za tjenai so začeli pri nas pridno zidati. Tujcu iu domačinu je bila v spodtiko pritlična hiša z razbito streho v glavni ulici zraven šolskega poslopja kot nekak spomin starega Črnomlja. Sedaj pa se je izpolnila "ielja mnogih; stare bajte ni več; na močnih betonskih temeljih, ki so že položeni v zemljo, se bo dvignila lepa enonadstropna hiša. Kakor vse kaže, se bo širil Črnomelj v smeri proti kolodvora, kjer je bilo v zadnjih letih postavljenih več lepih vil. Sedaj pa zidata nove hiše v dojini blizu kolodvora g. Geltar in g. Šelina. Omeniti je treba še novo hišo g. župana MUllerja v Glavni ulici, katera je bila sezidana lani na prostoru nekdanje stare hiše in velesejem! v okras Glavni ulici s svojo izložbo. Sliši se, da bo še ta in oni zidal novo hišo, kakor hitro mu bodo dali denarnj zavodi za lo potrebni denar. Sejmišče. Ze lansko lelo jedobila občina nalog, da mora urediti sejmišče, katero ima zelo neugodno lego in poleg tega je neurejeno in zanemarjeno. Kako drugače je urejeno sejmišče v sosednjem Semiču! Samo ob sebi je umevno, da bi ureditev starega sejmišča ali pa nakup novega zemljišča m sejmišče nekaj stalo, toda za take naprave, ki so potrebne in tudi same donašajo občini na leto lepe dohodke, se ne sine rtič izcklit Koliko lepih načrtov za povzdigo Črnomlja je padlo v 7-id-njih letih v vodo sauio radi tega. ker se noče nič investirati. Metlika 700 letnica. Tam ob državni resi i Iz Tfovega mesta v Karlovac sameva skromna cerkvica sv. Antona Padovanskega v Trnovc.u. Trnovčanom seveda bolj dopade Puščavnik ,zato ker ima prašička, ki je tako zelo koristna domača žival, pa so vsi ljudje meneja, da je tista cerkvica posvečena pu-ščavniku, ker ima Trnovec žegnanje pozimi, ko je za to tudi več časa. Pa je vendarle v sredi glavnega oltarja kot gospodar cerkve sv. Padovanec. Letos za sedemstoletnico tega svetega moža pa so rekli Trnovčanje: »spodobi se, da ga počastimo . In lako se vrši lo nedeljo 700 letnica sv1. Antona Padovanskega v Trnovcu pri Metliki, kjer se bo zbralo mnogo ljudstva iz vse Rele Krajine - če bo se. veda čudodelnik izprosil primerno vreme. Škocijan pri Turjaku Izletnikom, ki obiščejo naše zgodovinske kraje. bi priporočali, da obiščejo studenec »Zdrav-ščekf. Pozna ga pod leni imenom že Valvazor v svoji zgodovini. Ljudje si ga za že le še pred smrtjo — ima nekaj posebnega v sebi. V bližini izvira je tako zvana Puščavnikova skala. Svoj čas je živel v tej skali puščavnik. Imel je v skalo vklesano sobo z malim oknom in ognjiščem, kjer si je kuhal. Kaj lakega je golovo redek slučaj v Sloveniji. — Dne 5. junija je vprizorilo tukajšnje prosvetno društvo igro Pri kapelici«. V igri nastopa do 20 oseb. Kaiior je igra težka in zahteva resnih igralcev, je izpadia proti pričakovanju nadvse pohvalno. Zlasti igralci glavnih vlog so se popolnoma vživeli v svoje vloge. Izvrstno je pogodil svojo vlogo trgovec Lipe in vaški črednik — Jurček. Igre se je udeležilo veliko tujcev, ki so se izražali zelo pohvalno o igri sami, kakor tudi o proizvajanju. GURKIIV" sredstvo za konserviranje sadja in zelenjave, se dobi v vseh trgovinah z mešanim blagom Srednja vas v Bohinju Smrt kosi. Naj velja teh par vrstic spominu ženi, majhni pred svetom, veliki pred Bogom. V četrtek smo tu pokopali 751elno Obistovo mamo od sv. Duha pri Boh. jezeru. Kdo je pač ni poznal, če je bil le parkrat v Bohinju. Gg. duhovniki, ki so včasih v obilnem številu zahajali v hospic sv. Duha, so bili v njeni hiši dobrodošli gostje. In la in oni turist, ki se je čez Komarčo vračal s Triglava, pa zamudil vlak — in še bolj praznega žepa, ali se ni ustavil najraje — in se še ustavi v »poceni hotelu, pri Obistovih. Tu so pa tudi siromaki iskali zatočišča. Levica pač nc ve, kaj vse dobrega ie storila njena desnica. V Bogu je ranjka črpala to ljubezen do bližnjega, pa moč v trpljenju. Zakaj tudi s tem ji Bog ni prizanesel v življenju in lik pred smrtjo. Močna žena je z vdanostjo v božio voljo sprejela pred 12 leti na nedeljo po svečnici vest, da sla ji mož in sin Jakob utonila v jezeru tik cerkvice. In zadnji meseci — trpljenje je bilo v strašni bolezni. Bog jo je krepčal v življenju, zato pa ga je mogla prejeli še ta mesec na prvi petek. Je pač molila in se pokorila njemu v zadoščenje. Spočil je v Bogu, dobra žena. Gg. duhovnike pa, ki so jo poznali, prosimo za memento in vsem drugim jo priporočamo v molitev. Prizadeti družini naše sožalie. Šport Primorje: Victoria, Zagreb Tekma ta drtavno prvenstvo. Igrišče Primerja nh M Predtekma Primorje II : Hrastnik ob 15JI0 — »KARITAS« prireja po deželi predavanja , o posmrtninskem zavarovanju. V nedeljo 19. t. m. ob 3 popoldne se vrši predavanie na Homcu v Društvenem domu. Istega dne in ob isti uri se vrša predavanje v Vodicah, in sicer v Našem domu. Istega dne se vrši v Društvenem domu v Sostrem predavanje ob 7 zjutraj. Zahtevajte prospekte: »KARITAS«, Ljubljana, palača Vzajemne zavaro ; valnice. — Krapinske. toplice. Uprava kopališča naznanja, da se dobi v glavni sezoni soba s postrež- t muli—lili mm mmi—w—■ parola je: bo in prvorazredno oskrbo po karti in izbiri z ozirom na položaj sobe od 65 do 85 Din dnevno. Postelja v skupni sobi z vsemi pritiklinami ter popolna hrana v gostilni II za 50 Din dnevno. Avtobus na kolodvoru Zabok in Rogaška Slatina in naravnost iz Zagreba. Dohod se priporoča pravočasno javiti. — Propaganda artis ecclesiae. Katoliški Ate-lier »Ars saera« poslika in popravlja strokovno, umetniško cerkev ali cerkveno sliko — le za po« vrnitev režijskih stroškov. — Prijazne ponudbe na »Ars saera«, Praga XII., Američka 10 (Češkoslovaška). — Odlično obrambno sredstvo proti golSi je SISAČKA MINERALNA VODA, radi tega je potrebno, da se redno uživa. OBISKOVALCI VELESEJMA! Veliko razliko med tovarniškim izdelkom čevljev in ročnim delom razvidite najbolje, če si ogledate razstavo čevljarskega mojstra I. Glač, Gosposka ulica 4, ki ima razstavljeno v paviljonu Obrtno-pospeševalnega urada. — Gospodinje! Zahtevajte priznano najboljši Majarončkov kis. — V vseh drogerijah se dobi priznano desin-fekcijsko predstvo SANOFORM v originalnih steklenicah. — Proti molom — TARMOL! V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: »Cbemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. — Strokovna šola v salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani sprejema učence za krojaško, čevljarsko in mizarsko obrt. Pogoji za sprejem pri ravnateljstvu imenovane šole. — Dijaški konvikt v salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani sprejema dijake, ki obiskujejo srednje ali meščanske šole. Pogoje za sprejem dobite pri vodstvu zavoda. Sadviia, mama, Sadvita! tako se oglasijo otroci odrastlim pa se delajo skomine, ko pridejo na velesejmu do paviljona H, kjer je v koji razstavljena in kjer prodajajo »Sadvito« sadje v čokoladi. — Revmatiki, kateri uporabljajo za pomirje-nje bolečin Fellerjev Elsafluid, vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 134. Savska banovina. — Oblastno pooblaščeni riv. inž. F. J. Manda. Šelenburgova ul. 7-1 prevzema vsa eleklroinstala-cijska dela in dobave po zelo ugodnih cenah. Hm! slaščice in nebeške torte, Tutankamen in še razne sorte, kakor »Zrinski«, Jelačič in sličnr pri Petričku res so vse odlične! — Različna kcmicna sredstva za (»okončevanje rastlinskih škodljivcev ima stalno v zalogi tvrdka »Cheniotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne). — Revmatiki, kateri vporabtjajo za pomirje-nje bolečin Fellerjev Elsafluid, Vam lahko povedo, kako 60 zadovoljni s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 8 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki spccijalni steklenici 62 Din brez nadaljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg 134, Savska banovina. — Zoper mole v obleki je najboljše sredstvo »Tarmol«, ki se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje ga »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. in E. Skaberne). — Svojim hlagopnkojnim boste postavili na grobni spomenik, zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in Trbovlje Vsem Tonetom in Tončkam želi veselo go-dovanje restavracija »Pri Tončki«. poselimo Slovenske gorice Sv. Lovrenc. Dne 1. junija je prevzel prevozno pošto za pošte Juršinci, Sv. Andraž in Sv. Bolfenk v Slov. goricah avtobus ptujske mestne občine. S tem smo dobili redno dvodnevno dostavo pošte, tako da dobijo naročniki »Slovenca' kar »toplega* v roke, če gredo sami po njega na pošto. Saj poštni sel, odkar je pogodbena pošta, jedva dvakral na teden prphodi celo faro. — V obupu in hipni duševni zmedenosti si je vzel življenje občinski revež 45 letni Franc Šostarič v Juršincih. V bližnjem gozdu so ga našli nabiralci gob. Svoji zvesti spre-i mljevalni palici je imel pri sebi, okoli vratu rožni , venec in pa nesrečno — vrv. — Tožar je uničil viničarsko poslopje g. Henrika Kupčiča v Revenjaku. Pogorelo je vse do tal, pač pa se je posrečilo virti-čarju rešiti imetje. Velika nevarnost je bila za sosednji poslopji, kateri sta oddaljeni le par korakov, kriti pa s slamo. Pravijo, da je bil ogenj podtaknjen. Ljudje imajo strah, ker jp to že tretji požar v enem mesecu. — V nedeljo, dne 6. in ponedeljek, dne 7. junija so napravili udeleženci tukajšnje dvoletne kmetijske nadaljevalne šole na kolesih ekskurzijo v Maribor, Ruše in Falo. V Mariboru so si ogledali Vinarsko in sadjarsko šolo ter kopališče na Felberjevem otoku. Iz Fale nazaj grede so si ogledali tudi velike matične nasade, trsnice in drevesnic« v Pekrah. G. upravitelju v Pekrah še prav posebno prisrčna hvala za razlago in realno podlago, katera je v Prlekiji ob takšnih prilikah močno obrajtana. Hvala lepa vsem! Piše ce Zdravniški pregled. Kakor po drugih šolah tako se je te dni vršil zdravniški pregled tudi pri nas. S$j je tudi potreben. Toda pri nas se je gosp. zdravnik spravil na lase. Strogo vojaško merilo je vzel. Vsi naj bodo popolnoma ostriženi, namreč šolarji. Oh, in kak jok in stok je nastal radi tega med mladimi, nadebudnimi Pišečani! Vsaj do birme, ki bo 30. junija, ne dajo las, so kričali. A, kaj to? Gosp. zdravnik je vzel škarje in »resk«, pa so frčali lasje po tleh, da je bilo veselje gledati. »Ko boš ženin, boS imel dolge lase in frizuro.« Pod to parolo so škarje v rokah gosp. zdravnika delovale. Pa kaka zamera pri naših mamicah! Menda bi gosp. zdravnika v žlici vode vlopde, ko bi ga mogle, ker je napravil njihovem ljubčkom tako sramoto. Ali pa ni bolje za otroka, da nima Us, da se lažje spravi nesnaga z glave? Prvo sveto obhajilo. Ni nas tako malo v naši župniji. Kmalu bo pristopilo 100 prvoobhajancev k obhajalni mizi. Sv. birmo bo 30. t. m. prejelo okrog i 500 otrok. Žaga. Naša reka Gabernica goni do 20 mlinskih kamnov. Ali ne bi mogla gnati tudi ene žage, ki bi bila pri na« res neobhodno potrebna. Zakaj bi to-i žili vse hlode v Brežice, ko bi lahko doma ceneje ! žagali les. Podjetniki, zganite se! Morda si kateri j celo omisli elektrarno. JSasnanila Lubljana /Ljubljana«, ima vajo celotnega pevskega zbora v ponedeljek ob 8 zvečer v Akademskem domu. Vsi in točno! — Pevovodja . Vse služkinje obveščamo, da ima kakor vsako leto Poselska zveza in Zveza služkinj v sredo, 15. t. m. ob 5 zjutraj sv. mašo na Rožniku. Vabite s« vse služkinje, posebno pevski zbor, da se sv. , maše udeležite, v obilnem številu. Maribor Romanje v Marijino Celje. Na različna vprašanja glede romanja v Marijino Celje obvešča centralni odbor prosvetnih društev frančiškanske župnije. da se vrši prvi teden v avgustu, ako se bo oglasilo dovolj udeležencev. Prijave sprejema centralni odbor le do 1. julija. Zato se je treba takoj odločiti, ker se poznejše prijave ne bodo mogle upoštevati. Letos bo v Marijinem Celju ludi velika misijonska razstava od 10. julija do 15. septembra. Kdor si jo želi ogledali, ima ob tem romanju najugodnejšo priliko, j SSK Maraton. Plavalna sekcija. Za vse članstvo se vršijo vsak dan redni treningi na Mariborskem otoku. Treningi so radi predvidenih tekeni in podzveznega prvenstva v Kamniku strogo obvezni. Stran 6. »SLOVENEC«, dne 12. junija 1932. Štev. 133. Otok RAB Pension (s postrežbo in vsemi taksami) 75 Hotelir A. Macnar do 100*» Kotel Bristol Palače Hotel S»r*ha Vila Vilma Kako je nastalo in se razvijalo zdravilišče SSatina-Radenci V sredi maja je preteklo 50 let, odkar je bila prvič otvorjena kopališka sezija v naših Radencih. Marsikoga bo zanimal postanek in razvoj tega danes že po vsej Evropi znanega letovišča. Bilo je leta 1833. Mlad dijak kemije in medicine Kari Henn se je peljal v navadnem odprtem vozu mimo tukajšnjih krajev. V neki svoji knjigi popisuje ta svoj dogodek približno takole: -Slišite,« pravi moj voznik, »kako danes bu-blja, ropoče in piska! To bo jutri zopet čarovniški ples!. Slišal sem bobneuje iz zemlje, ki se je v mesečni uoči kaj čudno slišalo. Vprašam voznika po vzroku tega ropota. Voznik mi na lo v popolnoma resnem tonu odgovori: »To je vrelec, pod katerim se nahaja veliki kotel, katerega se čarovnice poslužujejo za kuhanje cmokov in nam s tem naša polja pustošijo. Ce tam bobni in ropoče, potem je gotovo nevihta s točo. Tako kakor danes, že dolgo ni ropotalo.« Le predobro je imel moj voznik prav. Drugi dan so bili vinogradi v Murščaku, Kapeli in Jan-žem vrhu od toče tako opustošenj, da ni ostal na vinski trti niti en list. Spomnil sem se vrelca ter šel pri povratku nazaj k temu barometru. Studenec odnosno leseni okvir, v katerem se je nahajal vrelec, je ležal v mali dolinici. Krog in okrog pa se je nabirala voda in je izgledalo kot močvirje. Z drogom sem lahko segel 1 m globoko v zemljo-. V vrelcu samem pa je voda vrela kakor v kotlu krop. Na površju so se nabirali mehurčki, ki so se, prišedši na vrh, razblinili iu povzročali valovanje vodne gladine. Slutil sem. da se tukaj nahajajo velike množine ogljikove kisline. Natančnejša preiskava je mojo slutnjo potrdila. Razen ogljikove kisline sem našel še več drugih solnih delov. Vodo sem, da bi se ne blamiral, raziskoval na več načinov, a rezultat je bil vedno isti.« Kari Henn se je nato intenzivno bavil z idejo to svojo najdbo izrabiti tudi v prilog človeštvu. Njegovi apeli na zdravnike so ostali žalibog brez uspeha. Polnili 32 let se mu ni posrečilo prepričati zd ravnikov. Leta 1865 je prišel spet v naše kraje ter si je ponovno ogledal vrelec. V tem času se je Mura pomaknila bolj prodi Madjarski, vrelec pa je bil še vedno zapuščen. Kot kopališki zdravnik si je dr. Kari Henn medtem pridobil veliko znanja iu je s svojimi skromnimi prihranki začel vrelec čistiti in negovati, tako da bi vsaj potomcem ostal spomin na čarovnije. Po dolgem trudu se mu je posrečilo pokupiti posestva v bližini vrelcev. Ko je našel glavno žilo, je moral ves prostor okoli vrelca očistiti. Takratni način vrtanja vrelca je bil zelo nevaren, ker niso imeli takih priprav kakor danes. Po štiriletnem trudapolnem delu je bil vrelec dovršen in leta 1869 je začel vreti iz zemlje zdravilni vrelec, imenovan Radenska slatina«. Takoj leta 1871 so začeli z razpošiljanjem vode v druge kraje. Železnice še ni bilo in tnko so morali voziti vozniki z vozovi do najbližje postaje Špilje. Transport vode se je jako hitro množil in tako se je začelo tudi z zidavo potrebnih objektov. Z mladeniškim navdušenjem je sezidal sivolasi dr. Henn najprej »Annendvor«, nato vvKarlovdvor . Za skladišče je služil sedanji, pozneje preurejeni zdraviliški dom. Pa tudi kopališču je postavil prve temelje. Na žalost pa ga je smrt leta 1877 iztrgala iz naše srede. Kot ustanovitelju Slatine Radenci mu ohranimo kar najlepši spomin v tem, da se ga tukaj spominjamo, in njegovo ime bo ostalo v tesni zvezi z našimi Radenci. Naslednik Roman Henn. ki je prevzel posestvo, je dozidal započeto ter sezidal v švicarskem slogu prostor za eksport vode. Leta 1882, torej pred 50 leti, je privabil prve goste v naše kraje, ki so se začeli zdraviti s kopanjem. Leta 1885 je ( stekla lokalna železnica Špilje-Radgona in 5 let ; pozneje do Ljutomera. Radenci so dobili svojo ! lastno postajo. Od takrat naprej se je močno dvig- I nilo razpošiljanje mineralne vode iu obisk letovišča. Zgradile so se številne stavbe, med njimi kapelica sv. Ane. Leta 1897 je prevzel vodstvo zdravilišča gospod Hildebrandt, katerega se sedanja generacija še dobro spominja. Moderniziranje vrelcev je njegova največja zasluga. Lela 1902 je zdraviliška uprava kupila Boračovsko Slatino. Pod vodstvom Hildebrandta so se vrelci otvarjali in sicer 1. 1908 Gizeliu vrelec, 1911-12 kraljevi vrelec, Jurjev vrelec. Leta 1913 se je zgradil zdravilni vrelec v današnji obliki. Po dvajsetih letih je prešlo podjetje v posest »Zedinjene tvornice stekla . Leta 1919 pa je prevzel od steklarne posestvo g. Wieltschnig Franc. Povojna doba je tudi tukaj zapustila opustošenje. \Vieltschnig se pa ni strašil. Mladeniško je šel na izvršitev težke naloge. Začel je ponovno organizirati razpošiljanje vode. Ko ie bila 1923 otvorjena železnica Ljutomer—Ormož, se je začelo razpošiljanje vode v velikem obsegu. Kol ženijalen mož si je znal pokojni g. VVieltschnig pridobiti odjem, ki še danes marsikomu nudi zaslužek. Začel je z moderniziranjem zdravilišča. Leta 1923 je opremil električno centralo, moderniziral obrat in moderniziral razpošiljanje vode. — V največjem (lelu, ko so bile oči vsega prebivalstva obrnjene v njegovo delovanje, ga je zadela kap. Vodstvo zdravilišča sta nato prevzeli žena in hčerka.- Zidanje vile HShn in Slatinskega doma, reno-viranje Karlovega dvorca v stanovanje gostom, re-noviranje parka leta 1928 je delo teh dveh. Leta 1931 sta si postavili spomenik s tem, da sla premostili vse ovire ter dosegli zgradbo električnega daljnovoda Gor. Radgona—Slatina Radenci. S to napravo je bilo ustreženo tudi prebivalstvu. Letos so nanovo navrtali že pozabljeni vrtni vielec, ki bo letoviščarjem nudil pitno vodo. Sedanji voditelji so nam porok, da začeto delo Se ni pri kraju, ampak, da bodo še nadalje delovali v prilog trpečemu ljudstvu. Morsko kopališče Selce Kopališče Selcc na Zg. Jadranu Dva kilometra od svetovno znanega kopališča Crikvenice leži v prijaznem morskem zalivu, ob-danem od zelenih gričev, majhno, a mikavno mesto Selce, ki se je v zadnjih letih razvilo v priljubljeno morsko kopališče. Ze zdavnaj je bil selski pristan poznan mornarjem, ker je tudi ob hudi burji dovolj zavarovan in so tu ladje brez skrbi lahko pristajale tudi ob slabem vremenu. Na majhnem polotoku južno od mesta, tik pod modernim in lepim hotelom >Rokan«, je peščena obala, ki so jo prav v zadnjih letih izpremenili v precej veliko in udobno obalno kopališče.. Od te obale naprej drži čedna esplanada ob morju do sicer majhnega, a prijetnega borovega gozdiča. Selce so snažno in prijetno bivališče zlasti za one, ki jim je bolj za miren in ne predrag odpo-čitek, kakor pa buren in razigrati kopališki vrvež, ki ga nudi bližnja Crikvenica. Najelegantnejši hotel je »Rokans, ki je letos znižal penzijo na 85 Din; v manjših gostiščih, kakor n. pr. v hotelu »Esperanto«, »Lončarič in pen-ziji »Jadran« pa se dobi celotna oskrba s sobo vred za dokaj nižje cene. Zveze s Sušakom so številne in prav prijetne. Prevoz po morju ne traja niti 2 uri. Kdor ne prenese morske vožnje, pa lahko izstopi na železniški postaji PlaseCrikvenica, odtod pa ga popelje avtobus do Crikvenice in odtam v Selce. Iz Selc so prijetni izprehodi in izleti po cesti v Crikvenico ali pa vzhoduo čez ueprevlsoki preval v Brebir in prelepo vinodolsko dolino, odtod pa v poznano kopališče Novi ali pa celo še dalje po ogulinski cesti v Senj in na Plitvička Jezera (ta dva seveda le z avtobusom). Izlet v Brebir se napravi lahko — najbolje zgodaj zjutraj — tudi peš čez zelena brda nad Selcami in potem nizdol v Viuodol. Brebir sloni na pobočju strmo se dvigajočih apnenskih gora ter je glavni kraj vsega Vinodola, ki spominja zelo na vipavsko dolino. Tu so nekdaj gospodovali mo-gočui Frankopani, knezi z Brebira. Tu je nastal že v 13. stoletju vinodolski zakon, eden najstarejših pravnih spomenikov jugoslovanskih. Tudi izleti po morju so zelo prijetni in po dobrih parobrodnih zvezah omogočeni. Zlasti hodi kopališkim gostom v prid bližina Crikvenice, odkoder se prirejajo skoro vsako nedeljo vožnje po morjv s posebnimi parniki, tako na Rab, ali celodnevna vožnja okrog Krka; z motornim čolnom prideš vsak čas v Novi ali na slikoviti, baš nasproti ležeči Vrbnik na Krku itd. Selce so prav primerno pomorsko letovišče za vse one, ki se hočejo okoristiti z bivanjem ob našem morju, ne predaleč od doma. Njegova velika prednost je lepo kopališče, ki je eno najbolj urejenih in prijetnih kopališč na našem jadranu. Mam na( gremo na zdravlfenfe, poClsek ali oddih? Pojdimo v naš stari, mili turistov-ski center mednarodne publike zdravilišče Slovenski hotel Sušak Park Hotel Pečine Na sami morski obali. Lastni park. lastno kopališče. Najlepša sušaška ri-vijera. Priznano dobra kuhinja. Brezplačni prostor za parketiranje avtomobilov. Gene penzionu najnižje. Prospekte. katerega nadmorska višina znaša 228 m, a podneb|e je subalpno in blago. Zdravilna mineralna voda »Tempel«, »Sty-ria« in »Donat« z indikacijo za zdravljenje želodca, črev, jeter, krvoteka in drugih krvnih bolezni, ledvic, mehurja, živčnih bolezni itd. Normalno zdravljenje v kopališču: 3 tedne, /.dravilno vodo pa pijemo pred in po zdravljenju tudi doma. — Moderna hidro-elektro inmehanoterapija. Rontgen. Prvovrstno urejeni kemijsko-analitični laboratorij, Zdravniki-spe-cialisti. Kopališka i"<>"■> "">1111-fakture. Maribor so prav tako krasne. Omenjamo samo splošne vezave »Doma iu Svetac, »Ilustracije« ter drugih revij, ki se tiskajo v Jugoslovanski knjigarni. Splošno je mnenje, da je obisk na velesejmu letos boljši, kakor lanski. V času. ko toliko govorimo o krizi in depresiji, je ugodni obisk velesejma naravnost ugoden znak, da se morda že vračamo k boljšim časom. S POHIŠTVENE RAZSTAVE Pri ogledu naše odlične razstave pohištvenih mizarjev, nismo imeli prostora, da bi bili omenili vse, ki razstavljajo letos svoje prvovrstne izdelke, smo opazili še naslednje razstavljalce. So to tvrdke: Andlovič Josip, Škofljica pri Ljubljani, Andlovic Matija, Ljubljana, Biteuc Ilenri, Vižmarje, Cestnik Valentin, Trbovlje, Kuhar Rudolf, Mokronog, Kre-gar Andrej, mizarska zadruga Št. Vid, Mrhar Ivan, Stanežiče, Polak Jurij, Huje, Praznik Ivan, Ljubljana, Prelovšek Franc, Mosle ter Rozman Franc, Dravlje. Izdelki tapetnikov: lager Franc, Kobilica Avgust, Puc Dragotin, Ljubljana, Radovan Rudolf in Sitar Karol ter Sever Rudolf, so ravno tako na absolutni sodobni višini in kvalitativno najboljši. * Radio-aparati na velesejmu. Detektorje smo videli v razstavi poljske republike, nadalje razstavlja radio aparate T. Poljšak, največja razstava je Radio Ljubljana, ki skrbi za godbo ves čas velesejma. Na strehi paviljona je namreč montiranih 8 zvočnikov, katere žene 500 vatna 1'hilipsova ojačevalna naprava. Radio je postal danes že kos pohištva in se mora v barvi in izdelavi prilagoditi notranjosti sobe. Cene so postale tako nizke, da si bo lahko kmalu vsak kupil aparat. Nadalje omenjamo, da ima že mnogo aparatov vdelane električne gramofone, ki tvorijo skupno z aparatom enoto. Obrtniška razstava na velesejmu. Poleg številnih obrtnikov, ki smo jih že omenili, da sodelujejo na obrtniški razstavi, je omeniti še dva naša obrtnika, ki tudi dokazujeta, kaj Slovenec zmore, če je strokovno izobražen in ima veselje do svojega dela. To sta znani mizarski mojster g. Matej Gogala z Bleda, ki je razstavil patentirano smučno okno. Drugi podjetnik je g. Ivan Čretnik, specialist v izdelovanju mlinskih in poljedelskih strojev v št. Jurju ob ■••. žel. Razstavil je sadni mlin iz pohorskega granita, ki prav tako vzbuja priznanje številnih obiskovalcev velesejma. Rudarsko zavarovanje Prejeli smo poslovno poročilo Glavne bratovske skladnice za Slovenijo v Ljubljani, ki z obširnim statističnim materialom ponazoruje položaj rudarskega socialnega zavarovanja v preteklem letu. Iz poročila posnemamo, da je gospodarska kriza vplivala na število zavarovancev, kajti njih število je padlo od 15.587 konec lela 1929 na 12.868 lela 1930 in 11.592 konec lanskega lela. To so polnopravni člani, istočasno je pa lani naraslo število manjpravnih članov, katerih je bilo konec 1930 650, na 691 konec 1931. Na drugi strani pa se zvišuje število novoupokojencev in nezgodnikov ter relativno tudi število bolezenskih slučajev. Število staroupokojencev se je lani zmanjšalo (članov, vdov in sirot) od 2542 na 2401, dočim jc število iiovou|>okojencev (članov, vdov, sirot in sorodnikov) naraslo od 2*219 na 2499. Končno je naraslo tudi število nezgodnikov od 594 na 684. Število obolenj na 1 člana znaša 1.38 (leta 1930 samo 1.22). Bolniško zavarovanje. V zvezi z omenjenimi razmerami so se zvišala tudi bremena bratovskih skladnic. Skupno so sicer izdatki padli od 11.7 na 10.7 milj. Din, toda liovprečni izdatek na 1 aktivnega člana je narastel od 865 na 872 Din. Dohodki blagajn so istočasno padli v še večji meri: od 12.1 na 10.8 milj. Din. Tako je tudi presežek padel od 0.4 na O.i milj. Din, za kolikor se je ludi povečalo premoženje. Med posameznimi blagajnami so izkazovale lani še prebitek Celje, Hrastnik, Krmelj, Leše, Mežica, Rajhenburg. Ravne, štore ■ in Velenje, dočim so izkazovale presežek izdatkov nad dohodki: Jesenice, Kočevje, Laško, Ljubljana, Trbovlje in Zagorje. Zato se je imovina vseh bratovskih skladnic, odnosno njih bolniških blagajn povečala samo za 0.1 na 18.8 milj. Din. Stanje bolniških blagajn ni tako neugodno, kot je stanje pokojninskega zavarovanja. Po območjih izkazujejo tele bratovske skladnice primanjkljaje (v tis. Din, v oklepajih podatki za 1930): Hrastnik 180 (364), Kočevje 6 (prebitek 15), Leše 143 (240). Mežica 180 (374). Ravne 171 (17H). Trbovlje 584 (613) in Zagorje 350 (313), aktivne pa so bile naslednje blagajne: Celje 68 (165). Jesenice 226 ( 409). Krmelj 64 (15). Laško 517 (321), Ljubljana 45 (169), Rajhenburg 375 (443), štore 7 (2) in Velenje 244 (primanjkljaj 64). Iz lega je razvidno, da se je položaj izboljšal, kar je pripisovati povišanju dotakratuih 7% povišanju dne I. marca 1931 na 8—12% (Celje, Jesenice, Krmelj in Ljubljana 8. Štore 9, Hrastnik, Kočevje, Laško, Rajhenburg, Trbovlje in Zagorje 10.2, Velenje na 10.8 ter Le.še, Mežica in Ravne na 12%. S 1. aprilom dalje pa so bile blagajne izenačene in se plačuje 12%. Dohodki pokojninske blagajne so znašali v vsej Sloveniji 13.2 (10.9) milj., izdatki pa 12.3 (10.5) milj. Din in se je presežek povečal od 0.37 na 0.96 milj. Zalo je tudi premoženje (akliva po odbitju pasiv) lani naraslo od 14.7 na 15.7 milj. Din. Nezgodno zavarovanje izkazuje za 1931 padec dohodkov od 2.6 na 2.3 milj., dočim so izdatki narasli od 2.6 na 3.1 milj. | in je tako primanjkljaj lani znašal skoraj 0.8 milj, leta 1930 pa samo nekaj nad 1305 Din. Pre- ] bilek izkazujejo le tri bratovske skladnice: Celje, Laško in Ljubljana. Imovina nezgodnih blagajn se je lani znižala od 6.75 nn 5.966 milj. Din. Poročilo v splošnem za vse panoge zavarova- 1 uja, da so se izdatki krili s prispevki, oziroma se je z njimi povečala kapitalna podlaga. Izjemo tvori seveda nezgodno zavarovanje, kar bo treba regulirati z novo določitvijo podjetniških prispevkov, j Sedanji način uravnovešenja izdatkov z dohodki s povišanjem prispevkov lahko pri še nadaljnjem 1 povečanju gospodarske depresije, ustavitev obratov in praznovanja doseže najvišjo mejo ter bo treba paziti na skladnost med zaslužki in odbitki. V svrho sanacije pokojninske- blagajne je banovina v svojem proračunu odredila znesek pol milj. Din, država pa najbrž ne bo ničesar prispevala. Nov a institucija v rudarskem zavarovanju je ustanovljeni sklad za podpiranje brezposelnih rudarjev in tftpilniških delavcev, ki je začel poslovati I aprila lani, nabralo nn se ie do konca leta 1931 0.36 mili. Din Učile se pravilno salnčiii! Pred solnčenjem nadrgnite temeljito Naše telo z , NIVEA-CREMO aH NIVEA-OLJEM Oboje vsebuje edino sredstvo za iiepro kože — koži »oroden l-.ucont; obe sla pr.rodni sredstvi. katerih nc morejo nadomestil i laku zvaue ./•udc/.ne kreine". Hhesredslvi zmanjšujeta nevurnosl vnetju vsieit soineenja iu daiela koži krasno temno barvo. \ vročih d neb „N'lveu i-renie" hladi, pri hladnem vremenu Vas pa ravno nasprotno Nivea olji' brani naslika ohlajevanja ki pov/.rofa prehlad. Obenem prosimo, da si zapomnit": NIKDAR se ne aolni-i MOKbK 111 pred solm-enjem se vedno masiraj! Nivea-Creme Din .V— in 'Ji*—. Niven-olje Din l'5- in :i.V-.1 ligitsl. P. Ileiersdorf & t o. d. s. o j. Maribor UREDBA 0 TREH NADALJNJIH BANKAH Za velikimi prihajajo na vrsto mali. Tri banko so zaprosile ministrski svet za zaščito po čl. 5 •zakona o zaščiti kmeta in je tudi ministrski svet izdal tozadevne uredbe. To so: Banka i štedionica Gor-skog kolara v Ravni gori; banka je bila kakor znano ustanovljena 1. 1907. in ima podružnice v Delnicah, Fužinah, Vrbovskem, Bosiljevu in Srbskih Moravicah. Banka je spadala v koncem neke zagrebške velebanke ler je imela konec leta 1930. pri glavnici 1.5 milijona Din tujih sredstev (7. re-eskoiitom) 18.5 milij. Din. Njene delnice so notirale tudi na zagrebški borzi. — Nadalje se je poslužila čl. 5 Bokeška banka, d. d v Kotorju. Ta zavod jc hil ustanovljen I. 1921. in je imel konec. 1930 pri glavnici 2 milij. Din tujih sredstev 13,3 uiilij. Din. — Končno se je poslužila omenjenega člena Muslimanska kreditna banka, d. d. v Poči. Tudi la banka je bila ustanovljena že pred vojno, 1. 1911., imela pa je 1930 pri glavnici 1 milij. Din 12.2 milii. dinarjev tujih sredstev. Konec poravnav: (irobelšok K rane, trgovec v Mariboru. Grošelj Barbara, trgovka v Lešali pri Prevaljah. Občni zbori: Tovarna motvoza i 11 vrvarna d. d. na Grosupljem 25. junija ob 10 v Ljubi j. kreditni banki, Prometna banka v Ljubljani 27. junija ob 15 (izguba 7.11 1931 bo krita iz ažijskega rezervnega fondi: Trgovsko-industrijska d. d. Merkur v Ljubljani 30. junija ob 15 v Hranilnici dravske banovine. Borza Dne 11. junija 1932. Denar 1,i icderi je bil devizni promet znatnejši. Znašal je 2.2 itiiPi. Din v primeri s 1.5, 1.5, 1.4 in 1.3 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v devizah Dunaj, Pariz in Trst. Kakor poroča dobro informirani dopisnik helgrajskega Narodnega blagostanja iz Zagreba, znašajo vloge na tako zvane začasno vezane račune za kritje inozemskih terjatev pri denarnih zavodih ca. 120 milij. Din, kar je v primeri z obsegom naše zunanje trgovine malo. To pomeni, da naša uvozna trgovina na drug način plačuje svoj uvoz iz inozemstva. ('urili. Bclprad 9.05, Pariz 20.17, London 18.815, Newyork 512.50, Bruselj 71.40, Milan 26.20, Madrid 42.25. Amsterdam '207.40, Berlin 121.45. Stock-holm 90.50, Oslo 93.75. Ko|>enhagen 102.75, Sofija 3.70, Praga 15.18. Atene 3.40, Carigrad 2.50, Buka-' rešt 3.04, Helsingfors 8.70. Živina Mariborski sejem 10. junija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 209 svinj in 3 ovce, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad (»—90 Din, 7—9 tednov stari 150 180 1 Din, 3—4 mesece stari 200—250 Din, 5—7 me-1 secev stari 350—380 Din, 8—10 mesecev stari | 450—480 Din, 1 leto stari 560—650 Din; 1 kg ; žive teže 6—7 Din, 1 kg mrtve teže 10—11.50 I Din, ovce 90 Din komad. Prodanih je bilo 143 j svinj in 1 • ovca. — Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ivo Kermavner: Katoliške telovadne in športne zveze (Nadaljevanje) Med najstarejše katoliške telovadne in športne organizacije spada Francoska katoliška telovadna in športna zveza (Federalion Gymnastiquc et Sportive des Patrona-ges de France). Ustanovljena je kila leta 1898 ter se je že pred svetovno vojno razvila v mogočno zvezo. Danes je la zveza po svoji številčni moči na drugem mestu v katoliški telovadni mednarodni uniji in je najmočnejša tovrstna federacija v francoski republiki. Kako močna je bila že pred dvajsetimi leti, nam najbolj dokazuje dejstvo, da je odšlo ob pričetku svetovne vojne 110,000 najboljših njenih članov na bojišče, od katerih je bilo 40/)00 ranjenih, 25.000 pa jih je padlo na bojišču za svojo domovino. Kmalu po vojni si je pa zveza zopet opomogla, njeni voditelji so jo dvignili na tako višino, da je že koucem leta 1927 štela 2500 društev s 350.00« člani. Danes ima zveza 02 pokrajinskih zvez, 2016 društev ler 100.000 članov. Od teh je 300.000 telovadcev, 100.000 pa jih goji najrazličnejše športne panoge. Francoska katoliška tel. in športna zveza ima organizirane člane in naraščaj. V njenem telesno-vzgojnem programu zavzema važno mesto vojaška vzgoja (Preparation Militaire) članstva, osobito mlajšega. Najvišji njen organ je zvezni osrednji odbor, odbor delegatov pokrajinskih zvez in društev, ki so včlanjeni v federaciji. Odbor sestoji iz 20 30 članov ter se voli na vsakih šest let. Osrednji odbor ;>a izvoli izmed sebe ožji odbor (običajno devetčlanski), ki vodi vse zvezine posle. V tem odboru sta tudi referentu z« telovadbo (L. Rousselet) in za šport (Gargonet). Zveza goji orodno telovadbo, prosle in redovne vaje, razne skupine (ki so zelo priljubljene pri francoskih telovadcih), lahko atletiko, plavanje, zimski spori in igre. Med igrami 7. žogo je zelo razširjen nogomet, basket-balh hockev in tenis. Zelo se goji ludi streljanje ter sabljanje in pa — kakor sem že omenil — priprave za vojaško službo. Značilna je francoska telovadba, lako orodna kakor redovne in proste vaje, po katerih moremo Viwj spoznali francoskega telovadi'-'1 \ion.vi lelov^ini športniki stoje na zelo vinoki stopnji ter so prinesli svoji domovini že uebroj zmag. Tekmovali >0 že pri olimpijskih igrah ter so bili tudi tu vedno v sprednjih vrstah. Prirejajo mnogo izletov, odnosno tekem (saj so v.si njihovi javni nastopi takorekoč tekme). V letu 1930 so imeli kar 81 pokrajinskih telovadnih tekem, katerih se je udeležilo 103.547 gimnastov. Nogometnih tekem so imeli 840, v tenisu je tekmovali) 423 članov, lahkoatlelskih iu drugih športnih tekem se je udeležilo 7882 športnikov ild. V celem se je v tem letu udeležilo 138.020 članov najrazličnejših tekmovanj. V lahki alletiki so dosegli naslednje uspehe: 104» m 11.2 sek.; 200 111 23 sek : 400 m 50,2 sek.; 8vasjo< napeljal električno j napeljavo z visoko napetostjo. S pomočjo drugih ! aparatov, katere je postavil okrog vasi, je dosegel, j da je napetost v transformatorju znašala pol mi- j lijona voltov. S temi pripravami je potem po- i vzročil bliske, ki so se kresali nad »vasjo« pri- j bb'žno 1 m visoko. Najprej je spustil tok v to napravo samo za majhen delec sekunde. Zabliskalo se je in strela je udarila v strelovod na »zvoniku«, čegar vrh je bil seveda najvišja točka v >vasi«. : Takoj za prvo strelo je udarila druga, pa ne več ! v zvonik, ampak v precej oddaljeno antejio. Ta , druga strela se je v zgornjem koncu sicer neko- ' liko razdelila, kakor da bi hotela tudi v zvonik, vendar je glavni udarec udaril v anteno. Nato je poskuse nadaljevaL Pustil je tok po napravah več sekund. Sedaj pa je uspeh ta: Od najmanj šestih različnih strani je zaporedoma udarilo v zvonik. Stranski odcepki strele pa 60 udarjali v Hruge manjše strelovode in v antene. Na podlagi teb dejstev je Ardenne ugotovil, da zrak vsekakor ni na vseh krajih enako dober prevodnik elektrike. V zraku so plasti, ki po njih elektrika posebno lahko najde svojo pot. O strelo- 1 vodih je dognano, da njihove konice vlečejo elek- ' Iriko nase, zato je pri prvem poskusu najprej udarjalo v strelovod. Drugi poskusi pa so dokazali, da more tudi antena privlačiti blisk in strelo. S podobnimi naravnimi dogodki je treba računati tudi pri pravi nevihti Pri pravi nevihti bo strelovod za bližnjo okolico dobro vlekel strelo nase vsaj prvikrat. Pri naslednjih strelah pa je vsekakor mogoče, da strelovod ne bo vež sam zadoščal za odvod elektrike, ampak si bo streh našla po* tndi skoei antene in manjše strelovode. Iz lega si tudi lahko razlagamo čudna pota strele, katere je mogoče včasih ugotoviti. Za lastnike Radenska Gizela mineralna voda se vsepovsod hvali kot izborna namizna voda, ker ima izredno prijeten okus Pije se tudi pomešana s sadnim sokom ali pa z vinom ki mu barve ne spremeni. Posebno slastna je mešanica Radenske Gizela mineralne vode s cvičkom. Pijte to tudi vi in videli boste, kako zelo vas bo osvežila in okrepila. K reparacijski konferenci v Lausanni. Dne 16. t. m. se bo začela v Lausanni reparaciiska konferenca. ki bo velike gospodarske važnosti za ves svet Zgoraj: Hotel Beaurivage. Spodaj- Grad: Ouchy. Voinin je navadno najpodlejše početje po prepričanju vseh poštenih ljudi. 2e v navadnem življenju ljudstvo z gnevom obsoja delovanje vsakega denuncijanta. kar v bistvu ni drugega ko vohunstvo. Tudi Angleži imajo o denunerijantih tako mnenje. Nasprotno pa delovanje svojih vojnih vohunov in špijonov visoko čislajo. Znan je angleški izrek, ki je bil napisan tudi na stenah angleškega »Muzeja za vohunstvo«, ki je bil pred kratkim odprt v Londonu. Ta izrek 6e glasi: »Vohun, ki za domovino umrje, je kakor vojak, ki je padel na polju slave.« In res so Angleži lahko častila spomin svojih vojnih špijonov s posebno razstavo, ker so ti špijoni mnogo pripomogli k srečnemu ta'du svetovne vojne za antanto. V tem muzeju so bili shranjeni in razstavljeni vsi spomini na angleško poročevalsko službo od leta 1914 dalje. Pri tej priliki je bilo objavljenih tudi nekaj spominov h angleške vohunske službe. 2e 4. avgusta 1914 je angleška protišpijonska »hižba kar na tihem prijela 230 nemških vohunov na angleških tleh. O tem so Nemci šele mnogo kesneje izvedeli, ko je bilo že vse prepozno. Ob Istem časn so Angleži prijeli tudi nemškega agenta. ki se je imenoval Miiller. Po kratka razpravi so ga obsodili in ustrelili. Poročila pod imenom »Miiller« so pa še naprej romala iz Anglije na Nemško k nemškemu generalnemu štabu, kateri je Mullerju redno pošiljal tudi nemški denar. Šele leta 1916 so Nemci izvedeli, da je njihov agent MiHler že dve leti mrtev in da je njihov denar, namenjen Mflllerju, sprejemal angleški generalni štab. ki je potem pošiljal v zameno svoja poročila. seveda čisto napačna, v Miillerjevem imenu nemškemu generalnemu štabu. V tej zbirki angleškega vohunskega muzeja pa manjka spominov na flamske mrliče iz vasi Baer-le-Duc na belgijsko-holandski meji. Ta vas je holandskega prebivalstva in šteje (300 duš. Nem-ei so hoteli to flamsko prebivalstvo pridobiti in eo jim ustrezali, kjer so mogli. Lahko so potovali neovirano čez mejo na holandsko stran vasi istega imena in celo svoje mrliče so najrajši pokopavali na Holandskem, ker je vsa vas imela tam obilo sorodnikov. Pogrebi so se včasih vršili celo v spremstvu nemškega vojaštva. Kajpada so po naročilu nemške vrhovne komande vsakega mrliča natanko pregledali, preden so ga zabili v krsto in odnesli na Holandsko. In vendar je bil vsak mrlič bojevnik proti Nemcem, ker je na svoji zadnji poti vsak nosfl čez mejo s seboj tajne podatke o nemški armadi. Grobarji vasice Baer-le-Duc so bili vsi v službi angleškega poročevalskega urada flntelligence Service). Čez dan pokopano truplo so namreč ponoči na tiheim odkopali, odprli krsto \n mrlič jim je izročil svoje tajno poročilo. Tako Človek in živaj s plinskimi maskami. Take po-tftuso delajo po vseh državah, da se prebivalstvo navadi obrambnih sredstev proti pHnom. Zrakoplov v paradi. Na zadnjih manevrih italijan. armade so defilirali mimo kralja tudi zrakoplovi. radio-aparatov pa je iz lega podan nauk, da mo rajo pri vsaki nevihti zvezati anteno z zemljo, pri večjih nevihtah pa sploh odklopiti ves radio-aparat ter ga po možnosti celo nekoliko odstraniti od antene. To ne velja le za visoke antene na prostem, ampak ludi za sobne. S tega stališča bo Ardennova prizadevanja velikega praktičnega pomena ter nam pojasnjujejo značaj prave nevihte. Osleparjeni sleparji lz Reklinghausena ua Nemškem poročajo: Na policijo so prišli 4 možje, ki so povedali, da so na Irgu prodajali blago in pri tem od nekega kupra dobili za 330 mark ponarejenih bankovcev. Policija je kajpada začela preiskavati. Res je, da se ji ni posrečilo, dobiti tistih kupcev, ki so razpe-čavali ponarejene bankovce. Pač pa jp res, da se ji je posrečilo prijeti vse 4 ovaditelje, češ da so prodajali vtihotapljeno blago in s tem ogoljufali državo. »Začarana krava" Neki posestnik v Rosentaln v Vzhodni Prusfjl, je kupil kravo, ki se mu je zelo dopadla in ki so mu jo hvalili, češ da je dobra mlekarica. Tudi žena je doma pohvalila kravo in je izrazila upanje, da bo žival dajala dosti mleka. In res je nekaj dni krava dajala izredno veliko mleka. Nekega dne pa je bilo veselja konec. Najsi s,o jo š« Iako skrbno molzli, krava ni dala na dan več kakor nekaj skodelic mleka. Začeli so jo krmiti z najboljšo krmo. Vse zaman. Sosedje so začeli modrovati, da je krava začarana. Dajali so ji zdravil proti čarom in proti raznim boleznim. Tudi to ni pomagalo. Nekega jutra pa je gospodinja prišla v hlev na vse zgodaj in zagledala pri kravi majhnega prašička, ki je slal pokonci na zadnjih nogah in sesal kravo. Prav nič se ni zmenil za gospodinjo in so ga morali šelp s silo spraviti proč od krave. Drugi dan so namolzli zopet toliko mleka kakor prve dni. Pridobivafte novih naročnikovi Vse gospodarske strele znamki IHIIKOV dobite pri Gospodarski zvezi u Liubliani Stev. i32. >SLOVENEC«, dne 11. junija 1932. Stran 9. AM F. Munili: Gašperček in muca Muca — m a ca godrnjava na blazinici leži, glasno prede, sladko spi. Gašprček, junaček mali se prav tiho k njej skobali. Muco — maco ogleduje, take misli v sebi kuje: »Le kaj muc brk potrebuje? Lepši, čednejši bi bil, če bi si jih kdaj obril!« Gašprček nož. z mize vzame, muci brke briti jame. Mož neroden je hudo, nož zareže si v roko! Gašper kislo se drži. Muca v brke se snteji... Kroglica smrti »No, se te bom pa zdaj dobro zapomnil, aiala. Častno besedo ti dam. Odslej si bova najboljša prijatelja. Veš, zakaj? Zato, ker me tako živo spominjaš na umrlo hčerko. Bila je prav tako drobna in srčkana kakor ti. In tudi ona se ni nikogar bala. Vsakomur se je prikupila s svojo ljubeznivostjo. Kakor zdaj ti, mi je sedela na kolenih in mi odganjala težke 6krbi iz srca. Vedno je bila pri meni in igrala sva se skupaj. Ona je zapovedovala, jaz pa sem jo ubogal... Tudi ti mi smeš zapovedovati in storil bom vse, kar bo v moji moči.« Evica je radostno plosknila z rokami. V tem hipu so zadoneli pred vrati vojaški koraki. »Vojaki, vojaki!« je vzkliknila mala. »Rada bi jih videla.« »Počakaj!« jo je zadržal Cromwell. »Ali mi hočeš napraviti majhno uslugo, punčka?« »Zakaj pa ne?« je bila kar koj pripravljena Evica. Cromwell ji je položil na dlan tri kroglice, dve beli in eno rdečo. Poslednja naj bi enemu od obsojencev prinesla smrt. »Joj, kako so lepe!« se je zavzela Evica. >Ali so zame?« »Ne, draga moja,« je resno odkimal z glavo Cromvvell, »niso zale. Namenjene so drugim. Poglej v onole sobo. Tam boš videla tri može, z obrazom obrnjene k zidu. Vsi trije imajo odzadaj zvezane roke. Pojdi tja in slisni vsakemu od njih po eno krogljico v roko. Potem se vrni k meni.« Evica ga je ubogala. Stekla je v ono sobo in Cromwell je ostal sam. Bil je prepričan, da bo nedolžna deklica krogljice nehote razdelila pravično in da bo na ta način polkovnik, ki je največ kriv, dobil rdečo krogljico v roko — in z njo smrtno obsodbo. Evica si je medtem radovedno ogledovala vojake v drugi sobi. Ko si jih je nagledala dovolj, je stopila k možem, ki so stali z obrazom obrnjeni k zidu — in obraz se ji je raz-lezel v radostnem smehu. »Aha,« si je mislila, »očka nalašč skriva obraz pred mano. O, pa ga dobro poznam. Dala mu bom najlepšo kroglico, to bo vesel!« Položila je vsakemu polkovniku po eno kroglico v dlan in se nato razigrano zasmejala: »Hej, očka, poglej, kaj sem ti dala!« Polkovnik Harkins se je presenečen ozrl in ko je zagledal rdečo kroglico v svoji roki, ee je zgrudil na kolena in stisnil hčerko, ki E" > na tako usoden način postala njegov rabelj, rčevito na srce. Vojaki, častniki in rešena polkovnika so stali kakor okameneli ob tem Žalostnem prizoru. Nihče od njih se ni sramoval solz. Kmalu na to je stopil k polkovniku Har-fcinsu zapovedujoči častnik, se narahlo dotaknil njegovih ramen in dejal: »Težko mi je, toda dolžnost mi veleva ...« »Kakšna dolžnost?« se je začudila Evica. »Da odvedeni tvojega očka,« je pomilovalno odgovoril častnik. »Kam pa vendar?« je bila radovedna. »V drugi del trdnjave.« »Saj veš kako!« se mu je odločno postavila po robu. »Naša mamica je bolna. Pojdi, očka, z mano domov!« Prijela je očeta za roko in ga vlekla k durim. »Ubogi otrok,« je žalostno zmajal z glavo polkovnik Harkins, »ne smem iti s tabo, ne smem.« Evica je napravila velike oči in se ozrla okoli sebe, kakor da išče pomoči. Ko pa je videla same resne, molčeče, globoko na prsi povešene obraze, se je razjezila. Udarila je z nogo ob tla in kriknila: »Povedala sem vam že, da je mamica bolna! Pustite naju, da odideva k njej!« »Prav rad, punčka, bi pustil iti očka s tabo, prav rad — ampak ne smem. Zapoved je zapoved. Naprej!« je zapovedal svojim vojakom častnik. Evica se je tedaj nečesa domislila. Kakor Brna je stekla iz sobe. In ni preteklo pol minute, že se je vrnila — držeč za roko Crom-wella. Vojaki so strumno salutirali in se postavili na prejšnja mesta. »Zapovejle jim,« je Evica zaupno uprla obrazek vanj, »zapovejle jim, naj mojega očka takoj izpustijo! Mora iti z menoj domovi Povedala sem jim že, da je mamica bolna, pa se ne zmenijo prav nič za to.« »Kako?« je bil Cromwell neprijetno presenečen. »Polkovnik Harkins je tvoj očka?« »Seveda!« je pokiniala Evica. »Ali mislite, da bi dala ono lepo rdečo kroglico komu drugemu, kot njemu?!« »Moj Bog!« se je presunjen zgrabil za glavo Cronmell. »Najboljši namen sem imel — pa bi bil kmalu zakrivil najhujši zločin...« Evica je izgubila potrpljenje. Odločno je pocukala CromweIla za rokav in dejala: »Ukaži jim — in ubogali te bodo. Saj si obljubil, da mi ne boš odrekel nobene prošnje ...« Cromwellov mrki obraz se je zjasnil. Pobožal je Evico po kodrolasi glavici in dobrohotno dejal: »Hvala Bogu! V pravem času sem prišel ... Mala, prav imaš. Dane besede ne smem prelomiti. Moja dolžnost je, da ti uslišim prošnjo.« S slovesnim obrazom se je obrnil k polkovniku Harkinsu in glas mu je drhtel od silnega ganotja: »Polkovnik Harkins, prosti ste! Odidite s hčerko domov in ne pozabite nikoli, da se imate njej, ne meni, zahvaliti za svojo rešitev!« Konec. Skrivnostni opičji grad Med zamorskimi plemeni v Afriki so že od zdavnaj razširjene govorice, da stoji nekje sredi najgostejše prašume skrivnosten grad, imenovan Gedah, v katerem stanujejo zdaj same opice. Tujci, kalerim so te govorice prišle na uho, so bili prepričani, da so to prazne bajke, ki jih zamorci podedujejo iz roda v rod. Nihče jim ni posvečal posebne pažnje. Neki profesor iz Združenih držav severne Amerike, Warren Smith, pa se je hotel prepričati, koliko je na teh govoricah resnice. Sklenil je, da poišče skrivnostni opičji grad. Na čelu velike, dobro oborožene ekspedicije se je kmalu na to odpravil na pot. Glasovi o srečnem potovanju ekspedicije skozi prašumo so uekaj časa krožili okrog, čez nekaj dni pa so popolnoma utihnili. Ker je zemlja, po kateri je ekspedicija potovala, last angleške države, je poslanik Združenih držav pozval angleško vlado, naj pošlje oddelek vojakov za ekspedicijo. Tako se je ludi v resnici zgodilo. Angleška častnika Beverlv in O. Doneli sta dobila povelje, naj na čelu močnega oddelka vojakov, 35 nosačev in 10 vodnikov kreneta za ekspcdicijo in jo poiščeta. Težko in polno nevarnosti je bilo to potovanje. S sekirami so si morali izmučeni vojaki utirati pot skozi gosto grmičevje prašume. Vse mogoče zveri so tulile okoli njih, po tleh iu drevesih pa so lezle strupene kače. Toda vse to ni bilo nič proti silni žeji. ki jih je mučila. Afriško solnce tudi skozi goščo žge kakor žrja-vica. In kadar so se po večurnem potovanju onemogli zleknili na zemljo in hoteli spati, jih je neprestano motil ropot bobnov iz daljave, s katerimi se zamorci sporazumevajo med seboj. Vmes pa je zdaj zdaj besno zarjul lačen tiger ali lev ... »Človek bi zblaznel!« je dejal poročnik O. Doneli svojemu prijatelju. »To neprestano bobnanje! Strašen kraj!« »In vsak dan imamo najmanj dva mrtva v spremstvu. Vražja zemlja! Vsi so nam odsvetovali iti na potovanje, toda kaj hočeva — ukaz je ukaz. fa menda vendar ludi ti ne verjameš onim govoricam o skrivnostnem opičjem gradu?« ♦ »Zakaj ne?« je resno odgovoril O. Doneli. »Kar tako te govorice gotovo ne prehajajo iz roda v rod. Nekaj resnic« mora biti na njih. Bojim se, da se podajamo velikim nevarnostim naproti. In to vse zaradi onega neumnega ameriškega profesorja!« »Toda najti ga moramo in če ne njega, vsaj oni skrivnostni grad — takšen je ukaz,« je dejal poročnik Beverly. Zamišljena in nič dobrega sluteča sta se podala k počitku. Ko sta se zjutraj zbudila, so jima vojaki sporočili, da so našli spet dva moža od spremstva mrfvS, s strupeno sulico v prsih. Toda ne-glede na mrliča, je morala čela oditi dalje. Hodili so spet več dni — sredi oglušujočega ropota bobnov in rjovenja divjih zveri. In vsak dau je padel kdo od vojakov ali spremljevalcev mrtev na lla — s skrivnostno sulico v prsih. Toda vse iskanje je bilo zaman. Vojaki so streljali s puškami v zrak, a nobenega odziva ni bilo odnikoder. Petega dne pa so nenadoma zaslišali kričanje vojakov, ki so šli na čelu rešilne ekspedicije. Zagledali so skozi nekoliko redkejše grmičevje pred seboj ogromne grmade kamenja, ki so predstavljale razvaline starega gradu. Nobenega dvoma ni bilo več: to je bil oni skrivnostni grad Gedah! Počasi in oprezno so se jeli plaziti skozi razvaline. Sredi razvalin je poročnik Beverly mahoma obstal kakor ukovan: zadel je s čevlji ob lobanjo in človeške kosti. Neki vojak pa je nedaleč odondod našel majhno beležuico. Vse besede v njej so bile zabrisane, nečitljive. Samo pet črk so mogli razbrati: War — Sm — To je bil dovolj jasen dokaz, da je bila belež-nica last profesorja Warrna Smitha. Izpolnili so svojo nalogo: našli so profesorja Smitha, toda — mrtvega. Niso zastonj svarili zamorci: Kdor išče Gedah, pade, kdor ga najde — umre! Zakopali so kosti nesrečnega profesorja in šli dalje raziskovat razvaline gradu. Zdajci so vojaki v sprednjih vrstab dali s puškami znamenje, da jim grozi nevarnost. »Zamorci prihajajo!« so jeli kričati vsevprek. In res: na stotine črnih teles jim je prihajalo naproti. »To niso ljudje, to so živali!« je vzkliknil poročnik Beverly. Koj na lo pa so že ogromne opice navalile nanjo od vseh strani, Beverlyjevi vojaki so jeli streljati nanje. Toda če so jih ustrelili deset, jih je nadomestilo sto novih. Z besnim vreščanjem so jih naskakovale. Vojaki so stre- ljali, kolikor so jim dale moči. Vse zaman! Opic je bilo čedalje več. Kogar so dosegle s svojimi težkimi šapami, so ga neusmiljeno raztrgale. Razjarjene so skakale čez trupla mrtvih tovarišic in metale debele kamne v vojake. V poročnika Beverlyja se je zakadilo kar šest ogromnih opic hkratu. Ena od njih ga je ugriznila v roko, druga v grlo. Zgrudil se je na tla, krvaveč iz neštetih ran. Poročnik O. Doneli je izstrelil zadnji naboj iz samokresa — in tedaj so planile nanj tri opice in ga podrle na tla. Kmalu ni bilo nobenega živega Človeka več med zmagoslavno kričečimi opicami... Tako so se uresničile proroške besede zamorcev: Kdor išče grad Gedah, pade, kdor ga najde — umre! Viseči kamni Čudo narave Ziliajoči se kamen pri Boussacu na Francoskem. »Balansirna« skala v bližini Taltoe-jezera v Kaliforniji. »Nočni čuvaj« s »klobukom in plaščem« v Arizoni. Z najenostavnejšimi pripomočki, z zrakom, vodo in peskom, je narava v teku več tisoč let ustvarila podobe, nad katerimi svel strmi in jih občuduje. Med te spadajo gotovo ludi viseči kamni, od kalerih imajo nekateri najčudovitejšo obliko, ki večkrat spominja na žival ali človeka. Tak viseči kamen, po svoji leži in velikosti ogromen, mogočno stoji na vrhu skalnate čeri. Pri najmanjšem dotiku se zaguglje, trdo pa se upira vsakemu poskusu, da bi gn zavalili z neznatnega podstavka. V Kaliforniji stoji kamen, širok kakor cirkus in visok kakor hiša na ošiljeneni robu skale in tudi »nočni čuvaj« v Arizoni že več tisoč let junaško klu-buje vsem viharjem in se ne pusti niti za ped premakniti s svojega zvišenega mesta. ZABISTRE GLAVE Rešitev izpolnjevolke Žaba, žabica prevzetna z volom tekmovala, tri dni ino tri noči se je napihovala. Ko pa dne četrtega je vstal za goro sonček — žabici trebušček počil, bums! — je kot balonček ... Pravilnih rešitev je bilo topot samo 2-1. Za nagrado izžreban je bil Bogo Koželj, učenec I. razreda v Kamniku. Dobi knjigo »Storžek in njegova burkasta dejanja«. ZLOŽENKA Rana — ščinkovec — cerkev — kriza — ovfiiea — cn — evangelij — drama — ribič. Postavite te besede v drugačnem vrstnem redu drugo pod drugo tako, da boste iz njih začetnih črk od zgoraj navzdol čitali ime za narod zaslužnega moža. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Pošljite rešitve najkasneje do četrtka, dno 16. junija, na naslov: Kotičkov slriček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. V zamišljenosti Učitelj pride v brivnico in reče: »Hu, pri vas je pa danes strašno mrzlo, gospod mojster... Saj dovolite, kajne, da obdržim klobuk na glavi medtem, ko mi boste stricli lase?« STRIČKOV KOTIČEK 307. Dragi Kotičkov striček! Najprej Te lepo prosim, ne vrzi mojega ginljivega pisma v svoj požrešni koš I Veš, zadnjič sem na treznostneni zborovanju deklamirala pesemeo »Fej, pijauček, fejl«, pa sem rekla: »Spesnil — Kotičkov striček! Napisano je bilo pri pesmi neko drugo ime, toda meni sc je na vso moč zdelo, da si to pesemeo zložil — Ti Si hud, ker sem Te tako grdo obdolžila? V našem razredu Te imamo prav radi. Zato Te povabim, da prideš prihodnji mesec k nam. Boš videl, kako znamo lepo peti. Pa igrali bomo igro »K mamici«. Veš, kako potuj? Do Borovnice se pelji z vlakom, potem pa ]>ojdi peš skozi Pekel — in prišel boš v Begunje. Pa še to Ti prav tiho na uho povem: Če imaš kaj dosti grehov, so kar v Ljubljani spravi z Bogom, kajti jc skozii Pekel nevarna pot. Jaz zelo rada pojem- Kadar prideš, Ti bom tako lepo zapela, da se boš kar zamaknil, kakor tisti, ki jo poslušal rajsko ptico tisoč let, pa je mislil, da jo je poslušal samo en dan. In jokal boš, jokal, da bo Tvoja stara siva brada mokra kakor naša goba, kadar tablo umivamo. Gospodična-in otroci iz četrtega razreda Te prav lepo pozdravljajo. Vodopivčev Zdravko pa se krega in pravi, da Te prav nič ne pozdravlja. Zameril si se mu. Le glej, da se tudi meni ne boš! Drobnič Slavko je pa star šele pet let, pa Te ima močno rad in pravi, da je 011 — Tonček Makaronček Pozdrave skozi rokave Ti pošilja Marija B r e z e c , učenka IV. razr. v Begunjah pri Cerknici. Draga Marija! Siccr res ne vem, zakaj naj bi bilo Tvojo pismo ginljivo, ko mi v njem takorekoč samo vesele stvari pripoveduješ. Toda če praviš Ti, da je ginljivo, mora že. biti. In sem o tem, da jo ginljivo, prepričan temboij, ker je moja gospodinja medtem, ko sem jaz pismo v svoji sobi na tihem bral, v kuhinji hren strgala in zraven ljute solzo pretakala — tako je bila ganjena! Iz tega sodim, da mora biti to pismo naravnost gromozansko ginljivo, ko gane človeka do ljutih solz že na sto korakov daleč kar tako — ne da bi sploh vedel, kakšna je vsebina pisma in kdo ga je pisal. Saj pravim, znaš ginljivo pisati in znaš! Zaradi one »grde obdolžilve« sem pa res strašno hud. Tako hud, da se mi kar trebušček trese od veselega smeha in da mi usta silijo narazen kakor ongavemu Jerneju, ki mu od neprestanega smeha segajo že kar do ušes. Si potem lahko misliš, saprabolt. kako sem hud! Pa si pesem »Fej, pijanček, fej!« deklamirala tako, da mi nisi delala sramote? Če si jo, se postaviš in s Teboj jaz, če je nisi, naj tisti »fej« tudi zate velja! Imam križev 11:1 rami skorajda toliko, kolikor Ti let, ampak tega, draga moja, tega, da bi kdo petje — gledal z očmi namesto poslušal z ušesi, še nikoli nikjer nisem čital. Če bi me bila povabila, naj pridem vaše velekrasno petje poslušat, bi s polžjim brzovlakom nemudoma prisopihat k vam — tako navdušen sem za lepo petje! Tako pa ne bom. Kajti me vabiš naj pridem petje gledat in tega jaz ne zuam. Morate biti sila čudni ljudjo tam v Begunjah! Petje gledate, rože, zvezde iu druge takšne lepe reči pa najbrž — poslušate. Narobe svet! Za pozdrave se lepo zahvaljujem vsem, posebno pa še gospodični učiteljici. Le pridni bodite in marljivo se učite, da bo imela veselje z vami! In šo rajši jo imejte kot mene, ker ona to tembolj zasluži, ko se dan za dnem z vami trudi. Zakaj pa je Vodopivčev Zdravko tako strašno jezen name? Kaj pa sem 11111 vendar tako hudega storil? Naj so oglasi, možakar in naj pove! In Drobničev Slavko? Tonček Makaronček hoče biti? Hoho, la jo pa lepa! Saj je vendar čital, kakšna grozovita kazen je doletela Tončka Makarončka, ker je očeta tako grdo razžalil in mu vse najhujše želel. Velikan Teleban ga je kakor harmoniko raztegnil — in Tonček Makaronček je postni velik kakor brzojavni drog in suh kakor makaroni. Pa vendar ni tudi Drobničev Slavko takšen spaček? Kako bo pa potem v šolo hodil? Bodo morali za njega posebno poslopje zgraditi, ali pa ga bodo v šoli posadili tako, da mu bo zgornji del telesa skozi dimnik ven štrlel. Hoja hej, ali bo to čuden prizor! Bog Vas živi vse skupaj! — Kotičkov striček. 306. Dragi Kotičkov striček! Včeraj sem bila z mamo v Ljubljani, pa sva v Zvezdi srečali rea-nega črnega moža in mama mi je rekla: »Vidiš, Mala, to je pa Kotičkov striček!« Jaz pa tega kar nisem mogla verjeti. Kotičkov striček mora biti dober in prijazen možakar in gotovo ne gleda tako resno in zamišljeno v svet. Striček, daj, odkrito mi povej, ali si bil Ti ali nisi bil? Ce bi bil, bi me bil gotovo bolj prijazno pogledal in še kakšno pomarančo ali figo bi mi [»nudil, ali ne? Te prav lepo pozdravlja Mala Lipovec, učenka III. razr. v Preserju. Draga Mala! Najprej morava pošteno zaropotati zaradi prečudnega imena, ki ga imaš. Saj prav rad verjamem, da si šo »mala«, ampak to vendar ne more biti! Le kakšna svetnica jo to — »Mala«? Sem tri uro in četrte pol s prižgano svečo po pratiki brskal in iskal — a svetnica >Malo« nisem našel v njej... Se bodo 7. isto pravico hotele zdaj vse punčke prekrstiti v »Male«, »Velike«, »Debele«, »Suhe«, ko jim daješ tnko slab vzgled! Nikarte takisto, drage moje, nikarte! Naj Te mama kliče z imenom, ki so Ti ga pri krstu dali. Ce pa že hočeš na vsak način majhna biti, naj Ti pa mama reče »mala Micka« ali »mala Urška« ali »mala Ančka«, ali karkoli že — in bo vse v redu in prav! Pa nikar nič ne zameri! Saj nisva zaropotala tako hudo, kakor izgleda. Če sem bil jaz tisti, ki je šel skozi Zvezdo? No verjamem. Kajti jaz nikakor nisem resen črn mož, ampak kakor Miklavž lepo prijazen in bel. Morda ste pa imeli onega dne z mamo črna očala na nosu, da sem se vama zdel tako zelo resen in črn? Najbrž bo to, najbrž! In že iz tega, da Te nisem prijazno pogledal in Ti stisnil pomarančo ali figo v roke, lahko sklepaš, da na noben način nisem mogel biti jaz. Kajti imam jaz vedno polne Žepe pomaranč in prijaznih pogledov. Samo škoda, da skoraj nikoli nobenega svojih kotiČkarjev ne srečam. Zato navadno te pomaranče pohrustam sam, prijazne poglede pa podarim prvemu, ki mu jo kaj do njih ... Zbogom in lepo pozdravljena! — Kotičkov 11 r iček Stran 10. »SLOVENEC«, dne 11. junija 1932. Stev. 132. 99 Slovenca" za Grazia Deledda: >Arduiua!« je odmevalo v poletuo not. Od vseh strani so hitele sence proti morski obali. V blesteči mesečini so se ribiški čolni rahlo zibali na morju. Valovi so v redni sosledici oplakovali obrežje male ribiške vasi. Sedaj se je začelo na obali žurno vrvenje. Na obrazih mož se je zrcalilo veselo pričakovanje, ker so mogli po dolgem pričakovanju zopet odriniti ua morje. Arduina! je znova zaklical globok moški glas, sedaj že nekoliko srdit, iu klic je tekel in naraščal od ust do ust skozi ribiške vrste. V tem trenotku je že prišla Arduiua, deklica približno 12 do 1H let. Za svoja leta je bila precej krepko razvita. Njen sveži, toplo-rjavi obrazek so obdajali zmedeni črni kodri in dvoje jasnih oči je sposobno iu trdno zrlo v svet. Oblečena je bila v kratko, hudo zakrpano in izprano svetlomodro oblekco. S hitro 'kretnjo si je pogladila nazaj lase, ki jih jej jc hladni nočni veter pihal v obraz, in stopila ob vitel na vetrovni obali. Bila je lo preprosta naprava, s katero so poležali na suho v morje potopljeno mreže. Ribiči so zložili mreže v čolne in odpluli ven v mirno sopečo, zvezdnato poletno noč. Arduina se je vrnila v kočo svojih staršev in znova legla na svoje trdo ležišče. Kmalu se je prestrl nad italijansko ribiško vasico zopet globok pokoj. Odsvit polu-sčipa se je lomil v tiho šumečih valovih in rahel šelest listja na drevju je Arduino kmalu zopet zazibal v sen. Arduina je bila hči revnega ribiča. Na svet je prišla v noči, ko je jugozapadnik metal sadje v okna in je dež škropil posteljico novo-rojenke. Borna koča njenih staršev jc ležala lik ob jadranski obali. Morje je bilo njeno prvo igrišče. Komaj leto stara je s svojimi ročicami brazdala po njegovi mehki, topli vedi. A tudi potem še, ko je postajala večja, je bilo morje ob vsakem letnem času njen najljubši tovariš. Srečna je bila samo tedaj, če je mogla plezati po ladjah in jamborih. Včasih je zaigrala za kakim belim ali žoltini jadrom, ki ji je moralo služiti za zaslor. tudi kako veselo burko, ki ji je ravno prišla na misel. A komaj je odrasla nežni otroški dobi, je že niorala krepko poprijeti za delo. da bi svojim staršem olajšala boj za obstanek. Z desetimi Teti je prevzela delo ob vitlu, s katerim je navijala iz morja mreže in poškodovana mesta zakrpala; v tem delu je bila kmalu zelo urna in spretna. ; V tem lelu pa je bil ribolov dotlej nena-vftdno slab. Še v najlepšem in najjasnejšem vremenu niso s kor od a nič ujeli. Največkrat pa je bil dež in vihar, in Arduina je videla očeta stati na obali mračnega obraza, in njegov obup je tudi njej stiskal srce. V mirnih, jasnih nočeh so vsi ribiči z vso naglico hiteli na morje, toda vračali so se večinoma s praznimi mrežami, utrujeni in ozlo-voljeui. Naglo so pogoltnili jed, ki so jim jo pripravile žene, se oblečeni zvrnili na ležišče in takoj globoko zaspali. Ubogi oče. je mislila sama pri sebi Arduina. ko se jc oče zopet par večerov zapored vrnil praznili rok. toliko dela za prazen nič.': Tedaj se ji je neke noči sredi zmedenih sanj zazdelo, da jo nekdo kliče. Planila je in napeto poslušala. nuno, nekdo jo kliče. Skočila je k o\:<. . Čarobno se je širila noč. Lahen vetrič. je kedral morsko površino ln polna luna jo je srebrila z magičnim sijem. Stari ribič Santino, lastnik največje ribiške ladje v vasi. v čigar službi jc bil tudi Ar-duinin oče, je že hitel s pripravami za odhod na morje, kakor je videla. Tedaj je v deklici dehle blisnila misel. Z največjo naglico se je oblekla in stekla ven. Pi 'osiin, padrone, dovolite, da se peljem z vami namesto očeta, ker spi.« Menda se ti meša! Ne, ne, še na misli mi ni, da bi te jemal s seboj, če oče še spi, ga boni pač zbudil.- ln že je klical na ves glas: Agostino, alo, kvišku!« A nič se ni ganilo. Pojdi iu zbudi očeta! je stari zarezal nad Arduino. Ali no vidiš, kako lepa je noč? Take ne bomo videli več vse leto.« Arduiua pa je trdovratno vztrajala: ;:Oče je tako ii uden, je dejaia, tri noči že ni spal. :: Tudi jaz ne, a vreme se ne ozira na zlož-nost ribiških ljudi. Sama dobro veš: Kdor spi, ne ulovi rib. : Po dolgem prerekanju je siari slednjič čemerno pristal. Tak pa vstopi, no, v božjem imenu, je godrnjal in pripravil jadro za odhod. Arduina je sedla h krmilu in stari je sitnaril dalje: -Če bodo taki, kakor si ti, hodili lovit, bodo ribe še mirneje spale kakor tvoj oče. Sveži vzhbdnik se je uprl v jadra in barka je kakor po olju drsela na odprto morje. Napeto je padrone oprezoval za ribami. In res, že je prihajala velika jata. Ljubi Rog! Sedaj bi bilo treba zgrabiti, a ravno danes je sam; obupal bi. :>Kaj je z mrežo? je zagrmel. A mreža je bila že davno pripravljena, Arduina jo je bila takoj spustila v morje, ko je bila opazila ribe; samo trenotek se je bila zapletla ob krmilu, nato je zdrsela v globino. Ko se je Santino čez nekaj časa nagnil čez krov, je kakor uročen strmel na ogromno ' obilje, Ivi je švigalo v mreži. Pri tem je docela ! pozabil, da je prepustil ladjo šibkim rokam ! Arduine. Barka je izgubila ravnotežje in bila v j nevarnosti, da se prevrne. Arduina je skušala z naporom vseh sil dvigniti jadro, a bila je že 1 preutrujena ter se je zgrudila na tla. V tem trenutku se je Santino zavedel ne- i varnosti, v kateri sta bila, in priskočil je na 1 pomoč. Z vso silo je potegnil jadro kvišku; potem je zvlekel mrežo z nepričakovanim obiljem ua krov in zmetal plen v notranjost ladje. Premočena od nog do glave je Arduina zopet sedla na svoj prostor ob krmilu in usmerila ladjo proti obali. Santino se je po prestanem strahu kmalu opomogel. Ves vesel nad obilim ulovkom je minulo nevarnost liitro pozabil. Ko sta se bližala obali, so ju pozdravili z glasnimi klici. Arduinini starši^ ki so bili od drugih ribičev, ki so se že vrnili domov, zvedeli, da jo je bil Santino vzel s seboj, so že dolgo hrepeneče čakali na barko. Ko sta pristala, je Santino zmagoslavno pokazal krasni plen, potem pa z roko pokazal na deklico, ki je ždela v ladji, in dejal: Vaša hči je vrl ribič, Agostlno, in mislim, da ima tudi srečo. V moji barki je po-sehmal zanjo vedno prostora.« S temi besedami je skočil Sanlino na suho. Okrenil se je, da bi pomagal mali iz ladje. Tedaj je videl, da je Arduina, držeč roko še vedno na krmilu in nagibajoč glavo nekoliko naprej — Irdno zaspala. Soplius Michaelis: Barčica po morju plava... Izdelujejo se nainovejši modeli otroških in igručnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 101 Ob danski obali so pridrsele tri ladje. Hitele so po mirni vodi z napetimi jadri kakor visoko razpetimi peroti. Sprednji jadmiki so se krivili kakor labodji vratovi, ki se stezajo nad valovi. Ladje so si sledile po vodni brazdi druga druge kakor vrsta labodov. Obe zadnji sivi in ponižni, loda sprednja z zlato krono nad visoko dvignjenim vratom, pod njo dolg zelen prapor, Iii se je vil in prasketal v zraku kakor zmaj. Zlatovezena jadra so se bočila okrog škrlatno-rdeče rajne. Ob solnčnem vzhodu, ko so ugledali obalo, so razvili vsa jadra. Sedaj se ni bilo treba več plaziti ob nevarnih bregovih, kjer so podzemske čeri preža le na ladje kakor pasti. Dežela se je dvigala iz vode kakor znan obraz. Rumene skale so pozdravljale kakor straže iu izginjale za gozdnatimi jeziki, ki so sikali daleč v morje in zakrivali pokrajino. • Vsa dežela tam notri je bila gozd. Stala je ob morju v sveže stkanem pomladnem oblačilu. Vsa se je blestela v zelenju kakor v svilenih kosmih in volnenih resicah. Orjaški hrasti so tkali rjavosivi temelj obleke, prepletajoč grčave roke v nerazvoz-ljive pentlje. Krmar je sedel zadaj; roka mu je visela na močnem, okornem držaju, ki je tičal v krmilu. Počival je domala z vso svojo težo na krmilu. Srce je zamolklo in mirno bilo ob drog. Z vso svojo močjo je udarjalo ob les in čutiti se je moralo prav doli v vodo, kjer je ležala krmilna ploskev povprek proti toku. Samo enkrat je vstal in se ozrl v stran, čez vse njihove glave. Bil je orjaške postave, lepo raščen, a Irdno stesan kakor hrast. Pleča in prsi so bile kakor grče posebno irdega lesa. Komolci, kolena in členki so pokali, če se je zgenil. Lasje so obdajali nizko čelo kakor grmičevje. Obrvi so stale nad globokimi očmi kakor trnjeva meja. Pogled je prihajal kakor iz sinjega jezera. Večinoma je sedel popolnoma negibno. S srcem prikovan ua krmilni drog, je ostro usmerjal ladjo mimo zalivov in fjordov. V dolgih udarih je plula ladja, ne da bi izgubljala čas. S kratkimi sunki je pošiljal mornarjem svoja povelja za izpreminjanje jader. Prasketalo jo in škripalo, kadar so omahovale velike plahte in jambori. Vrvi so šklepetale v vetru in konci so opletali čez .okrajke kakor razdraženo kače. Iznenada se je pokazal na krovu višji dvornik, Ivar gospod Strangeson, nagizdan, gladko obrit, bleščeč. V Laški deželice bil svoje skrinje do vrha natrpal z modernimi oblekami, ki jih je bil sani žamet, svila in trakovi. Vsak dan se jc pokazal v novi noši. Vse so mu segale do tal kakor ženska krila. Svoje noge je skrival ped dolgimi obeski iz škrlata ali srebrnega brokata. V njegove obleke -o bile vtkane cvetice kakor v žensko perilo. Lilije so mu rasle po prsih kvišku in vrtnice doii do čevljev. Podoben je bil potujoči gredici, a za njim se je vlekla vlečka, na katero so ljudje v naglici stopali. Celo glava mu je biia ovita s (urbanom, kakor bi bil Maver. Prstov na rokah v členkih ni mogel pregibati zaradi pre-obtlih prstanov, obrvi in ustnico si jemazal in iz ust mu je dišalo kakor iz špiknardne roč-kice. Krmar je sedel in se iibo smejal temu norcu, ki je v Laški deželi pbzabil svoj ma-terni jezik. Čebljal je samo francosko ali do-lenje-nemško in imel neprestano dva paža za petami, ki sta bila videti, kakor da bi tičala v odtrganem kosu njegovega nepotrebnega okrasja, v listu njegove ložaste suknje ali v koncu pisanih trakov njegovega klobuka. Ivar gospod Strangeson se je poklonil, pritiskajoč roko na srce, ko je stal pred stop- nicami ženskega predela, potem je nekaj za-šepetal pažema, ki sta stekla nizdol in potrkala. V ženskem gradu je bil upor. Tu je spal v krznu in svilenih odejah ves roj laških deklic. Spale so ob glasovih žuboreče vode. Celo v snu so slišale vreli valove ob ladijskem rilcu. Val je tekel za valom kakor biseri na nizu. Prva, ki je planila iz odej, je stekla bosa do line v krovu in odgrnila bele zavese. Nebo je sinje padalo k njim. Mele so si oči, vdihavale s smolnatim vonjem nasičeni zrak, ki ga je od bližnjih gozdov prinašal veter. Potem so pripravile vse za visoko gospo, zravnale in zgladile dragocena oblačila in obeske, čevlje in srajce in vse poškropile z dišečo vodo. Iz vsake kapljice, kd je padla na obleko, so vstajali celi logi oranžnih vonjav. Sonce je začelo pripekati skozi krovne deske. Vleklo jih je ven kakor ptice iz kletk. Čuti so jim prinašali slutnjo pomladne dežele, ki mora sedaj slednjič ležati tam zunaj, po dolgih, dolgih dneh brezkrajne morske gladine. Zvonili so daljni zvonovi in našli pot v njihova srca, polna pričakovanja. Pa visoka gospa, zaradi katere so morale ostali v zatohlem prostoru, je spala dalje. Njenih dihljajev niso slišale, pač pa so videle valovanje tenkega platna, ki je pokrival njeno lice. Najstarejše hišne so stopile ob vzglavje iu začele z rahlimi prsti vleči kopreno, kakor da bi sama ob sebi drsela nizdol. Tedaj je odprla oči in se nasmehljala. čakajoče roke so urno ožele gobe in začelo se je osvežujoče jutranje umivanje. Hišna ji je šepetala na uho: »Porae smo, carissima. Dežela se že vidi, vsa je zelena, bolj zelena kakor magnolije in palme. Kar videti je, kako raste iz morja.« Urne roke se spretno gibljejo. Ko je umivanje pri kraju, vzdignejo nežno osebico in jo oblečejo, ne da bi sama le s prstom genila. Toda gori na palubi je švigal Ivar gospod Strangeson sem in tja, tako da mu je obleka frfotala. Paža sta tekala na njegove francoske ukaze kakor dva psa donašalca. Prestrla sta svilo po stopnicah in palubi do baldahina, ki je bil postavljen na najvišjem mestu krme. Senešal je drsel po preprogah in jih gladil s svojimi ploskimi čevlji kakor z likalnikom. Ko se je visoka gospa slednjič pokazala, jo je sprejel z globokimi pokloni in okreti. Trikrat je poljubil njene nežne rdeče rokavice in jo hotel spremiti na njen sedež. Ona pa se je ustavila — dvignila pogled in se ozrla po deželi, ki naj bi ležala tam. Pod nordijskim pomladnim nebom se je njena polt pozlatila in blestela kakor južen sad. Stala je med mladenkami, ki so bile vse v vožastih oblačilih, kakor vitko cvetlično stebelce v motno beli prtenini, kakor liljina časa. Kakor noč črne lase so se gladko prilegale čistemu loku glave. Glava je bila kakor iz ebenovine in slouove kosti. Če jo je nagnila naprej ali nazaj, je bila oblost od čela do brade, od ust do tilnika enako okrogla, enako svodasta. Če pa je dvignila pogled, potem ni nihče videl nič drugega več kakor črno noč njenih oči. Ivar gospor Straugeson je zopet poljubil njene rdeče svilene rokavice. Ko je šla mimo krmarja, ga je pogledala. Vstal je in ona se je znova začudila nad n jegovo veličino. Nagnil se je globoko nad krmilni drog. Roke so mu obstale na njem, njegova konica pa se je potisnila globlje proti njegovemu srcu. Kmalu nato je zopet sedel, nagnjen naprej. Kri v njem je šumela. Bila je v njegovi bližini. Sedela je ravno tako visoko nad njim, Bob Shervvood: Kadar skoči cirkuški lev... Iz angleščine T. 1). (Nadaljevanje.) Počasi je šel naprej. Možje, ki so niti sledili, so naenkrat zapazili dve zelenkasto-rdeči tleči oči prav pred seboj. Vedeli so, da slednjič gledajo pobeglemu levu iz obličja v obličje. Takoj so poslali moža nazaj poročal, da so našli ubežnika, iu kje se nahaja. Potem so lezli po vseh štirih, trobili, streljali s slepimi patrofiami in spuščali rakete, ki so pljuvale in prasketale. Vodnik jc previdno šel naprej; troat jo, da bo pognal leva k njegovi kletki, id je sedaj čakala ie dva bloka dalje. Tedaj pa sc je vnela strašila bitka med usi.in in levom. Nepotrebno jc omeniti, da je bila za vse izredno velika nevarni;.d, v onem ozkem, temnem kanalu. Dokler lev ni bil Markota resno oplazil z repom in mu hudo ogrlzel glove, ta ni pustil svojega zdivjanega nasprotnika. Potem se je zatekel k nam po pomoč. Opreznost se tnu je zdela očividno bolj?! del pogumnostl. Krotilec je slekel svoje velike če/kolenske škornje z ostrogami iu jih nataknil na roki in lakti, Bližal sc je levu, in ko se mu je dovolj približal, ga je udaril z bodicami po nosu. Potem pa se je bal, da mu bo lev glavo tttzklfll z e i rili i samim udarcem (tvoje velikanih« Snpe. Ukazal je svojim pomnuačem, naj mtl poveznejo čez glavo velik železni kotel, v katerem smo bili nesli palrone v kanal. Dočim sn skušali lo storili, se jo kotel prevriill in se ropotajoč strkljal po kanalu. Ropot Je strahovito odmeval po vsem kanalu. Lev, ki se je dotlej uspešno upiral, je naenkrat zdirial uaprej ik> kanalu v besnem diru. Ugibali smo, kje naj I>1 se bil ustavil. Ko smo mu sledili, smo ga našli v žalostnem položaju. Cezar se je obesil. V ozadju kanalu je bil 8 čevljev visok prag. Oč i v idno je bi! ta vzrok, da se je lev ustavil v svojem diru, ko ga je bil kotel prestrašil. Tega nismo vedeli, vsled tega smo padli. A nir se nam ni zgodilo. Ko pa je lev se enkrat zarjovel prav pred nami, smo sli bliže in odkrili vzrok Cezarjeve zmede. Za zadnji nosi se je namreč ujel v zanj-ko, ki smo jo bili spustili s ceste po luknji doli. Visel je /. glavo navzdol, nezmožen si pomagati in jezen vsled svojega nedostojanstve-nega položaja. Nemudoma so spustili doli druge močne vrvi. ker Cezar bi bil kmalu poginil v leni položaju. Imeli smo »reče. da smo ga /. vrvmi ujeli za glavo in prednji sapi. Kletko smo postavili pred odprtino; vrvi smo potegnili skozi kletko in čez hodnik. Ljudje so se začeli zbirati. Na la nekraljevskj način smo vlekli kralja živali iz njegove ječe še enkrat v njegovo kletko. Nikdar več ni imel priložnosti, da bi ušel. \\ allace. V starih tMrkuSkih iaaili je bilo več velikih kn.iilcev, med njimi Hagenbeck, Dries-bach. Vnn Ambnrg In gesped Schvvarz, Najbolj /nnn od le četvorlce .je bil Hageilbeck, a njegova slava je večinoma izvirala iz dejstva, da je bil največji trgovec z divjimi živalmi nn svetu. Največji krotilec po mojem mnenju — poV.nal sem jih vse osebno — pu je bil gospod Scliwarz. Sctiwftiv. je bil edini krotilec, ki sem ga poznal, ki se jo upal vzgojiti iu naučili pokorščine odraslega črnega piintra. Bolj zvite in izdajalske živali ni med mačjo pasme. Pan- ter je devetkrat hitre.fi kakor blisk in ne zgreši, kamor meri. Ukročene živali, s katerimi je Sehwarz nastopal neko sezijo. so obstojale iz starega leva Wallace-a, ki ga je Schvvarz bil vzgojil iz mladiča; Rnnisay-a, mladega bengalskega tigra in Cliite, krasnega črnega pantra. Razpoloženje in živce starega leva je uničila bolezen, ki io je bil prestal svoječasno in ropot koles paradne kletke, ki so tikoljala po kamnitem kockastem tlaku. Bi! je Smeren in uporen pri izvajanju svojih trikov in zmožen zdajpazdaj pobesneli in napasti svojega kro-lilca. In vendar ga je Schvvarz ljubil in neprestano opravičeval. Wal!ace je danes samo malo nervozen, je razlagal, če je čmerni stari lev hlastnil za čevelj daleč od rokava Sctiwarzove suknje. Vedno je na mestu, če izvaja svoje trike. Če je treba, pa je ludi vedno pripravljen opraskali. Ta zadnji slavospev je bil dvoumen. Gospod Schvvarz je bil odkritosrčen. Vsak predvajale*' v cirkusu je cinično ponavljal zadnji stavek. Stari Schvvarz si je vedno stavil nove rokave v svojo uniformsko suknjo, ker Walla-ce je bil dostikrat pripravljen opraskali . Potem je bil liger Hamsny, ki je utegnil Idti nežen kakor mlada inačica in uničljlv kakor orkan. Dalje Cuffv, mali kosmati medved, ki je Igral na harmoniko in se vozil na bici-klju. Nazadnje je bila Chita, črni panter, neukrotljiv, izdajalski, smrtonosen. Sch\varzov akt se mi je vedno zdel gen-Ijlv. Mračen stari lev, Wallace, ki je žrtvoval j svoje dostojanstvo zato, da bi mu ploskali, ni | maral ali ni razumel skakati skozi obroče iu i balanslnili na kroglji. Ramsay, ki jo predstavljal kralja v oddaljenem pragozdu, se je navidezno boril / majhnim debelim možem, oblečenim v obledelo uniformo pruskega hu-_: zarja. Chita, črni panter z golimi kremplji je otepala z repom iii godrnjala. Bala se je luči in cirkuške godbe. Samo Cuffy, mali klavn-medved se ni upiral svoji usodi. Bil je rojen igralec, bil je Cuffy (mamšetka) in je ljubil svoje delo. Nikdar ni nastopal, kadar so bile mačke v kletki, anipak vedno neposredno potem. Kljub temu, da je bil vajen njihovega didia, je vedno okleval, predno je vstopil v zagrajeni prostor. Zdelo se mu je, da se vedno nekako boji, da ne bi kakšenkrat tam notri srečal leva ali tigra. To mu ne bi bilo ljubo. Streže bolnemu levu. Neko sezono koncem avgusta je Wallace /bolel. Mislim, da je stari lev postal sit življenja in je hotel umreti. Naš živinoodravnik je rekel, da ne bo živel, a gospod Schvvarz ja izjavil, da bi lahko živel, in da bo. V aiktu stt nastopili Chita, Ranisay in Cuify. Takoj, ka so končali, je zaklenil obe mački v njihovi kletki, priklenil Cuffya na verigo in odhitel k Wallasovi kletki. Vstopil je brez strahu iu kljub temu, da je lev raskavo godrnjal, mu je prigovarjal s pomirljivim glasom. \Valhice je imel vročino. Tedne in tedne je Schvvarz sedel poleg njega, mu močil hrapavi rdeči jezik z vodo, podli muhe, ki so sedale na levove trudne oči in govoril z njim, kakor da je zopet mladič. \Valiace je res ostal živ, in kljub temu, da se je njegova razdraženo«! podvojila, se je zdelo, da se je njegov temperament izpreme-nil. Svoje trike je izvajal neprenehoma godrnjajoč. Gospod Schwarz pa se je šalil z njim: VVallaee, ti neumnež, skoči na ono kxo-gljo! Nikar ne godrnjaj name! Saj vem, da Imaš zobe, da nisi zrasel ob mleku. Ali nI res?< Knnec mrili.l stev. 133. da tki bila mogla uporabiti njegovo glavo za podnožje. Krzno, ki je bilo razprostrto pod njo, je viselo nizdol in se dotikalo njegovega hrbta. Enkrat .je bil pobral odejo, ki je bila padla na tla, in jo položil nazaj. Roka se mu je pri tem dotaknila obšivov njenega plašča, V prstih ga je zaščemelo, kakor da bi mu bili zaspali. Sedaj je stal tam gori pred njenim sedežem Iva r gospod Strangeson in sukal svoj laški jezik. Ni odgovarjala. Njen črni pogled je vpijal obalo, ki naj postane njena. Kako je bila vendar nizka in negotova.'Ob valovanju je morala voda pljuskati čez. Kaj se je skrivalo tam notri, za svetlozelenim gozdnim klobukom? Ljudje kakor te sršaste, ogorele ju-načine, ki so z razkrečenimi nogami dr ,ele po krovu? Ali njen gospod in soprog, katerega ni nikdar videla na lastne oči, nalikuje temu visokemu orjaku, ki sedi tu ob njenih nogali nad krmilom? Plavi kodri so se mu vili v zagoreli tilnik. Ko je bila sla mimo njega, se je odkril in sedaj je zopet izpostavljal soncu svojo mogočno grivo. Govoriti z njo ni mogel, toda peti je mogel, otožno in počasi kakor na pgrebu, z glasom, ki je zvenel kakor krnjav bron. Neke noči ga je bila slišala pod palubo. Naslednji dan mu je bila položila roke na ramo in mu zašepetala: Canta — poj! Bilo mu je, kakor da bi mu bil zubelj opalil kuštravo grivo ob ušesu. Pel ji je zjutraj in zvečer in v čudnih polsvetlih nočeh, ko je ležala v svojem ženskem predelu in strmela k zvezdam nad palubnim spal i r jem. Razumela ni niti besede od vsega tega, a vso je prevzel neki pri-pev, katerega besede so zamrle v vzdihu, v drhteči, otožni tožbi. Sklonila se je bila nizdol proti njemu, ga pogledala in z rdečini svilenim prstom pokazala na svoje srce. In on je bil nemo vprašanje razumel, prikimal in v odgovor pokazal na svoje lastno srce. Sedela je, strmela predse in sanjala v nofii svojih oči. Čudno, drseli tako po vodni gladini, v srebrno hladno vigred, proti neznani obali, proti neznani usodi, srcu nasproti, ki jo je bilo poklicalo: Kakšen si, ki te ne poznam, ki te pa hočem ljubiti, ker si mlad in ker si kralj in si me poklical. Danski kralj — danski kralj... Gozdovi so se umikali v ozadje. Ladje so spustile jadra pred fjordom, iz katerega je vdiral močan tok v mirno morje. Z lesenega stolpa se je oglasil rog. Ladje so odgovorile in spustile sidra. S stolpa so trobili rogovi na čast visoki gospe j. Dvojni prapori so zavihrali. Spoznala je svoje lastne barve nad onimi svojega bodočega gospoda. Kmalu nato so vrgli na suho vrvi in konji so vlekli ladjo po fjordu navzgor. A vedno so se še zgrinjale nove množice. Izpregli so konje. Njihova prekipevajoča radost se je razodevala v sunkovitem potezanju vrvi. Na obeh straneh je drevje potovalo z njimi. Spredaj za nizkimi golimi griči so se blesteč^ pokazale zlate peroti. Nikak pravljični grad hi odkril svojih kupol in stolpov njenemu napetemu pogledu. Samo težko rdeče kamenje se je dvigalo v nizke zidove in zatepene stolpe. Toda krila so se svetila. Stala so in se blestela kakor zlati zublji, ki jih je prižgalo sonce nad ploskimi kronišči. In tam vzdolž obale je bučalo in odmevalo od gričev. Možje so skokoma prijezdili na velikih zavaljenih rdečih konjih, ki so v trajnem skakoncu neprestano hrzali. Vse se Stran U. jej je zgrinjalo nasproti: škofovski plašči im pastirske palice, vihrajoča oblažila in bleets- če čelado in dolga ovenčana kopja. Praporci in zastave, cel gozd. Toda pred vsemi rdečimi konji je letel bel konj, ki je imel rep kakor vlečko. Ni se ustavil, dokler ni dospel do ladje. Njegov jezdec ga je pognal v vodo in v pršečem loku je čopotal ob ladji, v tem ko se je jezdec v sedlu visoko vzravnal. In slišala je njegov latinski pozdrav: »Sis mihi bene venta, sis mihi bene dikta, regina mea — bodi mi dobrodošla, hodi mi blagoslovljena, moja kraljica.« Pa konj se je v valovih utrudil in je stre-mil nazaj k obali. Tedaj je pognal krmar ladjo lik ob obal, kolikor daleč je mogel. In še predno so pritisnili čolni, je skočil s krova do prsi v vodo, slegnil svoje roke, posadil visoko gospo na ramo in jo nesel na suho. Čutil je njeno nogo na prsih, tam, kjer ga je bil krmilni drog tako dolgo tiščal. Niso imeli časa, da bi po tleh prestrli svilo — že je bila tu. Kralj je vrgel svoj plašč na tla. In na njegov škrlat so se vsipale bukove vejice, in po njihovi sveti ozeleni svili je spela v objem svojega kraljevega gospoda. _ Prve besede, ki jih je zašepetal na njeno obličje, so bile tiste, ki jih je poznala iz krmar-jevega pripeva: Najdražja mojega srca. Pritisnila je glavo na njegove prsi in za-lhtela. Navzoči niso videli drugega kakor kraljice Berengarije goste, blesteče, črne lase, ki so zagrnili ves objem danskega kralja. Fred. Griffin: SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH OENAi KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PHBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 U. NADSTROPJE Gg. trgovcem in posestnikom se priporoča zn vsa sedlarska dela Ima vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme, konjske plahte i:i vozne ter vse potrebščine. Sprc-cma staro v popravilo. — Točna postrežba. - Cene solidne. VIKTOR KLEŠNIK sedlar in jermenar Ljubljana, Poljanska cest* 4» ŽIMA L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solučnikov in sprehajalnih palir Popravil« točno in solidno MIRKO KOSIRNIK ključavničarstvo autogenična varilnica Ljubljana VII, Frankopanska ulica št. 20 Telefon št. 34-77. Stenice, ščurke, mole in drugo golazen Vam takoj zamori in stanovanje razkuži najceneje samo Vulkanski plin IUCIFER ki ugonobi vso zalego po razkuževanju v šestih urah. - Prodaja se pri razkužovalcu STRAMšAIv CIRILU na velesejmu — paviljon E štev. 493 — ali na domu v Dcvica Marija v Polju štev. 62. (Konec.) Tako sta jima potekli skoraj dve leti, samima v Golem ozemlju, okoli Vel. medvedjega jezera. Jack Hornby je bil pri njima nekaj časa pozimi 1917 in 1918. A 15 mesecev, od avgusta 1917 do novembra 1918, nista videl a človeškega bitja. Potem sta srečala moža po imenu Arden z nekimi Indijanci na njegovi poti doli iz Coppermine (Bakreni rudnik). »Ali si ujel veliko kožuharjev?« sem vprašal. :>Ce moraš tratiti svoj čas z lovoru na meso, se ne moreš ukvarjati s pastmi.« V teku poletja 1918 sta se vrnila v Fort Norman in sta slišala, da svetovna vojna še j vedno traja. Založila sta se in jadrala nazaj v Vel. medvedje jezero, preden je jeseni zamrznilo. Tam sta zopet prezimila. Na li poti sta zgubila sivojo zanesljivo jadrnico, ki sta jo pred štirimi leti izdelala v Fort Smithu. Ta izguba je bila zelo občutljiva. Tik pred zimo. Rešila sta samo živila. To je hilo v septembru. Ko sla namreč jadrala gori ob obali Grizzly Bear Mountain, je bilo viharno. A zatekla sla se v globok zaliv, kjer sla ostala 4—5 dni. Veter je potihnil, valovje se je umirilo. Mila sapica je pihljala, skoraj je nastala tihota; ln tovariš« sta nadaljevala pot ob goli skaloviti obali, kjer ni bilo zatočišča, a zdelo se jima je, da ga ludi ne potrebujeta. Naenkrat sta zaslišala šum kakor bučanje vodopada. Pogledala sta čez jezero proti severu in zagledala val, približno tri čevlje visok, ki je prihajal proti njima kakor vodena stena. Vanjo nista mogla jadrati zaliva pa tudi ni hilo v bližini. Vrgla sla sidro v jezero. Nekaj časa je jadrnica plavala. Vetrn ni bilo. A prvemu valu jih je sledilo več in po Stole, mize Sn klopi zaklopne, železne, izdeluje najceneje po dogovoru J. ZOR KO, ključavničar, Ljubljana, Glince, cesta II št. 6. pristna dalmatinska, štajerska in dolen jska Na debelo in drobno. Čez ulico od 4 D naprej DALMACIJA veletrgovina z vinom d. z o. z Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Koli/ej( Frtaučku Gusll ma beseda »O se.pbuB. Jo-ško! A s že tle? Tu s pa hitr uprav u na rotu& A s jm jh dobr puvedu? Pa te mende ja nisa vil iz kancelarije vrgel? Sej maš črna pilila,« sm se razvese-lu, ke sm zagledu Joškota med uratm pr Hajsenbolf. Sej še ni ferklc ure menil, kar sva se lučila, pa s že pršou za mana. Jest šele pr ta drugmu ferklčke sedim. A zdej še nisa ure za stranke?« »Kašne stranke? A na veš, de zdej pr nas ni več strank, Binibo.« »Jest na vem, kuku b reku drgač. Noja: za Idi. Kuka s pa kej uprava? »Kuku pa čš upraut pr te gespod. še puslušal me nisa tli, ke sm jm tou duipuvedat. de je lil boži, in de votuš nima nč čez Ift za guvort. Smejal sa se m začel, kokr de b na blu res, kar sm jm reku. En gespud se je tku reža, de sa mu špegle z uusa zdrčale p ud miza. Ke sa pa nazadne le sprevidi, de se jest na dam tku obferligal, kokr kašna babnea, ke pride amužna fehtnt, se je pa le edn uglasu lani iz enga kota in me prašu pu kuga sm prou/.aprou, pršou, »Pu kua cm pa pridet,« sm mu jesl reku, »Sej nč na daste. Jest sm pršou le pu-vedat, de jest na um plnčvou kuluka za lit, ke Ift je glih tku moj, kokr rotušk, zatu tud rotuš nima ud mene nč za pugerval, jesl pa tud ud rotuža nč. »Kdu tu prau? A na veš, de sma mi vs Ift, kar ga je u drausk banuviu, zleceteral in tle ga zdej na kubikmetre predajama? Ltt, luč pa voda, Iu je use naše. Luč pa voda že plačujete, ud zdej za-naprej, ke griža čezdalibl razsaja, ule pa tud lil plačval, če ga ute tli uživat. Kdur nau tou ud lufta nč plačat, mu uma pa goMa zaštofal, de ga nau mogu nucat, kokr luč obmuntirama, voda pa zapre-ma usaikmu, če pušten na plača. A zdej veš?« še tu ui puvejte, kuku veAok |>a seja vaša pravica du lulta? Jest mam drat naipelati vesofc gor nad streham.* »Kuku vesok, prašaš? Tu se Iku samo ml sebe zastop, de not gor du lune.« »Za božja vola, za kua ga ute pa mical tuJ!k?< »Nč na skrb. use u šlu u guar. še zamakal nam ga bo. Uh vidu. Kdur se u pelu iz eruplanam al pa luftbalonaiin čez drauska banovina, u mogu plačat kuluk ubčinsk, pa banuvinsk, kcilkr auto. Kdur u mou drat napelan pa tud.« »Ud kerga slo ga pa zleeteral? Sej Ift ni mou nubenga gespudarja iui svet, druh ga pa |>redajat nima pravice. »Tu je pa uradna tajnost,« m je reku, pa m je uibrnu hrbet. »Tu sta se pa fajn dajala,« sm puhvahi Jo-škata. Škoda, de še mene ni blu zraun. Jest b ga prašu, če uja tud pu lufl šrange naredi, de uja iblajlari merkal na tiste kutrubantarje, ke pu h»K letaja.« Sej t nism še usga puvedu- Jest sm ga tod prašu, ki u luna Ift dobila, če u vs Ift du lune ud iblanskega rotuža? Sej ga tist pudložnki, ke na lun ževeja, tud nueaja. »Nč na skrb za tu. Luna je lud naša,« m je reku. »Lft mama pa u kttmpani.« »Za kua ute pa nucal luna? A ute tud gor naredi kašna kulunija, kakor u štotbold?-. »Kulunija glih ne, ke mama še u štotbold dost plača. Ampak neki drozga uiua uštimal. Kene, dondons je t lil k nergaču, za'bauluču iti inalkuntentu na tem svete, de res etiniu pušteamu čluvek, ke lub vornga in svuhoda, ni več za žiul med tem ldem. Viš, le Idi, prouzaprou prsntode, ke nisa za druzga, kokr de delaia zgaga, uma use, ud a du z ekspederal gor na Iiuia, da uma mel gjnah pred nim. Pol u pa lušlu tle pr nas, preh pa ne. Pol se uma lohka pušten uddebnil.c •Veš kaj, .loško, tu t je pa dobr puvedu. Kdu b s mislu, de te gespudi tku deleč, naprej misija. Kua pa, a t je ud zdejgne griže tud kej puvedu, pa ud kuluka in drugeh takeh dubrot?« O, tega pa na dama iz rok! je reku. F. G. preteku ene ure sta bila v brezupnem položaju. Slednjič ju je dohitel val, izdrl sidro In besno vrgel jadrnico ob skalo. V dveh minutah je bila razbita. Tovariša sta izgubila svoj čoln, a večino živil sta rešila. >A zakaj," sem vprašal, »je bil lak vihar brez vetra?« »To se velikokrat zgodi na Vel. medvedjem jezeru,« je rekel sioan. »Veter je prišel par ur pozneje. Na nasprotni strani jezera je divjal močan vihar. Bila sva v globokem zalivu Grizzly Bear Mountaina in sva najprej dobila samo valove. Tam gori na Goleni ozemlju d oži viš viharje, ki ne zaostajajo za onimi na velikem Tihem oceanu.« Tovariša sta posušila blago kakor sla pač mogla. Na devet čevljev visokih kolih sta postavila kolibo, v kateri sta vse naložila. )Tako shrambo napravijo, da ne morejo volkovi do mesa.) 300 funtov blaga sta imela za Ilorn-bya. V slabem zaboju se je močno poškodovalo. Njegova moka se je pokvarila in skoraj ves njegov sladkor stopil. Pristala sta nad 200 milj od Fort Normana, a tja se nista hotela vrniti. Lepo vreme je sledilo. Razbito jadrnico sta razdrla in v petih dneh naredila novo, manjšo. Potem sta šla v gozd iu nabrala borove smole, da sta jo napravila nepropustno za vodo. Na malo jadrnico sta naložila svoje pse, sani in nekaj zaloge; poleni sta deloma veslala, deloma jadrala v Kli-o-me Bay, nedaleč od La Bine Pointa ob Kelio Hayu. To so svoječasno odkrili zaloge radija. Tu ju je zima zppet zajela, in mala jadrnica jima je zamrznila. Do Hornbveve koče je bilo okoli 100 milj. Čakala sla do 10. novembra, da je led postal zadosti debel, da >la mogla po njem potovati. Potem sta se odpravila s psi in sanmi. Po šestih dneh sta dospela do Hornbya. Ono zimo sta prebila blizii njega v eni njegovih koč. V januarju srbi Hornby in Sloan s psi potovala v Grizzly Bear Mountain, kjer je drugi imel shrambo za meso. Vrnila sta se s 600 funti mesa; šla sta kar naravnost čez jezero, skoraj 200 milj in nazaj. Na svojem povratkn sla lovila ribe. Kmalu sta imela 500 funtov postrvi. Potem sta šla ven v Golo ozemlje. Našla sta čredo severnih jelenov in sta jih ubila nad 30. Orno zimo jim ni manjkalo živeža. T. D. Priporoča se JOSIP REBEK splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 9 Cenjenemu občinstvu se priporoča saditev grobov in družinskih grohnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v zalogi visoke in nizke vrlnioe različnih vrst, kakor tudi lavorjo in druge rastline. Pavel Šimenc, pokopališki vrtn Sv. Krii-Ljubljana. Telefon 27-8« Cvetličarna Sv. Petra c. 38. Telefon 26-54 Velika zaloga svežega cvetja, kakor tudi drugih rastlin, šopiiov, vencev in različnih aranžmajev. ff^ Cl i KOLESU delave. nova in rabljena vedno na za-logi in vsi nadomestni deli. Ceno nizke. Popravila prvovrstne iz- Mehanična delavnica STANE R A KOŠ Ljubljana - Moste Društvena ul. 2 Ne odločile se prej, preden ne vprašale za ceno pri JOSIPU KURNIKU splošno mizarstvo, Zgornja Šiška 51, Pod Hribom. V zalogi vsake vrste spalnice in drugo pohištvo. za žimnice vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah vedno na zalogi samo pri J, KNIFIC - tovarna za žimo StražiSče pri Kranja IVAN KRALJ se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 5 ali Rimska c. 2 14480 B Z. Z 0. Z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstno moko iz milno forgocs. Dotko lopolo, ie stolno no lologl. ŠTEDILNIKI STENSKE OBLOGE Keramični izdelki (vsa popravila po najnižji ceni). Keramična zadrupa r.uo.i. Ljubljana. Tesarska ulica št. 5 — Telefon št. 27-69 TEHTNICE OECSMA LKE z žigom 1932 — za ceno 50 kg 210 Din 300 kg 480 Din 100 kg 250 Din 500 kg 700 Din 200 kg 350 Din 1000 kg 1260 Din Vam nudi edina specijalna izdelovalnica vseh vrst tehtnic Franjo Rau, Ljubljana-Glince, Tržaška c. 12. KLEPARSTVO 7538 VODOVODNA INSTAL ACIJA Izdelovanje koviuastih krst iu vložkov po najnižji coni B5j|el Franc - Ljubljana Tel. 27—7»". Bleivveisova 52 Tal. n—li Pohištveno mizarstvo Na zalogi razno pohištvo Iv v . v izdelava po lastnih in po JOZe KUPIClC predloženih načrtih. Podgora p.Šl.Vid n.Lj. VATA za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovarna vate ArRieiler, Maribor Zahtevajte vzorce in cenik CEMENTNE IZDELKE cevi, stopnice, terace, baluslrade in drugo, izdeluje po najnižji ceni Ivan S e d e j, Ljubljana-Ro£oa dolina — Cesta VIII/12. — Telefonska št. 32-67 CgLf^V^K* razne velikosti nudi po nizkih cenah sodarski mojster Kosirnik Štefan Ljubljana VII., Vodnikova t« lil TAPEINIK otomane i. L 4. vsakovrstna dela ANTON KOLKSA Ljubljana, Florijanska ulica štev. 23 Stran 12. »SLOVENEC«* dn« 12, juniift I953L štev. 133. Naš čl zdravnik A. D. — M. Glavobol, trganje po ušesih ob slabem vremenu, naglušnost, močna nervoz-nost in strašljivost so znaki dveh bolezni: zastarelega vnetja v glavi, t. j. nosne dupline in ušes ter splošne živčne oslabelosti. Ali se dajo vse te nevšečnosti omiliti ali odpraviti, ne morem presoditi, ker ne poznam dejanskega vašega stanja in ne razmer, ki vam omogočajo ali onemogočajo smotrno zdravljenje. Menda imate svojega domačega ali družinskega zdravnika, ž njim se razgo-vorite in napravite načrt, kako pridete najlažje in najhitreje do znosnega stanja. Potov je več, enega zdravila zoper vse bolezni pa iščete zaman. F. R. — Lj. Silno srbenje na presredku (tako pravimo telesnemu delu med zadnjico in osra-mjem) je znak ali kožne prizadetosti (nesnažnosti, spuščaja in p.) ali gliščavosti (>žive nitk pridejo časih tja na sprehod) ali pa kakšne črevesne motnje (zaprtosti, zlate žile in p.). Očividno se zdravljenje ravna po vzroku, ki mi je neznan, ker ga vi ne označate. jaz ga pa ne vidim. Ako vam mehur dTŽi 3 do 4 ure, je stanje v redu. Pojdite v posvete k zdravniku svojega zaupanja. M. Š. Z. Odstranjevanje dlak izvršuje vsak zdravnik za kožne bolezni; katerega si izberete, je vaša zadeva. Glede trajanja zdravljenja in trajnosti uspeha izveste pri njem že o prvem pogledu. J. P. — V. Srbeč spuščaj na rokah, ki se je začel pred letom po neznatni poškodbi, je znana kožna bolezen, povzročena po škodljivostih vaše obrtL Delo samo, še bolj pa snovi, ki jih imate po rokah, dražijo kožo, tudi neprimerno posku-šanje samoozdravljenja vam bolezen hujša. Voda in milo škodujeta tako razdraženi koži. Najbolje je, da opustite vsakršno packanje na lastno pest tn se izročite v zdravljenje veščemu zdravniku, ki vas pouči, kako se pri svojem delu zdravite in občutljivo kožo zavarujete škodljivih vplivov. Zdravljenje bo trajalo kaj časa, a z vztrajnostjo dosežete zadovoljiv uspeh. L J. — Ljubljana: Zastarel nahod se da odpraviti le počasi. Uspeh operacije se ne more pokazati tako brž, zlasti če vam je letošnja hripa poslabšala staro bolezen, če le morete, pojdite za kaj časa (manj ko tri tedne se ne izplača) na morski zrak. Doma si izpirajte nos ali vdihavajte s primerno pripravo preizkušena zdravila v razpršeni obliki. Za ribje olje je čas potekel, jod se sme rabiti samo v najmanjših množinah in določenih presledkih, sicer dobite >jodov nahod<, če ga že nimate. F. J. — K. Radi dušice (astme) ail naduhe (emtizema) sem vam odgovoril pred 3 meseci, škoda, da niste našel in se držal vodil, ki sem jih dal nekemu >krehaveu< v predhodni številki. Priporočal sem mu vsakdanji sprehod (vsaj eno uro) z zaprtimi usti in vsakih deset minut po 10 krepkih izdihov zaporedoma. Sprehod naj bo iz-prva po ravnem, kasneje v položno strmino, a jrez vsakršnega napora, polagoma podaljšajte "sprehode in pospešite korake, a samo toliko, kolikor zmorete brez znatnega upehanja. Po spre-lodu si zunaj kje ali pa domov prišedši vse telo prav na kratko opršite ali hitro umijte, nato krepko oterite kožo z rjuho ali otiračo. To delajte, ko nimate prebavnega dela, ali zjntral ali pred kosilom ali pred večerjo, s polnim želodcem nikdar. Glede sončenja lahko še počakate. Zanima me, kako vam bo v dobi travnega in žitnega cvetja, zato poročajte o poteku in stanju čez dober mesec (sklicujoč se na ta odgovor)! M. M. — Lj. Ženin s petimi kriii se ponuja vam, ki nimate še treh polnih? Hotel se je poročiti s svojo »staro ljubeznijo«, pa je moral v vojno in prišedši domov iz ujetništva, je našel nevesto v grobu; doslej je živel pri materi in po njeni smrti — želi vas za družico. Služba, mati in turizem so mu doslej bili edini, zunanje vidni predmeti njegovega zanimanja, nastalo vrzel hoče izpolniti z vami. Kaj naj rečem jaz, ki ne poznam ne vas. ne njega? Udarite v roko in skočite v vrzel! Kako je z vami, ne vem. zgodbe vašega snubca se mi zde zelo prepričevalne za njegovo zdravstveno in nravstveno klenost. Redki so taki zaostali ptiči, ki nimajo polomljenih peroti! N. F. — M. Kocinasti nogi (bržkone goleni) vam delata preglavico v kopalni dobi? Menda sem bral prav v tem listu, kako se napravi kocine manj vidne vsaj začasno. Ce se vam zdi vredno, poslu-žite se priporočenih navodil, jaz vam tpga ne priporočam, ker gledam take stvari z drugačnim očesom- Lani sem videl v nekem kopališču elegantno damo, ki je imela bedra — obrita, kar je delalo vsaj name odvraten vtis. Čisto drugače izgledajo z mahom porasle ali celo z gostimi kocinami pokrite goleni kot prirodno pristna posebnost, ki je prej v diko kakor nakazo. Ali niso ženske brkice lepšei. od obrite šobe? J. K. — Lj. Samoskrnmba se ne more imenovati razvada vašega petletnega dečka, da se Saših tudi večkrat na dan igra s svojim lulkom. Največkrat je vzrok tej razvadi v otroški dobi srbež, nesnaga, kakšna kožna bolezen ali — preobilno se nabrala ali celo razkrajajoča se maža pod ob-glavično kožno gubo. Tudi gliste v danki ali kamenček v sečnem mehurju je večkrat vzrok draženju. Zato je najbolje, da spravite otroka k zdravniku, ki bržkone kmalu dožene in odpravi ne-vSečno motnjo, vse drugo prizadevanje je brezuspešno, strahovanje pa celo škodljivo, kajpada velja vse, kar sem povedal, samo za otroke, ki so sicer telesno zdravi in duševno primerno razviti. N. N. — N. Mozgovrtava neodločnost vas muči in bega. čim bližje je čas, ko se vam je odločiti za vso bodočnost Kako pridete do miru in trezne presoje? Takim načelnim dlakocepcem je težko pomagati v kratkem času, ker sebi ne zaupajo in drugim ne verjamejo, stalen dvom pa onemogoča sklepe in duši dejanja že v početku. Kako dvigniti človeka iz tega lenobnega samoljubja ali samo-ljubne lenobe, je težavna naloga. Ako vam je mogoče pojdite za kaj časa v samoto, daleč proč iz vsakdanjih razmer, zakaj od blizu človek sredi samega drevja ne opazi gozda. Še bolje bo, če le morete, pojdite kam za več časa, kjer vam bo vse življenje točno rn strogo urejeno; vojaška služba je v tem pogledu izvrstno pomagalo telesnim iri duševnim slabičem. Če pa imate v sebi le količkaj vere, je. zadeva enostavna in lahka, veselih, t j. odločnih in tvegavih ljudi je Bog vesel! Pravni nasveti Prošnja za trafiko. R j. Prošnja za trafiko vam je bila zavrnjena, češ, da je v bližini že ena trafika. Ker ste invalid, se težko preživljate. Vprašate. kaj bi storili, da bi dobili trafiko. — Če vam je bila prošnja ravnokar zavrnjena, boste težko z novo prošnjo uspeli. Drugega pa ni mogoče, storiti, kakor da znova prosite in prošnjo daste od krajevnih faktorjev priporočiti. Delitev skupne stvari. G. N. S. Dva posestnika sta solastnika parcele, na kateri stoji hiša, ki ima skupen vhod Vsak izmed njih vporablja eo del hiše. Eden izmed njih bi rad otvoril v svojem delu hiše gostilno, a oblast pa bi dala krajevno pravico samo če posestnika parcelo s hišo razdelita, tako, da bi bil vsak sam lastnik svojega dela. Drugi posestnik pa ne mara o delitvi nič slišati in zahteva ali prodajo hiše ali pa, da vse ostane pri starem. Kako bi prvi posestnik dosegel svoj cilj? — Ker se parcela s hišo pri opisanem položaju gotovo ne da brez znatnega zmanjšanja vrednosti razdeliti na dva dela, je mogoče navedeno skupno stvar razdeliti le na ta način, da se proda na sodni dražbi, kupnina pa razdeli med oba deležnika. Druge pomoči ni. Skupna parcela se mora na ta način razdeliti, ako to zahteva tudi le en deležnik. Ali novi obrtni zakon ali stari? Fra. v. B. En teden pred uveljavljenjem novega obrtnega zakona ste zaprosili za obrtno dovoljenje za izvrševanje kotlarstva in ste zadostili vsem predpisom starega obrtnega zakona. Z rešitvijo vaše prošnje pa se je toliko časa zavlačevalo, da je stopil v veljavo novi zakon o obrtih. Nato pa je bila vaša prošnja odbita, češ da niste zadostili predpisom novega zakona, ker je bilo sicer res. vendar ste mnenja, da bi se vam bilo moralo izdati dovoljenje, ker ste imeli vse pogoje, ki jih je predpisoval stari zakon in ste prošnjo vložili za časa njegove veljave. Po nasvetu ste vnovič vložili prošnjo, vendar ni rešitve. Kaj storiti? — Navedeno vaše mnenje je zmotno. Novi obrtni zakon namreč predpisuje, da se morajo od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, vsi predmeti, ki v prvi stopnji še niso rešeni in se nanašajo na izdajanje pooblastitev in dovolitev, odnosno odobritev za postavitev naprav, reševati po tem zakonu. Zatorej je bilo tudi z vašo prošnjo, ki do dne, ko je stopil novi zakon v veljavo, še ni bila rešena, postopati po novem zakonu. Glede rešitve nove prošnje, ki dolgo ni rešena, vprašajte pri okrajnem načelstvu. Hranilna knjižica mesto denarja. S. J. M. Tovarni ste dolžni za stroje nekaj obrokov. Denarja ne morete dobiti, zato 6te za prvi obrok poslali zastopniku hranilno knjižico. Ali jo je tovarna dolžna sprejeti? Ali bo mogoče tudi nadaljnje obroke poravnati s hranilno knjižico? — Hranilna knjižica ni zakonito plačilno sredstvo; zato ne morete nikogar prisiliti, da jo sprejme kot plačilo. Če tovarna sprejem hranilne knjižice odkloni in nimate denarja za plačilo, predlagajte, naj jo •prejme kot garancijo do plačila. Stroški meničnega protesta. Š. J. Ker niste rvočasno plačali menične vsote (prvega obroka) bil Imetnik menice upravičen vzdigniti protest. Hrauilne knjižice ni dolžan sprejeti mesto plačila Menični zavezanec je dolžan plačati tudi stroške protesta Domovinska pravica. J. Š. Lj. Domovinsko pravico v občini L. boste dobili z izrecnim sprejemom v domovinsko zvezo. Izrečnega sprejema v domovinsko zvezo ne sme občina odkloniti državljanu, ki je po dobljeni samostojnosti skozi deset let, preden je prosil za domovinsko pravico, prostovoljno in nepretrgoma prebival v občini. Prošnjo vložite pri občini. Davki in trošarina. M. V. B Od mošta, ki ste ga prejeti od nečaka, morate plačati znatno vsoto davka in trošarino. Vprašate če je to po zakonu? — Vprašanje je presplošno. Niste povedali kakšen davek so vam naložili. Če ste prejeli mošt za svojo porabo, ne verjamemo, da so vam naložili davek. Na plačilnem nalogu imate gotovo točno napisano in tudi pravni pouk je na njem. če ga ne razumete, vprašajte pri davčni upravi. Kuluk. I. K. M. Kuluk za banovinske ceste v Dravski banovini je ukinjen le za proračunsko leto 1932-33. Zavezanci, ki so v zaostanku s plačilom odkupnine za banovinske ceste na račun cestne obveznosti za leto 1930 in 1931, so zavezani odkupnino plačati. Vendar so davčne uprave pooblaščene, da opuste prisilno izterjavo navedene davščine, ako bi zavezanci radi siromaštva ne mogli plačati odkupnine. — Plačilni nalog, ki ste ga prejeli v maju t. L, se gotovo nanaša na zaostanke iz preteklih let, kar boste sami najbolje vedeli, ali pa vprašajte pri davčni upravi, če za pretekli leti niste vsega plačali, va« seveda lahko rubijo, ako vam tega davka radi siromaštva np bodo odpisali. Nagi-ada vajenca. P. J. Obrtni zakon določa da pripada vajencu po enem letu učenja odškodnina za delo. Zahteva, da dela vajenec ob nedeljah in praznikih, ali pa da plača gospodarju odškodnino, če hoče biti prost, je proti predpisom zakona o zaščiti delavcev. Več n tem pa ob drugi priliki. Rentnina. K. F. P. Rentnini jp zavezan vsak dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki ni zavezan nobenemu drugemu davku na dohodek, odnosno davku na dobiček ter sp ne cmatra za dohodek iz službenega razmerja. Sem spadajo lorej tudi obresti. V davčno osnovo spadajo tudi one obresti in rente, do katerih ima upnik pravico, ki pa se mu med Iptom niso plačale, dasi so dospele. če torej vaši varovanci niti ne prejemajo, niti nimajo pravice do obresti, naj se proti odmeri pritožijo v 30 dneh po dnevu vročilvp obvpstila. Pritožbo jp vložiti pri davčni upravi in jo je kolekovati s kolekom za 20 Din. Kegljišče ob meji. A. š. Nikjer ni določeno, kako daleč od sosedove meje mora biti oddaljeno kegljišče. Postaviti se more tudi tik ob meji. če se s tem soseda ne krati v izvrševanju njegove lastninske ali kakšne služnostne pravice. Sicer se pa o tram zmpnite s sospdom, najlaže pri stavbnem ogledu. Po določilih gradbenega zaikona je tudi za zgraditev igrališča, kar je gotovo tudi kegljišče, potrebno stavbno dovoljenje županstva, ki ga bo izdalo po prpdhodnem komisijskem ogledu na mpatu samem, pri katerem mora zaslišali vse interesente, zlasti vse sosede. Po našem naziranju ni zabra-njeno, da sami zgradite kegljišče bre7. tesarskega mojstra. Obrtna oblast bi kaznovala le tistega, ki izvršuje obrt brez dovoljenja, torei ki izvršuje za druce v obrl soadajoča deli. Prazen želodec ni za šolo Mladini današnjih dni nj z rožicami po-stljano — kljub vsemu ne. S sedmim letom jo oklene šola in je ne izpusti do 14., 18., 24. leta. Ves ta čas je učenje, skrb za srečen izpit kakor mora nad njeno dušo, da si ne more veselo, svobodno, brezskrbno oddihniti. Posebno velja to za deklice, ki so vestnejše, skrbnejše. Tako gredo najlepša mladostna leta mimo mladine, ne da bd jih mogla prav užiti. To je bridka resnica, a v dobi, ko je šolsko znanje in diploma glavni pogoj za obstanek, se to ne da nam ah izpremeniti. Tem potrebneje je, da ne pozabimo, da je treba za uspešno šolanje predvsem zdravega, krepkega telesa. Saj se to vedno bolj poudarja in tudi vpošteva (šport, telovadba, odmori med poukom, šolske klinike i. dr.), a ena stran tega vprašanja ostaja še vedno premalo uvaževana, to je prehrana. Po velika večini ima šolska mladina za zajutrek samo kavo s kruhom. Ker je od večerje — ki vrhu tega morda tudi ni bila posebno hranilna — poteklo že 12 ur, mora biti na prvi pogled jasno, da ta kava za dolgih 4 do 5 ur napornega šolskega dela ni nikaka primerna podlaga. Učenec — učenka že po prvih dveh uraii oslabi, tako da so mu prihodnje ure prava muka. Južina ob desetih ne zaleže prav in dela s prebavo več motnje nego koristi, posebno če je obilnejša. Pravo podlago mora dati zajutrek. Na kmetih to dobro umejo — ali vsaj pre-I je je bil zajutrek v kmetski hiši pošteno kosilo. Šola izčrpava še znatno bolj kakor telesno delo na zraku in soncu. Zato mora tudi šolska ! mladina pred odhodom v šolo krepko zajtrko-' vati, ne da bi se, seve, natrpala s težkimi l jedili. Poštena skodela mleka ali zelo mlečne I — pa ne vodene! — kave, kos kruha, najbolje črnega, namazanega s presnim maslom ali marmelado; zraven še svežega ali suhega sadja (orehov, lešnikov, smokev itd.). Potem južina brez škode odpade ali pa zadostuje kaka malenkost — najbolje čaša mleka in grižljaj kruha. Sladoled in druge slaščice, ki se vabljivo vsiljujejo nerazsodni mladeži celo ob odhodu iz šole, ko jo že doma čaka kosilo, nikakor niso primerno okrepčilo in bi bilo prav, da ji vsaj ne bi bila vsiljiv opred nosom. Za pošten zajutrek je pa treba časa. Večina mladine zjutraj prepozno vstaja ali pa se še učd in dela naloge, tako da z največjo naglico pogoltne malo kave in že hiti v šolo. To je dvakrat narobe. Jesti in posebno zajtrko-vati je treba mirno, zložno, ako naj želodec dobro opravi svoje delo in jed zaleže. Tu bodi skrb matere ali dijaške gospodinje, da je zajutrek dovolj zgodaj na mizi, a seveda tudi šolska mladina pravočasno na nogah. Šolske naloge morajo biti že zvečer gotove in vse knjige in drugo pripravljeno, da je treba zjutraj le poseči po torbi. Jutranje učenje, če krati nočni počitek in miren zajutrek, več škoduje nego koristi. Lepota in zdravje Nega nog poleti Ljudje, ki morajo mnogo stati, posebno poleti, trpe vsled zatekajočih in potečih se nog. Telovadba in dijeta ne zmanjšata te vrste potenja, pač pa pomaga lokalno postopanje. Najprvo se je treba izogniti stvarem, ki povzročajo to neprijetno stanje. Vsled ozkih, tesnih čevljev in tesnih podvez velikokrat zatekajo noge. V vročini nosi prostorne čevlje, ki so malo daljši in širši kakor oni za mrzlo vreme. Za ventilacijo skrbi po primernih okra-ševalnih izrezkih v poletnem čevlju. Težko, vroče usnje, kakor telečje, kozje, jelenje, krokodilovo, švedsko in lakasto opusti in daj prednost čevljem iz lahke kože. Debelih gu-1 mijastih podplatov ne nosi nepretrgoma, ker se noga preveč poti, posebno, če je zgornji del težek oksford. Istih nogavic, istega čevlja ne nosi ves dan ob nobenem letnem času. To prav posebno velja za poletje. Če so noge več ur vroče in potne, se ti med prsti napravijo mehka kurja očesa. Naj na tem mestu posvarim one, ki radi hodijo brez nogavic, posebno mladi ljudje. To ne odgovarja snagi, ker se pot z nog vpije v čevljevo podlogo, ki se ne more ven jemati in oprati. Da je noga pokrita s pralno tvarino, je neobhodno potrebno. Predno greš spat, si noge umij s toplo vodo in miloin. Temeljito jih splahni in osuši. Potem jih namazi z 10% raztopino kafre. Zjutraj umij noge v mrzli vodi, skrbno jih osuši in napraši z naslednjim praškom: 30 g žve-plenega cveta, 60 g borove kisline, 90 g praška talkum. Napraši tudi med prsti. Če opoldne čutiš noge otekle in neudobne, umij si jih v mrzli slani vodi, ali če to ne pomaga, obriši jih s toaletnim alkoholom. Znova jih napraši in obuj sveže nogavice in čevlje. Zateklim nogam in gležnjem odpomoreš, če koplješ noge v vodi, v katero si dal pest kopalne soli. T, D. Modne novosti 1. Krilo in bluza sta velika moda. Bell jersey in nežnozelene volnene čipke sta izbrana seslava. 2. Promenadna oblekica iz boucle-a z bo-lero jopico, ki je okrašena z ajourjem. 3. Obleka iz svetlomodrega krepp-jersey-a, ki je zelo priljubljen. 4. Bela obleka iz redkih tkanin je poleti zelo prijetna. Barvast pas in obšivi (rdeče, modre itd. barve) jo zelo požive. za lumj (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 13. junija: Kosilo: Špinačna juha in ocvrt testen grah. Parjeno goveje srce, pretlačen krompir in parmezanovi tolki. Penjavni krapi. — Večerja: Možganove jajčne krpe ia salata. Torek, 14. junija: Kosilo: Jetrni sir na goveji juhi. Pišče v papriki, pražen riž in špi-načni kolački. Rabarbarova krhka poganica. — Večerja : Žlikrof i in salata. Sreda, 15. junija: Kosilo: Porova juha. Telečja obara in močnati vložki, Češnjev štrukelj. — Večerja : Rižev pečenjak iu rabarbarova vkuba. Četrtek, 10. junija: Kosilo: DrobnjalMvi štrukeljci na juhi. Govedina, nadevane kolrr|ij>a in pražen krompir. Češnjev narastek. — Večer-j a : Nadevane artičoke. Redkvica s presnim maslom. Petek, 17. junija: Kosilo: Riževa juha t grahom. Sirovi zavitki in salata. Soparni krapi ia vanilijeva penjava. — Večerja: Mlečen zdrob. Kuhana jajca in salata. Sobota, 18. junija: Kosilo: Kolerabna juha. Zvita ledvična pečenka. Pražen grah in parmeza-nov kipnik. Krhki orehovi rogljički. — Večer-j a : Hrenovke in salata. Nedelja, 19. junija: Kosilo: Tolčena jetrna juha in jajčni rezanci. Beluši s presnim maslom. Pečena raca in salata. Indijanski krapi z vanili-jevo peno. — Večerja: Ocvrta ščuka in salata. Rabarbarova penjava. Odgovori na vprašanja: Češnjev narastek: 12 dkg presnega masla, 4 rumenjake, 7 dkg sladkorja, limonove lupine, 6 dkg drobtin prepojenih s češnjevim sokom, sneg štirih beljakov, četrt kg češenj. — Izpeljava: maslo vmešaj, pridaj rumenjake, sladkor, lupine in drobtinp, končno sneg in češnje, katerim si prej odstranila peclje in koščice. Deni v pomazano in z drobtinami potreseno skledo in speci. Špinačni kolački: tričetrt litra mleka, 6 žli« moke, sol, 6 jajc, 3 pesti špinače. Špinačo skuhaj, odcedi in sesekljaj. Jajca, mleko in moko v lončku žvrkljaj ter pridodaj sesekljano špinačo in sol. Razgrej v globelicah jajčne ponve malo masti, dodani malo zajemalko pripravljenega testa in ga na obeh straneh speci. Majniško vino (Prvenčeva bovla, Waldmeister-bowle). Prvenca (dišeče perle) se dobi v gozdu in na trgu še ves mesec junij, majniško vino sp pa lahko pijp vse leto, če se dobro zapr' in shrani. Dva velika šopka prvenca, poldrug liter bo lega vina, četrt kilograma sladkorja, liter vode. Prvenčeve mlade lističe dobro operemo in namočimo eno uro v vinu, kateremu smo pridejali očiščen in kuhan sladkor, in postavimo na led. — Tekočino odredimo v primerne kozarce. Da dob! majniško vino boljši okns, položimo na vrh počez prerezan krhelj pomaranče. Izguba dravinjske doklade državnih vpokojen- i rev. K. V. — Uredba o draginjskih dokladah lrž. j vpokojencev V loča, da osebna in rodbinska dra-ginjska doklada ne pripada vpokojencem, ki imajo od osebnega dela ali imovine čistega dohodka na i mesec: 1. nad 2500 Din, če znaša njih osebna dra-' ginjska doklada pod 2000 Din; 2. nad 2999 Din. če znaša njih osebna draginjska doklada 2000 Din ali ' več. — Upoknjenmm, ki se bavijo s samostojnim obrtom, za čegnr opravljanje je potrebna pooblastitev odnosno dovolitev pristojnega oblastva, ne gre niti osebna, niti rodbinska draginjska doklada. ] neglede na velikost dohodka, ki ga imajo od takega dela. To velja tudi za ono samostojno delo, ki ne spada pod zakon o obrtih, a je odobritev za njp-crovo opravljanje urejena z drugimi posebnimi za- .J koni, kakor: delo advokatov, notarjev, pooblaščen nih inženjerjev in arhitektov, zdravnikov, živino- zdravnikov, babic, lekarnarjev in tem podobnih. _ Iz tega določila boste sami uvideli, v katerem slučaju utegnete izgubiti draginjsko doklado. Stališče, ki ga zastopate, namreč da se vaša provizija ne more vpoštevati kot »dohodek«, ker ni stalna, boste pač uveljavljali, ako vam odtegnejo draginjsko doklado. Dokler pa tn prejemate, je pa prerano razpravljati o tem, kakšno naziranje je pravo in zakonu odgovarjajoče. Fotografiranje. D. B. Fotografiranje je roko '1 clska obrt razen onega za znanstvene, zdravniške, časopisne namene ali za filmska podjetja. Kakor za ostale rokodelske obrti, morate tudi za to dokazati strokovno izobrazbo, če jo želite izvrševati, Štev. 153. iSLOVENEC«, duu 12. junija 1932. Slran 13. Spedlcifsko podjetje LJUBLJANA TELEFON STEV. 20—00 IN 31—60 7503 R. RANZINOEM prevzema vse v lo stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Mestne trošarine prosto skladišče. — Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in automobili. r Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zaoaroualnica LJnbllatia v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevlčev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Ako hočete pravi sir - ali tudi sladko in kislo mleko, vse to lahko "pravite z GALL1KOL Stare VREČE kupi n0'"'e AL. GRtBENC, U. Dunajska 36 Drod" i Posteljne mreže Sprejema lose udi nonravlla po lložene s peresi in navadne izdeluie najceneje tvrdka flioiz Andlov.c Ljubljana Komenskega ul. 34 (na Ledini) Valentin Cestnih. Trbovlje II siroino mizarstvo Izdeluje vsakovrstno pohištvo od priproste do najfinejše izdelave ter vsa stavbno-mizarska dela po lastnih in po predloženih načrtih točno, solidno in po jako zmernih cenah. - Zahtevajte proračune. Velesejem paviljon F. Foto - aparate: potrebščine tn materiial kupujete najceneje pri tl. Griesbach I Knaas Zagreb Jurlštčeva ulica 1 Zahtevajte novi ilustrirani cenik! Razstavljeno na velesejmu v paviljonu J. /TRIBUNA" F. B. L , tovarna dvokoles. oortških vozičkov iu delov, I,;ubl|ana, Kariovska cesta št 4. / Znižane ceno. / Največja izbira. / Ceniki Iranko. j* .g ii 3 J 5» "K" nt ~ nO »SO »t SsgiSg "7 - G S J s«-?*!: &8S Sž- ^ ■S "s" I« g I 9 1 5 "3? iS N . > j* ■= . a. M , /Tak kaj, ali napademo jutri ali ne?« Vsi pogovori so se sukali samo o vojni, o napadu, o obvezovališČu, in če smo za trenotek na to pozabili in mislili na minolo srečo, na Pariz, na Izgubljeni dom, je znova zahrumelo, topovi so potrkali na vrata. Ob točilni mizi so se tovariši šumno, brez konca in kraja pogovarjali o strelskih jarkih: samo vojak more brez prestanka poslušati vojaške zgodbice, ne da bi se kdaj utrudil. Usta so že odprta za običajni odgovor: »Ravno tako, kakor enkrat pri nas, veš...« Tako poslušajo drug drugega samo napol, misleč le na to, kako bi se vsak iznebil svoje lastne povesti. Do večera smo pohajkovali, pili, govorili in se slednjič utrudili. Po trojih vaških cestah je vse mrgolelo vojaštva in po glavni cesti so neprestano drdrali prašni kamioni, natlačeni s pešČi, ki so nam skozi prah klicali številke svojih polkov. Na nebesti, ki Se je svetil, kakor da bi ga bil s perilnim modrilom oblil, so se zbirale črede tres-k a joči h Šrapnelov, podobnih tistim drobnim, bolim oblačkom, ki napovedujejo lepo vreme. Sredi pod njimi je krožilo, svetlo in lahko, letalo. Na miznih vogalih, po cizah in ojesih, po šotorih ali sloneč ob kakem zidu — tako so vsepovsod sedeli vojaki in pisali. Na travniku so med glasnim krikom igrali nogomet, naokrog pn so ritensko sedeli na blesteče zlikanih sedlih bojevniki in gledali, trenarnki gonjači mezgov so jim pa v tem slrigli lase. Na drugi strani vasi so bilo uličice čisto osamele. Povsodi je cvetel bezeg in vdihavali smo njegov nežni vonj kakor tolažljivo obljubo. »Zares, to ni vreme, da bi sel človek na boj,« je vzdihnil Gilbert, grizoč janeževo stebelce. Lambert, ki jo šel za nami in povešal nos, se je vidno razvedril: :>Vremo za naskok, praviš?« se je razvnel. To si čital v ,PeIe-Mele', kaj? Ha, česa vsega si nc izmislijo ti tintomazi, ki čečkajo o vojni!... Umreti v solncu, to ti jo reč!... Rad bi ga videl z odprtim gobcem crkniti v bodeči žici; potlej bi ga pa pozval, naj občuduje pokrajino...« Hladil si je jezo nad kobulami, ki jih je sekal s svojo paličico drugo za drugo, in renčal: »Naj pošljejo tja ven tega starega romarja, ker že hoče maščevati svoja sinova! Solnce je drselo od lista do Usta in padalo v velikih kapljah na pot. Med sleznicami je tekel potok in nosil s seboj algine vitice: Ofolijine lase. V gozdiču so nekateri tovariši trgali cvetlice, predno so zalepili pisma. s.Pojdimo, ne premišljujmo preveč,« je dejal Gilbert in se otresel. Stopimo tu notri, zdi se, da so zidane volje.« Odpehnili smo vrata v kavarno; takoj sem opazil Bouffioux-ja in Fouillarda, kako sedita pred praznimi litrskimi steklenicami. Pijanost ju je zopet spravila in tako sta sedela tu, kuhač zaripel v obraz In kipečih oči, drugi bled in steklenega pogleda. Pila »tu bila na dušek mero za mero, potem je žganje vdihnilo Fouillardu novo misel; dušeč se od smeha, je predlagal: »Veš kaj, igrajva za moj križ... Videl sem kar čedne pri mizarju, take s tablico, prav kakor za častnike...« Stran 14. »SLOVENEC«* dn« 12, juniift I953L štev. 133. \l\m NAJIPEAINE3SA NOSN3A ZA POLETJE: ..VIKTORJA" WIMPASS1NG - PLATNENI CEVUI #||lll En oddelek knjiqoveznice A. JANEŽIČ Splošno leiostrugarstvo H. Pečjak | & drug = H družba z. o z. HI se priporoča Velesejem pav. E Tudi hnjigoveškim izdelkom so se znižale cene. Vljudno priporočam svojo na novo /. najmodernejšimi stroji spopolnjeno knjigoveznico in črtalnico trgovskih knjig. — Sprejemam v delo vsa v Unjigoveško stroko spadajoča dela, od najnavadnejše do najfinejše vezave, revije, koledarje, šolske knjige, hranilne knjižice itd. Vsled najmodernejše opreme mi. je mogoče, izeotoviti tudi velike naklade, ne samo precizno in v najkrajšem času, temveč ludi po naj-zmernejših cenah. Ako Vam je kaj ležeče na tem, da si pri ceni prihranite denar, potem Vas prosim, da. predno oddaste naročilo, zahtevate ceno tudi pri nas. — Za precizno delo prevzamem garancijo. Telefon :i2-2o A. JANEZIČ, Ljubljana, Florjanska ulica 14 knjigoveznica in črtalnicn trgovskih knjig. Naročila se sprejemu jo: Gregorčičeva 5 Telefon 32-20 V Logarsko dolino se peljete v odprtem avtobusu iz Celja za 75 Din na obe strani, za 90 Din na Bled in nazaj. Družba naj obstoji iz 22 oseb. Avto naročajte pri URH PAVLU, Ljubno pri Celju. Ma drobno? Najceneje in najbolje kupite vse prvovrstne vrvarshc lastne izdelke moivoz.llmo. volno, afrth. kapoh, nepremotljlve Konjske plahte itd samo pri Prva kranfsha vrvarna in trgovina § honopnino lian N. Adamič LJUBLJANA, Sv. Petra c. 31. Tel. št. 2441 MARIBOR, Vetrinjska ul. 20. Tel. št. 2454 E L J E, Kralja Petra cesta št. 33 Na debelo? Ustanov, leta 1860 Kamnoseška industrija Alofzfj Vodnik L f u b 1 | a n a poleg glav. kolodvora Kolodvorska ulica 34 velika zaloga čez 400 nagrobnih spomenikov vseh oblik in velikosti se razproda po zn žitnih cenah, dokler traja zaloga. Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih, najmodernejših oblik p» nizkih cenah. — Sporočite naslov, da Vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Saši želji ter po Vaših navodilih! stavbno, pohištveno in umetno mizarstvo s stro.nim obratom f fl- p. št. vin JL JK C1ICI nad Ljubljano mssuuutm priporoča raznovrstno žično pletivo za ograje in luknjast? pločevine kakor tudi u ozke ztc Novi vzorci, čist: tisk. dobro blago. Match & Miheš, Ljubljana poleir hotela Štrukelj. Vezenje /aves. peril«, monogramov etc. Knttanje ažn nranje. - »Breda« žepni robci komad J Din. Pohištvo razproda "^r jedilnice, spalnice, kuhinje itd. Ivan Napast, Vižmarje 9, nad Lj. (črez železniško jirogo, pri kapeli, levo) Ustanovitev jugoslovanskih bank. Jugoslovanski denarni zavodi: Jugoslovanska udružena banka d. d.. Prva hrvatska štedio-nica in Srpska banka d. d. v Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemaljska banka d. d. v Beogradu ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, ustanovili so leta 1920 domači zavarovalni zavod obče zavarovalna d. d. SAVA v Zagrebu »SAVA« je prevzela v kraljevini Jugoslaviji obstoječa elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu Lastni družbeni jamstveni fondi znašajo nad 30 mll]onov dinariev brez garaneti bank-nstanovltelitc Družba je izplačala od leta 1920 dalje nad 200 miI|onov dinarjev za &kode Generalno zastopstvo za Dravsko banovino v Ljubljani, Sv. Petra testa 2 Telefon 24-34 (Stkn Znaten popust na vse vrste pohištva ter tapetniške izdelke kakor tudi na naročila nudi za časa velesejma LJUBLJANA Sv. Petra cesta Stev. 17. F. Fajdiga sin, T A %( A 1 premišljujete pri nabavi parketnih deščic in stro-^ • *** kovni izvršitvi, naročite takoi nri so idni tvrdki DOBAVA IHTPOLACANJE FARKEIOV št. 2 št. 8 št. 4 za restavracile in vrtne opreme, trpežne, izdeluje po ugodni ceni r. PENEČ. Lancovo Radovilica Neprenosljivi ,,WAITER pleiiini siroti Dražba zastavljenega blaga v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica štev. 46, bo dne 15. junija 1932. efektna dražba od 9. do 12. ure dop. Dragocenosti od 14. do 18. ure popoldne. izpopolnjene in najnovejše strojne konstrukcije / Vsi pomožni igle in vse ostale v pletilno stroko spadajoče strojne potrebščine pouk v pletilstvu Stalno na zalogi I F. KOS "'ji in strojni deli Brezplačni in brzi Na debelo Sla?«iuu. Motorno kolo skoraj novo, znamke Har-Iey-Davidson, 1200 ccm, s prikolico, z vsemi pritiklinami vred, prodam vsled bolezni po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi Slovenca št. 7631. (f) y V yo 0\ JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA Auto dvosedežen, pod 1000 kg leže, vožen do 3000 km, kupim. Ponudbe na upra-▼o »Slovenca« pod »Vo rilo« it. 7681. (f Ziindapp dvotakten, v najboljšem stanju, naprodaj za 6500 Din. Florjančič, Nunska ulica 3. (f Rezervne dele za vse znamke italijanskih avtomobilov stare in nove tipe dobite najhitreje pri Lučič, Kapiteljska 3, telefon 2509. (f) Bencin motor 5—6 KS, malo rabljen, montiran na vozu, prodam poceni in na obroke. Alojz Zeman — Vir pri Domžalah. (f) »Puch« motocikl 250 cm', z električno razsvetljavo, malo vožen, v najboljšem stanju, proda O. Žužek, Ljubljana, Iav-čarjeva 11. (pj Tovorni avto .Cheurolet' v brezhibnem stanju naprodaj. - Lučič, Ljubljana, Kapiteljska 3. f Motorno kolo 350 cm', dobro ohranjeno, poceni prodam. R. Mejak, Šmarje, Sevnica ob Savi, Motorno kolo B. S. A s prikolico v dobrem stanju, prodam. — Knaflič & MirUč, ključavničarstvo, Novo mesto, f Bencin motor na vozu, 4 KS, orig. »Morava«, kompleten, skoraj nov — poceni naprodaj. Maribor, Aleksandrova št. 24, elektrotehnično pod-ietje. (f) AVTO ali MOTOCIKL rabljen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke O. 2užek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) Več pisarniških sob V I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za name-ščence v Ljubljani. (n) Lokal V sredini mesta na prometni točki oddam takoj v najem. Naslov v upravi Slovenca« pod 7937. (n) Svetla, velika klet ob vodi in mala sobica se odda v naiem v Spodnjih Gameljnih. Poizvedba pri Martinu Medvedu — Tacen, p. St. Vid. (n) Gostilno na račun prevzame dekle srednjih let ah pa grem kot natakarica in bi obenem pomagala pri gospodinjstvu. Vajena sem vsega gospodinjstva. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Gostilna na račun« 7793. (m) naša i Beseda samo 50 par Z žimnicami boste vsestransko zadovoljni, če si jih nabavit* pri Kobilica Avgust, Ljubljana, Dvorakova ul. št. 3, dvorišče. Sprejemam tudi predelavo in popravila ter vsa dela tovrstnf stroke. Nagrobne slike spominske, vžgane na porcelan, vzdržne proti vsakemu vremenu, vseh oblik in velikosti in po vsaki sliki, naročajte pri Kune Franc, fotograf, — Ljubljana, Wo!fova ul. 6. Zahtevajte cenik. (t) Šivalne stroje popravlja in renovira takoj in ceno Klobčaver, mehanik, Sv. Petra cesta št- 47-_ (t) PLETILNl STROJI »DIAMANT« najnižje cene. - Popravila vseh strojev izvršuje stro-kovnjaško tvrdka Franc Meglič, Ljubljana, Karlov-ska cesta 22. (0) Trajno kodranje! Samo šest minut ostanete pod najnovejšim aparatom. Vročine ne čutite, Damski salon »Fanči«, Liubljana, Aleksandrova št. 4, v prehodu palače »Viktorija«. (t) te laakuihigjte j z vpehavo stromega plelar-stva v hiSi. Zajamčen zaslužek ca. ISOO Din mesečno, ker prevzamemo iZROlovljeno blago, plačamo zas užek za pleten e in dostavimo v izdelavo preio. Pišite še danes pn brezplačne prospekte na Domači Clelarska industrij«, št. 9, Josip Kališ, Maribor. Trubarieva ?. Štev. 133. »SLOVENEC«, dne 12. junija 1932. major Zencovich Pivola Razvanje pri Mariboru W odprt ~i Ključavničarstvo Priporočam se za vsa Ulju-avuiiarsku dela, strojna iu stavbena, kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dela. Delo točno iu solidno. Vekoslav Lnvren-č:č. Ljubliiuia VII,"Celovška 1'esta 50. (t) Prevažam vsakovrstno blago po zmerni ceni. - M. Kralj, Dunajska cesta 12. (t) wr odreče posleltne mreže železne zložljive pustelie, otom3-ne divane in tapetniške i/delkt n u d i naiceneie RUDOLF RADOVAN '.apetnik. Mestni trg i3. 1'gcdni n k k u p morske trave ?ime cvilha za /nodroct iu blaga /a orevleke oobišiva Š P O R T M 1 Č E v 1.3 3 v^eh »rst vedno v zalogi in izdeluje po meri samo fl. Zaiaftai', Mestni irg 13 Zidersha dela vseli vrst Varti solidno In iiro- dnu izvrši stavbno podjetje IVAN VIŽINT1N Ljubljana. Močnikova ul (zadaj za vojaško bolnico"! Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim, vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržai, Ig pri Ljubljani. Popravila se sprejemajo! Modroce otomane. divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-58. (t) TAPETN1K FRANC ZALAZNIK Št. Vid (garaža Magister), izvršuje vsa v to stroko »padajoča dela točno, solidno in po nizki ceni. Popravila se sprejemajo fC> 'jpccijalno torbarslvo J. Karle, Maribor Trg Svobode li (poleg Kadio Starke!) za vrata, v vseh barvah, po meri, dobavi in na vrata montira Franjo Zrnec steklarstvo — Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. Čevlje v popravilo sprejema A. Gale, Zelena jama, Val. Vodnikova 1. Moški templanci in pete 39 Din, ženski templanci in pete 29 Din. Na malo krparijo se lahko počaka, (t) Trajno kodranje že od 100 Din naprej. Vodna ondulacija ni potrebna, ker so lasje takoj valoviti. Ob nedeljah odprto. Priporoča se brivski salon za gospode in dame Sebal Vendelin, Kolodvorska 'ulica 35. (t) Kuharica 42 let stara, pridna in poštena, bi poročila obrtnika, boljšega upokojenca ali železničarja. Ponudbe pod šifro »Resno«; 7825 na upravo »Slovenca«, (ž) Trgovec, dobro situiran, se želi poročiti z gospodično v starosti 20 do 25 let, trgovsko naobraženo, neoma-deževane preteklosti, ter dobrega srca. Prednost imajo trgovske hčerke. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Tajnost zajamčena« 7670. (ž) Beseda samo 50 par S klarinet fe, V. Kohlerts Sohne — Grasslitz, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi Slov.« pod št. 7854. (g) Dijak sedmošolec bi rad pripravljal dečke ali deklice za sprejemni izpit v prvo gimnazijo, -Uspeh siguren. - Naslov pustite v upravi »Slov.« pod št, 24/7739. (u) Stran 17. Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Gramofon skoro nov za 1500 Din in 12 novih modernih plošč poceni prodam. Šmartin- ska cesta 21. (g) Gramofon v kovčku, radiodetektor in 3 slušala, poceni prodam. Levstikova ul. 25/11. desno, od 12—14. (g) ORGLE harmonije, pianine, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dcrnič, izdelovatelj orgel, Radovljica. (g) Pozor! Oglejte si na velesejmu v oddelku Zavoda za pospeševanje obrti, harmonij novejše vrste z orgelsko registracijo (prvi v Jugoslaviji), ki ga je izdelala tvrdka Tramte Anton v Medvodah, (g) Izjava! Podpisani izjavljamo, da smo po krivici obre-kovali g. Antona Vonbergerja, gostilničarja in posestnika v Tunjicah, Mlaka št. 28, kar ne odgovarja resnici ter se mu zahvaljujemo, da je od tožbe proti nam odstopil. Tunjice-Mlaka, dne 8. |unija 1932. Pavle Vonberger, Janez Koželj, Golob Jože. KLAVIRJE pokvarjene in razglašene popravlja in uglašuje strokovno najboljše in najcenejše. - Društva popust. - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g Beseda samo 50 par Naučite se nemščine v dekliškem zavodu z ljudsko, meščansko in gospodinjsko šolo pod vodstvom usmiljenk reda sv. Vincencija v Maria Saal, Koroška. Natančne podatke da vodstvo zavoda, u Beseda samo 50 par Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — Išče potnika! _____(d) Vaš kapital naložite najbolje, če postanete družabnik dobič-kanosnega podjetja. Posebne znanosti ni treba. Dopise na upravo »Slovenca« pod -Visok zaslužek« št. 7809. (d) Iščem vlagatelja od Prve hrvatske štedio-nice Ljubljana, da bi odstopil vloge v višini 100 tisoč Din. Za garancijo bi dal vknjižbo na prvo mesto, vredno 10-kratno. — Odplačila po dogovoru. -Naslov poslati na upravo »Slovenca« pod zn. »Hitra vrnitev« 7912. (d) Iščemo posojilo v gotovini v znesku Din 100.000 proti trikratni garanciji in vrnitvi po Din 1000 mesečno, počenši po dveh mesecih. Obrestova-nje po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Sigurna garancija« št. 7954. (d) Pošteno, verno dekle, zmožno trgovine, posest-nica trgovskega lokala na prometnem kraju, sprejme kot družabnico verno žensko, samsko, ki bi imela obrt za trgovino z mešanim blagom. Lahko je tudi začetnica. Ponudbe z opisom je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Poštenje« št. 7831. (d) Kuhinjska oprava nova, dobro izdelana, naprodaj. — Ogleda se pri Jugu, Cankarjevo nabrež-'e 23. (š) Pohištvo Vsled preselitve se ugod-nj proda moška obleka, razno pohištvo, postelje, omare, kuhinjska kredenca, mize itd. Poizve se od 3—12 v Podmilščakovi ul. št 14. I. nadstr., levo. (š) Beseda samo 50 par S 100 odstotnim letnim donosom, zavarovano in trajno, se obrestuje vdeležba z 50.000— 100.000 Din,z gotovino ali bančno garancijo, na brez-primernem donosnozrelem podjetju, s samo prilično posvetovalnim sodelovanjem. Samo za inteligentne višje izobražene interesente. Ponudbe pod zn. • Sinekura« štev. 7923 do 20. junija na upravo »Slovenca«. (z) »Savski Tivoli« restavracija in kopališče, (čez črnuški most levo) "ma lastno prho, kabine in radio. Najboljši cviček po 10 Din. (r) KruSno moko in rženo moka vedno »tcžo. kanite ?elo ugodno pri A. VOLK, LJUBLJANA RealleTa r«ta 24. Inženjerska pisarna »Unitas«, Ljubljana, Selenburgova ulica 7/1., posreduje nakup in prodajo starih strojev. Evidenca vseh priložnosti. (r) Beseda samo 50 par Si slabe volje — pesimist, spreobrne te veseli pozavnist. Prijeten oddih ! na morju — vila Korenič, Novi Vinodol, električna razsvetljava, tekoča voda v vseh sobah, senčnat vrt. Zahtevajte prospekte! — Olga Korenič, Zagreb — Zajčeva ulica 31. (r) Pozor mizar it! NOVOST! Na velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlje-nega oblica za čiščenje furnirjev pri tvrdki Peter Angelo, zunaj paviljona F na vogalu. Zahtevajte, da se Vam v obratu predvajal 7543 II Pohištvo i Beseda samo 50 par Spalnici crehova vezana (šperana) in hrastovo masivna poceni naprodaj. — Vurnik Ignacij, Vižmarje štev. 36, Št. Vid nad Ljubljano, (šj 1 Milijon odiemalcev Ima tvornica glasbil Molnel & Herold, lorel več ko vso druga glasbene |irmev]ugo-slavilt skupaj. To gotovo nekal pomeni in zato zahtevajte ludi Vi predvsem KATALOG le tvrdka, ki ga dobil« brezplačno. Nudi se Vam direktno iz (vornice oz. tovarniškega skladišča: Violin« od Din 69'— Ročna harmonik« . „ 69'— Mandolino , „ 119'— Gitaro „ „ 159- Havalske gitare, saksofone kromallčno harmonike iid. Meinel&HeroSd MARIBOR St. 1DZ Česa ne smemo ako hočemo, da se dobro počutimo t Ne smemo uživati slabo prekuhani!) jedi, no smemo požirati slabo zgrizenlh jedi, ne smemo prehitro in preveč jesti, ne smemo čutiti odvratnosti do jedi, ne smemo trpeti, da nam neprebavijena jed obtožuje želodec, ne smemo imeti želodčnih bolečin, gorečice in krčev, ne smemo čutiti vzdlgavauja in dušljivosti, ampak je treba, da so brigamo za dobro prebavo in redno odvajanje, ker brez tega ni zadostne cirkulacije krvi in naravno tudi ne zdravja. Ako smo s-prebavo iu delovanjem črevesja nezadovoljni, nam bodo pomagalo Fellerjeve »lilsat-pilulo, 6 zavitkov Din 30—, 12 zavitkov Din 50'— in Kisa švedske kapljice (2 steklenici Din 50'—) vse že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Kcller, Elzatrg 134. Sav. banovii . Odobreno po miuistr. soc. pol- in mir. zdravja Sp-br. r>09 z dne 24. marca 193:2. Obrtniki posebno mizarji, oglejte si velesejmsko razstavo, oddelek Zbornice za TOl (za paviljonom M, rdeči paviljon), kjer se Vam v jasnem vidi postava preizkušeno moderne strojne mizarske delavnice z v stroje vdelanimi elektromotorji (to je brez trans-misije ali jermenov). Kompletna inštalacija je izvršena po domačem podjetju Havliček Fran, Ljubljana, Sv. Petra cesta 5, telefon 3421, in že par let brezhibno funkcijonira. (r) dobile eez not brez železa za ondullranje z vodo za lase JSOLDE" in s škarlami „FEA\ NA". Uspeli, trajnost in neškodljivost zajamčena Lotion Isolde Dn 25'- Škarje z a kodrimie Din8 -. Preparate Schr&der-Schenke razpošilja proli plačilu v naprej poštnina Din fr—) ali po povzetju, (poštnin Din 12 —1, za!oqa za liinoslavilo „OMNIA" oddelek /S, Zagreb DraSkovIčeva 27. - Zalitevnjte brezplačni Ilustrirani ccnik I V času draginje dobite cenene slike za legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj. Šest autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Marib or, Gosposka 39. (r) Pljuča ! Zdravniški zavod dr. Peč-nika za pljučne bolezni, (Privat-Lungenheilanstalt), Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekt! (r) Iščejo sc družabniki za eksploatacijo »Antracit« premoga (preko 7000 kalorij) pri Drenovem griču (Vrhnika). Ponudbe na Edvard Dolenc, Kranj, (r) Golšo in razna obolenja žlez odstrani brez operacije zdravilna mineralna voda »St. Ignatius«. Pojasnila daje uprava Kostrivniške Slatine, pošta Podplat 4. (r) Naravno letovišče in kopališče, krasno, v Sori, Gorenja vas v Poljanski dolini. Cela penzi-ja 30—40 Din. Dobra domača kuhinja. Se priporoča gostilna Šorli. (r) Otroka od 1 leta naprej vzameva v oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (r) Gostilna Žerjav Rateče-Planica, nudi celodnevno hrano in stanovanje po 40 Din. (r) Priina maslo po 22 Din kg franco povzetje od 4 kg dalje razpošilja Franc Koltaritsch, Apače pri Gor. Radgoni. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Rodco-stock, Voigtlunder, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi Soloodd. Jugoslovanske knjigarne V LfUb!'ani Zahtevajte ceniki Zalivala Podpisana se zahvaljujem tem potom »Ljudski samopomoči« v Mariboru za takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po smrti moje sestre gospe Neže Groeger in priporočam to človekoljubno društvo vsakemu v takojšnji pristop. Maribor, dne 8. junija 1932. Ivana H; acic. Za Vas in Vašo družino je redilna krepilna in zdrava Proda« celo po 4.50 Din kg. Kumare šo po 11—12 Din kg. Beli zgodnji stročji fižol je po 16—17 Din kg. Novi letošnji krompir prodajajo od 5 do 6 Din kg. Starega krompirja so pripeljali na Sv. Petra nasip 3 voze, nudili so ga po 1.25 Din, na Vodnikovem trgu pa jc bil v nadrobni prodaji po 1.50 Din kg. Gob prinašajo ženske vsak tržni dan več na trg. Pocenile pa se gobe kljub temu niso še prav nič. Prodajajo jih še vedno po 6 Din merico ali 12 Din kg. Tudi lepih, okusnih rdečih gozdnih jagod po 8 Din liter prinašajo ženske na Irg vedno več, zlasti z Dolenjskega. S češnjami, bo trg kmalu zasut. Domačih češenj sicer ie ni, več pa pripeljejo goriških, ki stanejo kg 9—12 Din. Bosanskih češenj, ki so jih v sredo pripeljali mnogo in jih prodajali po 4—5 Din kg, včeraj ni bilo na trgu. Pri branjevkah na Poga-čarjevem trgu so se pojavile prve marelice po 23—32 Din kg. Kalifornijska jabolka so po 26 Din kilogram, domačih jabolk ni več. Novi letošnji paradižniki so po 20 Din kg. Štajerski šparglji so po 5 Din sveženj, — Na perutninskem trgu so jajca po 1.25 Din par, vedno več prihaja na trg piščet po 28 Din par, bosanskih po 32 Din par, kokoši so od 28—30 Din ena, tako zvane »pergle« kokoške po 70 Din par, purani po 95 Din eden, mlad) zajci po 8 Din eden. — Naposled je treba omeniti živahen semenj ob Zmajskem mostu, kamor prinašajo ženske od blizu in daleč pestro cvetje in rože. Na tem živem, cvetočem vrtu sredi Ljubljane dobiš najrazličnejše cvetice, zbrane z gora in dolin, s polj in gozdov — od belih šmarnic in narcis ter rododendroma do poljskih belih in rumenih marjetic ter navadnih in gojenih nageljaov. Vse po okusu in za mal denar. © Sprememba posesti. Tomaž Mencingerjevo trinadstropno hišo šl. 12 v šikofji ulici, kjer je kavarna Krapš, je kupil Irgovec Verlič iz Šiške. -Kakor čujemo, je tudi kavarna oddana odn. prodana in jo s 1. julijem t. i. prevzame kupec . plačilni kavarne Zvezde. ©Nočno službo imajo lekarne: Danes: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ranior, Miklošičeva cesta 20; jutri: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Ilohinec ded.. Rimska c. 25 iu dr. St. Kmet, Dunajska cesta 41. lil IISH3DEEF3 ubija sigurno molje varuje Vaše obleke li Maribor □ Za Maribor je to važno. V krogih železniških strokovnjakov se mnogo govori o nameravani reorganizaciji uprave železnic. Baje se obeta posameznim ravnateljstvom večjo samostojnost; nekateri uradi, ki so bili ta leta centralizirani v Belgradu, se bodo zopet porazdelili po posameznih ravnateljstvih. Med temi uradi je baje tudi kontrola dohodkov, ki je bila premeščena v Belgrad iz Maribora, če prido res do napovedane reorganizacije, morajo poklicani faktorji podvzeti vse korake, da se vrne Mariboru zopet večji urad, mogoče celo kontrola dohodkov. Prostori za urade so še vedno na razpolago, za mesto samo pa bi bilo zelo velikega pomena, ic dobimo nazaj institucijo, ki bi zaposlovala večje število nastavljencev. □ Kaj je z organizacijo stanovanjskih najemnikov? Iz krogov stanovanjskih najemnikov smo dobili žo več vprašanj, kaj je z najemniško akcijo, ki se je svoječasno zagnala v boj za pravice najemnikov s takim elanom, sedaj pa je zopet zaspala. Obetala se je ustanovitev trdne organizacije najemnikov, ki naj bi vodila neizprosno borbo za znižanje najemnin v Mariboru — in ostalo je samo pri začetku, dasi bi bila organizacija nujno polrebna. Tudi akcija, katero so započele oblasti proti pretiranim najemninam, je zastala in najemniki so zopet prepuščeni samim sebi. □ Dovolj knjigarn imamo v Mariboru, pa se nam obeta še nova. V Gosposki ulici namerava odpreti svojo prodajalno Učiteljska knjigarna v Ljubljani. Mariborske knjigarne se pritožujejo, da komaj izhajajo; najbrž se tudi novemu zavodu ne bo godilo bolje. □ Iz krogov naših šahistov. Znani naš šahovski mojster Vasja Pire je odpotoval na šahovski turnir v Sliač na Čehoslovaškem. — V Rimskih toplicah se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 19. junija šahovski medmestni turnir Maribor : Celje. Maribor pošlje na turnir svojo prvo garnituro, s katero je izvojeval doslej že mnogo zmag, tako, da je upati, da bo tudi v Rimskih toplicah proti celjskim šahistom zmagovita. □ Živahen trg, da malo takih smo imeli včeraj. Vsega obilo in po razmeroma nizkih cenah, ki letošnjim zelenjadnim dobrotam razveseljivo nazadujejo v veselje mariborskih gospodinj in v žalost pridelovalcev. Krompirja 4 vozovi in 49 vreč, pa je razmeroma drag, mera 9—10, kg 1.50—2; novi italijanski pa je še dražji 5.50—6. Čebula 5, česen 10, kumarce komad 2—5, fižol v stročju 14, luščen grah 12, v stročju 6—7, kokoš 20—30, piščancev (738 komadov) par 22—65, gos 50, kozliček 60—80, iagnje 80, karfijola 1—4, zelena 2—3, kislo zelje 2—4, peteršil 50, glavnata salata 25 par, jagode S—12, jabolka 12, kolerabce 50 par, špargel 3—5, črešnje 3—4, orehi celi 5—6, luščeni 18, mleko 2—3, čajno maslo 30—32, med 14—20, suhe slive 8—12. Na špeharskem trgu je bilo 7 špeharjev z 16 svinjami, cene svinjini so ostale iste. Na trgu za Seno in slamo je bilo 32 voz sena po 60—90 in 6 voz slame (skope), komad 1.50. □ Štiri iurje. Dne 3. julija se vrši v Mariboru tombola prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, čisti dohodek je namenjen dobrodelnemu cilju za popravilo reševalnega avtomobila. I. Dobitki tombole šo zelo lepi: 1. tombola: 4 jurje v gotovini, 2 tombola originalni Singerjev šivalni stroj v vrednosti 4000 Din, 3. tombola damsko ali moško kolo, 4. tombola otomana, ostali dobitki pa se bodo Še objavili. Karte za tombolo se bodo prodajale |io Din 3 komad. H Črešnje postajajo cenejše. Prvič so se letos pojavile domače črešnje v večji količini na trgu. Dva voza so pripeljali kmetje, pa sta bila že dopoldne izpraznjena, ker je bila cena za pričetek zelo zmerna — liter po 3—4 Din. O Pasji davek. Lastniki psov, ki še niso plačali pasjega davka za leto 1932 v iznosu Din 200 poleg odškodnine za znamko Din 2.50 se opozarjajo, da to storite zanesljivo do 30. junija t. 1., sicer se bo po tem času neplačani davek z zapadlo globo v iznosu Din 100 po mestnem eksekutorju izterjal. □ Dohodki mariborske carinarnice so znašali maja meseca skupno Din 3.738.5S6. Na izvoz odpade od navedenega zneska Din 11.468.25. □ Nov carinski posrednik v Mariboru. Finančno ministerstvo je odobrilo g. Štefanu Krautu, da otvori lastno carinsko posredniško pisarno. Več glej v oglasnem delu lista. |J Kolporter za razprodajanje našega lista v Mariboru m okolici se išče; povprašati v upravi na Koroški cesti 1. □ Dvomljive tehtnice in uteži. Nekaj časa ni bilo ntc več čuti o zaplembah tehtnic na trgu. Pa je to osmelilo nekatere, da so se zopet pojavili z ne-sigurnimi in zastarelimi tehtnicami, toda naleteli so slabo. Včeraj so organi tržnega nadzorstva zopet zaplenili tri tehtnice in večje .število uteži, poleg tega pa večjo količino gob, ki so bile črvive. U Najboljši mariborski damski frizer se bo pokazal danes popoldne v Gambrinovl dvorani na tekmovanju, katero priredi zveza brivskih pomoč- © Mački izginjajo. Kakor nam poročajo, je v okolici Resljeve ceste izginilo že precejšnje število mačkov. Najbrž se je pojavil ljubitelj mačjega mesa in kož. Dobro bi bilo. da bi še Društvo za varstvo živali nekoliko pobrigalo za tega mačje-jeda iu gn skušalo izslediti. © Slaščičarna 1'elicon, Woifova ulica, danes — sladoled iz svežih marelic, jagod, vanilij, cilron in maudeljev. O Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica it. 8. RIGOLETTO NA VELESEJ Radio Ljubljana predvaja danes od 3 popoldne naprej na Velesejmu priljubljeno Verdijevo opero »Rigoletto« v zasedbi milanske Scale. — Igra jo 600 wattna Philipsova ojačevalna naprava na osem elektrodinamičnih zvočnikov. Obiščite ob tej priliki Velesejem in razstavo naših radijskih aparatov ob paviljonu N! RADIO LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CISTA 5 nikov v damskem friziranju kot zaključek tečaja za friziranje. □ Še smo poštenjaki! Predstojništvu policijo so bili v preteklem mesecu izročeni naslednji izgubljeni iu najdeni predmeti: 3 ročne torbice z manjšo vsebino denarja, avtomobilski akumulator, 7 kovačev v gotovini, desetliterski vrč mleka, zlat poročni prstan, denarnica z 18 Din, ženska zapest-na ura, trobojnica, dva kovača, zlata zapestna verižica. □ Zaključna jubilejna prireditev. Katoliška otnladina zaključi svoje jubilejno leto z veliko akademijo na glavni praznik sv. Alojzija, dne 19. junija ob petih v dvorani Union z lepšim sporedom kakor na proslavi desetletnice. Prijatelji mladine in katoliške misli! Dr. Janko Pihlar specijalist za notranje bolezni Maribor, Prešernova 2 ordinira nadalje redno vsak delavnik od 8,—12. ure dopoldne iu od 2.—4. ure popoldne Ob nedeljah in praznikih ne ordinira. lilililllllllllli □ Nevaren mešetar. Z ozirom na notico pod tem naslovom v petkovi številki pripominjamo, da ni stanoval Anton J. v Mlinski ulici, kakor sc je v navedeni notici pomotoma glasilo. □ Poceni meso. Jutri v ponedeljek, dne 13. t m. od osme ure zjutraj naprej se bo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici prodalo 200 kg govejega mesa po dinarjev pet in sicer na osebo do 2 kg. □ Glasovnice... za inseratno glasovanje v poštev prihajajočih »Slovenčevih« oglasov se lahko še danes in jutri do 12 oddajo v upravi na Koroški cesti 1 ali ]x>družnici na Aleksandrovi cesti 6. □ Sanatorij v Mariboru. Gosposka 49. — Telefon 23-58. Lastnik in vodja kirurg dr. Cernič. Najmodernejše urejen za operacije. Zdravilni aparati: Višinsko solnce, diatermija, lonizator, žarnica »Hala«, emterocleaner. Zdravljenje z radijem (pijača in kopelji). Cene zmerne. □ Kopalne obleke, plašče, čevlje in perilo t največji izbiri dobite pri Babič, Maribor, Gosposka 24. Celje Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu do vštetega petka 17. t. m. lekarna »-Pri križu« v palači Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. ■& Kolesarska zvezdna dirka. Klub slovenskih kolesarjev priredi v nedeljo 19. t. m. zjutraj kolesarsko zvezdno dirko iz Maribora, Ljubljane, Novega inesta in Zagreba v Celje. ■0' Nesreče in napadi. Dninar Josip Cerovšek iz Št. Vida pri Grobelnem se je pri delu vsekal v desno koleno. — Posestnikov sin Alojzij Plcvčak iz Tržišča pri Rogaški Slatini se je polil s kropom in se nevarno opekel. — Posestnika Antona Kovača iz Bodreža pri Grobelnem je nek neznan moški ob-strelil iz zasede in ga ranij na levi roki. — Posestnikov sin Filip Slemenjak iz Brezna pri Zidanem mostu je padel s skednja ter si zlomil levo roko. — Kočar Anton Mrzlak z Lepe njive pri Mozirju si je pri padcu zlomil levo ključnico. — Posestnikov sin Martin Dimcc iz Šmartnega v Rožni dolini si je pri padcu s postelje zlomil desno nogo. — Posestnikov sin Fabiani Jožef iz Radeč pri Zidanem mostu se je po nesreči ustrelil z lovsko puško v desno roko in si jo nevarno poškodoval. — 2 letnega posestnikovega sina Ocvirka Tončka iz Planice pri Kalobju je sunil na domačem dvorišču junec in ga podrl na tla. Pri padcu si je zlomi) Tonček levo nogo. Šoštanj Umrli so: Marija Drolc, Marija Reherman, Jakob Blagotinšek, Marija Lampret, Anton Kešpert. — N. v m. p.l Šolska vest. Te dni je zapustil Šoštanj gosp. Franjo Rejec, dosedanji učitelj šoštanjske osnovne šole. Nastopil je svoje novo službeno mesto v Stra-žemanu v savski banovini, kamor je bil premeščen. Danes popoldne v Slomškovem domu: Roza Jelodvorska«, ljudska igra v 5 dejanjih. Poroka. Včeraj se je poročil v župni cerkvi sv. Mihaela g. Stanko Sevčnikar, posestnik iz Za-brda in dolgoletni vnet delavec v kat. organizacijah, z gdč. Frančiško Pleterškovo, poseslnikovo hčerko v Družmirju. — Obilo sreče! Ruše Zlata poroka. Redka slovesnost je dandanes zlata poroka, redka, ker jo v naši razrvani dobi malokdo dočaka, redka pa tudi zato, ker jo radi sedanje krize malokdo obhaja. Zlato poroko sta včeraj na željo svojih otrok v Rušah obhajala zakonca Janez Šerc in Marija rojena Karničnik, posestnika na Bezeni, po domače Pungerlova. Oba sta ruška rojaka, mož je rojen leta 1862 na Bezeni iz bogate kmečke hiše, žena rojena leta 1864 kot posestniška hči na Smolniku. Leta 1882 sta si pred tedanjim ruškim župnikom Matijo Wurzerjem pred oltarjem ruške Matere podala roke za skupno zakonsko življenje in si prisegla zvestobo do groba. Nevesta je bila takrat še mlado dekle, komaj 17 let stara. Enajst otrok se je rodilo iz njunega zakona; razen enega sina, ki je umrl v vojni leta 1917, živijo še vsi v raznih krajih Jugoslavije in Avstrije. Zlata poroka dragih staršev jih je za kratek čas zopet združila v domači hiši. Vse stroške za zlato poroko so prevzeli otroci, da pripravijo staršem dan brezskrbnega veselja. Oba jubilanta sta še krepka in upati smejo otroci, da se bodo čez deset let zopet zbrali k biserni poroki svoiit staršev. Bog živi celo Pungerlovo rodbino! Šmartno ob Paki Pri tukajšnjem občinskem uradu se je dva dni mudil revizor kr. banske uprave in izvršil na prošnjo sedanjega gosp. župana temeljito revizijo občinskih računov za lelo 1929—1931 in občinskega poslovanja. Že nad teden dni pred revizijo se je o njej govorilo po občini in so te govorice izrabljali maloštevilni osebni in politični nasproniki bivšega dolgoletnega župana_ Martina Steblovnika, seveda ne njemu v prilog. Sedaj pa je revizija končana in je bivši župan g. Steblovnik dobil najlepše zadoščenje z izjavo gosp. revizorja, ki mu je izrekel svoje priznanje z besedami: »Poslovanje pri občini se je vršilo v najlepšem, da vzornem redu, kakor se le malokje najde.« Radovedni smo, če bodo sedaj nasprotniki gosp, Steblovnika umolknili?! Štev. 153. »SLOVENEC«, dne 12. junij« 1932. Stran 15. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 SODin.Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajovtšje.Zaogtasestro-go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsticaZDin.Najmanjsi znesekiODirt.Pristojbina za šifro2Din.Vsak oglas treba plačati pn naročilu.Na,pismena vprašanja odgovarjamo le.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana -tO.SV?. -t - Beseda samo 50 par Trgovska pomočnica želi službo v mestu ali na deželi. Cenjena vprašania poslati na upravo »Slov.« »od .Dobra prodajalka« 600/8998. (a) Mesto šoferja želi 28 letni lant, nekadilec, z osemletno prakso, zmožen vseh popravil. Položi do 30.000 Din kavcije. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Abstinent in nekadilec« šl. 7711. (a) Mehanik-šofer izšolan na Dunaju, s petletno prakso, govori srbo-hrv., nemško in slovensko, išče nameščenje. — Cenjene ponudbe na naslov: Ivan Udvičič, Zg. Šiška 223. (a) Prodajalka izurjena v mešani stroki, z dveletno prakso, želi premeniti mesto v dobro, pošteno hišo. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 7794. (a) Pletilja Išče delo na dom. Sprejme tudi službo v pomoč gospodinji. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7758. (a) Tovarniški delovodja z večletno prakso v izdelovanju stavbinsk. okovja in ključavnic, vešč tudi pri automatih — izučen orodni ključavničar, išče mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro Delovodja« št. 7783. (a) Izvežbana kuharica r. enoletnim spričevalom išče službo v privatnem gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (a) Šofer Izučen strojni ključavničar, trezen, zanesljiv vozač, išče službo. Po potrebi bi opravljal tudi druga dela. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trezen šofer« 7824. (a) Krojaški pomočnik išče delo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7639. (a) Mlad briv. pomočnik želi nameščenje. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Jesenice. (a) Blagajničarka zmožna tudi pisarniških del, išče nameščenja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skromna plača« št. 7687. (a) Ključ, pomočnik išče dela. Je vesten in marljiv. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zna-čajen« šl. 7895. (a) Natakarica stara 20 let, prikupljive zunanjosti, pridna, išče službo za takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštena« št. 7883. (a) Prodajalka bi sprejela mesto tudi na deželi s 1. julijem. Pomagala bi pri gospodinjstvu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 7684. (a) 1000 Din nagrade da inteligenten mladenič, vojaščine prost, trgovsko izobražen, nekadilec, trezen, pošten, tistemu, ki mu preskrbi kakršnokoli stalno nameščenje, sluge ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nagrada« št. 7857. (a) Pošteno dekle ki zna kuhati in tudi druga hišna dela opravljati, želi v službo k dobri in krščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7929. (a) Hlapec priden in pošten, z večletnim spričevalom, vajen konj in vsega poljskega dela, išče službo. Nastop takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 7788. (a) Trgovski pomočnik pošten in vesten, z dobrimi spričevali, želi nameščenje za takoj ali pozneje v mestu ali na de-?.eli; gre event. za manjšo plačo. Blagohotne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten in hvaležen« It. 7886. (a) Gospodična — šivilja cmožna vseh ročnih del, !ell službo v kaki večji rgovinl ali v boljši hiši, S*aslov v upravi »Slov.« pod št. 7885. (a) 13-letna deklica močna, čedne zunanjosti, Išče mesto pestunje ali v pomoč gospodinji. Ivanka Pečenik, Rožna dolina -cesta III št. 16, Vič, (a) Državni uslužbenec išče popoldanske zaposlitve prepisovanja na stroj in druga pisarniška dela, nli kaj sličnega. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7876 (b) Boljše dekle 18-letno, želi službo pri uradniški družini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7882. (a) Ključavničar mlad, išče mesta. Gre tudi za kurjača ali šoferskega praktikanta. Naslov v upravi »^lov.« pod št. 7892.... 'al Beseda samo 50 par Kuharico prvovrstno, ki upravlja tudi druga domača dela, sprejmem takoj. Slavka Božič, Kranj. (b) Šiviljska pomočnica dobi stalno službo. Pomagala bi v gospodinjstvu. Zmožna 7000 Din kavcije. Vsa oskrba v hiši. Sprejme se tudi z dežele. Naslov pove uprava »Slovenca« v Celju. (b) Hlapca Gorenjca, starejšega, za poljska dela in h konjem sprejmem. Agnič, Novo mesto. (b) Iščem kuharico mlajšo, delavno, ki bi samostojno vodila gostilniško kuhinjo. Oglasi naj se pod šifro »Skrbna in poštena« na upravo »Slovenca« št. 7610. (b) Mesar, pomočnika dobrega, za sekanje mesa, ki ie že bil pri čoku —• rabim takoj. Pismene ponudbe pod šifro »Zmožen« št. 7752 na upravo »Slovenca«. (b| Vodja pisarne in parne žage se išče z 20.000 do 50.000 Din kavcije. Ponudbe na upravo »Slov enca« pod »Zmožen ia pošten« št. 7780. (b) Natakarica zmožna sama voditi gostilno, z nekaj kavcije, se sprejme s 1. julijem. Stalna služba. - Ponudbe na upravo 'Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 7881. (b) Št. 1. ftid! v bodoče naš princip: reklame Ma ..Slovenca0! Tako ocenjuje tvrdka A- & E. STC^BEBNE, Ljubljana. Mestni trg 10. insercijsko vrednost naših oglasov. »Z uspehom oglasov v Vašem cenjenem listu smo zelo zadovoljni. Prepričani smo, da ima uspeli le kvalitativna ren ama, ki ji že od vsega početka posvečamo veliko pozornost Na vsak način ostane iudi v bodoče naš princip: nobene reklame brez »Slotencac! Ali ne spadajo tudi ti v »Slovenca«'? Pri »Bojtu« v Medvodah naprodaj velika žitna skrinja (4 predali), sani, vozovi, poljedelsko orodje, pohištvo. -Ogled ob nedeljah popoldan._(1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. 'ne stole zložljive, proda Tribuč, Glince. Tržaška cesta 6, telefon 2605. (1) Prodam Singerjev cilinder stroj, pulte, kopita, orodje in druge stvari. Prodajamo več dni. Franc Fabjančič, Sv. Petra c. 43, Ljubljana. _(1) Volno za modroce zelo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje Stez 5, I. nadstr. (1) »V trenutku je občinstvo ua nogali, če inserirate v ,Slovencu'!« Tvrdka I. Lavrič trgovina z vinom na Viču št. 44, oddaja fina štajerska vina po najnižji ceni. _(J) Ortopedični steznik otroSki, za 10—15 letnega, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7791. (1) Šofer ki je v četrtek 9. t. m. govoril pred kavarno »Evropo« z avlopodjetni-kom in iskal zaposlenja, naj se javi čimprej na in seralni oddelek »Sloven-ca<- in zahteva naslov pod šifro »Služba« št. 7867. b Kmetsko dekle pošteno in zdravo, dobi takoj stalno službo v žup. nišču 7. malim posestvom na Gorenjskem. Glavno delo je pri 1 kravah in na vrtu. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7901. (b) Dobrega potnika kateri je voljan prevzeti zastopstvo za prodajo raznovrstnih nogavic domačega izdelka proti dobri proviziji, iščemo. Ponudbe naj se pošljejo do 15. jun. na naslov: Udruž. vojnih invalidov, gospodarski odsek v Tržiču, (b Iščem specijalno moč za izdelavo muholovcev. Ponudbe pod šifro »Muholovec« št. 7785. (b) Kuharica samostojna, resna, katera opravlja vsa hišna dela, dobi stalno službo v trg. hiši na deželi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8911. (b) Prodam j Nogavice, rokavice po zelo nizki ceni 2 novi in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in 2 rabljeni kolesi. Do lenjska cesta 88. (!) Čoln Sandolin naprodaj. Vesla v zalogi po zmerni ceni. — Ivan Sedej, Mala čolnarska 5,1 Službo skladiščnika dobi, kdor vloži 10.000 Din proti garanciji. Ponudbe na upravo »Slovenca«, Maribor, pod značko »Služba« št. 7864. (b) Službo dobi pekovski pomočnik in vajenec takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 7853. (b) Sprejmem 2 kmečka delavca za lahka dela. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Franc Konjedič, Stražišče pri Kranju, b) Hlapca treznega, starejšega, s spričevali, ki je vešč sna-ženja voz in konj, iščem. Rus kavalerist prednost. Piača 250 Din mesečno in hrana. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Novo mesto pod »Hlapcc« šl. 7977. (b) Beseda samo 50 par Damske obleke boljše, svilene in lahke volnene od 180 Din, iz umetne svile od 110 Din, športne rips obleke od 120 Din naprej, domače perilne od 60 Din, športna krila od 45 Din, športne bluze od 60 Din, boij-še poplin in krepdešin bluze od 110 Din napre|. Krasna izbira otroških obleke v ripsu in svili za dečke in deklice — nudi F, I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Poseben oddelek za damsko konfekcijo. (I) Radi selitve naprodaj dve volneni žimnici, dva peresna modroca, še nerabljena, eno moško kolo. Mala čolnarska ulica 4. (i) Otroški voziček poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7952. (1) Popolna razprodaja (vsled bolezni) manufak-ture, galanterije in konfekcije po globoko znižanih cenah. Vljudno se priporoča Marija Rogelj, Sv, Petra c. 26, Ljubljana. (I) Moško kolo čirto novo, naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« Novo mesto. (!) Čevljar, šivalni stroj -Singer« in ženski šivalni stroj »Singer«, v dobrem stanju, za 3000 Din skupaj — naprodaj. Rožna dolina cesta 15, št. 4, I. nadstr, Skof. (1) Otroški voziček na peresih prodam. Postojnska 12. (1) Opravo za žganjekuho, kompletno z vso posodo vred, prodam. Cvek F., Kamnik. (1) Stiskalnico za seno v dobrem stanju proda Anton Lovrenčič v Sodražici. (1) Košnja se odda. Ljubljana, Dre-nikov vrh. (1) Črešnje Ia. trde, črne in rudeče, po 5 Din kg razpošilja po železnici po 25 kg franko naročnik. - G. D^echsler, Tuzla. l« Damski klobuki in slamniki že od 60 Din naprej, vedno zadnje novosti. Preoblikovanje Din 28.—. Salon »La famrae Chic«, Anica Puhek, Selenburgova 6.-I. (1) in najceneje tvrdka Kari Prelog Ljubljana, Židovska uiica in Stari trg. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M Jankole — Selenburgova 6/11. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker. Sv Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Vinogradniki! Prvovrstne bakrene škropilnice po 380 Din dobite pri Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. (1) Flugs patentne kose prvovrstna kvaliteta! Zaloga: Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. Zastopniki se iščejo v vsakem kraju. Košnja šestih travnikov na Cesti dveh cesarjev in na Rakovi jelši, se odda. Interesenti naj se zglasijo v torek, dne 14. t. m. na Sv. Petra cesti 79. (1) Divan poraben kot postelja, prevlečen s plišem, v zelo dobrem stanju, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7810. (1) Šest A. Ž. panjev in češnjevo spalnico proda Ignac Sprajcar, mizar, Breza, Trebnje. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju L. BROZOVIC - Zagreb, Uica 82. Kemična čistilnica peria Emajl štedilnik in postelja naprodaj. Za-lokarjeva 10. (1) Stružnico (Hobelbank), skoraj novo, proda Naglic, ščetar, Viž-marje 97 pri Ljubljani. (1) Pisalni in šivalni stroj, popolnoma nova — zelo poceni naprodaj. — Miklošičeva 7/III. - Vhod poleg Delav. pekarne. (1) Kolo popolnoma novo, najboljše znamke, poceni naprodaj. Miklošičeva 7/111. Vhod poleg Delavske pekarne. (1) Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole, Selenbur-gova 6/11._(k) Ia bukova drva popolnoma suha, zdrava, kupim vsako količino — proti takojšnjemu plačilu. Na ponudbe brez cene sc n<> oziram. »Viktorija« — Zagreb, Kraljice Jelene 4 (k) Stanovanja I Več foto-aparatov naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7742. 1 Ribiči! Na velesejmu v paviljonu G št. 218 dobite ribiške potrebščine od tvrdke Fritz Ziegenspeck po tovarniških cenah. (1) Mizarski stroji na jermenski pogon, rabljeni, so naprodaj; tudi dinamo motorji od 2—15 KS za istosmerni tok 110 voltov. - Salezijanski zavod Rakovnik, Ljublj. (I) Zamenjam trgovsko blago za vino. -Ponudbe na upravo Slovenca« pod znač, »Vino« št. 7880. (1) Dobroidoča trgovina z mešanim blagom in gostilna, oboje pod enim krovom, dobro vpeljano, na prometnem kraju, tik farne cerkve, v Beli krajini, brez konkurence, do želez, postaje 3 km, prodam aii dam v najem z vsem inventarjem. - Obe obrti zahtevata le zdravega in resnega delavca. Potrebni kapital za prevzem inventarja 50 tisoč Din. Ostanek po dogovoru, - Istotam se sprejme trgovski pomočnik z dobrimi spričevali, ki bi moral opravljati tudi gostilniške posle. Resni re-flektanti naj se oglasijo na upravo »Slovenca« pod »Siguren obstanek« št. 8808. t() ..Gadiovo salato imam najrajši! Širokolistna je in tako dobra, da je ne moreš dovolj prebvaliti. Seješ jo sredi maja do konca avgusta. Radi teh lastnosti prodaja Gaglova semena vsak trgovec, ki mu je do tega, da jo pri gospodinjah nn dobrem glasu. »Zahtevajte v trgovinah Gagiova semena!" DRVA N PREMOG pri Sv.Schumi Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Prvovrstne lanene tropine i7|38% prodajamo kmctovnlcom po Din 1&0*- za 100 kg Tovarna lanenega olja IIROVAT & COMP. LJUBLJANA iiisnrnn Dunajska c. tu lil, toviitna Moito pri Ljubljani Barve, lake, firnež in dr. boste gotovo rabili, da popravile to, kar Vam je pokvarila zima. Ako se tozadevno obrnete na trgovino barv »Lustra«, Gosposvetska cesta 12 (poleg restavracije Novi svet), boste to škodo popravili z malenkostnimi stroški. I Malinovec pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. O. PICCOU Ljubljau. Dunajska c. 6 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trtf St. 32 Trboveljski cement betonsko železo, nosilke, stavbno okovjo in vsakovrstno orodje — najceneje pri Jos. Zalta & Co, trgovina železnine, Dunajska cesta 0 (polog nebolični ka>. (1) Šivalni stroj sedlarski, nov, prodani. -Cena nizka. Sv. Pelra cesta 47. (1) Prodam Otroški voziček drap, poniklan, na peresih, poceni naprodaj. — Istotam se odda lepo opremljena soba. Jelov-škova ulica št. 24, Trnovo (1) veliko omaro s steklenimi vrati za trgovino; ple-tilni stroj »Wedermann« 8/50, dva nitovodja; 15 oken s šipami, 1.15x1.60; dvokrilna železna vrata 2.57x1.12; klozet z vodnim rezervarjem za kraje, kjer ni vodovoda, vse v porabnem stanju. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ugodnost« št. 7859 I Beseda samo 50 par Vsakovrstno ttUDHfc po naiviSiib cenah ČERNE. luvehr Liubliana VVoltova ulica št. 3 Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov Vič pri Ljubljani. (k) Tračnice poljske, lahke, ca. 1000 m in vagonete kupim ali vzamem v najem za daljšo dobo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tračnice« št. 7723. (k) Beseda samo 50 par IŠČEJO: Stanovanje eno- ali dvosobno — išče po zmerni ceni mirna družina. Plača najemnino pol leta vnaprej. Ponudbe pod Točen plačnik- 7955. lc) ODDAJO: Trisobno stanovanje s kopalnico oddam za avgust. Staretova 31. (č) Enosobno stanovanje se odda v Spod. Siiiki, Verovškova ul. 57. (č) Stanovanje enosobno, v Ribniški u!. št. 27, oddam. (č) Stanovanje oddam. Celovška c. 151. pred remizo na desno, č Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN . Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Bukova drva suha polena, bukovo oglje in apno — kupujem na vagone. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7832. (k) Čevljarske stroje »Frobano«, »Durchnahma-schine«, »Slanzmaschine«, kopita in stance vsake vrste kupimo, - Ponudbe na upravo »Slovenca« »Stroji« 7911. (k) Duhova drva in oglte kupuje stalno Uran franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. < Sobo in kuhinjo oddam. Tovarniška ulica št. 20, Zelena jama. (č) Solnčna soba opremljena, čista, elektrika, parket, separiran vhod, se odda gospodu na Kar-lovski cesti št. 13. (s) Stanovanje dveh sob, kuhinje, kabineta, s pritiklinami — se takoj odda. Sp. Šiška, Verovškova cesta 47. (č) Trisobno stanovanje s pritiklinami sc odda. Aleksandrova 5, I. nadstr, s 1. julijem 1932. Hišnik da pojasnila. (č) Dvosobno stanovanje oddam z julijem za 200 Din. Dolenjska cesta — Rudnik 60. (č) Stanovanje v pritličju, 2 sobi in kuhinja, oddani za 350 Din mirni stranki 1. julija. — Predovičeva ul. 15, Selo-Moste, (č) Stanovanje dve sobi, kuhinjo in pritikline, visokopritlično — vodovod, elektrika, se odda na Vodovodni 75 — takoj ali pozneje za 500 dinarjev, (č) Komf, stanovanje štirisobno, za Bežigradom s L julijem oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7830. (č) Prazno sobo s posebnim vhodom oddam s 15. junijem, Langu-sova ui. 17, Mirje. (s) Stanovanje soba in kuhinja se odda. Koroščeva ulica štev. 14, Moste, (č) Sobo s posebnim vhodom oddam lakoj za 200 Din. -Naslov v upravi »Slov.« pod it, 7871. (s) Več stanovanj se odda v novi hiši, 8 minut od cestne železnice. Naslov v cjpravi > Slov.« pod št. 7869. (č) Soba in kuhinja podstrešna, se takoj odda mirni stranki za 250 Din. Rožna dolina cesta VIII, št. 44._(č) Dva prvošolca sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. - Florijanska 9/1., na ulico. (s) Oddam stanovanje dveh parketiranih sob, kabineta, kuhinje in pri-tiklin za 1. julij. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 7949. tf) Stran 25 .»SLOVENEC«, dne 12. junija 1932. Stev. 136. v Sostanovalec »e sprejme s hrano ali brez. Cankarjevo nabrežje 7/11., Rozman. (s) Veliko stanovanje lepo, 2 sobi, kleti, vrt, se za julij odda za 400 Din. Jarše št. 55 (Šmarska cesta, Sv. Križ). (č) Takoj se odda podpritlično, kompletno enosobno stanovanje in podstrešna soba s shrambo. Kodeljevo, Stepanja vas 119. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico, v I. nadslr., se s 1. julijem odda v Udmatu, Šušteršičeva ulica 5.__(č) Dijaka ali dijakinjo sprejmem za prihodnie 4olsko leto v vso oskrbo pri boljši rodbini v lastni hiši. Na razpolago kopalnica, vrt, veranda. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko .»Drugi dom« št. 7951. (s) Beseda samo 50 par Dražba košnje sena Vinotoč Halbert je z današniim dnem otvorjen v Kalvar-ski ulici 2. (o) Danes vsi na koncert! Vljudno vabi gostilničar Kruljc, Rožna dolina c. II. Lastniki mačk, ki jih pogrešate v okolišu Resljeve ceste, javite naslov s konkretnimi podatki povzročitelja na upravo »Slovenca« pod »Mačke« št. 7958. (o) Kmetijska družba bo prodala na dražbi travo na svojih parcelah v trnovskem predmestju, Cesta v mestni log, bivša Marča-nova parcela. Javna dražba bo v nedeljo 12. t. m. ob 2 popoldne na licu mesta. (o) mm\ Beseda samo 50 par Učenko takoj sprejme Meke Anica, šivilja, Šmartno pri Litiji, 15. (v) Učenec se sprejme za pečarstvo in keramiko. Ivan Heričko mlajši, Maribor, Koroška c. 15. (v) Vajenca za kamnoseško obrt takoj sprejme Kari Novak, kamnoseški mojster v St. Vidu nad Ljubljano. — Oskrba v hiši. (v) Vajenca za mizarsko obrt sprejme Jos. Velkavrh, mizarstvo, Krakovska ulica 7, Ljubljana. (v) Poizve se v upravi -»Slo venca« pod št. 7898. (p) Lepo posestvo trgovska hiša, poleg farne cerkve, 8 oralov zemljišča - naprodaj za 78.000 Din ali se odda trgovcu ali obrtniku v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7896. (p) Hiša s 3 dvosobnimi stanovanji in ograjenim vrtom, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 7900 Ip) Enosobno stanovanje išče starejša gospa, najraje pri sv. Jakobu. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Udobno« 7899. (c) Novo hišo enodružinsko, prodam po ugodni ceni. Voda in luč pri hiši. Poizve se: Gun-clje št. 35, St. Vid nad Ljubljano. (p) Kupim posestvo v bližnji okolici Ljubljane proti takojšnjemu plačilu. Kdor želi prodati, naj pošlje naslov, pridem takoj pogledat. Skvarča, Štepanja vas 54. (p) Radi odpotovanja prodam pekarijo na dobrem kraiu, z odjemalci in nekaj abonentov ter z vso opremo. - Vprašati v točilnici Ilica 221, Zagreb. (P) Vajenca sprejmem takoj za medi-čarsko in slaščičar, obrt. Stanovanje in hrana v hiši. Prednost imajo kmet-ski fantje. Naslov: Kraup-ner R., Celje. (v) Rentabilno vilo v svetovnoznanem letovišču, v kateri se nahaja 9 sob z vsemi pritiklinami, vse popolnoma opremlie-no, z zelo rentabilnim re-alitetnim, reklamnim in informacijskim podjetjem, oddam za dobo 15 let proti prevzemu nekaj dolga. Ponudbe Ivanki Vidmar, hotel Soča, Ljubljani__(p) [a kovinska industrija v obratu z dobro zaposlitvijo, rentabilna, naprodaj vsled družinskih razmer. - Cenjene ponudbe pod »Rentabilna investicija« št. 7924 na upravo »Slovane*«. Hišo v lepem kraju prodam ali oddani dvoje stanovanj. Količevo 52, p. Dob. (p) Enonadstropna hiša v Mariboru, blizu Glavnega trga naprodaj. V prvem nadstropju 2 sobi, kuhinja, v pritličju lokal in soba, električna razsvetljava in vodovod. Potreben kapital 50.000 Din. Vprašati: Vojašniška ulica 21, Maribor. ip) Parceli 520 in 1033 m5, na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže, naprodaj. — Pojasnila daje dr. Alojzij Vrtačnik, advokat, Selenburgova 7. p Hiša z vrtom v dobrem stanju, ob ba-novinski cesti in prometnem kraju, pripravna ta vsaktero obrt, v Mežiški dolini, se proda za skupno 55.000 Din. - Plačilni pogoji so lako ugodni. • Naslov v upravi »Slov.« pod št. S746. 'p) Pekov, učenca 16 let starega, dobrega in poštenega, z vso oskrbo v hiši — sprejme Ladislav Škrinjar, pekovski mojster — Slovenski Javornik 28. (v) Dvostanovanjsko hišo na Bledu, z vrtom, davka prosto, prodam po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 7782. (p) Prodam točilnico s kuhinjo na prometnem kraju. - Ceua 3000 Din. - Primerno za menzo. Stanarina 700 Din mesečno. Zagreb, Ilica št. 221. (p) Vajenca za mizarsko obrt spreime Ivan Sedej, Mala čolnarska 5. (v) Posestva I Prodam novo, dvostanovanjsko — enonadstropno vilo z vrtom, blizu Stadiona, za 230.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« štev. 7978. (p) Beseda samo 50 par Nova trgovska hiša na Kodeljevem naprodaj za 135.000 Din. Poizve se. Vogelnova ulica 5. (p) Redka prilika! Naprodaj velika restavracija, mesarija, ledenica, gospodarsko poslopje, polje in travniki, tik kolodvora v največjem lesnoindustrijskem kraju -Štajerske. Pismene ponudbe pod Zlata jama t št. 7974 upravi »Slovenca Mari-bcr. (p) Tik Ljubljane je naprodai nova hiša. visokopritlična, tristano-vanjska, elktrika in vodovod v hiši. Izve se v Ljubljanska ul. 37, Moste, (p) Travnik v Mestnem logu naprodai. Ia delikatesna trgovina in zajutrkovalni-ca, promet velik, naprodaj z blagom in inventarjem za 380.000 Din. Karel Breznik, Frankopanska 1, Celje. (p) Malo posestvo (ljubljanska okolica), prodam oziroma oddam v najem. Pripravno za obrtnika, upokojenca, čebelarja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodno« št. 7807. (p) Nova hiša dve dvosobni stanovanji, vodovod in elektrika v hiši, lep vrt in njiva, zelo ugodno za vrtnarja, lepa. solnčna lega, 10 m od glavnega trga, naprodai. Več se poizve pri lastniku Primskovo 86 —■ pri Kranju. (p) Kdor želi v Mariboru ali v okolici kupiti hišo. posestvo, trgovino, gostilno itd., naj se obrne na znano Posredovalnico -RAPID«, Maribor, Gosposka ul. 28. Lastni avto za ogled na razpolago. Večjo hišo ali vilo kupim v Ljubljani, Celju ali Mariboru. - Plačilo v gotovini. Ponudbe z natančnim popisom, navedbo cene, bremen, davkov in donosom pod označbo »Brez posredovalca« 7706 na upravo »Slovenca«, (p Vsled preselitve ugodno naprodaj dobro urejena stanovanjska in trgovska hiša v prometni ulici blizu gorenjskega kolodvora. Izve se v upravi »Slovenca« št. 7517. (p) Restavracija in delikatesna trgovina s hišo, delavnico in vrtom naprodaj za 240.000 Din v Trbovljah. Karel Breznik, Celje. (p) Enonadstropna hiša novo zgrajena, z lepim vrtom in dobro vpeljano trgovino z mešanim bla-£!om — ugodno naprodaj. Plača se lahko s hranilno knjižico. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8819. (P) Prodam hišo kolarsko delavnico z vsem inventarjem na zelo prometnem kraju. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor. (p) Zidano hišo s štirimi njivami, pri Krškem, prodam za 40.000 Din. Več se izve pri Matiji Klemenčič, Sevnica 73 ob Savi. (p) Več parcel na knjižice — Zg. šiika — hiše in vile — naprodai. Poizve se v restavraciji Čarman, Zg. Šiška, vožnja do nove tramvajske remize. (p) Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, (p) Stavbna parcela v Spodnji Šiški tik tramvajske proge pod ugodnimi pogoji naprodaj. (Plačilo tudi s hranilnimi knjižicami.) Naslov v upravi 'Slovenca« pod 7735. (p) Več parcel ali skupni kompleks poleg kolodvora v D. M. v Polju prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7830. (p) Hiša c gospodar, poslopjem ii 'nalo vrta na Breziab pri : Radovljici po 1'rfocJni oe-, ni naprodai. - Poizve se: ' Potočnik, Brezje 73. (p) Graščino 20 sob, posestva 46 oralov, blizu postaje, proda za 480.000 Din Posredo valnica, Maribor, Sodna ulica 30. (p) Malo posestvo v bližini Laškega ali Celja kupim. Plačam do 25.000 Din. Ponudbe poslati na Valenčak, posterestante -Zagreb. (p) Posestvo 4 in pol orala njiv in travnikov, hišo, gospodarsko poslopje, v bližini Maribora, proda Ludvik Dominko, Dogoše pri Mariboru. (p) Posestvo v ljubljanski okolici, tri hiše in okrog 50 parcel, njiv, travnikov in gozdov, naprodaj. Cena 700.000 Din. Ali odprodam eno hišo z nekaj parcelami. Vzame se tudi hranilna knjižica. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tri hiše« št. 7702. (p) Gostilno enonadstropno, v centru Maribora, proda za 165 tisoč Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ul. 30. (p Posestva ali hiše od 35.000 Din naprej prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. (p) Nova hiša soba, kuhinja, shramba in veža, 700 m® vrta, blizu Ljubljane, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7879. (p) Nova hiša nedograjena, ugodno naprodaj. Nasipna ulica 56, Pobrežje, Maribor. (p) Hiš« z vrtom v dobrem stanju, naprodaj. Lokal za obrtnika. Naslov v upravi »Slov.« Maribor. (p) Trinadstropna hiša v sredini Ljubljane, je za 190.000 Din naprodaj. — Vprašati Ključavničarska ul. št. 3, III. (p) Hila nova, enonadstropna, pet-stanovanjska, ob Dunajski cesti, še ne popolnoma gotova, zraven velik vrt, se ugodno proda vsled preselitve. — Vse ugodnosti v hiši. Poizve se pri Antonu Stirnu, Je-žica, kopališče. (p) Prodam posestvo 2 orala gozda, 1 oral njiv, 1 oral travnika in sadni vrt, shramba za krmo — hiša se lahko takoj napravi ali tudi kupi zraven gotova — tudi ugodno. Od železniške postaje j St Janž na Dol. 15 minut, i od cerkve 30 minut, od oremogokopa Št. Janž 20 minut. Cena ugodna — 8000 Din. — Ponudbe in osebno se je zglasiti pri Ivanu Kos, Krmelj, pošta Krmelj, Dolenjsko. (p) Železniš. restavracijo, zelo prometno, s petletno najemninsko pogodbo, popolnoma urejeno, z lastnim inventarjem, prodam zaradi bolezni lastnika z odobrenjem železniške direkcije. Restavracija se nahaja v prometnem kraiu Savske banovine ter vsebuje stanovanje za gostilničarja, krasen letni vrt, teraso in vse pritikline. Naiemnina zelo nizka. Krasna in sigurna eksistenca agilni gostilničar-ski družini. Prodaja M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica št- 144. (p) Parcelo v Trnovem, Pot na Rakovo jelšo, 1200 m3 veliko, prodam vso ali polovico. Poizve se: Cesta dveh cesarjev št. 283. (p) As Beseda samo 50 par Pisarniške prostore v pritličju v Dalmatinovi ulici 11 oddam. (n) Trgovina in gostilna se da v najem. Ponudbe pod »Eksistenca^ št. 7956 na upravo »Slovenca«, f n) Trgovski lokal v Kamniku, Šutna 32, nasproti farne cerkve, se odda s 1, avgustom. (n) Delavnico za pleskarstvo takoj oddam oo dogovoru. B. Jančar, Breg 6. (D) Trgovino s stanovanjem oddam v najem. - Pavel Leskovec, gostilna, Javornik, Gor. n Majhen trgov, lokal se takoj odda. — Glince, Tržaška cesta 26. (n) Iščem lokal za brezalkoholno gostilno v Ljubljani. Poizve se v upravi »Slov.« pod štev. 7856. (ra) I Automofor i Beseda samo 50 par Avtomobilisti! biciklistil Uporabljajte za vaša vozila le India Super pneumatiko in Star olje. Zaloga in zastopstvo — Motor Import Cie., d. z o. z., Celje, Vodnikova ul. 2. (f) Motorno kolo skoraj novo, znamke Har-ley-Davidson, 1200 ccm, s prikolico, z vsemi pritiklinami vred, prodam vsled bolezni po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi Slovenca št. 7631. (f) ■f• 4/C vA JUGOSLOVANSKA TISKARNA UUBLJANA Auto dvosedežen, pod 1000 kg teže, vožen do 3000 km, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vozilo« št. 7681. (f) Ziindapp dvotakten, v najboljšem stanju, naprodaj za 6500 Din, Florjančič, Nunska ulica 3. ({) Rezervne dele za vse znamke italijanskih avtomobilov stare in nove tipe dobite najhitreje pri Lučič, Kapileij-ska 3, telefon 2509. (f) Bencin motor 5—6 KS, malo rabljen, montiran na vozu, prodam poceni in na obroke. Alojz Zeman — Vir pri Domžalah. ({) Trgovski lokal oddamo s 1. avgustom. -Informacije dobite v palači »Grafika«, Masary-kova cesta. (n) Več pisarniških sob v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. (n) Lokal v sredini mesta na prometni točki oddam takoj v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7937. (n) Svetla, velika klet ob vodi in mala sobica se odda v najem v Spodnjih Gameljnih. Poizvedba pri Martinu Medvedu — Tacen, p. Št. Vid. (n) Gostilno na račun prevzame dekle srednjih let ali pa grem kot natakarica in bi obenem pomagala pri gospodinjstvu. Vajena sem vsega gospodinjstva. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Gostilna na račun« 7793. :(m) Beseda samo 50 pat Z žimnicami boste vsestransko zadovoljni, če si jih nabavite pri Kobilica Avgust, Ljubljana, Dvofakova ul. št. 3, dvorišče. Sprejemam tudi predelavo in popravila ter vsa dela tovrstn« stroke. »Puch« motocikl 250 cm3, z električno razsvetljavo, malo vožen, v najboljšem stanju, proda O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (p) Tovorni avto .Cheurolet' v brezhibnim stanju naprodaj. - Lučič, Ljubljana, Kapiteljska 3. f Motorno kolo 350 cm', dobro ohranjeno, poceni prodam. R. Mejak, Šmarje, Sevnica ob Savi. Motorno kolo B. S. A s prikolico v dobrem stanju, prodam. — Knaflič & Mirtič, ključavničarstvo, Novo mesto, f Bencin motor na vozu, 4 KS, orig. »Morava«, kompleten, skoraj nov — poceni naprodaj. Maribor, Aleksandrova št. 24, elektrotehnično podjetje. (f) AVTO ali MOTOCIKL rabljen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke O. 2užek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) Nagrobne slike spominske, vžgane na porcelan, vzdržne proti vsakemu vremenu, vseh oblik in velikosti in po vsaki sliki, naročajte pri Kune Franc, fotograf, — Ljubljana, Wolfova ul. 6. Zahtevajte cenik, (t) Šivalne stroje popravlja in renovira takoj in ceno Klobčaver, mehanik, Sv. Petra cesta ^ 47,_ (t) PLETILNI STROJI »DIAMANT« najnižje cene. - Popravila vseh strojev izvršuje stro-kovnjaško tvrdka Franc Meglic, Ljubljana, Karlov-ska cesta 22. (0) Trajno kodranjc! Samo šest minut ostanete pod najnovejšim aparati m. Vročine ne čutite, Domski salon »Fanči«, Ijubljana, Aleksandrova 4, v prehodil palače »Viktorija«. (t) z vpeljavo stromega plet.ir-stva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. ISOO Oin mesečno, ker prevzamemo izRotovljeno blago, plačamo zaslužek za pleten e iu dostavimo v izdelavo prep. Pišite »c danes po brezplačne prospekte na Domača 1'letarska industrija, it. 9, Josip Kalili. Maribor, Trubarteva v.