št. 46 (1025) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 13. novembra ^ ^ 1969 Bitka za stopnjo Zdravstveni zavodi so že pokazali račune, koliko denarja bodo zahtevali od zdravstvenega zavarovanja za uresničitev svojih nar Črtov v letu 1970. Njihov okvirni zahtevek pa je tolikšen, da bi morali stopnjo osnovnega prispevka ob nespremenjenih dopla-Čilih zavarovancev (participaciji) povečati od letošnjih 5,20 na 6,02 odstotka. Za toliko pa se stopnja ne bo smela povečati, čeprav bo prihodnje leto sproščena (delimitirana). Preveč povečana stopnja bi namreč prehudo obremenila gospodarstvo, to pa bi bilo v nasprotju z republiško resolucijo o okvirni politiki v letu 1970, ki posebej poudarja, da gospodarstva ne smemo dodatno obremenjevati. O tem, katera stopnja bi bila za dolenjsko skupnost zdravstvenega zavarovanja najprimernejša, so se med drugim pogovarjali predstavniki dolenjskih občin, družbeno-poli-tičnih organizacij, socialne, ga zavarovanja, republiški poslanci, predstavniki republiških sekretariatov in drugi na posebnem posvetu 6. novembra v Dolenj, skih Toplicah. Eni so menili, da se stopnja osnovnega prispevka sploh ne sme povečati, drugi pa spet, da za nekaj desetink odstotka povečana stopnja le ne bo tako hudo priza^ dela gospodarskih organizacij. Po večurni razpravi so ugotovili, da bo prava stopnja med 5,20 in 6,02. O tem, kolikšna bo, se bo potrebno pogovoriti še s predstavniki gospodarstva in predstavniki zdravstva, ki bodo tudi morali prila. goditi svoje zahtevke dejanskim- možnostim. Hkrati so udeleženci posvetovanja opozorili, da moramo imeti pred očmi zavarovance, ki jim ne bo vseeno, če se bo zaradi težav v financiranju razvoj zdravstvenega varstva ustavil ali bo celo nazadoval. Sporazumeti se bo treba, dfl bo zdravstvo uresničevalo samo tiste načrte, za katere bo denarno kritje. IVAN ZORAN AKCIJA ZA POMOČ BANJALUKI SE NADALJUJE Naši ljudje še vedno zbirajo! Delovni kolektivi in posamezniki so tudi v tem tednu prispevali denarno pomoč in material za prizadete v Banjaluki Ko smo v torek dopoldne povprašali občinske odbore RK na Dolenjskem, kako poteka abiraJna akcija za pomoč prizadeti Bamjaliid, smo izvedeli, da se v vseh devetih občanskih aai^diščih abirailna akcdja še nadaljuue. inles liOUITRIJA STAVBeNEGA POHittVA OKNA, POUČNA VRATA (•obM, vhodna. oar«2n«) MIOOAJA NA KREMr zAirrevAJTi PRomicni OD 13. DO 23. NOV. Nekako do 14. novembra padavine s snegom do nižin, nato bo prevladovalo suho vreme I Intranjim mrazom. Dr. V. M. ■ v Novem mestu je pomoč, ki so jo v abiralni akciji prispevale delovne organizacije in prebivalci, do ponedeljka znašala 36.712,90 din. Poverjeniki RK, M so zbi-rada. prispevke občanov po domovih, so ponekod naleteli na gluha ušesa. Ljudje so jih zavračali, čeč da so denar prispevale že njihove delovne organizacije in da sami ne bodo dali ničesar. V zadnjih dneh so za Banjaluko prispevali: kolektiv »Gorjanci« enodnevni zaslu- (Nadaljevanje na 12. str.) Prekinjena telefonska zveza s Kočevjem Novomeško podjetje PTT nam je sporočilo, da se je v torek, 11, novembra, koisev-ska pošta selila in da je bila «z»to prekinjeaia telefonska zveaa. Od našega no^-i-narja Jožeta Primca, ki 4ivl v Kočevju, ssato v torek nismo dobili poročdia o po-močd, ki so jo prlspeivale za Banjaliiko delovne organizacije in posameznikil iz kočevske in ribnaške občine. Leopold Krese obiskal Trebnje Predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese je v spremstvu predsednika iQ>ravn^a odbora sklada republiških gospodarskih reaerv inženirja Pariša ter posQanca Marjana Jenka, ^ torek obiskal trebanjsko občino. Po razgovoru s pred-sitavniki občinske skupščine Trebnje je obiskal podjetje »Kemo opremo«, obrat Iskre v Mokronogu, tovarno šivalnih strojev in destilacijo »Dano« na Mimi. Predstavniki občine so se pogovarjali tudi o gradnji tovarne za predelavo krompirja ter soglašali, da je treba s pripravami pohiteti. Več o raagovorih bomo še poročali. MARJAN LEGAN Stanetu Rozmanu v čast in spomin Ob 25-letnici tragične smrti komandanta Glavnega štaba NOV in POS Staneta Rozmana je bila 7. novembra na kraju nesreče pri spomeniku v Lokvah žalna svečanost. O svetlem liku pokojnega komandanta, o prvoborcu in heroju je govoril Janez Vitko-vič, predsednik občinskega odbora ZZB NOV. V programu so sodelovali še godba na pihala, p>evski zbor osnovne šole Staneta Rozmana iz Črnomlja, recitatorji in zastopniki osnovne šole Staneta Rozmana iz Šentvida pri Ljubljani. Vojaki so izstrelili častno salvo, predstavniki pjodjetij, šolarji in občani pa so spomenik zasuli s cvetjem. Lepo organizirane slovesnosti se je udeležilo okoli 1500 ljudi. K. W. Vince teče, luč gori zavolj tebe, ženjoh ti. Kolkor ka_ Ijic, tplko let, Bog nam daj, na svet živet! Takole je nazdravil Vinko Majcen z Malkovca in tako nazdravljajo že ves ta »posebni teden« tudi naši vinogradniki od Save do Kolpe. Nazdravljajo drug drugemu in svetemu Martinu, ki je imel v torek obilo resnega dela po zidanicah in hramih, po »vikendih« in po gostinskih kleteh. Več o tem na 6. strani! Delovnim ljudem moramo omogočiti ostvaritev pravice do soodločanja Predsednik CK ZKS Franc Popit in član sekretariata CK ZKS Vlado Janžič sta 6. novembra obiskala NOVOLES, IMV in NOVOTEKS Gosta sta obiskala vse tri delovne organizacije v spremstvu sekretarja medobčinskega sveta ZK Novo mesto Ludvika Goloba in sekretarja občinskega komiteja 2K Miroslava Vuteja. Z zanimanjem sta si ogledala proizvodnjo, nato pa se pogovarjala s strokovnjaki, predstavniki samoupravriih organov in družbeno-poUtičnih organizacij, ki delujejo v tovarnah, o več pomembnih stvareh. Povsod so gosta seznanili z dosedanjim razvojem podjetja in z načrti za bodočnost. Na obisku predsednika CK ZKS Franca Popita in na sekretariata CK ZKS Vlada Janžiča v IMV je bilo največ govora o proizvodni usmeritvi IMV in • nje- nem izvozu ter težavah v zvezi z obojim. Slika je posneta med ogledom proizvodnje v IMV, ki je sledil razgovoru. (Foto: M. J^opeo) Pomenek s tov. Francem Pcpitom in Vladom Janežičem, je pokazal, da smo v delovanju nemalokrat neu-čdnkoviti zato, ker opuščamo najbolj osnovne in zelo preproste stvari. Pokacal je tudi, da se včasih predajamo samozadovoljstvu nad doseženim, čeprav za to nknamo osnov. S strani naših ljudi je bilo v razgovorih ponekod morda za kanec preveč zapetosti in premalo sproščenosti, najbrž aato, ker takšnih pogovorov ndsmo vajeni. Gosta sta se povsod zand-mala za težave v proizvodnji. PovipraSevala sta o stroških, o gibanju cen, o proizvodni usmeritvi in o pobudah za združevanje ter poslovno sodelovanje. Seveda ni bil izveet izvoz z vzroki, ki spodbujajo kolektive k prodaji na tujih tržiščih, in s posledicami, ki jih to povzroča. V vseh treh podjetjih so prav o nespodbudnem sistemu izvoea In uvoza povedali i>remalo pikrih. Najbolj zanimiva so bila vprašanja o samouipravljanju in d^itvl ter o tem, kakšne smotre žeUmo doseči ob pri- (Nadaljevanje na 5.stiw) tedenski mozaik Sproščena prodaja lesa -toda organizirano! Popolna sprostitev ali organizirani lastniki gozdov? — Prispevki za goz(larsko službo, nego gozdov in prometni davek na rezan les — Cena za hlodovino je šele na koncu — -%— — ________________________ mm I j v OBRAMBO »ZRAČNEGA GUSARJA« — Prebivalci italijanskega mesteca Avellina so demonstrirali v podporo mladega Italijana, ki je ameriški državljan in je pred nekaj dnevi »ugrabil« potniško letalo, da je namesto v Kaliforniji pristalo v Rimu. ZDA zahtevajo njegovo izročitev. Mladenič, ki je prestal vojno v Vietnamu, trdi, da je storil dejanje v nekoliko zmedenem stanju. Na plakatih demonstrantov med drugim piše: »Ali ni bil Vietnam dovolj za Minichiella?« Telefoto: UPI Tedenski zunanjepolitični pregled | V dobi rekordov je moralo priti tudi do rekorda v ^zračnem gusarstvu«: Američan italijanskega rodu MinichieUi je ugrabil potniško letalo in ga prisilil, da je preletelo ozemlje ZDA in pristalo v Rimu. V Cape Kennedijju bodo morali poostriti budnost, da ne bi kak »vesoljski gusar« spravil astronavtov, ki so namenjeni na Luno, morda na Venero... Obrambni minister nove libijske vlade e dejal, da ima Libija toliko denarja, da lahko kupuje orožje na Vzhodu ali na Zahodu. Spričo dejstva, da v Libiji načrpajo na leto že 140 milijonov ton nafte, se vrli polkovnik najbrž ni preveč bahal... Brazilskega predsednika M edicija so slovesno ustoličili v parlamentu. Dejanje je bila gola formalnost, ker so vsi tisti poslanci, ki bi utegnili glasovati proti njemu, že davno brez poslanskih stolčkov. Vrhu tega se celo ta okrnjeni parlament najbrž ne bo več dolgo sestal. Novi predsednik bo lahko tako res »naravnost« vladal ljudstvu, če bo kaj narobe, se mu ne bo treba obrniti na poslance, ampak na policijo in armado . .. Predsednik Nixon je po svojem najnovejšem govoru o Vietnamu kazal novinarjem in fotoreporterjem pošto tistih Američanov, ki odobravajo njegov govor. Pokazal je tudi meter dolgo brzojavko vnetega pristaša. Pošte vnetih nasprotnikov svoje vietnamske politike ni kazal novinarjem ... Italijo že nekaj tednov preplavljajo valovi stavk. Zahteve gredo do 70 odstotkov povečanja plač. Poslovni krogi v Evropski gospodarski skupnosti menijo, da zdaj ni več verjetnosti, da bi Italija po zgledu Zahodne Nemčije povečala vrednost liri. Utegne se celo zgoditi, da ji jo bo morala zmanjšati.,. V Britaniji se je nekoliko ohladilo navdušenje za vstop v Skupni trg. Premier Wil-son, ki je poudaril, da Britanija še vedno želi postati članica EGS, je med drugim »šel na kavo h gospodinjam«. Med gospodinjami je moral odgovarjati na zelo praktična vprašanja. Koliko se bo podražilo maslo, če bo Britanija v EGS, koliko bodo stala jajca, koliko ribe Na seji odbora za zadružništvo in kooperacijo pri gospodarski zbornici Slovenije so dolgo razpravljali o velikih razlikah v predlogih za sproščeno prodajo lesa. Člani so zastop>ali mnenja svojih območij. Resne ocene razmer na trgu z lesom p>a so pokazale, da je potrebna velika previdnost. Neugodne razmere je treba urediti za daljše J obdobje, ne le za nekaj me-secev, da se ne bi ponovile stvari, s kakršnimi kmetje niso zadovoljni pri odkupu živine in kmetijskih pridelkov. V odboru za zadružništvo in kooperacijo je prevladalo TELEGRAMI DELHI - Največja indijska stranka — kongresna stranka — doživlja hude notranje pretrese zaradi spopadov med n!^)rednim in konservativnim krilom v njej. Ni verjetno, da bi lahko odpravili razkol v stranki. PEKING — Ob 52-letnici okto. brske revolucije je bil tudi v Pe. kingu na sovjetskem veleposlaništvu sprejem. IMplomati, ki z natančnih termometri merijo politično tempera trm) so ugotovili, da je bilo ozračje za n^^aj stopinj toplejše od ozračja prejšnjih let. NEW YORK — Francija je v generalni skupščini OZN podprla zahtevo Albanije in drugih držav — med njimi Jugoslavije — da bi morala LR Kitajska naposled po. stati članica OZN. ZDA še vedno nasprotujejo njenemu sprejemu. BONN — Nacionalni odbor kr-ščansko-demokratske stranke v ZRN je določil bivšega kanclerja Kiesingerja za voditelja stranke za naslednji dve leti. Ta sklep bo moral poti^itl Se nacionalni kon. gres stranke, ki bo 17. in 18. na vembra v Mainzu. CAPE KENNEDV — V petek 14. novembra bodo trije ameriški astronavti že vdniglč poleteli na Limo. To pot bo odprava predvsem manstvena in dva astronavta bosta ostala na Luni 32 ur. Ce bo Slo vse po sreči, se bodo astronavti vrnili na zemljo 34. no. vembra. LUSAKA — v glavnem mestu Zambije so m začeli pogovori med predstavniki LR Kitajske, Zambije in Tanzanije o financiranju in graditvi železniške proge od Dar. es.Salaama v Tanzaniji do Lusake, ki bo veljala kakih 300 milijonov dolarjev. Denar bodo dali Kitajci. mnenje, da je sproščeno prodajo lesa treba ustrezna organizirati. Kmetje — lastniki gozdov naj bi prodajali les le prek svojih samoupravnih skupnosti. Te bi ga naj po. nudile porabnikom v vsej državi in prodale tistemu, ki bi več plačal. Kolektivi gozdnih gospodarstev ne nasprotujejo, da bi se prodaja lesa sprostila. Zahtevajo pa, naj lastniki gozdov plačajo vse stroške, ki jih imajo oni pri opravljanju javne gospodarske službe in negi gozdov. To pa ne bi zmanjšalo stroškov, temveč le spremenilo sistem obračunavanja. Tako zahtevo so menda najprej razumeli kmetje na Po-horju in so dejali; »Od tega ne moremo pričakovati izboljšanja. Koristilo vam bo le znižanje stroškov pri negovanju gozdov in odkazovanju ter odkupu lesa. To pa lahko urejamo le z gozdnimi gospodarstvi.« Sedanji stroški gozdnih go-sjKKiarstev dosegajo ali celo presegajo polovico odkupne cene hlodovine. Ce bi kmet plačal te stroške, bi moral prodati hlodovino za toliko višjo ceno. Zdaj pa še ni tako. Torej bi imel pri taki prodaji izgubo. Pri slabi evidenci prodaje lesa, ko ni treba plačati vseh družbenih dajatev, imajo nekateri kmetje sicer dobiček. V spremenjenih razmerah pa bi gotovo poostrili tudi evidenco. Lastniki gozdov torej laže zvečajo svoje dohodke od prodanega lesa, če »prisilijo« gozdna gospodarstva, da znižajo svoje stroške. Kmetje pogosto očitajo gozdarjem in lesni industriji preveliko razliko v ceni hlodovine in rezanega lesa. Ta razlika najbolj spodbuja nekatere kmete, da bi prodajali les mimo vsake organizacije. Ce bi taki prodajalci lesa ma ral' plačati prometni davek na rezan les in poravnati vse stroške gozdnemu gospodar stvu, pa bi začeli drugače ra-čimati. Od 4>rodajne cene rezanega lesa po 600 din ms je treba plačati 90 din prometnega davka. To je 29. odst. in je precej višja kot za druge industrijske proizvode. Ce to prištejemo k prodajni ceni hlodovine, zraven pa še stroške, ki si jih je zaračunalo gozdno gospodarstvo, dobimo skoraj polovično ceno rezanega lesa. Pa smo tam kot v nekaterih sosednjih državah. Kmetje — lastniki gozdov bi torej morali zahtevati predvsem znižanje teh stroškov. To bi jim koristilo veliko več kot sprostitev prodaje lesa, ki lahko kmalu povzroči 2ane-šnjavo na trgu in znižanje cen. O tem imajo naši kmetje veliko izkušenj — če se jih še £jpominjajo — iz velike svetovne krize v predvojni Jugoslaviji. Takrat so se prosto^ voljno združevali v lesnih zadrugah, da so svoj les laže prodali in zanj več dobili. Vsak član zadruge pa je moral podpisati, da bo prodajal les le prek zadruge. Ce je prekršil ta pogoj, so ga izključili. Zakaj bi se torej zdaj borili proti tistemu, za kar so se včasih odločali prostovoljno? Pomembnejše je, da bodo pri odločanju v takih organizacijah imeli enake pravice kot včasih. Kaže, da je zdaj čas pogajanj aU vsaj priprav na pogajanja. S prihodom socialnih demokratov na oblast v ZR Nemčiji se je začel nekoliko tajati led v odnosih med Bonnom ter Moskvo in Varšavo in celo vzhodnim Berlinom. V Bruslju se pogajajo članice skupnega trga (EGS), ali luij začno sprejemati v EGS Britanijo ali ne. V Parizu tečejo vietnamska pogajanja (žal doslej brez večjega uspeha). Tečejo priprave za sidicanje konference v evropski varnosti v Helsinkih. Toda v sve-to\Tiem merilu najvažnejša bodo najbrž pogajanja med super silama — ZDA in Sovjetsko zvezo — o omejitvi ra-ketnega obroževanja. Tudi v tem pogledu se je nekaj premaknilo: 17. novembra letos se bodo v Helsinkih začeli predhodni pogovori med super silama, ki naj bi utrli pot pravim pogajanjem. Pri-šli smo torej v obdobje pogajanj. Toda nihče si ne bi smel delati praznih upov, da bomo kmalu zaživeli v varnejšem svetu. Pariška pogajanja o Vietnamu trajajo že poldrugo leto in po nedavnem govoru predsednika Nixona, ki je poudaril predvsem »viet-nanuzacijo« vietnamskega vprašanja, bodo trajala še najmanj tako dolgo. In še takrat ni gotovo, ali bodo us-pela. Tudi o Srednjem vzhodu sc velesile že precej dolgo pogovarjajo, položaj tam pa je čedalje slabši. Prav v zadnjih dneh so se razširile govorice, da sta se Washington in Moskva naposled sporazumela o glavnih potezah mirovnega predloga za Srednji vzhod, toda glasovi s »terena« niso bili spodbudni. Celo super sili morata upoštevati nov element, ki se je pojavil v tem delu sveta — palestinske komandose. Ti utegnejo marsikomu prekrižati račune, kakor dokazujejo nedavni dogodki v Libanonu, kjer so izbruhnili spopadi med libanonsko vojsko (ki Je sicer zelo majhna) in oddelki palestinskih komandosov. Za Evropo Je neposrednega pomena konferenca o evropski varnosti, za katero Je sprožil pobudo Vzhod na čelu BAGDAD — Bagdadski radio j« sporočil, da bo iraSkl predsednik republike, ki je bil doslej vodja dižave bi predsednik vlade, od. tlej I« predsednik sveta revolucionarnega iK>veljatTa in vrhovni poveljnik vojske. RIM —Tudi v Italiji so prepa vedall umetno sladilo clklamate. Minister za zdravstvo Je izjavil, da bo prepoved veljala leto dni. SAN JUAN — V argentlskl pa krajini San Juan stavka kakih 2000 policistov. Zahtevajo, da Jim ivišajo plače za skoraj 70 odstot. kov. Da ne bi bili osami leni, so se Jim pridružili le gasilci. s Sovjetsko zvezo. Po njiho-\ cm naj bi bila ta konferenca v Helsinkih že v prvi polovici prihodnjega leta. Zahodu se ne mudi tako zelo. Na sestanku sveta NATO v Bruslju so dejali, da pred koncem leta 1970 ali še bolje pred pomladjo 1971 ni govora o kaki evropski konferenci. Po-vedali so tudi, da brez udeležbe ZDA in Kanade, Id sta članici atlantskega pakta, tudi ne bo konference o evropski, varnosti. (Sovjetska zveza ne nasprotuje udeležbi ZDA in Kanade, toda budimpeški in praški poziv varšavske sed- Poga- janja merice ne omenja teh dveh držav.) Za Jugoslavijo, ki načelno odobrava zamisel o sklicanju take konference, je pomembno to, da se konferenca ne bi sprevrgla zgolj v dialog dveh vojaških paktov in dveh blokov, ampak da bi pomenila korak naprej v rahljanju teh blokov, predvsem pa korak nai>rej pri sodelovanju neodvisnih in suverenih evropskih narodov — malih in velikih. In pri tem Jugoslavija ni sama. Ko to pišemo, se zlivajo iz vseh delov ZDA množice ljudi v VVashington, da bi so« delovale pri drugem protestnem »moratoriju« proti vojni v Vietnamu. Pred mesecem dni so bile po vsej državi de* monstracije proti vojni. Or« ganizatorji so jih napovedali vsak mesec dotlej, dokler bo trajala vojna. Demonstracije ta teden bodo po nedavnem Nixonovem govoru, v katerem je ameriški predsednik v bistvu povedal, da se bo vojna v Vietnamu nadaljevala, ker FNO In Hanoi ne kažeta razumevanja na pogajanjih v Parizu. V četrtek bo v VVashIngtonu »pohod proti smrti«, vrh de> monstracij pa bo v soboto s pohodom n^ru, ki se ga bo udeležilo najmanj 200.000 oseb. Policija in armada sta mobilizirani. Verjetno bo prišlo do pravega merjenja sil, ker prihajajo v VVashington tudi pristaši Nlxonove politike v Vietnamu in ni izključeno da se bodo pristaši enega in drugega tabora spopad. 11. Ozračje v Washingtonu Je naelektreno In »pohod miru« s« utegne sprevreči v »pohod spopadov«. J02E PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ GOSPODARSKA POLITIKA V LETU 1970 — V zvezni skupščini se je pred dnevi začela razprava o gospodarski politiki v prihodnjem letu. (jrospodarjenje naj bi bilo takšno, da bi nadaljevali z vsem, kar je bilo doslej pozitivnega (povečanje proizvodnje in produktivnosti, izvoza in zaposlovanja) v gospodarskih gibanjih, pri čemer bi bili zadovoljni na nel^terih področjih tudi z nekoliko bolj umirjeno rastjo, da bi odpravili velika nihanja in dosegli gospodarsko stabilizacijo. Proizvodnja naj bi se povečala za 7 odstotkov (v sajni industriji za 9 do 10 odstotkov). Kreditna politika naj bi spodbujala zlasti izvoz, predvsem izvoz opreme, zatem prodajo opreme doma, stanovanjsko graditev itd. Za polovico bo treba zmanjšati sedanji letni primanjkljaj in ustvariti za kakih 500 milijonov dolarjev deviznih rezerv. Umiriti je treba tudi cene, zato po predlogu zveznega zavoda za gospodarsko planiranje prihodnje leto tudi ne bi zviševali stanarin, čeprav bo to verjetno zavrlo stanovanjsko graditev. V zvezi s takšno predlagano gospodarsko politiko v letu 1970 so pristojni zvezni organi že tudi pripravili predlog ukrepov proti nelikvidnosti, ki sedaj ovira gospodarstvo. Bistvo teh ukrepov je v tem, da bi zagotovili na eni strani večjo samostojnost delovnih organizacij, na drugi stran! pa vzpostavili tudi večjo odgovornost vseh, ki ustvarjajo In trošijo ustvarjena sredstva. ■ BANJALUKA Sl CELI RANE — V Banjaluko in okoliške kraje, ki jih je prizadel katastrofalni potres, prihaja pomoč iz vseh krajev Jugoslavije in iz številnih drugih držav. Toda še vedno prebiva več tisoč ljudi na prostem, zato si prizadevajo pospešiti akcijo, da bi vse ljudi pred zimo spravili pod streho. Učence mno^ osnovnih in srednjih šol evakuirajo in jih premeščajo v druge kraje po državi, kjer bodo nadaljevali pouk. Izmed Odprava nihanj v gospodarstvu 17 banjaluških industrijskih podjetij jih je potres 10 uničil ali močno poškodoval. V nekaterih podjetjih so stroji sicer že spet stekli, vendar so te^ve zlasti tudi zato, ker je vprašanje, kam nastaniti strokovnjake. Prejšnji teden je prizadete kraje obiskal tudi Edvard Kardelj. Položaj v Banjaluki in drugih krajih Bosenske Krajine Je pred dnevi obravnaval izvršni biro predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in se zavzel za odločno odpravljanje posledic potresa. Potres je po dosedanjih podatkih terjal 13 smrtnih žrtev in več sto ranjenih. ■ STISKA Z ELEKTRIKO — Po približno 50 dneh suše Je začelo hidroelektrarnam tako hudo primanjkovati vode, da so elektropod-jetja proti koncu prejšnjega tedna začela izklapljati elektriko nekaterim industrijskim podjetjem in široki potrošnji. Poraba električne energije je od normalnih 14 milijonov kilovatnih ur padla na 12 mili-ionov. Stisko z elektriko je še povečalo to, da termoelektrarna Trbovlje II, ne obratuje, ker bo predvidoma do srede decembra še v popravilu. ■ LADJE NA DONAVI SO OBTIČALE — Sava in Donava premoreta zaradi suše tako malo vode, da je stotine ladij obtičalo v pristaniščih, ker ne morejo izpluti. Počakati morajo obilnejšega dežja. ■ BREZPOSELNIM VEČJA NADOMESTILA — Skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje se je zavzela za izdatnejše denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. V ta namen pa bi bilo treba povečati tudi prispevke za ta sklad. ■ CENE NARAŠČAJO — Po po datkih zveznega zavoda za statistiko so se življenjski stroški povečali oktobra v primerjavi s septembrom za 2,2 odstotka, računajo pa, da se bodo v vsem letu povečali za 9 odstotkov. ■ OBVEZNA OPREMA AVTOMOBILOV — Po novem letu bodo morali vsi osebni avtomobili obvezno Imeti blatnike za zadnjimi kolesi, naprave za zavarovanje pred krajo, avtomobili s pet ali več sedeži pa najmernj po dve ogledali. 3 mimm DOLENJSKI UST * TEDMIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! POGLOBLJENO IN ŽIVAHNO O KMETIJSTVU IN VASI Kakšne kmetijske zadruge hočemo? Kmetijstvo ima težave domala po vsem svetu Ko iščemo svoja POta za reševanje težav v kmetijstvu, pa pri tem političnem usmerjanju ne smemo mimo dejstva, da povzročajo odprta vprašanja t^:a dela gospodarstva največje težave skoraj povsod po svetu. Obstajajo razni načrti za njihovo reše-vanje: na svojevrstne načine jih Siniša urejati EGS (£vrop6ka gospodarska skupnost). v Avstriji poznajo »zeleni plan«, Švica si spet pri-aadeva na vse pomgati kmetom itd. Toda — če hočemo ali ne, pa so agrarna gibanja na Slovenskem in v Jugoslaviji odvisna od agrarnih gibanj po svetu. To velja slasti za tista področja, ki so zanimiva za nas kot trg za naše kmetijske proizvode. Prav zato i>a moramo tudi kmetijstvo in našo celotno agnramo politiko tesno vklju-čevati v naša splošna gospodarska gibanja. Tudi to področje namreč, kot vsako drugo, ne prenese enostranske obravnave oz. enostranskih in nevskladenih odnosov. Ne pozabimo na že dosežene pomembne uspehe Ni treba, da bi črnogledi reševali ta zapletena in v resnici vse prej kot lahka vprašanja; z njimi si belijo glave največji strokovnjaki tako v kapitalizmu kot v socialističnih državah. Smo pa priče večkratni nepotrebni črnogledosti. To potrjujejo tudi mnoge dosedanje razprave o kmetijstvu in gozdarstvu, pri katerih nismo upoštevali gornjih dejstev. Razprave so bile ponekod in včasih že kar na robu razkrajanja in mnogi ljudje enostavno ne vedo več, kaj je prav in kaj ni. »Včasih enostavno pozabljamo, da smo z izrednimi napori in žrtvami vseh v povojnih letih pa vendarle rešili problem i>šenice, problem prehrane sploh ni in da je na današnji stopnji kmetijskega razvoja naše osrednje vprašanje plasman, proda-j a, torej vprašanje trga za našo proizvodnjo, ki i>a je v nekaterih pogledih in panogah že na svetovni ravni. Celotno minulo obdobje je potrdilo, da imajo temeljna sta- lišča naše kmetijske politike, izražena v kongresih in drugih programskih stališčih, dolgoročni iKMnen.« Tovariš Franc Simonič je v uvodiu na tem posvetu med drugim dejai, da je po sprejemu stalil predsedstva in iz\’ršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije in upravnega odbora gospodarske zbornice SRS lani oltco-bra, kot tudi po sprejemu znanega skupščinskega akta v zvezi z nekaterimi vprašanji našega kmetijstva ustvarjena vseikafeor ugodnejša klima in pod£^ večja pripravljenost zainteresiranih ter odgovomih čindteljev za hitrejše reševanje teh vprašanj. Vsd pa smo pri tem v položaju, da bo treba še zelo mnogo narediti, da bomo ooiprba vprašanja naše v&si reševali hitirejte in da se kmetijstvo tp-njo zavzetosti tn različne načine uresničevanja sprejetin D3log. Kljub temu, da je p-.-ll-tika do kmetijstva zelo jasno opredeljena, pa v pra(.csi vun-darte nimamo dovolj določ'i-nega načrta za dolgoročni razvoj kmetijstva. To velja tudi za celoten i>oložaj naše prehrane, ki je sestavni lel načrta o’ dolgoročnem druž-bu»o-gospodarskem razvoiju. Ko uresničujemo to politiko, pri tem nismo dovolj dosledni, učinkoviti in določni, včasih pa tudi iz opravičljivih raalogov te poilitike ne moremo (ali pa ne znamo*?) dosledno uvel/aiviti. Organizacije Socialistične zveze so v večini občin v tem času pripravile vrsto razpraiv o perečih vprašanih kmetijstva in gozdarstva. O tem so raapravljali tudi v sindikatih, v gospodarski zbomioi, v delovnih organizacije in zlasti zavzeto tudi v mladinskih organizacijah. Skoraj vse občinske skupščine so v tem letu posvetile vsaj po eno sejo buda vprašanjem kmetijstva na svojem področjoi, nekatere celo več. Manj je bilo T-aa-prav, kako določeno reševati znane težave, več pa je bilo predlogov, kaj naj i'eši-ta federacija oz. republika. Vse te razprave so potekale v boV ali manj uspelih ter vročih odzivih in '.critikah. Take ra^rave so ponekod žal ustvarile tudi vtis, da je » ... vsa naša agrarna politika bila v povojnih letih povsem zgrešena m da pristojni organi tudi zdaij nočejo ustrezno reševati težav, ki se na tem področju kopičijo,« kot je navedel tovariš Somo. nič. Verjetno pa smo enotni v oceni da to ni pot, ki naj bi pripelj'ala k željenim in možnim rešitvam ter uspehom. Pereča družbeno-politič-na in gospKXiarska problematika zadnjega časa zelo jasno opozarja, da moramo na o«i-novi načrtnih ocen in programov zgraditi stvaren načrt, kaj hočemo, kakšni so naši temeljni dnižbeno-politični interesi, vse to pa moramo soočiti z realnimi možnostmi in prizadevanji naše reforme. Predvsem nam gre zdaj za učinkovitost če želimo uspešneje odstranjevati današnje težave in naj’bolj smotrno programirati našo agrarno politrko, potem moramo najprej objektivno oceniti dosedanji razvoj tudi zato, da raabije-mo napačne predstave in netočne informacije, ki krožijo v javnosti, češ da »v kriietij-stvu ni bilo nič narejenega«. Take nepravilne in šLcodlji-ve ocene so se i>ojavile letos spomladi ob volitvah, pa tudi še kdaj pozneje. fAAfiSLO-AAU MOKRI LUG CO. tTD EXP- — Kako ti je všeč nova firma? — Že, že, t^a kaj bomo pa uvažali? e^lo! (Karikatura iz JE2.4) (Kljub razveseljivo velikemu izvozu na tuja tržišča neprestano narašča tudi uvoz potrebnega in nepotrebnega blaga. Devizni priliv iz turizma žal ne bo mogel pokriti jmmanjkljaja oziroma razlik med uvozom in izvozom, naša trgovina pa je, kot kažejo nove izkušnje, pripravljena uvažati tudi ptičje mleko, če bi ga le kje dobila...) Osebni dohodki v 8 mesecih 1969 Po podatkih reipubliške-gja zavoda za statistiko so se nominalni osebni dohodki v razdobju jantiar — avgust 1909 povečali v povpiečju za 15 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. V gospodarstvu so znašali 1073 (žn, v negosipodarskih dejavnostih pa 1267 din. Od tega so se nominahii osebni dohodki zvišali predvsem v gradbendStvu ter v družbenih in državnih službah — za 16 odstot- kov oaironia na 1640 din ter na 1390 diin. Primerjava realnih osebnih dohodkov pa pove, da se je življenjska raven zaposlenih ljudi z letošnjimi zneski osebnih dohodkov dvignila od lani samo za 5 odstotkov. Najmanj se je dvignila ku^a moč delavcev iz gozdarstva — komaj za 1 odstotek, v komunalnih dejavnostih za 2 odstotka, v obrti ter kmetijstvu pa za 4 od-st^ke. Bomo kupovali prihodnje leto še dražja stanovanja? v Jugoslaviji smo v letošnjem prvem polletju dokončni 10.605 novih stanovanj ali zu 13 odst. manj kot lani v enakem razdobju, hkrati pa je bilo nedokončanih 70.662 stanovanj ali za 20 odst. voč. To kad^ na povečan obseg stanovanjske graditve, kate remu pa pretijto hude nevarnosti. Poikazale se bodo šele prihodnje leto, začele p*a 80 se z občutnimi podražitvami letos: cene gradbenih niaterialov iz panoge 121 so se povečale v letošnjih 9 mesecih povprečno za 4,1 odst. podražila pa se bo verjetno še opelw, apno itd. Hkra-^ se je letos podražil žagan UGOTOVITI MORAMO PREDVSEM, KAJ POTREBUJEMO IN KAJ ZMOREMO Kot si bomo postlali, tako bomo ležali Ob začetku javne razprave o osnutkih republiških zakonov o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvu - Pristojnosti gredo navzdol - Pravice in dolžnosti bolj v rokah zavarovancev kot do zdaj - Konec nasprotij? življenje samo nam je v teh slutnjah pritrdilo. Razkorak med teorijo in prakso .se je tako povečal, da sta ^ le-ti že skoro postali tujki. Zakoni so postali ali pretesen oklep ali nekaj, kar v taki obliki in izdelavi ni več uporab- Začeli smo govoriti, da bo potrebno zakone temeljito ob-delati z obličem in pilo. Drugače povedano: dobili naj bi take zakone, ob katerih bomo zadovoljni, kadar bomo zdravi in kadar bomo bolni. Je že bilo tako, da ni šlo brez jeze. Zavarovanec pa je bil največkrat hud predysem na dvoje. Ko je moraJ plačevati redne, izredne in dodatne prispevke pa jemati iz žepa še denar za neposredna doplačila k zdravstvenim storitvam (participacijo), je bil vselej prepričan, da daje veliko, celo preveč. Ob tem pa se je spraševal, kam gre njegov denar, za kaj ga toliko porabijo. Ko pa je zbolel in je moral k zdravniku ali za dalj časa v bolnišnico, pa mu sp>et ni bilo prav. Ker je moral neštetokrat ure in ure v vrsti čakati na ordinacijo, priti celo večkrat za isto bolezen, pa se je sp>et sjpraševaJ, ali je dobil vse tiste pravice, za katere je dal denar iz svojca žepa. I To, kar je očutil zavarovanec na svoji koži, o čemer se je spraševal, ali je prav ali ne, se je v širšem obsegu obdržalo v odnosih med organi zdravstvenega zavarovanja kot plačniki in zdravstveno službo kot izvajalko zdravstvenega varstva. Nobena skrivno£?t ni, da v teh odnosih ni šlo vselej brez zaostrovanja, napetosti in popuščanja. Za to pa sta imeli obe »strani« dovolj tehtnih razlogov. Ce poskusimo pritd do jedra vsega, moramo slej ko prej po poti, na kateri se bo razkrilo: da zavarovančeve pravice niso bUe vedno usklađene z obveznostmi in načrti zdravstvene službe niso bili prilagojeni denarnim možnostim. I Pri izpopolnjevanju sistema — organizacije in zlasti financiranja — zdravstvenega varstva in zdravstvenega za- varovanja je bilo neobhodno upoštevati ta nasprotja (konflikte), da bi jih v prihodnje vsaj omilili, če se jih že ne bi mogli povsem izogniti. V osnutkih republišk^a zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvu, o čemer se je javna razprava po vsej Sloveniji uradno začela s 1. novembrom, je to precej podrobno nakazano. Potrebno bo najti le še instrumente, s katerimi bi uskladili interese, ki jih ima zavarovanec, kadar je plačnik in kadar je potrošnik. B Zvezni zakoni so dali Sloveniji, podobno tudi drugim republikam, pomembna polnomočja. Tako bo naša republika zdaj lahko precej samo. stojno oblikovala zakonodajo za področje zdravstvenega varstva in zdravstvenei^a zavarovanja. Veliko svojih pni. vic bo lahko prenesla tudi na ožje, tako imenovane komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovaDja, ki se bodo morale (po predvidevanju zakonskega osnutka o zdravstvenem zavarovanju) na novo ob. likovati. ■ Z zakonskima osnutkoma nakazane sistemske rešitve na področju zdravstva in zdravstvenega zavarovanja bodo imele trajnejšo veljavo. Predvsem velja tu p>oudariti, da dobe ob prenosu mnogih pristojnosti na komunalne skupnosti večjo odgovonKet in pravico samd zavarovanci, ki bodo imeJi — seveda ob potrebah in možnostih — tako zavarovanje, % kakršnega se bodo sami odločili in te odločitve vpisali v predpise in statute. Nedvomno je prav to ena najpomembnejših novosti novega ossiroma iapopolnjene-nega sistema. IVAN ZORAN Kmetijski nasveti PREKO »KRKE«: angleška zdravila za Banjaluko les iglavcev za 23,33 odst., hrastovega p>olnega p>arksta za 26,8 odst., ravnega stekla aa 30,8 odst., radiatorjev za 10 odst., umivalnikov za 13,22 odst. itd. Nadaljnje podražitve grai--benih materialov bodo pri hodnje leto občutno zmanjšale obseg stanovanjske graditve. — Ce bo odloženo za leto 1970 predvideno pove.'a-nj^e stanarin, se bodo zma;ij-šala tudi sredstva, namenje-na za graditev stanovanj, za približno 170 milijonov novih din. Zaradi t^a bo a>rar jenih itakih 1700 do 2000 stanovanj manj kot bi jih lahko bilo. Velika in znana farmacevtska tovarna Winthrop iz Londona, s katero tovarna zdravil »KRKA« že več let zelo dobro tehnično kot komercialno posluje in z njo kooperira, je takoj potem, ko je zvedela za potres v Banjaluki, sporočila vodstvu KRKE, da je odposlala v porušeno mesto za 796.0(X) fimtov svojih 'zdravil. V Banjaluko je pomoč angleške tovarne, ki je vredna nekaj nad 2.400.000 Sdin, medtem že prišla. V pošiljki je 1000 stekleničk antiseptika iz laboratorija v Dionu in 150 velikih zavitkov specialnega a-nalgetika iz Newcastla, ki nadomešča morfij, vendar brez narkotičnega učinka. Tg, Še o stanovanjih za trg Lani je bilo prodanih na jugoslovanskem trgu približ- no 40.000 stanovanj, povprečna pogodbena cena pa jC znašala 1.584 din za kvadratni meter stanovanjske površine. V letošnih prvih 6 mesecih je bik) prodanih 15.322 stanovanj s pogodbeno sklenjeno ceno 1.719 din za kvadratni meter. Ker gre pri tem za tekoče cene, se bodo končne cene za letošnja nova stanovanja še marsikje povečala. Zanimivo je, da se je v tem času oena stanovanj, Jci imajVj dvigala in centralno gretje, povečala od 1.584 din za kvadratni meter ra 1.713 din za kvadratni meter. Cena stanovanj brez dvigal in centralnega gretja je ‘bila znatno nižja in je znašala lani 1.436 din za kvadratni meter. V skupnem Številu !ani prodanih stanovanj je znašala udeležba teh stanovanj okrog 33 dost. Fižola vse manj Pridelovanje fižola je pri nas iz leta v leto manjše, povpraševanje in cena pa se večata. Slovenija je pred vojno navzlic majhnim pridelkom izvažala precejšnje količine fi^la, adaj pa ga mora kupovati drugod, četudi ima zanj primerne talne in klimatske razmere. ^ Važen vzrok, ki je pripeljal do nazadovanja, je prava zmešnjava med posameznimi sortami in njih različicami, izredna občutljivost za bolezni, razen tega pa tudi negotova rodnost in veliki pridelovalni stroški. Ljubljanski kmetijski inštitut je sklenil z odbiro najboljšili sort in tipov v nekaj letih prispevati k napredku te kmetijske rastline. Veliki stroški pridelovanja odvračajo poljedelce, da bi se bolj posvetili fižolu. Malokdo ga goji v čistem iw-sevku, običajno zraste takorekoč mimogre^ v krompirju ali koruzi, čeprav se je zadnja leta cena fižola celo pope-terila, se poljedelčev dohodek tako naglo ne povečuje, ker so se povečali tudi stroški, nemalo zaradi tega. ker za to poljščino nihče ni skrbel, saj so bile v ospredju druge kulture in drugi problemi. 0Tudi mnoge fižolove bolezni in škodljivci so zagrenili veselje poljedelcu, posebno tistemu, ki ga je nasadil v čistem posevku. Fižol je zelo občutljiv. Vdrta fižolova pegavost, mastna In oglata iiegavost, to so najbolj nevarne gljivične bolezni, ki jih zatiramo podobno kot druge gljivične bolezni, na primer z modro galico v obliki bordojske brozge. Se pred saditvijo seme razkužimo. Fižolov mozaik je nevarna virusna boležen, ki jo preprečujemo, če sadimo zdravo seme in če zatiramo listne uži. ki bolezen prenašajo. Nevarne so tudi pršice in fižolove uši — listne uši, ki jih uničujemo z različnimi pripravki — insekticidi. Ko je pridelek že v shi^bi. ga moramo varovati pred nadležnim fižolarjem, ki iz zdravega zimja dela či’viv, ničvreden fižol. Najbolje ga imi-čijo strupeni plini — fumiganti, okužbo pa preprečimo, če semenu ijrimešamo pantakan ali kak drug primeren P'-'P™''**'- ini. M. L. Kmetijsko ■e ' -' 'x,'< -'5 PO popotovanje . mmmmmmmmmism.:::::-:-^-^^-' r . : ŠVICI ,-r Letošnjega avgusta so sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije: dr. Jože Ferčej - naš znani živinorejski strokovnjak, inž. Vilko Štern - predstojnik zavoda za eko-riomiko kmetijstva ter inž. Slavko Gliha obiskali Švico, ki je znana po precejšnji meri posluha za urejanje najbolj za- pletenih kmetijskih vprašanj. Inž. Gliha je za naš list napisal naslednji prispevek s te poti. 2e prvi dan smo hoteli pre-vozdtl kar največji del dolge poti. Cesta nas je vodila prek Kranjske gore in Podkorena na Koroško, kjer so nas v sončnem vremenu spremljala mnoga koruzna polja, ki jih v t^o hladnem podnebju med gorami ne bi pričakovali. Avstrijci sejejo vsako leto več koruze, saj imajo premalo krmnega žita. Njihove koruzne sorte, tako imenovani »austro« hibridi, so znani tudi pri nas, saj zaradi hitrega zorenja uspevajo toidi v naših razmerah. Pot nas je vodila po čudoviti alpski pokrajini, po Tirolski, ki je ena sama dolga dolina, v katero se stekajo dolinske zajede pritokov Inna, ob straneh pa se dvigajo visoki vršaci pokriti s snegoAn. Peljali smo se skozi Vorarlberg, kjer je doma slovito montafonsko govedo, 6ez malo kneževino liechten-staein in končno dospeli v Švico, o kateri sem si že prej ustvaril različne predstave iz knjig. Velikokrat na volišče Švica je velika za dve Sloveniji. Samo 15 odstotkov celotne površine leži nižje od 500 metrov pod iTK»rjem, kar dobra polovica pa je viSja od 1000 metrov. P*rebivalcev ima štirikrat toliko kot Slovenija: največ jih govori nemško, zatem franco^o in italijansko. Vsi pa so najprej Švicarji, kar radi poudarjajo. Dežela je razdeljena na 22 kantonov, nekakšnih okrajev, ki majo veliko lastnih ori-stojnosti in celo lastne zakone. Švica je dežela zahodne demokracije, na kar so njeni prebivalci zelo ponosni. Ta demokracija niti ni poceni, .saj zahteva veliko sestankov, pogovorov In ljudskih glasovanj in rtič posebnega ni, če mora Švicar tudi po večkrat na leto na volišče, kjer se odloča »«a« ali »proti«. Včasih gre to tako daleč, da odloča o stvareh, ki jih razume le strokovnjak. Sicer ostro gorsko podnebje pa blaži topel veter, fen imenovan, kd se iz severne Italije prek gora spušča v doline Švice. Ta veter iKtvar-ja neverjetne čudedSe, tako da emo, na primer, v okolici Lendquarta, ki le4i tako visoko kot Kranjska gora, lahko občudovali vzome nasade vinske trt«. Blagor in breme hkrati Delež kmečkega prebivalstva anaSa zdaj le še osem odstotkov, medtem ko se je v začetku druge svetovne vojne še petina vsega prebivalstva ukvarjela s to dejavTiost-jo. če upoštevamo samo moške delovne moči, potem je, na primer, leta 1965 en delavec obdeloval že šest hektarjev zemlje, kar je dva do trikrat toliko kot pri nas. čeravno ima Švica več kmetijske zemlje kot Slovenija, ima manj kmečkih go--spodarstev kot mi. če ne upoštevamo malih, ozko ^e-cializiranih kmetij, ki se pečajo z vinogradništvom, rejo perutnine ald s podobnim, potem imajo kmetije poprečno enajst hektarov zemlje. Švicarske kmetije so dobro opremljene s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji, saj imajo kar 70.000 dvoosnih traktorjev in 103.000 enoosnih traktorjev ter motornih kosilnic, kar je neprimerno več kot pri nas. Kmetijski stroji so pomoč in breme hkrati. Švicarski kmetje so Se mnogo bolj zadolženi kot avstrijski, ki so že tako znand po tem. Oblasti z različnimi ukrepi spodbujajo združevanje posesti v večje kmetije, kjer bi bili stroji bolje izkoriščeni. Zadnjih deset let se Je število kmetij zmanjšalo za dobro petino, vsako leto pa gre iz kmetijstva 43 odst, kmečkega prebivalstva, ki si poišče kr«h drugje. V govedoreji se stalno množi .<5tevilo gospodarstev, ki imajo več kot 10 krav, vse manj pa Je onih, ki imajo manj kot pet krav. Poprečna Ajelikost goveje črede na kmetiji je okoli petnajst glav. Pri združevanju zemlje imajo silne težave zaradi visokih cen. Švica je kot izrazita turistična dežela pač taka, da je tako r^oč vsaka parcela kmetijske zemlje tudd gradbena parcela. Povpraševanja je veliko, zemlje pa malo, zato marsikateri kmetje zemlje ^loh ne kupujejo, marveč jo vzamejo v dolgoletjii najem, kar podpira in ureja tudi državna aakonodaja. Obiskali smo kmetijo, ki je imela polovico zemlje v zakupu in se je družina na njej dobro počutila, čeravno ni bila njena last. To Je očitno precej drugače kot pri nas. Ko bi mi tako izrabili travnike! Svlca je dežela travinja. Od vse kmetijske zemlje je kar tri četrtine travnatega sveta,' na katerem pridelajo krme za milijon 850 tisoč glav go- . vedi, tair pomeni, da pride na hektar travinja v p>opreČ-ju skoraj dvoje goved. To lahko dosežejo samo z izredno smotrno in intenzivno rabo travinja. Predlanskim so, na primer, poprečni pridelki mrve znaSali 1?7 centov na hektar, ali štirikrat toliko kot pri nas. Travnike kosijo trikrat do Štirikrat na leto. Zgodnjo koSnjo jim omogočajo silosi ter naprave za dosuševanje sena, ki izboljšujejo kakovost pridelka ki zmanjšujejo odvisnost od vremena. 2ito pridelujejo na 122 tisoč hekt2rih, ob tem pa pridelajo toliko zrnja, da zadostuje za prehrano prebivalstva za 200 dni na leto. čeprav sadijo tretjino manj krompirja, kot ga posadimo pri nas v Sloveniji, ga pridelajo . mnogo več kot mi. Poprečni pridelki se približujejo 300 centom na hektar, celoti pridelek pa zadostuje za prehrano 6,5 prebivalcev pa še za izvoz ga ostane precej. Pridelujejo tudi druge poljščine, razen tega pa imajo tudi 4 tisoč hektarov intenzivnih sadovnjakov, 12 tisoč ha vinogradov, sadijo pa tudi tobak in hmelj. Zaslužek kmetijskega delavca Med potjo po Švici smo lahko na vsakem mestu opazovali, kako si podajajo roke industrija, kmetijstvo ni turizem. Kljub gostemu avtomobilskemu prometu smo venomer srečevali črede krav, kar po svoje dokazuje, da ima živinoreja večji »družbeni ugled« kot pri nas. Celo promet preusmerijo s cest, kadar se krave vračajo s planin. Obiskali smo več posestev, med njimi Chrlstof Meriani-sche Stiftimg, ki ima svojevrstno zgodovino, katerega zemlja se po želji prvega lastnika ne sme odprodajati. Lahko rečem, da Je tako vzorno urejeno In da tako dobrih poslovnih poročil o gospKKiar-jenju nima nobeno naše družbeno posestvo, tudi tisto naj-bpljše ne, ki dosega največje gospodarske uspehe. Ogledali smo si tudi večjo kmetijo, ki so jo urejali z namenom, da bi preizkusili različne možnosti in oblike družinskih kmetij. Kmetija je urejena p>o sodobnih načelih In je omogočila, da je bil zaslužek kmetijskega delavca na njej celo večji od indu; sirijskega. Znašal je kar 6,6 frankov ali 18 do 19 dinarjev na delovno uro. Kot zanimivost naj povem, da so v sušilnici za žito kurili peči z metrskimi poleni. V Švicd je tako, da drv za kurjavo zaradi vse večje konkurence kurilnega olja skorajda ni več moč prodati. Tako jih morajo porabiti kar doma. Izdatni državna pomoč kmetijstvu Namenili smo se obiskati tudi švicarsko kmečko zvezodarstev po vsej Svlcl. Kmetje tako dobijo dragocene po^tke o stroških, donosnosti reje in poljščin, o zar>lužku in drugem, kar omogoča stalno izboljševanje gospodarjenja. Podatki sekretariata kmečke zveze kažejo, da je bdi po prečni dnevni zaslužek švicarskega kmeta več kot 100 din na dan, zaslužki hribovskih kmetov pa so bili v poprečju za tretjino manjši. Obiskali smo tudi oddelek za kmetijstvo pri švicarskem ministrstvu za gospodarstvo. Ko smo zvedeli da oddelek zapo.sluje 150 ljudi, sem nehote pomislil na naše razme- re in na to, kako malo imamo pri nas ljudi, katerih naloga je razmišljati in ukrepati v korist napredka kmetijstva. Sodelavec oddelka dr. Popp je obrazložil način dodeljevanj obrestnih posojil, ki so jih v zadnjih nekaj letih p>o-delili za 450 milijonov švicarskih frankov, kar je okoli 138 milijard starih dinarjev. Te kredite dajejo v odstotkih od vrednosti predvidenih naložb za obnovo hlevov, nakup s^rojev, živine in zemlje. Odplačila so v sorazmerju z amortizacijsko dobo. Prošnji za kredit mora biti predložen načrt preusmeritve gospodarjenja, ki ga naredi kmetijski strokovnjak in iz katerega je razvidna upra-vičnost naložbe. V dolini odobravajo kredite le čistim kmetom, v hribovskih krajih pa tudi mešanim kmetijskim gospodarstvom, če gre za zgradbe, je doba vračanja posojila 15 do 25 let. Kot naj- Švica je bogata in se mi z njenimi ukrepi v kmetijstvu težko primerjamo, vse to pa ne pomeni, da ne bi mogli posnemati dobrih zgledov manjšo možno površino za kmetijo v'zamejo 15 ha. Zvezna vlada podpira s posebnimi oprostitvami razvoj industrije v hribovskih predelih, ki daje kmetijam dopolnilni zaslužek. Poseben pomen imajo v švicarskem gospodarstvu pod-p>ore, subvencije. V minulem obdobju je plačala švicarska vlada od 20 do 40 odst. stroškov gradnje cest in poti, namakanja in Izsuševanja. Založb kmetij, zemljišč, obnovo hlevov, ureditev kanalizacije ■4 Zračni posnetek kmetijske Sole Plantahof in elektrifikacije po vaseh ter drugo. Ker so svoj delež prispevali še kantoni in občine, je bil delež kmetij pri teh stroških marsikje še simboličen. Šolanje traja v zimskih mesecih Spotoma smo obiskali tudi kmetijsko šolo Plantahof v Landquartu, kjer vzgajajo tudi različne sorte žit. Sola, ki Je hkrati središče pospeševalne službe celotnega kantona, poteka v dvoletnih tečajih, ki trajata od začetka novembra do konca marca. Izmed strokovnih predmetov poslušajo mladi kmečki fantje naiveč kmetij.sko strojništvo in kmetijsko obratoslovje. Zanimivi predmeti v učnem načrtu so še: silosno gospodarjenje, zadružništvo, knjigovodstv-' melioracije z gradbeništvom, šola ima vzorno urejeno posestvo in planinske pašnike. Ko smo se vračali s pašnikov proti dolini, smo občudovali čudovito pokrajino in nekdo je meni, Suhokranicu, zajedljivo dejal, da je Suha krajina »skoraj lepša«. V odgovor sem mu odvrnil, da imamo najmanj toliko kamenja kot Švicarji, razlika je le v tem, da je pri nas raztreseno, v Švici pa Je bolj v »kupih« ... Ogledali smo si še nekatere druge kmetije v bližini Zli-riha, kjer smo, na primer, srečali kmečkega gospodarja, ki se je lahko pohvalil s spričevalom, na katerem je pisa- lo, da je pridelal seno s 47 škrobnimi vrednostmi, kar je mnogo več kot dosegamo pri nas. Travnike gnojijo kmetje ■ s hlev.skim gnojem, gnojnico ,*in tomaževo žlindro, kar daje izreden pridelek. Kaj pa naše kmetiistvo? Ob povratku v domovino smo se peljali tudi skozi Gosposvetsko polje, ki je bilo ena sama kunizna njiva. Ko smo zapustili Celovec, so polja prehajala v njive, njive pa v njivice, srečevali smo več vprežnih voz. Ko sem pred Tržičem zagledal eno samo kravo, ki je redčila plevel okrog hiše, sem se nehote spomnil razmer v našem kmetijstvu. Kakšna bo njegova prihodnost? Tudi pri nas bomo morali pričeti združevati in večati posest čistih kmetov, ter jim pomagati pri uvajanju strojev in pridelovalnih postopkov. Ker ima določene prednosti tudi polkmečko gospodarstvo, bo tudi za nas gotovo obveljalo, da je zdrava posestna sestava zmes velikih In manjših posestev, ki si med seboj pom^agajo. Vsakdo ne bo mogel Imeti vseh strojev sam, več kmetov pa se jih bo že lahko privoščilo. Sodobno kmetovanje zahteva več smisla za skupnost, medsebojno 90.sedsk0 sodelovanje in pomoč, za zadružništvo. INŽ. SLAVKO OLIHA V DOLENJSKI UST * TEDNIK - VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! SKUPNI SESTANEK PODRUŽNIC DKIT NOVO MESTO IN KRŠKO — Pot do vašega uspeha, mojster? — Odlična oprema! ~ In pot do opreme? — Namensko varčevanje pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali v njenih enotah < V KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI! OBČANI! Na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Novo mesto, ki jo dobite pri banki in pri vseh poštah na območju banke, lahko vlagate neomejene zneske pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in vseh poštah v Sloveniji. S tako hranilno knjižico lahko dvigate dnevno do 3.000 din pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in poštah na območju Slovenije. Če želite dvigniti večjo vsoto, bo banka ali pošta sama vprašala za soglasje glede izplačila pri banki, ki vodi vaš račun. — Če vlagate samo pri eni pošti, lahko dvigate pri tej neomejene zneske. DBH Novo mesto obrestuje navadne hranilne vloge po 6 odstotkov, vezane pa do 7,5 odstotka. Dolenjski list vsak četrtek na svoj naslov! Krško: koristno srečanje kmetijcev Večje stanovske vezi pod okriljem društva pomagajo k enotnejšemu nastopu Da so srečanja stanovskih tovarišev koristna, sta y znova dokazala sestanek in strokovna ekskurzija, ki sta ga 8, novembra priredili podružnici Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov za ožjo Dolenjsko in Spod. Posavje v Krškem. V mali dvorani Agrokombinata v Krškem j’e več kot 40 inženirjem in tehnik.^m najprej govoril o rassvoju sadjarstva vodja sadjarskega obrata v Stari vasi inž. Alojz Mustar. Svoje nekajletne iz-kušnj’e s sadjarstvom v rn-žinsl^ predelih je dopolnil z lepimi barvnimi diapoziti- vi in z njimi še bolj pritegnil pKX5omost čez 40 ix>s!u-šalcev, med katerimi je bil tudi znani sadjarski strokovnjak in praktik Gvido Vesel iz Leskovca. Na probleme obnove vinogradništva je opozo;il Tit Doberšek, predsednik novomeške podružnice, Lei je dejal, da iaredno zaos^tiio vinogradništvo kar kliče -po družbeni pomoči ter terja enotnej'ša stališča do te IK>membris kmetijske delavnosti. Direktor Agrokombinata Stane Nu.ičič je obrazložil odnos vodstva kombinata do ponudbe podjetja Slovenija vino ter dejal^ da za ko;n-binat ni sprejemljiva, češ da smo viničarske odnose en krat za vsele; že pokopali. Razložil je načrte kombinata Krško pri obnovi zasebnega vinogradništva in poudaril, da bi morala biti bančna sredstva na voljo tudi krškemu, in ne samo ijuo-Ijanskemu pccl->et?u. O gradništvu, zlasti na območ- ju Bele krajine, je govoril in. Janez Gačnik, diref.ctur KZ Metlika, ki je opozoril na neurejteno trgovino z vinom, pomanjkljivo zakonodajo ter na težave pri obnovi. Po uvodni besedi Jožeta Pelka, ki je govoril o rezultatih pogodbenega sodelovanj KZ •>: 7»-^'i. nimi kmetovalci, so udeleženci 'izmenjali izkušnje pr^ tem delu. V razpravi je t>:- lo med drugim rečeno, da mora tudi društvo kot organizacija kmetijskih str>!:''v-njakov več prispevati k e ■ - janje zapletenih kmetijskih problemov. PopK>ldne so si udeleženci ogledali novo sadno hladilnico v Stari vasi, nato pa so imeli na Sremiču še prijateljski razgovor ob prl-gi^izku. Delovnim ljudem moramo omogočiti ostvaritev pravice do soodločanja (Nadaljevanje s 1. str.) lagajanj-u notranje zakonodaje ustaTOlm spremembam. Iz raagovorov in iz t^a, kar sta povedala gosta, lahko izluščimo več pomembnih ugotovitev za bodoče delovanje. Notranji predpisi v podjetju niso formalnost, kot preradi mislimo, pač pa so zelo pomembno sredstvo 2» ustvarjanje odnosov v vsakodnevnem življenju kolektiva. Pri tem ni osnovno vprašanje: kako bomo imenovali in oblikovali posamezne samoupravne organe, pač pa, kako bomo s spremembami in z novim načinom delovanja, ki bo posledica teh sipre-memb, oživili prizadevnost Tokrat bo seja v Trebnjem Danes bo v Trebnjem se-ja, medobčinskega sveta ZKS Novo mesto. Razpravljali bodo o kadrovanju v ZK, o položaju in vlogi medobčinskega sveta v statutu ZKS ter o dopolnitvi poslovnika medobčinskega sve':a. V 4. in 5. točki dnevne;ja reda bodo govorili o reformnih dosežkih ob polletnem obračunu delovnih organizacij ter o tem, kako so bih uresničeni sklepi medobčinskega sveta o kmetijstvu in območnem planiranju. najširšega kroga ljudi v kolektivu. Kako bomo omogočili, da bo kolektiv resnično lahko povedal svoje mnenje o vseh pomembnih stvareh. Ko cenjujemo samoupravljanje, navadno delamo dve napaki: ali ga slikamo lep>še, kot je, ali pa govorimo, da je zavest ljudi premajhna in da se zato ne izplača ukvarjati se s samoupravljanjem. Ne smemo pozabiti, da sodobna proizvodnja sama po sebi še ni dovolj za soci^i-zem. Imajo jo v Ameriki in še kje, pa zato kljub temu tam ni socializma. Razvoja torej ne smemo gledati samo skozi ekonamiko. Zato se moramo v sodobnejši proizvodnji zavzemati za boljše in naprednejše odnose med ljudmi. Ce ne bomo dosegli tega, se bo zgodilo, da bo manjša skupina odločala, večina pa bo stala ob strani in ostajala nezainteresirana. Izkušnje zahodnih držav opozarjajo, da mora biti zlasti v sodobnd proizvodnji interes delavca večji kot poprej. Zato na Zahodu iščejo prav vse pobude delavcev, tudi najmanjše in jih vse brez razlike -nagrajujejo. Pri nas na to pozabljamo. Zato si moramo zlasti prizadevati, da bi naSll najbolj učinkovita pota za posredovanje informacije od zgoraj navzdol. Se posebej pa aato, da bo mnenje ljudi, delavcev, našlo pot do naših ušeš in da bo up>oštevano v naših odločitvah. To je samo eno izmed mnogih napotil, ki so bila posredovana v razgovorih. Vse osnovne organizacije ZK pa so v razgovorih lahko ugotovile, da si premak) prizadevajo za poživitev vrst ZK z novimi in mladimi člani. Naše pobude za tx) so preveč enkratne ir premalo vztrajne. M. J ' • vV Sejmišča Na sejmu v Novem mestu 916 pujskov je bilo naprodaj na novomeškem sejmišču v ponedeljek, 10. novembra. Kupcev je bilo precej, pokupili pa so 709 repov. Za prašičke so plačevali od 130 do 620 din za kilogram. Brežice: živahen promet v soboto, 8. novembra, je bik) na brežiškem sejmu naprodaj 1510 prašičev, od tega le 60 starejših od 3 mesece. Sli so dobro v denar, saj so do 3 mesece starih prodali 965 (po 11 din kg žive teže), starejših pa 32 {po 7 din kg žive teže). VEČ MILIJONOV ZADOVOLJNIH POTROŠNIKOV s PEČMI ACEG, POTEZ, FENIX, KI JIH IZDELUJE po Licenci »standard« ' '■ i ■■ 'r' ' ' ' . ' • ' ZATO V VAŠ DOM PEČI „STANDARD" Informacije in prodaja: Predstavništvo »STANDARD«, Ljubljana, Poljanska 6, telefon: 313-003 •• EP »Gospodarski vestnik« w l w 5 : b VINCE TECE, LUCGORI, ZAVOU TEBEŽENJOH TI:k / „Na svetu lepše rožce ni!" • Tud druge rožice cvetijo, pa vendar tega ne storijo, lih kakor zna edina ta, ki nas je napojila. Malokateri svetnik Ima na Slovenskem toliko cerkva kot prav sveti Martin. Morda so krščanski misijonarji pri Slovanih prav s čaščenjem Martina skušali spodnesti praznovanje kakšnega poganskega božanstva. Za marsikatero navado ob Martinovem pa moramo vsekakor iskati izvor v srednjeveškem bogoslužju. Podobno kot pred veliko nočjo so se svoje dni tudi na božič pripravljali s štiridesetdnevnim postom, ki se je začel z dnem po Martinu. Ljudje so si na ta dan privoščili razne dobrote, seveda tudi gos in dobro novo mlado vino, ki do takrat že zavre in se izčisti. V Vavti vasi in skoraj povsod na Dolenjskem je bila še do nedavnega navada, da so za Martinovo zaklali gos ali kokoš, spekli potico in povabili znance in prijatelje. V starih časih so na ta praznik marsikje zaklali celo vola. V Beli krajini so na Martinovo zidanice polne gostov in prijateljev. Mize se kar šibijo ■ pod težo raznovrstnih dobrot. Ta dan krstijo vino, kakor poje narodna pesem: »Kadar pa dojde svet’ Martin, on ga bo krstil, da bode vin’.« V Slovenskih Goricah je bila Martinova gostija znana pod imenom »Pašnik«. Na ta dan so se shajali očetje in gospodarji in delali račune o letni in jesenski paši. V Halozah imenujejo Martinovo gostijo tudi »Martinov nasad« ali »Martinov nasajak«, kar naj bi bil spomin na tiste čase, ko so kmetje podložniki pri zemljiškem gospodu v jeseni pri Martinovi pojedini imeli sajo (sejo), zborovanje, kateri kos zemlje bo prodan. Na Martinovo vinogradniki, ki imajo med letom toliko skrbi z vinsko trto, vselej radi zapojejo zdravico. Martinovo je praznik vinogradnikov in veseli dan pastirjev, saj ta dan pomeni slovo od paše. V Poljanski dolini na Gorenjskem so se . sredi XIX. stoletja pastirji večer pred Martinovim zbrali na griču zunaj vasi in zažgali 'grmado. Na Gorenjskem so pastirji zaključili pašo s posebno'»Martinovo kašo«, ki so jo skuhali na travniku. To pravico so imeli samo tisti, ki so pasli vse leto. Martina praznujejo tudi na Primorskem. V starih časih so bile poroke na Krasu samo dvakrat na leto: v predpustu in o Martinovem. V Sežani in na Proseku so imeli Martina za patrona. Tu so se na Martinovo veselili ob znanem »prosečanu«, ki ga je baje tudi ranjki avstrijski cesar vsak dan »cukal«, da je dosegel tako visoko starost (kot se hvalijo Pro-sečani). Priljubljeni Martin je bil tudi vremenski prerok. Pravijo, če je »sveti Martin lep, čez tri dni sneg gre«. Nekoč so tudi po gosji prsni kosti ugibali, kakšna bo zima. Če je bila kost svetla in čista, so rekli, da bo zima huda in da bo zapadlo mnogo snega. XXX Casi svetnikov in čudežev so minili, ostali pa so lepi, dobri stari običaji. Med njicni tudi vesela Martinova nedelja, ko bodo tudi tokrat vse zidanice od bizeljskih goric prek Pišec tja do Sremiča in Trške gore nad Savo, pa Mal-kovca nad Tržiščem, Gadove peči, Šutne in Bočne, novomeške Trške gore, Grčevja in neštetih podgorjanskih ter belokranjskih hramov na stežaj odprte za prijatelja, soseda in znanca. Pravijo, da se vinogradniki letos radi postavljajo: »Pij, sosed - takega sem pridelal!« (če pa bi bila ki'slica, bi bil kriv seveda kdo drug, kar se lahko opisno pove tudi takole: ■Takega je pa Bog dal...«). Zato bo v nedeljo v vinskih hramih, vinogradih in naših goricah, še bolj veselo kot druga leta. Nazdravimo našim pridnim vinogradnikom In vsem kmetom In dvignimo veselega srca z njimi vred tudi mi kozarec mladega vina z iskreno željo: »Na zdravje vsem vrlim ljudem, ki so dobre volje!« A. V. i Na Sremiču običaj izumira Martam Radej, 49-tletni vinogradnik s Sremiča nad Krškim, Je dolga leta s svojo harmoniko in s poiiroje-no vedrostjo aabaval ^udi. Vsd daleč naokrog ga poznajo, saj je igral na 320 oJice- Lubi muji brauci! Mene najhri Se ne poznate čeprou verjetnu poznate tega in unga Martin-ka ampek jest nesm aden od tisth. Pa tud z unm Jurčičevm nesm nč u ilaht. Jest sm bul ta vesele sorte. Nabom reku de ga tud jest na cuknem kedr je glih prilka pa sej mi na smete zamirt sej jest nesm šofer. Mene muja Simla prpele domu tud s pu litra več kukr ga lahku sam nesem. Sevede je pol križ z mujo Tino katera me deule spat pa me taku ~qz-merja de še tadrug dan nesm taprau člouk in gospodar u suj hiš dokler spet ne skočm u guro in še nej pmesem zelenko lunga od zida. Takrat me tud muja Tina zastop in se spomn de je zdej tak cajt ke se člouk zares tež-ku odpovej glažki dobre kapice še sploh pa če ga je sam prdelou. Samu preveč ga na smej bt prau mula Tina. Tu se na spo- takii nalezu' de neb biu rr? - ' '■ .i. Zatu sm pa jest oblubu de ga bom lets na muj praznik samu tulku pro-bavou de bo za zdrauje in dobro volo prou in de bo tud muja Tina enkrat za-dovolna. Pa tud vi dragi muji Martinki se po men raunajte še posebnu tist kater se vozte po štireh koleseh. Taku bo tud vaša Tina mela z vam mn sitnost in tavarSi u taplaveh uniformah s tabelem rakavem kater na cestah nč rad ne vidjo de bse kašn samu po dveh koleseh vozu tn so zelu hudi kedr je treba kašnga e grabna, ven potegnt. Pa na zamirte! Vas lepu pozdraula vaš MARTINEK BREZŠUL tih. Znan je tudi po dobrem vimi, ki ga pridelvije na Je-po urejendh trtnih terasah, ki jdh j!e sodobno opremil. Ni mu treba vsega narediti z rokami. Martin je potožil, »starih lepih časov ni več. Martinovanje gre počasi, vendar za gotovo v pozabo. Staai še vedno neuaj diržimo pokonci, vendar se nam tudi ne ljubi več veliko; mladi pa imajo sivoje skrbi in jih bolj vleče v dolino, kjer se kruh laže zasluži. Vendar Martinovo nedeljo še praznujiemo. Vinogradniki povabimo diug drugega na pokušnjo vin in tedaj se tudi marsikaj koristnega zmenimo. Samega Martina (11. novembra) letos ne bomo praznovali^ ker je delovni dan, zato bo bolj »luštno« ra Martinovo nedeljo. Pri nas, kd živimo bliau mesta, imamo še več prijetnih praznovanj; saj sosedje skupaj pracsnuj'emo novo le-to, pusta in 8. marec, tedaj imamo pravo vaško veselje. Ne čudite se, da ti prelepi stari običaji pri nas bledijo, saj tudi Martinov ni, v noši vasi sva ostala sama s sinom. Drugje pa sem sli-šai.i, da se iziročilu ne bodo izneverili, saj imajo pri vsaki hiši vsaj enega slavljenca. No, njdm jte dosti laže.« SLAVKO DOKL Fanika se boji dni po Martinu Fani Košak pravi, da Martin ne bo imel na Trški gori in v Grčevju kmalu kaj krstiti, če bo vinogradništvo še naprej tako nazadovalo Fani Košak, rovomesKa gostilničarka, h kateri zahajajo tisti^ ki si žele požirek dobrega vina, je obotavljaje se pristala na pomeneii. Besede v njem niso posko^iiie in vesele, kot je Martin, in niti spomin ne »stare čase« jth ne more rassvedriti... — Kako pričakujete letošnjega Martina? — Kar naravnost bom povedala, strahoma! 15. novembra, 4. dna po Martinu, bom po dveh mesecih odprla gostilno dn tega se bOj*im. Težko je danes biti dober birn! — Martin bo storil iz mošta vino, tega pa se najbrž vsaj malo veselite? — Ce bo šlo tako naprej ne bo imel Martin na našem koncu kmalu kaj krstiti! V naši gostilni je poikojni oče vedno točil samo trškogor-sk« in grčevska vina. Teh vir. danes nd več mogoče dobiti. Jaa kupuiiem skoraj vse T Beli krajini, v DrašičLh. — Toda Trštai gora in Gr-čevje sta še vedno v v4.io-gradih? — To jte le deloma res. Na Trški gori ni več taikžnih vinogradov, ki bi bdli vinogradnikom aa preživljanje. Lastniki niso amogll visokih stroškov obdelave in so jih odprodali po kosih. Novi lastila gojijo Bdaj trto na malih parcelah ali za konjička ali pa za svoje potrebe. V Grčeviju še ni teiko hudo, toda tudi tam se pri nobenem gospodarju ne da več dolx-ti 500 1 vana. Prodajajo s8r mc manjše količine. Vsak ima svoje odjemalce, ki prihajajo po 100, po 50 ali 30 1 in plačajo vino dražje, kot ga lahko mi birti! — Kako pa vaš vinograd? — Ni ga veliko, le 40 arov. Obdelujem ga zaradi spomina na pottojnega očeta. On me je naučil vinogradništva, kolikor ga zaiam. Samo stara tiia, ki daje boljše vino, je v roem. Grozdje sem pustila dolgo zoreti. Po®no sem trgala. Upam, da bo Martin moj letošnji mošt prekrstil v dobro vino! — Se spominjate nekda* njih Martinovih običajev? — Star praznik je to in na Martinovo nedeljo je bila včasih prva veselica v zim-sk«n obdobju. V gostilnah je hUa na ta dan obvezno zabava: navadno smo prireija-li vinsiko trgatev s tisoč raznimi veselimi domislicami in zbadljivkami. Kmečki ljudje so ta dan praznovali po zidanicah in se zabavali vsak po svoje. Martin pa je imel za birte tudi senčno stran: od tega dne dalje smo za novi pridelek plačevali trošarino! M. JAKOPEC .v s J.- A-.-"- • ' ' ^ s’ Nas največji svetnik Kaj pravi o IV!p«-Linu stari Majcen z Malkovca MMarikn Je za nas Malkovča>* ne naj večji svetnik. Leto in dan se ubijamo z vinogradi, kopljemo, škropimo, se bojimo bude ure, sledimo rasti ki pričakujemo, ko pa pride Martin, Je vse pozabljeno, če Je ikoJičikaj dobra letina. Od vina jte odvisno, ali bo kS(j ovenika pri hiši. aU bo kaj moči pri težkem delu in veselja po nism.« 00-letnl Vinko Majcen dvigne kozarec proti svetlobi: »Malo mu še mai^ka, še nima prave barve. Nekaj dni ima še čbs.« Malkovdani povedo tak>^>Ie: )t(Pri nas Je naivada, da sla-vinv) martinovanje v nedeljo pred samim Martinom prkke le-ta na ponedeljeic ali torek, Bioer pa naislednoV} ne-deiljo. TaLcrat ga krstimo. Vae J« !po flldaniceh. Slišati Je harmonilke in vrd&kanje. Poskusiti je treba, kaj so pn-delali sosedje. Tisti dan se ne da priti p>ovsem trezen skozi vinograde. Povsod po-DUje()o prigrizek, kruh Jn orelhe, kar je treba zailiti a novino.« Oče Viffik . '5e ust- nice ki pravi: »Za mlade dni poinoi-cn, da j ;.:u ta Cus klali prašiče in vsi smo dobili nekaj za pod ssob. 2e z\*ečer pred praznikom smo se BSbrali pobjte, da smo Martinom delali »ofroh« in vso noč zalivali razgreto nu^polo-ženje. Zdaj Je veliko mladine odšlo za kruhom v dolino, imajo drugačno življenje ki dnigačno veseljte, čeprav Se Oto martinovanju še vedno radi vračajo nazaj.« M. LEGAN •• Kjer je Martin pri hiši, ^ GOS MORA BITI!" Takole se je odre!2aJ eden najiboljših belokranjskih vinogradnikov, Martin Plut v Drašičih, ko smo ga vprašali, kako bo martinovaJ. — Martinovi običaji se spet oživljajo. Zmeraj raje se jih spooninjamo, četudi ne povsem tako, kot so jjm stregli naSi predniki. Nekdaj so vino krstili s !£umom in kumico. Tega ni več. — Kako pa v Dirašičih dandanes pričakate Martina? — Na predvečer se zberejo mladi možje in hodiio po vasd k prijateljem in znanoeim pokušat vino. Naravnost v klet gremo in pokušamo iz soda, zraven pa večkrat zapojemo; »Došel je, došel sveti Martin, on ga bo krstil, jaz g& bom pil...« — Kdaj se taMe vaiSci obhod neha? — Ura ni določena. Keor s« navadno p>okuša vse, kair Je v kleti, dolgo traja, preden je pokušnja Itončana. Včasih se šeie ob ao(ri možje razidejo. — Ka!xOšnd običaji pa so še pri hišah, kjer imajo Martina? — Kjer je Martin pri hi6i, gjos mora biti! Pri nas g ')5i ne redimo, zato bom moral še pred praizaiikom skočiti v Karlovac na trg. Gospodar me Je petLjal Se v zidanico. Ojoj, kako velike sode ima in kako lepo Je iz njih dišalo! Letos je pri-deilal 50 hektov vina. Rodili so že novi nasadii, ki jih je r'"Olal pred 4 leti. Modi-a frankinja, kraljevdna, žametovka in šentlovr^mkiA so trte iz katerih priteče taka kapljica, da siovi daleč izven Bele krajine. Kdor ne verj'ame, naj gre sam pokušat! R. B. Obisk v Gadovi peči »Na Martinovo je vino pri nas zastonj!« nam je v šali povedal Avgust Unetič, znani vinogradnik z Vinjega vrha pri Cerkljah, in nas povabil v zidanico v čisto zares ta pravi Gadovi peči Avgust Unetič, vinogradnik z Virtjega vrha nad Oerklja-im, nas je takOj, ko smo ga obiskaOi doma, povalbdl v anano Gadovo peč. Med potjo smo se pogoivarjali o priljubljenem cvičku im iše marsikaj zanimivega nam je po-ivedal simpatični vdnogradni:^. OBeseda je tekla tudi o mar-tinovaaiju, ljudskem običaju, ki ga tamkajšnji prebivalci obvezno praznujejo. Avgust nam je martinovanje opisal taikole; »Na predvečer Martina se z{beremo vaščani in z v3emi mogočimi .rekviziti' gremo od hiše do hiše ,rompljat’, seveda same tja, kjer imajo Martina. PTej si naredimo načrt, tako da se zadržimo jni vsaki hiši le določen čas, navad-« no samo toliko, da sl malo privežemo dušo s kruhom, orehi tn moštom. Zračuna-mo natančno, da se po polnoči, bo mošt postane že vino, znajdemo pri tistem Martinu, ki ima navadno najboljšo kapljico. PJi tem se potem zabavamo in pijemo tja do jutra. Na Martinovo nedeljo, letos bo 16. novembra, gremo navadno vsi vinogradniki v gorče; zato povabimo znance in prijatelje, kajti to nedeljo vino ne stane ndč. Mado piugriziiemo^ popijemo, zapo-Jtemo in se 'veselimo. Ta dan po vsej Gadovi peči odmeva prešeren smeh, vriskanj'e; dobre volje je povsod na pretek. Zgovornega Avgusta smo •tudi povprašali, zakaj tem vinorodnim goricam pra.’/'ijo Gadova peč? »Kaicšno leto je tukaj toliko gadov, da se jih težko ogiblješ; naš lapor, ki je precej' topel, jim verjetno diši,« je malce v šali, nekoliko p^a zares pripomnil vinogradnik iz Gadove peči. D. S. Ko smo šli v Plutovo zidanico, je gospodar privlekel na dan tak ključ, da bi ga bil vesel sam sveti Peter f/ Ljudem dajmo zdrava in dobra vina!" Poglej, bratec, kaj ima£! Tega vinca en glaž. Tega vinca en glaž, še hvala, da ga imaš. Le pijmo ga, le pijmo, saj za drugo ni! Da bi Bog dal, da bi Bog dal, da bi ga še za naprej! Dan se je prevesil že v' pozen mrak, za to Ferda Se-petavoa — le kdo na Bizeljskem in v Spodnjem Posavju ga ne pozna? — prejšnji četrtek niss.n ve5 dobil ne v pis?rn’, ne v ve'’'-'i k'e*’ bizeljske zadnje. Pred stano-vaoj'skim blokom mi je hčerkica pokazala, kje stanuie njen očka in ocena letošnje vinske letine je bila v hipu na mizi. Se prej kot merica odliičTiega rdečega vina, ki ga je žena postan^ila pred Huda žeja ob odlični kapljici.., »Če pade Martin na ponedeljek, torek ali sredo, krstimo vino že v nedeljo pred njegovim^ praznikom; če se srečamo s svetnikom v drugi polovici tedna, pa je njegova šele prihodnja nedelja..- tako pravijo na Malkovcu in še kje. Drugod spet smo zasledili med vinograd* niki drugačno mnenje: »11. november mora miniti, šele potlej smemo govoriti o Martinovi nedelji, saj vino prej res še ne povre docela... Zato bomo Martinovo slavili to nedeljo, le pridite k nami« In kako je bilo v resnici? Že to nedeljo so v premnogih zidanicah širom po Beli -krajini. Dolenjski in Spodnjem Posavju pridno dvigali kupice in si nazdravljali z novino - v nedeljo pa bodo vse to (radi) ponovili, čeprav so martinovali že 9. novembra ... moža in mene^ nenapovedanega gosta. »Res je, zelo dobro letino smo imeli na Bizeljiakeni,« je začel tovariš Ferdo, »sV sodi po količini pridelka celo med nadpovprečne, mošt pa obeta prvovrstno vino. Kmetom smo plačevali dober bel mošt po 300 do >>0 dinarjev, najboljše rdeče sorte pa celo do 400 dinarjev; zadovoljni so s ceno in s politiko naSe zadruge, ki se hoče na vsak način mveilja-vitl predvsem s kvaliteto. To bomo dosegH predvsem s steklendčenjem vina: v do-dočnostl ga bomo baio d^o enega človeka. Saj imaš prav — cena mošta je visoka, toda tudi kvaliteta je prvovrstna in rav* no z njo hočemo prodreti na trg! Letos Imcmo pr>'ih 22 vagonov vina iz lastne prpizvodnje. 20 ha vinogradov je zdaj v 4. letu rodnosti, polno rodnost pa bodo dosegli Sele v 7. letu. Takrat bp domačega pridelka kakih 40 do 45 • vagonov vina na leto. Ta/xcole smo sklenili; dajmo vino na trg tako, kot ga želijo ljudje! Zaikaj bi ;v.ii zmešane sorte in razna »jugov jia«, ko jim lahlco po nudimo zaščiten^a bizeljča-na^ pravi cviček iz krške občine, dobro metlflško črnino ali pravo retoulo!? Kako bo za Martinovo? Seveda bodo gosi iz doma, pa PISMA UREDNIŠTVU Za sadjarje ni pomoči? potica in povsod kozarček pristne, dobre domače pijače, po kateri si zdrav in vesel in E)p>et siposolben za delo in nove naipore!« V nedeljo nas bodo avto vabile tudi bizelj^e gorce. TOiPlE GOSNIK Pretresi me je članek urednika Dolenjskega Usta tovariša Toneta Gošnika, ki ga je objavil v DELU 30. oktobra pod naslovom »Trgovina je odpovedala, sadje pa gnije pri kmeiih«. Torej tako da-leč smo prišli, da bodo naši sadjarji primorani pustiti na stotine centov dragocenega sadja st/niti na tleh ali na drevju, ker ga trgovina ne mara oc-kupovati! Lansko leto, nekako v tem času, sem v DELU objavil članek, v katerem sem svetoval sindikat' nim organizacijam v podjetjih, predvsem v industrijskih in rudarskih centrih, naj nabavijo jabolka za svoje čUl-ne kar pri proizvajalcih. To tudi sedaj priporočam. Prepričan sem, da je v naših industrijskih centrih mnogo družin z več otroki, kate-rih hranilci pa nimajo tako visokih dohodkov, da bi lahko kupovah svojim otrokom drago sadje v trgovinah, ki ga uvažajo iz inozemstva, ker pri tem več zaslužijo. Sindikati naj bi zbrali podatke pri članih, kakšno količino jabolk potrebujejo za čez zimo, nato naj bi se obrnili na občine ali na krajevne skupnosti ali tudi na občinske skupščine, odkoder bi dobili podatke, koliko sadja bi lahko dobili v enem ali drugem okolišu. Tako bi delavskim družinam z nizkimi dohodki preskrbeli sadje po primerni ceni, sadjarje pa bi rešili stiske, da ne bi puščali sadja gniti na drevju, kakor je napisal tovariš Gošnik. Danes vsak človek -ve, kako potrebno je sadje za Tast in zdravje otrok, zato bi bUa akcija sindikatov nadvse ^ ristna in humana. Kaj pa trgovina? Če inisli-jo, da pri domačem sadju premalo zaslug, naj ji dovolijo za nekaj odstotkov višjo maržo za domače sadje, z zakonom ali predpisi pa naj ji znižajo maržo od uvoženega sadja. Jjigoslavija je že pred vojno izvažala na stotine vagonov sadja v Avstrijo. Nemčijo, češkoslovaško in v skandinavske države, ki so pry znale, da sadje iz Slovenije nič ne zaostaja po okusu za sadjem iz juhie Tirolske. In če je naše sadje, tisto, ki gojimo, gnojimo in škropimo, enakovredno uvedenemu, za-kaj je treba še uvažati? Saj je uvoženo mnogo dražje! Ze spomladi prihaja k nam mnogo turistov iz zahodnih Ortnek brez kovača Vrata kovačije v Ortneicu so se pred kratkim zaprla. Marsikdo se sprašuje, zakaj. Kovač Jože je zapustil Ortnek in začel delati v domar I či vasi 21ebič. [ Ortneški kovači so bili dol-I go daiLeč naokoli znani in ' tudi cenjeni. Posetono so se [ odlikovali v podkovski stro-I ki. Kovaški rod Adamičev je > v dobrih in slabih obdob-I jih koval tu kar 60 let. Sicer » pa ije Ortnek za kovaštvo do- * bra točka, saj tu odlo&io [ prevladuje kmetijstvo, kme-» tom pa je kovač vedno po-I treben. \ 2eiimo in upamo, da bo * kovaštvo le dobilo mojstra, I ki bo nadaljeval to iK>memb-I no in potrefbno ortne*ko J obrt. l V. P. Ortnek Oglašujte \ Dol. listu! ■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■ držav, katerim trgovina nudi drago uvoženo sadje. Gotovo se čudijo, da jim prodajamo uvožejia jabolka, ne pa domačih, saj vedo, da pridelamo mnogo sadja in da smo ga včasih v velikanskih količinah izvažali Oblast naj bi s primernimi ukrepi preprečila uvoz sadja, dokler imamo domačega na pretek in nam gnije. Potrošnik, ki kupuje uvoženo sadje, pač verjame trgovcem, da so to najboljše sorte, kot jonatan, ontario in druge. Ker večina potrošnikov sadnih sort sj^oh ne pozna, lahko trgovci prodajajo tudi sadje slabših sort, pri tem pa seveda več zaslužijo. Razumljivo m potrebno je, da uvažamo južno sadje, na primer limone, pomaranče, banane in druge vrste, toda čemu uvažamo sadje, ki nam ga doma na stotine centov gnije? Pristojni organi naj «* krenejo karkoli, da preprečijo to potrato, ter s tem rešijo naše sadjarje še večje izgube, revnejšim družinam pa omogočijo nakup cenenega in zdravega domačega sadja! JOŽE ŠKETA, Podbočje 68 Martin Perovšek -sedemdesetletnik Te dni proslavlja Martin Perov-šok svoj življenjski jubilej. Ob tej piiUM se spominjamo njegovega velikega dela,- ki ga je opravil 2ia razvoj ji napredek naše socialistične družbe. Ne mislimo le na aktivno delo v krajevnih forumih In družbeno-političnih organizacijah, kjer je neutrudno delal v prostem času, temveč predvs«n na iaredno kvalitetno delo pri razvijanju naše državne uprave in še posebej socialistične zakonodaje. Kot sin malega kmeta Iz Šmarja se je moral od 7. gimnaadje dalje sam preživljate z Instrukci-jami. Od leta IS^ dalje je bU učitelj v Šmarju, Rakitni In Dobravi. Leta 1929 je doštudiral na pravni fakulteti in je po brezplačni praksi nastopil mesto sodnma. Služboval je na sodiSčdh v Uždcu, Kostanjevici m Novem mestu. Po nekaj letih je bil imenovan za namestnilca toiUca t Novetn mestu, med okupadijo pa ]e bU zar radi sodelovaja z OP odipuščen. Po oev(rt>odlt^ril je kot ptravndJc delal pri organizaciji sodi^, sodeloval T Eakonodajnem odix>ru, bU Sel odseka za Izvritovanje predpisov, ta^iik republiške komisije za prekrše, tel pravnega odseka predsedstva vlade UlS, predsednik višjega disciplinskega sodifiča LRS, predsednik personalne komisije predsedstva vlade LRS lAd., skratka, opravljal J« poleg svoje redne zap^itve v ministrstvu za pravosodje, komiteju za zakonodajo In organizacijo državne uprave, i>redsedstvu vlade SRS in se-kret^atu izvrSnega sveta za zakonodajo fitevUne naloge. Njegova pre^vai^Ja na politl6nib Sodah in Številnih tečajih t podax)6ja upra^-nega in kazenskega postopka, sploSnega ljudskega premoženja, državne ureditve itd. ter Številni danki v strokovnem tisjcu ter drugem časopisju potrjujejo, da Je Martin PerovS^ izredno dober pedagog in poznavalec naie zakonodaje. Za Bvojo zasluge Je tali odlikovan z redom dela, pa tuđi Ki-cer Je prejel za uspeSno delo nešteto priaianj. Njegov vedri značaj, zelo raavitl čut tovarištva, delovni elan ta neseiblCna pomoč, ki Jo razdaja mlaJSlm sodelavcem in druge njegove osebne vrline so mu ustvM^le Slrok krog iskrenih prijateljev. . , Ko mu za življenjski jubilej Iskreno Čestitamo, želimo, da bi fie dolgo vrsto let užival sadove svojega dela. kultura in izobr^ ževanje Izreden odmev La< ckovićeve razstave v Parizu Naš znanec iz Kostanjevice in delovnega tabora naivnih slikarjev ter samoukov v Trebnjem, slikar Ivo La-ckovid iz Zagreba, je 5. novembra zvečer odprl samostojno razstavo svojih slik na steklu v znani pariški galeriji Mona Lisa. Dvorana je bila polna gostov in prijateljev umetnosti, med katerimi je bil tudi jugoslovanski ] veleposlanik v Parizu tov. r.”0 Vejvoda. čeprav je bilo ta dan odprtih v Parizu nič manj kot 17 umetniških roz-stav, je bilo zanimanje za Lackovičevo umetnost izredno veliko. Uvod v razstavili katalog je našemu prijatelju napisal Anatol Jakovskjr, že do sobote pa so Parižani pokupili polovico izmed 40 razstavljenih’ slik na steklu. Tovarišu Ivu Lackoviću prisrčno čestitamo ob samostojni umetniški razstavi v francoski metropoli! TONE GOSNIK Knjižnica odprta -otvoritev preložena Slovesne otvoritve Ljudske knjižnice v Žužemberku ni bUo, ker predstavnikov kraja — razen knjižničarja — ni bilo blizu. Na dan, ko naj bi knjižnico izročili namenu, so prišli k njenim vratom le štirje ljudje, od tega trije pre^tavniki Studijske knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta. Dogovorili so se, da bo knjižnica kljub temu delala. Slovesno jo bodo odprli šele prihodnje leto za Prešernov dan. Do tedaj bo poskrbel žužemberški obrat ISKRE kovinsko opremo in prenesel v Ljudsko knjižnico svojo knjižnico v celoti. Ljudska knjižnica v žužemberku šteje trenutno 1092 knjig; 52 jih je kupila ZKPO Novo mesto. Jerebovci gredo v Avstrijo Pevski zbor DPD Dušan Jereb iz Nov^je mesta bo v nedeljo, 16. novembra, odpotoval s posebnim avtobusom v Avstrijo in tako vrnil obisk pevskemu zboru »Jakob Petelin — Gallus« iz Celovca, ki je pred meseci nastopil v Novean mestu. Jerebovci bodo imeli pod vodstvom Toneta Marklja dvoje koncertov v krajih, kjer živijo koroški Slovenci. S pevci bodo odšli v Avstrijo tudi nekateri kulturni delavci in podpredsednik otoči»ske skuipščine Novo mesto Avgust Avbar. O bogastvu arheološke zbirke, razstavljene v mali dvorani Dolenjske galerije, je govoril arheolog Tone Knez (na levi), zbrano občinstvo pa je pozdravil na otvoritvi razstave ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc (desno). Razstava bogatih arheoloških najdb na Znančevih njivah je vzbudila veliko pozornost. (Foto: Mirko Vesel) RAZSTAVA V DOLENJSKI GALERIJI Imenitne arheološke najdbe Arheolog Tone Knez je s to razstavo pokazal javnosti sadove triletnega arheološkega izkopavanja na Znančevih njivah v Novem mestu Okoli 40 ljudi se je v četrtek, 6. novembra, zvečer zbralo v mali dvorani Dolenjske galerije na otvoritvi arheološke razstave najdb iz halštatskih gomil na Znančevih njivah v Novem mestu. To je bila ena zadnjih prireditev v počastitev praznika novomeške občine, razstava pa bo odprta do 14. decembra. O najdbah in njihovem pomenu je na otvoritvi razstave govoril arheolog Tone Knez, ki ie tudi vodil vsa izkopavanja in raziskovanja halštat-skih gomil v Novem mestu. Poudaril je^ da lahko obiskovalci vi^jo le tretjino dragocenosti, ki jih je izkopal v zadnjih treh letih. Toda tudi izbor je tako popoln, da si obiskovalci lahko predstavljajo, na kako imenitnih in arheološko bogatih tleh stoji danes Novo mesto. Ob razstavljenih eksponatih ie kustos Dolenjskega mu- zeja Tone Knez opozoril predvsem na izredno lepo o-blikovane keramične posode in na presenetljivo bogastvo ogrlic, izdelanih iz jantarnih in živobarvnih steklenih biserov. Prav tolikšne, če ne večje pozornosti je vredno številno bronasto okrasje iz bogatih knežjih grobov iz dobe prazgodovinskih Ilirov. Seveda so zanimivi in dragoceni tudi drugi predmeti, saj so to najboljši dokazi za slavno preteklost novomeških tal. Pričujoča razstava bo prav gotovo pritegnila obiskovalce tudi iz drugih krajev, saj je že izkopavanje samo vzbudilo pozornost domače In tuje jav- Navdušeni ob gostovanju Ljubitelje gledališča v Novem mestu je zelo razveselilo Mestno gledališče ljubljansko, ki je minuli petek gostovalo v Domu kulture z Roberta Andersona komedijo »Veš, da te ne slišim, če teče voda«. Občinstvo je domala napolnilo dvorano in tako še enkrat potrdilo, da ima rado komedije. Z odlično uprizoritvijo so obiskovalci z aplavzom večkrat priklicali igralce pred zaveso. Mali kulturni barometer UMRL JE STANKO BUNC Pred kratldRi je v 62. letu starosti umrl slovenski znanstvenik prof. Stanko Bunc, pisec slovnic in slovarjev. Rodil se je biizu Štanjela na Krasu. Ko je slovensko Primorje priključilo k sebi Italija, se je družina preselila v Novo mesto. Tu je Bunc končal gjlnnazijo. SlovenSćino ga je učil prof. KoStial. Njegova zasluga Je. da se je Bunc po končani gimnaziji posvetil študiju slavistike na ljubljanski imiveiTii. Profesor Kidrič mu je omogočil še dveletni podiplomski študij na Češkem in Poljskem. Med drugo svetovno vojno se je Bunc spet vmll v Novo mesto, vendar tokrat v zapore, ker je bdi kot sodelavec Osvobodilne fronte okupetor-Jem tm v peti. Profesor Stanko Bunc se jo T mladosti ukvarjal s pesništvom, v zreli dobi pa se je posvetu znanstvenemu deUi. Slovenski javnosti Je zapustil petoiajst samostojnih knjig m več kot 300 člankov. nosti, zlasti strokovnjakov arheologov. Nima namreč vsak kraj te sreče, da bi se ponašal z izkopanimi ali drugačne odkritimi dokazi o življenju pre4 2.500 leti. I. Z. Za trajno sodelovanje v soboto, 15. nov.embra, bo v Karlovcu posvet, na katerem se bodo predstavniki Zveze kultumo-prosvetnih organizacij z Dolenjske in Bele krajane pogovarjali z voditelji tamkajšnje Kultumo-pro-svetne za jezice o novih oblikah sodelovanja na kulturnem področju. Zavzeli se bodo zato, da bi sedanje sodelovanje razvili na vse oblike kulturne dejaraosti. Nedavno objavljeni zakonski osnutek o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti po mnenju ljudi, ki so ga prebrali, posrečeno nakazuje razreševanje perečih vprašanj. Javne razprave o njem, kot smo obveščeni, še niso imeli nikjer na Dolenjskem, se pa nanjo pripravljajo. Naše uredništvo se je odločilo, da neodvisno od javne razprave organizira pogovore s kulturnimi in drugimi javnimi delavci in jih objavi na tej strani. V ta namen smo že poslali vprašanja v vseh devet občin, ki jUi pokriva naš tednik. Prvi pogovor objavljamo danes. Občinski plot odpade Nimamo tako močnih občin, da bi lahko samostojno reševale pereča vprašanja v kulturi Franci Šali, član u- * pravnega odbora skla- W da za pospeševanje kul-turnih dejavnosti v Novem mestu, odgovarja na naslednji vprašanji: ■ Ali bi bili za kulturno skupnost, ki bi združevala občine Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto? ■ Ali bi bili zadovoljni z osebnim dohodkom, kot jih"imajo v kulturnih zavodih oziroma ustanovah? ■ ČE ME ŽE TAKO NA-RAVNOST VPRAŠUJETE, moram odgovoriti, da bi se zdajle težko odločil »za« ali »proti«. Nobene utemeljitve še nimam pri roki. Nočem pa reči, da nisem za kulturno skupnost, ki bi združevala več občin. Prepričan sem, da je to ne samo potrebno, ampak tudi nujno, ker je materialna in kadrovska moč na večjem prostoru precej bolj drugačna kot v eni občini, zlasti če je ta majh. na in šibka. Na Dolenjskem nima nobena občina možnosti, da bi vsa kulturna vprašanja uredila znotraj svojih meja. Torej je, kot kaže. edina rešitev: Franci Sali: »Sem samo za medobčinsko kulturno skupnost!« (Foto: Ivan Zoran) ustanovitev medobčinske ali medobčinskih kulturnih skupnosti. ■ OSEBNI DOHODKI V KULTURNIH USTANOVAH so vse prej kot zavidanja vredni. Ker so sramotno majhni, razvrednotijo ustvarjalni um kulturnih delavcev. Najbrž je tako zato, ker drtižba ni pravilno ocenila njihovega dela. V kulturni skupnosti bo treba ta madež odpraviti in nagrajevati kulturne delavce tako, kot zaslužijo in kot se'za pomen njihovega dela spodobi. I. Z. MIROSLAV KUGLER RAZSTAVLJA V KRŠKI GALERIJI Neupravičeno skromen slikar Zadnjo letošnjo prireditev v krški galeriji je odprl predsednik občinske skupščine Krško tovariš Jože Radej - Poudaril je, da je Kugler tudi krški slikar - Kuglerja je predstavil dr. Ivan Komelj številni ljubitelji liLcovne umetnosti v Krškem so se v petek, 7. novembra zvečer, zbrali v svojem malem hramu umetnosti zadnjikrat v tem letu: na otvoritvi razstave risb in grafik »osamlj^enega« akademskeura slikarja Spodnjega Posavja, Miroslava Kuglerja is Bre- ■ SOL2ENICINA IZKUUCILI — Sovjetski pisatelj Solženicin, avtor romanov »Dan v življenju Ivana Denisoviča« in »Rakov oddelek«, ni več član Zveze pisateljev ZSSR. Izključili 80 ga, ker ni hotel obsoditi kampanje, ki so Jo v zvezi z njim začeli na Zahodu. Poglavitni razlog je bržkone v tem, ker .se Solženicin ne strinja z rehabilitacijo Stalina. Kot je Diano, živi pisatelj že več let v prostovoljnem izgnanstvu t Rjazanu. B »NEPOKOPANI MRTVECI« — V režiji Franca Križaja je Slovensko ljudsko gledališče v Celju v počastitev 50-letnice usatnovitve KPJ postavilo na oder Sartrove »Nepokopane mrtvece«. ■ 26 LETN1CA »PIONIRJA« — »Pionir«, slovenska revija za osnovnošolsko mladino. Je praznoval te dni 26-letnico ustanovitve. V ta n'uunen Je bila slavnost, na kateri so spregovorili o poslanstvu te vije, urednikom, članom uredni-'::os;a odbora In sodelavccm pa ao podeliil spominsko odlitke. ■ IZSEUENSKI KOLEDAR NA POTI — Slovenska izesljenska matica Je poslala pred batkim na pot k rojakom čez Atlantik v ZDA in Kanado poSilJko z novim izseljenskim koledarjem in prvim učbenikom slovenskega Jezika na ploščah »Zakaj ne po sloven^o?« ■ ZAKONI o SOLSTVU — Odbor za vzgojo in Izobraževanje pri republi&kem prosvetno-kultumem zboru je obravnaval pred kratkim troje zakonskih predlogov oziroma osnutkov s področja vzgoje in izobraževanja. To so: osnutek zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnili razmerij, osnutek zakona o organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem, in predlog zakona o glasbenih šolah. O zadnjem bodo razpravljali tudi Se spomladi. ■ cx:nter za družbene RAZISKAVE — TovariiS Edvard Kardelj je bil Izvoljen za predsednika sveta v centru za družbene raziskave, ki so ga ustanovili pri predsedstvu ZKJ. Poudarjajo, da bo poglavitna naloga centra predvsem ta, da bo znanstvenike čimbolj povezal a prakso. Otvoritev letošnje zadnje razstave v krški galeriji je pozdravila tudi šolska mladina: učenki krške osnovne šole sta 8 prisrčno čestitko pozdravili slikarja Mira Kuglerja in mu izročili poleg toplih želja tudi lep šopek cvetja. Foto: T.Gofinik žic. S to razstavo je krška galerija sklenila vrsto številnih zarimivdh in množično obiskovanih prireditev v novem letu svoje bogate m pomembne kiiltume dejavnosti. 2e takoj spočetka je tre- ba povedati, da je Ku«lerjeva razstava vzbudila pozornost, kakršne si želi vsdk slikar, zlasti umetnik, Lci po več letih »molka<( obnavlja vstop pred javnostjo. Tolikšne pocBOmosti je Kugler upravičeno deležen, vendar ne le zato^ ker je kot likov-nt pedagog tudi Krčanom vagojol generacije, ampak predvsem zategadelj, ker je na paleto marljivo in nepri-sibransko nanašal budi krško kra^too, tisti prostor, br^ez keter^a bi bila slikarjeva upodobitev Spodnjega Posavja nepopoln mozaik. In pi*av to mjegovo prizadevatnje ao znali Krčani pravilno ocenj-ti in je predsednik oibSinske skupščine Jože Radej, too je odpirali razstavo, s ponosom in upravičeno poudaril, da je Kugler »budi naš slikar«. O razsta/vl, in sicer o Jelu aikademskega slikarja Miroslava Kuglerja, jte občin- stvu spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Ivan Komelj. Menil je, da prav pričuijoča razstava dokazuje, kako je slikar neupravičOTo skrom'^, izrazil pa' je upanje, da bo Kugler kmalu pripravil razstavo novejših del in se u/e-IjavU tudi kot ilustrator. Kugler je za krško razstavo pripravil 28 risb in grafik, To so popotni zapisi, poisdkiusi, osnutki in sikice za likovno zahtevnej'&a in bolj dognana dela v olj« ali sten-sLC tehniki. Slikarjev motivni svet je obširen, obsega krajino, portret, človeško 11-gujo, tihožitje. Njegova krajina je nepos.reden) milisti^Jen zapis ali enkratno doživetje (poletja in jeseni). Zanima ga davnina in v tem okviru Ja zanimiva njegova rešitev kmečkega punta. Nekateri likovni problemi so oibdeiliiii s tako govorico, da silijo v področje ilustracije. Razs'^a bo prav gotovo privabila v krško galerijo nove obiskovalce, to pa bo nedvomno zasluga slikarja Kuglerja, čigar preprosta likovna (govorica je vseskosii neposredna, reali'^ična. IVAN ZORAN NAŠ RAZGOVOR Mi po polževo - drugi sitokovito Znana novomeška telesno vzgojna delavka Ruža Kovačič je pred kratkim ob priliki velike gimnastične prireditve T Ljubljani postala mednarod. na gimnastična sodnica. Ko smo prizadevni športni delavki stisnili roko in ji čestitali, smo jo hkrati povabili, naj odgovori na nekaj vprašanj. — Kako se pride do naziv* mednarodnega sodnika? »V Ljubljani je imelo 28 kan-didatkinj za sodnice iz SSSB, CSSR, Poljske, Bolgarije in Jugoslavije 5-dnevni seminar. Po seminarju smo opravljale teoretični in praktični izpit, ki L smo ga vse kandidatkinje opravile z odliko. Pogoj za udeležbo na seminarju je bil naziv sveznega sodnika.« — Ali ste že sodnica? »Opraviti moram še tri so. Jenja na treh mednarodnih gimnastičnili prireditvah, Sele potem dobim izkaznico mednarodne sodnice. Na prvo takšno sojenje bom potovala novembra v Romunijo.« — V čem vam bo koristi) ■odniški izpit? »Prvo je ugodno počutje, drugič sem se seznanila z no. vimi predpisi, pridobila pa sem precej tudi v strokovnem pogledu.« — Kakšno je vaše mnenje o današnji gimnastiki? »Dosežen je takšen napredek zlasti pri dekletih, da si človek tega ne more predstavljati, če sam ne vidi. Tudi naše telovadke so napredovale, ven. dar ob znanih dejstvih (društvo ne podpira dovolj osnovne telesne vzgoje) ne morejo prodreti v svetovni vrh. Manjka Jim še elegance, baletna osno. va, včasih pa tudi ne bi škodil boljši zunanji videz.« — Kaj menite o znanih do-eodkita, da so reprezentance ZDA, Kanade, ZRN, Nizozemske in Švicc zapustile tekmovanje v Ljubljani? »Prepričana sem, da bodo tudi te reprezentance prišle na svetovno prvenstvo v Ljubljano. Velika škoda bi bila, da bi tekmovanje odpadlo, zlasti ker je že 80 odstotkov priprav. Ijalnih del opravljenih.« — Kaj menite o jugoslovanski gimnastični razgibanosti? »Ni kaj prida, imamo pa odličen material, ki bi v 4 do 5 letih vztrajnega dela lahko dosegel evropsko raven. Ven. dar ob znanem dejstvu, da drugi vadijo vsaj 3 ure dnevno ... ob spremljavi filmov, glasbe itd., naši pa nekaj ur tedensko, ni moč primerjati.« — Kaj pa na Dolenjskem? »Prizadevamo se v Novem mestu. Beli krajini, Brežicah in tudi drugod, vendar se s tako pomočjo res ne da narediti veliko. Vsa prizadevanja amaterskih športnih delavcev so zaman, ker mladini ne mo. remo nuditi tist^a, kar je osnova (telovadnice, sodobno orodje, dobri voditelji itd).« — Se bodo mladi novomeški telovadci res predstavili javnosti? »Za 22. december, dan JLA, pripravljamo telovadno akademijo, kjer bodo naši varovanci pokazali, kaj so se naučili.« - S. DOKL Novomeški šahisti sodelujejo v republiški lip — zahodni del. Kljub temu da ekipo sestavljajo sami prekaljeni šahisti, z uvrstijtvijo na lestvici ne morejo biti zadovoljni. Njihovi konkurenti šahisti Kočevja so bolj uspešni. Novomeški šahisti (na sliki) od leve proti desni: SITAR, ŠPORAR, KAPŠ, PROF. PENKO, ANICA ISTENIČ, VINKO ISTENIČ, UDIR in ŠKERLJ. ((Foto: S. Dold) Kočevje ■ zdaj pa za i. mesto! Vedeli smo, da so kočevski šahisti odlični, vendar nismo pričakovali, da se bodo vključili v sam boj za prvo mesto v republiški šahovski ligi. Zdaj jim gre najboljše, dosegli so tri zm^e, poraz pa samo z Dom-žalčani. Ce bodo ugnali še Ljubljano in anhovsld Salonit jim je mesto na Olimpu zagotovljeno. Novomeščani igrajo pod svojimi možnostmi. Moštvo, ki ga sestavljajo odlični posamezniki, ne najde samega sebe. Po odličnem štartu, ko je igralo s kočevskimi šaliist: 4:4, je doživelo tri poraze. Dvema bi se prav gotovo dalo izogruiti! Prepričani smo, da bodo Noa bo pristala na prvem mestu. Belokranjci presenetili v Ljubljani To nedeljo so nas najbolj presenetili Belokranjci, Krčani in Novomeščani. Belokranjci so matirali borbene in nekoliko grobe slovanovce, ki se jim še sanjalo ni, da bosta dve točki odšli v Belr krajino. Novomeščani so s težlcega terena na Rakeku prinesli domov dve točki, ki jim bosta prišli prav. Krčani pa so spet našli same sebe in so v lei)em .srečanju gladko porazili sladkovrški Sever. Brržičani so nekoliko nepričakovano izgubili v Ljubnem. Morda jih je zanesla prevelika prepričanost o zmagi. Mirenčani so nekoliko oslabljeni doživCi, enega najtežjih porazov v zadnjem ča.su. Sevničani se pa še vedno borijo s težavami: videz je, da jim je težko sestaviti ekipo. NOGOMET Ceiulozar : Sever (Sladki vrh) 3:1 Ceiulozar je takoj začel s silovitimi napadi. Gostujoči vratar je imel precej sreče, da ni prejel zadetka že v 3. minuti, ko je Savčič zadel vratnico. V 25. minuti je prvič prevarll vratarja gostov razigrani Klaič, 3 minute z&-tem pa še Božič. Vendar so zaradi nepazljivosti domači v 41. minuti prejeli zadetek. Končni rezultat je dosegel Klaič z lepim zadetkom. Ceiulozar je igral dobro, posebno se je izkazal rezervni vratar šepetave. L. HARTMAN Slovan (Lj.) : Bela krajina 1:2 Slovan je bil ves čas tekme v rahli terenski premoči, vendar so Belokranjci s hitrimi protinapadi ogrožali razredčeno obrambo Ljubljančanov. Tako sta Jim uspela dva prodora Karina in Petroviča, in že je bil rezultat 2:0 za Belo krajino. Ta rezultat Je nekoliko podiral slovanovce, ki so iskali vse mogoče prijeme, da bi ugnali trdožive Belokranjce. Vendar jim to ni uspelo, zato so jim proti koncu srečanja popustili živoi, tako da Je prišlo med igralci do medsebojnega obračunavanja. S. MAVRIN Rakek : Elan (N. m.) 1:3 Novomeščani so gostovali pri nogometaših Rakeka. Srečanje so zasluženo odločili v svojo korist s 3;1 in s tem obdržiiU korak z vodilno Belo krajino. Strelci golov so bili Maksimovič, Macele In Alapovič. V nedeljo bodo Novo-meSčani imeli v gosteh ljubljanskega Slovana; srečanje bo odločalo o prvem mestu v LCL. Rudar (Senovo) : Žalec 3:0 V 8. kolu celjske nogometne podzveze bi se morali na Senovem pomeriti enajsterici domačega Rudarja in Zi^ca. Vendar zadnje uvrščena ekipa v tej ligi ni prispela na Senovo in Je srečanje izgubila s 3:0 b. b. J. KODELJA Induplati (Jarše) : Mirna 5:2 Potovanje v JarSe se Je, kakor Je bilo pričakovati, končalo neus- pešno za mirenske nogometaše. V Jarše so Mirenčani odpotovali brea treh boljših igralcev. Rezultat je nekoliko previsok, gre pa na rovaš tokrat neaanesljlvega vratarja Logarja. Oba gola za Mirenčane Je dosegel novinec Rukavina. A. TRATAR Ljubno : Brežice 3:2 Brežičani so odpotovali v Ljubno optimistično razpoloženi. Vendar se na razmočenem Igrišču niso znašli, tako da so domači dve minuti pred koncem dosegli zmagoviti zadetek ijj s tem odločiU srečanje v svojo korist. Brežičani so kljub porazu še vedno na tretjem mestu. V. P0D(30RSEK Šmarje : Sevnica 4:2 v predzadnjem kolu tekmovanja v celjski podzvezni ligi drugega razreda so nogometaši Partizana Iz Sevnice gostovali v Šmarju pni Jelšah in Izgubili tekmo s 4:2. Sevničani lahko obžalujejo, da tako poceni oddajajo točke. Doma še nekako zmorejo zbrati enajst mož, za gostovanje pa Jih Je vedno premalo. J. BLA3 Kočevje : Borovnica 4:0 Nogometaši Kočevja so v nedeljo porazili Borovničane s 4:0. Zadetke sta dosegla: Briški 3 In Sans« 1. Rezultati: Osterman — Štefan 1:0, Cimer — Krašovec II. 0:1, Gornik — Brešar 1:0, Mestek — Krašovec I 1:0, Mohar — T. Simi-čak 1:0, Praznik — J. Simičak 1:0, Rakovič — Sebalj 1:0 in .\nica Praznik — D. Simičak 1:0. Novo mesto : Domžale 2,5:5,5 Ker so Domžalčani gostovali na Danskem, je bil šahovski dvoboj prve republiške šahovske lige — zahodni del odigran sredi tedna. Novomeščani so nekoliko presenetljivo in nezasluženo doživeli hud poraz. Škerlj — Vavpetič remi, Sitar — Karnar 0:1, Šporar — Cizel 0:1, Udir — Trebušak 0:1, Istenič — I,aznik remi, Kapš — Križelj 0:1 in Anica Istenič — V. Osojnik 1:0. Novo mesto : Borec (Kranj) 3:5 v tem dvoboju so bili Novome-ščani izraziti favoriti. Vendar so dovolili slabšim Kranjčanom, da so jih sredi Novega mesta pora- zili. v večini partij so Novomeščani stali bolje, tako da' bd se moral dvoboj končati ravno obratno. Nekoliko presenetljiv je tudi poraz Igorja Penka. Rezultati: Penko — Mali 0:1, Škerlj — Murovec remi, Sitar — Matjašič 1:0, Šporar — Djordjevič 0:1, Istenič — Krek 1:0, Milič — Stagar 0:1, ICapš — Naglič 0:1, Anica Istenič — V. Pirc remi. LESTVICA PO PETEM KOLU: 1. Ljubljana 5 3 1 1 28 2. Kočevje 5 3 1 1 2G 3. Salonit 0 4 0 1 24 4. Borec 5 3 1 1 21,5 5. Domžale 5 3 0 2 18,5 6. Novo mesto 5 1 1 3 17 7. Koper 5 1 0 4 14,5 8. Cerknica 5 0 0 5 10,5 Da se ne pozabi! Naši rokometaši so letos dosegli velik uspeh, kot ga ni nihče pričakoval. Posebno so bili uspešni Brežičani, ki so tretji v naši republiki, Ribničani, lanski kandidati za izpad, pa so peti. Našim bralcem smo dolžni še končni lestvici prvenstva: MOŠKI: Kje, kdaj in kdo? Nogometaši krškega Celulozarja bodo gostovali pri vodilni ekipi v ligi. Steklarju iz Rogaške Slatine. Novomeščani bodo imeli hudo srečanje z ljubljanskim Slovanom, Belokranjci pa z Odredom iz Po- , nove vasi. Brežičani se bodo doma srečali z vodilno ekipo v ligi celjskim OUmpom, senovški Rudar pa bo gostoval v Rogatcu. Sevničani imajo doma zadnjo tekmo s Ponikvo. V republiški šahovski ligi bodo naslednja srečanja: Ljubljana : Kočevje in Novo mesto : Cerknica. 1. Piran 11 10 0 1 206:141 20 2. Slovan 11 7 1 3 193:170 15 3. Brežice 11 7 1 3 155:139 15 4. Sl. Gradec 11 7 0 4 233:197 14 5. Ribnica 11 5 2 4 196:200 13 6. Branik 11 4 2 5 149:161 12 7. Rudar Itd. 11 3 3 5 185:176 9 ZENSKE: 1. Slovan 9 8 0 1 131: 65 16 2. Branik 9 8 0 1 112: 52 18 3. Selca 9 6 0 3 116: 58 12 4. Steklar 9 5 0 4 87: 88 10 5. Piran 9 5 0 4 67: 70 10 6. Olimpija 9 4 1 4 105: 70 9 7. Brežice 9 4 1 4 102: 86 9 8. Polet Itd. 9 2 0 7 79: 98 4 ■ NOVO MESTO Atleti AK Novo mesto so pričeli redno zimsko vadbo v telovadnici osnovne Sole. Vadbo vodi znani atlet in pedagog Marjan Spilar. (I. G.) Človeku se ježijo lasje! Ribniški telesnovzgojni delavci (na sliki od leve proti desni FRANC LEVSTEK, inž. LOJZE MAROLT in VINKO KERSNIC) so nam marsikaj zanimivega povedali o ribniškem športu. Razgovor z njim! bomo objavili prihodnjič. Foto: S. Dokl v zadnji številki zagrebškega ilustriranega tednika ARENA smo prebrali, da je bito za drugoligaško nogometno enajsterico Trepčo iz Kosovske Mitroviče pri njenih naporih, da bi si pridobila status prvoligaša, v 10 letih porabljenih milijardo družbenih sredstev. Ko smo to prebrali, smo se zgrozili! Vprašamo se lahko, kakšni morajo biti ti športniki, da je družba zanje namenila bajne milijone. Seveda smo ob tem imeli v mislih vse tiste naše ŠPORTNIKE, ki s skromnimi stedstvi dosegajo odlične uspehe (vaterpoliste, telovadce, kegljače itd.) brez takšne družbene podpore. Spominjamo se Se vaterpolistov Partizana, ki so pred leti sodelovali v tekomvanju za naslov svetovnega prvaka. S skrajnimi napori in s pomočjo posameznikov so končno le zbrali sredstva, da so se lahko udeležili tega tekmovanja. Svojim navijačem so se oddolžili, osvojili so prvo mesto! Poznamo precej Športnikov, ki so ponesli glas Jugoslavije po vsem svetu. Vendar za vse te številne glasnike našega športa nismo namenu ene milijarde dinarjev-Ne vemo, zakaj Ima potem drugo-ligaška ekipa Trepče takšno podporo družbe? Kaj s tem ne postavljamo ob stran vseh drugih športnikov? Nehote se ob tem spomnimo tudi vseh številnih športnih amaterjev, ki delajo dejan^o brez denarja. Menimo, da bo to pisanje zagrebškega tednika Se komu drugemu pognalo kri v glavo. Ne na- sprotujemo, da podpirajo nogometaše Trepče, vendar je ob tem treba videti tudi druge. Menim, da naš družbeni sistem tudi v takem primeru zagovarja enakopravno razdeljevanje druibaiih sredstev. Samo Medic igra zadnje čase tako kot v najboljših časih, ko so novomeški odbojkarji igrali še v zvezni konkurenci. (Foto: S. Dokl) Od tu in tam ■ NOVO MESTO — Končan Je četrtokategomiški šahovski tt^nir, na katerem je igralo 18 šahistov. Zasluženo je zmagal Janez Vidmar. Končni vrstni red: 1. Vidmar 16, 2. Poredoš 15, Koba-š in Kapš 14. Pucelj 13,5, Podboj 13, Zigante 10,5 itd. (J. V.) ■ KOČEVJE — Na pionirskem šahovskem prvenstvu za mesec oktober je zmagal Bojan Mohar; sle^o Cuk, Sega, Vončina, Far-tek, M. Rupnik itd. Sodelovalo je 16 pionirjev. ■ KRŠKO — V novi šol^ telovadnici v Brestanici Je bilo te dni končano namiznoteniško prvenstvo v okviru delavskih športnih iger občine Krško. Tekmovanje je odlično organizirala sindikalna organizacija ObS. Igra- lo je 8 moških in 2 ženski ekipi. Končni vrstni red — moški: 1. Celuloza. 2. Kovinarska, 3. Občinski uslužbenci, 4. Splošno obrtno podjetje, 5. Prosvetni delavci, 6. Obrtniki, 7. Agrokombinat, 8. Rudnik — Senovo. Rezultati: Celuloza — SOP 3:0, Celuloza — Rudnik 3:0, Celuloaa — Prosveta 3:0, Prosveta — Rudnik 3:0, Prosveta — SOP 1:3, Rudnik — SOP 0:3, Kovinarska — Občinski uslužbenci 3:0, Kovinarska — Agrokombinat 3:0, Ko^narska — Obrtniki 3:0, Obrtniki — Agrokombinat 3:1, Obrtniki — Občinski uslužbenci 1:3, Agrokombinat — Občinski uslužbenci 1:3, Kovinarska — Celuloza 0:3, Občina — SOP 3:2, Obrtniki — Prosveta 0:3 in Rudnik — Agrokombinat 0:3 b. b. V ženski konkurenci sta se srečali samo ekipi Agrokombinata in Lisce. Seno včanke so bile boljše in so zmagale z 2:0. (L. H.) ■ KRMELJ — V 9. kolu šahovskega hitropoteznega turnirja za naslov prvaka Krmelja Je med 8 igralci zmagal brez poraza Debelak s 7 točkami. Sledijo: Drst-venšek (Sevnica) 6, T. Zvar 4, D. Perhaj 3,5 itd. V skupnem seštevku točk vodi Sribar s pol točke naskoka pred Debelakom; 3. Zvar, 4. D. Perhaj itd. (B. D.) ■ BREŽICE — V soboto in nedeljo bodo prvič v tujini nastopili brežiški rokometaši. Igrali bodo na rokometnem turnirju v Gradcu, na katerem bo poleg dveh domačih ekip nastopila tudi ena ekipa iz CSSR. Brežičani so doma že poželi več mednarodnih zmag. Gostovanje v tujini pa jim je nagrada za odlično uvrstitev v jesenskem delu republiške moške rokometne lige; osvojili so tretje mesto. Brežiškim rokometašem želimo na gostovanju čimveč uspehov. (V. P.) ■ NOVO MESTO — V 4. kolu jesenskega dela občinske rokometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Vseh devet — Železničar 458:454!, KRKA — ISKRA 500:489, Stari devet — PIONIR 433:494, Luknja — Šentjernej 50:0. V vodstvu so štiri ekipe (Zeleaii-čar, PIONIR, ISKRA in KRKA) s 16 točkami. (J. M.) ■ KRŠKO — Na občinskem šahovskem prvensvu v okviru de-lavsltih športnih iger občine Krško je igralo pet ekip. Tekmovanje je solidno organizirala sindikalna podružnica Elektro Celje — delovna enota Krško. Končni vrstni red; 1. Elektro 12, 2. Prosvetni delavci IL, 3. Kovinarska 10,5, 4. Obrtniki 9, 5. Celuloza 7,5. Rezultati: Prosveta — Obliki 1,5:3,5, Celuloza — Kovinarska 2:3, Elektro — Prosveta 2,5:2,5, Obrtrriki — Celuloza 2,5:2,5, Celuloza — Elektro 1,5:3,5, Kovinarska — Obrtniki 4:1, Eldct-ro — Kovinarska 3:2, Prosveta — Celuloza 3,5:1,5, Kovinarska — Prosveta 1,5:3,5 in Obrtniki — Elektro 2:3. (L. H.) ■ KOČEVJE — Osnovna šola Kočevje je izkoristila lepo jesensko vreme ter priredila športni dan za učence višjih razredov. Na stadionu se je zbralo nad 600 pionirjev in pionirk. Tekmovali so v športnih igrah in atletiki. Rezultati: pionirji — atletika (ekipno: 1. 8. e raared (11.959 točk), 2. 8. £ (10.702), 3 . 8. d (10.231) itd.; posamezno: 1. Milan Cilen.šek (2.233 točk), 2. Jadran Vukelja (2.204), 3. Franc Kenda (2.152) itd.; rokomet: 1. 6. a *6 točk, 2. 6. h 4, 3. 6. e; boj med štirimi Ognji: 1. 5. g 6 točk, 2. 5. c 4, 3. 6. £ 2 itd.; pionirke — atletika tekipno): 1. 8. f (6.872 točk), 2. 7. c (6.564), 3 . 8.d '(6.252) itd.; posamezno; 1. Brigita Levstik (1.386), 2. Irena Vučko (1.242), 3. Silva Protner (1.203), itd.; rokomet: 1. 6. a 6 točk, 2. 6. h 4, 3. 6. e 2 itd.; boj med štirimi ognji: 1. 5. f 6 točk, 2. 5. d 4, 3. 5. a 2 itd. Origanizacija Je bila dobra. (A. A.) ■NOVO MESTO — Te dni .so Je pričel tretjokategomiški šaliov-ski timur, na katerem igra 12 Igralcev (Vidmar, Poljanšek, Vene, Božovič, Komelj, Poredoš, Hrovatič, Puccij, Klevišar, Skandali in KobaS). (I. V.) ■ NOVO MESTO — Pričela se je revija kegljačev. Sodeluje 30 tekmovalcev. Trenutno je v vodstvu Fabjan (795), sledijo: Mrzlak, 783, Jarc 715 itd. (J. M.) v. N Naši ljudje še vedno zbirajo! (Nadaljevanje s 1. str.) žek v višini 11.000 din, iz skladov skupne porabe p'a: Vodna skupnost Dolenjske 3.000, Novotehna 5.000, DBH 3.000, Elektrotehna 1.500, Gradbeno obrtno podjetje 1.000, Kavama Novo mesto 500, Občinsko in okrožno javno tožilstvo 700, SDK Novo mesto 5.000, Kmetdjssa šola 600, Dolenjski list 1.000, Kolodvorska restavracija 900. Na republiški štab so poslali pomoč Zavod za zaposlovanje delavcev 1.000, Zavod za zdravstveno varstvo 2.000 in GG Novo mesto 5.000. Med darovalca so bih tudi posamezniki. Kolektiv šmarjeSke šole je zbral za Banjaluko 735 din. Podmladek RK Vavta v'js pa 80 din. ■ V Sevnici je p>oseben štab za p>omoč Banjaluki poslal delovnim organizacijam priporočilo, naj prispevajo za Banjaluko in okolico o it> dnevni zaslužek, kar bi zneslo okoli 140.000 din. Do konca prejšnjega tedna je bila nakazana še naslednja denarna pomoč: konfekcija >>Li-sca« 25.000 din, osnovna šola Krmelj 725,50, občinsko sodišče 123,60, konfekcija »Jutranjka« bo dala otroško konfekcijo v vrednosti 10.0iX) din, kmetijski kombinat pa je pripravljen poslati vagon sadja. ■ V trebanjski občim sicer ni priporočila, da bi prispevali enodnevni zaslužek, zato zbirajo denar v obl’k j prostovoljnih prispevkov. Občinska uprava je prispevala en odst. mesečnega zaslužka, krojaško podjetje pa razen denarne pomoči še 10 plaščev. Sindikalne podružnice zbirajo v vseh delovnih organizacijah, vendar skupnih podatkov o tem še ni. ■ Iz Črnomlja so nam sporočili, da so do 7. novembra prispevali kot pomoč porušeni Banjaluki naslednje delovne organizacije in posamezniki: Belt 2 stroja v vrednosti 31.425, občinska skupščina Črnomelj lO.OiiO, občinsko sodišče 500, občinska kfmferenca SZDL 500, osnovna organizacija RK Dragatuš 350, osnovna šiia Črnomelj 2.184, delavci občine Črnomelj 1.030, delavci KZ SZ 430, učenci in učite- lji poklicni kovinarske šole 388, kolektiv sodišča 365, delavci družbeno-politične orga-nizacije 310, osnovna šoJa Stara lipa 50 din. I V metliški občini zbira pomoč za Banjaluko odbor RK. Podjetje »Mercator« je prispevalo 2000 din. Lekarna 500 din, kolektiv Lekarne pa je zbral še 200 din. O dn^gih darovalcih bomo še poročali. B Krške delovne organizacije so doslej prek odbom RK prispevale za Banjaluico 35.000 dinarjev. Med darovalci so: Termoelektrarna Brestanica 10.000, Skupščina občine Krško 10.000, Rudnik Senovo 4.000, trgovsko podjetje »Preskrba« 3.000, splošno obrtno podjetje 2.000, papirkoinfekcija 1.000, tovarna Imperial 1.000, občinski sindikalni svet 1.000, Agrokombinat 3.000. Nekatere delovne organizacije so prispevale tud: materialno p>omoč. Invalidske delavnice Brestanica mešalnik v vrednosti 4.700 din, splošno mizarstvo Krško večjo količino gradbenega pohi.štva, gradbeno podjetje »Sava« več betonskih izdelkov, tovarna ce;u-loze in papirja »Đuro Salaj« je v stalnih stikih z banjalu-ško tovarno Celuloze, kd je bila med potresom hudo poškodovana. Kolektiv krške tovarne bo poslal v Banjaluko rezervne dele in strokovnjake. Skrbeli bodo, da bo banjaluška tovarna ćim-prej usposobljena za normalno delo. n Brežiška podjetja nakazujejo denarno pomoč kar na republiški odt^r RK. Na občinskem odboru RK v Brežicah so doslej vpisn-li vsoto 45 din, ki jih je pri-sp>evala osnovna šola Skopice. kjer so pobirali pionirski dinar. Akcija se še nadaljuje. Krajevna organizacija RK in SZDL sta organizirali široko akcijo pri posameznikih in v delovnih organizacijah. GG je prispevalo vagon drv. »Ljudska potrošnja« 2.000 din, po kolektivih pa bodo zbirali enodnevni zaslužek na priporočilo i2TVTšnega odbora SZDL. Doslej je enodnevni zaslužek že prispeval kolektiv občinske skupščine, brežiška os-novma šola pa 1 odst. od mesečnega osebnega dohodka. akor e bila e a ’ 's OK ua hudobna Gojencem druge klase PAVU 22. novembra 1969 bo v Šolskem centru FVO v Zadru sestanek gojencev druge klase Protiletalskega vojašikega učilišča (PAVU) ob 20-letnici zaključka klase. Za to priložnost bo organizirana slovesnost z družabnim večerom ter izveden program s podelitvijo spominskih ploiket. Pripravljalni odbor za proslavo prosi vse bivše gojence (piKonce), njihove starešine in predavatelje, naj se takoj javijo komandi garnizije v 2^adru (odboru za proslavo 20-letnice PAVU), da jim bodo lahko poslali vabila. Udeleženci proslave bodo plačali stroške prevoza sami, za vse ostalo je poskrbel prireditedj. VILI GRANDA PREGNAL VLOMILCA Žeisb prijeli, mož še na begu Zakoiica Martina in Jože Smrekar iz Trbovelj osumljena za številne vlome v novomeški in sevniški občini ter drugod po Zasavju Gre za baronico z Vinjega vrha - s Krupe, ki ji je osem let kočijažil Matija Kastelic — Možak je še živ, a slaboten — Nikdar se ni naučil ne pisati ne brati, vendar pa veliko ve stari mož, ki ima de\*et križev In Se Sest let povrhu. Matija Kastelic z Vinjega vrha pri Semiču, je bil nekoč tudi mlad. In v tistih časih je služil za kočijaža baronom ha Krupi. Rekli so mu Matiček ah Tiček, navihan Pa ni bil nič manj kot tisti Matiček, ki mu je Linhart prisodil glavno vlogo v svoji še vedno čislani veseloigri. Matija Kastelic ni nikdar hodu v šolo. Brati in pisati še danes ne zna. S tem pa ni rečeno, da ne t>i veliko vedel. Se do lani je domačim večer za večerom vezal spomine na krupsko graščino, zadnje čase pa mu zdravje In moč vse boli Peša. Možaka dobro razumeta le sin In snar ha, ki pa tako vse Matičkove zgodbe dobro poanata že od prej. Bila sta ml za tolmača, ko smo s sveže obritim in v čm gvant oblečenim nekdanjim krupskim kočij ažem sedeli pred brajdo. — Osem let sem bil koči-jaž na Krupi. To je bila mogočna gpraščina. Baronica Mimi je bila lepa, a hudobna | ženska. Ljudje je niso marali. Kakih 40 let je imela in precej starejšega moža. Vedeli smo. da ima baronica mlajše Ijubfike. Ko se je na gradu rodila hči, je bU pra^i praznik za vse vasi naokrog. Večkrat s«n gospodo voizil s kočijo. Največkrat so se peljali ▼ Jastrebarsko, v O- »Integracijski proces« ali suno kozarček za razpoloženje? Adi Osterc, i^neralni dir^tor veletrgovine MERCATOR iz Ljubljane (desno), in Lojze Urbanč, dirdctor trgovi^ega podjetja DOLENJKA iz Novega mesta, prijateljsko objeta, po otvoritvi Doleitjkin^a MARKETA ▼ Straži t pei^, 7. novembra. Foto: M. Vesel Ko je bil Matija Kastelic mlad, je bil sila navUian, rekli pa so mu Matiček — Na sliki v naslovu: To je vse, kar je ostalo od nekdaj mogočne krupske graščine. (Foto: R. E.) gulin. na Pobrežije ali v Ljubljano na obisk k drugim veljakom svojega rodu. V Ljubljano smo s konji potovali od prvega svita do pozne noči, med potjo pa smo morali po-ČiA-ati. Stari baron me je rad imel. Navadno je on sedel poleg mene v kočiji, njegova gospa pa so z IJub^om kramljali na zadnjih sedežih. Baron — žena ga je klicala Aketur — je bil dober človek. Nekoč me je v hlevu konj brcnil v glavo. Baron Je osem dni in noči nadzoroval, da so mi pravilno stregli. Tudi sam mi Je z žlico pomagal juho nositi v lista. Za veliko noč pa Je \"sak hlapec na gradu dobil svojo Icraičo, Tudi napitnino mi Je baron dajal, toda samo takrat, kad^ ga žena ni videla, Baronsika družina se Je kasneje izselila v nemški Gradec in kmalu sem zvedel, da so g^-pod umrli. Matiček Je povedal še, da Je svojo ženo spossnal na gradu, ker Je bUa tam za pe-stmo. Sele po poroki je začel delati pri zasebnih lesnih trgovcih. Tudi belokranjsko železnico je giradil. Bil je nav- VRATA r I I OKNA iniGS POLKNA ribnica KREDIT zoč. ko so zasadili prve lopate in ko je prva lokomotiva ponosno prisopihala skozi semiški tunel. Ko smo se takole menili o časih, ki jih danes poznamo samo iz knjig, je nekdanji šega\i Matiček naenkrat potipal rokav in vprašal; Ali bom v tem gvantu zakopan? Turobna misel nas ie za hip zmedla. Da bi nanjo pozabil, je mladi gospodar, prav tako Matija Kastelic, začel praviti, kakšna je bila znotraj krup-ska graščina. V gradu je kot mlad fant večkrat bil. —Bil je velik in lep grad, kjer pa že precej pred zadnjo vojno ni bilo več baronov. Grad le imel štiri stolpe. Dvorišču so rekli bof. Bil je zasajen s cipresami, na sredi pa Je stala velika stara kamnita miza. Prostora je bilo toliko, da bi lahko s kamioni vozil naokrog V desnem stolpu Je bila globoka ječa. Graščina na Krupi Je izginila med zadnjo vojno. Partizani so grad z^ali, ker je bila v njem italijanska postojanka. Dandnes niti ruševin ni lahko zapaziti. Le še eno ohranjeno gospodarsko PMDslopje priča, da so tu za-^ res prebivali graščaki. RIA BACER 1970 CCNA 5 D{NAS)E Mučenje uglednega gosta Od 9. ure do skoraj 16.15 so uglednega repub* liškega predstavnika vlačili s sestanka na sestanek. Vmes so mu trikrat postregli s turško kavo in kislo vodo, jesti pa mu niso dali nič Ugledni gost, predsednik neke visoke republiške organizacije je obiskal sedež neke dolenjske občine. Gost je odpotoval iz Ljubljane okoli 8. ure, se pravi, da je zajtrkoval (če sploh je) okoli 7. ure. »Gostoljubni« predstavniki dolenjske občine pa so ga nato vodili s sestanka na sestanek, da je bil brez hrane skoraj 10 ur! če bi pustil toliko časa brez hrane kako žival bi prav gotovo društvo za varstvo žu vali že protestiralo. Nekateri novinarji, ki so spremljali uglednega gosta, tega mučenja niso prenesli in so vmes^ »skočili« na kosilo, drugi pa so se a poslednjimi močmi vlekli za gostom in občinskim spremstvom. ■ Povedati pa moram, da so gostu na vseh treh se. Stankih, ki se jih je tistega dne u^ležtl, postregli s turško kavo in kislo vo. do, kar zelo verjetno sploh ni primemo za prazen želo. dec. Predstavniki te občine so povabili v občino še nekaj drugih visokih republiških predstavnikov, ki bodo pri-šil na obisk v teh dneh. Tudi te nameravajo seznaniti z načrti občine m jim povedati, pri katerih zadevah pričakujejo njihovo pomoč oziroma pomoč republike. če bodo v občim -tudi s temi gosti tako ravnali, je malo verjetno, da bo v občino prišel še kakšen republiški predstavnik. Če se predstavniki te ob-čine (verjetno pa tudi še kakšne druge) ie niso spomnili, da so tudi ugledni republiški gostje le ljudje in da torej ne žive le od sestankov tn turških kav, ampak tudi od hrane, si drznem predlagati: naredite med sestanki okoli poldne uro odmora, da se bodo gostje lahko najedli! če pa to ni mogoče, jim med dvema sestankoma postre-zite vsaj z obloženimi kruhki. Lačni dežurni novinar 4. n )Vembra sta posk/'Jša-la nehi moški in ženska v Spodn em Lakencu vlomiti v hiše Alojzije Blatnik. Ko sta leze na balkon, ju je zalotil pr^^nal Vili Gnui-da i2 Celevca, ki je prišel mimo. v naslednjih dneh sta ista dva vlamljala v okolici Zbur, Škocjana in Mokronoga. Iz letne hišice Alojza in Rudija Pu*igerčarja iz Stare vasi pri Škocjanu sta med drugim odnesla gramofon. Gramofon pa je bil ukraden čudi Mariji Eršte iz Klenovi-Ita. Kaže tudi, da imata na vesti tatvino v hiši Marije Lindič v Trščini pri Tržišču. Moški se je ljudem predstavljal 2a potnika, ki popravlja avtomobile, da je zu-poslen v Nemčiji in pod:>b-no Nosil je naočnike. Zenska kostanjevih las pa ^e nosila bundo. Malo pred zaključkom redakcije nam je uprava Javne varnosti iz Novega mesta sporočila, da so žensko že prijeli, niedtem ko Je moški še na ^>®&u. Gre za zakonca Martino in Jožeta Smrekarja iz "^bovelj, ki ju je iskala tudi UJV iz CJelja. Kaže, da imata zakonca Smrekar na vesti tudi več kaznivih dejali v Zasavju, zlasti v sevniški občini. ^ v Življenje v številkah Neprizadetemu opazovalcu pred' J^agistratom misli nehote splavajo daleč stran, ko gleda parčke, ki slovesno stopajo skozi vrata, za katerimi bodo ,^ez nekaj trenutkov izgovorili enega izmed najpo-j^eflolb^jših >»da« v svojem življ®®ju- Medtem ko v mislih gledamo njihovo bodoče živU^'ie kot pravljico s srečnim Itoncem, pa še tako pri-kup®*' Parček v statistikovih očeh .predstavlja samo številki, ki ju razvršča v različne j.ai!p^^^lnice. Te pa nam pre-iielta^*rikrat povedo aelo pro-zai^^ življenjsko zgodbo. statistični podat-kl ^ povedo, da je bilo v Sloveniji sklenjenih največ zaW^?^kih avez (5.614) med mla^i od 20. do 24. leta, jiajve^ razvez (405) pa med zakonci od 25. do 29, leta. pri ^^vezancih Je v najA-eč (572) zakonska zve-za trajala 5 9 let. Največ oitTok (8.051) se Je rod^^ 'V prvem letu zakona od 20. do 24. leta til od 25. do 29. leta. popr®^ starost matere ot) rojs^U vseh živorojenih o- trok^ bila v tem letu 26,8 let' mrtvorojenih pa 29 let. ^ajvei dojeočkov (532) J® ^ V prvem mesecu jivuenja. starost umrlih moo*^ Je bila lani t Sloveniji leta, žeostk pa 67,7 le*®- Maline v novembru Lojzka Čarman iz Cmoin-Ija nam je te dni poslala šopek malin, ki so novembra zrasle na njenem vrtu. Piše, da je bilo malin še veliko več, a so jih pozobaile kokoške. Eksplodiral je plin 30. oktobra smo poročali o eksploziji, ki je nastala v karosemici IMV. Po podatkih, ki smo jih dobili na UJV, naj bi bil eksplodiral varilni aparat, kar pa ni točno. Eksplodiral je samo plin, ki se je nabral v posodi za odpadno pločevino. Pri eksploziji Je dobil Ivan Luzar opekline druge stopnje na obrazu, La-zo Georgievski pa je omedlel. Pojasnilo oziroma popravek objavljamo na željo IMV in prosimo, da nam prizadeti napako, ki ni nastala samo po naši krivdi, oprostijo. Ženske v gospodarstvu Pregovor pravi, da* žena pri hiši tri vogale podpira in v pregovorih je veliko ljudske modrosti. Pre-nekateri pregovor velja tudi še danes, ko največ verjamemo številkam. Današnje žene pa ne vrtijo samo pridno kuhalnic, temveč se tudi vedno bolj udejstvujejo v javnem življenju in v različnih gospodarskih panogah. btcntila v statističneim letopisu SR Slovenije za 1969 najdemo podatke za leto 1968, ki kažejo. da je bilo t^a leta v Sloveniji od vseh zaposlenih 40,6 odst. žensk. V negospodarskih dejavnostih jih je bilo zaposlenih celo 66,9 odst. (kultumo-sooialna dejavnost 68,7. družbeni in di^avni organi 60,5 odst.), V gospodarskih deja^-nostih je bil njihov skupni delež 36 odstotkov, po področjih pa: v industriji 39,4 odst. v kmetijstW 31,7 odst. v gozdarstvu 12,8 odst. v gradbeništvu 10,3 odst. v prometu 15,6 odst. v trgovini in gostinstvu 60 odst. v obrti 34,9 odst. in v komunali 20,7 odst. To dokazuje, da ženske sicer ne ogrožajo poklicev, za .katere navadno mislimo, da so namenjeni moškim, vendar pa hkrati kaže, da imajo ženske pomembno vlc^o tudi v družbenem, in ne samo v družinskem gosp>odarstvu. V spodnjem toku potoka Bistrica (le kdo mu je dal tako ime?) so poginile vse ribe zaradi suše in odpadnih vod, ki tečejo iz cementnega lijaka — stebra. Ce< mentna cev je nameščena sredi potoka. Na sliki je suha struga s smrdljivo vodo in poginule ribe. Toliko govorimo o varovanju našega prirodnega bogastva, tukaj pa neusmiljeno uničujemo najlepše, kar imamo. (Foto: S. Felicijan) Gorje ušesom Na dobrodelni prireditvi za slepe »Glasba ne pozna teme«, ki je bila 11. novembra v Domu kulture v Novem mestu, je že po prvih taktih ljubljanskega ansambla »UNION« gost v prvi vrsti pripomnil: »če nisi slep, lahko sedaj postaneš gluh!« Pozneje, ko je enemu izmed članov ansambla zaradi pretirane vneme počila struna, smo ugotovili, da niti ni pretiraval. Osnovnošolcem, ki so obiskali tudi večerno prireditev, je namreč še drugi dan v otečenih bobničih zvenela edina »narodna pesem«, ki so jo ta večer slišali, verjetno pa tudi »duhoviti« dovtipi člana an. sambla, ki jih je popestril še z nazornimi gibi rok ... Nevnetljive vžigalice Pred kratkim mi je nekdo prinesel načeto škatlico običajnih vžigalic (lesene »Drava«, Osijek) in povedal, da si ;e z njimi nameraval Ivan Režek iz Kovače vasi pri starem trgu prižgati cigareto. Porabil je 25 vžigalic, vendar so vse ugasnile in je moral prositi prijatelja za ogenj. Ker je bilo v škatlici še 12 vžigalic, sem poskusil srečo jaz. Pet vžigalic se res ni vžgalo, sedem pa se jih je, čeprav zelo tefiko. Nekatere priče so trdile, da je na vžigalicah premalo žvepla, drugi, ki imajo verjetno bolj prav, pa da so bile uskladiščene v vlažnem prostoru. Zal nisem zvedel, kje so bile vžigalice kupljene. J. P Presežek medvedov Na območju lovske družine Kočevje je — kot piše v lovskem planu — 5 medvedov. Ondan pa je lovec Jože trdil, da je videl samo na mrho-višču pri Slovenski vasi kar šest medvedov. Nekateri so menili, da lovec Jože pretirava, zato sta si to mrhovi-šče ob neki priložnosti ogledala predstavnika lovske zveze in lovske družine. Ko sta se vrnila, sta'poiskala Jožeta in mu dejala: — Ni res, da bi bilo na mrhovišču 6 medvedov. Midva sva jih naštela devet! Inšpektorja bo zakrivalo drevje Pred škocjansko šolo so se pogovarjali tamkajšnji prosvetni delavci o lokaciji za novo šolo. Neka tovarišica je nezadovoljna primaknila: »Sola bo preveč od ceste, drevje nam bo zastiralo pogled.« Hudomušni kolega pa je pripomnil: »Saj vem, zakaj ti je tako žal za lep pogled. Ne boš takoj opazila šolskega inšpektorja, kot si ga sedaj!« novembra Je na novomeškem rotovžu odbornik Rudi Mraz ponovno po 50 letih zakona porodil Janeza Kovačiča in Marijo (Fifolt) Kovačič iz Golobinjeka pri Mimi peči. Zakonca sta se prvič poročila 12. oktobra 1919 v Mimi peči. V zakonu ■e jima Je rodilo 13 otrol^ od teh jih živi ie iest. (Foto: S. Dokl) W l Nočna potnica Umi kazalec je že davno prešel polnoč. Vse je bilo zavito v teono, megla pa, ki se je kot koprena spuščala nad pokrajino, je še bolj posivila puščobo jesenske noča. Nemadoma se je izza ovinka zasliialo hrumenje motorja in se vse bolj bližalo. Tedaj pa sta temo že razparala pramena svetlobe, ki sta kakor lovki velikega polipa otipavala cestišče, zavito v gosto m^lo. Napeto sem gledal v cesto pred sabo in požvižgaval veselo melodijo. Nenadoma se je ob cesti nekaj premaknilo. Zagledal sem vitko postavo nekega dekelta, zavitega v plašč, ki mi je mahalo z roko. 2iavrl sem ter odprl vrata avtomobila, da bd vpražal, kaj želi. Tedaj pa sem že zaslišal njen zveneči glas: »Oprostite, ali peljete proti Ljubljani?« »Da,« sem ji kratko odgovoril. »Bi lahko prisedla, prosim?« je še zaprosila. »Kar izvolite,« sem prikimal. »Lahko tudd na zadnji sedež, če želite.« »Hvala lepa. Bom kar tu poleg vas,« mi je z nasmehom odgovorila. Nagnil sem se proti njej, ji pomagal zapreti vrata, pri tem pa sem začutil njen neupadljivi vonj. Dodal sem plin in odpeljala sva se. Dolgo sva molčala. Končno sem le prekinil molk. »Kar hladno je, ali ne?« sem dejal v nekoliko brezbrižnem tonu. »Da, precej,« je zamrmrala. S^aj šele sem si jo bolj ogledal. Bila je stara kakšnih dvajset let. čeprav je bila že zrelo dekle, je bdlo na njej nekaj otroškega, nedolžn^a. Kljub temu da sva bila v polmraku, sem lahko opazil, da so poteze njenega obraza skladne in da je zelo lepa. Obraz so ji obkrožali bujni plavi kodri, ki so ji padali na ramena. Pod visokim čelom pa sta ji žareli očesi kot dva velika smaragda. Mislil sem, da sanjam. Ali je mogoče, da tu, sredi te puste noči srečam takšno bitje? Z roko sem si pomel oči, toda privid ni izginil. Spet sem se ozrl k njej. Predramila se je Iz razmišljanja. Nasmehnila se je, pri tem pa so se zasvetili njeni biserno beli zboje. Srce mi je začelo hitreje utripati. Bil sem v zadregi in nisem vedel, kaj bi rekel. Končno sem izvlekel iz žepa zavojček cigaret in jih ji ponudil: »Kadite?« »Ne, hvala. Poskušala sem že, a potem samo Icašljam.« Vožnja se je nadaljevala po vijugasti cesti, prosuti s kamenjem, zato sem nekoliko počasneje vozil. »Slaba cesta.« »Da, obupna,« je odgovorila. »Ali večkrat vozite tako pozno?« »Včasih. Sem namreč trgovski potnik, pa me noč zateče tudd na poti, ko se vračam domov.« »Jaz pa sem prav danes imela smolo. Zamudila sem zadnji avtobus in tako se nisem mogla pravočasno vrniti. Zjutraj moram iti na predavanje iz angleščine. Odločila sem se, da bom stopala. Neki šofer je bdi vsiljiv in nesramen, zato sem izstopila in peš nadaljevala pot, dokler me niste vi ustavili.« Prekrižala je nogi, pri tem pa ji je zdrknilo krilo do sredine stegen. Hitro ga je popravila, pri tem pa rne je sramežljivo pogledala. Naredil sem se, kot da tega nisem opazil. S podeželske ceste sva zavila na lepo, asfaltirano. Vožnja je postala udobnejša, pKJskakovanje in škripanje pod kolesi je utihnilo. Povečal sem hitrost. Po glavi so mi rojile čudiie misli, še nekaj trenutkov in bo lepo bitje bo odšlo, odšlo za vedno. Vedel sem, da bom po njenem odhodu zelo osamljen. Pripeljala sva se do predmestja Ljubljane, še nekaj uUc in bližala sva se srediču. Prosila me je, da bi ustavil pri nebotičniku. Zapeljal sem k pločniku in ustavil. Zahvalila se mi je in mi podala roko v slovo. Obdržal sem njeno roko v svoji in se ji zazrl v oči. »Vas bi lahko še kdaj videl?« sem vprašal omahujoče. Povesila je pogled, trenutek razmišljala, potem pa prikimala. Močneje sem stisnil njeno roko in jo ix>časi potegnil k sebi. Ni se branila. Molčala sva, toda stisk najinih rok in pogled oči je bil dovolj zgovoren. Prižel sem jo im prsi in jo poljubil. Potem pa je glavo naslonila na moZdaj pa še džipa naj ne bo na mestu,« je zabrundal, »In akcija je zagotovo propadlal« t v 4 letih so veliko pogozdili Gozdno gospodarstvo Brežice je od 1964 do 1968 zasadilo 364 ha intenzivnih nasadov iglavcev, od tega v zasebnem sektorju nekaj nad 172 na, v gozdovih družbenega sektorja pa blizu 192 ha. V štirih letih je kolektiv vložil za vzdrževanje in ustanavljanje nasadov 2,385.000 dinarjev. Pozor, živina na cesti! Občinska skupščina Brežice zahteva povsod pred naselji postavitev prometnih znakov, da je na cesti živina. Na cestah I., II. in III. reda je za to dolžno poskrbeti Cestno podjetje. RADIO BREZICE PETEK, 14. NOVEMBR.4: 18.00 —18,10 — Napoved programa in poročila. 18.10—18.30 — Nove plo-Sće RTB, obvestila in reklame. 18.30—19.30 — Glasbena oddaja; Izbrali ste sami. NEDELJ.%, 16. NOVEMBR.V: 11.00 — Domtiče zanimivosti — P*rihodnji teden v republiški skupščini — Komentar s seje splošnega abora in občinske skupščine Brežice — Damjan Vahen; Zgodovinske in turistične zanimivosti — Nemške demokratične republike — Za naše kmetovalce — Sorta jabolk zlati delišes (inž. Olga Lub-šina) — Nedeljski inteirvju z oktobrskim nagrajencem Stankom Rebernikom — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinanatografov. 12.45 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 18. NOVEMBRA: 18.00 —19.00 — Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in filmski pregled. 19.00—19.30 — Iz diskoteke zbirateljev plošč zaba\ne glasbo — glasbena oddaja. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški ■ porodnišnici rodile: Terezija Jurič iz Podgore — Rajka, Olga Levstik iz Krškega — Suzano, Štefanija Vrtovšek iz Kompolja — Antonijo, Jožefa Lubšina iz Globokega — Metko, Marija Jurkas iz Vel. Obreža — Andreja, Ljerka Kovačič iz Marije Gorice — Roberta, Marija Kunej iz Jablanice — Marjanco, Vida Peteline iz Brežic — Sama, Matilda Križnik iz Podgorja — Silva, Zora Komar iz Senkovca — deklico, Marija Zivrt-der iz Laduča — dečka, Marija Ocvirk iz Orešja — dečka, Slobo-danka Koželj iz Sevnice — dečka in Ana Zupan iz Krmelja deklico. — čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NFSRFČ Pretekli teden .so se ponesrečili in so iskali pomoči v brežiški bolnišnici- .lože (iu&iM‘rin. žagar iz 2upelev-ca. se je usekal s sekiro v desno nogo; Jelica Topol, gospodinja iz Laduča, je padla z lestve In si poškodovala glavo; Jože Kozik, upokojenec^ IZ Nove gore, je padel na poti in .sl poškodoval hrbet; Ana Komar, go.spodinja iz Starega grada, je padla na dvorišču in si poškodovala desno nogo; Avgust Pavšič, zidar Iz Vel. Malence, je padel z mopedom In si poškodoval levo roko in glavo. Danes tebi, jutri morda meni Socialistična zveza v Brežicah poziva občane k solidarnosti Vest o potresu v Banjaluki je v tre-nutku sprožila seizmografe človeških src. Od prvega dne dalje se steka pomoč nesrečnim ljudem, ki jim je narava neusmi-jeno pretrgala ustavljeni tok življenja, V takih trenutkih vsi enako mislimo. Občinska skupščina, šola in delovne organizacije v občini so takoj pokazale so-Udarnost do prizadetih. Da bi tekla akcija bolj enotno, je ViVršni odbor občinske 'conference 6, septembra sklical posvet s oredsedstvom sindikalnega sveta, g predsedniki krajevnih odborov SZDL< predstavniki skupščine, Rdečega krita. Zveze komunistov in Zveze mladine Sprejeto je bilo stališče, da bi zbirali predvsem denarne prispevke. Zbiranje pomoči delovnih organizacijah, v šolah in on obrtnikih je dolžan organizirati občinski sindikalni svet. Delovne organizacije \n šole naj bi prispevale enodnevni zaslužek ter najmanj 1000 dinarjev iz sklada skupne porabe. Podjetja in šolski zavodi. ki nimajo skladov, so tega prispevka opro. ščeni. Za obrtnike je predviden najnižji prispevek 30 dinarjev. Učenci in dijaki naj prispevajo vsak po 1 dinar Zbiralno akcijo na terenu je dolžna or-lanizirati Socialistična zveza pod pokroviteljstvom Rdečega kriia. Izvršni odbor je sklenil, da morajo krajevni odbori SZDL takoj sklicati vse organizacije in ustanoviti štabe odgovorne za potek akcije. Va'c amo v primeru, če bi po i.mrti izročili zemljo v občinsko last. Ena takšna pogodba je bila letos v Brežicah že napravljena. Darovalec je odšel v dom počitka, kjer ima vso oskrbo. Za izročitev zemlje se stari ljudje neradi odločijo. Boje se, da jim bližnji sorodniki ne bi hoteli potem prav nič več pomagati. Tako pa jih le še navežejo nase z upanjem na dediščino. 46 denarnih kazni Sanitarna inšpekcija je letos pregledala 436 trgovin, gostiln, mesnic, slaščičarn in pekarn. Higienski pogoji se boljšajo iz leta v leto, najvidnejši pa je napredek pri ureditvi trgovin. Manjše kršitve higienskih predpisov je inšpekcija kaznovala v 46 primerih. 666 ponovnih pozivov Svet za zdravstvo v občini Brežice ugotavlja, da je fluo-rografiranje prebivalstva junija uspelo. Udeležilo se ga je 98.9 odst. prebivalcev, starih nad 24 let. 666 udeležencev je prejelo vabilo za ponovni pregled pri zdravniku za pljučne bolezni. Fluorogra-firanje je odkrilo pri njih bolezenske spremembe pri njih na pljučih in na srcu. Kontrolo nad temi bolniki je prevzel protituberkuloznl dispanzer Brežice. Na novo odkrita obolenja že zdravijo bodisi v domači oskrbi, bodisi v bolničnicah. V torek na seji skupščine Na seji 11. novembra sta oba zbora občinske skupščine obravnavala poročilo o delu in problematiki sveta za zdravstvo, socialno varstvo in _______^............... varstvo družine v letu 1969. jih oddali v rejo, hitro izbćlj- Sprejeli so statutarni odlok o pravicah in dolžnostih ter načinu izbire delegatov občine Brežice na zasedanjih slovenske skupščine. Dopolnili so odlok o območjih, na katerih je dovoljeno saditi ribez in zeleni bor. V razpravi je bil nadalje predlog za zvišanje družbene pomoči borcem in študijskih pomoči njihovim otrokom. Šolski aktivi tekmujejo Za mladinske aktive v osnovnih šolah brežiške občine je vodstvo zveze mladine razpisalo podobno tekmovanje, kot je že tradicionalno pri Zvezi prijateljev mladine. Na njem bodo ocenjevali sodelovanje aktiva s šolskimi in športnimi društvi, uspehe na tekmovanjih, sodelovanje mladincev v krožkih, učne uspehe itd. Pokaži, kaj znaš Prihodnje leto do 21. maja bo končno tekmovanje Pokaži, kaj znaš, in takrat bodo zmagovalci prejeli lepe nagrade. Občinski komite Zveze mladine v Brežicah je imenoval v tekmovalno komisijo Franca Keneja, Marjana Klemenčiča in Marinko Zorko. Fero Pečnik s štiriletno lipicanko, za katero so tujci Mokricam že večkrart ponujali milijon S dinarjev. (Foto: Jožica Teppey) POGOVOR O ŠPORTU, KI PLEMENITI ČLOVEKA Iskri konji bodo še vozili svate Lepa narava, konji in dobro gostinstvo želja mnogih turistov Civilizacija je prinesla s seboj naglico. Kult avtomobilizma je zamenjal sožitje z naravo. »Pri nas pomeni avtomobil trenutno simbol uspešnosti, mnogo več kot to, da nam pomaga premagovati daljave,« modruje Fero Pečnik, učitelj jahanja v Mokricah. »Pa mislite, da bo to minilo?« »Prav gotovo, toda treba je časa.« »Ali menite, da ima konjski šport pri nas prihodnost?« »O tem sem prepričan. Za turizem lahko veliko pomeni. Ljubitelje dobiva tudi med našimi ljudmi, toda trenutno je to bolj modna muha kot potreba. Za ravnanje s konji je potrebna vzgoja, ljubezen do živali. S konjem moramo biti pozornejši kot z avtomobilom. Konjski šport je vezan na študij živali.« »Se že dolgo ukvarjate s konji?« »Odkar pomnim. Celo med narodnoosvobodilno vojno nisem bil brez konja. Sedem mesecev me je spremljal v boju. Konje im*am tudi doma. Bil sem upravitelj v raznih žrebčarnah in soustanovitelj prvega konjskega športnega kluba v Mariboru takoj po vojni. Zame je delo s konji pomenilo življenjski študij. Cim bolj spoznavam ljudi, tem raje imam konje.« »Letos ste zmagali na ka-sa.ških dirkah v Mariboru, kajne?« »Da, dobil sem prvo nagrado, a samo toliko, da sem imel za potne stro.ške. Glovek mora biti idealist, če se hoče ukvarjati s konji.« »Ali tujci cenijo naše konje?« »Zelo. Poznam njihove 1&' skave ocene, ker kupujem nje konje. Obsojam pa birokracijo, k‘ spremlja prevažanje Živah-Na železnici ravnajo s prem^' gom lepše kakor s konji-Mnogo nesreč se je že zgodilo zaradi nepazljivosti. To mi ni všeč, ker kaže na pomanjklji' vo vzgojo. Plemenite živali so izenačene z običajnim tovorom, vagoni stoje na postajan oele dneve, ne da bi se kdo zmenil za najnujnejšo oskrbo. To ni pretiravanje, to sem doživel.« »Je res, du se poslavljate od Mokric?« »Da, za nekaj časa bom v Holandijo in Nemčijo. Tu me bodo nasledili mlajši.« M v BRESTANIŠKI ELEKTRARNI DELAJO NOČ IN DAN Že dva meseca s polno paro! Vodno energijo nadomeščajo termoelektrarne S SOBOTNEG.-^ SREČANJA OGRONOMOV IN KMETIJSKIH TEHNIKOV: v novi hladilnici Agrokombinata Krško. (Foto: M. Legan) Od konca septembra dalje obratuje Elektrarna Brestanica z vsemi zmogljivostmi. Na mesec proizvede po petnajst milijonov kilovatnih ur. To je iiajvečja proizvodnja, ki jo zmore. Na ta vzpon je vplivala dolga suša. Hidroelektrarne so zaradi tega močno zmanjšale obratovanje. Razen tega je nastala še okvara v trboveljski termoelektrarni. Popravljena bo do 15. decembra. Za nekaj ur se ustavi Elektrarna v Brestanici le včasih v nedeljo, da sčistijo kurišče, seveda samo z dovoljenjem razdeljevalne službe v Ljubljani. Za prejšnjo proizvodnjo je zadostoval premog s Senovega, toda zdaj so ga morali do- Obvezno 10 ur prve pomoči Komisija za prometno varnost v Krškem predlaga skupaj z Rdečim križem, sindikatom in Avto-moto društvom obvezne tečaje pr\e pomoči za vse bodoče amaterske voznike. Tak cečaj na^ bi kandidati obiskovali vzporedno s tečajem za šoferje. Koncert učiteljskega zbora Občinjjka konferenca SZDL je za dan republike povabila v goste učiteljske pevski zbor Emila Adamiča iz Ljubljane. Koncert bo 28. novembra popoldne v Krškem, zvečer-pa v Brežicah. ZA ŠEST KILOMETROV CESTE 90 MILIJONOV STARIH DINARJEV Poplačana vztrajnost mimo načrta Leskovčanom je zmanjkalo denarja - Na vse prošnje še niso dobili odgovora - Kaj bodo ukrenila transportna avtobusna podjetja? Pred osmimi meseci, ko je Ciril Plut začel vrtati za pomoč pri asfaltiranju ceste v Leskovcu, najbrž ni nihče mislil, da bo to veljalo 90 starih milijonov. Kdo ve, če ne bi celo najvztrajnejši vrgli puške v koruzo? Tovariš Plut, ravnatelj le-skovške šole, je v pogovoru mimogrede omenil, d^ ta občinska cesta letos ni bila predvidena za modernizacijo. »Kako vam je kljub temu uspelo dobiti zanjo toliko denarja?« sem vprašala. KVINT Bergerjev kvintet: to nedeljo v krški občini Potem, ko so v poleglih niesecih zabavali goste v Igličnih turističnih in rtn.'.-8ih krajih, so člani ansam-t»la BERGER pripravili za *itiše kraje in svoje obisKe zanimiv nov spored, s .cate-rim Se bodo prvič predsta-to nedeljo v krški občili Naj Se fKjvemo, da so ^•edtem izdali tudi novo veliko ploščo s svojimi vižarr.i, gre že dobro v prodajo. V nedeljo, 16. novembra, bodo nastopili v tehle krajih. v Zdolah — ob 9. uri dopoldne; na Velikem Trnu — .>b 11. uri; na Raki — ob 15.30; v Podbočju — ob 17. uri in v Velikem Podlogu — ob 19.30. Bergerjevi godci in priljubljena mlada pevka Melita Avsenak vas vabijo na svoje zabavno-glasbene prireditve! Pridite, naužili se boste veselja in zadovoljni odšli z gostovanja! »Najprej smo sami segli v žepe, potem smo iskali moralno podporo za uresničitev naših načrtov pri skupščini. Dobili smo jo. In ker spada del naselja pod Krško, nam je mestna krajevna skupnost odstopila 15 milijonov Sdin.« »Koliko so prispevali prebivalci?« »Vsaka hiša ob cesti p>o 60.000, bolj oddaljene po 35.000 Sdin. V naselju Gmajna pa so iz sleherne hiše dali po 60.000, ker je ta cesta manj prometna od ostalih.« »Kdo vse vam je pomagal?« »Občinski cestni sklad je dal 12 milijonov in naknadno še 10 milijonov za kanalizacijo, drenažo in razširitev -ceste. Skupščina je na zadnji seji sklenila najeti 21 milijonov Sdin posojila, iz katere^ bomo še letos ali pa na pomlad naredili zaporno plast na cesti. Veliko - so nam pomagale delovne organizacije. Jih bom kar naštel: Kovinarska, Agrokombinat. Labod, Splošno mizarstvo. Transport, Preskrba, Papirkonfekcija, Elektro Celje, Pionir Novo mesto, Gorjanci Novo mesto in Splošno obrtno podjetje Krško. Njihov skupni prispevek je 22 milijonov. V teku so še razgovori z brestaniško Elektrarno, Imperialom, No-votehno in IMV Novo mesto. Tudi s Celulozo, ki zaposluje okoli sto delavcev iz našega datno naročiti v Zagorju in Kanižarici. Veliki kupi goriva kopnijo kakor sneg. Povpraševanje po prernogu je to jesen zelo naraslo. Rudnik Senovo ima prodano vso proizvodnjo do konca leta. Podobno je najbrž tudi drugod. Pa ne le zaradi termoelektrarn, ampak zaradi povečane p>ora-be nasploh. Krvodajalcem prost dan! Na razširjeni seji občinskega odbora Rdečega križa v Krškem so pred dnevi predlagali' vodstvom delovnih organizacij, naj bi krvodajalcem na dan odvzema krvi omogočili dela prost dan. V tem primeru bo odziv gotovo večji, kot je bil sicer. Predstavniki Rdečega križa želijo, da bi krvodajalske akcije preložili na primernejši čas. kajti v poletnih mesecih se število darovalcev zaradi dopustov avtomatično zmanjša. Po njihovem mnenju bi dobili največ krvodajalcev v decembru kot je to predvideno letos. Sindikat zbira pomoč Do sobote, 15. novembra, morajo vse osnovne sindikalne organizacije sporočiti občinskemu svetu, kolikšno pomoč so namenile Banjaluki. Zgled jim je dal občinski sindikalni svet s prispevkom 1.000 dinarjev. Denarne prispevke zbirajo tudi šolski otroci. Med njimi je organiziral akcijo Rdeči križ. okoliša, se dogovarjamo za pomoč. Prošnjo smo poslali obema transportnima podjetjema: Izletniku in SAP.« »Rekli ste, da je cesta občinska. Je zelo prometna?« »Vsak dan pelje po njej 28 avtobusov, veliko tovornjakov in še več osebnih vozil. Poleti je bila polna prahu in tako jamasta, da je bilo še v avtomobilu težko vzdržati, kaj šele na kolesu. Ob slabem vremenu so prah zamenjale luže in blato, kadar pa je bil visok sneg, pa niti avtobusi niso mogli voziti po njej. n • Zdaj smo na konju, čeravno BrUCOVailje V Krskem nam denarja še manjka. V hotelu Sremič bo 28. no- Iskreno se zahvaljujemo vembra tradicionalni mladin- vsem, ki so nam pomagali, in upamo, da se bodo odzvali tudi tisti, ki na prošnje še niso dali odgovora.« ski ples z brucovanjem. Prirejo ga klub posavskih študentov občir Krško in Brežice. Da bo le kruha za več Mizarstvo Krško bo konec leta slavilo desetletnico obstoja. V tem času se je kolektiv povečal od 20 na 120 delavcev. Raztreseni so v šjtirih obratih: v Krškem, Brestanici, Kostanjevici in na Prekopi. SOP- Specializirano podjetje za industrijsko opremo - KRŠKO vabi k sodelovanju KVALIFICIRANE IN VISOKO KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE IN KLEPARJE Za ol)vrslila vprašajlr osebno na upravi v Krškem, Gasilska ulica 3, ali po telefonu 71-115. Premoga spet primanjkuje Povpraševanje po p'^emogu je to jesen spet močno poskočilo. Rudnik Senovo ima do konca leta prodano vso proizvodnjo. Premoga bodo letos nakopali 270.000 ton, kar je približno toliko kot lani. Odjemalci zaostajajo s plačilom in mnogi od njih dolgujejo rudniku za več mesecev. Na jK>večano porabo premoga vpliva že nekaj časa pomanjkanje vodne energije, pa tudi poraba v gospodinjstvu je narasla. Razstava bo prezimila Gradivo stalne razsUive Muzeja narodne osvoboditve Iz Maribora so uskladiščili v brestaniškem gradu do ur;-hodnje pomladi. Sele ko se bo ogrelo, ga bodo pred»ta-vili Krčanom. Razstavo na meravajo potem prenesti v Brežice in Novo mesto. Podjetje se je usmerilo na izdelovanje stavbenega pohištva in notranje opreme poslovnih lokalov. Opremi loka-lo\ je namenjenih približno 30 odst. celotne proizvodnje. Obrata na Prekopi in v Kostanjevici sta med seboj oddaljena štiri kilometre. Prej ali slej ju nameravajo združiti, ker središče mesta ni pravi kraj za to dejavnost. Kostanjevico to kazi, razen tega so mizarji tam utesnjeni. Z otoka se bodo zato umaknili. Kleparji so se prav tako odločili za tak korak. Novo^ delavnico si gradijo onstran mostu. O tem, kje bo stal nov obrat, bo imela prvo besedo komisija za odrejanje lokacije. Graditi še ne bodo mogli takoj, ker podjetje nima lastnih sredstev. Računajo, da bi v novem obratu povečali število zaposlenih na 80. Trenutno jih dela v obratih na Prekopi in v Kostanjevici 45. Črpalka v Brestanici Letos, najkasneje pa spomladi prihodnje leto, bo v Brestanici dograjena bencinska črpalka. Sprva jo je mislila prevzeti Preskrba, toda zdaj jo Pionir gradi za podjetje Petrol. V Brestanici je nujno potrebna. Rudnik In elektrarna Imata veliko tovornih vozil, v obeh krajih, na Senovem in v Brestanici, pa je tudi veliko osebnih avtomobilov, in vsi ti so morali po gorivo v Krško. Za naprej torej ni tako pomembno, če bo obrat dva kilometra bliže ali dlje, ampak to, koliko delavcev bo zaposloval, Razprtije, ki bi utegnile nastati zaradi lokacije, bi le poslabšale medsebojne odnose. To gotovo ne bi bilo v prid nadaljnjemu razvoju te panoge, ki lahko zaposli predvsem moško delovno silo in tako pomaga ne le Kostanjevici, ampak tudi Prekopi. Več živahnosti! v torek, 25. novembra, bo v Krškem občni zbor občinske zveze za telesno kulturo. Ključ za izvolitev delegatov v društvih je pred dnevi določil izvršni odbor zveze. Vsaka telesno vzgojna organizacija bo delegirala v občni zbor po dva člana. Na zbor bodo vabili predstavnike dru-žbeno-političnih organizacij skupščine ter predstavnika Zveze za telesno kulturo Slovenije. Namen tako širokega zastopstva je, da bi v prihodnje poživili delo občinske zveze. O novih vodstvih so se zato posvetovali z izvršnim odborom občinske konference SZDL. Zapostavljena množičnost Sredstva za telesno vzgojo so v krški občini dokaj skromna. Občinska zveza je dobila iz proračuna samo dva in pol milijona starih dinarjev. Denar so razdelili med 13 društev. Odbor občinske zveze je prepričan, da imajQ preveliko prednost vrhunski športi, zato v občini pogrešajo množičnost. Najbolj delovna društva sa kljub skromnim pogojem v Brestanici, Krškem, na Senovem in Leskovcu. Trgovina nudi premalo Občani še vedno menijo, da jim trg*" v Krškem ne nudi vsega tistega, kar bi potrebovali in kar pričakujejo od nje. Zato so s tem večjim veseljem sprejeli napovedi v sestavku »Veste za nove trgovske hiše« v zadnji številki Dolenjskega lista, kjer so Tvedeli za načrte domačega trgovskega podjetja Preskrba. IMPERIAL izvaža na vzhod Do konca leta bo tovarna čokolade Imperial iz Krškega prodala na tržišča vzhodnih držav za 1 milijon dinarjev izdelkov. Letos podjetje ugodno posluje, -oolje kot kdaj poprej. S 85 zaposlenimi bo doseglo bruto-produkt 900 tisoč dinarjev. GOSPODINJSKI PRIPOMOČKI V prodajalnah ELEKTROTEHNE v Krškem in Sevnici imajo vedno veliko izbiro gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Posebno ugodno prodajajo štedilnike vseh vrst, pralne stroje in hladilnike. Tudi druge manjše električne pripomočke, kot so sesalci za prah, mikserji, pekači, likalniki, mlinčki za kavo in podobno, boste najlažje izbrali v ELEKTROTEHNI. (PO-E) KRŠKE NOVICE ■ UPOKOJENCE SO POVABILI. V tovarni papirja so se za tridesetletnico podjetja spomnili upokojencev. Za jutri so povabili na razgovor s predstavniki samoupravnih organov in direktorjem tfer na ogled tovarne vse bivše delavce, ki so v podjetju dočakali upokojitev. Teh je sedaj že 135. Taka srečanja postajajo že tradicionalna. Upokojenci vsako leto znova poudarjajo, da zelo radi prihajajo v svoj kolektiv. Po končanem razgovoru Jih nameravajo jutra odpeljati z avtobusi na kosilo v Kostanjevico, kjer bo tudi družabno srečanje. ■ KARATE TEČAJ — Karate klub bo v kratkem organiziral začetni tečaj za ženske in moSke, ki so dopolnili 15. leto. Mlajših ne vpisujejo. Interesenti se lahko prijavijo v tečaj vsak torek In četrtek od 19. do 20. ure v šolski telovadnici. ■ NOVO AVTOBUSNO POSTA-JALIftCE. Odkar je železnica pri- čela elektrificirati progo na postajnem območju, 80 ukinili avtobusno postajališče pri gostilni Cetin. Ustavljanje avtobusov je oviralo cestni promet In delo ob progi, zato so prestavili postajališče k obratu družbene prehrane. Tam je predvidena tudi bodoča avtobusna postaja. SAMO DO 20. NOVEMBRA JE CAS. Društvo šoferjev in mehanikov bo v začetku decemb. orgam-zlralo tečaj za poklicne voznike motornih vozil. Prijave zbira krški »Izletnik« do 20. tega meseca. Prijavite se pravočasno! OBETI ZA BOUSE ZVEZE. Na nedavnem sestanku o usklajevanju voznih redov so železničarji obljubili precej boljše zveze z Zag^ bom in Zidanim mostom. Predvidevajo, da bodo po končani elektrifikaciji najkasneje po 1 jan^ arju 1970 vpeljali precej novih električrdh vlakov in tako izboljšali zveze za prihode na delovno mesto in v Solo. \i ZLATOPOROCENCA FRANČIŠKA IN CIRIL RENKO. (Foto: M. Legan) ZLATA POROKA V TRŽIŠČU „Nisva pričakovala raja" v soboto sta slavila 50 let skupnega življenja Frančiška in Ciril Renko iz Tržišča PREDLOGI OŽJE DOLENJSKE IN SPODNJEGA POSAVJA Prvi mora biti družbeni interes! Na vprašanja o gospodarjenju z gozdovi odgovarja Marjan Gabrič Predsednik občinske skupščine v Sevnici ter poslanec republiškega zbora Marjan Gabrič je 14 let delal v gozdarstvu kot vodja gozdnega obrata in gozdarski inšpektor, ^opravljal pa je še nekatere druge dolžnosti. Ker so se te dni končale javne razprave o gozdarstvu, smo ga zaprosili za nekaj odgovorov. Meteorski vzpon LISCE Izšla je tretja številka tovarniškega glasila konfekcije LISCE, katere uvodni sestavek je posvečen 14.-letnici obstoja podjetja. V njem je direktor finančno računovodskega sektorja Franc Ogorevc s številkami prikazal izreden vzpon LISCE, ki je leta 1955 začela s petimi zaposlenimi, 62.000 dinarji celotnega dohodka in 19.000 kosi izdelkov, letos pa je samo v prvem polletju 965 zaposlenih naredilo, 3.189.000 kosov izdelkov, vrednih 57.109.000 dinarjev. Načrti predvidevajo, da bodo do konca leta 1974 povečali število zaposlenih na 2.025 delavcev, vrednost proizvodnje pa na 202 milijona dinarjev, za kar bodo investirali še 28 milijonov din. Kje načrt za preureditev kmetije? če bomo hoteli napredovati v kmetijstvu, se bo moralo vse več zasebnih kmetij delno preusmeriti ter uvajati nove proizvodne postopke, ki bodo stalno zvečevali de-lovTK) storilnost in donosnost kmetovanja. Pot do tega pelje vedno čez načrtovanje. V sevniški občini se je nekaj kmetov že odločilo, da bo začelo drugače, posnemali p>a jih bodo tudi tisti, ki zdaj iz previdnosti še Čakajo. Ker se masikdo ne ve kam obrniti za načrt preureditve kmetije, sporočamo, da ima poslovno združenje Styria iz Celja naprodaj tipske načrte, ki jih je mogoče dobiti p>o nepretirani ceni. Podvrh: ponovljene zahteve Na Podvrhu nad Blanco so sklicali sestanek krajevne organizacije SZDL, posvečen težavnemu položaju prebivalstva tamkajšnjih krajev, ki se ukvarja s kmetijstvom. Ljudje so postavljali stare zahteve, da je potrebno izboljšati razmere v kmetijstvu ter zagotoviti kmetom socialno varnost. Šentjanž: spet o telovadnici 6. novembra je bil sklican posvet o gradnji nujno potrebne telovadnice pri osnovni šoli v iSentjanžu, ki bi bila hkrati tudi prostor za prireditve v tem kraju. Poročilo o dosedanjih prizadevanjih je pripravil Jože Bavec, ravnatelj šole. Na občini se zavedajo, da je gradnja potrebna, vprašanje pa je, kje dobiti ves potrebni denar. sevniSki ■ IZLETA NK BO. Turistično druStvo je pripravljalo aMjpbusni Izlet v zloglasno koncentracijsko taborišče Dachau pri Miinchnu. Ker ni bilo dovolj prijav, tega ne bodo uresničili. ■ v .^LI — 170 KOSIL. Sev-niSka osnovna dola, ki je ena največjih v Sloveniji, mora zaradi prevoaov otrok zagotoviti tudi prehrano. v šolski kuhiixji pripravljajo na dan kar 170 kosil, vsi otroci pa dobijo tudi malice. ■ HITIJO 7. GRADBENIMI DELI. v stolpu sevni&kega gradu, kjer bo delovala lokalna radijska postaja, hitijo z gradbenimi in mizarskimi deli. Navzlic temu pa ne bo mogoče odpreti postaje že za dan republike, so nam dejali delavci na gradu. ■ SPET V KI.liRU. SevniSki mladinski aktiv namerava poživiti aktivnost v mladiaskem klubu. V ta namen bodo obnovili notranjost klubskih prostorov, da bo za mladino bolj privlačno. ■'NIIICE Z IZGUBO. Na sestanku aktiva ZK v Komunalno stanovanjskem podjetju so sklenili, da se je trenutno najvažnejše prizadevati sl, da ne bo noben obrat posloval z izgubo. Ce pa bi vseeno kazalo iia prinmtvjkljaj, je treba njegovo dejavnost zmanJSati, kolikor je mogoče. To je v skladu s priporočili občiaske skupščine. Kar trinajst mlado*PRIMER DRNOVO«: na sevni.^ki železniški postaji obnavljajo znake, ki opozarjajo na križanje z železniškimi tiri. (Foto: M. L.) )PBESKRBA (ijasiHiasaasss KRŠKO Vam nudi v svoji prodajalni :XKLKZN1NA v KrHkcni vse vrste gradbenega, voduinstalacijskeKa in elektroinntulacijskegu materialu. Kteklo, porcelan, barve — lake, kemikalije ter lovske in športne potn‘li.ščine po konkurenčnih cenah. Posebno ugodnost nudimo pri nakupu gosiMnlinjskili in akustičnih aparatov ter emajlirani posodi. Za obisk se priporcču kolektiv! a a a a a a a M. L. Poziv k ostrejšim kaznim Svet KS meni da bi nujno morali poostriti odnos do tistih, ki kazijo podobo naselja Mg* ________________ DOLENJSKI LIST PO KONČANIH RAZPRAVAH O GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Enakost misli vseh prizadetih Pripombe in predlogi k cenam, odkupu, vzdrževanju gozdarske službe, znova pa tudi k delitvi občine na dve gozdnogospodarski območji Podpiramo večino stališč o sedanji in prihodnji ureditvi gospodarjenja z gozdovi, ki jih je pripravil republiški izvršni svet, vendar imamo nekatere svoje pripombe in predloge, ki naj bi jih pri sprejemanju končnih odločitev tudi upoštevali. Nekako tak je najvažnejši sklep po razpravah v družbeno-politič-nih organizacijah, na seji občinske skupščine ter na shodih kmetov-lastnikov gozdov. Iz gradiva o javnih razpravah s kmeti ter iz razgovora z nj^i je mogoče ugotoviti, da so ljudje spoznali, da je gozd splošno družbeno bogastvo, ki v vsaki urejeni družbi zahteva poseben način gospodarjenja. Zato tudi ne zahtevajo, da bi v njih vsakdo delal po svoje, ne meneč se za splošen pomen gozdov in gozdarstva. Niso pa zadovoljni z nekaterimi konkretnimi rešitva-nii. Tako menijo, da imajo kot lastniki gozdov premalo Presežek za rezervo Iietošnji dohodki občinskega proračuna bodo, kot je mogoče skisati iz dosedanjih podatkov, presegli pričakovanja za približno 9 milijonov starih dinarjev. Izdatki proračuna bodo tolikšni, kot so bili planirani, presežek pa je občinska skupšči-skupščine namenila za rezervni sklad. Izmed posameznih občinskih dohodkov bo prispevek iz osebnega dohodka večji za 6,6 odst., od obrtništva za 15,4 odst., od prometa blaga na drobno za 10 odst., medtem 'ko bodo prispevki iz osebnega dohodka od kmetijstva toMkšni, kot je bilo predviđeno. Kdo je brez dela? Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je v občini Trebnje . prijavljenih okoli 200 ljudi, ki iščejo delo. Dve tretjini vs^ je nekvalif>;c:rmiih, dobra četrtina pa polkvalifici-nmih. Samo nekaj je ljudi, ki so kvalificirani ali ki imajo kako strokovno šolo, pa so brez dela. Ker podjetja povprašujejo za kvalificiranimi delavci in vajeno!, je razumljivo, zakaj se prizadeti bolj ne zanimajo za pridotttev kvalifikacije. V ta namen bi v občini priredili tečaje, vendar Tanje ni pravega zanimanja. vpliva na odločanje o gozdnogospodarskih načrtih, o finančnih ter proizvodnih načrtih, zlasti pa na odkupne cene, ki so prenizke in dajejo premalo dohodka. Kmitje v trebanjski občini — podobni predlogi so tudi drugje — zahtevajo samostojen samoupravni organ, ki bo imel več pristojnosti. Glede odkupa lesa je pretehtalo stališče, naj bi še naprej les odkupovalo gozdno gospodarstvo, saj bi sproščen odkup sprva resda povišal cene, kasneje pa bi se cene znova zmanjšale, zaradi prekupčevanja “najbrž še pod sedanjo raven. Kmetje so znova poudarjali, da je sedanja gozdarska služba predraga in da jo je treba poceniti. Dejali so tudi, naj bi biološko amortizacijo plačevali le od prodanega ali darovanega lesa. Ob tej priložnosti so v občini opozorili na star problem, ki ga v sosednjih občinah ne poznajo. Trebanjska občina je razdeljena na dve Dol. Nemška vas: kmalu tečaj v začetku decembra se bo v osnovni Šoli v Dol. Nemški vasi začel tečaj za kmetovalce, ki ga prirejata aktiv ZMS Ponikve in krajevna organizacija SZiDL v sodelovanju z delavsko univerzo v Trebnjem. Denar za tečaj je zagotovljen, predvidoma bo tečaj trajal tri zime po tri mesece. K obiskovanju ie vabljenih k^r največ ljudi, zlasti mladih. 2. G. gozdni gospodarstvi, ki imata vsaka svoje načrte in svoje probleme. To ovira enotno gospodarjenje, povzroča pa še nekatere druge nevšečnosti, ker so lastniki gozdov v Mirenski dolini prej dolgo sodelovali z bližnjim Novim mestom, zdaj pa spadajo k Brežicam. Pristojni v občini menijo, da je treba pustiti odprta vrata tudi za možnost spreminjanja mej gozdnogospodarskih območij. Tudi v trebanjski občini podpirajo zamisel, da bi v republiki ustanovili poseben sklad, ki bi omogočal hitrejšo obnovo izsekanih gozdov. Le na ta način je mogoče zagotoviti enotnejše gospodarjenje v vsej Sloveniji, ki ima silno različne gozdove, od zelo bogatih do zelo revnih. M. L. Vel. Loka: žago bodo mo^^^rni^irali Na sestankih na območju, ki ga obsega žaga na Velilci Loki, se kmetje že dalj časa pritožujejo zaradi slabo razrezanega lesa, ki mu odslužene naprave niso več kos. Ker so se razmere po ukinitvi žage v Trebnjem še poslabšale, namerava podjetje Hrast šentiovrenc, ki je lastnik žage, v sodelovanju z Mizarsko delavnico v Trebnjem kupiti dobro ohranjeno žago v Italiji, ki bi zadovoljila potrebe lastnikov lesa. Mokronog: osnutek je narejen Izmed večjih krajev v trebanjski občini samo v Mokronogu na pokopališču nimajo primemo urejenega spominskega obeležja za borce NOV. Občinski odbor ZZB je že dal izdelati idejni osnutek, kako bi primemo uredili grobišče. Osnutek je narejen, zdaj pa se je treba pogovoriti še s prizadetimi ljudmi ii krajevno organizacijo ZB, kako bi zamisel uresničili. KMETJE IZ VRBOVCA. KI SO DAROVALI GOZDOVE človekovo znanje in usposobljenost sta najvažnejši »kapital« v gospodarskem razvoju. To že dalj časa spoznavajo tudi v trebanjski občini, kjer je še polovica vseh zaposlenih — nekvalificiranih ali polkvalifi-ciranih. Na sliki: sestavljanje šivalnih strojev v TSŠ na Mirni. (Foto: I^gan) Kdaj večji korak naprej? Največ so podjetja sama kriva, da se struktura zaposlenih tako počasi izboljšuje Vedno znova ugotavljamo njo, visoko ali višjo izobraz-nezavidiljiv jjoložaj, vendar bo. se kvalifikacijska struktura še bolj kot ti podatki skr-zaposlenih v občini skoraj bi premajhna Skrb gospodarne izboljšuje. To dokazuje skih organizacij, da bi si za-tudi zadnja analiza, ki je po- gotovile strokovne sodelavce kazala, da je v gospodarstvu vsaj za v prihodnje. Da bi občine zaposlenih le poldrug pripomogla k irveljavljanju odstotek ljudi z visoko in predpisov o pripravništvu, višjo izobrazbo, več kot po- je občinska uprava s poseb-lovica vseh pa je polkvalifi- no okrožnico opozorila pod-ciranih in nekv^ificiranh jetja, vendar precej podjetij delavcev. Precej drugačna je nanjo niti odgovorilo ni. podoba v družbenih službah. Delovne organizacije se kjer ima skoraj 70 odst. sred- premalo poslužujejo tudi drugih načinov za izboljševanje kvalifikacijske strukture. ff vemo: oso na primer štipendiranja in izobraževanja odraslih. Zanašajo se, da bodo dobile strokovne ljudi na razpise, ven- Peš je postalo prepočasi Tudi delo občinske unrave v Trebnjem je vse bolj potrebno modernizirati in opremiti s sodobnimi pisarniškimi stroji. Prihodnje leto bodo naredili program, kako bi postopoma prešli na strojno obdelavo podatkov tam, kjer je to mogoče. Ta program bodo predložili občinski skitTi^čini, saj uprava pri svojoni poslovanju ne iz’.oča posebnega denarja za modernizacijo delovnih priprav. Zakaj tak odnos šole? Člani mlaiins.-iGga aktiva na Ponikvah se že dalj časa sprašujejo, kdaj bodo dobili prostor, ki bi jim omogočal delo. Tak prostcr so v osnovni šoli v Dol. Nemški vasi že imeli, vendar so ga izgubili. Mladinci sodijo, da je rarok temu nepravilen odnos vodstva šole. Kako si-želijo imeti svoj prostor, dokazuje tudi to, da so pripravljeni sami prispevati denar in prostovoljno^ delo za ureditev. Z. G. Dobrava: nekateri so prizadeti Vaščanom Dobrave pri Dobrniču je letos .na poljih naredila ,toča za okoli 17 tisoč dinarjev škode. Ker po predpisih vsi tisti, ki imajo skupni katastrski dohodek zaradi toče zmanjšan za manj kot 20 odst. ne pridejo v poštev za odpis davčnih obveznosti, se nekateri čutijo prizadete. Nepoučeni dolžijo celo svojega odbornika, češ da se ne požene zanje. Na zadnji seji občinske skupščine je bilo rečeno, da bodo zadevo vendarle nekako uredili. Veliko upanja v pravilnik Po uradnih podatkih je letos na območju trebanjske občine divjad imičila pridelke na 28 hektarjih in naredila za blizu 30.000 dinarjev škode. Vendar je škoda še precej večja, saj prizadeti kmetovalci vseh obiskov divjadi ne prijavljajo. Spor z lovci se zaostri vsako jesen, kmetje se pritožujejo na se-staničih in prihajajo na občino. Ker gre največ za odškodnino in zavarovanje njiv, predpisi pa pri tefn niso dovolj natančni, je svet dar se motijo. Pogosto se 1 za kmetijstvo in gozdarstvo namreč zgodi, da se strokov-1 občinske skupščine Trebnje Bi se podrl naš družbeni red, če bi vendarle poiskali pot, kako bi popravili storjeno napako, ki je na tihem že tako in tako priznana? Laknice: bolje kot nič Na večkratne zahteve so pristojni vsaj v eno smer vendarle zagotovili brezplačen prevoz šolskih otrok iz Lak-^ic, ki so imeli tudi po 7 km 5. novembra zvečer v Vrbovcu pri Dobrniču. Nizka kmečka izba je polna ljudi. Nikogar ni treba čakati, nihče ne manjka. Prišli so nekdanji lastniki gozdov v Koritenski gmajni, kjer raste zdaj intenziven nasad. Kmetje so prišli, da bi slišali, kaj o njihovi zadevi poreko zastopniki GG Novo mesto. Plaz besed je sprožil Alojz Jarc iz Vrbovca: »Spra/ili so nas v zmoto, prisilili so nas z nagovarjanj em_ n»j daruj'eeno gozdove. Meni s>o rokli: Poslušaj, Krže, ti sa ^leč v šolo. Solarji se vozijo borec od 1942. 2 rednim oziroma delavskim zRled dragim, podpiši! Pod- avtobusom. Tako se vozi v šo- pisal sem in daroval dobrih lo 18 otrok. 5 ha gozdov. Zdaj .sem si na- ! : t : o 5 Vcilko izbiro KOZMETIKE, ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PERIUA TER KONFEKCIJE vum nutlimu v BLAGOVNICI Kmetijske zadruge Trebnje Odprto NON-STOP! kepal jezo vseh, ki so mi sledili.« »Poglejte, roša revščina je že tako veLika, zdaj smo pa še ob hoste. Propadli bomo.« »Zakaj se je takrat tako mudilo? Prav lovili so nas in nam dopovedovali, da bodo tako in tako vsi gozdovi državni. Zakaj drugje tega niso naredili?« »Se celo sodnik je h'xlil zraven, ko so nas snubili. Bil je vtis, da se ne moremo nikamor več pritožiti, ker ima sodnija stvari v rokan.« »Propaganda je bila h.ijša kot na Češkoslovaškem.« »Se pri nas ne da Lcrivica popraviti? Ne dolžimo toliko tistih, ki so iz\'aijali politiko, želimo samo, da se nr.m popravi krivica, zdaj ko je priznano, da so bile nare, ,’ene naiD^e.« »•■Pritožili se bomo in 51i do konca,- pa naj velja, kolikor hoče.« In tako naprej. Ljudje so bili razjarjeni in raeočarani hkrati, ko jim je sekretar GG Novo mesto Prane Markovič dejal, da Gotzdno go- spodarstvo obsedanjih predpisih runa prave možnosti, po kateri bi vrnilo gozdove. Za kaj pravzaprav gre? Pred sedmimi ali osmimi leti je v takratnem času podru-žbljanja zemljišč KZ Trebnje, ki je gospodarila tudi v gozdovih, osnovala intenziven gozdni nasad v tako imenovani Koritens-ci gmajni. Lastnikom so dovolili posekati los, od kate^^e-ga so moa^li večji del izkupička porabiti za plačilo gozdne takse. Prepričali so jih, da so zemljo darovali s podpisom darilnih pogodb. Menj'ali so se časi, spremenili so se predpisi in zak> rri. Danes pogozduje druge kmečke goosdove Gozdno gospodarstvo, ob tem pa iere-t/0\alci Se vedno ostanejo lastniki t^osda in imajo tjudi 'Kem znane pravice, ki izhajajo Iz tega lastništva. 21 nekdanjih lastnikov gozda pa teh pra%'ic r^ma. Čutijo se OT)?harjene. Ne morejo doumeti, da pe nUm stor-jera krivica ne da noprri-viti. M. LĐGAN njakl od drugod nočejo zaposliti, ker so v občini so-razimerno majhni osebni dohodki, pa tudi druge možnosti so slabše kot marsikje drugje. prejšnji teden naročil oddelku za gospodarstvo, naj izdela pravilnik o zavarovanju pridelkov, pri čemer naj ivpošteva kmetove stroške pri tem delu. TREBANJSKE IVERI ■ NAKLP ZEMLJE ZA TABORJENJE. Na četrtkovem sestanku zastopnikov organizacij in društev so sklenili, da bodo s pomočjo prispevkov delovnih organizacij kupili stalen prostor za taborjenje, zdravo in najcenejSo obliko letovanja otrok. ZemljiSCe bi lahko kupili v Strunjanu, primeren prostor pa je na voljo tudi v Podzemlju ob Kolpi. ■ PREMAJHNA UĐEI.E2BA. --Začetek lO-umega tečaja prve pomoči se ni posrečil, ker je bilo premalo udeležencev. I^judje so rosnično premalo zanimajo za te stvari, čeprav število nesreč narašča nemalo tudi po zaslugi premajhnega znanja. Verjetno bi bilo najtolje, da bi morali vsaj tisti, ki delajo vozniške Izpite, obvezno obvladati vsaj 0^0x110 znanje o prvi pomoči. B PO NOVI STRUGI. Pri Mizarski delavnici so izkopali novo strugo za Temenico, s čimer bodo pridobili več prostora, - ki ga podjetje potrebuje za svoj razvoj. Regulacija Temenico bo kasneje segla 5e navzgor proti kopališču in s tem omogočila tudi čiščenje ko- palnega bazena, kar zdaj zaradi visokega dna struge ni mogoče. ■ SPOR ZARADI BARAKE. Občinski odbor ljudske tehnike je za 0.000 dinarjev kupil od Pionirja opuščeno barako, ki Jo želi usposobiti za potrebe dela te organizacije. v njej bi radi tako kot doslej tudi vnaprej vadili člani strelske družine, ki so sicer brez prostora za streljanje z zrtično puško. Do tu je šlo Tse prav, nastal pa je spor, ko je ob načrtu za preureditev vsaka organizacija postavila •svoje zahteve. Ker je v BploSnem interesu, da bi delali in obstajali obe, bo treba najti primemo reSi-tev. ■ KJE JE DRUŠTVO PRIJATE. I.IEV MLADINE? Medtem ko so v nekaterih drugih krajih občine pokazala društva prijateljev mladine precejšnjo aktivnost, je naj-slabfte v Trebnjem, kjer je delo zadnja leta povsem zamrlo. ■ SE KEOUIŠCE. v irprajsije-nih prostorih, kjer Je bil do preselitve kovinski obrat Komunalno obrtnega podjetja, namerava gostilničar Franci Onara urediti kegljišče, kar bi bila pridobitev za kraj. Tone Bole v Kočevju 7. novembra sta Kočevje obiskala republiški sekretar za gospodarstvo Tone Bole in predsednik gosjpodarskega zbora republiške skupščine Franc Lamut. S predstavniki občinske skupščine, druž-beno-političnih organizacij in poslanci sta se pogovarjala o nekaterih gospodarskih zadevah in zaposlovanju. Borci pomagajo oficirjem Na nedavnem ustanovnem občnem zboru Zdniženja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Vasi-Fari so za predsednika izvolili Franca Volfa. člani so se pogovorili predvsem o svojem bodočem izobraževanju. Pred leti so | jim pri strokovni vzgoji po- , magali tovariši iz Delnic, j medtem ko računajo zdaj ! .predvsem na pomoč iz Ko- i čevja. Ker je organizacija brez denarja, jim je dodelila denarno poonoč organizacija Zveze borcev. Nočitve v Kočevju Oktobra letos so v HOTELU FUGLEID v Kočevju zabeležili 789 nočitev (od tega 108 tujih), v istem mesecu lani pa 621 nočitev (prav tako 108 tujih). V prvih devetih mesecih letos so tiu’isti prenočili v hotelu skupno 7.893-krat (od tega tuji 1616-krat), v istem obdobju lani pa 6401-krat (od tega tuji 1433-krat). Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Bibnlci na.slednje maloprodajne cene: (cena v din za kg) KRATKA OCENA KONFERENC ORGANIZACIJ ZK Novi programi so bolj konkretni Komunisti so jasno povedali, katere zadeve bodo lahko rešili sami in katere je treba rešiti v gkviru republike ali zveze - Letos prvič prevladalo spoznanje, da vsega ni mogoče rešiti zgolj v okviru občine Konference proizvodnih in krajevnih organizacij Zveze komunistov v kočevski občini so končane. Sekretarja občinske konference ZK Staneta Lavriča smo vprašali, katere so značilnosti letošnjih konferenc in o čem so komunisti najbolj zavzeto razpravljali. Odgovoril je: Kočevje Ribnica krompir 0,78 0,80 sveže zelje 1,35 1,30 kislo zelje 1,35 1,30 ohrovt 3,30 — cvetača' 3,80 — fižol v zrnju 7,05 in 7,35 6.00 čebula 3,40 3,70 česen 11,90 13,00 solata 2,60 2,50 do 10,70 in 4,20 paprika 3,40 — paradižnik 4,20 4,20 korenje - 2,00 2,00 peterSilj 4,10 — zelena 2,60 — jabolka 1,40 in 1,80 1,00 hruSke 3,40 3,60 grozdje 3,30 3,20 limone 6,80 6,20 mandarine 9,20 9,90 jajca 0,78 0,87 (cena za kos) in 0,91 banane. 6,20 6,20 Komunisti So zelo kritično ocenili slabosti v svojem dosedanjem delu in nedelavnost posanaeznih članov. Na osnovi ugotovljenega stanja in stailišč višjih partijskdh vodstev (predvsem 6. in 8. seje CK ZKS) so sprejeli programe dela ali dopolnili sta. re. Novi programi so zelo konkretni. Tako so na primer imeli zapisano v starem programu »treba je okrepiti samoupravljanje«, medtem ko So v novem točno določili, v katerem obratu je treba samoupravljanje izboljšati Posamezne komuniste so zadolžili za izvedbo sprejetih programov in se dogovorili, kako bodo ugotavJjali, če sq programi iapalnjend Komuni&ti so tudi jaisno povedali, katere zadeve bodo v okviiTi svoje organizacije ali podjetja lahko sami izp>ol-nili, opozorili pa so tudi na tiste, ki so jih dolžni reševati republiški ali zvezni or. gani (nelikvidnost gospodar, stva itd.). Zahtevali so, naj se naša zakonodaja ne menja tako hitro, in predlagali, naj bo predpisoiv manj, vendar naj bodo boljši in jasnejši. V krajevnih organizacijah na podeželju so zelo zavzeto razpravljali o bodočnosti kmetijstva in gozdarstva. Menili so, da je treba v bodoče posvetiti podeželju več pozornosti in nameniti zanj več denarja. V Kolpski dolini in drugod so se pogovorili tudi o turizmu in zahtevali, da mora priti modernizacija cest v občini končno vendar v srednjeročni plan, saj je kočevsika občina med tistimi, ki imajo najmanj moderniziranih cest. V kemični tovarni in na LIK so razpravljali predvsem o združevanju s SLOVENIJA LESOM in političnih pripravah na združitev. V rudniku so ponovno govorili o pre- DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ SVOJEVRSTNO STABILNOST nam pokaže primerjava cen sadju in zelenjavi (DolMijski list, 30. januarja in 30. oktobra) za kilogram krompirja, fižola, čebule, zelja, cvetače. Jabolk in hrušk. V januarju, ko nikjer nič ne raste in ko brije ostra burja okoli vogalov, razen tega pa je vso zasneženo, smo vse našteto dobili za 21,25 din, oktobra, ko beremo, kako Je vse bogato obrodilo In nam dobra letina dela vernike preglavice, pa smo za vse našteto plačali 22,51 din ali 1.26 din več kot .sredi naj-hujSe rime! ■ ■ ■ KAR DVAKRAT smo imeli pretekli teden vozniške izpite, in sicer v torek in četrtek. Vreme je še lopo, kandidatov pa je toliko, da bodo morali nekateri na izpit iele spomladi, če bo kmalu zapadel sneg. V torek je uspešno opravilo izpit vseh 5 žensk, izmed 22 moških pa Jih je kar 15 padlo. Tudi v četrtek so bile ženske boljše: izmed 21 moških jih je uspešno prestalo vse preizkašnje le 6, medtem ko je izmed 10 žen.sk opravilo izpit kar 7. ■ ■ ■ MEDNARODNI KATALO Gl in ceniki za znamke za leto 1970 so že izšli. Jugoslovanski zbiralci znamk so z s^dovoljstvom ugotovili, da so naše znamke pridobile na vrednosti, se pravi, da so bile v preteklih letih cenejše. To hkrati pomeni, du so naše znamke zdaj boljše in da narašča število zbiralcev naših znamk v inozemskih filatelističnih društvih in zvezah. ■ ■ ■ ZA DAN REPUBLIKE bo filatelistično dnuštvo priredilo raz- usmeritvi rudnika in negotovosti v zvezi z otetojem kočevske proge. Pri tem so poudarili, da preusmeritev rudnika ni le stvar njihovega kolektiva, ampak celotne družbe. Komunisti so posebno poudarjali, da jih zeio zanima, če družbeno-politične skupnosti res naobolj gospodarno porabijo zbrani denar. Ta denar namreč v proizvodnji ustvarjajo z velikimi napori, zato mora biti poskrbljeno, da bo pametno uporabljen in Po samoupravni poti; se\'©da hočejo biti obveščeni tudi, kako je ta denar potabljen. V proizvodnih delovnih organizacijah So rasspravljali predvsem o delitvi dohodika in osebnih dohodkov, modernizaciji podjetij, kreditni politiki, kakovosti proizvodov in prodaji. Krajevne organizacije pa So namilile več pozornosti družbenim službam in komimalnim zade- vam. Povsod so komimisti oipozorili, da je treba tudi v bodoče onemogočati morebitne nezdrave p>ojave. Skozi vse razprave je bik) čutiti prizadevanja komunistov, da bi čimprej dokončno izdelali jasne načrte o bodočem razvoju občine. Pohvalili so prizadevanje občin-ske skupščine in vseh druž-beno-političnih organizacij, da so se končno letos prvič le odprle navzven, se pravi, da So pritegnile k reševanju tistih zadev., ki jiih same znotraj občine ne morejo rešiti (preusmeritev rudniika, modernizacija in združevanje podjetij, obstoj železniš'ke proge, turizem, modernizacija cest itd.), tudi republiške organe. JOŽE PRIMC Ni revščine, le malomarnost »že 10 let gledajo stanovalci dveh hiš v Mirtovičih, kako gredo elektroni po 50 m oddaljenem električnem omrežju, kljub temu pa si morajo svetiti s petrolejkami. To ni zaradi revščine občine oziroma ELEKTRA, ampak zaradi malomarnosti,« meni predsednik krajevrie skupnosti Osilnica Drago Stimc, Povedal je še, da je ELEK-TRO najprej pristal, da bo hiši elektrificiral, zdaj pa je obljubo preklical, češ da tam pobirajo tokovino sosedje Hrvatje, ki naj tudi hiši elektrificirajo. In kdaj smo mi kaj na Hrvaškem zastonj zgradili? PRED ZDRUŽITVIJO PODJETIJ: Jasno razmejiti pravice in dolžnosti Kočevski podjetji LIK in kemična tovarna pripravljata skupaj s SLOVENIJA LESOM iz Ljubljane ustanovitev združenega podjetja - Omogočiti bo treba, da bo vsak razpolagal s tistim dohodkom, ki ga bo .ustvaril Načrti o združevanju lesne in kemične industrije v Kočevju in združitvi te industrije s SLOVENIJA LESOM dobivajo vse jasnejše oblike. Kakor zdaj kaže, bo v bodoče v Kočevju najprej ustanovljeno združeno podjetje (LIK, kemična tovarna in morda OPREMA), nato pa bo to podjetje skupaj s SLOVENIJA LESOM ustanovilo združeno podjetje. Tak način združevanja, kot so ugotovili na neda\mem sestanku predstavnikov LIK (ki sta se ga udeležila tudi predstavnika občinske konference ZK in občinskega sindikalnega sveta), je zaradi predpisov nekoliko dolgotrajnejši (predvidevaj«, da bo trajalo združevanje nad pol leta). Vendar pa ustanovitev združenega podjetja pomeni, da se združujejo enakopravna podjetja. Pripojitev bi se dala izvesti hitreje (do novega leta), vendar bi to pomenilo, da podjetja, ki se pripoje drugemu, izgube swo. jo enakopravnost PYav zato se v LIK zavzemajo za usta. novitev združenega podjetja. čeprav bo to dalj trajalo. V LIK pričakujejo, da jim bo vključitev v združeno podjetje prinesla vrsto prednosti: pocenitev nekaterih služb, še lažjo prodajo, specializacijo proizvodnje, večjo proiz\^odnjo, lažjo in hitrejšo modemizaoijo podjetja in podobno. Zavedajo se, da združiitev podjetij pomeni tudi združitev kapit^a in da bodo taiko lažje in hitreje modernizirali svojo proizvodnjo, predvsem proizvodnjo šolskega pohištva, po katerem je na domačem in tujem trgu veliko povpraševanje. Modernizacija pa hkrati pomeni tudi večje osebne dohodke in nova de- lovria mesia, se pravi zaposlitev novih ljudi. V LIK se zavzemajo tudi za tak način združitve, da bo zaiotraj združenega podjetja vsako sedanje podjetje ohranilo del samosotjnosti, in sicer predvsem pristojnosti v zvezi z delitvijo dohodka in osebnih dohodkov. Pomoč manj sposobnim Izvršni odbor Društva za pcnioč duševno nezadostno razvitim osebam v Kočevju je na zadnji seji sprejel okvirni in kratkoročni program dela za leto 1969/70 ter program poklicnega usposabljanja kategoriziranih otrok, medtem ko so sprejem programa razvoja posebne osnovne šole odložili za eno prihodnjih sej. Za predsednika društva so Izvolili dr. Božidarja Tomiča. POPRAVEK v 44. številki našega lista nam je v sestavku »Bodo ljudje zmrznili?« ponagajal tiskarski škrat. V tretjem odst-avku je zamešal lazfif SGP ZIDAR s SGP PB NIR. Omenjenega bloka torej ni gradil SGP PIONIR, ampak SGP ZIDAR. stavo. Štirje člimi in dva mladinca bodo razstavljali klasične zbirke Nizozemske, Češkoslovaške in znamke SFRJ ter tematske zbirke olimpiad in športa nasploh. Vse te zbirke v Kočevju še niso bile razstavljene. Razstavili bodo tudi »Verigarje«, ki so prve slovenske znamke, izšle pa so pred 50 leti po razsulu Avstro-Ogrske. Razstava bo odprta 38. novembra ob 17. uri, trajala pa bo do 3. decembra. n ■ ■ NOVE KNJIGE v knjižnici; Shakespeare: Soneti, Mihelič: Stolpnica osamelih žensk, Hemin-gway; Starec in morje, Bojer: Ljudje ob morju, Grimm: Zvezdni tolarji, Snoj: Barabakos in kosi ali . . ., Vandot; Kekčeve zgodbe. Traven: Oblast, Kreft: Spomini, PovSe: Za 29. november. Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Golon: Angelikina skušnjava, Agyeya; Vsak ima svojega tujca, Urem: Pravo izvodjača književnih dela, Pregelj: Nervozni otrok, Demšar: Skriv-\ nost, ki ni skrivnost, Pediček: Midva, Stoner: Dracula, Berčič: Tiskarstvo na Slovenskem, Začarani vrt, Kozar: Pajkova mreža. Art-ner: Srečanje z antično umetnostjo, Biblij.ske zgodbe, Grimm: Janko in Metka, Mizica, pogrni se, Pepelka, Pogunmi krojaček. Rdeča kapica, Sneguljčica, Tmjulčica, Volk in sedem kozic, žabji kralj. Bratec in sestrica. Skuhala: Tehniško risatxje, Karlin: Nemščina ni težka, Špindler: Zbirka nalog, Poniž: Elektronika, Morio: Elektrotehnika industrlj.skih podjetij, Modic: Ekonomika industrijskih podjetij. Za vse bo dovolj krulia v Podpreski grade novo proizvodno dvorano — Ljudje odhajajo na delo v tujino — Kruh doma Obrat LIK v Podpreski gradi novo proizvodno dvorano, ki bo merila skoraj 1000 kvadratnih metrov. Dvorana bo z opremo (stroji) veljala okoli 1,2 milijona din. Za gradnjo dvorane je 150.000 din prispevalo tudi Združeno kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, in sicer predvsem zato, da bi ljudje s tega območja, ki zdaj odhajajo na delo drugam, našli 'kruh doma. Vodja obrata Milan Pajnič nam je povedal, da nameravajo po dograditvi nove dvorane vanjo prenesti svojo proizvodnjo, medtem ko bodo sedanje proizvodne prostore, ki so v barakah, uporabili za skladišča. Priznal je, da zaradi nizkih osebnih dohodkov v tem obratu ljudje zapuščajo delo in odhajajo v inozemstvo. Povedal je, da je temu kriv tudi zastareli pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki pa bo v kratkem spremenjen. Meni, da bi morali ljudje še malo potrpeti, ker bo kmalu bolje. Sicer pa grade novo proizvodno h81o zato, da bodo domačini v njej dobili delo in primerno zaslužili ter ne bodo iskali kruha drugod. Poudaril Je tudi, da bo obrat svojo proizvodnjo še naprej specializiral in delal predvsem artikle, ki so iskani in dobro plačani. Tako bodo bodoče predvidoma izdelovali predvsem embalažo za me- lamin plošče in nekatere dele za šolsko pohištvo. Zmanjševali pa bodo še naprej proizvodnjo ostalih manjših galanterijskih predmetov. Streha za potnike Pred kratkim so v Stari cerkvi pri Kočevju postavili leseno hišico, v kateri bodo potniki čakali na avtobuse. Urejajo Se prostor, kjer bodo izven ceste ustavljali avtobusi. Obe izogibališči bodo spomladi tudi asfaltirali. — Gibanje prebivalstva Na območju mutičncKa urada Kočevje sta bili v oktobiu letoe rojeni dve deklici, poročilo pe se Je 5 parov. — Umrli »o: Matija Ožbolt, upokojenka iz Dolenjih liOžin, stara 71 l©t; Anton Poje, socialni podpiranec iz Dolge vasi, star 92 let; Gregor 2alec, skladiščnik iz Kočevja, star 51 let; Alojz Noee, kmot ik Kolenče va&i, star 79 let; Avgust Behln, upokojenec Iz Salke vasi, star 53 let, in Elza Kajtna, socdalna podpiranka ic Kočevja, stara 77 let. Pred kratkim je začela poizkusno obratovati nova to* varna ivernih plošč v Kočevju. Redna proizvodnja se bo začela, ko bo tovarna prevzeta, to pa bo takrat, ko bo dosežena predvidena kvaliteta plošč in ko bo za* dovoljeno še nekaterim drugim zahtevam. (Foto: Primc) POJASNILO IN OPRAVIČILO SGP »PIONIR«, NOVO MESTO V našem tedniku smo 30. 10. 1969 na kočevski strani v sestavku »Bodo ljudje zmrznili?« v 3. odstavku članka med drugim tiskali, da je »odnos SGP PIONIR vreden obsojanja...«, pri tem pa je šlo za grobo malomarnost tiskarne. Rokopis, ki smo ga medtem pokazali tudi odgovornemu predstavniku podjetja SGP »PIONIR« iz Novega mesta, je bil točen: novi blok v Kidričevi ulici v Kočevju je gradilo SGP »ZIDAR« iz Kočevja, ne pa SGP »PIONIR« iz Novega mesta, kakor je tiskarna po pomoti tiskala. Tiskarsko napako s tem popravljamo in se hkrati javno opravičujemo kolektivu SGP »PIONIR« iz Novega mesta, ki v Kočevju že vrsto let ni gradilo nobenega stanovanjskega objekta. Posebej smo se zaradi neljube tiskarske napake pritožili tudi tiskarni DELO v Ljubljani. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA v boljših šolah boljši učni uspeh v ribniški občini so najboljši učni uspeh zabeležili v osemletki v Sodražici, na drugem mestu je Ribnica, na tretjem oziroma zadnjem pa Loški potok, kjer imajo šolo iz časov Franca Jožefa I. v preteklem šolskem letu je v osemletki v Sodražici izdelalo 93,33 odst. učencev, v ribniški osemletki 92,5, v Loškem potoku pa 90,2 odst. Osnovna šola v Sodražici je bila zgrajena po zadnji vojni, v Ribnici 8. marca letos, v Loškem potoku pa, kot piše na spominski plošči na hodniku šole »Za vladanja Nj. V. presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. ...dne 15. septembra 1901. L, ko je bil Iv. Rus župan, loško-potoški«. Olga Mohar/ ravnateljica osnovne šole Loški potok, nam je povedala: »Podatki kažejo, da je učni uspeh boljši tam, kjer imajo urejene šole. Na naši šoli se trudimo učifelji in učenci, a nič ne pomaga. Kabinetnega pouka ne moremo uvesti, ker nimamo dovolj prostorov, pa tudi učne pripomočke imalo le najnujnejše. Tehnična delavnica je pravzaprav majhna luknja, ki lahko sprejnie le 16 učencev; razen tega je temna in vlažna, da se v njej kvarijo učila. šola je stara in pri —8'e-vek so doslej porabili skupaj s krediti in prispevki delovnih organizacij za gradnjo in opremo ribniške osemletke in za dograditev šole v Sodražici, za katero nekateri trdijo, da je dograjena, drugi pa, da ni. Prebivalci z območja Loškega potoka pa vedno bolj , izražajo bojazen, da bo zdaj, ko sta ti dve šoli v glavnem dograjeni, upadlo zanimanje za gradnjo šole v Loškem potoku. Do tega prepričanja so prišli, ker se je izdelava načrtov za njihovo šolo precej zavlekla. Naloga pristojnih občinskih organov in organizacij je, da Potočane z besedami in dejanji prepričajo, da njihova bojazen ni utemeljena. OB 60-LETNICI FRANCETA LEVSTKA „Bil sem večni tajnik'' Kjer je delo zaspalo so, »pritaknili« Levstka, pa je spet šlo — 2000 ur za obnovo gradu 19. novembra bo praznoval, 60-letnico Franc Levstek iz Ribnice, ki je mnogo pripomogel k napredku občine in uspešnemu delu posameznih organizacij. Razen svojega rednega dela je Franc Levstek delal še v mnogih organizacijah, organih in društvih. Bil je predsednik iniciativ, nega odbora za ust^ovi-tev občinskega sindikalnega sveta in nato prvi predsednik tega sveta, kasneje pa tudi predsednik sindi-kalne podružnice v INLES. Predsednik prostovoljnega gasilskega društva Ribnica je bil v letih, ko je bila v celoti obnovljena gasilska služba na prostovoljni os- FRANCE LEVSTEK novi. Clan uprave Vodne skupnosti Kočevje — Ribnica in njen podpredsednik je bil v letihj ko je bil obnovljen ribniški grad in odprt muzej v njem, in seveda tudi predsednik Mu-zej.skega društva. Nadalje je bil glavni in odgovorni urednik glasila občinskega odbora SZDL »Rešeto«, še danes pa je glavni in odgovorni urednik glasila delovnega kolektiva INLES »Naša vez«. Tajnik je bil še pri Čebelarskem društvu, pri krajevni organizaciji SZDL (kjer je imel tudi druge dolžnosti), pri ko-misiji za vojne ujetnike (kjer je bil nekaj let tudi predsednik) in nad 15 let izmenoma tajnik občinske zveze za telesno kulturo in TVD Partizan, zaradi česar se ga je tudi prijelo ime »večni tajnik«. Najbolj pri srcu mu je bilo prav delo pri telesni kulturi, saj je že pred vojno delal pri »Sokolu«. Pod njegovim »tajnikovanjem« je TVD Partizan Ribnica dobilo leta 1956 tretjo nagrado Partizana Slovenije in Ljudske pravice, izredno se je povečalo število članov te organizacije, pro. slavili so 50-letnico telesne kulture v ribniški dolini, zgradili stadion do prve faze, popravili telovadnico itd. Skratka: Franca Levstika so »porinili« vedno tja, kjer je delo zastalo, in on ga je oživil. Seveda je hkrati prizadevno delal tu-di v organih samoupravlja, nja v podjetju Omeniti pa moramo, da je tudi član Zveze komunistov. »Najbolj zadovoljen sem bil, ko je bil med prvim ribniškim festivalom odprt v prenovljenem gradu muzej. Za obnovo gradu sem opravil nad 2000 prostovoljnih delovnih ur. Ribničani so takrat govorili, da sem nor, ker po končanem rednem delu do trdne teme tičim v gradu. Na srečo je bilo še nekaj meni podobnih in smo grad obnovili,« je Franc Levstik odgovoril na vprašanje, kdaj je bil najbolj zadovoljen. — In kaj vas je najbolj razočaralo? »To, da je največ delav-cev, ki delajo z besedami, v resnici pa ne narede nič ali zelo malo. Zelo mi je žal tudi, da je za telesno kulturo vedno premalo denarja in da propadajo z muko zgrajeni športni objekti, kot so dom Partizana, stadion, smučarska skakalnica, strelišča in drugo.« J02E PRIMC »Slikajte nas, stric!« so prosili učenci osnovne šole v Lošliem potoku. V ozadju je njihova razpadajoča šola, ki je bila zgrajena leta 1901. (Foto: Primc) Ni denarja za železnico Občina Ribnica dolguje ŽTP Ljubljana za leto in pol 190.000 dinarjev na račun izgube železnice o kočevski progi slišimo v ribniški občini zelo poredko. Običajno pride na dne^Tii red sej občinske skupščine, in še to takrat, kadar se zaostri plačevanje izgube na tej progi. Za. zadnje leto in pol bi morala občina Ribnica plačati 2e!ezniškemu transport-nem.u podjetju Ljubljana 190.000 din izgube. Občinska skupščina tega denarja nima, zato so delovne organizacije, ki progo uporabljajo, pristale, da bodo izgubo plačale. Vendar pa so odborniki na zadnji seji ugotovili, da tudi podjetja nimajo denarja preveč, kakor tudi ne ostale tri občine, skozi l^a-tere teče ta proga in morajo tudi povrniti del izgube. Te občine so Kočevje, Grosuplje in Ljubljana-Vič-Rudnik. Razen tega prispeva za pokrivanje izgube na tej progi kar polovico republiški izvršni svet. Odborniki so predlagali, naj bi s plačilom izgube počakali toliko časa, da jo bo plačala prej sosednja kočevska občina, ki mora izmed vseh štirih občin plačati največ, i PlačUo izgube se bo tako zavleklo, vendar bo dolžni znesek le treba plačati, saj je malo verjetno, da bi se železnica odrekla milijonom, do katerih ima po pogodbi pravico. -r Novi predlogi lastnf-iomooi. Vas je oddaljena od ssdravnikov ia ambulant, zato je nuijnovsaii nekaj otočanov usiposobiti s&a prvo pomoč. V načrtu iimar jo tudi prodavanja o kmetij-stvu in ustanovitev tambu-rašk^ia ansambla. Domačini so se pa z mopedi vozili... 2. novembra je bil v Ad-iešičih hud poSar. Zgorela sta dva skednja in kašča. Na pomoč so takoj pritekli gasilci iz več krajev, pri ga. šenju pa je bila zelo pridna tudi mladina tz Preloke in žuničev. Prav za malo se jim je zdelo, ko so videli Tiekaj domačih mladin, cev, ki se za požar sploh niso zmenili, temveč so se v nedeljo popoldne vozarili z mopedi ali pa po tranzistorju poslušali prenos nogometne tekme. Da ji ni sram! Manj skrbi in boljše plače Po priključitvi k IMV gre semiškim mizarjem mnogo bolje - Letos 25 novozaposlenih Od prvih šestih delavcev, ki so 1952 ustanovili semiškc mizarstvo, sta še danes v kolektivu Martin Vindišman in Luša Vukšinič. S podjetjem sta preživljala dobre in slabe čase, bodisi v samostojnem poslovanju ali pod okriljem raznih pdslovnih partnerjev, vendar je vedno visela v zraku negotovost pred jutrišnjim dnem. Od letošnjega 1. januarja je vse drugače. Odkar se je selniško mizarstvo pridružilo novomeški tovarni avtomobilov, je kolektiv zelo napredoval. Dela je več, zaslužki so za okoli 20 odstotkov boljši, obenem pa imajo manj skrbi, ker ni treba iskati kupcev in se ukvarjati s prodajo blaga. Kolektiv tovarne opreme, kakor se mizarstvo imenuje zdaj, šteje 71 ljudi. Letos so li Vendarle zaključna dela na stavbi gasilskega doma v Črnoml,)u! Dom je že dve leti v gradnji zato, ker so ga gradili postopoma, kakor je bil na razpolago denar. Zdaj £^e gradnja h koncu. Računajo, da bo novi gasilski dom odprt za 29. november. (Foto: Ria Bačer) jih na novo zaposlili 25. Povprečen zaslužek v podjetju znaša 740 do 800 din. Vsak mesec naredijo v tovarni opreme 18.000 obešalnikov za i2JVOz, ker morajo izpolniti §e pogodbe od prej, razen tega 9.100 ogrodij za ročne žage in 740 kuhinjskih oprem za prikolice IMV. Semiški mizarji so s priključitvijo k IMV zelo zadovoljni. Nič ne žalujejo za samostojnostjo, saj niso nič izgubili, temveč nasprotno. Zahtevajo obvestilo Občani Črnomlja in drugih krajev v občini kritizirajo podjetje Elektro in komunalno podjetje, ker pred odvzemom električne energije ali vode ni obvestila prebivalstva o tem, kdaj bo toka ali vode zmanjkalo in za koliko časa. Podobna obvestila slišijo ljudje vsak dan po radiu ali jih bero v tisku, le na domačem območju to navado pogrešajo. Javno mladinsko tekmovanje 28. novembra bo v prosvetnem domu Črnomelj javna kviz oddaja, s katero bodo zaključene letošnje svečanosti v počastitev 50-letnice 2SKJ, SKOJ in sindikata. Mladinskn. aktivi osnovnih in srednjih šol, vaška in delavska mladina bodo na oddaji tekmovali v znanju o raavoju in delu SKOJ. Tri naj'boljše ekipe bodo dobile nagrade. Prdre^U-tev bodo z nastopom popestrili razni ansambli mladih s terena. Javne razprave o gozdarstvu končane Občinska konferenca SZDL je te dni zaključila javno razpravo o gozdarstvu. Na razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so sprejeli 6 predlogov za izboljšanje razmer v domačem gospodarjenju z gozdovi, obenem pa bi z njimi dosegli več pravic zasebni' lastniki gozdov. Predloge in stališča so posredovali republiškim organom In poslancem zasebni lastniki gozdov. K. W. KOVICEp^V «.:, komam Kjer je omajan naš ugled, si ga bomo lahko učvrstili Ljudje čedalje bolj čutijo, da je SZDL njihova organizacija, ki jim je lahko v pomoč EGON PETRIČ Egona Petriča, ki je nekaj let učiteljeval v Starem trgu ob Kolpi in na Božakovem,-zdaj pa je sekretar občinske konference SZDL, dobro po-®iajo v Metliki in okolici. Tistim, ki ga še ne jjoznajo, bi ga radi predstavili. — Kako usklajujete izkuš-**je, ki ste si jih pridobili, Ito ste učiteljevali, s sedanjiki v političnem delu? »V obeh primerih sem de-lal 2 ljudmi. Moram priznati, da so otroci bolj hvaležni, 2 njimi je lažje delati. Lagal bi, če bi trdil, da mi ni do političnega dela, v družbeno- Občinska skupščina, družbene in politične organizacije v Metliki vas vabijo na PROSLAVLJANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA 26. novembra 1969 in dneva republike 29. novembra 1969 9. OKTOBRA DO 15. NOVEMBRA: športna delavska tekmovanja v nogometu, rokometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu 25. OKTOBRA DO 30. NOVEJVIBRA: v Belokranjskem muzeju odprta razstava del italijanskega slikarja Orlanda Poiana 16. NOVEMBRA OB 9.30: na Suhorju pri Metliki proslava 25-letnice ustanovitve brigade »Fontanot« 22. NOVEMBRA DOPOLDNE: v vinski kleti strokovno ocenjevanje vinskih vzorcev domačih vinogradnikov OB 18. URI v Belokranjskem muzeju otvfkritev razstave »Metlika v objektivu«, ki jo prireja foto-kino klub »Fokus« iz Metlike 23. NOVEMBRA OB 10. URI: otvoritev doma upokojencev OB 13. URI: v hotelu Bela krajina brzopotezni Šahovski dvoboj med ekipama Metlike in Črnomlja OB 19,30: v domu Partizana koncert akademsk^^a pevsk^a zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane 24. NOVEMBRA OB 17. URI: V sejni sobi občinske skupSčine podelitev nagrad najboljšim športnim ekipam in posameznilcom 25. NOVEMBRA OB 19,30: v domu Partizana umetniški večer »Besede, glasba, film«, ki ga prirejata foto-kino klub »Fokus« in Igralska skupina »Osip Sest« iz Metlike 26. NOVEMBRA OB 9. URI: v sejni sobi slavnostna seja občinske skupščine MeUlka OB 10. URI: I otvoritev vzgojnovarstvene ustanove (prva faza) OB 11. URI: v hotelu Bela krajhia podriitev nagrad najboljšim vinogradnikom v občini OB 14. URI: v hotelu Bela krajina otvoritev pirfniSnje nae^ajenih vin (pokušnja bo odprta do 30. novembra) 28. NOVEMBRA OB 19,30: v domu Partizana svečana akademija v pofiastltev dneva republike 29. NOVEMBRA OB 7. URI: budnica in dopoldne na Trgu svobode promenadni koncert metliške grodbe na piliala. političnih organizacijah sem namreč delal prostovoljno že prej.« — Ste bili pri sedanjem delu že kdaj razočarani? »Doslej še ne. Priznati pa moram, da me vedno prizadene, če hočemo svojim članom pomagati, pa nam ne uspe tako, kot bi radi. Letošnja akcija za ocenjevanje vin najboljših vinogradi^ov je tak primer. Trudili smo se, da bi na ta način izboljšali kakovost vin pri zasebnih proizvajalcih, dobro smo organizirali akcijo, odziv pa je bil slab. Kot da ljudje nočejo razumeti, da jim tudi na ta način laliko pomagamo.« — Si je SZDL pridobila med ljudmi tak ugled, kot 'ji je potreben? »Mislim, da v zadnjem času ljudje spet čutijo, da je SZDL njihova organizacija. Bolj prihajajo na sestanke, kjer se pogovarjajo o vsem, kar jih teži. če se bo SZDL držala tee, si bo ugled povečala tudi tam, kjer je bil zaradi nedelavnosti omajan. Prav pa bi bilo, če bi SZDL poleg priporočil in sklepov začela konkretno reševati tudi vse probleme, ki težijo ljudi v mestu in na podeželju. Letos urejeno parkirišče pred tovarno BETI v Metliki je vedno precej zasedeno. V tovarni imajo veliko poslovnih obiskoT, veliko pa je tudi kupcev, ki se od drugod pripeljejo v tovarniško trgovino. (Foto: Ria Bačer) KONFERENCE SZDL SO POKAZALE: Ponekod delajo dobro, drugje slabše! Na konferencah krajevnih organizacij SZDL so člani obravnavali položaj kmetijstva in gozdarstva, spregovorili pa so tudi o vseh problemih, ki jih težijo v vsakodnevnem življenju -* Udeležba Je bila dobra Zadnji teden so bile v vseh večjih krajih metliške občine ki'ajevne konference SZDL. člani SZDL so povsod bolj ali manj kritično ocenjevali delo in ugled svoje organizacije KS, govorili pa so tudi o kmetijski in gozdarski problematiki. Udeležba je bila dobra, obisk pa je bil boljši tam, kjer so krajevne organizacije številčno manjše. B Na Suhorju se je udeležilo konference ZSDL malo ljudi. Bili so slabše pripravljeni kot drugod, v razpravi pa se je pokazalo, da želijo ljudje v okviru svoje organizacije hitreje reševati nekatere probleme. Prebiralci Suhorja in okolice so sklenili, da bodo poskrbeli za napeljavo vode v naselja, ki so najbližja zajetju, pa še nimajo vodovoda za napeljavo trofaznega toka. Grajali so delo krajevne skupnosti, ki je imela denar, pa ni uredila pokopališča. Imenovali so komisijo, ki bo organizirala de- lo in ga nadzorovala. B Na Jugorju je bila konferenca dobro obiskana. Prisotni so delo SZDL in krajevne skupnosti pohvalili. Doslej so vaščani že uredili po-kopališče, popravljajo vodnjak na škemljevcu, s prostovoljnim delom in z denarno pomočjo krajevne skupnosti pa širijo ceste na Gradnik. V prihodnjem letu bodo napeljali trofazni tok. Prebivalci bodo pomagali s prostovoljnim delom in tudi drogove bodo sami prispevali. Ko so se pogovarjali o gozdovih, so kmetje povedali, da je njihovo področje močno izsekano in da je GG Novo mesto veliko več denarja vložilo v pogozdovanje, kot pa ga je pridobilo z izsekavanjem, v Gradcu so člani SZDL V mladih ljudeh rastejo naši sposobni nasledniki Mladi delavci, dijaki, kmetje in študentje iščejo v sposobnih komunistih svoje vzore Metliški komunisti so na zadnjih sejah pogimmo spregovorili o svojeir. delu, uspehih in napakah. Pozorno so spremljali plenarne seje in ugotovili, da bodo s pomočjo smernic lahko usklajevali svoje delo tudi v praksi. Janez Videtič, poslovodja Mercatorjeve »2elezni- JANEZ VIDETIČ ne«, je aktiven dan nekaterih družbeno-političnih organizacij in komimist od leta 1963. Takole je odgovoril: — Kako uresničujete v delovni organizaciji sklepe ZK? »Pri samoupravljanju v naši delovni organizaciji imamo komimisti pomemb. no vlogo. Moram pa pri- znati, da o načrtnem uresničevanju sklepKvv težko go-vorimo, ker nimamo svoje osnovne organizacije. Ko-mimisti, kolikor nas je, smo' včlanjeni drugod. Na sejah osnovne organizacije smo večkrat razpravljali o smernicah. Komvmisti smo bolje organizirani kot prej in tudi delamo bolje.« — Kcfco pomagate mladim komunistom? »Metliška mladina je v zadnjem času dokazala, da zna delati. Sama se je organizirala in nas presene-tiila. Komimisti bomo morali mladini več pomagati. O tem smo med seboj večkrat govorili. Naše sodelovanje je bHo doslej n^oli-ko pomanjkljivo. Zavedati se moramo, da v mladini rastejo nažd novi kadri, ki bodo delali, če jih bomo naučili, in nas bodo spo-štovali, če jim bomo dokazali, da nekaj znamo.« — Ali mladina ceni komuniste? »Nekatere že. Komimisti smo mladim ljudem posve, čali premalo skrbi, če odslej ne bomo skrbeli zanjo, se bo našel »sosed«, ki ji bo nudil več in bolje in to bo za našo organizacijo velika škoda.a M. P. poudarjali, da je treba dokončno urediti preskrbo z mesom ter gradnjo gradaške-ga vodovoda. Mestno podjetje Metlika doslej še ni izpolnilo obljube, da bo v Gradcu še letos preuredilo mesnico. Na sestanku so sklenili, da bodo poklicali na pomoč inšpekcijske službe, če bodo v njihovi mesnici še naprej prodajali meso slabe kvah-tete in če bo delovni čas neurejen. Tudi gradnja vodovoda se že predolgo vleče. Prebivalci Gradca so pripravljeni na lastne stroške urediti cevovod do Vranovičev, če bo občinska skupščina Metlika zgradila vodovod od Pavičevi-čev do Vranovičev. V Božakovem so prebivalci ugodno ocenili delo krajevne skupnosti. Sklaiili so, da bodo denar, ki ga bo dobila krajevna skupnost, odslej smotrneje uporabljali. Denar, ki je namenjen za naselja Božakovo, Rakovec in žele-bej, bodo združili in ga trošili eno leto za eno naselje, drugo leto za drago itd. V Metliki se je po dveletnem mrtvilu udeležilo konference več kot sto ljudi. Metličani so zadovoljni s priznanim šestim mestom med turističnimi kraji v Sloveniji, sklenili pa so, da tudi poslej ne bodo spali na lovorikah, pač pa se bodo trudili, da bo mesto še naprej lepo. Tudi v drugih krajih so bile konference dobro obiskane, razprave pa živahne. O njih bomo še poročali. , M. P. SREČANJE OB 25-LETNICI BRIGADE FONTANOT II 15. novembra bodo metliški bord v svoji sredi toplo pozdravili 100 italijanskih partizanov iz brigade Fontanot, ki je bila ustanovljena pred 25 leti na Suhorju. Slavja ob tej pomembni obletnici se bodo udeležili tudi pred.stav-niki italijanske organizacije ANPI in predstavniki lijanskih oblasti. I 16. novembra bo osrednja slovesnost ob 10.30 pri spomeniku na Suhorju. Udeležence bo pozdravil predsednik občinske skupščine Metlika Ivan Žele, govorili pa bodo tudi italijanski predstavniki. Sledil bo kratek kulturni spored, v katerem bodo sodelovali recitatorji, godba na pihala in pevci. Italijanski borci in gostje se bodo poslovili v nedeljo popoldne. Občinska seja preložena V prejšnji številki našega lista smo poroča!!, da bo 12. novembra seja občinske skupščine. Zaradi upravičenih zadržkov pa je bila seja preložena na ponedeljek, 17. novembra. Odboi-nikom so že razposlali obširno gradivo o stanju kmetijstva v občini, o čemer bo na skupščini predvsem tekla razprava. Zlata poroka v Metliki v soboto 8. novembra, sta si zakonca Bara in Anton Zupančič pred pričami drugič obljubila večno zvestobo. V družbi otrok, številnih sorodnikov in znancev sta praznovala 50-letnico poroke. Slavljenca poznajo v bliz-nji in daljni okolici. Oče Anton je bil krovec, kmetom pa je rad pomagal tudi pri drugem delu. Imela sta osem otrok, od katerih jih živi .^e šest. Oba sta živahna, čeprav sta preživela težke (a-se, Skupaj z njihovimi najbližjimi jima tudi mi za ta praznik iskreno čestitamo tn želimo še veliko zdravih in srečnih skupnih let! 3-č!anska deEeqaciia Prebivalci Gradca so sklenili, da bodo poslali v Črnomelj tričlansko delegacijo, ki naj bi pri predsedniku občinske skupščine zaprosila, da bi občina Črnomelj prispevala nekaj denarja za gradnjo vodovoda proti Gradcu. SPREHOD PO METLIKI ■ AVTOPREVOZNO PODJETJE METLIKATRANS je pričelo minu- li mesec v neposredni bližini silosov v Rosalnicah graditi lastne garaže in upravno poslopje. Se pred novim letom bodo skušali spraviti pod streho štiri garaže, druga dela pa se bodo nadaljevala prihodnje leto. Gradnjo je prevzelo Belokranjsko gradbeno podjetje iz Črnomlja. ■ BIVŠI MALEŠIČEV VRT, na katerega bodo raširili metliško pokopališče, so pričeli prejšnji teden planirati z buldožerjem. Za zdaj niso naleteli na kake večje plasti kamraija ocdroma skal. Vendar pa bo treba na posamezne dele novega pokopališča navoziti precej zemlje, ki jo bodo dobili ob raznih izkopih pri novih grad-. ixjah. Novo pokopališče bo nekoliko nižje kot staro in ga, bo z njim povešalo stopnišče. Seveda bo potrebno zgraditi tudi oporni zid, kasneje pa Se mrliško vežo s secirnico. Sedanjo mrtvašnico bodo porušili. ■ KDAJ BO POPRAVUENA oziroma asfaltirana Stara cesta, ki pelje od Martinove cerkve ml* mo Kremeščeve kovačije, so se zanimali nekateri na zadnji letni konferenci mestnega odbora SZDL. Cesta je zlasti v spodnjem, dokaj visečem delu močno razrita. Zato ob vsakem dežju odnese voda z ixje cele kupe peska in kamenja na niže ležečo asfaltno cesto. Sef odseka za gospodarstvo jim je pojasnil, da bo najprej treba narediti kanalizacijo, ki pa bi na sicer kratkem, zato pa skalnem terenu veljala najmanj 50.000 novih dinarjev. Sele potem bi lahko cesto tudi asfaltirali. ■ VOZNIKI KMEČKIH VPREŽNIH VOZ na obwh straneh gorjanske ceste se ponoči še vedno brezskrbno igrajo z življenjem številnih avtomobilistov in motoristov in seveda tudi s svojim. Tako je neki avtomobilist na s\'oji nočni vožnji v četrt ure naštel na cesti 22 kmečkih vpreg, od katerih pa sta Imela le dva predpisano varnostno svetilko, vsi drugi so bili brez luči. Ali bodo ti lastniki kmečkih vozov res morali najprej povzročiti nesrečo, preden se bodo spametovali? Predsednik CK ZKS Franc Popit (tretji z leve) si skupaj s članom sekretariata CK ZKS Vladom Janžičem (peti z leve) ogleduje NOVOLESOVO proizvodnjo / v Straži. (Foto: M. Jakopec) PRED OBČNIM ZBOROM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Čim širši krog naj soodloča Poročilo občinskega sindikalnega sveta govori o delu sindikata v zadnjih dvehj dokaj razgibanih in plodnih letih Iz dveletnega obdobja so v poročilu zajeti najpomembnejši dosežki v gospodarskem in družbenem razvoju občine, dejavnost sindikata pri izpolnjevanju družbenih odnosov in samoupravljanja ter pri prilagajanju notranje zakonodaje v podjetjih, njegova prizadevanja pri zaposlovanju in v skrbi za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev zaposlenih. OBVESTILO VINOORADNiKOM Upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva pri občini Novo mesto sporoča vsem vinogradnikom, da bo iz sredstev sklada dodeljeval kredite zasebnim kmetovalcem za obnovo vinogradov pod sledečimi pogoji: 1. Obnovljena površina mora biti velika najmanj 30 arov. 2. Obnova mora biti izvršena po sodobnih teliničnih normativih (določena razdalja med vrstami ter vzgoja in zaščita). 3. Sortiment trsnega materiala mora odgovarjati proizvodnji cvička (modra frankinja, žametna črnina, Portugalka, kraljevina ter šentlovrenka). Kvaliteta trsnega materiala pa mora biti potrjena od pristojnega kmetijskega inšpektorja. 4. Vinogradnik — posojilojemalec mora nasad primerno gojiti, o čemer vodi stalno kontrolo strokovna komisija. 5. Vinogradniku se dodeli kredit le na podlagi ogleda strokovne komisije; le-ta pregleda parcelo, namenjeno obnovi, sestavi zapisnik s točno določenimi navodili o sadnji ter sortimentu trsnega materiala, vzgoji in zaščiti ter ga izroči vinogradniku. 6. Kredit se dodeli za rigolanje, nabavo • trsnega materiala, ev. tudi za nabavo žice. 7. Kredit z 2 odst. obrestno mero začne posojilojemalec vračati v 4 do 5 letih po sajenju, in sicer s plačilnim rokom 3 do 8 let, odvisno bd višine kredita ter kreditne sposobnosti posojilojemalca. Posojilo bo potrebno vračati v letnih oAroma polletnih obrokih. 8. Vsak interesent za obnovo vinogradov bo moral skleniti kreditno pogodbo, na kateri bodo navedene vse obveznosti tako za posojilojemalca kakor tudi za posojilodajalca. Vsi tisti, kateri nameravajo obnavljati svoje vinogradniške površine pod navedenimi pogoji, naj to prijavijo trgovskemu podjetju »Hmeljnik«, Novo mesto, Kolodvorska 2 a. Novo mesto, 24. 10. 1969 Upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva občine Novo mesto Prazni)vanje v Straži in Dolenjskili Toplicah v Straži so odprli samopostrežnico, v Dol, Toplicah pa pošto in postajo milice Srečanje mladih kot še nikoli Novomeška mladina bo letošnji 22. december, ko praznuje JLA svoj dan, posvetila mladim vojakom, ki služijo vojaški rok v Novem mestu. Ravnatelji srednjih šol, predstavniki JLA in mladine so se pred kratkim dogovorili, da bo na ta dan 1000 novomeških mladincev obiskalo vojašnico v Bršlinu, kjer bodo z vojaki tekmovali v nekaterih športnih panogah, skupaj z njimi poslušali predavanja in gledali filme ter se podrobneje seznanili z življenjem naših vojakov. Da bo to tovariško srečanje zares uspelo, bo posebna komisija izdelala natančen načrt srečanja, ki naj bi preraslo v tovarištvo in prijateljstvo med mladimi. Več kot 5 milijonov za novomeški šoli! Na skladu za zidanje novih osnovnih šod v Novem mestu se je zbralo do 10. novembra 5,014.117 din. Do zdaj so prispevali: zaposleni 1,882.021 din, u pokojenri 98.788, obrtniki 51,117, kmetje 18.5(X), delovne organizacije pa 2,775.445 din. Poleg tega je še 188.244 din obresti na oročen denar pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu. Pripravljajo se na zimo Pri ELEKTRU Novo me-stc pripravljajo daljnovode, da bi brez okvair prestali pr- vi sneg. Pregledujejo drogove in obrezujejo drevije ob daljnovodih, da pod težo snega ne bi poškodovalo žic. Novih daljnovodov letos niso gradUi, 2^adili pa so več visokonapetostnih napeljav do transformatorjev. Veuka naloga, ki jih še čaka, Je mreža modnih daljnovodov okoli Novega mesta in kabelske napeljave do novih naselij. S tem bi omogočili boljše napajanje s tokom. Danes zazidalni načrti in cesta Svet za urbanizem bo na današnji seji razpravljal o dveh pomembnih zadevah: o pripombah k zazidalnim načrtom industrijskih rezervatov NOV(XTEIKSA, KRKE in LABODA, o spremembah urbanističnega načrta Novega mesta, Iti so posledica te^a, ter o spremembah zazidalnega načrta v coni prehrambene industrije in obrti v Ločni. Zadnja sprememba je potrebna zaradi proj^ta ceste Mačkovec—Graben—Metlika, ki bo zmanjšal število hiš, predvidenih za zidavo v tej coni, in preprev^il gradnjo nekaterih gospodarskih objektov. Mladina pomaga mladini Skoraj 100 novomeških mladincev bo naslednjo nedeljo pomagalo prebivalcem Suhe krajine utrjevati in širiti pot, da bodo lahko vozili s kombijem otroke v šolo. Občinska konferenca ZMS, ki Je organizirala to akcijo, meni, da je taka oblika > pomoči zelo potrebna, mladinci iz delovnih kolektivov in Sol pa tako uresničujejo načrte o sohdamosti in nesebični pomoči. Z nedeljsko akcijo bodo mladinci pomagali tistim Solarjem, ki zdaj po več ur pešačijo iz Sel do Sole na Prevolah. Poročilo med drugim ugotavlja, da se marsikje že pojavljajo težnje po popuščanju v reformni politiki in po vračanju na staro. Sindikat mora vztrajati pri sprejetih stališčih in jih mora zagovarjati, ob tem pa je dolžan prisluhniti zdravim in jih podpirati. Samoupravljanje je že postalo nepogrešljiv sestavni del družbenega dogajanja. Največ naporov naj bo Novomeška podružnica društva upokojencev bi rada poslej izkazovala zadnjo čast svojim tunrlim članom z novim praporom. Ker pa nima denarja, ga ne more sama kupiti. Odločila se je, da bodo denar zbrali z akcijo v delovnih organizacijah. V ta namen so ustanovili tudi poseben odbor, ki bo skrbel. da bo akcija uspešna. Hkrati bodo upokojenci v delovnih organizacijah prosili za denarne prispevke še za nekaj drugega. V dom upokojencev v Piran bi radi vsako leto poslali na okrevanje 10 do 15 svojih članov. Pozimi tudi na vasi živahno Zdaj, ko so glavna jesenska dela na kmetih že končana, so zaživeli tudi vaška mladinski aktivi. Da bi delo posameznih aktivov steklo enotno, bo predsedstvo občinske konference ZMS v tem mesecu obiskalo vse , večje kraje in priporočalo mladini, naj se vključi v delo S25DL in drugih družbenih organizacij, mladincem pa bo priporočalo, naj poživijo športno, zabavno in kulturno življenje na vasi. usmerjenih v to, da bi čim širši krc^ ljudi pritegovali k samoupravnemu odločanju in soodločanju. Da bi bilo to ostvarljivo, si bo sindikat prizadeval zlasti za izobraževanje delovnih ljudi. Družbe-no-ekonomsko izobraževanje mora postati sestavni del izobraževalne dejavnosti v vseh organizacijah. Glede zaposlovanja ugotavlja poročilo, da je bil v zadnjih dveh letih dosežen na- čeprav bivanje v tem domu ni drago, upokojenci tudi takih stroškov ne zmorejo. Med 1344 člani, kolikor jih šteje novomeška podružnica, je tudi veliko ljudi, ki so bili upokojeni v delovnih organizacijah, kjer zdaj prosijo za denarne prispevke. Le-te bi s prisp>evki za prapor in okrevanje v piranskem domu pomagale predvsem svojim nekdanjim članom. predek. Kljub temu si bo sindikat še naprej prizadeval za trajnejše rešitve. Kadrovska politika je zelo pomembna ob posodobljanju, ki smo mu priča v proizvodnji. Neposredno je povezana z izpopolnjevanjem splošno izobraževalnega in strokovnega šolstva. Izobraževanje bo lahko uspešno samo, če mu bomo zagotoviU primemo materialno osnovo. Hitrejši razvoj izobraževanja v delovnih organizacijah pa med drugim še vedno zavirajo zaostala gledišča o potrebi po dopolnjevanju znanja. V zdravstvu je opaziti viden napredek, naložbe v zdravstvo pa bodo še naprej potekale ob pomoči gospodarstva. Poročilo našteva, ko govori o gospodarstvu, vidne dosežke proizvodnje in izvoza, o katerih so razpravljali že razni drugi organi. Ugotavlja, da bo moralo delo sindikalnih vodstev, organov in organizacij v prihodnje biti bolj javno. Samo na ta način si bo lahko zagotovil moralno in poUtično podporo članstva. Glavno merilo za družbeno dejavnost sindikata pa bo v smislu smernic VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije prizadevanje za utrditev položaja delovnega človeka in za to, da bi delovni človek čimbolj neposredno sodeloval v tem prizadevanju. M. J. 7. novembra so bile v okviru praznovanja občinskega praznika slavnosti v Straži in v Dol. Toplicah. V Straži so najprej izročili namenu sodobno samoipoetrežnico DOLENJKE. Z njo je Straža kot razvijajoči se industrijska kra; dc^bilp len preskrbovalni obrat. Po slovesnosti pri Dolen^.tlii: saimrv postrežbi so gostje in odborniki odšli v NOVOLES, kjer so si ogledaJi proiz'vcd-ne obrate, direktor lože Knez p>a jih je seznanil z NOVOLESOVEMI naložbami, na5rbi in proizvodnjo. Praznovanje je bilo končano v Dol. Toplicah. Tu so iaroči- li namenu novo poštno dd-slopje in postajo mihce. Direktor PIT podjefja \-o mesto Jakob Berič je navzoče semanil r tež:i'nrni m nj^ori PTT za posodobljenje telefonskih in telegiuf-skih zvez ter poštne shjžbe. »Špricarjem« je odklenkalo Ped£»goš.ki delavci na osnovnih, srednjih in poklicnih šolah se hu^ borijo protfl po^ gostim izostankom nekaterih učencev. Njihova prizadevanja so aaman, kajti učenci opravičijo izostanek z ustreznim zdravniškim potrdilom. Na enem zadnjih mladinskih posvetovanj so mladinci za-trjeivali, da so zdravniški pre-glecii na šolski poliklinikd površni in da ni težko priti do potrdila. sPedagoškd delav-Qi so sklenili, da bodo opozorili zdravnike na to in jih prosili, naj botdo pri pregledih strožji. Najbrž se bo število »špricarjev« na šolah občutno zmanjšalo. Poštne prostore je izročil namenu predsednik ObS Franci Kuljar, prostore postaje milice pa republiški seJiretar za notranje zadev-e Silvo Gorenc. M. J. Slabše je kot prej Z asfaltom je Škocjan 'veliko pridobil. Precej slabše pa je v samem središču vasi, kjer vlada velika nečistoča. Odpadlo listje, blato m odpadki živinskega sejma niso v okras naselju, ki je drugače lepo urejeno. Nekdo je v šali pripomnil, da bo treba plačati veter, ki zdaj edini temeljito pospravlja cesto. Plin tudi v Škocjanu? ' V Škocjanu je danes že približno 30 potrošnikov plina, zato vaščani predlagajo, nat) bi prodajali plin tudi v tem kraju, da ne bi bilo treba več hoditi ponj v Novo mesto. Tehtnico drugam! Prosvetni delavci v Škocjanu se zavzemajo, da bi tehtnico pri šoli preselili na kakšno drugo mesto. Tedenski odkupi, mukanje živine in velik živfev pred šolo motijo pouk. Prostor pred spi> menikom pa prav tako ni najbolj primeren za odkup živine. » Izšli bodo »Kamenčki« Literarni krožek na osnovni šoli v Smarjeti bo v kratkem izdšs literarno glasilo »Kamenčki«. Vse prispevke za glasilo so prispevaU učenci. NOVOMEŠKS KOairf Štipendije za bogate Zivljenjshi stroški neprestano rastejo. Povečuje se tudi število študentov: pred dvema letoma jih je bilo v Sloveniji 11.000, lani že 13.000. štipendij je vedno manj: v šolskem letu 1965-1966 je imelo štipendije 28,6 odst. študentov, letos jih ima le še 17,3 odst Tudi socialni sestav šiuderu tov je iz leta v leto slabši: vedno manj je med njimi delavskih in kmečkih otrok in vedno bolj prevladujejo tisti, ki so doma v Ljubljani in Mariboru. Edino v Ljubljani in v Mariboru so namreč pri nas visokošolski zavodi. Ze pred leti smo si zastavili vprašanje, zakaj se socialni sestav študentov IZ leta v leto slabša v škodo delavske in kmečke mladine. Ugotovili smo, da si moramo prizadevati za izboljšanje. Zdaj ugotavljamo, da se je stanje ce- lo poslabšalo. V katerem grmu tiči zajec? V štipendijah! Na našem območju je zelo dobra štipendija za študenta visoke šole 350 din na mesec, življenjski stroški študenta pa znesejo, če Sivi skromno, 800 din na mesec. S štipendijo 350 din na mesec lahko Sivi v Ljubljani ali v Mariboru le študent bogatih staršev, ki mu domači primaknejo. Delavskemu ali kmečltemu jaru tu se takšne štipendije ne izplača vzeti, ker z njo ne bo mogel živeti in ker mu domači ne morejo primaknuti iz vsojega toliko, kot potrebuje. Zato na univerzah ni delavske in kmečke mladine. M. JAKOPEC Pomagajmo upokojencem! Novomeški upokojenci bi radi z novim praporom izkazovali zadnjo čast svojim umrlim članom DOLENJSKI LIST 6t. 46 (1025) ,,Mene ni nihče organiziral** Jože Šuria, cestar na Gorjancih, je že dvajsetkrat daroval kri - V bolnišnico prihaja sam od sebe, ne da bi ga prosili Se nam le obeta nov hotel? Kavarna Metropol bo prenovljena še ta mesec - Prizadevanja kolektiva se bodo nato usmerila v gradnjo novega hotela v Novem mestu Ekspres restavracija hotela Metropol na novomeški avtobusni postaji je že od prvega dne po otvoritvi (ta je potekla brez hrupa) skoro ves dan polna gostov. Nova, betonska in v gradbeni izvedbi svojevrstna stavba, ki jo je projektiral inž. arh. Danilo Lapajne, pa bo prišla do izraza šele, ko bo prenovljena tudi kavarna v sosednji stavbi in se bo zlila z njo v enovito celoto, če bo šlo vse po sreči in če bo dosežen sporazum, bo v prihodnjih letih v ozadju nove ekspres restavracije zrasel še nov hotel s 60 ležišči. Na videz se z Jožetom Sur. io že dolgo poznava, spregovorila pa sva prvič šele pred dnevi. Radkril se mi je zanimiv lik preprostega človeika, ki preseneča s svojo požrtvovalnostjo. Malo je ljudd, kd taiajo krvodajalsko iakazsnico tako na gosto jKJipiisano! — Kaiko ste postali krvodajalec? — Mene nd ndihče organizirali ali prosil. Pred leti sem po radiiu slišaJ pocniv, da potrebujejo kri. Sed sem prvič, nato sem se vsake 3 adi 4 mesece ogdašal v novomeški boliBšnicd. — Je vafie nagnjenje do krvodajalstva kaj v zjvezi s poifclicem? — Ne bi rekel. Cestar sem 20 let, od t^a 15 let na Gorjancih. Opažam, kako naraščata promet in števiHo nesreč. Na nw>ji cesti resda ni bilo dosti huijšah prometnih nesreč, vem pa, da Je pred 10 leti peljal čea Gorjance največ en avto na iux), zdaj pa že vsako minuto švigne vocsido mdmo mene. — Adi poizaiate ljudi, kd stalno brzijo mimo vas? — Preoej jih p>oznam. Največkrat gredo mimo Sdavko Bogovič ia Novega mesta, mlekar in šofer Kos; prdma-rd'j dr. Smrečnik vozi tod že od 1948, primarij dr. Ada-mčič pa 11 let. Stalni voznika čez Gorjance so še Metličani; ravnatelj šole, direktor Beti in tovariš Vrviščar. Vsi so dobri ljudje. Večkrat me je že kdo vzel v avto do Novega mesta ali do Metlike. — Koliko časa boste še cestar in krvodajalec? — Do mpokojitve mi manjkata še dve leti, krvodajalstva pa ne bom še kmalu opiistil. Dokler bom mogel, bom pomagad s krvjo. RIA BAGER V kavami, ki jo zdaj še preurejajo, se bo veliko spremenilo. Dobila bo novo izolacijo pod podom, nov pod iz italijanskih ploščic, centralno kurjavo, ki bo ogrevala kavarno in sanitarije ter garderobe za osebje, prezračevalne naprave, nov strop in novo razsvetljavo ter opremo. Prenovljena kavama bo uporabljala novo kuhinjo, ki je že zgrajena za ekspres restavracijo. Obnovitvena dela v kavarni bodo veljala približno 300.000 din. Nato bo kolektiv hotela Metropol začel uresničevati novo nalogo: gradnjo hotela, o katerem samo govorimo v Novem mestu že več kot desetletje, čeprav je že dlje časa več kot potreben. Idejni osnutek za hotel je že v izdelavi. Imel naj bil 60 komfortnih ležišč. Zgraditi bi ga bilo mogoče ob dosedanji Na vsak poklic se primerno pripravimo, le gospodinja in mati se največkrat znajde pred odgovorno življenjsko nalogo nepripravljena. V časopisih večkrat zasledimo to vprašanje, veliko dolenjskih hotelski stavbi v podaljšku za sedanjo kavamo in ekspres restavracijo. Hotel bi imel sodobno pralnico in recepcijo, nova stavba pa bi bila povezana z dosedanjo. Za hotel bo treba odšteti po približnem računu 6 do 7 milijonov din. V tem znesku so vračunani odkupi zemljišča in stavb, ki bi jih bilo treba porušiti, preureditev dosedanjih hotelskih prostorov, gradnja novega hotela in nakup opreme. V hotelu Metropol seveda niti najmanj ne mislijo, da je ta načrt ostvarljiv že zato, ker so z njim začeli. Preden bodo lahko začeli gradnjo, bo treba rešiti vprašanje prostorov zavoda za rehabilitacijo invalidov ROG, ki zaseda stavbe, predvidene za rušenje. Kot je znano, so ti prostori za ROG že dolgo gospodinj pa se obrača zaradi prepotrebnega izobraževanja na šolski center za gostinstvo v Novem mestu. Skoraj vse želijo, da bi organizirali gospodinjske tečaje, na katerih bi si pridobile potrebne izkušnje. Šolski center za gostinstvo se je tem prošnjam odzival že prejšnja leta in je organiziral tečaje v Novem mestu, Krškem, Brežicah in drugod. Tudi letos ima Šolski center za gostinstvo v svojem delovnem programu gospodinjske tečaje. Ker je zimski čas zanje najprimemejši, so začeli zbirati prijave za letošnji tečaj. Program gospodinjskega tečaja, ki naj bi se v Novem mestu začel že v novembru, bo obsegal: — osnovni pomen urejenega bivanja in stanovanjske kulture — vpliv prehrane na duševni in telesni razvoj človeka — ekonomičen nakup tekstila in dobro počutje urejenega človeka — higieno žene in osnovni napotek o negi otroka Cas tečaja bo prilagojen prostemu času zaposlenih žena in mater in ^ v popoldanskih ali večernih urah. Prijave zbirajo na Šolskem centru za gostinstvo, želijo si, da bi se za tečaje prijavilo čimveč gospodinj. Občinska skupščina Novo mesto oddelek za upravno-pravne zadeve, obvešča občane, da bo dne 22. novembra 1969 ob 9. uri na dvorišču zgradbe občinske skupščine, Ljubljanska cesta 2, JAVNA LICITACIJA IN PRODAJA najdenih koles in mopedov. premajhni in tudi najprimernejši niso zanj. Razmišljanja bi torej morala iti v tej smeri, kako z odkupom ROGOVIH stavb in z dodatno družbeno pomočjo zagotoviti ROGU nove prostore. če bo to ob pravem času rečeno, 6i lahko začeli graditi novi hotel v obdobju 1971-72. M. J. Pripombe na komunalna dela Na volilni konferenci krajevne konference SZDL Kan-dija I v Novem mestu 10. novembra je bilo največ razprave o koonimalnih delih v mestu in o otroškem varstvu. Prisotni so menili, da se komiinalna dela odvijajo premalo načrtno, saj jih načenjajo na več mestih hkrati, in iJrepočasi končujejo. Naročili so odbornikom, naj se o tem pogovore s prizadetima delovnimi organizacijami. Tudi tokrat so zahtevali, naj se končno le re5i \'prašanje gospodarjenja z dvorano družbenih organizacij v Kandiji. Ko so govorili o otroškem varstvu, so menili, da se sprejeti načrti in programi prepočasi uresničujejo. SZDL se bo morala bolj zavzeti za naloge iz narodne obrambe. Na konferenci so izvolili novo vjd stvo. Varčevanje pa tako! v dneh, ko smo prisiljeni varčevati elektriko, je pri de-lavski restavraciji v Novem mestu gorela luč celo ob enih popoldne. Se morda uprava restavracije boji, da gostje, ki prihajajo na, kosilo, ne bi našli vrat? m POMANJKANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Je prisililo nekatere novomeške delovne kolektive, da so za£ell delati zjutraj nekoliko bolj zgodaj, delali pa so tudi zvečer. To so predvsem tisti delovni kolektivi, katerih delo Je odvisno močno od elektrike. Čeprav je zadnje dni po malem deževalo, Je gladina rek, tako poročajo iz vseh krajev, zrto nirfsa in bo redukcija Se ^rebna. ■ IGRAČKE iz kolekcije »Vinil ToysK Je uvozila Mladinska knjiga, prodajajo pa Jih tudi v Novem mestu. So iz polivinila in jih je treba napihniti. Igračke, največ je živalskih figur, gredo zelo dobro v promet, ker so lepih barv in oblik, so praktične to lahke. Cene se gibljejo med 9,9 do 21 din. ■ PARKI IN NASADI so v zadnjih mrzlih dneh zgubili svojo privlačnost. Delavci Komtmalnega podjetja jih že pripravljajo na zimo. V parkih so pograbili listje, da ne bi gnilo pod drevjem, nasade pa prekopujejo in gnojijo ter jih tako pripravljajo na zimo. ■ NOVOMESCANl se niso vključili T akcijo za pemoč prizadeti Banjaluki tako, kot bi morali. Vedje dnevne organizacije so prispevale denar za pomoč Banjaluki iz skladov slaoloe iqx»abe, delavci Posojilo za favno razsvetli^vo ELEKTRO iovo mesto je najelo letos za posodobljenje javne razsvetljtve v novonie- I ški občini 300.000 din kredi, ta. S tem kreditom in s sred-stvi ELEKTRA bodo letos uredili okoli 4,5 km sodobne živosrebme javne razsvetljave v Novem mestu, Šentjerneju in na Otočcu. Kino predstav ni v Škocjanu ni več filmskih predstav. Prevelike iiu-žbene dajatve so zamorile prizadevanja tamkajšnjih kulturnih delavcev, ki so hotele nuditi kraju vsa;j to kulturno razvedrilo, škocjan-ci se z mrtvilom ne strinjajo, zato predlagajo, naj bi predvajanje filmov prevzel novomeški Zavod kulturno dejavnost. Krožki deiaio Na osnovni šoli v šmar jeti uspešno dela več krožkov. Med najbolj razgibanimi so: namiznoteniški, košarkarski, rokometni, dopisniški, dramski, likovno-tehnični itd. V glavnem delajo kot mentorji krožkov procvo^’?’ delavci zastof.’^ Pretdcli teden so v noo'omeš-ki porodnišnici rodile: Sliva \rnš^ iz Brestanice — Brigito,- /Vlujzija 2agar iz Jelš — Stanka. Marija Rokavec iz Rebri — Zdenko. .Stanka Zupančič iz Priraostka — Melito, Angela Golob iz Drage — Nlira, Milka Pri.selac iz Kamanja — Predraga, Marija Jenič iz Gabrja — Mileno, Tončka Debevc iz Gabmika — Anico, Marija Kunej s Seno\’ega — Ivana, Sla\ica Godler iz Krškega — Natalijo, Tatjana Butara iz Straže — dečka, Marija Štukelj jz Omote — dekldco, Jožica Vraničar iz Slamne vnai — deklico, Stanka Zagorc iz Smalčje vasi — deklico, Mira Stojanovič iz Prečne — d^ico, Tončka Miklavčič iz Kostanjevice — dokli-co, Fani Kuzma iz Perudine — deklico, Gabrijela Gregorčič z Rakovnika — dečka, Cvetka Svete iz Gorenje vasi — dečka, Jožefa 2abkar iz Stare Bučke — dečka in Fanika Zarn iz Kostanjevice — deklico. — Čestitamo! pa zavračajo aktiviste RK, ki m oglašajo na njiliovih domovih, čeS da Je denar d^o že podjetje in da sami ne bodo ničesar prispevali Take i2^ave prav gotovo niso izras solidarnosti s prizadetimi prebt' valci Banjaluke. Na občinskem odboru RK pravijo, da se je prt njih of^lasilo zelo malo NovomeSča* nov, ki bi bili pripravljeni darovati obleko, obutev ali odeje. ■ DRAMSKA SKUPINA v dijaškem domu Majde dilc se vestno pripravlja na proslavo, ki bo V. novembra v počastitev dneva republike, prav tako pa uresničujejo z rednimi vajami že sprejete delovne načrte. Mladim gledalcem se bodo predstavili tudi za PreSer-nov dan, 8. februarja in za 27. april, ko se bodo udeležili vsako letne domiade, ki bo letos v Kopru. ■ NA TRGU so' se v ponedeljek cene sadja in zelenjave gibale takole: solata 4,5 in 6, grosidje 3, bolka 2, banane 6, kislo zelje ^ paprika 3, hruške 4.5, limone % paradižnik 3.5, cvetača 4.5 in zetje 1 din za kg. Jajoa so bila po 90 par. ■ RODILE SO: Marija Zgonc to KoStialove, n. h. — Brigito, JoS»-ta Hren iz Koštialove, n. h. — Sup zano in Dušanka PodkO(X)sk Iz Z*' grebAke 18 — Alena. ---------------------------------- f- PRED OTVORITVIJO NOVE PEKARNE V NOVEM MESTU Kruh naš vsakdanji... V stari pekarni se bodo peči kmalu popolnoma ohladile, delavci pa se bodo preselili v sodobno urejeno pekarno v Ločni Novomeška pekarna se bo kmalu preselila v nove prostore v Ločni, kjer potekajo zadnje priprave in urejajo prostore pred otvoritvijo. Delavci v pekarni želijo, da bi nove peči pekle predvsem kvalitetnejše. Nova pekarna bo modernejša in bo imela večjo zmogljivost. V centralni pekami v Ločni spečejo H na dan 8 do 9 ton belega in črnega J' kruha, ob sobotah pa tudi do 13 ton. Razen kruha pečejo tam le še kekse in preste, medtem ko drugo pecivo pečejo v manjšem obratu pekarne na Glavnem trgu. V Ločni delajo samo v dopoldanski izmeni in kruh sproti razvažajo do trgovin. Peč je dolga 18 metrov in peče kruh po tekočem traku, ki je širok 1 meter. V njej gori neprestano, ker morajo kuriti 4 iu:e, da se segreje do temperature, ki je potrebna za peko kruha, to je 220 do 230 stopinj. Ta je modernejša od peči, v kateri pečejo na Glavnem trgu, vendar ima to slabo lastnost, da kruh preveč izsuši. Na Glavnem trgu spečejo 2-kilogramski kruh v 30 do 35 minutah, peč v Ločni pa potrebuje za enako peko 45 minut. Tovariš Ravnikar, ki vodi delo v glavni pekami, mi je povedal; »Ta peč po količini kruha, ki ga lahko speče, sicer ustreza p>otrebam potrošnje, toda kvaliteta ni najboljša. Upam, da bomo imeli v novi pekarni take peči, ki bodo pekle res kvalitetno.« Na Glavnem trgu pečejo kruh v dveh izmenah. Na dan spečejo približno 1.000 kg kruha in peciva, ob sobotah pa celo dvakrat toliko. Pecivo pripravljajo še pretežno ročno, ker nimajo primernih strojev, pa tudi prostor ne zadošču potrebam. Peč sicer dobro''peče, lina premajhno zmogljivost in potrebuje izurjene peke, ki pazijo, da je kruh prav pečen, in ga pravočasno potegnejo iz peči. Tovariš Malovič, vodja izmene v pekarni na Glavnem trgu, pravi o novi pekarni: »Morala bi dajati predvsem kvaliteten kruh in imeti moderne stroje za pecivo, ker tudi potrebe po tem naraščajo.« Novomeška pekarna je že dve leti združena s podjetjem »žito« iz Ljubljane, ki je investiralo tudi novo pekamo v Ločni. Ta bo « kruhom in pecivom oskrbovala enako področje kot sedanja. V njej bo zaposlenih 50 do 60 delavcev, ki bodo delali v dveh izmenah. Peka kruha in peciva bo avtomatizirana, le pecivo z nadevi bodo pripravljali še ročno. Moka bo uskladiščena v posebnem prostoru. Od tam jo bodo pod pritiskom ^ po ceveh dovajali v drug prostor, kjer jo bodo z dodatki mehanično zmešali V testo za kruh, ki ga bodo oblikovali v štruce in potiskali v peč, ki je v istem prostoru. To je peč beograjskega podjetja »Termoelektro« na tekoči trak, ki je širok 2 metra, peč pa je dolga 22 metrov. Take peči uporabljajo že v pekarnah v Lescah, Kranju, Zagrebu, Splitu, na Reki in drugod. To je peč na olje, ki se hitro segreje in jo lahko po končanem delu ugasijo. V istem prostoru stoji tudi manjša peč za pecivo »Aquator«, nemške izdelave na parni sistem. ‘ V zemlji poleg poslopja je cisterna. V njej lahko shranijo približno 30 ton olja (na dan ga bodo porabili 500 do 600 kg). V novi pekami, ki jo je gradbeno podjetje Pionir zgradilo v letošnjem poletju, bodo ob letošnjem državnem prazniku začeli s proizvodnjo kruha. ANA VITKOVIC Tudi gospodinja mora veliko vedeti Novomeški Šolski center za gostinstvo zbira prijave gospodinj, ki bi se rade udeležile gospodinjskega tečaja, ki bo že v novembru B. V. I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA | = Pretekli teden so daroVali kri na novomeški transfuzijski š = postaji; Aleksander Zupan in Jože Brulc, člana IMV Novo me- ^ = sto: Karel Barbič, Boris Rajk, Ivanka Jenič, Antonija Rukšc, := = Viktor Avsec, Alojz Zupančič, Slavko Dravinec, Alojz Krnc, = = Franc Kuplcnk, Jože Škufca, Alojz Blažič, Hermina Skufc:t, = = Ivan Šimenc, Marija Zarabec, Cvetka Mesojedec, Martin Aš, p = Stefan Hrastar, Janez Ravbar, Stane Kastelic, inž. Franc = = Kovačič, Joža Drag^an, Angela Seničar, Milka Smolič, Vera = = Jarc, Marija Reberšek, Draga Koimrlj, Slavko Pajič, Jože = = Burgar, Milan Močnik, Marjan Bradač, Drago Novak, Cveta = = Kavšek, Stanka Stalcar, Dragoslav Vasič, C\'eto Kostrevc, S EH Ivanka Kovačevič, Matija Vidmar, Jože Pirc, Rihard Resnik, = = Jože Miklič, Janez Počrvina, Marjana Kostrevc in Stefan = = Košmrlj, člani Novotdtsa, Novo mesto; Jože Hočevar in = = Mirko Zupančič, člana Kilce, tovarne z^avil Novo mesto; = = Marija D^an, gospodinja z Golobinjeka; Alojz Okleščen, ^ = član Opmnolesa, Gotna ves; Anton Hecl, član l^e, Sent- = = Jernej. p (iiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Novomeška bonila Pogovor z zdravnikom — ______________ Letos znatno več prekrškov Medtem ko je bilo pred sodnikom za prekrške v Črnomlju lani vse leto 640 kršiteljev zakonov in predpisov, pa so jih imeli letos do konca oktobra že 830. Na območju občine je največ prometnih prekrškov, narašča pa tudi število kršiteljev javnega reda in miru. Med povzročitelji izgredov so dostikrat isti ljudje-domačini, zadnje čase pa je z zakonom prišlo navzkriž tudi več sezonskih delavcev, ki v vinjenem stanju razgrajajo. V domovih 27 ostarelih število bolnih in starih ljudi v domovih se vsako leto veča. Trenutno jih je 27. Socialnovarstvena služba pošilja v domove predvsem tiste ljudi, ki nimajo svojcev. Največ jih preživlja jesen življenja v Impoljci, in sicer 15. V Ponikvi so 4 invalidi, v Hrastovcu 6 duševno bolnih in dva oskrbovanca v Loki pri Zidanem mostu. Otočec: »Male skladbe velikih mojstrov« Silvester Mihelčič je na električni harmoniki v ok’n-ru glasbenega pouka pred ^evi izvaijal za učence otoške šole »Male skladbe velikih mojstrov«. Požel je navdušen aplavz. Iščemo KV črkoslikarja KV mizarja Natsop takoj, odličen zaslužek, samsko stanovanje. Reklamni ateljeji FRANC MERJASEC, aranžer-moj-ster — Ljubljana, Šentvid, Gunclje, Štrukljeva 17 — tel. 51-641. NOVOTEHNA NOVO MESTO objavlja prosti delovni mesti 2 TRGOVSKIH POMOČNIKOV Pogoj; KV trgovski delavec s prakso ali brez prakse. — Prošnje sprejema sploŠDi sektor 15 dni p>o objavi. - VOZNIKI, POZOR! Na cestah so se pojavile rumene rutice, ki jih nosijo prvošolčki in predšolski otroci. Te vas opozarjajo, da imate pred sabo neizkušenega otroka in da morate biti še posebno previdni! Akcija prve pomoči varnosti v prometu Vseslover.isko akcijo »Pr/a pomoč in vax*nost prometa« na novomeškem območju vodi občinski odbor RK ob sodelovanju občinske skupščine, AMD in zdravstvene službe, še posebno opoaar-jaj'o v02!nlke motornih vozil na 10-urne tečaje o prvi pomoči^ !oskrbele za primerna predavanja, seminarje in ukrenila vse, da bi bilo v tem nevarnem obdobju čim manj človeških žrtev in materialne škode. Decembra odvzem krvi y začetku decembra bo v krški občini spet ki*vodajal-ska akcija. Ekipa transfuzijskega zavoda se bo zadrževala v krški občini 4., 5. in 10. decembra. Obiskala bo Brestanico, Senovo, Krško in Kostanjevico. Po predvidevanjih republiškega odbora RK bi morali letos zbrati 1.238 kr-vodajalcev, kar je približno 4,3 od?t. vseh prebivalcev. Lani je bilo v občini 969 krvodajalcev, junija letos pa samo 265. Občinski štab je dolgo odlagal Predstavniki Rdečega križa v Krškem so pred dnevi na seji z zadovoljstvom ugotovi- li, da so organizacije in prebivalci brez oklevanja priskočili na pomoč prizadetim v Banjaluki in okolici. Menili pa so, da bi moral biti nosilec akcije štab za pomoč pri naravnih in drugih hudih nesrečah. Ce bi se ta čimprej sestal, bi bila najbrž akcija še bolj učinkovita. Zavzemajo se za prevoz delavcev Prebivalci Jugorja se močno zavzemajo, da bi s pomočjo nekaterih delovnih organizacij, kjer so zaposleni . ljudje s tega območja, uredili prevoz delavcev. Ker nimajo rednih avtobusnih zvez, naj bi delovne organizacije nabavile kombi, stroške prevoza pa naj bi poravnali delavci >sami. Zdaj se skoraj vsi vozijo v dobrem in slabem vremenu v Metliko s kolesi ali motorji. Občutek bolečine in njen pomen I Bolečina je eden najbolj splošnih simptomov, ki privedejo bolnika k zdravniku. Bolečina ni samo zaščita, marveč predvsem opozorilo, da nastaja nevarnost poškodbe nekega telesn^a tkiva ali pa da je poškodba že v teku. Na enako bolečino manj občutljivi ljudje skoraj ne reagirajo ali pa ji ne pripisujejo velik^a pomena ter jy prenašajo, medtem ko občutljivi ljudje delajo preveliko paniko in zahtevajo od zdravnika najmočnejša zdiaviJa proti bolečinam. 2e iz tega vidimo, da je bolečina pri različnih ljudeh različnega pomena. Skoraj po vseh tkivih v telesu so raztresena živčna telesca, ki so prirejena za sprejem bolečine. Ponekod so natresena bolj pogos.to, drugod spet bolj poredko. Zato so enaka vzroki za bolečine sprejeti različno. Zaznava bolečine gre od živčnega telesca po živcu v hrbtenjačo, po njej navzgor, se križa z ene strani na drugo in dospe v talamus, možgansko tvorbo za združevanje in ojačenje vtisov, od tam pa v možgansko sikorjo v čelnem režinju. Zdaj bolečino zaznamo. Seveda tudi takoj zavestno reagiramo. Ker pa na poti do možganske skorje obstajajo še druge živčne povezave, lahko rea^amo tudi reflektorno, to se pravi z refleksom, ne da bi se tega v tistem trenutku tudi zavedali. Za2aiava bolečine je lahko zelo različna tudi po kvaliteti. Naša koža je izredno občutljiva. Ločimo občutke za opekline, mraz, rano in podobno. Notranji organi in mišice dajejo drugačaie bolečine, ki jih le težko opredelimo. V splo^em ločimo bolečine v glavnem kot pekoče, zbadajoče, vrtajoče, valujoče, ščipajoče in predirajoče. Seveda so lahko ostre in tope, določene in nedoločene, take, ki dajejo občutek napetosti, in še druge. Dotik ali kakšen drug neboleč občutek ne traja dolgo, nanj se privadimo in ga čez nekaj časa ne občutimo več. Pri bolečinah lega ni. Bolečina traja toliko časa, dokler deluje vzr-ok, je torej alarm, da nekaj ni v redu. človekova aktivnost in čustvena zavzetost zmanjšata bolečino. Tako npr. vemo, da boksar močneje čuti bolečine p>ozneje v sla&lnici kot pa v nngu, ko napeto opazuje nasprotnika in pK>sluša gledalce. Prav talco tudi globoke, prodorne, ostre poškodbe manj bole od površ* rdh topih, posebno če so nenadne. Predvsem velja to za strelne poškodbe in poškodbe z nožem ali bajonetom. Nekatere bolečine so značilne za določene bolehni. Tako strašno tiščanje za prsnico največki’at pomeni srčni infarkt, ostra bolečina v ledjih ledvične kamne, ostra bolečina pod desnim rebrnim lokom z bruhanjem žolčne kamne, bolečina s krči, ki izžareva proti dimljam, kamen v sečevodu, bolečina v desnem delu trebulia najve<'-krat vnetje slepiča, da ne govorinio o bolečinah na mesiu poškodbe itd. Seveda bolečina v določenem predelu ne pomeni tudi diagnoze, je za največkrat mačilen zaiak. Bolečine same ne zdravimo. Vedno je treba odpraviti vzrok. Ce pa so bolečine le premočne, jih lajšamo z zdravili: od takih, ki samo pomirjajo bolnika, pa do takih, ki bolečine popolnoma odpravijo. Na razpolago imamo vse oblike zdravil, od tablet, svečk, praškov, tekočin pa do injekcij. Včasih so potrebne blokade živčevja, kar dosežemo tudi s posebnimi injekcijami. V nekaterih primerih pa je potreben kirurški poseg, da prekinemo živčno pot, po kateri gre zaznava bolečine. Ponovno opozarjam, da nikakor ni umestno jeniaii tablete proti bolečinam za vsako najmanjšo Dolečinico, loi obstoji včasih le v domišljiji. To namreč privede v table-tomanijo, v navado jemanja tablet kar tako, čeprav bolečin ni. v sedanji »živčni« dobi raste p>o vsem sveiu poraba tablet proti bolečinam. Seveda tudi pri nas nismo izjeme. Posledica tega je še več glavobodov in nerazpolo-ženja zaradi stalnega zastrupljanja organizma s snovmi, ki niso tako nedolžne, kot si navadno predstavljamo.. Dr. Božo Oblak 42 Domačin, grof Strassoldo, je opazil baronov pogled in je kavalirsko ponudil Mariji roko. A v dekletu se je dvignil ponos, čemu bi se izpostavljala plemiški ošabnosti visokorodne grofice? »Ce mi dovolijo, gospod grof, ostanem tu in si ogledam njihove mape. Silno me zanimajo.« »Prosim, gospodična Marija!« Posmeh ji je zaigral okrog usten, ko so se gospodje vidno oddahnili in zaprli za seboj vrata. Sedla je v ložo k oknu, položila mapo na mizico predse in se zagledala skoz okno. Njene misli so bile pri njem, pri Matiji.------------- Kje je? Ali biva še na gradu? Ali — ali je odšel že v samostan? Vsa zamišljena ni opazila, da so se vrata počasi odprla in je vstopil — Grajžar. Zaprl je vrata in obstal pri njih. Nejasen občutek je prisilil Marijo, da se je ozrla. Ni se zdrznila — kakor v sanjah je zrla naravnost v njegove sive oči. »Ah, vi?« je dejala brezbrižno mirno, dasi ii ie zastal dih. Pristopil je. »Vedel sem, da ste tu, Marija. Govoriti moram z vami.« Primaknil je nizek naslanjač in sedel. »Ali se vam je že kdaj zgodilo, da je kdo izgovoril besedo, ki vas je pekla noč in dan in ste jo poizkušali pozabiti, pa niste mogli preko nje? Glejte, takšna^eseda je zadela mene.« Ni ji gledal v oči. Gledal je predse in si napol zaslanjal obraz z roko, ki jo je opiral ob naslonilo. Strme je Marija zrla vanj. Tesnoba ji je legala na srce. Beseda? .... Da, da, že ve ... Tiho je nadaljeval: ILKA VAŠTETOVA: VitAŽjEf DEKLE (Zgodovinski roman) »Bojazljivec ste mi rekli, človek, ki nima poguma, da bi sprejel borbo z življenjem. Nikdar mi ni bilo do tega, kaj mislijo drugi o meni. A vaše obsodbe ne prenesem. Zdi se mi, da z njo v duši ne morem oditi za samostanske zidove. Marija, poizkusite me razumeti: Vem, če človek vstopi v samostan takrat, ko najbolj hrepeni po življenju — je to zločin. Zločin nad samim seboj — kakor samomor. Ampak — če se človek s tem svojim činom izogne drugemu zločinu, še mnogo hujšemu — ali je še obsodbe vreden? Marija, povejte, ali ga še' obsojate?« Dvignil je pogled k njej. »Ne razumem vas,« je odvrnila skoraj šepetaje in ga gledala z velikimi očmi. »Recimo, da je oni človek šibak, bolehen, da je okusil že vse bridkosti bede, vsa ponižanja siromaštva, vse bolečine lakote, jih okusil že v nežni mladosti, kot študent in pozneje kot umetnik in — in stoji zdaj pred tem, da lahkomiselno potegne v bedo še drugo bitje, ki ga prej ali slej stare njegova zla usoda, morda bednega brezdomskega umetnika. Marija, ali me še obsojate, če pojdem v samostan?« Obrnila je pogleid od njega. Vsa bleda je bila in nemo je odkimala. Cula je, da je vstal. Ni se ozrla. Njene oči so bile vroče od zadržanih solza. »Zbogom Marija!« Iztegnil je roko. Ni se ozrla in ni videla njegove desnice. Le ustne so se ji zganile, a glasu ni bilo iz njenega grla. še je postal... povesil roko. Kako mu je bilo? Dozdevalo se mu je, da mora na mestu umreti... Ali je razumela, da je ravnal tako, kakor mu je nalagala njegova sveta dolžnost do nje, kd jo je ljubil? Ali je razumela? Sklonil je glavo, se obrnil in tiho odšel. Pred vrati se je spomnil: povedal bi ji še to, da mu nudi njegov vstop v samostan edino možnost ostati v Krškem v njeni bližini, kajti njegovo delr pri grofu Strassoldu je bilo končano... A zamahnil je z roko. Marija pa je v sobi ječć iztegnila lahti po mizi in skrila glavo mednje. Minilo je nekaj tednov. Na klopci za Savo, nasproti Valvasorjeve hiše, je sedela Marija Troštova. Veter ji je ščeperil široko krilo in se igral z njenimi moško ostriženimi, prosto na ramena padajočimi lasmi. Njene temne oči so zrle, zagonetno zastrte, prezirljivo v svet, na široko kalno vodo. cemu to prazno življenje? ... Marija je vzdihnila. Njen pogled je splaval na strmino, kjer je gospodovalo nad mestom mogočno zidovje krškega gradu, in na nasprotni breg, kjer se je dvigalo hribovje, polno zelenih vinogradov in belih zidanic — Sremič. In zopet se ji je vračal pogled na kalno vodo, na široko Savo, na tovorne ladje, ki so se prevažale -po njej: po Savi navzdol obložene z oljem, železnino, oblačilnim in drugim blagom, po Savi navzgor pa polne žita in hrastovine s Hrvaškega ter vina iz Krškega in Vidma. 20 dolenjski list n z na lada I POZIV ŽELEZNICE KOMITENTOM Zaradi pomanjkanja voz železnica ne zmore povečanih potreb v tovornem prometu brez sodelovanja uporabnikov Na zasedanju 3. XI. 1969 je delavski svet Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana sprejel priporočilo za ublažitev težav v tovornem prometu zaradi pomanjkanja vagonov. Žcleznica v tem letnem času ne more ugoditi povečanim potrebam v gospodarstvu po prevozu. Položaj je postal kritičen s prehodom v jesensko konico dela, ko naročila po prevozih presegajo zmožnosti prevoznih zmogljivosti železnice. Ob povečanju prevozov za splošne potrebe gospodarstva so v tem času tudi občutno večje potrebe po prevozih v lunetijstvu, kar še bolj otežuje že tako kritično stan,ie. Zmogljivosti tovornih vagonoov za optimalno racionalizacijo v izkoriščanju tovornih voz, pa je ob premagovanju sedanjih težav nujno potrebno tudi bolj aktivno in bolj gospodarno sodelovanje gospodarskih organizacij in drugih komitentov z železnico, sicer železnica sama ne bo mogla bistveno- izboljšati razmer. V ta namen železnica priporoča, naj se komitenti poslužujejo njenih storitev v tovornem prometu tudi ob sobotah in nedeljah, v primeru večjih potreb pa tudi v nočnem času. V takih primerih bo železnica nudila tarifne olajšave. I’cc>taje in druge pooblaščene železniške enote bodo v času, dokler bo tak promet, odprte za komitente v tovornem prometu po potrebi tudi vsak daii v i>odaljšanem delovnem času. Da se zmanjša čas zadrževanja voz, je potrebno, da se komitenti dosledno ravnajo po navodilih, ki jih glede nakladanja in razkladanja dajejo postaje in pooblaščene enote, in da si prizadevajo ta dela opraviti v krajšem času. S tem se poveča obtok voz, posx>eši pa se tudi odprava in dostava tovora, s tem pa se v večji meri razbremenjujejo pc‘ nepotrebnem zadrieviiniu to-\orni \ozovi. Ob takem poslovanju bo železnica lahko opravila več prevozov, kar je v enotnem interesu tako železnice, kot tudi celotnega gospodarstva, da sc tako do«e/ejo ugodnejši poslovni rezultati. ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA Zastarel je tudi odnos do železnice! Delavski svet ZzTP Ljubljana je Tu gre za izrazito strokovno vprašanje, na svoji razširjeni seji, ki so se je pri katerega ureditvi sodelujejo vedno vsa udeležili tudi predsedniki konfe- prizadeti: železsiica, cesta, občina, uprava renče sindikata transportnih pod- javne varnosti. jeti j in sekretarji konference ZK*. V nobenem prameru ^ torej ne gre za v železniških vozliščih, 31. oktobra enostransko odločitev železnice. 2e- obravnaval vprašanja varnosti v železniškem prometu z posebnim ozirom na prometno nesrečo, ki se je zgodila na cestno-železniškem križišču pri Dornavi 14. oktobra letos. Po obširni razpravi se je odločil, da za javnost objavi tole informacijo oziroma svoja stališča: Sl^erna nesreča, ki ima za posledice težke telesne poškodbe ali celo smrt, pomeni izgubo v/ednot, ki so za neposiecino prizadete in za družbo enkratne in nepopravljive. Zato nastale šikode ne moremo meriti z nikakršnimi tehničnima, niti sta-tističnimd, niti ekonomskimi, niti pravni-mi in sploh z nobenimi merilj. Gre za vrednote, ki so nad našim dosegom. Ob taki nemoči je zato še toliko bolj razimi. Ijiva velika prizadetost tudi široke javnosti ob nesreči pri Dornavi, kjer gre za izgubo življenj in težke telesne poškodbe večjega števila šolskih otrok. Neglede na to pa je naša splošna dolžnost, da skušamo posledice, ki jih ne moremo zbrisati, vsaj omiliti in storiti \’se,. kar je v naši moči, da do podobnih nesreč v prihodnje ne bi več prišlo. Ob tem ugotovljamo naslednje: — vse dosedanje preiskave, vključno s stališčem okrožnega javnega tožilstva v Mariboru dokazujejo nesporno krivdo Voznika avt<>busa pri nesreči poi Etoma-vi, ker se ni ravnal po predpisih; — analiza dosedanjih nesreč na cestno železniških križiščih je pokazala, da tudi ssapornice ne zagotavljajo ix>polne varnosti. V letu 1968 in v prvem polletju 1969 se je na zavarovanih prehodih z zapornicami ponesrečilo 32 oseb. od teh 17 smrtno, zaradi zaprtih zapornic pa je bilo razbitih 73 vozil Na zavarovanih prehodih s cestnimi znaki se je ponesrečilo 46 oseb, r*d teh 16 smrtno; — vse naprave za zavarovanje križanje v nivoju so samo pomožnega značaja, čeprav 90 še tako prils^ojene zantevam in vrsti prometa in služijo v bistvu samo kot opozorilo, kaJcšjio ravnanje je potrebno, da se izognemo nesrečam; — budi v cestnem prometu se pri križanju v nivoju poslužujemo le različnih opozorilnih znakov in pravil vožnje, ki določajo prednost posameznim vozilom oz. smerem vožnje. Kjer gre za križanje železnice s cesto, gre za odnos dveh udeležencev v prometu, kjer pravila dajejo prednost železnici. Ta prednost je - tehnološko in prometno utemeljena, ker gre pri vlaku za vozilo, kii je veliko težje (500 do 1000 ton) in Je zato zavorna razdalja veliko večja, posledice eventualnega trčenja pa so zaradi velike mase nesorazmerno večje Pri težkih brzovlakih je 2savorna razdaija 700 do 1000 metrov. Zato nesreč pri križanju ce^te in železnice ali pa dveh cest ne more preprečiti nobeno zavarovande v nivoju, če se vozniki vozil ne držijo predpisov. Jasno pa je, da strojevodja na ticnu ne more spreminjati vozne poti in na kratko zaustaviti vlaka. Učinikovita varnost je zagotovljena samo v primeru, če uredimo križanja izven nivojev, z nadvocai oz. podvozi, kar pa bi trenutno ptresegalo denarne zmc^ljivosti železnice, ceste in družbe. Kakšno ^ zavarovanje križanj v nivoju, bo odvisno od določenih standardov, ki se uporabljajo pri merjenju faktorjev, ki vplivajo na potek in intenziteto prometa. lezaiiica doslej ni samolastno ukinila niti ene zap>omice! Zaradi zastarelosti naprav in poslovanja, ki je posledica deset in desetletnega zanemarjanja žele25nice, izredno hitrega porasta cesrnega prometa, pri tem pa nezadostne prometne vzgo.ie vomikov, se je na žalost število nesreč na cesti p3ve-čaio, na železmci pa le malo zmanjšalo. Ven^r je število nesreč na železnici, če ga. prumerjamo s številom nesreč na cestah, še vedno sorazmerno zelo majhno, (število mrtvih in težko poškodovanih v nesrečah na cesti v letu 1968 in v prvem polletju 1969 je 686 mrtvih in 5348 huje lanjendh. število mrtvih in težko poškodovanih v vseh nesrečah na železmci v tem obdobju pa znaša 92 mrtvih in 58 ranjenih.) Zastarela, pa nista samo tehnika in poslovanje na železnici, zastarel je zilasti odnos nekaterih družbenih faktorjev do že-' leznice, kar se Je posebno jasno pokazalo v našem časopisju tudi pri opisovanju in komentiranju nesreče pri Dornavi. Četudi redko kateri dogodek v našem življenju doživi takšno publiciteto, to samo na sebi ne bi bilo nič slabega, če se ne bi za takim pisanjem skrivala vrsta jasno opaznih negativnih tendenc diskreditirati železničarje v naši javnosti, zlasti pa diskreditirati njihovo sedanjo jx>litiko^ ki poleg drugega zasleduje tudi racionaliza cijo poslovanja, ' Za to pisanje je značilno, da so a: bili pisci že prvi dan na jasnem — seveda brez potrebnega preverjanja — da je tako stalije na železnici posledica naravnost kriminalne politike varčevanja, ki ga uvaja železnica na račun varnosti ljudi; da st železnica lahko privošči tako teptanje splošnih družbenih interesov pač samo v 1^1 družbi, ki je že tako kriva, da je s svojo politično uredntivijo pripeljala stvari tako daleč. Ni to prvi primer, da se poizkuša neka nesreča večjega obsega zlorabiti z namenom, da bi za nesrečo poiskali krivca v- sami družbeni ureditvi In ker je železnica zaradi svojega družbenega pomena še pKJsebno povezana z njeno funkcijo organizacije javne službe v preteklosti, so takim vzročnim prizadevanjem še posebno dobrodošle železniške nesreče. Na njih naj bi se dalo najdaže pokazati, da nekaj ni v redu v samem bistvu, v družbeni ureditvi. Kar se tiče železaiice, je naša dolžnost, da odločno zaivmemo tako izzivanje. Kajti tako pisanje je izzivanje tisočev delovnih ljudi na železnici, ki v nenavadno težav nih delovnih pogojih, ob najslabših plačah v prometni panogi, z nenavadno požrtvovalnostjo in optimizmom sami, brez zadostne pomoči drugih činiteljev bijejo trd boj proti posledicam dolgoletnega zapostavljanja žele25nic. Pri vseh teh naporih So železničarji našli premalo razumevanja v javnosti, kar je pokazalo zlasti sedanje železniško posojilo. In če nekateri nočejo podpreti teh naporov železničarjev, pa \'sekakor nima nihče pravice, da z neresnico in napačnim prikazovanjem tragične nesreče blati napore delovnih ljudi na železnici in da z naravnost per-fidno kampanjo ščuva nažo javnost proti železničarjem. Predsednik DS ZŽTP I^jutrijana, Anton Brodn.iak, 1. r. Ljubljana, 31. 10. 1969. TAKO KOT ČE BI ZA ENO URO DELA IMELI PLAČANIH 1 URO 4,8 MINUTE se obrestujejo devizni prihranki, vezani nad dve leti. Imate seveda tudi kratkoročnejše možnosti: vezane vloge nad 1 lefo in vloge na vpogled. Vezane devizne vloge nad 2 leti 8 % obresti Vezane devizne vloge nad 1 leto 7 % obresti Devizne vloge na vpogled 6,25% obresti Z VARČEVANJEM RASTEJO VASI DEVIZNI PRIHRANKI KB UUBLJANA PIONIR NOVO MESTO TEL. 21-243 iTmwi s a* s s* a a I- a a a a a a Opravljamo servisne preglede in garancijska popravila na vozilih FIAT* ZASTAVA, RENAULT. TAM in MAN splošna in generalna popravila vozil vseh vrst zamenjujemo motorja na vozilih ZASTAVA in TAM opravljamo kleparska, avtoličarska ' In druga dela NAJNOVEJŠE: Vse lastnike vozil FIAT-ZASTAVA 850 in IIObR obveščamo, da odslej opravljamo vsa garancijska in servisna popravila tudi na teh vozilih. OBIŠČITE NAŠ SERVIS! a a a a a a a a a a a a a a a a a IAB) /4 ske, za vaša motoma vozila dobite po konkurenčnih cenah v naši trgovini AVTOMATERIAL v BREŽICAH, Pod obzidjem 32! m LOVCI IN ŠPORTNIKI! PRAVKAR PRISPELO I Krogelni naboji vseh kalibrov - tudi 7 X 57 R In šibreni naboji. - Oglejte si tudi drugo lovsko, ribiško in športno opremo ter lovske obleke slovenskega kroja v preurejeni poslovalnici LOVEC< NOVO MESTO, Cesta herojev 8 ZAHVALA Ob hudi in tragični izgubi našega zlatega IGORJA HOSTNIKA UCENCA 6.B RAZREDA OSEMLETKE V NOVEM MESTU se najiepše zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno spremili do preranega groba. Posebno zahvalo pa smo dolžni njegovim sošolcem, zdravstvenemu domu in tovarni ISKRA v Novem mestu, podjetju ELEKTROTEHNA Iz Ljubljane, sostanovalcem bloka in sosednjih blokov na Zagrebšid cesti ter vsem drugim, ki so nam kakorkoli stali ob strani v najtežjih trenutkih. NEUTOLAŽLJIVI: OĆKA IN MAMICA, SESTRICA INGRID TER DRUGO SORODSTVO RAZPISNA KOMISUA KOMUNALNO OBRTNEGA PODJETJA TREBNJE razpisuj e prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg splošnih p<^ojev izpolnjevati še naslednje: a) da imajo visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske ali gradbene stroke in najmanj tri leta delovne prakse, ali b) da imajo višjo strokovno izobrazbo in najmanj 6 let delovne prakse, od tega 2 leti na vodilnih mestih, ^i c) da imajo srednjo strokovno izobrazbo in 10 let delovne prakse, od tega pet let na vodilnih mestib. Rok aa prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati morajo pismendm prijavam i>riložiti dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. DELAVSKI SVET KOMUNALE RIBNICA razpisuje na podlagi 26. in 32. člena statuta podjetja naslednji prosti delovni mesti; 1. DIREKTORJA PODJETJA 2. RAČUNOVODJA PODJETJA Kandidata morata po statutu podjetja izpolnjevati naslednje pogoje: 1. srednješolska izobrazba ter najmanj 5 let prakse v komunalni dejavnosti ali ndžješolska izobrazba in najmanj 10 let prakse na vodilnem delovnem me?.tu v komunalni dfejavnosrti; 2. srednješolska iaobrazba ekonomske smeri in najmanj 2 leti prakse v računovodstvu. Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazili o izpolnjevanju teh pogojev na gomji naslov v 15 dn^ po objavi v č^opisu. Razpisna komisija PRI VETERINARSKI POSTAJI BREŽICE razpisuje prosto delovno mesto UPRAVNIKA VETERINARSKE POSTAJE POGOJI: poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je diplomirani veterinar z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj 5 leti strokovne prakse (po statutu Veterinarske postaje Brežice) Stanovanje n! na razpolago. Ponudbe z opisom dosedanjih del in dokazila o izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov: RAZPISNA KOMISIJA VETERINARSKE POSTAJE BREŽICE. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razglasa. Nastop službe 1. januarja 1970. KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA«, NOVO MESTO razpisuje 5 ŠTIPENDIJ ZA KANDIDATE, KI SE BODO UDELEŽILI 3-MESEČNEGA TRAKTORSKEGA TEČAJA, ki ga prireja Kmetijska šola Grm v času od novembra 1969 do februarja 1970. Višina štipendije obsega vse stroške tečaja. POGOJI; tečajnild bodo morali uspešno opraviti tečaj, ostati v delovnem razmerju pri zadrugi najmanj 2 leti kot traktoristi. Interesenti se lahko prijavijo na upravi zadruge v Novem mestu — Cesta komandanta Staneta 10, ali pri EE Zalog oziroma EE Šentjernej na Draškovcu. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BREŽICE razpisuje JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo enodružinskih atrijskih hiš na zemljišču »Berglez« v Brežicah. Na javnem natečaju, ki bo v torek, dne 2. decem-Im» 1969, ob 9. tiri na sedežu podjetja v Brežicah, Cesta prvih borcev 9, bo oddanih 6 stavbnih zemljišč za stanovanjske objekte: 1. na parceli št. 202/1 k. o. Brežice v izmeri 460 m^, 2. na parceli št. 201/1 k. o. Brežice ▼ -izmeri 652 m^ 3. na pcureli št. 160/2 k. o. Brežice jr izmeri 555 mS 4. na parceli št. 159/8 k. o. Brežice ▼ izmeri 541 m^, 5. na pcu^li št. 159/1 k. o. Brežice v izmeri 533 m^, 6. na parceli št. 158/15 k. o. Brežice v izmeri 526 m^. POGOJI NATEČAJA: 1. Izklicna oena kot odškodnina za pravico uporabe stavbnega sveta je za posamezne stanovanjske objekte naslednja: 1 — 19.021,00 Ndln 2 — 36.960,00 Ndin S — 22.950,00 Ndin 4 — 22.370,00 Ndin 5 — 22.040,00 Ndin 6 — 21.750,00 Ndin 2. Varščifna znaša 2.000,00 Ndin. 3. Udeleženci javnega natečaja morajo vložiti pismene ponudbe do pričetka javnega natečaja. K pismeni ponudbi je treba priložiti potrdilo o vplačani varščini. Varščina se udeležencem, ki ne bodo uspeli na javnem natečaju, vrne. Pismene ponudbe se oddajo v zaprti ovojnici z oznako »Javni natečaj aa. zemljišče Berglez«. Pooblaščenci, ki nastopajo na javnem natečaju, morajo imeti pooblastilo, v katerem je določeno, da lahko vložijo pismeno ponudbo za javni natečaj in da lahko dajejo višje ponudbe ter da se laliko pritožijo zoper odločbo o ugotovitvi najugodnejšega p>or(udnika. Pooblastilo overovi pristojno sodišče. 4. Na javnem natečaju se lahko podajajo višje ponudbe in je dokončna ponudba najugodnejša. 5. Izklicna cena za posamezno stavbno parcelo obsega stroške za pripravo zemljišča (odkup zemljišča, sprememba zazidalnega načrta, geodetska delitev zemljišča, odstranitev in zgraditev ograje), delno opremo zemljišča (glavni in stranski vod kanalizacije in vodovoda, trasiranje in izgradnja dtovozme ceste z utrditvijo) in stroške podjetja. 6. Rok za začetek gradnje je 6 mesecev in dokončanje gradnje 3 leta po podpisu neposredne pogodbe o odidaji stavbne parcele. i 7. Odškodnina za stavbno parcelo, ki se ugotovi na javnem natečaju, se poravna ob podpisu neposredne pogodbe o oddaji stavbne parcele. 8. Pri stroških delne opreme ni upoštevano električno omrežje; te stroške trpe najugodnejši ponudniki. Nadalje ni upoštevano telefonsko omrežje, asfaltiranje cestišča, ureditev parkirnega prostora, ureditev zelenih površin in ureditev javne razsvetljave. Gradbeni interesenti si lahko ogledajo parcele na kraju samem, podrobnejše informacije, drugi pogoji in gradbeni podatki z zazidalnim načrtom so na razpolf^o na sedežu podjetja. SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH . TEKOČI RAČUN CENTER SLEPIH S1SHH4 rnifella RADIO LJUBLJANA VSAK DAN; poročila ob 5.00,1 6-00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.3 do 8.00. PETEK, 14. NOVEMBRA: 8.08 Ppsma matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti Inž. Saša Kravos: Možnost ob-nwe sadovnjakov na Štajerskem. J2.40 Nastop moškega zbora iz ^ge vasi na Koroškem. 13.30 Pri-Poročajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. J6.00 '^ak dan za vas. 17.05 Človek in Mravje. 18.15 Rad imam glasbo. 19.00 Laliko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. -0.00 Skladbe za zbor in nekaj glasil 20.30 Top-pops 11, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 15. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.35 Cez travnike zelene. 9.50 »Naš avtostop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila ~ Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ja-Žlindra: Mlečnost krav rjave Pasme. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.25 ^lo(Uje za razvedrilo. 15.30 Glas- intermezzo. 16.00 Vsak dan za 17.05 Gremo v kino. 17.45 Je-akovni pogovori. 18.45 S knjižne-I? trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pihalnim orkestrom p. v. Francija Puharja. 20.00 »Nove *nelpdije« 22.15 Oddaja za naše iz-®eljence. , Nedelja, 16. novembra: 8.00 Dobro jutro! 8.05 Ra-^jska igra za otroke — Marjan *winc: »Pika«. 9.05 Koncert iz "asih krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši . . a) Dragan Kljakič: Zdravnik, znan s številnih bojišč, b) inž. Milan Simič: Majhna podkupnina — velik usi>eh. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov. 14.30 Humoreska tega tedna — R. Schneider — Schelde: Literarni večer. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska ilra — Bren-dan Behan: Selitev in zabava na vrtu. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Zaplešite z nami. PONEDEUEK, 17. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Janko Skerlep: Pripravljanje komposta na doma- | čem vrtu. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporo- | čajo vam . . . 14.35 Naši poslušal- j ci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije! 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK 18. NOVEMBRA: 8.04 Operna matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — V pristanišču. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Tutristični "napotki za atuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan; Zdravstvena in strokovna kontrola drevesnic. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glas- TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 16. NOV. 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Pohorje, Plešlvec — Beograd) 9.25 Poročila (JRT — Ljubljana) 9.30 Po domače z melodijami Borisa Kovačiča (JRT — Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Zag^b) 10.45-propagandna oddaja (Ljubljana) 10.50 OtroSka matineja: Nove do-~ godivščlne HucUeberryja Pin- na. Stan in Olio (Ljubljana) ll^TV kažipot (do 11.50) (Ljubljana)- 12.40 ,\vto rally — prenos (Beograd) 14.00 ženeva: Tekmovanje s konji — prenos (EVR) 17.10 Nove me'odije — oosnetek (Ljubljana) 18.15 Lepo je biti mlad — angleški film (Ljubljana) 19.40 Cikcak (Ljuoljana) ^.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 Muzikanti — humoristična oddaja (Beograd) 21.20 Videofon (Zagreb) ^■35 Sportm pregled (JRD 22.05 TV dnevnik (Beograd) l^rugi program: 20.00 T\' dnevnik ^Zagreb) 21.00 Spored italilanske TV (Zagreb) PONEDEUEK, 17. NOV. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 10.45 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnovo ^liSne j»brazbe (Beograd) 14.45 TV v Soli - ponovitev (Zale ■*5.40 Nemščina ponovitev (Za-greb) ■^3.05 Angleščina — ponovitev (Za-Sreb) 16.10 Francoščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Ple&ivof — Beograd) l'.45 Ostržek — H. del — mladinski film (L.’Jbljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.25 Zaščita živil pred RIK kontaminacijo (Ljubljana) 18.50 Zabavno glašbraia oddaja (Beograd) 19.20 Na Skali vas — reportaža (Ljubljaiia) 19.45 Cikcak (I-'ublJana) ^.00 TV dnevnik (Ljubljana) ^•30 3-2-1 (Ljubi’fjia) 20.35 Ervin Pntz: Komisija *a samomore — TV igra (Ljub-ijana) ^•40 Biseri glasbene literature 31.55 Alkohol — alkoholizem (Lju-- bi Jana) 22.15 PoroClla (IJubijana) Drugi program: l'^-SO Večerni zaslon (Sarajevo) 17.45 TV vrtec (Zagreb) 18.00 Mali sve' (Zagreb) 18.20 Znanost (Beograd) 18.50 Zabavno glasbena oddaja (Beograd) 19.20 TV pošta (Beograd) j^.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 21.00 Spored italljpiiske TV TOREK, 18. NOV, 5-35 TV v fioitl (Zagreb) *0.30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove spložne izotorazbe (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponojritev (Zagreb) 15.40 Ruščina — ponovitev (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 17.55 Risanka (Ljubljana) 18.00 Lutkovna oddaja (cJkopje) 18.20 Po sledeh napredka (Ljubljana) 18.40 Srečanje v studiu 14 — gost Marjan Dcwnl<' (Ljubljana) 19.05 Od zore do mraka: Vijak partija (Lji bljana) 19.35 S kiparjem Janezom Pima-, torii (Ljubljana) 19;50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljulljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 Velika imena sodobnega filma: Ulrich Chamoni — ONO (Es), zahodno nemški film (Ljubljana) Veliki mojstri: K. Penderski (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila (Zapreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Risanka (Beu'rad) 18.00 Lutko\Tia oddtja (S':opje) 18.20 Telesport (Z-igreb) 19.00 Narodna glafba i Zagreb) 19'.15 Mladinska tribuna (Jtagreb) 19.45 TV prospek (Zagreb) 30.00 TV dnevndk 'Zagreb) 21.00 Spored italijuiske TV SREDA, 19. NOV. 9,35 TV v šoli (Zagreb) 11.50 Sprehod po mesecu — prenos (Mondovizija; 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivpc — Beograd) 17.45 Trapollo HH 33 — nadaljevanje mladinske igre (Ljubljana) 18.30 Pisani trak (i iubljana) 18.45 Človek — serijski film (Lju-bljana> 19.15 m mladi — JRT (Ljubljana) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 3-2-1 (Ljubljana) 20.40 Prenos športnega dogodka (JRT — Ljubljana) 32.15 Človek s kamero; Londonska kronika — -'ngleški film (Ljubljana) 23.40 Poročila (LJirtJ jana) Drugi prograni: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (ZafTeb) 17.45 Oddaja za o^okc (Zagreb) 18.30 Poljudno znan.*^tvenJ film (Beograd) 19.00 Enciklopedija (Beograd) 19.15 Mi mladi (Ljubljana) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.55 TV dneroik 'Zagreb) 31.00 Spored itali' nske TV ČETRTEK. 20. NOV. 8.15 Drugi spreJio po Mesecu — prenos (Mondovizija) 10.00 TV v Sol (Zagreb) 12.35 Nemščina (Zagreb) 12.50 Angleščina (Zagreb) 13.05 Pr^coSčina (Beograd) beni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z a ansamblom Zadovoljni ICranJci. 20.00 Prodajalna melodij. 19.15 Popevke s festivala »Opatija 69«. 22.15 Jugoslovanska glasba. SREDA, 19. NOVEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Dolinar: Uspeh letošnjega pridelovanja pivovarskega ječmena. 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Rad imam glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 20. NOVEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev. — 10.13 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Sirk: Kooperacijsko pridelovanje sadja na Goriškem. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Pesetn iz mladih grl«. 14.40 Lirika za otroke: »Mehurčki«. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vs^ dan za vas. 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne. 18.15 »Moffda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Metko Stok. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Iz opusov Marijana Lipovška in Demetrija Zebre-ta. 16.15 Sprehod po Mesecu — posnetek (Ljubljana) 17.45 Tiktak: K'e je medvedek (Ljubljana) 18.00 Zapojte z nan:ii: Dvoi^, Smetana (Ljubljana) 18.15 Po Slovenili (Ljubljana) 18.30 Prenos športnega dogodka (Beograd, 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20,35 Thomans Mann: Buddenbroo-ckovi — drimatiziran roman (Ljubljana) 21,20 Kulturne diagonale: Večer z Josipom Vidmarjem (Ljubljana) 22,05 SHENANDOAH — serijski film (Lj’ibl'ana) 22.30 Poročila (Ljubljana) SO mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte . jih m pomagajte si ž denarjem, ki';ga boste dobilr ria‘ ta način! Obvestite javnošt :in kupce.'kdUko: odstotkov p o p u š tV'^^^^šte namenili za blago iz zalogi Pri teiT! Viairt :ndjbt>IJ AičinkovjU^ o0las v lokal- -^■■'->-v;:;':-neišii:^:teidn ' ' i-:'''J'- mer/ REJCI PRAŠIČEV! {CcieksTabujt Drugi program: 17.25 Poročila (Z&greib) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Tiktak (Ljubljana) 18.00 Narodna glasba (Zagreb) 18.30 Prenos ^»rtnega dogodka (Beogiad) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV PETEK. 21. NOV. 9.35 TV v ŠOU i Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) ''.45 TV v šoli — ponovitev (Zagreb) 16,10 Osnovne splošne izobrazbe (Beograd) 16.45 Madžirsk TV pregled (Pohorje. Plešlvec — Beograd) 17.45 Nove dogodivščine Huckle-berrjrja Firmi • serijski film (Ljubi jarp 18.15 Glasbena oddaja (S- c*pje) 19.00 V središču pozornosti: Denarno gospodarstvo in bančništvo (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 Mojstri besede na filmskem traku; Bill: Btid (Ljubljana' 22,40 Poročila (Ljubljana) Drugi program: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Oddaja za otroke (Skopje) 18.15 Glasbena oddaja (Skopje) 19.00 Panorame (Zagreb) , 19.50 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV SOBOTA, 22. NOV. 9.35 TV v Soli (Zafeieb) 17.45 Po domače 7 v^Hml Plan šarjl (Ljublirna) 18.15 Otroci Evrop — mladinski oddaja (Beograd) 19.15 Sprehod skozi čas: I. svetov na vojna (Ljubljana) 19.40 Pet minut za boljši Jezik (Ljubljana) 19.45 Cikcak (LJuMJana) 20.00 TV dnevnik (LJubllana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 TV magazin (Zagreb) 21.35 Rezervirar za smeh (Ljub Ijana) 31.50 Novi rod — serijski film (Ljubljana) 22.40 TV kažipot (Ljubljana) 23.00 Poročila (Ljubljana) Drugi program- 17.25 Poročila (Za^^reb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Narodna glasba (Beograd) 18.15 Otroci Evrope (Beograd) 19.15 S kamero p< svetu (Beo grad) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 30.00 TV dnevnik ^Zagreb) 21.00 SpOT^ italilanske TV ODKUPUJE SVINJSKE K02E OD 1. novembra 1969 po zvišani ceni Ndin 3,50 za kg Oderite vsakega prašiča in odfclajte kože najbližji zbiralnici. SMEH STOLETIJ Pisec kriminalniK romanov Edgar Wallace je bil najdenček. Ko je še hodil v šolo. mu je sošolec med prepirom zabrusil: »Ti nisi nič vreden, saj nimaš niti svojih staršev! Tebe so morali tuji ljudje vzeti za svojega!« Mladi Wallace pa se ni dal ugnati v kozji rog in se je pogumno odrezal: ^ »Prav to je dokaz, da sem bil dober in priden otrok, kajti sicer me moji krušni starši gotovo ne bi izbrali. Tvoji pa sploh niso imeli izbire, in so morali vzeti tisto, kar so dobili.« Anatolu Franceu je šel strašno na živce mesarski vajenec, ki se je vsako jutro, ko je prinesel meso, zabaval na ta način, da je divje zvonil pri vratih »Treba bo nekaj urediti,« ;e dejal France svojemu služabniku. '— »Saj sem mu že rekel, pa mulec noče ubogati,« je odgovoril sluga obupano. France je tedaj sklenil, da bo sam ukrotil nesramneža. Nekega jutra se je skril v predsobo in čakal. Ko je močno po-zvonilo, je z bliskovito kretnjo odprl vrata in zarjovel: »Prašič!« Pred sabo pa ;e zagledal dostojanstvenega in svečanega Lićgearda, člana Francoske akademije. tsttt '' ..5'* i>'.v p FKUATEU. KI NE RAZOCAIU SUPERAVTOMAT PS 653 10 programov misli in dela za vas gjTCLBJLfH TEHNIČNA IN OBUKOVNA DOGNANOST-GARANCIJA TRAJNOSTI. VARČNOSTI IN ZANESLJIVOSTI ........... »m Petek, 14. Sobota, 15. Nedelja, 16 Pcttiedeljek, Torek, 18. Sreda, 19. Četrtek, 20 novembra ■ novembra . novembra 17. nov. — novemtora -novembra -. novembra _ Borislavs — Leopold — Jerica Gregor . MUko . Elizabeta — Srećko Novembrsko vreme v pregovorih če na mrtvih dan de-ži, vreme po snegu diši. — Kakršno vreme na Lenarta kane, tako vse do božiča ostane. — Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja. — Sonce na Martina — pred durmi huda zima. — če na Cecilijo grmi in treska, bo ob letu žita kot peska. — Katarina nam ne laže: po sebi prosinca vreme kaže. — Sneg na Andreja — je polju slaba odeja. LUNINE MENE: 16. 11. 1 ob 16,45 24. 11. ® ob 00,54 2. 12. f ob 04,50 Brežice; 14. in 15. 11. ameriški film »Lady L«. 16. in ameriški barvni film »Poslednji Safari«. 18. in 19. 11. ameriški film »In pride dan maščevanja«. Črnomelj: Od 14. do 16. 11. dan-^i barvni film »Odkritje ljubezni«. 18. 11. japonski film »Upor«. 20. 11. ameriški barvni film »Preplah v Faerkrigru«. Kočevje — »Jadran«: 15. in 16. 11. angleški barvni film »Družinske stvari«. 16. in 17. 11. ameriški barvni film »Sok«. 18. 11. ameriški barvni film »Tajni agent Flint«. 19. 11. francoski barvni film »Krog ljubezni«. 20. 11. italijandci barvni film »Sinovi Tarasa Btdbe«. Kostanjevica: 16. 11. ameriški barvni film »Sbane«. Metlika: Od 14. do 16. 11. an^ gleško-amerišid barvni film »Lilcvi-dator«. Od 14. do 16. 11. ameriški barvni film »Jugoeahodno od So-nore«. 19. in 20. 11. zahodnonan-ški film »Misterij bara Lolita«. Mirna: 15. in 16. 11. ameriški film »Opičje norčije«. Mokronog: IS. in 16. 11. ameriški barvni film »May fair Ladyc. Novo mesto: Od 14. do 17. 11. angleški barvni film »Vroči milijoni«. Od 14. do 17. 11. rfovenjki barvni film »Kekčeve ukane«. Od 18. do 20. 11. franco^ barvni film »Veliki Moln«. — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 12. do 16. 11. ameriški barvni film »Boeing — Boeing«. Ribnica: 15. in 16. 11. francosko-angleški barvni film »Noč generalov«. Sevnica: 15. in 16. 11. nemški film »Velika kača«. 19. 11. angleški kavbojski film »Revolverji Sodražica; 15. in 16. 11. ameri-riSki barvni film »Trije naredniki«. Trebnje: 15. in 16. 11. ameri-šid kaovbojski film »ItevolveTjl imajo besedo«. MIZARSKEGA VAJENCA sprejme Vodopivec, Na trati 11/ Ijana-Sentvid. Stanovanje in hrana preskrbljeno. * GOSPODINJSKO POMOCNICX) išče 4-članska družina. Pižite na naslov: Jožica Bole, Ljubljana, Sir šenska 2. OSEBI, ki bi mi bila gospodinda, nudim dosmrtno komfortno star novanje s posebnim vbodom, drugo po dogovoru. Sem ifpo-kojenec. Ponudbe na Dolenjski list (2151/69). SPREJMEM mizarskega vajenca ali fanta za priučitev. Ostoba zagotovljena. Stražišar, mizar, Matena 31 a, Ig pri Ljubljani. GOSPODINJO — ljubiteljico otrok, staro od 35 do 40 let, »prejmem k 3-članski družini (deklici 3 in 8 let). Inž. Božena Premelč, Kranj, Cesta JLA 6. TAKOJ sprejmem kvalificiranega kleparja in ličarja ter vajenca za kleiMirsko stroko. Stane Pu-Btavjh, 2abja vas 11€, Novo mesto. SPREJMEM dimnikarskega pomočnika. Lahko priučen. Oskrba v hiši. Drago Stopar, Bohinjska Bistrica 158. SPREJMEM samostojna mizardca pomočnika. Plača 5,00 do 6,00 din na uro. Samsko atanovanje zagotovljeno. Naslov v upravi Usta (2182/69). STANOVANJA IdCEM enosobno aU dvosobno dnifinsko stanovanje t okoUd Novega mesta. Plačam vnapirej. Na^ov v upravi list* (2177/60). ZA TRI mcsece nujix> potrob^esn sobo v Novem meatu ali grem za sosfanovaJko. Ponudbe pod •Tri mesece«. SLUŽBO IŠČE \ VARSTVO vzamem zdravega otroka od 2 let naprej. Naslov v iipiravi lista (2152/69). MOTORNA VOZIIA POSEBNO UGODNO prodam nav 750. Naslov v upranA Usta ali telefon 21-847. PRODAM FIAT 1400 kabrioilet, laliko na obroike. Ciril CeSarek, VoUSičeva 9, Novo mesto. PRODAM avto renaitU L 4, leinUc 64, po zelo ugodni ceni. Doibra-vtea 3, Šentjernej. PRODAM IKJODNO PRODAM spalnico. N»-(Aov v upravi Usta (2137/09). PRODAM novo leseno gamžo (4,20 knt 2,70 ra). Naslov w upraifi Mr «11 taleifoo 21-847. PRODAM klavirsko harnKuidJco Anton Blažič, Straiiberk 3, Otočec ob Krtol. PRODAM stružnico in stabUnl Dieslov motor po zeio ugodni 08 ni. Ana Gačnik, Brod 24, Novo mesto. PRODAM pletilni stroj Trikorer Janees Vidmar, Glavni taig 21, Novo mesto. PRODAM dobro (branjeno ordjo-vo spalnloo s kavčem. Naslov v upravi Usta (2159/60). PRODAM dobro ohranjen polavto-matični pralni stroj Riber s centrifugo. Zora Adam, Trdinova cesta 9, Novo mesto. ITALIJANSKI otroSki voziček a športnim vložkom pooend prodam. Troha, Mestne njive 12, Novo mesto. PRODAM kompleten fergiifionov cdrkular v dobrem stanju. Jože Rupar, (Soriška vas 7, Škocjan. PRODAM italijanski motor MB 50. Zagrebška vas 23, Novo mesto. PRODAM valjčni mUn. Kupec sl ga lahko ogleda vsak dan, ker Je v pogonu. Ponudbe pod »Mlin«. PRODAM peč za žaganje z dv^a vložktMna, pripravna za ogrevanje delavnic. Naslov v upravi lista (2180/69). POSEST OSMRTNICA Umrl je v 93. letu starosti naš oče, stari oče in praded JOŽE LAVRIČ (Spaj oče iz PodUpe) Pokopali .smo ga na družinskem pokopališču na Selih pri Ajdovcu, dne 10. 11. 1969 ob 16. url. Sinovi in hčere z družinami RAZNO PRODAM novo hišo v Jedinžči-• d 10 pri Gotni vasi. Stefan, Je-dinščica 10, Novo mesto. PRODAM mai>]So hifio z vlno«^ dom in gar^ na TrSld gani. Alojz Potočar, Dol. Kamence, Novo mesto (Čampa). PRODAM KOSENIOO na Goi^jan-cdh, primemo za gradnjo. Ob cestal Je lep razigled. Naslov t upravi Usta (2148/69). PRODAM staro hite z 10 airi zemlje, In to vinograda, njive, v So^em vrhu 10, primemo za vikend ali za upokojenca, m ceno 6.800 din. Naslov: Pei^ Ma-tovs, Koritkova 18, Izubijana. PRODAM nedograjeno hite v Novem mestu. Naslov v upravi U-sta (2154/60). PRODAM hite z n^J zemlje t bližini Novega mesta. Nasto t upravi Usta (3163/^). PRODAM visokopritlično družinsdco Ute v Brestanici pori kolodvoru. V hiši Je tudi lokal aa obrt. Vse informacije se dobijo pri Mildoi Držonič, Stari grad 2, Kr-6ko. NUJNO POTREBUJEM 5.000 din posojila za 1 leto. Obresti po dogovoru. GaraiKilja hiša> Naslov v upravi Usta (2162/69). PROTI SLADKORNI boleead, i»ro-tdnu in toIšČavosU (bolezenskemu debelenju) pomaga rogaški DONAT vrelec. Dobita ga v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 21-129. STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 21-158 In pri DOLENJKI — tol. 21-440. POROČNI PRSTAN, Id vam ga bo Izdelal zlatar v Gosposki 5 ▼ Ijuhljanl, bo va« ta vate dru-81co vse življenje spominjal na sklenitev zakonske zveze in bkratt leito kmsU vate nko. Ob bridki in nenadomestloivi izgubi nate drage žene, mamice in sestre MARIJE PIPAN, roj. KORAČIM ix Velikega Orehka se na>iskreneje zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki 30 jo spremili do njenega mnogo preranega groba, nam Izreku sožalje in nam posnagaU v težkih trmutkih. Posebno se zahvaljujem dr. Savlju, dr. Ostojiču in vsem zdravnikom, katerih Imena nam niso znana, ter strežnemu osebju splošne bolnice v Novem mestu za zdravljenje In nego. Zahvaljujemo pe Komunalnemu podjetju iz Novega mesta tn osnovni šoU Stoipđiče za podarjeno vence in pomoč pri pogrebu, kaltor tudi gospođu župniku za spremstvo In poslovilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala, žalujoči: mož z otroki in drupo sorodstvo Ob smrti dragega očeta, starega očeta in pradeda JOŽETA LAVRIČA Ge iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolndce za lajšanje bolečin in strežbo ter vsem, ki so ga spremlU na zadnji pob. žalujoči: sinovi in hčerke i družinami Ob nenadni izgubi nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica LEOPOLDA KOLENCA iz Ivanje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremlU na zadnji poti, mu darovali ovetje in vence ter nam izrekid sožalje. Zahvale sosedom za pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto za trud pii lajšai^ju boleesnl, kolelctivu in učencem poklicne tele ter osebju bolnišnice iz Novega mesta, kolektivu PTT Ljubljana 2, stanovalcem EiiMpdlerJeve 2 iz Ljubljane ter go^x>du župniku za spremstvo. 2aluj^i: družine Kolenc, 2elezoik, Višnar in (tajnik Ob težki izgubi natega dragega moža, očeta, starega očeta, brata ter svaka ANTONA MOJSTROVIČA iz Gmiovdj 7 pri Škocjanu se iskrepo zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagaU v t^ težkih dneh. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in vsem, ki so nam izre-kU sožalje in iraspremiU pokojnika na zadnji pobi, gasili četi Grmovlje pa za podarjeni venec, častno sbražo ter sfpramstvo. Knako se zahvaljujemo giospodu kaplanu za poslovilne besede ter Peitni Blatniku za iepi govor pri odprtem grobu. Vsem te enkrat iskrena zahvala. žalujoči: žena Ana in otroci z družinami ter sestra in drueo sorodstvo Ob nenadiu smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, breto in strica IGNACA KOLENCA iz Zaloga pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo ZB in ZK, eovomdkom za poslovilne besede pri odprtem grobu. Se enkrat iskrena hvttovsem, ki so ga spremili na zadnji poti. žalujoči: žena, otroci s družinami in dnigo sorodstvo. Ob bridki in nenadomestljivt izgubi oKiJegB moža DARINA ZUPANČIČA iz Laš2 4 pri Dvom Ise iskreno zabvaljt^jcm sorodnikom, prijateljem, soldom in aian-cem, kolektivu obrata ISKRE Žužemberk, ki so ml v težkih trenutkih izrekli sožalje, ovganizdrali polnoštevilni pogreb, darovaU vence ta cvetje. Posebna hvala pevcem, govornikom pii odprtem g^bu ta vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poU. Piisrena hvala vsem, Id ste mi pomagali, me tolažiU ta bodriU v težkih trenutkih, prav vsem in vsakemu posebej — hvala. Žalujoča žena Angelca ta sinček Bojanč^ LaSče pri Dvoru, 1. 11. 1969 Po hudi ta mučni bolesni nas je za vodno zapustil naš dragi mož, sta ta brat ALOJZ PAVLIN Is Potovega vrha 25 Najlskreneje se zahvaljujemo vsem so^om ta prijateljem za nesebično pomoč, ki so Jo nudili v teh težkih trenutkih. Prav 1^ hvala za izretena sožalja ta za podarjo-ne vence. Posebna hvala gospodu župniku, ki so ga obiskaU na njegovem domu ta mu lalšaU tin;>]Je-i\)e. Hvala tudi za ganljive 1x»od« ob odtprtam girobu. Žalujoči: iena Francha, mama, brat ia dni(o so-rodstv« Ob izgubi itate IJttbe mame KATARINE VUKŠINIČ Iz želebeja se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, duhovščini in zdravnikoma dr. Benku ta dr. Biene-feldu za pomoč ta tolažbo v tei-kifa trenuUdh. Posebna zahvala za obisk in darovane vence kolekUvu tovarne BETI, učiteljskemu kolektivu Iz Črnomlja ta Papirogra-fike iz I^jubljane ter vsem ostalim, ki so pokojnico spremili na zactajl poti. žalujoča družma VukšiniS Ob bole« izgubi natega dragega mofo ta očeta ALOJZA KIRNA iz Dobravice se isikreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem ta sorodnikom, ki so mu darovali vence ta cvetje, nam Izrekald sožalje ter ga spre-miU na zaodteval, ga bom sodno preBaj^Jal. l1 j« poškodoval obraz, rćko ta nogo, škodo pa so oceniU na 12.500 din. CENJENIM GOSTOM sporočam, da bom v soboto, 15. t. m., odprla svoj gostinski lokal v Novem mestu. — Fanika Košak. GOSTILNA ROMANA ZORKA Im Družinsdte vaal vabi na ves^ maailnovanje v nedeljo, 17. novembra. VabUjenil m. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinsko kXMiference SZDL Bi«Slce, Črnomelj, Kočevje, Krško, MetUka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ta Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBC«: Tono GoSnik (glavni ta odgovorni urednik), Bia Bater, Slavko Dokl. MUoi Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey m Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon. IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna itevUka 70 par (70 starih dta) — Letnji naročnina: 32 Ndta (3200 S dta). polletna pi^r^vsnin* 16 novta dinarjev (1600 Sdta); plačljiva j* TOopreJ — Za taozemstvo 62.80 novih dinarjev (6.250 Sdta) CK. S «TY^»H6Wh dolarjev — Teko« račun ort podr. SDK ▼ Novem mestu: 521-8-« - NASIOV UREDNIŠTVA IK UPRAVE; Novo mesto. Glavni trg 8 — PoStni prodal: »3 — Tteleton: (068)-21-2afT — Nonaročenlh rokopisov ta fotografij M naOamo — Ti^ OOSP »Deloc t IJublJaiii