Celje - skladišče D-Per III 5/1998 5000005615.9 COBISS a LETO XX - številka 9 - september 1998 - cena 200 SIT — sum -M;-';' “Z namenom, da bomo obveščali delovne ljudi in občane o dogajanjih in aktualnih družbenih problemih ter dosežkih v občini Žalec, je izvršni odbor Občinske konference SZDL, na predlog sveta za vprašanja informiranja, 23. 8.1978 sklenil, da v občini pričnemo izdajati občinsko glasilo Savinjski občan, ” je v uvodniku z naslovom Zakaj Savinjski občan zapisal Ivan Robič: Že naslednji mesec je izšla prva številka Savinjskega občana v nakladi 6000 izvodov. Prvi glavni urednijc je bil Jože Jan, odgovorni urednik pa Lojze Trstenjak. Člani prvega uredniškega odbora so bili: Janez Fedran, Elza Golob, Jože Jan, Franc Ježovnik, Ivanka Kragl, Anka Krčmar, Edi Masnec, Darko Naraglav, Slavko Resnik, Darko Šuler, Lojze Trstenjak, Tone Tavčar in Vili Vgbihal. “Pred vami je prva številka časopisa Savinjski občan. Napisali smo jo z dobro voljo in ob skupnih prizadevanjih. Žal nas je vse prehudo preganjal čas, kajti zabili smo si v glavo, da mora prva številka iziti ob praznovanju 110-letnice drugega slovenskega tabora v Žalcu. Izdajatelj se je odločil, da bo časnik družinam dostavljal brezplačno,”je med drugim tedaj zapisal odgovorni urednik Lojze Trstenjak. In kaj seje tistega septembra še zgodilo zanimivega? Žalčani so dobili nov in moderen osnovnošolski center. Na poti v Kumrovec je Savinjsko dolino obiskal predsednik Jugoslavije Tito. Na Vranskem so odprli nov kulturni dom s sredstvi občinskega samoprispevka in krajanov. V Sipu so izdelali 22 tisoč kmetijskih strojev. Preboldski jamarji so se odpravljali v Argentino. To so nekateri naslovi člankov v prvi številki Savinjskega občana, v kateri so zapisani tedanji dogodki. In v teh dvajsetih letih seje zgodilo marsikaj zanimivega, Savinjska dolina je spremenila svojo podobo, Savinjčani pa so si ustvarjali svojo prihodnost. Tudi časopis Savinjski občan je z razvojem doline in družbe doživljal spremembe pa kljub temu srečno priveslal v dvajseto leto. Še vedno spremlja ustvarjalnost Savinjčanov, obvešča o dogajanjih v dolini in je pomemben kronist časa. Zanimiv in pester je mozaik Savinjskega občana in od leta 1996 Savinjčana, ki sije ob jubileju nadel sveže in lepše oblačilo. V nakladi 15 tisoč izvodov, na 32 straneh v barvi in ob 130-letnici drugega slovenskega tabora v Žalcu stopa v tretje desetletje. Bodite z njim tudi vi, drage bralke in bralci. J. K. Lelo XII Številka 9 September ¡•teviVUa SVINJSKI OBČIN Glasilo Socialistične zveze delavnega ljudstva občine Žalec Glavni urednik: Jože Jan Odgorovni urednik: Lojze Trstenjak Leto XXXIV št l. Naklada 6000izvodov Zr&kžij „Savini s c namenom, da kar straneh Dvajset let med vas priMjU‘"Časopis, katerega jubilejna številka je pred vami. Čas hitro teče in ker je tudi mesec naokoli kot bi mignil, priložnosti za prazovanje pravzaprav ni bilo. Praznovali smo zato delovno in skušali narediti še zanimivejšo in že na ogled lepšo septembrsko številko. S temami nismo bili v zadregi. September je namreč zadnja leta tako pester in bogat s prireditvami, da bi težko kdo rekel, da se v Savinjski dolini nič ne dogaja. Kdor to trdi, naj le prelista Savinjčana. Osrednjo pozornost smo seveda namenili dogodkom in prireditvam ob občinskem prazniku in Taborskih kulturnih dnevih, nekaj utrinkov pa vas bo še spomnilo na poletne dni, zlasti na straneh, namenjenih turizmu. Seveda smo spremljali tudi dogajanja po krajevnih skupnostih, v gospodarstvu in športu, na reportažnih straneh pa vam kot vedno predstavljamo zanimive Savinjčanke in Savinjčane. Prav gotovo se boste razveselili tudi križanke. Naš koncept torej ostaja takšen, kot je dozorel v dvajsetih let. Da bo zanimiv za vas, bo poskrbelo tudi življenje samo - saj veste, oktobrska številka bo že predvolilna. V ritmu mesecev tako Savinjčanu minevajo leta. Bodite še naprej z nami. AVTO SOLA BRINOVEC Ul. talcev 3 (za tržnico), tel.: 716 - 066 ORGANIZIRA TEČAJ CPP ZA VSE KATEGORIJE 29.9. OB 16. URI - OS VRANSKO OB 17. URI - OŠ PREBOLD OB 16. URI V ŽALCU 770 353 851 000 Naslednja številka bo izšla 21. oktobra 1998 Na Polzelo prihaja Lizbona V torek, 29. septembra ob 20. uri se bodo v drugem kolu Saporto pokala pomerili košarkarji Savirgskih Hopsov in CR Estreles Lisbona. Tekma bo gotovo zanimiva saj so gostje zelo močna ekipa, V odmoru tekme bodo izžrebali vstopnice za pet nagrad. tel.: 718-285, 715-140 Pražama in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Nagrajenci 25. kroga žrebanja 1. Rezka Lesjak, Prelska 46/b, Velenje 2. Ivanka Rakič, Stopnik 43/a, Vransko 3. |ože Kristavčnik, Drešinja vas 36, Petrovče VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, telefon: (063) 702 - 100 j c J- odjčit.... GRAFIČNI DESIGN - IZDELAVA IN VZDRŽEVANJE INTERNET STRANI ■ TISK marginalija Drešinja vas 49, 3301 PETROVČE Tel.: (063) 708-194, fax: 708-280 E-mail: info@margis-sp.si http: / / www. margis- sp. si Dobriša vas 59 tel. (063) 708-880 C 3301 PETROVČE tel. & fax 715-484 _________________ PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine ) Se priporočamo! Poročilo nadzornega odbora razkrilo nepravilnosti Na prvi seji po počitnicah so svetniki razpravljali tudi o poročilu nadzornega odbora o pregledu finančnega poslovanja KS Šempeter - Kdo je za kaj odgovoren? Svetniki občine Žalec so imeli prvo redno sejo po počitnicah 9. septembra. Na njej so obdelali 19 točk dnevnega reda, najbolj razgreta pa je bila razprava o poročilu nadzornega odbora. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana je župan umaknil z dnevnega reda ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE ŽALEC IN MOZIRJE IN DOMICILNI ODBOR II. GRUPE ODREDOV vabijo na tradicionalno srečanje na ČRETI NA DOBROVLJAH V SOBOTO, 10. OKTOBRA 1998, OB 11. URI na kraju dogodka, kjer so se oktobra leta 1941 slovenski partizani prvič spopadli z okupatorjem. Med govorniki na tem srečanju bo tudi naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. SREČANJE BO OB VSAKEM VREMENU. Vljudno vabljeni! Najprej pa so svetniki potrdili volilne komisije novoustanovljenih občin Polzela, Tabor in Žalec. Predsednik volilne komisije za Polzelo je Slavko Resnik, za Tabor Rosita Gabrilo, za Žalec pa Slavko Košenina. Ponovno so obravnavli odlok o volilnih enotah za občino Braslovče, saj je državni zbor namesto 16 določil 15 svetnikov za to občino, zaradi enakomerne zastopanosti glede na število prebivalcev pa so naselje Preserje iz prve prestavili v 2. volilno enoto k Braslovčam. Nato so sprejeli odlok o delnem povračilu stroškov za organiziranje volilne kampanje. Kot določa tudi zakon bodo do povračila upravičeni tisti organizatorji volilne kampanje, ki bodo zbrali najmanj 10 odstotkov glasov vseh volilnih upravičencev, in sicer na osnovi vloge 60 tolarjev za dobljeni glas. To bo seveda obveznost novih občin. Burna razprava je bila v zvezi s porabo sredstev letošnjega proračuna, ki je bil posebej namenjen krajevnim skupnostim in naj bi se delil po številu prebivalcev (193,9 milijonov tolarjev). Nekaj tega denarja je bilo namreč porabljenega za skupne potrebe, ne po krajevnih skupnostih. Po mnenju predsednika Franca Žolnirja bi se s tem morale strinjati krajevne skupnosti, zato mora po sklepu svetnikov župan od njih pridobiti pisno soglasje. Svetniki pa so strokovne službe tudi zadolžili, da v 15 dneh pripravijo predlog rebalansa proračuna. V pivi obravnavi so sprejeli odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in ga dali v javno razpravo, spremembe odloka o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, pa so odložili do naslednje seje (problem so čebelnjaki, ki postajajo vikendi). Sprejeli so tudi sklep o podelitvi koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na dveh območjih: prvo za območje krajevnih skupnosti Gotovlje, Griže, Ponikva, del Šempetra, Vrbje in Žalec, in drugo za krajevne skupnosti Galicija, Liboje in Petrovče. Koncesionar za prvo območje bo moral zaposliti vse sedaj zaposlene v javnem zavodu Žalske lekarne, ki bo ukinjen. Ponovno so razpravljali tudi o organiziranem odvozu odpadkov s hribovskih predelov, zlasti Črnega Vrha, saj naj krajani ne bi bili zadovoljni z zdaj postavljenimi zabojniki in zahtevajo, da se z manjšim kombiniranim vozilom večinoma povsod odvaža smeti izpred hiš. Seveda pa je največ pozornosti tudi javnosti vzbudilo poročilo nadzornega odbora o finančnem poslovanju Krajevne skupnosti Šempeter v lanskem letu. Zlasti svetniki iz Šempetra in član Sveta krajevne skupnosti Šempeter Jože Randl so razmišljali o odgovornosti, ki jo ob ugotovljenih nepravilnostih nosi Svet krajevne skupnosti in tudi župan s strokovnimi službami. Poročilo poleg nenamenske porabe proračunskih sredstev predsedniku Krajevne skupnosti Šempeter očita tudi domnevno odtujitev denarja. Blagajniški prejemki dokazujejo, da so krajani izročili denar, ta pa ni bil nakazan na žiro račun krajevne skupnosti. Nenamenskost porabe se nanaša predvsem na izdajanje Šempetrskih novic, za katere je predsednik članom sveta KS zagotavljal, da se pokrivajo s prihodki od oglasov. Vendar pa je za 15 izdanih številk nastalo nekaj več kot 6 milijonov tolarjev stroškov, prikazanih prihodkov pa je le nekaj več kot 850.000 tolarjev. Lani je bilo prikazanih tudi 63 milijonov tolarjev rezprezen-tančnih stroškov, pri pregledu pa je nadzorni svet našel le za nekaj več kot 600 tisoč tolarjev računov. Vprašljiva poraba proračunskih sredstev je po mnenju nadzornega odbora tudi sklenitev pogodbe s kmetijsko zadrugo Šempeter o najemu dvorane. Letna najemnina je bila namreč kar 15.000 nemških mark. Za to vrednost naj bi kmetijska zadruga vzdrževala dvorano, vendar krajevna skupnost nima nobenih poročil o opravljenih delih, kar naj bi bila kmetijska zadruga dolžna storiti po pogodbi. Poročilo očita tudi neodgovorno porabo proračunskega denarja za številne prireditve. Čuki naj bi na primer dobili plačanih za svoj nastop kar 370.000 tolarjev. Za čiščenje dvorane po eni od prireditev je krajevna skupnost plačala nekaj več kot 153.000 tolarjev. Nekatere ugotovitve nadzornega odbora pa lahko pomenijo tudi kazensko odgovornost predsednika, če se namreč izkaže, da si je prisvojil denar od krajanov - najmanj 445.000 tolarjev za razsvetljavo naselja Grče, več kot milijon za cesto v Kale in 280.000 tolarjev za cesto Ločica. Ta denar namreč glede na dokumentacijo ni bil nakazan na žiro račun krajevne skupnosti. Na podjetje Mak Obnova iz Ljubljane sta bila kot avans za dela na cesti Kale nakazana 2 milijona tolarjev, vendar to podjetje del ni opravilo. Z odstopom terjatve dolga svojega podjeta IT5 podjetju Pluton pa naj bi Laubič domnevno hotel poravnati ta dolg s sredstvi krajevne skupnosti. Ob vsem tem je bilo na osnovi pogodbe za intelektualne storitve predsedniku nakazanih 480.000 tolarjev. Podpisnik vseh dokumentov je Laubič, ki se na poziv nadzornega odbora na razgovor ni odzval. Svetniki so razpravljali predvsem o tem, kako so se lahko tako dolgo dogajale nepravilnosti. Lojze Posedel je povedal, da je finančna služba to ugotovila že januarja, ko je prevzela finančni servis za vse krajevne skupnosti. Svetniki iz Šempetra pa so zagotavljali, da so Laubiču zaupali in da je v začetku pripravil zelo dober program. 0 vseh nepravilnostih so neuradno že poizvedovali kriminalisti, občinski svet pa je sklenil samo to, naj župan preuči poročilo in ukrepa. Neuradno naj bi župan izjavil, da bo vložil kazensko ovadbo. Glede denarja, ki je bil za določene investicije pobran od ljudi, pa je jože Randl povedal, da so bila vsa dela opravljena, manjkajoča sredstva pa pokrita iz proračunskih sredstev. K. R. 120 let gasilstva v Šempetru V povorki 700 gasilcev, novo sodobno gasilsko vozilo Večdnevno praznovanje občinskega praznika Občine Žalec, ki je letos potekalo v KS Šempeter, so v nedeljo zaključili še posebno slovesno. Šempetrski gasilci so namreč praznovali 120-letnico svojega delovanja in so najstarejše prostovoljno gasilsko društvo v Savinjski dolini, gasilci Gasilske zveze Žalec pa so imeli Dan gasilca. Slovesnost ob 120-letnici je bila že dopoldne v dvorani Zadružnega doma, udeležili pa so se je poleg domačih gasilcev še predstavniki sosednjih društev, društva iz Križevcev na Hrvaškem in drugi gostje. 120-letno zgodovino društva je podal sedanji predsednik Peter Žnideršič, ki je poudaril, da so potrebnost organiziranega boja proti rdečemu'petelinu sprevideli takratni krajevni veljaki na čelu z jožefom Lenkom. Takrat je bila namreč večina bivalnih in gospodarskih poslopij lesenih in torej še posebej izpostavljenih ognjeni ujmi. Prvi gasilski dom so zgradili že leta 1880, ter potem vseskozi skrbeli za nenehno izpopolnjevanje gasilske opreme in znanja. Zanimivo je tudi to, da so kljub trdi avstrijski diktaturi uvedli poveljevanje v slovenskem jeziku, za kar je bil še posebej zaslužen Vincent Ušen. Aktivnost društva je med obema vojnama nekoliko zamrla, ker se je večina članov odzvala klicu domovine, a je takoj po končanih vojnah ponovno oživela. Po tem času so redno skrbeli za svoj dom, za opremo in za strokovno usposabljanje. Še posebno ponosni pa so, ker so ob svojem jubileju uspeli obnoviti gasilski dom in pridobiti sodobno gasilsko vozilo. Na slovesnosti so podelili tudi več društvenih priznanj, potem pa so praznovanje nadaljevali pri obnovljenem gasilskem domu, ki so ga simbolično ponovno odprli, častni predsednik Franc Golavšek pa je odkril kip sv. Florjana, ki ga je društvu sam tudi podaril. Oboje je blagoslovil šempetrski župnik Mirko Škoflek. Dan gasilca pa so proslavili popoldne. Za to priložnost se je zbralo več kot 700 gasilcev iz domače in sosednjih gasilskih zvez ter več deset gasilskih avtomobilov, vsi skupaj pa so v slavnostni povorki krenili skozi Šempeter na pTireditveni prostor pri Blagovnici Šempeter. Tukaj je o pomenu Dneva gasilca govoril predsednik žalske gasilske zveze Vinko Debelak, v imenu Gasilskega društva Kdo so kandidati za župane? Volitve bodo 22. novembra Čeprav morajo kandidati za nove župane prijaviti svoje kandidature do 28. oktobra, pa se v javnosti že pojavljajo posamezni kandidati. Največ kandidatov se pojavlja v novi žalski občini. Kandidaturo so že napovedali dosedanji župan Milan Dobnik (SKD), Lojze Posedel (neodvisni kandidat) in Vojko Zupanc. V Preboldu naj bi kandidirala Vinko Debelak (LDS) in Franc Cigler (SDS), v Taboru Vida Slakan (SKD) in Lojze Rak (neodvisni kandidat), na Polzeli Stanko Novak (SKD) in Brane Turnšek (LDS), na Vranskem Franc Sušnik (SDS), iz Braslovč pa glasnejših kandidatur še ni bilo slišati. Ker je do zadnjega roka za prijavo še dober mesec, bo gotovo kandidatov še več, o njih pa v naslednji številki Savinjčana. V Savinjčanu bomo tako kot ob vseh volitvah spremljali dogodke pred volitvami, ki bodo 22. novembra, v naslednji številki pa bomo predstavili tudi vse kandidate, ponudili pa jim bomo tudi prostor za volilno kampanjo po ceniku oglaševanja. Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je prejšnji četrtek razpisal volitve županov in občinskih svetov v 192 občinah v Sloveniji. Dober milijon in pol volilcev bo 22. novembra izbiralo svoje župane in svetnike. Kandidirajo lahko le državljani z volilno pravico in stalnim prebivališčem v občini, kjer želijo biti izvoljeni. Kandidate lahko predlagajo stranke, zbor volilcev ali če kandidat zbere zahtevano število podpisov. Za župane je potrebno zbrati 50, za svetnike pa 15 podpisov. J.K. Ključe novega gasilskega vozila je predsedniku PGD Šempeter Petru Žnideršiču izročil žalski župan Milan Dobnik. Slovenije pa Ernest Eri, ki je izrazil priznanje žalskim, še posebej pa šempetrskim gasilcem ob visokem jubileju. Sledilo je podeljevanje gasilskih priznanj Gasilske zveze Žalec in gasilskih odlikovanj Gasilske zveze Slovenije. Ob koncu je zbrane pozdravil še župan občine Žalec Milan Dobnik ter izročil šempetrskim gasilcem ključe novega gasilskega avtomobila IVEC0 Traker 4 x 4, ki ga je prav tako blagoslovil domači župnik. T. Tavčar Komentar Komentar Komentar Komentar Komentar Komentar Država zahteva in ne vzpodbuja Dnevi pred začetkom šolskega leta so za starše in otroke vedno vznemirljivi ne samo zaradi stroškov, ki niso zanemarljivi. Mnogo hujše travme se dogajajo ob vpisu v nadaljevanje študija na srednjih in visokih šolah ter iskanju stanovanja v študijskih centrih. Država je predpisala, da morajo učenci po končani poklicni šoli najprej opraviti pripravništvo, šele nato si lahko iščejo redno zaposlitev. Dokler je pripravništvo država vzpodbujala s finančnimi subvencijami delodajalcem, je bilo s pripravništvom manj težav, sedaj ko subvencij ni več, so težave za pridobitev pripravništva seveda večje. Znano je, da je prihajalo pri sofinanciranju pripravništva tudi do izkoriščanja delodajalcev, ukrep o ukinitvi vzpodbud pa je najbolj prizadel učence, ki nemočni iščejo in čakajo na to, da bi lahko delali. In to so lahko travme z nepredvidljivimi posledicami. Če država zahteva pripravništvo, bi morala zagotoviti tudi pogoje, sicer je takšna zahteva nelogična. |. K. ggJgOŽINA, s.p. bSpervis Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE tra c i se paj NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in v trgovino v Grižah! Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Med prikazom določanja zrelosti jabolk. O Trsovim ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 VEDNO NAJVEČJA IZBIRA SVETIL NE VERJAMETE? - PREVERITE!!! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMU Sl TRGOVINA ŠTORMAN GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDITEV PRIPRAVA: GEST, PARKIRNIH PROSTOROV IN DVORIŠČ • TLAKOVANJE • IZVEDBA BETONSKIH SKARP • POSTAVITEV ŠKARPNIKOV IN ROBNIKOV Danilo Gojzdnik, s.p. Gotovi je 137 3310 Žalec tel.: 063 715 005 SERVIS IN TRGOVINA kardani CERJAK, BYPY, WALTERSCHEID cisterne in trosilci CREI NA, VICON škropilnice - traktorske Rezervni deli na zalogi Delovni čas: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure! Za obisk se priporočamo! ■.¿¿¿■a.*« KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231 UGODNA POSOJILA OD 1 letä DO 3 let ZA VES GRADBENI plačaš 5 lit dobiš 6 lit jupol/ 25 kg 2.790 SIT siporeks 1 m3 14.000 SIT Topolšice, Bačovnih s Podvrha, Glušič iz Silove, Apat iz Gaberk, Povše s Podloga, Drev s Slatin, Kugonič iz Skornega, Krenker s Plešivca, Zagožen iz Matk, Aubreht iz Cirkovc in Zdešar iz leronima. Vsem najlepša hvala za sodelovanje, za trud in skrb pri urejanju in ohranjanju podeželja. Naj bodo te kmetije za vzgled in vzpodbudo tudi ostalim. Akcijo bomo zaključili konec septembra s strokovno ekskurzijo v Zgornjo Savinjsko dolino. Povše Na prireditvenem prostoru pred zgradbo Hmezada je zbrane pozdravil direktor Hmezada Export-Import Andrej Natek, ki je med drugim povedal, da je hmeljarstvo tako v svetovnem merilu kot v Sloveniji v krizi. Zaradi tega so se površine občutno zmanjšale povsod po svetu, v Sloveniji pa za 280 ha. Dejal je: "Zmanjšana proizvodnja hmelja v svetu ne bo imela trenutnega vpliva na cene. navzgor. Prav tako pričakujemo, da bomo letni pridelek uspeli prodati, tako, da nam ne bo ostal v skladišču kot pri dveh poprejšnjih letnikih." Govoril je tudi žalski župan Milan Dobnik, ki je poudaril pomen hmeljarstva in nujnost, da hmelj tudi v bodoče ostane vodilna kmetijska kultura v Savinjski dolini, saj je to roža, ki je v svet ponesla ime Savinjske doline in uspešnosti zadovoljen kupec. To jim je uspevalo seveda le z dobrim sodelovanjem s hmeljarji. Hmezad Export-Import je med prvimi hmeljarskimi firmami, je v svoji obrazložitvi dejal mag. Anton Klasinc, ki mu je uspelo urediti poslovanje tako, da so zadostili zahtevam standarda ISO 9002. Praznovanje so nadaljevali z družabnimi igrami in zabavo. T. Tavčar Vzorno urejena kmetija Kadar govorimo o kmetiji, navadno mislimo na sorazmerno majhno prostorsko enoto, ki skupaj s človeškim vplivom in z drugimi naravnimi dejavniki soustvarja kulturno krajino. Vse skupaj pa ima odločilno vlogo pri oblikovanju krajinske podobe slovenske dežele. Kmetijska svetovalna služba na področju celjske in koroške regije že od leta 93 sistematično izvaja akcijo Ocenjevanje urejenosti kmetij. Spomladi smo skupaj s turističnimi društvi v lokalnih medijih objavili razpis za vzorno urejeno kmetijo Šaleške in Savinjske doline. Komisija si je v sestavi svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti ter predstavnika področnega turističnega društva ogledala na področju KSS Žalec in KSS Šoštanj skupaj 25 kmetij. Kot smo že v razpisu zapisali, nismo ocenjevali le urejenosti hiše in dvorišča. Ker celostne podobe kmetije ne oblikuje le lepo cvetje ali le lepo urejena hiša. Celostno podobo kmetije oblikuje izgled celotnega dvorišča, ¡zgled hiše, ¡zgled hleva in drugih gospodarskih poslopij, urejenost, vzdrževanost le-teh in nenazadnje tudi red in smisel za ohranjanje tradicionalnih elementov kmečkega dvorišča. In bili smo nemalokrat presenečeni in navdušeni. Še posebno so nas navdušile kmetije Drofelnik iz Paške vasi, Menih iz Topolšice, Rovan iz Brodov, Ramšak z Dobrovelj, Uršič iz Dolenje vasi in Šporn iz Pariželj. Komisija se je po težkem in tehtnem premisleku odločila in te kmetije uvrstila med najlepše. Pri tem pa v isti sapi poudarjamo, da tudi ostale kmetije glede urejenosti ne zaostajajo. So le malo drugačne, pač splet različnih objektivnih okoliščin. Nekatere so v fazi gradnje, širitve proizvodnje, morda zamenjave generacij, spet druge so tesno obrobljene s sosednjimi hišami, ali potisnjene v izrazito razgibano hribovito področje. Kot že vsa leta do sedaj smo ostale ocenjene kmetije glede urejenosti razvrstili v skupini vzorno urejene in lepo urejene kmetije. Te pa so: Miklavžina iz Škal, jevšnik iz Laz, Goličnik iz Belih vod, Anželak iz Zavodenj, Trogar z Gomilskega, Rojnik s Podvrha, Cevzar iz Andraža, Ocepek iz Silove, Špital iz Brode Rovan S kolesom po Savinjski dolini Lepi jesenski dnevi bodo še kako primerni za kolesarjenje po Savinjski dolini. Turistična zveza Spodnje Savinjske doline je izdala v letošnjem letu športa v turizmu prospekt z zemljevidom, na katerem je označenih in opisanih kar 18 zanimivih kolesarskih poti. V gostišču ob Savinji v Kasazah, v gostilni Vladimir Zečevič v Libojah, v piceriji Verdi-Verdi v Grižah, v gostilni Pri Zibiki v Pongracu, v gostilni Filialka v Preboldu, v gostilni Pri Lenči na Gomilskem, v piceriji Ferlič v Braslovčah, v gostilni Matjaž na Polzeli, v gostilni Vaši v Andražu nad Polzelo, v gostilni Privošnik v Šempetru, v gostilni Fervega v Veliki Pirešici, v gostilni Metelan Marta v Taboru, v gostilni Kobale Sonja v Taboru, v gostišču Štorman pri Šoferski mamici v Ločici pri Vranskem, v bistroju in muzeju motociklov na Vranskem in gostišču jezero v Braslovčah bodo od 1. oktobra dalje na voljo prospekti in žigi, ki jih morate vtisniti na zadnjo stran prospekta. Ko boste prevozili vse poti, prinesite osebno na sedež Turistične zveze, Ul. Heroja Staneta 3, Žalec, ta prospekt in prejeli boste spominsko darilo. Podatki pa bodo objavljeni tudi v Savinjčanu. . v Drugi hmeljarski likof v Žalcu Hmezadu Export-Import certifikat ISO 9002 Hmeljarski likof, letos je v Žalcu bil že drugič, sta ob Hmezad Export-lmportu pripravila žalsko turistično društvo in podjetniški center z več soorganizatorji. Čeprav savinjski hmeljarji z letošnjim pridelkom niso najbolj zadovoljni, pestijo jih še druge težave, pa so vseeno veselo proslavili konec obiranja hmelja. Dvodnevni hmeljarski likof se je Letošnji primanjkljaj v proizvodnji pričel že v petek s prvim hmeljarskim rock festivalom, sobotni del likofa pa se je pričel popoldne s sprevodom skozi Žalec. Na vozilih so se predstavili hmeljarske starešine in spremljevalke, prikazali so nekatera hmeljarska opravila, manjkal ni pivski voz, godba laških pivovarjev, mažoretke, Savinjska konjenica itd. se bo lahko nadomestil iz zalog hmeljarskih proizvodov, ki jih ima hmeljska trgovina. Raven cen, oziroma kakšne bodo cene za proste količine hmelja letos, še ni mogoče napovedati. V največji meri bodo odvisne od dogovora med trgovino in predelavo hmelja. Vsekakor pri letniku 1998 ni računati na bistveno povečanje /-on nrirsl/niomA na rahol nKrat Slovenije. Posebno slovesen trenutek pa je bil, ko je mag. Anton Klasinc v imenu mednarodne hiše Bureau Veritas Quality Internacional ¡z Londona podelil Hmezadu Export-Import certifikat ISO 9002. Seveda do tega ni prišlo samo po sebi. Že od vsega začetka so slovenski hmeljarji dajali velik pomen kakovosti in zato tudi prejeli številne nagrade ter ime savinjskega goldinga kot kakovostnega hmelja ponesli po celem svetu. Te zahteve so zato živele od vsega začetka tudi s Hmezadom Export-ImDort. ki mu je bilo vedno merilo Dobrodošli doma... ...dobrodošli v Savinjski dolini! Po letih osamosvojitve Slovenije in z ustanovitvijo lastne države smo Slovenci začeli v velikem številu potovati po tujini. Končno smo namreč bili prosti in smo lahko nemoteno zapuščali svojo državo. To se je sčasoma začelo poznati na nacionalnem turističnem prihodku, ki se je sicer na račun tujih gostov višal, mnogi domači gosti pa so množično odhajali v tujino. Mnogi tako danés ne poznajo niti svojega domačega okolja, kaj šele širše Slovenije. Pa tako radi poudarjamo, da imamo majhno Urejen piknik prostor v Presarjah deželico. Površinsko je mogoče že majhna, vendar po tem, kaj nam na tej površini ponuja, je naša država ogromna. Nekaj te ogromnosti premore tudi naše skupno okolje, y katerem živimo, delamo in umiramo - Savinjska dolina. Iz številke v številko bomo skupaj spoznavali skrite in odkrite kotičke naše lepe doline. Predstavili bomo naravne in kul- Reka Savinja turne znamenitosti, sakralne objekte, pa tudi gostišča in ostale turistične zanimivosti. Namen je, da jih predstavimo širšemu občinstvu, pa tudi da pograjamo stvari, ki bi z malo truda lahko bile boljše. Vas, bralci, pa vabimo k sodelovanju tako, da nam sporočite, če smo kje pozabili kakšen košček, pa bi si zaslužil predstavitev, tako da bodo zanj zvedeli tudi ostali. jesen je čas, ko si lahko spočijemo od napornega poletja, ko narava oživi in ko ni več prevroče za sprehode po hribih, okoli jezer, rek... lesen je tudi čas za druženje, da si vzamemo prosto nedeljo in odidemo z družino na piknik. Za vas smo si ogledali nekaj lepih kotičkov, na katerih lahko preživite čudovit dan s svojimi najbližjimi. ŽOVNEŠKO JEZERO jezero na robu Spodnje Savinjske doline, zahodno od Braslovč, leži pod ruševinami domovanja žovneške gospode, predhodniki kasnejših celjskih grofov, ki so s svojim delovanjem zaznamovali celotno slovensko pa tudi evropsko zgodovino v srednjem veku. jezero s svojim urejenim delom kar vabi k družinskim srečanjem. Zelo slikovita pokrajina premami tudi najbolj zakrnele televizijske gledalce, saj je ob lepem vremenu skladnost vode, neba in gora res čudovita. BRASLOVŠKO JEZERO Braslovče. Piva omemba naselja 1.1457 in sicer kot trg z običajnimi pravicami in privilegiji, ki jih je potrdil tudi cesar. Poleg vsega, kar nam ta trg ponuja, leži na njegovem SZ robu košček vodne gladine, imenovan Braslovško jezero. Že v preteklosti je jezero s svojo lego in oskrbo nudilo marsikatere poletne užitke, tako kopalcem, kot tudi tistim, ki so se želeli ob vodi samo spočiti ali pa sprehajati. Danes je jezero zelo zanemar- jeno: na vodi so vidne alge, ob jezeru pa vodi blatna gozdna pot, ki je po dežju malodane neprehodna. Ob lepem vremenu je sicer prijeten kotiček za zaključene družbe, saj leži sredi gozda in je daleč stran od prometnih cest. Priporočamo deloma! PRESERSKO JEZERO Kraj Preserje leži ob magistralni cesti Šentrupert - Mozirje, med zaselkoma Parižlje in Male Braslovče. Skoraj ob cesti leži prijeten ribnik, za katerega v zadnjem času zelo lepo skrbijo ribiči RD Šempeter. Obrežje jezera je zelo lepo urejeno, pravzaprav je najlepše izmed treh tukaj opisanih jezer. Ob vzorno urejenem gostišču je prostor s klopmi, kjer lahko najde počitek še tako utrujen človek, ali pa kdo, ki si preprosto zaželi miru in urejenega zelenja. Zelo priporočamo! REKA SAVINJA Reka Savinja ponuja od svojega izvira pa do izliva v Savo nekaj lepih kotičkov, kjer lahko preživimo kar lepe urice. Ogledali smo si obrežje Savinje ob Vrbenskem jezeru in prav tako na griški strani, t.i. Žlički. Obrežje je le pogojno namenjeno različnim piknikom in sprostitvam, saj je neurejeno in zanemarjeno. Dolgo je namreč od časov, ko smo vsi iskali osvežitev v Savinji. Danes je reka za kaj takega vse preveč onesnažena. Kljub temu se najde nekaj kotičkov, ki so samote vajenemu človeku zelo dobrodošli. Braslovško jezero Dvoje ribiških tekmovanj v Presarjah Ribiška družina Šempeter je pred dnevi na ribniku Presarje pripravila dvoje ribiških tekmovanj. V malem, novem ribniku je bilo je bilo tekmovanje veteranov, zaslužnih članov Zveze ribiških družin Celje. Me posamezniki je zmagal član RD Ljubno Silvo Koželnik, ki je uplenil kar 14 kg rib, drugi je bil prav tako član RD Ljubno Zdravko Volovšek z 12,3 kg, tretji pa Marjan Haladeja z RD Šempeter z 10,1 kg rib. Ekipno je prvo mesto pripadalo RD Ljubno, ki je uplenila 24,7 kg rib, sledi RD Paka Šoštanj 171, RD Šempeter 16,4 kg rib itd. V velikem ribniku pa je bilo istočasno ribiško tekmovanje - 12 urni maraton. Nastopilo je 37 dvočlanskih ekip. Največ rib sta uplenila Marko Tutin in Boštjan Rojc 28 kg, oba iz Ljubljane, sledita Andrej Petan in Borut Eltrin 21,8 kg, ob iz Litije, Robi Bačič (Laško), jože Šmejgl (Trbovlje) 14 kg itd. T.Tavčar Med tekmovanjem -12 urni ribiški maraton KOMENTAR Turizem v Spodnji Savinjski dolini? Gospodarska panoga, ki je bila v preteklosti tudi pri nas lepo razvita, danes pa... V tej številki začenjamo z novim konceptom turističnih strani v našem časopisu. Za večjo uspešnost turizma v dolini moramo najprej začeti z osnovno miselnostjo prav vseh subjektov, ki se aktivno in tudi pasivno vključujejo v to dejavnost. S sprejetjem novega zakona o pospeševanju turizma, ki je stopil v veljavo te dni, so zaokrožena turistična območja edini možni način organiziranja turistične ponudbe. Kajti le tako se bo lahko kandidiralo za subvencije, ki jih razpisuje država. Spodnja Savinjska dolina vsekakor je eno takšnih območij, ki pa lahko z razpadom občine Žalec ogromno izgubi. Možnost je še v povezavah z Zgornjo Savinjsko dolino, kar bi lahko pripeljalo v skupno, širše zaokroženo enoto, ki bi lahko od države pridobila višjo vsoto povsod tako potrebnega denarja. Osebno upam, da bodo bodoči odgovorni občinski možje v novonastalih občinah hitro sprevideli, da je rešitev samo v skupnih programih, in, kar je še pomembneje, v skupni promociji. Začenjamo namreč zopet od začetka. Da bi dosegli stopnjo, na kateri smo pred leti že bili, moramo kvalitetno in predvsem strokovno pokriti nova delovna mesta v okviru GIZ-a in Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. V dobro našega življenja na tem čudovitem koščku naše Slovenije lahko naredimo veliko dobrega. Poleg tega pa se da s turistično industrijo zaslužiti veliko ekološko čistega denarja. Konec koncev pa je to tudi cilj vsakega posameznika; zaslužiti za preživetje namreč. Rok Žagar IVAN MAROVTs NA ŽOVNEKU Na Žovneku še stolp gradu stoji, okoli njega temni gozd šumi, nad njim Grmada pne visoko v zrak, tam gor spočije in sprosti se vsak. Zato pojdimo vsi na grad, naj bo jesen al' pa pomlad. Tam lep razgled nam nudi vse, tam gor spočije se srce. Bil Herman - Ulrik grof poslednji Celjski si, in Žovnek grad je priča tvojih dni. Zdaj tam nikogar davno, davno ni, le grad tvoj slavni v razvalinah spi. Zato pojdimo vsi na grad, naj bo jesen ali pomlad. Tam v noči netopir - skovir -ne moti grajskih tihi mir. Pogled tvoj splava tja v daljavo ti, v daljavo, kjer Savinfe val šumi, kjer žitna polja v vetru valove in hmelj visoko že navija se. Zato pojdimo vsi na grad, naj bo jesen al' pa pomlad, tja v Braslovče pogled strmi, kjer Legant lovski grad grofov Celjskih še stoji. Morda veste, kaj je tol Prejeli smo kar zajeten kup dopisnic s pravilnimi odgovori na zastavljeno vprašanje iz prejšnje številke Savinjčana. Na objavljenem posnetku je bila planinska postojanka na Homu, trio nosi ime 3 ŽLIČKE, sestavljajo pa ga: Marija Goropevšek (harmonika), Angela Šibila (kitara) in Marija Drolc (boben). Med pravilnimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence: 1. IVICA CVIKL, |určičeva 17, Žalec 2. JOŽICA PREVORŠEK, Laikova vas, Prebold 3. PUSOVNIK FANIKA, Ponikva 27, Žalec. Nagrade prejmete v našem uredništvu. Objavljamo pa pesem, ki nam jo je poslala prva nagrajenka Ivica Cvikl. Pod cerkvico na HOMU prijetno je, lepo, v planinski postojanki dekleta špilajo. Na boben udarja Marija, a z riflom se Gelca igra, frajtonarico Mici razteza, vsa družba na ples se poda. Iz kuhinje Dragica pride, njen krožnik poln je dobrot, nam Ivan še vinca natoči, da lažja v dolino bo pot. Tokrat pa vas sprašujemo, v katerem kraju je ceikev,ki je na posnetku. Odgovore poslane izključno na dopisnicah, pričakujemo do 9. oktobra 1998. Kultura 10 SEPTEMBER 1998 Savinjčan Krilati lev kulture spet poletel — ——— Kultumo-umetniško društvo Grifon Šempeter praznovalo 40-letnico Septembra so v Šempetru okrogli jubilej praznovali tudi kulturniki. je društvo štelo 338 članov, neka-Kot društvo so namreč organizirani že 40 let. Ob jubileju so priprav- teri izmed njih pa so pomagali ili razstavo Naših 40 let, slavnostno sejo društva s prikazom graditi tudi Hmeljarski dom. dejavnosti sekcij in okroglo mizo na temo Kultura v našem kraju -naključje ali potreba. Slavnostne seje v dvorani Hmeljarskega doma sta se udeležila tudi predstavnik Zveze kulturnih društev |anez Eržen, župan Milan Dobnik in predsednik predstavniki sosednjih kulturnih društev. 0 delu društva v 40-let-nem obdobju pa je spregovorila sedanja predsednica Vera Kalčič. Povedala je, da je bilo društvo kot Priznanje je prejel tudi lože Tkavc ZKD Žalec Stanko Novak, ki so imeli tudi kratke pozdravne nagovore, ter predsednik 10 Sklada za ljubiteljsko kulturo občine Žalec Miran Krajšek in DPD Svoboda Šempeter ustanovljeno na pobudo SZDL in to na osnovi predhodne ankete med krajani, ki je pokazala, da je društvo potrebno. Ob ustanovitvi Dosedaj se je izmenjalo 13 predsednikov in ena predsednica društva. V nekaterih obdobjih je bilo društvo bolj aktivno, v drugih je skoraj zamrlo. Najbolj je bilo dejavno prvo desetletje po ustanovitvi, ko je bilo vodilno v občini, delovalo je 9 skupin, pripravili pa so po 6 prireditev na leto, ki jih je obiskalo tudi po 700 ljudi. Ves čas so se srečevali s problemom prostorov za vaje, plačevanja najemnine, neogrevane dvorane. Konec 80-ih je sledilo izrazito zatišje, saj sta delovali samo še knjižnica in folklorna skupina. Potem pa so šempetrski kulturniki sklenili, da se ne bodo več ozirali na formalna razmerja v zvezi z dvorano, da bodo ponovno bolj dejavni in da bodo popestrili svoj program. Danes ima 559 članov in pet sekcij. Izbrali so si novo ime - Grifon, po krilatem levu. In Grifon je spet razprostrl svoja krila. Vera Kalčič je nato podelila priznanja društva. Prejeli so jih: Zdenko Štrucl, Pavla Artnik, Marija Zagoričnik, Boris Terglav, |ože Čeprav je bila med pobudnicami ustanovitve Savinovega likovnega salona, se je sama v njem prvič predstavila šele letos. Odprtje razstave je bilo po koncertu Tria Lorenz v Domu II. slovenskega tabora, posvečenem 40-letnici njihovega glasbenega delovanja in odprtju razstave Jelice Žuža. Koncert je navdušil poslušalce. 0 slikarstvu jelice Žuža je nato v Savinovem likovnem salonu spregovorila umetnostna kritičarka Marlen Premšak. Tkavc (na sliki), Vili Puncer, Bogomila Rizmal, Marjan Rizmal in Ivana Grobelnik, Danica Laznik pa je nazadnje priznanje izročila tudi predsednici Veri Kalčič. Sledila je okrogla miza. 0 ljubiteljski kul- Prva samostojna razstava Jelice Žuža v Žalcu 17 okvim Taborskih kulturnih dnevov, je bila prejšnji petek v Savinovnem likovnem salonu odprta tudi razstava slik jelice Žuža. Slikarka je potomka znamenite žalske družine Žuža, od katerih je bilo kar pet njenih prednikov med organizatorji tabora. Večino življenja je preživela v Žalcu, zdaj pa že nekaj let stanuje v Ljubljani. Poudarila je, da je ta razstava pravzaprav Jelicino darilo ljubiteljem slikarstva, ki so jo dolgo in željno pričakovali. Vsi pisci za njeno slikarstvo uporabljajo iste besede: izbranost, prefinjenost in tišina, izražena v barvi, harmonija, Vera Kalčič turi so razmišljali: Marjeta Mikola, Nada jelen, jožica Ocvirk, Miran Krajšek, Ivo Lindič, Marko Slokar, Jože Meh in Anton Satler, pogovor pa je vodila Vera Kalčič. Glavna ugotovitev razprave je bila, da so tudi za ljubiteljsko kulturo v kraju potrebni določeni pogoji, zato je vodstva občin in krajevnih skupnosti ne smejo prepuščati naključju. K. R., foto: T. T. doslednost in perfekcionizem. Njen opus je po številu slik sicer majhen, vendar jo poznavalci slikarstva zelo cenijo. "Slike odražajo moj svet, moja razmišljanja in spoznanja in so odraz časa, v katerem živim," je številnemu občinstvu povedala Jelica Žuža, razstavo pa je odprl župan Milan Dobnik, ki je poudaril, da tudi tako slikarka dokazuje, da bo vedno doma samo v Žalcu. Razstava bo odprta do 5. oktobra. It R., foto: T. T. Večer s poljščino Zavod za kulturo Žalec v okviru Taborskih kulturnih dnevov vsako leto v Občinski matični knjižnici predstavi tudi znane rojake. Letos je bil to prevajalec, publicist in vodja lektorata poljskega jezika na ljubljanski univerzi Niko Jež. Do študija v Ljubljani je živel v Zabukovici, kamor se še danes rad vrača. O sebi, Poljakih in poljski književnosti je Niko jež razmišljal v pogovoru, ki ga je vodil Marjan Pušavec. Prisluhnilo mu je veliko njegovih rojakov in prijateljev, med njimi pa je bila tudi njegova profesorica Božena Orožim, ki ima največ zaslug, da se je Niko Jež odločil za študij slavistike. Obiskovalci so lahko slišali tudi nekaj tekstov v poljščini, ki jih je prevedel Niko jež. K. R. KUD SVOBODA ŽALEC R A Z P I S Plesni atelje SAVA pri KUD Svoboda Žalec vpisuje nove člane do 25. septembra t.l. v naslednje skupine: - plesna vzgoja predšolskih otrok (od 3. leta dalje) - plesna vzgoja z osnovami baleta in sodobnega plesa za osnovnošolske otroke (začetni in nadaljevalni tečaj) - aerobika za mladino ter - aerobika za odrasle. Skupina ŠLAUFpri plesnem ateljeju SAVA pa prireja avdicijo, ki bo v sredo, 23. septembra, ob 16. uri. Pogoj za vpis je starost: najmanj 14 let, plesno predznanje in delovna disciplina. PRIJAVITE SE LAHKO VSAKDAN NA TEL.ŠT.: 715-517. Savinjski komorni zbor V krogu zborovodje Matjaža Kača je med mladimi pevci vzniknila želja po manjši vokalni zasedbi, ki bi se občasno zbirala in prepevala za. svoje že|je in potrebe. Naključno srečanje sedmih pevcev je ob novem letu porodilo obsežnejšo željo in dokončno odločitev zborovodje o ustanovitvi komorne skupine. Na ustanovnem sestanku so si že nadeli ime in imeli tudi prvo vajo. Z izborom imena niso imeli težav, saj je večina pevcev Savinjčanov in pojejo v zborovskih sestavih v Celju, Preboldu, Šmartnem ob Paki. Za matično društvo so si izbrali KUD Svoboda Žalec, ki jih je tudi z navdušenjem uradno spre- jelo v mesecu aprilu. Po predloženem programu dela ima zbor že v tem letu precej obveznosti. Ob zaključku kulturne sezone je opravil tudi dva nastopa - maja na prireditvi Pesem v maju na Ponikvi in prvi manjši koncert v cerkvi Matere Božje v Petrovčah, ko je mgr. Nikolaj Žličar podal tudi strokovno oceno. Priložnosti za nastope ne bo manjkalo - menijo. Vendar pa bi radi glasovno okrepili predvsem soprane in tenorje. Vse, ki imajo veselje in menijo, da so sposobni biti dobri pevci, pričakuje Savinjski komorni zbor. Vse informacije o sodelovanju pa lahko dobijo na tel. št.: 715-517 M. Kač Spomini na.. ‘Ali ZAHTEVAMO ZASTAVO NAZAJ' Spomin na septembrske dogodke pred 90. leti Da je lahko zgodovina pogosto tudi groteskna, nam pričajo številni dogodki, ki so se dogajali v zadnjih dveh desetletjih obstoja Avstroogske. Obdobje je bilo v znamenju mednacionalne mržnje, ki je ustvarjala med "avstrijskimi" narodi množično psihozo, pogosto pa je prihajalo tudi do hujših izgredov, kjer so najsrboritejši za razreševanje medsedbojnih sporov uporabljali tudi moenejda preprieevalna orodja. Podobno se je zgodilo tudi septembra leta 1908, ko je letna skupščina slovenske narodne obrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda na Ptuju (13.9.) bila povod za izbruh ostrih nemško slovenskih spopadov. Izzivanja, razbijanja stekel in napisnih tabel in aretacije so zaznamovali dogodke na Ptuju, saj se spodnještajerski Nemci nikakor niso mogli sprijazniti z navzočnostjo slovenskih shodnikov v "pranemškem" mestu. Na slovenski odgovor pa ni bilo potrebno dolgo čakati. Že teden dni kasneje so Slovenci pripravili vrsto zborovanj, ki so se ponekod sprevrgla v silovite protinemške demonstracije. V Ljubljani sta pod streli avstrijskega vojaštva padli celo dve žrtvi. Še posebej pa je bilo živahno, kot že tolikokrat prej, v Celju, kjer so Slovenci zaradi dogodkov na Ptuju v Narodnem domu (protest na trgu jim mestne oblasti niso dovolile) pripravili protestni shod. Celjski Nemci, ki so se ustrašili prihoda napovedanih "1000 slovenskih kmetov iz okolice", so se pripravili temeljito, podobno kot teden dni prej njihovi ptujski sonarodnjaki. Celodnevno izzivanje enih in drugih pa bi se lahko tudi v Celju kaj kmalu sprevrglo v hude spopade z neslutenimi posledicami, če ne bi že pred polnočjo vojaki celjskega 87. pešpolka zaprli vse dohode do Narodnega doma in na ta način preprečili osebne stike med obema "vojskama". Kljub temu pa je v mestu prišlo do izgredov, v katerih so se nemški demonstranti znašali predvsem nad tistimi nemočnimi okenskimi stekli in napisnimi tablami, ki so bili v lasti celjskih Slovencev. Pri razkazovanju mišic tudi Slovenci niso prav nič zaostajali za svojimi nasprotniki. Med udeleženci shoda se je pojavilo kar nekaj pogum-nejših in razgretejših glav, ki so z izzivanjem še dodatno poslabšali položaj v mestu. Med njimi so še posebej izstopali "vrli Savinčani". "Bauernburschen", kakor je tedanji celjski župan dr. labornegg poimenoval savinjske udeležence shoda, so že na poti v Narodni dom s slovensko trobojnico izzivali in neprimernimi izrazi žalili organe reda. Podobno je bilo tudi ob povratku, vendar tokrat s to razliko, da so celjski mestni policaji, kakor so kasneje zapisali v poročilu, nastopili "hitro in energično" in s tem preprečili nadaljne provokacije Savinjčanov. Ker za aretacijo protestnikov, kar se je ob podobnih primerih najpogosteje zgodilo, niso imeli ne povoda in zaradi številčnega razmerja verjetno tudi ne poguma, so svojo aktivnost usmerili na odvzem slovenske zastave. Da je ta burila nemške duhove, ni dvoma, kako pa je okuževala "nemški mestni zrak" pa je nekaj dni kasneje v poročilu c.kr. namestniku vedel povedati celo celjski župan. Zaplemba slovenske trobojnice pa ne bi bila vredna niti omembe, če ne bi dejanje imelo svojega pravdnega nadaljevanja. Sicer "precej pretreseni" udeleženci dogodka Avgust Fonda, |ože Sorčan, Franc Orožim, Martin Šorn, Franc Rožnik, Ivan Plaskan, Anton Cizej, Franc Brezovar, jožef Lobnikar, Karel Cizej, Miha Turk in Ivan Basle so se zavedali moči "državnih postav", predvsem pa 19. elena avstrijske ustave, ki jim je zagotavljal nacionalno enakost (tudi nacionalnih simbolov), zato so pisno pooblastili celjskega odvetnika dr. Vekoslava Kukovca, da jim v pravdnem postopku zagotovi vrnitev odvzetega. Ker se celjsko mesto na večkraten poziv zastopnika Savinjčanov ni odzvalo, je dr. Kukovec posegel po že večkrat preverjenem sredstvu. Pritožil se je c.kr. namestniku v Gradec, kjer pa niti z besedo ni omenil slovenskega protestnega shoda v Narodnem domu, ampak je dal dogodku izrazit domoljubni prizvok. Tako je zapisal: "Ker so nastopili vojaški novinci vojaško službo v Celju in so jih spremili, kakor je tu običajno, njih prijatelji v mesto, da bi tukaj za dobo 3. let od njih slovo vzeli. Samo ob sebi je razumljivo, da so bili ti kmečki ljudje pod utisom krvavih izgredov celjskih Nemcev zoper mirne Slovence z dne 20. sept. Dolžnost mestne policije je bila jemati ozir na duševno razpoloženje ljudstva tem bolj, ker so bili navzoči najuglednejši posestniki iz savinske doline. Ob 3/4 2 uri popoldne so šli v priloženem zapisniku omenjeni možje brez vsake glasne besede popolnoma mimo po ljubljanski cesti domu. Anton Cizej je imel v roki zavito slovensko zastavo. Naenkrat ga je naskočil mestni redar št. 5 l Gratschner in mu nepričakovano iztrgal zastavo iz roke in ga celo na roki ranil. Imenovani redar ni opomnil kmetov z nobeno besedo, da store kaj nepripustnega, šele tedaj, ko je imel zastavo v rokah, je zaklical "Im Namen des Gesetzes!" Dokaz vsega priea Miloš Stibler in Anton Trstenjak, uradnika Zadružne zveze v Celju. Kljub osebni intervenciji in-kljub pismeno vloženemu predlogu se pa mestni urad glasom odloka 10. okt. 1908 št 11282/08 še zmiraj brani izročiti zastavo, kar povzroča med prebivalstvom veliko razburjenje tem bolj, ker se je razširila govorica, da je prišla zastava vsled neprevidnosti policije v roke političnim nasprotnikom, kteri bi utegnili zastavo onečastiti. Glasom priloženega zapisnika, ki je bil po dogodku v naglici s svinenikom spisan, sem jaz brezdvomno pooblaščen zahtevo za izročitev staviti. Vložim torej zoper odlok mestnega urada v Celju z dne 10. oktobra pritoubo in predlagam naj se odredi izoreitev zastave." Sledili so meseci eakanja, vendar se je na koncu pokazalo, da je bila stara Avstrija pravna država, saj so zastavo, čeprav "nekoliko poškodovano", prizadeti dobili nazaj. Sicer obroben dogodek, ki morebiti bolj spominja na boj za oslovo senco, pa je vendarle dokaz, da je imelo pravosodje v urejenih državah že v preteklosti svojo moč. Tega so se ob dobrem poznavanju avstrijskega zakonskega prava zavedali tudi Slovenci, o čemer pričajo številne dobljene pravde, pred tem in za tem dogodkom. Branko GOROPEVŠEK ^------ J 15. družinsko petje v Andražu Peli so jih Mati moja Med gosti Marjan Podobnik in Štefka Kučan Pod tem sloganom, ki zveni tudi prvaki lokalnih strankarskih tako prijetno, se je v Andražu pod Goro Oljko, ki je v lepem sončnem nedeljskem popoldnevu vsa sijala s prenovljeno cerkvijo na vrhu, zbralo 22 družin iz vseh koncev Slovenije in ena celo iz Ščigle pri Vidmu v Italiji. Marsikatera izmed njih je sodelovala na vseh dosedanjih prireditvah. Da so Andražani, ko so se odločili pripraviti to prireditev prvič in jo potem spremenili v tradicionalno, zadeli žebelj na glavo, pove tudi dejstvo, da je število obiskovalcev iz leta v leto večje, letos jih je bilo okrog 1500. Tistih, ki ljubijo našo slovensko pesem, ne zmoti ne vročina ne slabo vreme, da ji nebi prisluhnili. Med gosti sta bila letos podpredsednik vlade Marjan Podobnik in Štefka Kučan, seveda pa so bili prisotni organizacij in župani sosednjih občin. Zbrane je najprej pozdravil Slavko Pižorn, potem pa je spregovoril še Marjan Podobnik, ki je poudaril velik pomen te prireditve za ohranjanje starobitne slovenske ljudske pesmi, ki ima svoj izvor v koreninah naroda, in katere avtor je že zdavnaj pozabljen, celo njeno izvirnost je danes težko določiti. Pomembna pa je tudi njena vloga pri povezovanju družine in naroda. Obenem je izrazil veliko priznanje organizatorjem te prireditve, ki so znali našo ljudsko pesem ponovno postaviti na mesto, ki ji gre. S programom je začela folklorna skupina KUD Grifon iz Šempetra, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja, potem pa so zaigrali domači godci. Nastope družin so popestrili tudi učenci OŠ Andraž pod vodstvom Martine Ograjenšek, ki so prikazali ljudski običaj Florjanovo. Zaključna pesem prireditve vseh nastopajočih je bila Zdravljica. Pesem v Andražu je za nekaj časa utihnila, seveda samo na odru te prireditve. Sicer pa bo v srcih nastopajočih in poslušalcev še dolgo odmevala, v andraških domovih, kjer so številni pevci doma, pa tudi zvenela. Mnogi izmed tistih, ki so bili to popoldne na prireditvi, so si obljubili, da se prihodnje leto zopet vidijo. Andražani pa so petnajsto jubilejno prireditev obeležili še z zbornikom, ki ga je uredil Slavko Pižorn. V njem opisujejo vse dosedanje prireditve, zbrali so nagovore in številne lepe misli, izrečene ob njih ter vse nastopajoče v teh letih. Poleg tega so izdali kaseto in zgoščenko, na katerih je 25 najbolj značilnih slovenskih ljudskih pesmi. T. Tavčar V Andraž so tudi letos prišli ugledni gostje Aleksander Lešnik Umetnik, ki ljubi detajle Ko sem vstopila skozi vrata njegove delavnice, sem bila presenečena nad umetninami, pred katerimi sem stala. To niso bile novejše umetnine - liki, obrazi, akti, ki so izdelani z neznansko preciznostjo in dovršenostjo. “Med nami živi umetnik, za katerega sploh ne vemo," sem pomislila. Aleksander Lešnik se je rodil leta 1965 v Celju. Po osnovni šoli je nadaljeval in dokončal Kovinarsko in metalurško šolo v Štorah in se zaposlil v podjetju SIP Šempeter. Po nekaj letih dela je odšel v SM Žalec, kjer je delal kot kamna in umetnih mas. Aleksander je predstavil svoja dela na 1. razstavi meseca junija 1998 v Majerjevi vili v Šoštanju. Ob eksponatih Aleksandra Lešnika si lahko presenečen nad njegovo obrtniško dovršenostjo in spret- trgovec in poleg dela študiral ekonomsko-komercialno smer. Z rezbarstvom se je začel ukvarjati leta 1995, čisto po naključju. Zaradi operacije kile je moral nekaj časa mirovati. Ker ga je mučilo dolgočasje, se je odločil, da bo rezljal in iz te odločitve je nastal leseni Mojzes. Z izvedbo dela je bil izredno zadovoljen. Ugotovil je, da ima za to smisel in tako se je začel ukvarjati z izdelovanjem umetnin iz lesa, gline, nostjo. Aleksandra Lešnika si je v tem potrošniško - ekspanzivnem času gotovo vredno zapomniti. Njegova spretnost pri modeliranju v glini in rezbarjenju v lesu je dragocena. Rezbarsko delo zahteva poseben odnos do materiala in tudi precejšnjo mero estetskega občutka. Delo je povezano s poznavanjem lesa, njegovih pozitivnih in negativnih lastnosti, pri nekaterih eksponatih (svetila, konzole) pa tudi tehničnih znanj. Aleksander Lešnik ima veliko kvalitet, ki so potrebne za kvalitetne izdelke umetne obrti in kopije zgodovinskih spomenikov, ki so potrebni sanacije. Ob eksponatih Aleksandra Lešnika si lahko presenečen nad njegovo obrtniško dovršenostjo, še bolj pa preseneča podatek, da se nikoli ni izobraževal v lesarski stroki, njegova obrtniška spretnost pa je posebej dovršena. Svojevrstnost je v umetnosti velik adut, ki ga je težko doseči -je ob njegovi razstavi zapisala priznana umetnostna zgodovinarka Milena Koren - Božiček. Sama sem bila prav posebej navdušena nad unikatno leseno lobanjo, ki je izrezljana do take potankosti, da si jo mora človek res dobro ogledati, da sploh opazi, da ni originalna. Aleksander o času, ki ga porabi za izdelavo svojih izdelkov, ne govori rad. Dela od jutra do večera, pride pa tudi čas, ko po nekaj dni ne naredi ničesar. Dejstvo pa je, da moraš imeti za takšno delo veliko potrpljenja, volje, ogromno časa in navsezadnje tudi živcev. Če vas bo pot slučajno kdaj zanesla mimo njegove hiše v Šempetru, vam ne bo žal obiska, saj boste tako kot jaz presunjeni nad njegovimi izdelki. Aleksander je prav gotovo izviren in unikaten umetnik, za katerega upam, da se bo v prihodnosti s kakšno razstavo predstavil tudi Žalčanom. Njegova dela so res vredna ogleda. Alenka Tumšek-|elen Med nastopom ansambla Mira Klinca iz Liboj. Prva izmed številnih prireditev ob 130-letnici II. slovenskega tabora v Žalcu je bila v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Svoboda Griže pod naslovom Ko zlate citre zazvene v letnem gledališču Limberk v Grižah. Številnim ljubiteljem te zvrsti glasbe so se predstavili Miha Dovžan s pevkama joži Kališnik in Ivanko Krašovec, |ože Burnik s prijatelji, Glasba Slovenije, ansambel Lojzeta Slaka, ki je nato igral na Taborski noči, Karli Gradišnik, Tone Mlačnik, jasmina Levičar, Monika in Alenka Heričko s prijatelji, ansambel Mira Klinca iz Liboj, Tomaž Plahutnik in Kamniški koledniki, Cita Galič in ljudski pevci iz Marija Reke ter ansambel Ubrane strune. Prireditev so popestrili z nastopom folklorne skupine KUD Grifon iz Šempetra, Marjan Marinšek z razstavo citer, domače gospodinje z domačimi dobrotami in razstavo ročnih del. Prireditev je snemala nacionalna televizija za oddajo Po domače, ki. jo vodi Jože Galič. T. Tavčar Taborski dnevi se končujejo V petek se bodo zaključili Taborski kulturni dnevi. Zadnja prireditev bo koncert skupine Orlek ob 20. urh/ dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, jutri pa si lahko prav tako ob 20. uri v kulturnem domu ogledate slovenski film Vesna Stezice ponovno oživele Nedelja, 13. septembra, je pomenila za planince PD Tabor vrhunec njihovega rekreacijsko-etnološkega tedna, ki so ga organizirali ob zaključku programa planinske šole pod naslovom Kje so tiste stezice. S tem tednom so planinci potrdili svojo ponovno zagnanost delovanja planinskega društva pod znamenito Krvavico. Obisk ob zaključku > tega tedna na Zajčevi koči pa je presegel njihova pričakovanja ter jim vlil dodatne volje za uspešno delo društva tudi v prihodnje. Planinci so rekreacijsko - etno- niziranem pohodu krajanov izpred loški teden pričeli s postavitvijo ter zaprtjem oglarske kope. To so nekaj dni kasneje tudi prižgali in začeli kuriti kopo. Ves čas pa je to delo spremljal in nadzoroval oglar Anton Cencelj iz jeronima nad Vranskim, ki je to nedeljo kopo tudi slovesno odprl. V času kurjenja kope so oglarje v okviru naravoslovnih učnih dni obiskovali učenci in učenke osnovnih šol iz žalske občine. Z velikim zanimanjem pa so si oglarjenje ogledali tudi nedeljski obiskovalci Zajčeve koče, ki so prišli na slovesnost z avtomobili, ali peš v orga- bifeja Brijevc v Lokah. Po deževni soboti in razmočenih tleh je tudi narava poskrbela, da je zaključna prireditev tega zanimivega rekreacijsko - etnološkega tedna potekala v sončnem vremenu. Zbrane je najprej pozdravil predsednik PD Tabor Danijel Topovšek ter ob tem izrazil veselje, da se je ob koči zbralo toliko obiskovalcev, hkrati pa se je tudi zahvalil vsem nastopajočim in tistim, ki so kakorkoli pomagali, da je načrtovani teden uspel. Ob petju mešanega pevskega zbora PD Tabor, MZ Ivan Cankar Tabor in pevcih Savinjskega okteta iz Žalca ter igranju Savinjskih rogistov je izzvenel bogat kulturni program. Slovesnost pa so s svojo prisotnostjo popestrili še konjeniki Savinjske konjenice in Anton Cencelj z odpiranjem oglarske kope, ki jo je spremljalo narahlo petje MPZ pevskega društva Tabor. Za večino prisotnih je bil to dogodek, ki so ga prvič videli v živo, saj je oglarjenje že skoraj pozabljeno opravilo. Le zahvaljujoč redkim posameznikom, med katere sodi tudi Anton Cencelj, je to še mogoče videti. Nedelja na Zajčevi koči je minila res v prijetnem razpoloženju. Bilo je zanimivo in veselo - tako-rekoč od začetka do konca in nekdanje stezice so ponovno oživele v vsej svoji lepoti. D. Naraglav Oživljanje starih običajev nad Taborom i: mšmrn Tabor - brez projektov ni razvoja V sedanji žalski občini je krajevna skupnost Tabor s 3474 hektari ena večjih, po številu prebivalcev -1454 pa ena manjših. Večji del krajevne skupnosti je hribovit, kar prinaša dodatne probleme, a v pravi perspektivi tudi nekatere prednosti. Pred dvema letoma je bil izvoljen sedanji svet krajevne skupnosti, ki ga vodi Vida Slakan. V tem obdobju je bilo narejenega veliko, še več dela pa ostaja za novo občino Tabor oziroma sedem občinskih svetnikov z županom ali županjo, ki jih bodo Taborčani izvolili po večinskem volilnem sistemu. Kako ste zadovoljni z opravljenim v krajevni skupnosti Tabor v svojem mandatu? Vida Slakan: ‘Sedanji svet krajevne skupnosti je bil izvoljen pred dvema letoma in pol, sama pa sem bila kot predsednica edini kandidat, verjetno zato, ker je bila. prihodnost precej neobe-tavna: veliko dela in malo sredstev, pa tudi precejšnja odgovornost glede vztrajanja oziroma odločanja o tem, ali gremo v samostojno občino Tabor ali ne, predvsem pa nejasen rezultat oziroma cilj, ki je bil postavljen s tistim referendumom. Kljub vsemu smo takrat kar veselo zagrabili za delo in krajani verjetno največ pozornosti dajejo uspehom na komunalnem področju. Tu bi omenila asfaltiranje dveh cestnih odsekov v Šmiklavžu, v skupni dolžini približno 3,5 kilometra, potem nekaj krajših odsekov, ki jih je bilo v teh dveh letih in pol približno en kilometer, predvsem pa smo naredili nekaj novih odvodnjavanj in obnovili nekatere že obstoječe. Gre za prepuste na makadamskih cestah in nekateri so bili obljubljeni že po neurju leta 1994. Mislim, da zdaj obljub ni več ostalo. Precej pozornosti smo dali strokovnemu odvodnjavanju vode s hribovskih cest, saj samo nasipanje gramoza ni učinkovito. Zato smo povsod najprej izpeljali odvod-njavanje, potem pa v skladu seveda s finančnimi možnostmi tudi gramoziranje. To so sicer majhni posegi, ki pa ljudem veliko pomenijo in kažejo nek pozitivni rejpltat in odnos sveta krajevne skupnosti do vseh krajanov. Nekaj je bilo narejenega na področju oskrbe z vodo, to predvsem prek občine Žalec. Na novo in mislim da zgledno smo uredili zimsko službo -pluženje, kajti to je v takšni krajevni skupnosti oziroma bodoči občini kot je naša, velik problem. Cestno omrežje je zelo razvejano, sega v številne zaselke. Sneg najraje pada ponoči, zjutraj imeti vse ceste prevozne za odhod v službo in v šolo, je težko. Dveletna praksa kaže, kljub temu, da je bila zima mila, da smo ravnali prav, čeprav je šlo za precejšnjo spremembo. Osebno pa se bolj veselim oziroma dajem več poudarka tistim potezam, ki so bolj dolgoročne. To sta predvsem dva projekta. Prva je urbanistična zasnova naselja Tabor, od katere pričakujemo nova zazidljiva območja, prostor za širitev šole in vrtca, nekaj prostora za parkirišča. Najpomembneje pa je, da dobimo zazidljiva območja in da bodo mladi, ki želijo ostati v svojem kraju in si zgraditi nov dom, imeli to možnost. Pri sprejemanju tako imenovanih PUP-ov smo izpadli, tako da praktično nimamo zazidljivih parcel in to je velika rana za naš kraj. Kot nadaljevanje urbanistične zasnove pa je osnutek prostorske ureditve samega naselja Tabor, s katerim želimo urediti središče tabora: narediti kanalizacijo, odvodnjavanje, pločnik in javno razsvetljavo. Ta osnutek naj bi se po naših načrtih vsaj delno začel odvijati že v tem letu, vendar je pri sprejemanju občinskega proračuna Tabor potegnil najkrajši konec. Računamo pa, da bo kljub temu letos še zamenjan obstoječi vodovod, da potem lahko preplastimo cesto. Veliko truda smo vložili v to, da bi uspeli na razpisu za projekt Celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi. Lani nam ni uspelo, letos smo ponovno kandidirali in te dni bo znan rezultat. Če nam ne bo uspelo, bomo poskusili še enkrat, če pa bo uspelo, od tega pričakujemo načrt razvoja za hriboviti del naše krajevne skupnosti oziroma občine za obdobje 20 let, kot načrtujejo projekti CRPOV. Naša vizija razvoja so kmetije odprtih vrat in tudi drugih oblik turizma ter pridelava zdrave bio hrane. To pogojuje čisto okolje, mir pa je pomemben predvsem za turiste. Precej smo naredili tudi za promocijo kraja, pred letom in pol smo izdali zgibanko Krajevna skupnost Tabor, te poznam?, ki je požela kar precej zanimanja in pohval. Pripravljamo že drugo, ki naj bi izšla oktobra, v njej pa smo se lotili zgodovine našega kraja, kar zahteva precej natančnosti in preverjanja, da ne bi objavili kakšne neumnosti. V zadnjem času je aktualen tudi program PHARR, tudi vanj se bomo vključili v okviru regije, kakršna že bo. To bomo vključili v projekt CRPOV. Določeni pogovori so že bili in pripravljajo se neka partnerstva. Brez vizije in načrtnega razvoja ne gre. Kreditov in subvencij države in Evropske skupnosti brez načrtov, projektov in urejene dokumentacije ni mogoče koristiti. Tega pa včasih krajani ne razumejo povsem. Zato mora krajevna skupnost oziroma občina Tabor graditi na teh projektih in dokumentih, da se pripravijo osnove." Kakšno je zanimanje med ljudmi za projekt CRPOV? Vida Slakan: ‘Pri krajevni skupnosti je že ustanovljen odbor, ki je sodeloval pri pripravi vloge. Takrat je prav s strani krajanov prišlo veliko zelo dobrih predlogov, ki smo jih vključili v ponovno vlogo na razpis. Me pa seveda že sprašujejo, ali so že znani rezultati. Prepričana sem, da če bomo uspeli na razpisu, bo projekt zaživel z velikimi koraki. Najprej pa so morali krajani dojeti, da se je treba usmeriti, da čakanje doma brez načrtnega razvoja ne pomeni perspektive." Precej polemik vzbuja odvoz odpadkov. Zakaj? Vida Slakan: "To je zelo neprijetna zadeva. Ko je ta svet prevzel krmilo krajevne skupnosti, je bilo pri našem pokopališču katastrofalno javno smetišče. V odprtih zabojnikih so bili vsi gospodinjski, kosovni in pokopališki odpadki, pa še kakšni drugi. Ljudje so se že zgražali in najprej je bilo treba narediti nekaj na odvozu odpadkov. V omen- jene zabojnike so prinašali odpadke krajani iz dolinskega predela, ki niso bili vključeni v organiziran odvoz odpadkov, saj je bila takrat vključenost samo 65-odstotna, pa tudi iz drugih, malo višjih zaselkov, kjer odvoz sploh še ni bil organiziran. V prvi fazi smo na novo uvedli odvoz smeti povsod tam, kjer so bili ljudje zainteresirani, to je v Lokah in spodnjem delu Miklavža. Vztrajali smo tudi na popolni vključitvi v naseljih, kjer je bil odvoz že organiziran: v Pondorju, Kaplji, Ojstriški vasi in Taboru. Prečesali smo seznam, ki smo ga dobili o vključenosti, pa seznam prijavljenih gospodinjstev, a še vedno smo ugotavljali, da nam nekateri vozijo v star zabojnik. Poiskali smo še neprijavljena in neregistrirana gospodinjstva. V drugi fazi pa smo se želeli dogovoriti s prebivalci hribovitih predelov za nek način odvoza. Vsako gospodinjstvo ima namreč odpadke, čeprav je v kmečkih gospodinjstvih res manj odpadkov. S člani sveta iz teh naselij, ki še niso bila vključena, smo se večkrat pogovarjali o tem in bili smo si enotni, da pristopimo k odvozu, na način, kot se bomo dogovorili s krajani. Predlagali smo, da se nabavijo skupni zabojniki in se postavijo na dogovorjena mesta. Krajani najmanj enkrat tedensko, če ne pogosteje, zagotovo prihajajo v dolino in noben problem jim naj ne bi bil prinesti vrečo odpadkov do zabojnika. Predlagali smo 700-litrski zabojnik za 10 do 12 gospodinjstev, strošek bi se razdelil na ta gospodinjstva. Predlagali pa smo tudi olajšavo za gospodinjstva z dvema ali samo enim članom. Kakšnega velikega navdušenja med krajani nismo zaznali, zelo velikega nasprotovanja pa tudi ne. Prav tako si za cilj nismo postavili stoodstotno vključenost, ampak postopnost vključevanja. Vmes je prišel občinski odlok, ki je uvedel odvoz odpadkov od vseh gospodinjstev. Nekateri naši krajani so to vzeli povsem dobesedno in zahtevajo odvoz izpred vsakega gospodinjstva. To je možno le v občinskem odloku, na terenu pa je zelo težko izvedljivo. Začele so se pritožbe, negodovanje, občinski odlok je bil prav zaradi teh delno spre- menjen, ampak ko enkrat med krajani zavre, jih je težko pomiriti. In zdaj je občinski svet sprejel sklep, da naj se župan, krajevna skupnost in krajani dogovorimo za ustreznejši odvoz odpadkov z bolj oddaljenih kmetij. Mislim, da je bil naš prvi predlog najprimernejši. Seveda pa bi bilo treba to upoštevati tudi v ceni, saj bi nekateri krajani sami vozili vreče z odpadki tudi do štiri kilometre daleč. Takšnega luksuza, da bi se organizirano odvažalo odpadke z vseh, tudi najbolj oddaljenih kmetij, si ne moremo privoščiti. Razen če bi krajani krili dejanske stroške. Seveda pa posamezniki pri tem zahtevajo solidarnost. Glede na omenjen sklep občinskega sveta bomo verjetno morali sklicati še en zbor krajanov, vendar pa razmišljam, da bo to zbor vseh krajanov krajevne skupnosti, ne samo tam, kjer prej še niso bili vključeni v odvoz odpadkov." Kako je na področju šolstva in društvenih dejavnosti? Vida Slakan: "Svet krajevne skupnosti in krajani smo prepričani, da je šola srce kraja. Že nekaj časa je znano naše zavzemanje za popolno osnovno šolo. V pogovorih z ministrstvom za šolstvo smo v prvi fazi dosegli dve triadi nove devetletke, to je šest razredov. Zato se v urbanistični zasnovi naselja Tabor predvideva odkup zemljišča, za kar je s strani občinskega sveta Žalec že sprejet sklep, najprej pa moramo najti zazidljivo nadomestno zemljišče. Zemljišče smo že našli, moramo pa doseči še prenos iz prvega v drugo območje zemljišč. Pri nas se vse začne pri prekategorizaciji zemljišč, ker smo pač v prvem območju. To je dolgotrajen postopek, saj smo ga začeli takoj z nastopom novega sveta KS, računamo pa, da bo končan novembra letos, če bo vse po sreči. To je ena izmed že omenjenih dolgoročnih nalog, ki se prenašajo s sedanjega sveta 'krajevne skupnosti na novi prvi občinski svet občine Tabor. Kultura v kraju je lepo razvita. Predvsem moram pohvaliti društva, ki lepo sodelujejo s krajevno skupnostjo, na naših proslavah, pa tudi sami pripravljajo razne prireditve. Našli smo pravi način sodelovanja in vsa društva so nam bila v oporo, od lovcev, kulturnih in pevskih društev, podeželske mladine, športnikov in gasilcev. Zelo lepo pa sta se v naše delo vključila tudi šola in vrtec. Prav v času našega mandata je v prostorih krajevne skupnosti začela delovati tudi zasebna glasbena šola. Morda bi - ko sva govorili o smeteh -omenila še to, da smo ob dnevu Zemlje po vsej krajevni skupnosti izpeljali akcijo čiščenja, v kateri so sodelovala vsa društva oziroma več kot 80 ljudi, pa čeprav je tistega dne deževalo. Čistili smo potoke, divja odlagališča in skoraj v celoti smo v teh letih sanirali divje odlagališča za Domom krajanov, imenovano Beograd. Uvedli smo tudi spomladanski in jesenski odvoz kosovnih odpadkov. Pri tem naj omenim, da je imela občina Žalec kar veliko posluha za našo željo, imeti čisto okolje. Pa še obveščanje krajanov bi omenila. Uvedli smo okrožnico, ki izhaja po potrebi, in doslej je izšlo 14 številk. Z njo obveščamo krajane o aktivnostih in načrtih krajevne skupnosti, o prireditvah, pa na primer o tem, kdaj meri Rdeči križ krvni pritisk in sladkor. Vse okrožnice so bile poslane prek pošte in tako so bili obveščeni vsi občani hkrati. Strošek krajevne skupnosti je samo poštnina, vse ostalo pa sem pripravljala sama. Odziv krajanov je bil zelo pozitiven." Kako ocenjujete dejstvo, da vam je uspelo s samostojno občino? Vida Slakan: "Upali smo proti upanju in vztrajali predvsem preudarno. Upam si trditi, da smo ravnali najbolj preudarno, nismo se zaletavali, bili smo strpni, kot krajevna skupnost smo bili enotni in vztrajni. Takšno taktiko bomo izbrali tudi pri zavzemanju za popolno osnovno šolo, za katero nekateri prav tako pravijo, da nimamo nobenih možnosti. Pa še to -z avtocesto bo občina Tabor postala predmestje Ljubljane. Že zdaj se nekaj srednješolcev vsak dan vozi v šolo v Ljubljano ali Celje in domov. In tako se bodo tudi drugi, ki si želijo živeti na podeželju ali tu v miru preživeti kakšno popoldne ali vikend, uživati zdravo hrano. Prav pri začetku delovanja nove občine se ne sme pozabiti tudi na to. V zvezi z delovanjem samostojne občine Tabor sem optimist, s pravim prijemom in pravim štartom, ki je zelo pomemben, se nam obeta lepa prihodnost. Seveda pa bo potrebnega veliko dela, vztrajnosti in strpnosti med krajani. Najpomembnejša pa je volja." K. R. Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa TJ 9 TJ (J TJ TJ i ii no?* YY1 Ol II i i i i £ 19111 OnClTlH Do konca predstavitve krajev, kjer bodo v bodoče sedeži novih občin, sta nam v tem nizu, oz. ocenjevanj krajanov ostala le še Tabor in Braslovče. In kaj menijo o svojem kraju oz. sedanji KS in bodoči občini naključno izbrani anketiranci iz krajevne skupnosti Tabor. Janko Lukman: "Menim, da se je v minulem obdobju kar precej naredilo. Mogoče bi se lahko še kaj več, če bi ljudje bili bolj pripravljeni sodelovati. Denar običajno dobijo tisti, ki so tudi sami kaj pripravljeni narediti. Na splošno bi rekel, da ljudje v Taboru znamo stopiti skupaj, o čemer zgovorno povedo številke in še posebej nekateri objekti, kot so večnamenski dom krajanov, mrliška vežica in druge infrastrukturne pridobitve. Med želje se sedaj uvršča šola, pa pločniki za varnost naših otrok, nadaljnje asfaltiranje cest, dokončna ureditev šentjurskega klanca in še kaj bi se našlo. Vsekakor pa se že sedaj lahko pohvalimo z razgibano kulturno dejavnostjo, ki je res na zavidljivi višini. Nova občina? Hoteli smo jo imeti in sedaj jo imamo. Upam, da bodo župan in svetniki delovali enotno in v interesu krajanov. Občina bo lahko uspešna le, če bodo župan, svetniki in krajevni politični veljaki upoštevali to dejstvo in ne slepo izvrševali navodil iz svojih strankarskih virov." Dominik Kugler: "Naša dolina je zelo zan-i m i v a , obkrožajo jo hribi z bogatimi gozdovi. Prava posebnost med njimi pa je gotovo Krvavica, ki je nekako kar prepoznaven znak naše krajevne skupnosti oziroma bodoče občine. Rad živim v tem okolju in zato tudi poskušam biti čim več v neposrednem stiku z naravo. Sam veliko kolesarim, za kar obstajajo v naši KS dobri pogoji. Tudi zato ni slučaj, da imamo dejavno kolesarsko sekcijo. Sicer pa je v kraju kar precej razgibano športno življenje, ki se v glavnem odvija v okviru društva Partizan Tabor. Posebno zagnano deluje tudi kultura, saj premoremo kar nekaj pevskih zborov, rogiste, dramsko skupino in še bi se kaj našlo. Seveda pa je še veliko takega, kar bi si v kraju še želeli. Delo sedanjega vodstva je po mojem kar uspešno, čeprav ni imelo posluha za vse ljudi. Vsekakor pa so večino tistega kar so si zadali tudi izpeljali. Od nove občine pričakujem precej, čeprav nisem ravno optimist. Koliko se bo od obljub uresničilo pa bo kmalu pokazal čas." Pavla Lukman: "V Taboru živim že 30 let in iskreno lahko povem, da sem s ponosom njegova krajanka. V vseh teh letih se je v kraju in okolici precej naredilo. Upam, da bo nova občina vsaj tako uspešna, kot ta, iz katere smo sedaj izstopili. Vesela sem, da imamo v kraju tako bogato kulturno življenje, ki ga poznajo tudi izven sedanjih občinskih in celo državnih meja. Ker želja nikoli ne zmanjka, čeprav so v večini primerov pogojene z denarjem, si tudi krajani želimo večjo šolo, oziroma osemletko, pa še kakšno cesto bi bilo dobro asfaltirati, narediti pločnik, da bomo mi starejši in otroci lahko varneje hodili po vasi. Delo KS je po mojem bilo kar uspešno, in če bo tako tudi v prihodnje, bom kar zadovoljna." Ali Khodary: * V Taboru živim od leta 1997. Če ne bi bil v tem kraju, verjetno sploh ne bi živel v Sloveniji, ampak doma v Afriki. Tu živijo prijazni ljudje in zato rad živim med njimi. Tudi oni me imajo za svojega in boljše skorajda ne more biti. Želim si, da se Tabor dobro razvija tudi v okviru lastne občine. Upam, da bomo prišli do še boljših pogojev za učenje naših otrok, še do kakšne na novo asfaltirane ceste, do pločnikov in še česa. Moram reči, da se je v tem času, kar živim v Taboru, veliko spremenilo na bolje. Vse to je bilo mogoče predvsem zaradi složnosti med krajani, zato si želim, da bi bilo tudi v bodoče tako. Na Tabor me veže zlasti družina in pa prijatelji, ki so več kot le sosedje in znanci. Tabor je že dolgo moj kraj, Slovenija moja druga domovina in tako bo tudi ostalo, čeprav me ob vsakem obisku rojstnega kraja snubijo, naj se vendar vrnem domov." Antonija Šuster: “Ljudje me poznajo kot Grahkovo mamo iz Presedel. Formalno res živim v KS Tabor, vendar se bolj malo počutim Taborčanka, saj smo v našem koncu preveč zapostavljeni. V nekatere zaselke je speljan asfalt, do nas pa še cesta ni kaj prida. Štiri kilometre morajo otroci v šolo, toliko in še mnogo dalj starši v službo. Mislim, da bi nam morala KS bolj prisluhniti. Ne nazadnje pa tako in tako nimamo veliko od te KS. Elektriko imamo napeljano iz Trbovelj, telefon iz vranske KS, ostaja nam torej le cesta. Ob vsem tem pa nas sedaj še jezijo zaradi smeti, ki bi jih morali voziti v dolino. Nismo proti odvozu, pa tudi plačali bomo, samo kontejnerje naj nam postavijo bliže doma." Alojzija Slatinšelc "Naša domačija je sicer precej odmaknjena iz Tabora. V te kraje sva z možem prišla pred 35 leti iz Koroške. Lepo sva se vživela v tukajšnje življenje in nama še na misel ne pride, da bi bila kje drugje. V teh letih se je marsikaj izboljšalo, želja nas, ki živimo v zaselku nad Lokami pa je, da bi kdaj do doma lahko prišli po asfaltu. Čevelj pa nas v zadnjem času najbolj žuli zaradi smeti, ki bi jih morali voziti v Loke. Nismo proti odvozu, smo pa proti temu, da bi jih morali transportirati v dolino. Sicer pa lahko rečem, da je življenje v naši KS kar lepo. Za to precej skr- bijo tudi kulturniki. Glede občine pa bomo videli.” Stanka Topovšek: "Življenje v naših krajih je zame lepo in prijetno. Tu živim že 25 let in bi se težko odrekla živl-tudi sicer rada zahajam s svojo družino. Obdaja nas bolj ali manj neokrnjena narava, ki daje dobre možnosti za razvoj turizma. Tu vidim nekaj možnosti za boljše življenje v novi občini. Seveda pa bo potrebno še marsikaj postoriti in tudi ojunačiti ljudi, da se bodo začeli podajati na to pot in se medsebojno povezovati. V kraju je tudi sedaj že kar pestro življenje. Zasluga za to pa gre zlasti športu in kulturi ter društvom, ki delujejo v kraju. Prav gotovo bi na kakšnem področju bilo še dosti bolje. Za politiko se sicer veliko ne zanimam, vendar pa upam, da bodo strankarski interesi potisnjeni v ozadje in da bodo prevladovali vsesplošni krajevni. Dovolj je skupnega interesa, od šole do izboljšanja prometne varnosti. Delo dosedanjega vodstva KS pa ocenjujem za uspešno." m velikim zadovoljstvom. Vesel bom, če bomo dobili večjo šolo, saj sem se že takrat, ko smo gradili obstoječo, zavzemali za večjo. Radosti me vsak meter novega asfalta, saj je cest v naši KS res veliko. Vesel bi bil tudi večje ažurnosti pri izdajanju gradbenih in drugih dovoljenj. Menim, da občina Tabor ni najboljša rešitev, zato tudi nisem poseben optimist, da bo kaj drugače. Sedanje delo KS ocenjujem za dobro. Morda bi se dalo narediti še kaj več, vendar če ni denarja, čudežev ni mogoče delati. Sicer pa se je v vseh teh letih veliko spremenilo na bolje. Vesel pa sem tudi, da imamo v naši KS tako bogato kulturno življenje, ki bi ga nam lahko marsikje zavidali." Marko Sempri-možnlc "Od rojstva živim v tem kraju in nimam namena, da bi ga kdaj zapustil. Če sem malo kritičen, pa bi dejal, da je popoldansko življenje mladih bolj siromašno. Razen na športnem in kulturnem področju se skorajda nič ne dogaja. Mladi zato odhajajo iz kraja po zabavo v druge dele doline, namesto da bi "ujeli" njihovo energijo in jo usmerili v kaj bolj pro-, duktivnega in koristnega. Lepo bi bilo, ko bi znova obudili mladinske plese, uvedli kinopredstave in še kaj. Kar zadeva delo KS, bi dejal, da so se kar precej trudili. Končno o tem govorijo rezultati. Če že nič drugega, vsak mesec dobimo domov okrožnico, da smo seznanjeni, kaj se v kraju in pri delu KS dogaja. Tabor kot občina? Kar mene zadeva, sem s takšno odločitvijo zadovoljen, čeprav čisto pravega razloga za to nisem videl. Občina Žalec je bila po mojem mnenju povsem odgovarjajoča. Res pa je, da če smo že občina, je bolje, da nismo skupaj z Vranskim." D. Naraglav Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa 20 let Savinjčana Pred dvajsetimi leti je izšla prva številka Savinjskega občana, sedanjega vašega in našega časopisa Savinjčan. Ob tem jubileju se spodobi pogledati v preteklost in oceniti vlogo, ki jo je imel in jo še ima ta časopis v našem prostoru. Veliko je tistih, ki so tako ali drugače povezani s tem časopisom, ki je luč sveta zagledal v veliki meri po zaslugi že preminulega jožeta lana, nekdanjega predsednika občinskega izvršnega sveta in tudi pn/ega glavnega urednika. Med tistimi, ki smo takrat sestavljali prvi uredniški odbor, pa sta seveda imela najpomembnejšo vlogo odgovorni urednik in novinar Lojze Trstenjak in tajnica uredništva Vladka Cerovšek. Med njimi pa so bili tako ali drugače tudi naši anketiranci. Franci Ježovnik: "Leta hitro minevajo in ko se ozrem v leto 1978, se mi zdi, kot da je bilo včeraj. Vesel sem, da sem bil eden od soustvarjalcev tega časopisa, ob katerem sem se še bolj dejavno začel ukvarjati s publicistiko. Že prej sem malo pisal za druge časopise, vendar lahko rečem, da mi je dal Savinjčan pomembno znanje, ki mi je manjkalo pri mojem začetnem pub- Franci /ežovnik licističnem delu. Pri tem ne morem mimo Lojzeta Trstenjaka, ki nam je dajal prve napotke, kako naj bodo oblikovani naši članki, oziroma kako je treba pisati. Ko si napovedal svoj obisk, sem vzel v roke svoj arhiv in ga prelistal. Pred nama je recimo prvi članek, ki sem ga napisal v prvi številki Savinjskega občana. Govori pa o krajevnem prazniku leta 1978 v Grižah, ki je potekal ob čudovitih prireditvah, podelitvi priznanj in še česa. Letos pa še vemo ne, da je bil krajevni praznik. Vloga in pomen Savinjčana sta v našem prostoru nesporna in le veseli smo lahko, da imamo časopis, ki pride v vsako gospodinjstvo. Če se omejim na področje, o katerem sem sam največ pisal, potem bi dejal, da smo z rubriko Spomini in pozneje Da ne pozabimo približali občanom pomemben del naše zgodovine, ki bi jo drugače v veliki meri ne poznali. V teh rubrikah so našli prostor zanimivi zgodovinski dogodki in podatki, ki jih je vedno zanimivo prebrati. Zaradi pomanjkanja prostora je ta rubrika ugasnila. Vesel pa sem, da se sedaj v nekoliko spremenjeni obliki vrača na strani Savinjčana. Še to bi dejal, da včasih komu, ki o čem piše in misli, da je to njegovo odkritje, z veseljem povem, da je o tem Savinjčan pisal že pred desetimi, petnajstimi leti. Nedvomno tudi to pove, oziroma povečuje njegovo vrednost ob njegovi dvajsetletnici. Naj živi!" ¡anez Meglič: “Vse čestitke ob tako lepi obletnici, ki hkrati tudi mene spomni na čase, ko smo "rojevali" ta časopis. Že dalj časa je v naši občini obstajala ideja, da bi bilo primerno in koristno imeti svoj časopis in prek njega informirati naše občane o problemih, dogodkih, delu in življenju naših ljudi v dolini. Ob dokajšnjem soglasju vseh takratnih akterjev družbenopolitičnega življenja v občini je prišlo do uresničitve te ideje. Tudi ideja, da se časopis imenuje Savinjski občan, je bila enoglasno in hitro sprejeta. Našli smo zelo izkušenega in pridnega urednika Lojzeta Trstenjaka ter tajnico Vladko Cerovšek, tako da je bil kmalu ustanovljen uredniški odbor in natisnjena prva številka. Že od vsega začetka je bila prisotna tudi ideja, da dobi časopis vsako gospodinjstvo brezplačno. Vesel sem, da je še vedno tako, kljub spremembam na področju financiranja časopisa, ki že nekaj let ni dotiran, ampak se financira izključno po tržnem principu - z reklamami. To pa pomeni, da ga vsako gospodinjstvo še vedno dobiva brezplačno in da je kar lepemu številu občanov tudi edini časopis, ki je pri hiši. Ob vsem tem ne gre prezreti njegovega razvoja, tako po obsegu kot grafični podobi. Lahko se pohvalim, da imam še vse izvode tega časopisa shranjene, in če pogledam prve številke ter današnje, je seveda razlika očitna. Dejstvo je, da se časopis dobro prilagaja toku časa, kar mu po mojem mnenju tudi /anez Meglič ohranja prostor pod soncem. Vsekakor je Savinjski občan oziroma Savinjčan izpolnil pričakovanja ljudi in tako bo, upam, tudi v prihodnje. Res je, da kot mesečnik ne more biti izrazito aktualen, venar ljudje vedno radi preberemo, kaj se v naši dolini dogaja, pa čeprav s časovno odmaknjenostjo. Dobrodošle pa so seveda informacije, ki posamezne dogodke napovedujejo. Sicer pa imamo ljudje radi, če je kaj napisano o našem kraju, naših ljudeh in delovanju različnih društev in organizacij. Mislim, da je tega veliko, in le želeti si je, da bo uredniška politika tudi v prihodnje strmela k temu. Ob dvajsetletnici vsem ustvarjalcem želim veliko veselja in zadovoljstva, časopisu pa dolgo izhajanje." Milan Zupanc: "Vsak jubilej Prvi so bili predilniški gasilci Najstarejše gasilsko društvo v Savinjski dolini je Industrijsko gasilsko društvo Tekstilne tovarne Prebold. Ustanovljeno je bilo leta 1873, potem ko je bila obnovljena tovarna, ki jo je leta 1866 požar skoraj popolnoma uničil. Tekstilna tovarna Prebold je tudi med redkimi podjetji, ki so kljub gospodarskim težavam ohranile svoje gasilsko društvo. Društvo je svojo 125-ietnico proslavilo v soboto dopoldne. Slovesnost se je začela s povorko, v kateri je bilo 86 gasilcev sektorja Prebold, osem praporov in deset vozil, na čelu pa je bila godba Tekstilne tovarne Prebold. Pred tovarno je bila svečanost, na kateri vzbuja spomine in mimo teh tudi tokrat ni mogoče. Sam takrat neposredno nisem bil vključen v aktivnosti za izdajanje občinskega časopisa. To je bila Socialistična zveza delovnega ljudstva - SZDL, ki je bila tudi formalnopravna ustanoviteljica Savinjskega občana. Lahko bi dejal, da je takratna SZDL z drugimi akterji družbenopolitičnega življenja naredila pomemben korak na področju informiranja občanov žalske'občine. Savinjski občan ali sedanji Savinjčan je vsekakor izpolnil želje ustanoviteljev kot tudi pričakovanja . večine Savinjčanov, ki radi segajo po časopisu. Pred dvajsetimi leti je bila to dobra poteza, ob kateri ne smemo pozabiti imena takratnega predsednika izvršnega sveta (ožeta |ana, ki si je zelo prizadeval, da je časopis zagledal luč sveta. Kot glavni urednik pa je pozneje še doprinašal k uspešnemu izhajanju. Seveda pa ob tem ne gre pozabljati na vse ostale in dela novinarjev vse do današnjega časa, ki so ob odgovornem uredniku Janezu Krofliču Milan Zupanc oblikovali in ustvarjali vedno nove številke časopisa. S spremembo financiranja je časopis zdaj odvisen izključno od reklam. Osebno bi si želel, mislim da enako tudi drugi občani, da teh ne bi bilo toliko, vendar je to žal nemogoče, če ga še hočemo imeti in ga prejemati brezplačno v naše hiše. Prav zato moramo sprejeti to dejstvo z razumevanjem. ob 20-letnici vse čestitke z željo, da ostane Savinjčan tudi po razdelitvi sedanje občine še naprej med nami in nas vsaj po tej poti povezuje." D. Naraglav je generalni direktor podjetja in častni član društva Vinko Žohar razvil nov prapor, na katerega so pripeli tri spominske trakove. 0 preteklosti društva je spregovoril predsednik Rajko Cokan, ki je tudi opisal, kako je v tovarni poskrbljeno za požarno varnost in se spomnil na njihovega leta 1967 v požaru preminulega člana. Sledil je govor predsednika GZ Slovenije Ernest Eoryja, ki je poudaril pomen gasilskih enot in požarne varnosti v industriji, česar bi se morala zavedati tudi država in lastnike podjetij kljub težkemu gospodarskemu položaju spodbujati k skrbi za večjo požarno varnost. Čestital je gasilcem Tekstilne tovarne, ki so med najstarejšimi v Sloveniji in se zahvalil vodstvu tovarne, da je ohranilo društvo vse do danes. Podobno so razmišljali tudi: predsednik GZ Žalec Vinko Debelak, ki je poudaril, da so bili prav tovarniški gasilci nosilci razvoja gasilstva v Spodnji Savinjski dolni, župan Milan Dobnik, predsednik KS Prebold Marjan Žohar in generalni direktor TT Prebold Vinko Žohar, ki je ob koncu povabil vse gasilce na prigrizek v tovarniško jedilnico. Še pred tem pa je Vinko Debelak izročil prizadevnim članom priznanja Gasilske zveze Žalec. K. R., foto: D. N. Glosa Predsednikovi medeni meseci II. Vaščani Sp. Zavrha so končno dobili življenjsko pomembno tekočino. Dogodek so počastili z veselico, ki pa jim jo je poleg dežja skalila tudi odsotnost njihovega krajevnega predsednika, ki se še ni vrnil z medenih mesecev. Ta pa je tič, je rekel Polde, Vanč pa pristavil: " Iz tega ne bo nič." "Kaj pa, če le vse to ni res," je sramežljivo dodala Frančiška. Vaški klepet je zmotila Jožefa z majolko šmarjaka in vaščani so si nazdravili in kmalu pozabili na svojega predsednika. Pa smo oni dan v kotu vaške gostilne srečali našega predsednika. Če nas ne bi opozoril s pozdravom na svojo prisotnost, ga še opazili ne bi. Radovednost nas je posadila k mizi v kotu in še preden je točaj prinesel rundo, smo se že zatopili v medene mesece. To je dogodek, ki se ga človek vedno rad spomni. Bolj kot medeni meseci je Lojzeta zanimalo, kam je dal denar iz krajevne blagajne. "Večer za večerom smo sedeli za to mizo. Modrovali smo in kovali načrte za lepšo bodočnost našega kraja. Potem pa smo seveda tudi namočili, še kaj nabodli, pa je šlo... Prijatelj Breza je vedno trdil, da se moški največ dogovorimo v gostilni. Naše sklepe je vedno zapisal Vojko in z njimi smo seznanili v našem časopisu krajane. Miha, tebi zaupamo, končno se v našem kraju nekaj dogaja, so mi vedno govorili, ko smo naročili še sedemo rundo. Sedaj pa so me vsi zapustili in v tem kotu modrujem sam," je pripovedoval Miha in dodal: "Pa še toliko načrtov sem imel, ja sedaj pa ni nikogar, da bi mu jih razgrnil." Savinjčan Bo država dala denar za namakanje? V Savinjski dolini so se kmetje tudi letos srečali s problemom suše in vročine. Vročina je prizadela še posebej hmelj, poljščine in zelenjadarsko proizvodnjo. Na hmeljiščih, ki niso bila namakana, je bil pridelek*celo do polovice manjši, v povprečju pa od 35 do 40 %. Na hmeljiščih, ki so bila namakana, je bil pridelek manjši le za 10 odstotkov. Zato je razumljivo, da si hmeljarji prizadevajo za gradnjo novih namakalnih sistemov, to pa naj bi v okviru nacionalnega programa sofinancirala država. Vendar pa sta namakalna sistema Golavka - Drago Polje (na območju Gomilskega in Tabora) in Lapurje (območje Prebolda in Laikove vasi) izpadla s seznama tistih namakalnih sistemov, ki se bodo v skladu z nacionalnim programom gradili v prvem obdobju. Predsednik občinskega odbora za kmetijstvo Vinko Drča je zato sklical novinarsko konferenco, na kateri je pojasnil razloge, zakaj se savinjski kmetje ne morejo strinjati s takšno odločitvijo države. Brez namakanja hmeljišč rastlina v času cvetenja in formiranja storžkov izgubi kondicijo in predčasno zaključi rast, zato so storžki majhni in skoraj brez lupulina, kar pravzaprav daje hmelju ceno. Rastlina se začne sušiti in odpadajo ji listi, kar povzroči tudi odmiranje hmeljske korenike. Obdobje rasti hmelja je od prve rezi okoli 28. marca do obiranja poznega hmelja okoli 15. septembra. Konec oktobra, v začetku novembra je rastlina pripravljena na prezimovanje. Suša najbolj prizadene rastline na prodnatih tleh, kakršna so na območju Golavke - Dragega Polja in Lapurja. Pred tremi leti so v kmetijskem ministrstvu pričeli s projektom nacionalnega programa namakanja kmetijskih zemljišč. Pred dvema letoma je bila podpisana pogodba z nemškim podjetjem za izdelavo študije, ki kaže ekonomiko oziroma upravičenost gradnje namakalnega sistema na posameznih prijavljenih površinah. Približno 60 odstotkov prijavljenih površin je hmeljišč, ostalo pa so koruza, travinje in zelenjadarsko. "Savinjčani smo prišli v ožji izbor nacionalnega programa in pri omenjeni šudiji z dvema namakalnima sistemoma v skupni površini 320 hektarov, od tega ima Golavka - Drago Polje 198 ha, Lapurje pa 122 ha. Na osnovi študije nemških strokovnjakov smo zaradi nizke cene hmelja v zadnjih dveh letih po ekonomičnosti gradnje namakalnih sistemov padli šele na osmo mesto, to je v drugi oziroma tretji prioritetni razred, kar pomeni, da smo izpadli s prednostnega seznama za izdelavo končnih projektov in nato gradnjo namakalnih sistemov v prvem obdboju," je povedal Vinko Drča. Pri dodeljevanju sredstev in nadaljnjem izboru projektov bo imelo končno besedo kmetijsko ministrstvo. "Ministrstvo zato pozivamo, da prisluhnejo nam Savinjčanom in da nas potrdijo v prvem prioritetnem razredu. Pri tako nizki ceni hmelja imamo že pri polnem pridelku izgubo, če pa nam suša vzame kar polovico pridelka, potem hmeljarjenje ni več zanimivo. Kljub temu, da namakalni sistemi ne obstajajo, si nekateri kmetje pomagamo tako, da hmeljišča namakamo s pomočjo vodnih črpalk ob strugah. Vendar to ni dovoljeno in vodno-gospodarske inšpekcije, ki so zelo aktivne, nas kaznujejo, če to opazijo. Zato si prizadevamo, da bi bilo namakanje organizirano in varno, kar pomeni, da ni kakšnega odtekanja olj, da je poraba vode nadzorovana in da namaknaje teče po natančno določenem urniku glede na možnosti odvzema vode, ki ga določi ministrstvo za okolje in prostor za posamezne vodotoke. Prepričani smo, da bi morala študija upoštevati ceno v določenem časovnem obdobju, saj v hmeljarstvu poznamo cenovna nihanja. Vsakih 10 do 13 let je izredno visoka cena, nato pa se pojavi ekstremno nizka cena. Izdelovalci študije bi morali upoštevati cene hmelja v obdobju trajanja nasada, to je nekako 15 let. Na osnovi te bi morali izračunati ekonomičnost oziroma upravičenost gradnje namakalnih sistemov na hmeljskih površinah, ne pa na osnovi trenutne cene hmelja." Koliko bi stala omenjena namakalna sistema, bi pokazala šele študija, pri tem pa naj bi šlo za kapljično namakanje, kar naj bi pomenilo do 60 odstotkov manjšo porabo vodo. To je možno narediti pri novih namakalnih sistemih. Tak način namakanja je razvil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo oziroma pedolog Matej. Knapič, gre pa samo za vzdrževanje vlage okrog hmeljskih korenik K. R. SEPTEMBER 1998 .'AVJ.lNJIAiT Vseslovenski mladinski tabor v Žalcu Od 25. do 27. septembra bo Športni center Žalec v znamenju izobraževanja, športa, koncertov in zabave. Mladi krščanski demokrati so si namreč za drugi vseslovenski mladinski tabor izbrali prav Žalec. Zakaj in kaj se bo dogajalo na taboru pa v pogovoru s predstavnikom Mladih krščanskih demokratov Robertom Ilcem. Bi morda najprej za začetek čisto na kratko predstavili mlade krščanske demokrate in povedali, kako je potekal pivi mladinski tabor? Robert Ilc: "Mladi krščanski demokrati smo bili ustanovljeni leta 1990 kot ena izmed prvih političnih mladinskih organizacij. Ustvarili smo si lepo mrežo občinskih odborov po Sloveniji, dejavni pa smo po večjih centrih po državi. V Žalcu je bila na začetku dosti močna organizacija, ki potem ni zaživela, zdaj pa jo spet postavljamo na noge. Član mladih krščanskih demokratov je avtomatsko vsak član stranke slovenskih krščanskih demokratov, ki je star med 18 in 30 let. S projektom prvega vseslovenskega tabora smo začeli nekateri občinski odbori. Povezali smo se odbori iz Ljubljane, Ptuja, Novega Mesta, Škofje Loke, Maribora, Slovenj Gradca in rekli, da bomo skupaj naredili nek projekt. Prvi vseslovenski mladinski tabor je potekal deset dni, ko so mladi iz omenjenih odborov najeli avtobus z napisi in z njim potovali po Sloveniji. Obiskovali smo občine, župane, se z njimi pogovarjali o aktivnosti mladih in mladinskih problemih, prenesli smo jim določene ideje, rešitve problemov. Bili smo tudi v Žalcu. V nekaterih krajih smo imeli te dni tudi določene prireditve, v glavnem zabavno-glasbene. Takrat smo dali javnosti obljubo, da bomo tudi naslednje leto organizirali tabor. Bi pa rad povedal še to: tabor je sicer bil političen, saj smo ga organizirali mladi krščanski demokrati, vendar politika ni bila na prvem mestu, pogovarjali smo se predvsem o mladih. Tako je zastavljen tudi drugi tabor, zelo odprto in široko." Letošnji tabor pa bo vendarle potekal nekoliko drugače. Zakaj ste izbrali Žalec? Robeit Ilc: "S prvim taborom je bilo veliko dela, nenazadnje ni bil tako poceni, zato smo morali zbrati precej denarja. Letos smo si rekli, da gremo v en kraj, po določenem principu pa bomo tabor odslej organizirali vedno v drugem kraju. Ko smo se odločali za lokacijo letošnjega tabora, smo izbirali izmed več možnostmi. Žalec smo izbrali zato, ker skušamo tu oživiti delo mladih krščanskih demokratov, ker je Žalec v središču Slovenije in ker je letos 130-letnica drugega slovenskega tabora, tudi naš tabor pa je drugi." Kaj se bo dogajalo na taboru? "Tabor bo zadnji vikend v septembru - 25., 26, in 27. septembra, to so petek, sobota in nedelja. Vse se bo dogajalo v športnem centru ob osnovni šoli. Tabor se deli na tri sklope: izobraževalni, športni in zabavni del. Sobota bo namenje- na izobraževanju, saj bomo pripravili seminar na ta čas zelo popularno temo Vstop Slovenije v Evropsko zvezo - kaj bo slovenska mladina s tem pridobila, kaj izgubila, kakšne so prednosti • Evrope za mlade in kakšne možnosti bodo imeli mladi v njej. Imeli bomo kar nekaj uglednih gostov. Med njimi bo Lojze. Petrle kot predsednik komisije DZ za evropske zadeve in podpredsednik evropskih krščanskih demokratov. Prav tako bo gostja Marta Kos, direktorica vladnega urada za informiranje, med osrednjimi govorniki pa bo tudi predstavnik mladih, ki ima izkušnje z delovanjem mladih tudi v tujini. Seminar bomo skušali narediti čim bolj v obliki pogovora, ne klasičnega predavanja, da bo zanimivo. Verjetno bomo na osnovi razprave tudi oblikovali določena stališča in jih sporočili javnosti. Nedelja bo namenjena športu. Ekipe mladih se bodo pomerile v košarki, nogometu in odbojki na mivki. Odbojko bodo igrale samo ženske ekipe. Pričakujemo ekipe naših odborov in raznih drugih mladinskih društev iz vse Slovenije. Za udeležbo se ne bojimo, saj se pri nas ponavadi na podobne zadeve prijavi zelo veliko ekip, seveda pa pričakujemo tudi domačine. Zabavni del, s katerim je včasih največ dela, pa se bo začel v bistvu že v petek in nadaljeval v soboto zvečer. To bosta dva koncerta, v petek bo igrala letošnja zmagovalka MMS skupina Kingstone, v soboto pa Agropop. Upamo, da se bo teh koncertov udeležilo čim več ljudi iz okolice in pravzaprav celotne savinjsko-celjske regije. To bo v glavnem dogajanje na letošnjem taboru, ki bo imel seveda tudi primeren začetek in konec." Tabor bo na prostem? Robeit Ilc: "To bo zunaj, vendar bomo imeli pripravljen šotor. V primeru slabega vremena zato nič ne odpade." Bo vstopnina za koncerte? Robeit Ilc: "Ves tabor je brezplačen in tudi za koncerte ne bo vstopnine." Kako ste poskrbeli za prenočevanje? Robeit Ilc: "Nekaj avtobusov bo prišlo iz bolj oddaljenih krajev, veliko mladih pa bo po naših pričakovanjih prišlo z lastnim prevozom in to za en dan. Vemo pa že, da bo prišel avtobus iz Ptuja. Tisti, ki bodo ostali več dni, bodo prespali v duhovnem domu v Libojah." Ali tudi sicer pri organizaciji tabora sodelujejo duhovniki in kdo ga bo pravzaprav financiral? Robert Ilc: "Pri samem projektu ne. Marsikdo nas povezuje predvsem s cerkvijo, vendar smo mi čisto neodvisna mladinska organizacija. Za ta projekt zbiramo sredstva izključno samo s sponzorji in tudi naša stranka ne daje zanj denarja. Moram pa povedati, da imamo vsako leto častni odbor in da temu odboru letos predseduje žalski župan, ki bo tabor tudi pozdravil. Vendar ne zato, ker je član naše stranke, ampak predvsem zato, ker je župan in pravzaprav gostitelj tabora." K. R. ŽANIMIVOSTI Novi občinski odbori SDS Ob ustanovitvi novih občin na območju sedanje občine Žalec je tudi občinski odbor SDS Žalec iz prejšnjih krajevnih odborov ustanovil nove občinske odbore. Polzelski občinski odbor vodi Alojz Lenič, v Braslovčah je predsednik tamkajšnjega občinskega odbora Ivan Fale, na Vranskem janez Zupanc, v Preboldu Marjan Golavšek, v Taboru pa Mile Geržina. Občinski odbor ostaja tudi v Žalcu. K. R. SKD na Gori Oljki Prvo nedeljo v septembru je novoustanovljeni občinski odbor SKD Polzela na Gori Oljki pripravil že sedmo srečanje članov in simpatizerjev stranke krščanskih demokratov iz Savinjske doline. Tudi letos se je srečanje začelo z mašo, zaradi dežja pa nadaljevalo v planinskem domu. Vse udeležence je v imenu gostitelja najprej pozdravil dr. |anez Cukjati, ki je poudaril, da je to prvo srečanje, ki ga organizira novoustanovljeni občinski odbor Polzela. Kljub delitvi občine in ustanovitvi novih občinskih odborov je izrazil prepričanje, da se bodo krščanski demokrati Savinjske doline še naprej vsako leto srečevali ob dnevu državnosti na Črnem Vrhu, na taborih stranke, na tradicionalnem srečanju na Gori Oljki in na prav tako tradicionalnem božičnem pohodu z baklami na Goro Oljko. Zatem je spregovoril predsednik sveta SKD Slovenije lože Zupančič, ki je ocenil politične razmere v državi in poudaril predvsem pomen lokalnih volitev. Med drugim je omenil, da Slovenci še nismo živeli tako slabo kot danes in da ima prav SKD najboljši program za Slovence. Stranka ima 192 občinskih in prek 600 krajevnih odborov, 36.000 članov in je po mnenju |ožeta Zupančiča edina desna stranka v državi. Priporočil je občinskim odborom, da povsod za volitve županov in občinskih svetnikov kandidirajo s polnimi listami svojih kandidatov. Na lokalni ravni stranka sicer dovoljuje povezovanje z drugimi strankami, vendar pa samo, če je to res v korist SKD. Zatem so spregovorili predsednik občin-skega odbora SKD Žalec Ivan Kuder, župan Milan Dobnik in predsednik KS Polzela Stanko Novak. Dobnik je poudaril, da morajo kandidati v vsaki občini sestaviti konkretne programe in ponuditi rešitve za konkretne probleme, ki tarejo občane oziroma volivce. Posebno pozornost pa bo potrebno nameniti tudi gospodarstvu. Novak pa je med drugim menil, da programov ne bo treba na novo sestavljati, saj že obstajajo po sedanjih krajevnih skupnostih žalske občine in da jih bo treba samo izpolnjevati. K. R. m 2. VSESLOVENSKI MLADINSKI TABOR ŠPORTNI CENTER ŽALEC 25. do 27. september 1998 PETEK, 25. SEPTEMBER ob 17.00 uri ob 19.00 uri Začetek 2. vseslovenskega mladinskega tabora Koncert skupine KINGSTON ob 13.30 uri ob 16.00 uri ob 19.00 uri Seminar z naslovom “Mladi in Evropska zveza"(II.del) Družabno popoldne Koncert skupine AGROPOP SOBOTA, 26. SEPTEMBER ob 10.00 uri Seminar z naslovom “Mladi in Evropska zveza” (I.del) Sodelujejo: Lojze Peterle, predsednik komisije DZ za evropske zadeve Marta Kos, direktorica urada Vlade RS za informiranje Milan Dobnik, župan občine Žalec NEDELJA, 27. SEPTEMBER ob 10.00 uri Športne dejavnosti . košarka . mali nogomet , odbojka na mivki ob 16.00 uri Podelitev nagrad in zaključek tabora TABOR BO V VSAKEM VREMENU, SAJ BO POD ŠOTORI PODJETJA PETRE, TEL.: 063/728-014. VSTOPNINE NI! s VABIMO VAS, DA SE PRIREDITEV V OKVIRU TABORA UDELEŽITE IN PRIDETE V ŠPORTNI CENTER ŽALEC, KJER BO VELIKO ZABAVE, ŠPORTA IN PRESENEČENJ! MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI prof. MILAN DOBNIK predsednik častnega odbora in župan občine Žalec Zammvosti SEPTEMBER 1998 Vse življenje zvest parnim strojem Alojz Cizej še ima tri parne valjarje - krote jim pravi, enega pa je dal Tehniškemu muzeju Slovenije v Bistro Kdor se iz Griž pelje proti Zabukovid, mu pogled prav gotovo pritegne dvorišče z velikimi železnimi strnil. Morda se komu zdijo tl velikani le kup železa, pa čeprav na novo pobarvani. A ta se hudo moti. Ne le, da je tehniška dediščina prav tako dragocena kot denimo naravna, pač pa ima Alojz Cizej prave dragocenosti, kar vedo tudi v Tehniškem muzeju Bistra. Tam bi sicer odkupili več Cizejevih parnih valjarjev, a dogovoriti so se uspeli le za enega. Pni parni valjar, Id ga je Anton kupil kot novopečeni obrtnik, bo tako romal v Bistro. Na Cizejevem dvorišču v Grižah so bili še pred kratkim štirje parni valjarji in nekaj motornih. Vsak ima svojo zgodbo in Anton natančno ve, kdaj je katerega kupil, kaj je bilo narobe z njim, kateri del je zamenjan, katere ceste in jezove je naredil z njimi. Vsem je podaljšal življenjsko dobo in namesto v razrez starega železa so romali gradit ceste. Moč jim je dajala para in Anton še danes pravi, da ga ni čez parni stroj. Anton se je pred 77 leti rodil v Zabukovid. Izučil se je za dimnikarja in nato v tem poklicu delal v Ljubljani. Vojno je preživel pri partizanih. S prvo brigado, ki je bila ustanovljena v Sovjetski zvezi, je prehodil velik del takratne lugoslavije, kar ima natančno zarisano tudi na zemljevidu. Šele Tudi dvojnik Zettelmayerja iz leta 1935 deluje. leta 1946 je prišel iz vojske. Ker njegovi načrti, da bi dobil dimnikarsko obrt v Žalcu, niso uspeli, se je zaposlil v rudniku Zabukovica. Opravil je izpite za kurjača in strojevodja, pa tudi ključavničarstva se je priučil. Prevzele so ga lokomotive in kot plača v Libojah komaj 750 jurjev. Pravi, da si je denar pač sposodil. Parni valjar iz tovarne strojev Stanko Panovič iz Niša, narejen leta 1954, je postal njegov. Z njim je začel z obrtjo - nizke gradnje in asfaltiranje. Seveda se je že prej pozanimal, ali je kaj dela za parne Pred odhodom v Bistro je Anton Cizej lepo očedil svojo parno “kroto' strojevodja ni le vozil vlaka na ozkotirni železnici od Zabukovice do Žalca, ampak je lokomotive tudi popravljal. Skratka, parne stroje je spoznal do potankosti. A leta 1964 je iz Zabukovice odpeljal zadnji vlak, Anton ni hotel na železnico v Celje, pa se je zaposlil v Keramični Liboje, kje drugje kot v kotlovnici - pri parnih kotlih. A Anton si je želel na svoje. Ko mu je sosed povedal, da na Cestnem podjetju Celje prodajajo parni valjar, ki ima sicer zvito gonilno os, ni pa star, ga je zamikalo. Rekli so mu, da ga lahko kupi le podjetje. Na drugi licitaciji je bil Anton Cizej edini ponudnik, pa ga je dobil za milijon takratnih dinarjev. Veliko denarja, saj je bila njegova letna valjarje. Najprej je šel na Gozdno gospodarstvo in dela mu ves čas ni manjkalo. Najprej je gradil gozdne ceste na Pohorju. Za paro je skrbel llbojski "koln". Redno je Imel zaposlene dva do tri strojnike, pa tudi nekaj honorarcev. Kot šef ni poznal šale in tudi od delodajalcev je zahteval, da mora biti dela na dan vsaj za 12 ur. Dve uri je strojnik porabil še za pripravo pare. In če je Anton Cizej najprej moral sam iskati delo, so kmalu drugi začeli iskati njega. Vsi njegovi parni in diselski valjarji so imeli dovolj dela. Ko se je upokojil, so se upokojili tudi valjarji. In tako je dvorišče Cizejevih postalo svojevrsten muzej. Najstarejši parni valjar je Zettelmeyer iz leta 1935, ki ga je Leta 1974 je Cizejev parnik gradil cesto odkupilo Cestno podjetje Celje in tako je zdaj na ogled lepo prenovljen in seveda brezhibno delujoči dvojnik. Ko ga je Anton kupil, je že 15 let stal na dvorišču nekdanjega mojstra parnih valjarjev iz Ljubljane. Seveda je bilo potrebno precej popravil, preden je bil nared za tehnični pregled. Drugi Cizejev Zettelmeyer je iz leta 1937. Predvojni strojnik Hozjan ga je skozi Griže. kjer se je zaletel celo v beton. Pa je dobila trdoživa krota nov sprednji del in čeprav je Anton sprva ni nameraval kupiti, se ji nazadnje ni mogel upreti. A čeprav so tako Anton kot parni valjarji že mnogo let v pokoju, jih Anton redno vzdržuje, tako da bi najbrž še zgradili kakšno cesto, če bi bila sila. Toda čas za paro je minil in takšni stroji so ImflOb Zakladnica spominov na preteklost - takšen premog so kopali v Zabukovid. peljal vse do Kijeva, ko pa so od tam bežali, so morali v Budimpešti navrtati luknje in narediti špice na kolesih, da so ga spravili na vlak. V Čakovcu so ga dobili v roke partizani in od tam je romal v Slovenijo. Slovenijaceste iz Ljubljane so ga med drugim posodile na Ravne na Koroškem, zanimivi predvsem še za muzeje. Tam najbolje poskrbijo zanje, zato se je Anton tudi odločil, da svoj prvi parni valjar proda za minimalno ceno Tehniškemu muzeju. Saj bi muzej kupil vse, a nima dovolj denarja. Sicer pa - kaj bi Anton brez svojih parnih valjarjev na dvorišču? K. R., foto: T. T 50 let Strelske družine Liboje Brez denarja ni mogoče pričakovati rezultatov V teh dneh mineva 50 let od ustanovitve Strelske družine Uboje. Gre za športno organizacijo, ki lahko resnično s ponosom pogleda na prehojeno pot, čeprav je njena prihodnost vse bolj negotova. Volja in zagnanost nekaterih strelcev je še vedno velika, vse pa se začenja in končuje pri denarju, saj brez njega ni mogoče posodabljati opreme in nabavljati novega orožja, kakor si tudi ni mogoče privoščiti sodelovanja na oddaljenih tekmovanjih. V gore le dobro pripravljeni Za nami je poletna sezona planinskih izletov v gore, pred nami pa jesenska in zimska, ki terja še mnogo več znanja in izkušenj od tistih, ki se odpravljajo na planinske ture. Ker je nesreč tudi v gorah precej, smo se odločili, da se pred začetkom omenjene sezone pogovorimo z Adijem Vidmajerjem, podpredsednikom Planinske zveze Slovenije, ki je tudi zadolžen za vsa planinska društva v Sloveniji. Ideja o ustanovitvi strelske družine se je porodila na eni Izmed sej Zveze borcev leta 1948. Glavni pobudniki so bili Ferdo Foltyn, Ivan Rihter in Ciril Hafner. Slednji je tudi predlagal, da se strelska družina Imenuje po bratih Ivan Toplak Hrvatin, saj je ta družina dala kar štiri življenja za svobodo. Na novo ustanovljena strelska družina se je na začetku morala spoprijeti z raznoraznimi težavami. Društvo v tem času ni doseglo kakšnega vidnejšega napredka, svoj prerod pa je doživelo z Vilijem Germadnlkom, Francem Oblakom, Ivanom Lojenom, Martinom Zupancem in Štefanom Vašem, ki so ob sodelovanju še z nekaterimi drugimi začeli z izgradnjo strelišča pri libojski cerkvi. Delo društva je tako uspešno steklo In kazati so se pričeli že prvi rezultati. Kmalu je Strelska družina Liboje postala med najboljšimi ne le v občini Žalec, ampak tudi širše. Vedno večje zanimanje za ta šport je pripeljalo do potrebe po pokritem strelišču, tako da so lahko člani vadili tudi ob neugodnih vremenskih pogojih. Pri tem jim je veliko pomagala Keramična industrija Liboje, ki je najprej za vadbo strelcev odstopila del svojih proizvodnih prostorov, pozneje pa tudi pomagala zgraditi pokrito strelišče. Žal je leta 1970 prišlo do plinifikacije tovarne in strelišče se je moralo Štefan Toplak umakniti plinski postaji. Že naslednje leto je stekla nova akcija in strelišče se je ob pomoči Keramične in Montane zgradilo v neposredni bližini šole, kjer je zraslo tudi igrišče TVD Partizan Liboje. Tudi v prihodnje strelski uspehi niso izostajali, pa naj je bilo to pri članih ali pionirjih. Izkazali pa so se tudi kot dobri organizatorji. Sicer pa zapišimo še nekaj besed, ki so jih o Strelski družini povedali sedanji predsednik Štefan Toplak, nekdanji predsednik Ivan Toplak In njegov sin Roman. Ivan nam je poleg zgodovine društva še povedal, da bodo svoj jubilej obeležili tudi s tradicionalno tekmo med Toplaki In ostalim članstvom. Nekje od leta 1961 so namreč Toplakovi, poleg še ostalih aktivnih članov, močno zaznamovali delo društva in tako je tudi še sedaj, saj predstavljajo kar kakšno tretjino aktivnega članstva. Glede problemov, ki jih trenutno tarejo, pa je izguba dokumentacije, ki naj bi jo zapravil njihov nekdanji orožar. Upajo pa, da bodo v KS držali obljubo in jim omogočili prostore v večnamenskem domu. Tega si seveda želi tudi Roman, ki je dejal, da se rad spominja časov, ko so on in ostali strelci iz njihove družine veliko pomenili tudi na republiškem nivoju, jezi ga, da ni denarja za nabavo novih pušk, ki so potrebne po novih tekmovalnih pravilih. Ker jih nimajo, ne morejo tekmovati v strelski ligi, temu primerno pa seveda tudi ni mogoče pričakovati rezultatov. Dobro je delo z mladimi in tudi zaradi njih bi bilo vredno uresničiti obljube in na podstrešju večnamenskega doma zgraditi desetstezno strelišče, ki bi omogočalo organizacijo občinskih in državnih tekmovanj. S tem pa uspešno delo družine v prihodnje, pravi Roman Toplak. Njegov oče Ivan, ki je bil dolgoletni predsednik je povedal, da se z veseljem in zadovoljstvom spominja Roman Toplak nekdanjih tekmovanj in uspehov, hkrati pa je izrazil bojazen, da se bo z večnamenskim domom končalo delovanje njihove družine, saj z njim izgubljajo tako že tretje strelišče. Če ne bodo pristojni izpolnili obljube, da bodo dobili svoje prostore v večnamenskem domu, potem ne vidi prave perspektive za družino, ki sedaj zaradi pomanjkanja denarja tako in tako zaostaja za podobnimi društvi v državi. Strelska družina Liboje je ob svoji 50-letnici delovanja na pomembni prelomnici. Kako naprej? Želja je, da znova postanejo tisto, kar so nekoč v tem športu že pomenili. Vse to pa bo odvisno predvsem od denarja in pogojev za uspešno tekmovanje. D. Naraglav "Ugotavljamo, da je letos največ poškodb planincev v gorah bilo zaradi opreme in njihove slabe pripravljenosti. Ta številka je sicer manjša kot v lanskem letu, vendar še mnogo previsoka, da bi lahko ostali brezbrižni. Sedaj je nastopil jesenski del planinske sezone, ki prinaša še večje vremenske spremembe, ki lahko botrujejo tovrstnim nesrečam. Poti so običajno bolj spolzke in zato nevarnejše. Vsem tistim, ki se podajo visoko v gore, pa tudi v sredogorje, svetujem, da se na ture podajajo le z dobro opremo in da so tudi fizično dobro pripravljeni. Takšnih izletov si naj raje ne privoščijo tisti, ki prej niso hodili dosti v gore in predvsem ne tisti, ki niso dobro pripravljeni in ki nimajo dobre opreme," je uvodoma povedal moj sogovornik Adi Vidmajer. Tudi zima ni več daleč, kaj bi lahko rekla o temi "Res je. Sneg nas lahko preseneti že sedaj, saj ga je v minulih dneh zapadlo nekaj centimetrov tudi v sredogorju. Pozimi nikakor ne pride več v poštev klasična planinska oprema, ampak tista, ki je namenjena za zimske razmere. V zimskem času so razmere v sredogorju težje kot v Alpah poleti. Ta nevarnost vedno preti, dejal pa bi, da so tudi v zimskem času Izleti, pohodi izredno prijetni In zanimivi, če se nanje dobro pripravimo. Tudi v slabem vremenu je včasih lepo, le večja pazljivost in dobra oprema ne smeta manjkati.”' Letos spomladi si bil izvoljen za enega od podpredsednikov PZS. Kakšna je sedaj vaša naloga? "Zadolžen sem za vsa planinska društva v Sloveniji, ki jih je prek 200, in 13 meddruštvenih regijskih odborov. Teče vrsta aktivnosti, ki bodo prinesle spremembe na raznih področjih, zlasti na gospodarskem, kamor spadajo koče in planinski domovi, ter na področju izobraževanja kadra na področju planinstva. Poudarek bo tudi na komisiji za urejanje planinskih poti in delu mladinske komisije ter komisije za varstvo narave. To je obširna naloga In v letošnjem letu sem obiskal že veliko planinskih društev. Upam, da bomo s pravim, pristnim in prijateljskim pristopom dosegli raven, ki jo imajo tudi druge planinsko razvite države, ki se zavzemajo predvsem za varnost In dobro delo planinskih organizacij. To pa pomeni, da naj bi večjo vlogo pri tem odigrali meddruštveni odbori planinskih društev In'pozneje pokrajinske zveze, ki naj bi postale tudi pravne osebe, ki bodo lahko učinkoviteje pomagale posameznim društvom in s tem omogočile boljše delo le-teh." /M \ GARANT d.d. 4^ A \ POLZELA CHMNr ) Industrijska prodajalna <00 POLZELA -<$> POLZELA tel.: 063/7037 130 7037 131 UGODNA PONUDBA ¥ INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT POLZELA NOVO NOVO NOVO - regal DARE, v barvi jelša/črno, dim.: 330 x 197x40 cm OMARA 58 cm 88.500,00 SIT - regal PLYMUNT, v treh barvah, dim.: 280 x 202 x 37 cm 77.880,00 SIT - zakonska spalnica VEGA NOVA 103.038,00 SIT NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: spalnic, dnevnih, otroških sob, predsob, pisarn, jedilnic, sedežne garniture, pohištvo iz masive, vzmetnice vseh dimenzij. NOVO NOVO NOVO - KUHINJE NINA V DVEH NOVIH BARVAH (JELŠA, BEIGE) PO IZREDNO UGODNIH CENAH • IZJEMNA PONUDBA OPUŠČENIH PROGRAMOV, SESTAVLJENIH VZORČNIH SESTAVOV IN IZVOZNIH OSTANKOV. Delovni čas prodajalne: pon. - pet. od 8. do 18. ure, sob. od 8.-12. ure POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE VABLJENI! PEKARNA -TRGOVINA UDUČ Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063/716-375 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. SPOŠTOVANI! Poletje se Je poslovilo. Prihaja jesen z bogatimi darovi narave. Da bo še pestrejša in lepša, pa se bomo za vas trudili v naši pekarni in trgovini. Vabimo vas, da nas obiščete, saj dobrote iz naših polic naredijo tudi ta letni čas še prijetnejši. Vljudno vabljeni! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so vedno bogato založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč 8AV8BMSG58 tel. in taks: 063 / 717 333,715 200 mobitel: 0609 / 644 546, elektr. pošta: info@savinjski-obcan.si ' \JF7m W mmmmmmmmmm PRODAJNI CENTER - TRGOVINA Z GRADBENIM LATKOVA VAS MATERIALOM Laikova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/702-250, faks: 702-251 OD OPEKE...DO STREŠNIKA-in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! r V MESECU SEPTEMBRU AKCIJSKA PRODA .... ........ A J A J - FASADA DEMIT, 5 cm 1.739 SIT - STIROPOR, 5 cm 360 SIT - STREŠNIK BOBROVEC že od 45 SIT • OPEKA MODULARNI BLOK 87 SIT - CEMENT 699 SIT -APNO 399 SIT - MEŠALEC ZA BETON 41.990 SIT Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM V trgovini vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19.ure, ob sobotah od 7. do 13.ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM SAVINJSKI Vrunčeva ul. 1, 3000 CELJE telefon: 063. 43 1 -484 fax: 063/431-4S4 e-mail: posest«’celje.eurocom.si PONUDBA NEPREMIČNIN Prodamo ali oddamo v najem: i. Poslovne prostore v centru Žalca: Šlandrov trg 20, I. nadstropje 75 m2 in II. nadstropje 79 m2 'm Skladiščno-trgovski kompleks v Žalcu pri Apmt Manjša hala z nadstrešnico, 321 m2; večja hala z nadstrešnico, 530 m2 In asfaltirano dvorišče I200 m2. Prodaja se kot celota ali po delih. 2. Industrijski kompleks pri FerraJitu Večja hala 863 m2 manjša hala 266 m2, nadstrešnica 230 m2; zemljišče 2770 m2. Prodaja se kot celota ali po delih. parček» na Ločici ob Savinji, 520 m2. 4. Poslovne prostore v Celju, pritličje, 69 m2. 5. Poslovne prostore v poslovni stolpnici v Celju, Kersnikova trika. I4. 7. Poslovne zraven Interspara. prostore v Celju, Ul. XIV. divizije I. nadstropju, 398 m2, Vse informacije in dogovor po tel.: 063 431- 483 ali na sedežu družbe. Telefon in faks: (063) 716-858 Mobitel: 0609 612-283 sms “ É3«î UIKOPWIKRRITUO kotftš pooblaščen! servisno-prodajni center @ŒS> SÂV8Ï«ÎSBS8 @®§ÄS4 SKALETOVA 13, HUDINJA ■ CELJE 063 37-506 FELICIA od 1.360.088 SIT 0CTAVIA od 1.996.550 SIT DARILO OB NAKUPU NOVEGA VOZILA - AVTORADIO IN ... Del. ias: od ponedeljka do petka od 8. ■ 12. In 13.-17. ure, ob sobotah od 8.-12. KOTfllK., Igor KOTÎ1IK Nikole Tesle 6, Žalec GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, ADAPTACIJE • SLIKOPLESKARSKA DELA IN DEMIT FASADE » PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO ■ PRODAJA NOVIH VOZIl ■ SERVIS ZA V0ZIIA ŠKODA ■ ORIGINALNI REZERVNI DELI ■MONTAŽA DODATNE OPREME ■ MENJAVA VOZIl ■ STARO ZA NOVO ■ PRODAJA RABLJENIH VOZIl ■ KREDITI IN IEASING ■ VOZILA SO TEHNIČNO PREGLEDANA ■ KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE Nasitite svojo radovednost! SVEŽ OBROK INFORMACIJ IZ NAŠIH KRAJEV. Dober...tednik! ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks : 702-088 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 REZERVNI DELI za štedilnike, pralne stroje, hladilnike, sušilce perila, bojlerje BELA TEHNIKA GORENJE SUŠILEC PERILA WT 610 44.900,00 SIT PRALNI STROJ PS 1131 S (1100 obratov) 81.600,00 SIT PRALNI STROJ PS 512 (600 obratov) 59.800,00 SIT CANDY super cene pomivalnih strojev CDW 250 S 83.820,00 SIT ZA GOTOVINO ŠE CDW 475 S 95.832,00 SIT DODATNI CDW 575 S 102.300,00 SIT 3% POPUST INDESIT PRALNI STROJ 59.800,00 SIT POMIVALNI STROJ 72.900,00 SIT PRALNO-SUŠILNI STROJ 99.900,00 SIT Na zalogi bela tehnika BOSCH - BOSCH - BOSCH V mesecu septembru vsi pomivalni stroji cenejši AKUSTIKA BTV GORENJE TTX (teletekst) 37 cm 32.995,00 SIT BTV GORENJE 63 TTX 2 x 25 W 79.800,00 SIT VIDEO REKORDER SAMSUNG 35.900,00 SIT VELIKA IZBIRA televizorjev, glasbenih stolpov, videorekorderjev blagovnih znamk: SONY, PANASONIC, SHARP, GRUNDIG, PHILIPS, TECHNIKS, SAMSUNG AKCIJA 10%, - SATELITSKI SISTEM Z MONTAŽO 23.650,00 SIT MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV BREZPLAČNA DOSTAVA lüSSSil MUSI ÄISSKÄ PBlJËBt IMfiSfil fjijy 4f> ***' ■$ 4* '*** -l' 'Ar 4^ Ar 4J» A- ,if> A 4^ -*£*■ 4S> A- 4£ A- 4J> TRADICIJA DOBRIH TRGOVCEV SAVINISKA trgovska družba, d.d., Žalec Blagovnice: SAVINJKA, ŠEMPETER, PREBOLD, POLZELA; Samopostrežbe: LIBOJE, VRBJE, POLZELA, VRANSKO, TABOR; POHIŠTVO, TEHNIČNA, ŠPORT SHOP in MANUFAKTURA ŽALEC; DOM VRANSKO; FRANŠIZING AUBREHT P1REŠICA Trgovska družba ŽANA d d- ŽALEC VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC; PRODAJNI CENTER LENA LEVEC; Franšizne enote: ŽANA MARKET ALDO OSTROŽNO, ŽANA MARKET SEL LETUŠ, ŽANA MARKET MANEL LATKOVA VAS, PRODAJALNA MARELICA DOLENJA VAS in NOVO ŽANA MARKET UPSI ČEPLJE I fs is» \& * ČOKOLADNI NAMAZI NUSICA, 400g ........y.\ ČOKOLADNI NAMAZI CROCS, 400g Niisica SADNI ZELE BONBONI, 100g LCA SADNI JOGURT, 180g čokolesnik I SADNI ZELE [BONBONI, 400g čokolesnik; 200g VIŠNJEV KOMPOT, 680g : ^FKAVA SANTANA 100g SIRGAUDA Ikg LUCIFER SALAMA, 1 GOVEJA DOMAČA JUHA, 30g V LONČKU MAJONEZA POLENTA 450g ČOKOLADNO CAJNO PECIVO DOMAČICA, 350g DOMAČE ČAJNI PECIVO, 350g SARDINE SRCE, 125g LEDENA KAVA, tl VILEDA KOVINSKA SPIRALNA MREŽICA, 2/1 SARDINE BLUE KING, 125g VILEDA GOBASTA KRPA, 2/1 Limeta nektar iz jabolk u tow trt« j TOALETNE BRISAČE KREP RDEČE, 2/1 žleba ate krap brisače PRAŠEK WEIS§ER RIESE, 3.6kg BOGATA PONUDBA OZIMNICE bofm ¿ Jwmufa p, TOALETNI PAPIR CARLINA, 10/1 MARELICA C NOVO V PC LENA LEVEC BOGATA PONUDBA ŠPORTNE OPREME IN KONFEKCIJE Riesig: rein Riesig weiss Héhk«1 . .aA£. . ‘*5rj^y t*¿ 'CfV* ■^tóSfc' 'ipnfc '•.^Sr’íV Savinjčan Nase Uvajamo novo rubriko Savinjske kmetije vam ponujajo. Na tem mestu imajo kmetije možnosti oglaševati prodajo svojih kmetijskih pridelkov na domu, kupci pa dobite naslove za nakup. Prodaja neposredno na kmetiji ni v korist le kmetijam, ampak ponuja prednost tudi kupcem. Kljub veliki ponudbi v klasičnih trgovinah, se kupci rajši odločajo za nakup na kmetiji predvsem zato, ker so pridelki bolj sveži, bolj kakovostni in ker imajo možnost spoznati pridelovalce in način pridelave hrane. Zato vabimo, da se tako prodajalci kot tudi kupci odzovete na akcijo Savinjske kmetije vam ponujajo. Oglase sprejemamo do 10. v mesecu na tel.: 717 388. Kmetija KAČ iz Ruš - blizu Mlekarne v Arji vasi proda jabolka za ozimnico, jabolka so pridelana na naravi prijazen način. Oglasite se popoldne med 16. in 19. uro. Telefon: 708-004. Sadjarstvo ANTONA HRUSTELjA iz Studenc 18, proda jabolka po ugodnih cenah. Na zalogi imajo več sort jabolk. Informacije dobite po telefonu 888-745. Kmetija PŠAKAR iz Podvrha 94, Braslovče (v neposredni bližini Braslovškega jezera) vam ponuja ugoden nakup različnih sort jabolk (elstar, rdeči boskopski kosmač, mutsu, jonagold, idared, gloster in lonion) pridelana na naravi prijaznejši način (SIPS - slovenska integrirana pridelava sadja). Pričakujemo vas vsak dan popoldan od 16. do 19. Ure (tel.: 709 017). Jabolka za ozimnico, pridelana na naravi prijazen način, lahko dobite na plantaži NAPOTNIK ali na dvorišču v Kasazah 8/b. Pokličite na tel.: 707 081 ali 01 755 177. RAZVOJ Kuhinje in kopalnice gorenje POLZELA, LOCICA 75-a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 19. ure AKCIJA V SEPTEMBRU KOTLI IN OPREMA ZA CENTRALNO OGREVANJE PROIZVODNJA, TRGOVINA, INŽENIRING NOVO SOLARNI SISTEMI SONNEKRAFT Ena od naravnih posebnosti v Podlogu je topli naravni vodni izvir, kjer je bilo nekdaj sicer perišče, zdaj pa je vsakršno pranje tam prepovedano. Kljub temu se pogosto dogaja, da tam perejo avtomobile. To je prepovedano, saj pranje avtomobilov povzroča onesnaženje vode ob izviru in v njegovi okolici. Zaradi tega je občinski odbor LDS na eni od sej občinskega sveta dal pobudo, da občina postavi ob izviru tablo, ki bo opozarjala obiskovalce na prepoved onesnaževanja vodnega vira. Tak sklep je pred kratkim sprejel tudi svet KS Šempeter. Svetniki so zato soglasno podprli pobudo, da občinske službe priporočijo inšpekciji za varstvo okolja, naj poostri inšpekcijski nadzor ob naravnem izviru v Podlogu. K. R., foto: D. P. GRADITE Z NAJBOLJŠIM $ ingradgramat . ................—_____—mmmmma Trgovska in proizvodna družba, d.d. Medlog 7, 3000 Celje tel. 063/451-570, centrala 063 / 707-205, Kamnolom Liboje 063 / 762-750, Peskolom Stranice PROIZVODNJA: - betonske galanterije (okna, zidaki, cevi, robniki, stebri, plošče...) - vseh vrst betonov (prevoz in črpalka) - apnenčevih in dolomitnih agregatov (pesek, gramoz) - montažnih betonskih konstrukcij INDUSTRIJSKA Odprto: pon.-pet.: od 7. do 17. ure, sobota: od 8. do 12. ure TRGOVINA TRADICIJA IN KAKOVOST, KI TRAJA ŽE POL STOLETJA SETVENI KOlf DAR ZA MESEC SEPTEMBER IN OKTOBER SEPTEMBER - pripravlja Nataša Jan Datum: Del rastline: 23. sreda korenina do 12.ure, od 13. ure cvet 24. četrtek — 25. petek — 26. sobota list 27 nedelja list 28. ponedeljek * konec presajanja ob 24. uri; list do 7. ure, od 8. ure dalje plod 29. torek korenina do 12.ure, od 13. ure plod 30. sreda korenina do 13.ure, od 14. do 16. ure plod, od 17. ure dalje korenina OKTOBER 1. četrtek korenina 2. petek korenina do 17 ure, od 18. ure dalje cvet 3. sobota cvet 4. nedelja cvet do 9. ure, od 13. ure dalje list 5. ponedeljek od 11. ure dalje list 6. torek — Z sreda plod do 20. ure, od 21. ure dalje korenina 8. četrtek plod od 5. do 13. ure, — 9. petek —, od 20. ure dalje korenina 10. sobota korenina 11. nedelja * začetek presajanja ob 16. uri; cvet 12. ponedeljek cvet 13. torek list 14. sreda list do 18. ure, od 19. ure plod 15. četrtek plod do 16. ure 16. petek plod 17. sobota plod do 10. do 14. ure, od 15. ure dalje korenina 18. nedelja korenina 19. ponedeljek korenina 20. torek korenina 21. sreda cvet SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s p Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: pralnih strojev štedilnikov sušilnih strojev zamrzovalnikov HITRO KAKOVOSTNO V NU/NIH PRIMERIH TAKO/ vsak dan od 7.30 do 19.ure . ob sobotah od 8. do 12.ure večini plaž Krfa tudi tod ni sence, vendar mladi otočani dajejo v najem ležalnike in senčnike. V globoki, vgrezujoči mivki otroci pečejo potice, ostali z ležalniki po razbeljeni mivki kar drvimo v vodo. Po plaži se sprehajajo prodajalci svežih krofov in hladne pijače in glasno vabijo k nakupu. Severno od jezera Korission je plaža Agios Gordis, znana po skalah, ki štrlijo iz peščene obale. Do najbolj znane otoške plaže -Glifade pridemo po nekaj kilometrih tako, da v mestu Krf usme- Lov na peščene plaže Že prvi dan počitnikovanja na najbolj zelenem grškem otoku vprežemo skuterje in začne se lov za plažami. Ceste so skvačkane in zaplat asfalta, ponekod zelo ozke. Glavne ceste, ki vodijo do večjih krajev in znamenitih plaž, so speljane po ravnini, širše so in dobro označene, če pa hočete doživeti Krf domačinov, je dovolj, da zapeljete po ozkih cestah navkreber. Srečava ženico, ki vodi za sabo natovorjenega osla, čredo ovac, ki drvi mimo pastirja po cesti s pašnika domov, ženico, ki prepričuje kup dračja, pod katerim je osel, naj ji sledi, starce, ki sedijo ob cesti, se pomenkujejo in radovedno opazujejo mimobežeča vozila. Ob jugovzhodni obali ždijo v čolnih ribiči in mečejo mreže v mirno morje. Gozd obrobljajo grmi kaktusa in hibiskusa, iz njega štrlijo visoke ciprese. Cesta se vije skozi vasice med nasadi oljk in majhnimi stiskalnicami olja. Pod oljkami so privezani osli, ki grizljajo posušene bilke, tu in tam straži nasad pes. Olive so sredi julija še nezrele, le pod redkimi sortami so že razprostrte mreže. Kljub temu dobimo pri vsaki večerji na solati štiri olive. So majhne, črne, z intenzivnim okusom. Znate pripraviti grško solato? Zmešajte narezan paradižnik, papriko, čebulo, kajmak in nekaj oliv, namesto z navadnim oljem začinite z olivnim. Grki sicer posujejo po solati še neko začimbo, vendar gre za začetek tudi brez nje. plaži Kavos, eni od znamenitih otoških plaž na jugu. To je dopustniški cilj Angležov, ki na dolgi, položni peščeni plaži začnejo takoj po prihodu intenzivno pražiti svojo bleščečo kožo. Ob obali so razprostrti bari, bazeni, taverne, iz njih veje glasba. Prišla sva ob plimi, ko je plaže le nekaj metrov in mreža za odbojko na mivki namaka noge v morju. Ob oseki pa se poleg izposoje čolnov, vožnje z balonom in pedalinom na vodi da igrati tudi odbojko na mivki in badminton. Mlad, zagorel, rimo skuterje na zahodno obalo. Malce severneje od nje je Mirtiotissa, ki jo je nek pisatelj opisal kot eno najlepših na svetu. Povsod ob plažah so prodajalne hladne pijače, razglednic in spominkov po cenah, podobnih našim. Bolj ko se oddaljujemo od turističnih središč, ceneje je. Za razliko od vzhodne . obale na zahodni strani otoka cesta ne pelje ob obali, pač pa se iz notranjosti spušča do posameznih plaž. Skozi tunel ljubezni Medtem ko je na gričevnatem jugu podrastje trnasto, ga na hribovitem severu otoka, kjer se dviguje najvišji vrh otoka 906 metrov visoko, zamenja trava. Velike table vabijo na zastonj kopanje v bazenih. postaven Grk se je smukal okrog žensk, v bližini katerih ni bilo moških, zbijal šale v zelo dobri angleščini, eni gledal v časopis, ki ga je brala, in glasno komentiral, nastavljal svoje atletsko telo soncu. Če se je lov končal z zastonj večerjo, ne vem, ker naju je s preveč obljudene plaže pregnalo močno sonce nazaj na skuter. Lov za plažami se je nadaljeval. Vse plaže Krfa so peščene, ene Najbolj slikovita plaža je v zalivu ljubezni v Sidari/u. V vodniku piše, da se na večjih plažah samskim ženskam ponujajo mladi, postavni otočani, ki želijo v zameno za družbo nekaj dni preživeti na tuj račun. Imajo celo svojo zvezo! Enega sva opazila na daljše, druge krajše, ene bolj, druge manj obljudene. Na jugozahodni obali sta najbolj znani Santa Barbara in Agios Georgis s plažo Ipsos, obe južno od velikega jezera Korission. Kot na Peljeva se po cesti sredi otoka mimo živahnega aqualanda, skozi majhne vasice, mimo velikih pašnikov z ovcami skozi nasad oljk, v katerih se hladijo osli in ovce. Bolj na sever prihajava, več hiš je preurejenih v hotele, skoraj vsaka ima lepo urejen bazen, kamor vabijo velike table na zastonj kopanje. V poletni pripeki je osvežitev mimoidočim turistom zelo dobrodošla, domačini pa zaslužijo s prodajo pijač in pripravljanjem hrane. Po nekaj desetih kilometrih pripeljeva na sever otoka, v kraj Sidari, do najbolj slikovite otoške plaže. Med strmimi klifi se vrstijo zalivčki s kratkimi peščenimi plažami, pogumneži skačejo z visokih skal v lesketajoče morje. Brisače pogrnemo na policah z razgledom na odprto morje in zaplavamo do tunela ljubezni. Skozi polotok je morje izdolblo, deset metrov dolg tunel, skozi katerega se lahko plava, saj ni do vrha napolnjen z vodo. In še splača se! Domačini namreč verjamejo, da to prinaša večno srečo v ljubezni. O razglednih točkah, doseženih po zadnjih izdihljajih s skuterjem, razbijanju krožnikov na grškem večeru, možu, ki zna vse in poletni vili avstrijske cesarice Elizabeth pa prihodnjič. Barbara Čeh ČE V TRGOVINAH NE NAJDETE PRIMERNEGA KROJA ZA SVOJO POSTAVO, ALI ČE NISTE ZADOVOLJNI S PONUDBO, KI 10 NUDIjO, SE OGLASITE V ŠIVILJSTVU "PERLA", KJER ŠIVAMO VSE OD. lasna Antloga, s.p. - BLUZ, Z.KOSTIMOV, M. OBLEK, ¡AKEN, PREHODNIH IN ZIMSKIH PLAŠČEV... Informacije na tel.: 063 718-929 ali v Gotovljah 7S/a/ Žalec Odmevi SEPTEMBER 1998 Lepa beseda lepo mesto najde Kaj vsak dan početi med “betonom"? Kje posedati, da bo vsem po godu? Zakaj upoštevati smetnjake? Zakaj ne razgrajati in zakaj sploh upoštevati drug drugega? 0 tem je v Bevkovi IZ v Žalcu stekel resen pogovor in bil sklenjen tudi dogovor o kulturi bivanja. Res pa je, da ga upoštevajo predvsem mladi, ki so se začeli zavedati, da je kakovost bivanja v večjih naseljih odvisna od vsakega posameznika. Sodelovali so v akciji čiščenja stopniščnih sten, vzorno skrbijo za čistočo v in pred stavbo, prosti čas preživljajo ob šahu, glasbi, pogovorih, praznovanjih rojstnih dnevov itd. v spodbudno urejenem skupnem prostoru. Nekateri se sprašujejo, kako dolgo bo vzdržal takšen red. Prepričana sem, da smo v Bevkovi 12 na najboljši poti, da bodo dogovori prešli mladim v način življenja, in ne bodo mogli, po zgledu starejših stanovalcev, v prihodnosti ugašati cigaret na stopnišču. Kdo bo lahko komu za zgled? Da je uspeh sožitja resnično opažen, pa je dokaz tudi veselo popoldne, ki ga je večina mladoletnih stanovalcev z nekaterimi starši imenitno preživela 30. avgusta na Rinki. Po klasičnem vzorcu so si privoščili (na lastne stroške) hrano in pijačo - ob glasbi, plesu, družabnih igrah in vrsti hudomušnih domislic so nastale številne fotografije in čudoviti videoposnetki, ki se jim bodo pridružili novi, saj se bodo ponovno veselili na kostanjevem pikniku meseca oktobra. |ožica Ocvirk Pa smo spet tam?! Kako resnično: Obstaja sedem let skomin! Zdaj ob sprejetju položnice za pomoč Posočju se mi je zbudil spomin na obletnico poplave v Savinjski dolini leta 1990. Takrat, tistega 1. novembra 1990 je Savinja podivjala - poplavila. Tistega leta sem sprejel predsedstvo in vodenje RK na Polzeli. Takoj je bilo potrebno ukrepati. Sedem družin je ostalo brez stanovanj. Ob pomoči KS in RK smo jih naselili v blagovnici in krajevni skupnosti, seveda za prvi dan! V naslednjih dneh pa v prostih stanovanjih, ki so bila trenutno na razpolago. Savinja je takrat poplavljala na levem in desnem bregu - ne glede na krajevno skupnost. Po tistem, ko smo v glavnem postorili vse za kolikor toliko normalno življenje, je bilo potrebno pomagati v podjetjih, ki so bila tudi poplavljena. Nerad se izpostavljam, toda tokrat moram to storiti. Prvič, poplavljena je bila očetova hiša, v kateri sem imel ozimnico za celo družino. Poplavljena je bila tudi IGM Gradnja, v kateri sem bil zaposlen, delati je bilo potrebno tudi v KS, kjer sem bil predsednik RK. Zelo bolno pa se mi zdi delovanje takratnega občinskega IS in predsednika oz. župana občine, prof. Dobnika, ki so sredstva, ki so bila namenjena za sanacijo poplav, preusmerili za reševanje KIL Liboje. Še danes, leta 1998, se obrežja reke Savinje ne sanirajo ne v KS Polzela in ne v KS Braslovče. Posamezniki v Parižljah delajo nasipe, za katere je bila zadolžena družba! Pripomnil bi tudi to, da smo tudi poplavljenci morali solidarno delati tri dnine! Zaradi tega in vsega okrog solidarnosti imam grenak priokus, da tudi potrebni v Posočju ne bodo dobili, kar jim gre! Morda so na boljšem, kot smo bili mi, imajo ministre in poslance DZ, ki bodo skrbeli za njihovo in svoje imetje! Savinja še vedno veselo spodjeda in vsaj na področju Polzele in Braslovč ni bilo za sanacijo namenjenega nič. Dobil sem navdih, da bodo novi župani vplivali na situacijo v novih občinah. Drugače pa nasvidenje v času novih poplav! Marjan Palir OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0OOOOO GOSTIŠČE^ Savin ja PLEVCAK LATKOVA VAS 227, PREBOLD, tel.: 701-030 Polepšajte si prosti čas z obiskom ' kjer za VAS pripravljamo : RIBJE SPECIALITETE. v nosem gostiscu, NEDELJSKA MALICE, o e KOSILA, MESNE JEDI TER Za večje skupine pa pripravljamo hrano po predhodnem dogovoru!** ; PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN MED 10. IN 22. URO, g OB PONEDELJKIH IN DRUGO NEDELJO V MESECU NE OBRATUJEMO.* V gostišču PLEVCAK boste vselej prijazno postreženi. g Prisrčno vabljeni!« leasing, odkup rabljenih vozil, zagotovljen servis, nad. deli PRODAJA: 063/31-919; NAD. DELI - 063 / 411-591; servis - 063 / 33 - 521, 31-919 magradn P l9m% MED KUPCI FIESTE BUDGET 1.3 I BOMO DO KONCA LETA IZŽREBALI SREČNEŽA, KI MU BOMO POVRNILI CELOTNO KUPNINO AVTOMOBILA PRODAJA RABLJENIH VOZIL DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 063 / 718-222 mobitel: 0609 / 629-093 C ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1992 DALJE ) Odprto: od 7. do 15. ure, sreda: od 7. do 17. ure, __________petek: od 7. do 13. ure .J ZA VSA RABLJENA VOZILA KREDITNI POGOJI - OBRESTNA MERA V SEPTEMBRU: DO 3 LET 4,5%, DO 5 LET 5%. Varno v šolo 0b začetku šolskega leta je tudi v žalski občini potekala Akcija Varno na poti v šolo in iz nje. Akcija je bila uspešna, saj se na poti v šolo in iz nje ni zgodila nobena prometna nesreča, v kateri bi bil udeležen otrok. Podobno akcijo pa bo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ponovil v začetku oktobra, ko bo Teden otroka. Takrat bodo svoje o cestah, vozniki in stanju v prometu lahko povedali tudi otroci sami. TRGOVINA Z OBLAČILI "ZELO UGODNO" Šlandrov trg 21 3310 Žalec TRENIRKE ZA ODRASLE 4.490 SIT še nekaj iz ostale ponudbe: - obunde za odrasle od 3.990 SIT - ženski spodnji set 990 SIT - moški puloverji od 2.150 SIT dalje - ženski puloverji od 2.950 SIT i.t.d. Šlandrov trg 5, Žalec JESENSKI MODELI MURA ATTITUDE SKINY USCA MOND MIROTEKS Vabljeni! -JOT l~ I I v3!s— EXTRA GRAD GRADBENA IN OBRTNA DELA TRI °Ms0 TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o. PREBOLD tel. & faks: 724 243 V septembru vam ponujamo: - GRADBENI MATERIAL - BARVE, LAKE - VODOVODNI MATERIAL d.o.o. EXTRA GRAD GRADBENA IN OBRTNA DELA Upa pot 5, 3000 CEL|E tel., faks: 063 / 453-562 &ow,litetK6' - JU - strojne estrihe in omete - novogradnje - adaptacije - izkope z mini bagrom - ostala obrtna in inštalacijska dela KURILNO OLJE LIBOJE tel. 707-420 KAR LAHKO STORITE DANES, NE ODLAŠAJTE NA JUTRI! NOVE CENE GOTOVINSKO PLAČILO OD 1000 DO 20001 44,40 SIT NAD 2000 I 43,90 SIT NAD 5000 I 43,40 SIT NA ČEKE (3 obrokov) NAD 1000 I 45,90 SIT NA ČEKE (6 obrokov) NAD 1000 I 46,90 SIT 'trimiez JU VRTNARSTVO LONČAREK Savinjska c. b. št. 3310 Žalec Mtel.: 0609-641-585 Za letošnjo jesen Vam pripravljamo bogat izbor: DVOLETNIC - mačeh in marjetk, LONČNIH KRIZANTEM vseh barv in velikosti, TRAJNIC (mah za grobove, resje,...), REZANEGA CVETJA ter SADIK OKRASNE DREVESNICE in VRTNIC. Naj bosta PESTRA IZBIRA in UGODNE CENE dovolj dobra razloga, da nas obiščete. ** Vabljeni! Hmelja*^ Po dolgem času je Žalec dobil svoj rock festival, ki je uspel v organizacijo Marjana Stariča ter s podporo Turističnega društva in Hmazad Export-lmporta. Ob veliki količini vloženega uveljavljene domače skupine. Koncert se je odvijal pri hmezadovi stolpnici pod šotorom, ki je bil za takšno prireditev ravno pravšnji. Prizorišče dogajanja je bilo zelo primerno izbrano, saj je dovolj odmaknjen prostor, da pireditev nikogar ne moti. Festival je s simbolično zamudo ene ure, otvorila skupina Sabaium, ki ji je sledila celjska hardcore skupina Riot. Vzdušje Usual Suspects dela in truda je organizatorju uspelo zbrati v kratkem obdobju zelo dobre slovenske skupine. Priložnost so dobile tudi še ne je na samem začetku malce pokvarilo vreme, saj je bilo pasje mrzlo.Ob pitju piva in poslušanju glasbe se je množica s časom KONCERTI DOMA IN V TUJINI N0FX (6. 10. 1998, Hala Tivoli, Ljubljana) DEPECHE MODE (27.9. Milano, 13.10. München) BRIAN MAY (10.10. Dunaj, 15.10. Milano) ERIC CLAPTON (19.10. München, 23.10. Bologna, 24.10. Milano) SANTANA (19.10. Zagreb, 1.11. Chemnitz, 2.11. München) EAGLE EYE CHERRY (5.11. München) PAGE & PLANT (13.10. Dunaj, 23.11. München) LENNY KRAVITZ (19.12. Dunaj, 21.12 München) PRAZNIK PUNKA V torek, 6. oktobra 98 nas bodo v hali Tivoli ponovno zabavali odlični ameriški punkerji NOFX. Veliko presenečenje pa je tudi njihova predskupina in to bodo japonski HI STANDARD. ÜBT) T BUDNA D.O.O. mmm Mimowium mrnnr t/ifio c Informacije: 0609-621-475 a r^tt» m 3$olacija toplotioboti in ncnttlacijc Storim utajilo Staplja bad 77, preboli îcUftax: 063/724-464 NAJHITREJE IN NAJCENEJE - montažni dimniki za vse vrste peči, kaminov in kurjav; - sanacija starih dimnikov z vstavitvijo tuljav izdelanih iz atestirane nerjaveče pločevine; - izolacija toplovodov; - krovska in kleparska dela. ZA VSA DELA ZAGOTAVLJAMO VEČLETNO JAMSTVO. Se priporočamo! ogrela, tako da je bila pripravljena z žalsko hardcore skupino Usual Suspects noreti tudi z večjimi skupinami, kot so Interceptor, Lačni Franz in posebej Demolition group. Njihov vodja Nikola Sekulovič je poleg Demolition group član največje slovenske skupine Laibach ter vodja marketinga pri Dallas records. Povezovalec programa je bil voditelj bivše oddaje »U nulo«, Gorazd Mateta, ki je z mešanico humorja, vulgarnih in opolzkih izrazov ter širjenja tračev o prihodu kakšne znane osebnosti, publiko znova in znova spravljal v smeh. Predstavil je tudi svojo, za to priložnost izbrano skupino, ki se je z nekaj pesmimi za vedno poslovila od njegove oddaje. Skupina je s svojim nastopom izredno presenetila in v to zvrst glasbe so sodili skoraj vsi naklučno izbrani člani. Organizacija je bila zelo dobra in do izgredov ni prihajalo pa tudi obisk je bil za prvič dokaj zadovoljiv. Skupina Demolition group je »oznanjala« konec in s skupino Lačni Franz je koncert le ugasnil v noč, z upanjem organizatorja in vseh nas, da se bo prireditev ponovila tudi drugo leto in da tovrstna prireditev v Žalcu ne bo ostala osamljen primer, saj mislim, da takšne prireditve žalski mladini manjkajo. Mitja Knapič Potoval sem na sončnem žarku (domišljijski spis) Neki večer sem se utrujen ulegel v posteljo, nakar sem se seveda v sanjah znašel na sončnem žarku, ki me je popeljal okoli sveta. Prva postaja je bila Amerika. Tam sem šel najprej na čudovito kalifornijsko plažo, kjer sem užival ob deskanju na ogromnih valovih. Nato sem v Chicagu igral košarko z Michaelom jordanom in ostalimi igralci Chicago Bullsov. Sledil je ogled prečudovitih Niagarskih slapov. Amerike sem se naveličal in odšel v Afriko. Tam sem si ogledal grobnice faraonov, piramide in preživel lep teden na reki Nil. Nato sva z žarkom potovala naprej. Bilo je vroče in jaz sem postal lačen in žejen. Toda ne dolgo, saj sva kmalu prispela v Avstralijo. Tam sem ob reki Darling zagledal veliko drevo, ki je imelo veliko zeleno krošnjo, na kateri je rastlo veliko sadežev. Potovanje sem nadaljeval na Kitajskem, kjer sem se do onemoglosti najedel riža. Prečudovito je bilo tudi Eifflovem stolpu v Parizu in v Gardelandu v Italiji. V Londonu sem iz značilnih rdečih telefonskih govorilnic poklical mamico in ji povedal, kako čudovito se imam. Na Škotskem pa sem preizkusil, kako je biti oblečen v kilt. Najbolj pa sem bil presenečen, ko sem na Antarktiki zagledal pingvine. Na koncu sem si še ogledal nekaj znamenitosti v Sloveniji in se vrnil domov. Čeprav sem spoznal veliko tujih dežel in ljudi, sem spoznal, da je doma res najlepše. Primož Vinder, 4.r. POŠ Gotovlje Potovala sem na sončnem žarku Nekega večera sem ležala v postelji in nenadoma zaspala. Potopila sem se v lepe sanje, ki so se začele takole: Bil je ponedeljek in moji prijateljici Niki sem v šoli na igrišču naštevala moje največje želje. Sobota, 12. 9. 98 se je pričela dokaj slabo, saj koncertu vreme ni bilo naklonjeno. S standardno zamudo so bendi v njihovih avtobusih, ki so bili zbrani ob Križankah, pričakali začetek festivala in z njimi tudi vsi mi. Deset hardcore/ punk/ ska bendov je prišlo poslušat okoli šest tisoč punka željnih ljudi, kar me je zelo presenetilo, saj tovrstni koncerti ponavadi niso obiskani v tolikšnem številu. Vreme je bilo žalostno, mrzlo, a Križanke so razgrete, ne ozirajoč se na pogoje, norele, kot se spodobi za dober punk žur. Na vhodu v Križanke so bili postavljeni šotori skupin, kjer so prodajali svoj propagandni material. BAD RELIGION, LAGWAGON, NO USE FOR A NAME, MXPX, UNWRITTEN LAW, THE SPECIALS...,so poskrbeli, da nam ni bilo dolgčas in da smo dobili zabavo, ki smo si jo želeli. Med najbolj fantastične izvajalce spadajo NUFAN, ki so s svojimi hiti enim za drugim razgrevali še dokaj "hladno" množico. Noro predstavo pa so tudi ponudili kalifornijski punkerji LAGWAGON, ki so z malo šale na slovenski način publiko spravili na utrujene noge in tako so vsi čakali zvezde večera Bad Religion. Bend, ki datira že v leto 82 in ki očitno ni več tako mlad, je pokazal vsem na festivalu, da še niso brez moči in da jim volje za žure ne manjka. Nanizali so nekaj največjih hitov iz svoje kar lepe zbirke albumov. Vrstile so se punk himne, kot so 21st century digital boy, Along the way. Generator in druge. Punkerji, ki so se zbrali v Ljubljani, so bili željni zabave in Bad Religion glasbe njihovih ameriških idolov in so s pivi v rokah migali v hitrih hardcore melodijah do pol ene ure, ko se je zabava s "fanti brez vere" končala. Zabava je minila zelo hitro in zopet smo bili postavljeni na real- No Use for a Name na tla. Zunaj je deževalo in vsa ta množica je v en glas silila s prizorišča dogajanja. Še sam nisem mogel verjeti, da se je to vse skupaj v bistvu odvijalo pred mojimi očmi in da so vse skupine, ki jih rad slišim tudi doma na cedeju, igrale pravkar pred mojimi očmi. Mislim, da so tudi drugi imeli podobne misli, ki so se jim motale po glavi in lahko rečem, da je koncert popolnoma uspel. Razprodano do zadnje karte in natrpano do zadnjega prostorčka. Očitno je ta glasba zasadila seme v rodovitno prst v Sloveniji in vse to lahko vliva veliko upanja našim hardcore/ punk skupinam, katerih pri nas ne manjka. Ta zvrst je pri nas šele našla prve svoje privržence pa se že lahko ponašamo z bendi, kot so SULO, RIOT, WASTED, USUAL SUSPECTS, ZABLUjENA GENERACIJA, HEAILEN-STEIN IN NOT THE SAME ter drugimi, in očitno je, da punku v Sloveniji še ni usojeno umreti. Mitja Knapič da je on že pozabil in jaz sem nestrpno čakal, kdaj bo tisti dan. Minil je prvi, drugi, tretji in četrti dan. Peti dan pa sem se zbudil in šel pogledat, koliko je ura. V kuhinji je ati kuhal čaj in me vprašal: “Greva danes nabirat školjke?" |az sem zmedeno zavriskal: "|a! Končno! Ampak ob sedmih zjutraj?!" Seveda, ker je oseka!" je pametno povedal. Hitro sem se oblekel in stekel ven. jaz sem šel praznih rok, on pa je šel s torbo, vrečko, s ključem od vrat in z majhnim nožem. Pot do tja, kjer so bile školjke, se mi je zdela daljša kot običajno. Ko sva prišla tja, je bila voda tako nizka, da so skale gledale iz vode. Na njih so bile vidne školjke različne velikosti in oblik Oprem se na skalo in kar naenkrat je na skali rak Ati mi govori, naj bom čisto pri miru, drugače me bo uščipnil. Rak je miren in mi pusti, da roko odmaknem. Stopim korak nazaj in ga opazujem, kako se šopiri in napada školjko. Školjka je srednje velika in rak ji z lahkoto zlomi oklep. Nato poje školjčje meso. Oklep pade v vodo in jaz ga poberem. Dal sem ga v vrečko. Zdaj sem imel dovolj školjčjih oklepov in z atijem sva šla nazaj v stanovanje. Doma nama mamica in sestra nista verjeli, da se je to res zgodilo. Naslednji dan je čas za odhod na Breg. Vse smo spakirali in se poslovili od izolskega morja. Obljuba se je izpolnila. Rak me ni uščipnil, školjčje oklepe sva nabrala in počitnice na morju so se končale srečno, zanimivo, poučno. Luka Blagotinšek, 6.b.0Š Polzela Puhko moj Moj medvedek Puhko moj, vsak večer, gre spat z menoj. Ko ura zjutraj zazvoni, moj Puhko me zbudi, ter srečno pot v šolo zaželi. Sam veselo naprej zasmrči. Gregor Brinar, l.r. OŠ Braslovče Kaj? Se je začudila Nika. Potovala bi na sončnem žarku, je rekla. Pojdiva noter, učiteljice kličejo. Igrišče se je spraznilo, le še jaz sem bila na njem. Nenadoma se mi je zableščalo v očeh in ko sem jih odprla, je bil pred mano majhen sončni žarek "Slišal sem tvojo željo in če hočeš, da se ti uresniči, pojdi z menoj/' Usedla sem se nanj in odletela sva v nebo. Predstavil mi je sonce in druge sončne žarke. V daljavi sva zagledala oblake in si jih šla ogledat od blizu. Med njimi mi ni bilo preveč všeč, bilo je zelo temno, zato sva odletela proč. Sončni žarek mi je svetoval: "Poglej dol in poišči svoj dom." Bilo je pretežko, hiše pod menoj so bile le majhne pike. Čez nekaj časa se je moje potovanje končalo. Zjutraj so me prebudili sončni žarki. Odprla sem oči in si rekla, bile so samo sanje, sončni žarek tebi pa vseeno hvala. Saša Puntar, 4.r. POŠ Gotovlje Počitnice 5. julija smo se odpravili na Brnik Komaj sem čakal, da odpotujemo. A počakati smo morali še celi dve uri, ker je bil ata prepričan, da moramo biti tam toliko prej. Končno smo se le vkrcali. Najprej so nam razložili, kako se lahko rešimo v primeru nesreče, potem so nam postregli s sendviči in jabolčnim sokom, ki je bil kasneje tudi usoden zame. Zaželeli so nam udoben let, ki je trajal 55 minut. Do Splita smo leteli nad celino, nato pa smo naredili ovinek in do cilja leteli nad morjem. Takrat se je začelo! Dvignilo mi je želodec in komaj sem se še zadrževal. Ata sem spraševal, koliko je še do Dubrovnika. Ko pa smo bili že čisto nad letališčem, nisem mogel več zadržati in sem napolnil vrečo do vrha. Čisto omotičen sem stopil na trdna tla in začele so se počitnice, kakršnih nisem še nikoli doživel. Matija Špacapan, 6.b. OŠ Polzela Prijazen kuža Umi Skozi cele počitnice, ki trajajo kar nekaj časa, se zgodi marsikaj zanimivega pa tudi takšnega, kar nam ni ravno všeč. Tako se je tudi te počitnice zgodilo marsikaj. Lepo je pisati o veselih in srečnih dogodkih, ki jih tudi tokrat ni manjkalo, vendar bom pisala o dogodku, ki me je kar malo pretresel. Ko sem prišla na obisk k sestrični v Arjo vas, me je lepega nedeljskega popoldneva prijazno, ves razigran pozdravil tudi prikupni štirinožec. Bil je lepe rjave barve, dolgodlak in dolgih uhljev ter kratkih nog. Malemu novemu trimesečnemu kužu so dali ime Timi. V trenutku, ko sem ga videla, mi je prirasel k srcu s svojo razigranostjo. Napočil je čas dopustov, ko so se odpravili na morje. Timi ni smel zraven in tako so ga pustili doma. Pazila sta ga Mašina stara starša. Nekega dne me je prešinila misel, da ga grem obiskat in pogledat, kaj je z njim novega. Vsa dobre volje sem skočila iz avtomobila in tekla pod kozolec. Koča je bila prazna, ni me pozdravil. Kaj se je zgodilo? Saj ni nič narobe, sem se tolažila. Tolažba je bila zaman. Izvedela sem, da ga je povozil avto. Tako se je končalo njegovo življenje. Bilo mi je hudo in nehote se mi je v oči prikradla solza. Nikoli več ne bom videla tega prijetnega kužka. Takoj naslednji dan po prihodu z dopusta so šli iskat novega psička. Tokrat je črn, enake pasme, ime mu je Ris. Toda to ni isti in zame tudi ne bo. Velikokrat se bom še spomnila Timija. Nadja Šošter, 6.b. OŠ Žalec Moje počitnice na moiju Letos sem bil prvič na morju s starši. Bili smo v Izoli in sicer od 6. do 11. julija. Stanovali smo v čudovitem stanovanju na griču Izole. Že prvi dan mi je ati obljubil, da bova šla nabirat školjke. Mislil sem, KAKŠNA IZBIRA ASTRA že za 2.194.718 SIT CORSA že za 1.424.050 SIT VF.CTRA žc za 2.606.610 SIT VOZILA IZ ZALOGE Sedaj je pravi čas, da se odločite za nakup vozila Opel. Sedaj je pravi čas, da se odločite za nakup vozila Opel. Ponujamo vam izredno ugodne cene in kreditne pogoje T+2%, leasing vozil do 5 let in prodajo vozil staro za novo ter servis vozil, kleparstvo in ličarstvo. V MESECU SEPTEMBRU POSEBNE UGODNOSTI! Avtohiša JAKOPEC, Kosovelova 16, Velenje, tel.&fax: 063/855-975 OPEL.-©- Gostišče Slovan Hlač Vransko, tel. 725-430 in Gostišče Trohej Hlač Gornji Grad, tel. 843-006 ponujata gostinske usluge in se vam priporočata za ohceti, slovesne obroke, kosilo, malice in hrano po naročilu. Ko v najtežjih trenutkih v življenju otrebujete pomoč, smo vam na elan in noč... POGREBNE STORITVE ROPOTAR Šempeter, tel.: 701-433 GSM 041 613-269 POSLOVALNICA GRIŽE 123 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata VINKA GORIŠEK iz Pongraca (17. 1. 1933 - 1. 9. 1998) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevskemu zboru Lastovka, govorniku g. Mlinariču, godbi na pihala iz Liboj, kolektivom Vrtnarstva Celje, Upravni enoti Žalec, Občini Žalec, Kmetijski zadrugi Gotovlje in Zvezi borcev. Žalujoči: žena Vera, hčerki Ema in Silva z družinama ter ostalo sorodstvo MALI OCLAS - MALI OCLAS - MALI OCLAS - MALI OCLAS - MALI OGLAS - MALI OGLAS - MALI OGLAS - - MALI OCLAS - - MALI OGLAS PRODAM domače zajčke - žive ali samo meso. Informacije po telefonu: 725 526 PRODAM PUJSKE, težke od 30 do 80 kg. Tel.: 702-194 V ŽALCU ( ulice: Savinjska, Šprajčeva, Levstikova, Bratov Letonja) RESNO KUPIM ENO JN POL ALI DVOSOBNO STANOVANJE - TAKO). Informacije po tel.: 832-905 (v večernih urah) Šmiklavž pri Taboru - nad 700 metrov, prodam 33.557 m2 gozda in travnik. Na parceli lesena st.hiša, s hišno številko ter hlev. Elektrika in voda v bližini. Cena 85 SIT/m2. Samo resni kupci! Tel.: 061 735-597. SY1NTHESIZER POUČUJEM STROKOVNO, po programu glasbenih šol. Informacije na tel.: 716-018, Kozmus PRODAM BUKOVA DRVA Albin Kropivšek, Ločica Vransko. Tel.: 725-281 25, ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina TONIJA OBLAKA iz Prapreč pri Vranskem (1. 9. 1993 - 15. 8. 1998) Ljubi Toni! Bil si naše sonce, naše dni si polepšal s svojo zvedavostjo, radoživostjo,vedoželjnostjo, smehom. Za teboj jočemo ati in mamica, bratca Slavči in Joži, mama ki te je učila lepih slovenskih pesmi, stara mama, teta in botrca Ivanka, teti Zinka in Cveti, strica Edi in Jaka ter sestrične in bratranci, s katerimi si se še pred, kratkim brezskrbno igral, in vsi, ki so te poznali. V Praprečah bo pri igri manjkal deček, ki se je mnogokrat igral s svojimi sosedami, v družini je zazijala globoka praznina, v vrtcu bo 1. sept. prazna klop... V naših srcih bo vedno prostor zate, drad TONI! Spokojno spančkaj svoj večni sen! Mamica in ad Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi ljubega sina Tonija se iskreno zahvaljujemo g. župniku Jožetu Turineku za tolažilne besede in lepo opravljen obred, dekliškemu in otroškemu cerkvenemu zboru, govornici Mariji Završnik za besede slovesa, Blažu Lesjaku za zaigrano žalostinko, prijateljici Zinki, ki nam je nesebično pomagala v najtežjih dneh, zdravnici dr. Centrihovi za nudeno zdravniško pomoč in izraženo sočutje, sosedoma Marti Kosovi in Miranu Melanšku za pomoč v najtežjih trenutkih, učencem 6.b razreda, ki so bili razredničarki v pomoč in tolažbo, pogrebni službi Ropotar in vsem pogrebcem, članom kolektiva in ravnateljici OŠ Vransko, vrtcu in Tonijevim vrstnikom, sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem za nudeno pomoč, darovano cvetje, sveče, sv. maše in za cerkev ter za izrečena sožalja. Neutolažljivi vsi njegovi Odšel si brez slovesa, hudo nam je bilo, a misel naša tiha nate večno ostala bo! ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, brata, svaka in strica ALOJZA LEBIČA iz Galicije (11. 6. 1942 - 13. 8. 1998) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, društvu upokojencev Galicija in PGD Zavrh. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, za izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Janku Cigale za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in govornici za besede slovesa. Žalujoči: Žena Terezija, sin Alojz, brat Martin z družino, Milan in Rozalija z družinama ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 18. septembra je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat JOŽE TOMINŠEK iz Prelske. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Vse življenje trdo si garala, vse za dom, družino si dajala, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice JUSTINE VERDEV - ŽERJAV iz Studenc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter z nami delili žalost in bolečino. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše in nam izrekli pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala dr. Pavli Rode in patronažni sestri, gospodu župniku Kraševcu za opravljen obred, govorniku krajevne skupnosti, pevcem za odpete pesmi in za odigrano Lipo. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči vsi njeni V tvojem plemenitem srcu je bilprostor za vse nas. Hvala ti! ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je za vselej zapustila draga žena, mama in omica HERMINA DROBNE iz Žalca (24. 2. 1927 - 9. 9. 1998) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali z besedami in dejanji. Posebna hvala sosedom iz Župančičeve ulice v Žalcu, iz Osrek na Pirešici, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavkam NLB, Banka Velenje za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše, gospodu patru Jožetu za opravljen cerkveni obred in vsem ter vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: mož Ivan, sin Igor in hčerka Angela z družinam«, vnuki Urška, Matej in Jure terostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003. 720-660. 720-662 Kronika SEPTEMBER 1998 Ni hujših bolečin, kot je srečnih dni spomin. V SPOMIN 11. 9. je minilo leto, ko nas je zapustil naš ljubi NEJČI VASLE iz Podvina 4 Prisrčna hvala vsem, ki z mislijo, svečko in rožico počastite njegov spomin. Z bolečino v srcih mami, mama in ata. Odšla si tiho in brez slovesa. Za sabo si pustila bolečino in veliko praznino. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mamice, babice in sestre KRISTINE HUDEJ iz Drešinje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče, za izražena pisna in ustna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Škorji in osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje, kolektivu Zavarovalnice TILIA Notfo mesto, kolektivu osnovne šole Petrovče, g. patru Miranu Coceju, g. Zavašniku za ganljive besede, Mešanemu pevskemu zboru CELEIA ' Celje za odpete pesmi, PGD Drešinja vas, g. Šabcu za odigrano žalostinko in praporščakom, Društvu upokojencev Petrovče, pogrebni službi Strahovnik in Mesmi skupnosti Žalec. Žalujoči: mož Slavko, hčerka Bojana z Andrejem, vnuk Luka, sestri Erika in Fanika z družinama ZAHVALA Ob igubi našega dragega očka MILANA GERŽELJA dolgoletnega ravnatelja OŠ Polzela se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče, OŠ Polzela, ravnateljici mag. Marinki Marovt za poslovilni govor, KS Polzela in njenemu predsedniku Stanku Novaku, pevcem s Polzele za petje v slovo, Združenju borcev in udeležencev NOB Celje za spremstvo in g. Zupancu za poslovilni govor, g. župnikoma za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka VINCENCA MAJHENŠKA iz Griž 43 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ter se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Milanu Potočniku za nesebično pomoč, pogrebni službi Strahovnik, govorniku g. Mlinariču za poslovilne besede, godbi na pihala Zabukovica ter pevcem kvinteta Lastovka. Žalujoči: žena Lizika, hčerka Rozika, vnukinja Marija s hčerko Sandro ter ostalo sorodstvo Hvala ti, ne toliko za to, kar si nas naučil ali nam dal, temveč, ker si to bil Til ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka ANTONA PREKORŠKA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter z nami delili žalost in bolečino. Iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 26. avgusta je minilo žalostno leto, odkar ni več med nami dragega moža in očeta LUDVIKA ŠTANCERJA iz Vranskega. Spomin nate nam oživljajo umemine, delo tvojih rok, ki krasijo tvoj in naš dom. V globoki žalosti žena in hčerki z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija JOŽETA STRAŠEKA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Strouhalu in sestri Idi ter vsemu zdravstvenemu osebju, ki so mu lajšali trpljenje ob njegovi dolgotrajni bolezni. Iskrena zahvala govorniku g. Valterju Verhovšku za ganljive poslovilne besede in patru Viktorju Arhu za opravljen obred. Vsi njegovi Pridnost, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Hiša zdaj je strašno prazna odkar tebe v njej več ni, prej je bila tako prijazna, zdaj otožna nam se zdi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka STANKOTA TRATNIKA z Šempetra 94/a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše in za cerkvene orgle ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku, pevskemu zboru Šempeter, govornici Ivanki, gasilskemu društvu Šempeter, pogrebni službi Ropotar, članom bivšega pevskega zbora Griže, društvu upokojencev in invalidov, Obrtni zbornici in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala tudi g. Juretu za odigrano orglarsko spremljavo. Vsem iskrena hvala. Žalujoča žena Frančiška, sin Marjan in hči Pavlika z družinama. Kam odhajaš, dragi oče kliče žalostno srce. Niti zbogom nisi rekel, ne nam te podal roke. ZAHVALA I Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta IVANA DUŠIČA iz Andraža 118 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli usma in pisna sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru, govornikoma ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči vsi njegovi Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, in ni dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN SERGEJU GOMINŠKU (6. 9. 1997 - 6. 9. 1998) Mineva leto žalosti, od kar si nas za vedno zapustil. Zahvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, prinašate cvetje in se z dobro mislijo spomnite nanj. Posebna zahvala Košarkarskemu klubu Plima Prebold za memori-alni košarkarski turnir. Vsi njegovi. ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je kljub močni volji zapustila ljuba žena, mama, sestra in hči KRISTINA GROBELNIK iz Dobriše vasi 7/b. Vsem, ki ste z nami delili bolečino in izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, vence in sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti iskrena hvala. Hvala g. župnikoma Viktorju Arhu in Janku Strašku iz Dobrne, govorniku za poslovilne besede, Mestni skupnosti, kolektivu Agrine, sodelavkam in sodelavcem dermatološkega oddelka bolnice Celje ter pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala pa vsem sorodnikom in prijateljem. Žalujoči vsi njeni “Nič ne jokajte za mano, le večni mir mi zaželite... ” ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata FRANCA TEKAVCA iz Lok 16 pri Taboru (8. 2. 1930 - 5. 9. 1998) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, številne sveče, svete maše in zbrana sredstva za cerkev ter za izrečene izraze sožalja. Hvala župniku g. Selčanu za opravljen lep cerkveni obred, g. Daniju in g. Brankotu za besede slovesa, vsem gailcem, ZD Vransko - še posebno dr. Centrihovi. Hvala pevcem, trobentaču, pogrebnemu kolektivu Ropotar. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Poldika in sin Lipe z družino SEPTEMBER 1998 SavjnjcâN Nasveti Mag. Franjo Velikanje dr. med. Mednarodni dan starejših ljudi Leta 1990 je Generalna skupščina Združenih narodov proglasila 1. oktober za Mednarodni dan starejših oseb. Na ta dan se mnogi - od politikov do različnih strokovnjakov - spomnijo ob različnih priložnostih z lepimi besedami na starejše državljane; nekateri, ki tudi med letom kaj postorijo zanje, pa lahko opravijo tudi bilanco svojega dela in pripravijo plane za nadaljnje delo s starejšimi občani. Kaj postorimo za starejše občanke in občane v zdravstvu? Priznati je treba, da so se pravice, ki so jih nekoč imeli starejši od 70 let, v zadnjem času precej skrčile. Izenačile so se z drugimi starostnimi kategorijami. Enako morajo plačevati za določena zdravila, čeprav jih kot starostniki potrebujejo več kot mlajši. Pogosteje potrebujejo ortopedske pripomočke, pa zanje veljajo tudi enaka merila kot pri drugih kategorijah zavarovancev. V medicini se z boleznimi starejših ljudi ukvarja posebna veja medicine, ki ji rečemo geriatrična medicina. Staranje organizma povzroča pri nekaterih počasnejše, pri drugih hitrejše postopno upadanje delovanja določenih za življenje pomembnih organov, npr. srca, pljuč, ledvic, jeter in možganov. Poleg upočasnjenosti telesnih zmožnosti se vidno upočasnijo tudi duševne, miselne zmožnosti, ki vodijo tudi lahko v zmedenost, ki ji pravimo demenca. Na področju geriatrične medicine lahko delajo zdravniki specialisti geriatri, ki jih na našem področju ni. Veliko znanja s tega področja pa imajo pri nas zdravniki specialisti splošne medicine in v bodoče na novo usposobljeni specialisti družinske medicine. Poleg tega, da obstajajo bolezni)'ki se pojavljajo predvsem v starosti, se tudi sicer znane bolezni pri starejših lahko pokažejo na svoj poseben način, pa tudi zdraviti je treba starejše bolnike malo drugače kot mlajše. Drugače reagirajo na zdravila, zaradi uživanja več vrst zdravil je treba poznati njihovo medsebojno učinkovanje ipd. Pomemben prispevek pri zdravljenju starejših ljudi dodajo patronažne sestre. Številni bolniki sami ne morejo v ambulanto, imajo bolezni, ki potrebujejo zdravsteno nego in takrat pomagajo s svojim strokovnim delom s hišnim zdravljenjem izbrani splošni zdravniki, po njihovih navodilih pa potem ukrepajo patronažne sestre. Pojavljajo se informacije, da se patronažno varstvo krči. To ni res. Res pa je, da poteka delo patronažne sestre po novih pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje le po navodilih izbranega zdravnika, predvsem pa se patronažno varstvo ne širi tako kot narašča število starejših in pomoči potrebnih občanov. Proučevanje staranja Samo staranje pa proučujejo z več vidikov - poleg medicinskega tudi s psihološkega, sociološkega, biološkega - strokovnjaki vede, ki ji pravimo gerontologija. Posebni strokovnjaki, predvsem biologi in kemiki, so odkrili nekatere vzroke staranja celic in s tem celega organizma. Proučevanje na nivoju celic človeškega telesa je privedlo do ugotovitev, da celice vse življenje napadajo določene škodljivosti, ki jih je v našem okolju vse več, celice pa se jim ne morejo več ubraniti. Tako nastanejo bolezni in v končni posledici smrt celic in celega človeškega organizma. V kemiji tem napadalcem človečkih celic pravijo prosti radikali, ki jih tudi sami vnašamo v telo in to kadar kadimo cigarete, ker živimo v onesnaženem okolju in ga vdihavamo, vnašamo s hrano, izpostavljeni smo sevanju in sončnim žarkom. Strokovnjaki so tudi ugotovili, kaj moramo uživati, da se borimo proti tem škodljivostim. Predvsem priporočajo uživanje določenih vitaminov, v večjih količinah - vitamina E, vitamina C in določenih elementov, ki se v naravi pojavljajo v malih količinah - selen, cink in magnezij. Vse te snovi imajo pomemben učinek na celice - borijo se proti prostim radikalom, poleg tega pa povečujejo tudi odpornost organizma proti zunanjim škodljivostim. S tem se uspešno preprečuje staranje organizma. Ostanimo dejavni tudi v starosti Pomembno pri preprečevanju staranja je ostati dejaven tudi v starejšem življenjskem obdobju. To velja za telesno aktivnost, ki jo je potrebno vzdrževati z redno rekreacijo ali vsaj vsakodnevnimi sprehodi in/ali telesnimi vajami. Tako ohranjamo v dobri kondiciji telesne mišice, krepimo delovanje srca, celotnega kn/nega obtoka in pljuč. Pogosto pa se žal zanemarja duševna aktivnost, ki pomembno pripomore k preprečevanju staranja. Res včasih primanjkuje za tako dejavnost volje, a potrebno se je potruditi, sicer se nam možgani polenijo in človek začne psihično in telesno propadati. Posebej priporočam, da starejši človek ostane v rednih stikih z okolico, da se udeležuje srečanj, ki jih za starejše pripravljajo različne organizacije. S tem ostane živahen, mora misliti, se pogovarjati, je vsestransko aktiven. Kdor je bil navajen brati, je primemo, da se še vedno potrudi in prebere kakšno knjigo, da prebere časopis, da ostane v stiku s svetom, da spremlja, kaj se po svetu dogaja. S tem se prepreči, da človek ne otopi, ne postane tih in nezainteresiran za svojo okolico. Zavedati se moramo, da sta duša in telo povezana. Duševni propad pomeni tudi propad telesa. SPREMEMBA ORDINACIJSKEGA ČASA DISPANZER|A ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA |Z Zdravstveni dom Žalec obvešča, da so na dispanzerju za medicino dela, prometa in športa spremenili delovni čas pregledov z željo, da vam omogočijo opraviti preglede tudi v popoldanskem času, in sicer: sanitarni pregledi živilske stroke: ob ponedeljkih, od 13. do 17. ure; - pregledi kandidatov za voznike motornih vozil in kontrolni pregledi voznikov motornih vozil tudi v popoldanskem času: ob ponedeljkih od 13. do 17. ure. I K A Šempeter v S. d. 13a tel. 063/701-547 Celje, Ul. mesta Grewenbroicha 9 tel. O63/415-0ÔÔ OKULISTIČNI PREGLEDI V ČETRTEK, 1.10.98 Naročite se na tel.: 701-547! Obiščite nas in videli boste bolje. Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure. Vabivas OPTIKA SIMONA. ZA PESTREJŠE JEDILNIKE Čarobna moč zelenjave STROČJI FIŽOL bogastvo z malo kalorij Hranilna vrednost: 19 kalorij m 100 gramov. Vsebuje mnogo kalija (280 miligramov), fosforja (48 miligramov) in vitamina A in C. Bogat je tudi s kalcijem (35 miligramov). Vsebnost vlaknin je 1.10 gr. na 100 gr. Indikacije: Stročji fižol je lahko prebavljiv in idealna hrana za otroke, mladostnike in tiste,-ki bi radi shujšali. Domači pripravki: Notranji del stroka zmiksajte. Pol kozarca tega napitka dnevno je odlično pomagalo za živčni sistem in za srce. Koristni nasveti: Poznamo več vrst stročjega fižola, večinoma je podolgovate oblike in zelen. Svež je tisti, ki se ob pregibu takoj prelomi V hladilniku zdrži dva do tri dni. Pred kuhanjem odrežemo konici in potegnemo “niti". CIKORIJA • povsem naravna pospešitev prebave Hranilna vrednost: Poznamo več vrst cikorije, ki raste skozi vse leto, največ pa jo je v poletnih mesecih. Ima malo kalorij: 17 na 100 gramov. Je pa bogata z vitaminom A (razen bruseljske) in z železom. Vsebuje tudi dokajšen odstotek kalcija in fosforja. Vsebnost vlaknin je velika, kar 39 gr. na 100 gr. Indikacije in kontraindikacije: Izvrstna za prehrano otrok in mladostnikov, zaradi velike vsebnosti vitamina A in železa se lahkoto se navzamejo začimb) Pripravljamo jih lahko na več načinov, pa tudi surove z nekaj olja in z aromatičnimi zelišči (peteršilj, timijan, majaron, bazilika) Indikacije in kontraindikacije: Bučke delujejo diurelično in osvežilno. Ker vsebujejo veliko vode, so idealne za rane čistilne diete. Kontraindikacij ni Domači pripravki: Kuhane bučke so odličen zdravnik pri gastritičnih obolenjih, zastrupitvi jeter in pri žolčnih kamnih. Koristni nasveti: Poleti imajo bučke največjo hranilno vrednost. Da bi izbrali ‘e, pazimo na napeto in svetlečo se na to, da so “mlade”. Bučke namreč porežemo, preden dozorijo, sicer lahko pogrenijo in imajo preveč semenja. V hladilniku zdržijo tri do štiri dni. Majhne lahko uživamo tudi surove v solati. Večje operemo, m obeh koncih obrežemo in skuhamo. Bučke so izvrstne tudi za pripravo domače lepotilne maske za občutljivo in suho kožo. GRAH • uporabimo tndi stroke Hranilna vrednost: grah je, kot vse sočivje, bogat s sladkorjem in proteini 100 gramov gr aha ima 77 kalorij in precej vitaminov, a vitamini iz skupine B in pomemben C vitamin. Grah je tudi pravi rudnik vlaknin in mineralnih soli: železa (utrjuje hemoglobin v krvi), kalija (izboljšuje mišični tonus) fosforja (ima pomembno vlogo pri tvorjenju živčnih celic in pomaga vezati kalcij), magnezija (pomaga pri nespečnosti in pomirja), kalcija (Nepogrešljiv za zdravje okostja in zob) in bakra (preprečuje anemijo) Indikacije in kontraindikacije: Prav zaradi velike količine mineralnih snovi je grah zelo primeren za diete mladostnikov, okrevajočih in nosečnic. Je lahko prebavljiv in ga pripravljamo m mnogo načinov (v mineštre, priloge, nadevane jedi, glavne jedi). Ker je bogat z zelenjavnimi proteini, v vegetarijanski hrani zlahka nadomesti meso. Ne priporočajo pa graha ljudem s protinom, ker pospešuje nastajanje urinske kisline. In še opozorilo: suh grah ima več kalorij, ker mu je odvzeta voda in je torej bolj “koncentriran Domači pripravki: Ljudje, ki imajo težave s sterilnostjo, naj ne bi uživali graha. Odkrili so, da seje v Tibetu, kjer je hrana sestavljena večinoma iz ječmena in grha, porast prebivalstva močno zmanjšala. Majda Klanšek za čiščenje jeter. Že v antičnih časih so poznali njeno krepilno moč za živčni sistem. Današnja znanost vse to potrjuje. Posebno vrsto z grenkim okusom uporabljajo za pripravo grenčic (deigestikov). Domači pripravki: Katalonija je ena izmed vrst, kije ne uživamo surove, pač pa jo kuhamo ali pečemo. Endivjo dobimo na trgu z gladkimi ravnimi listi ali nakodrano. Te nikoli ne kuhamo, pripravljamo jo surovo v solati BUČKE - ne samo kuhane Hranilna vrednost: Poletje je obdobje bučk, ki imajo le 14 kalorij na 100 gramov ' in so idealne za predpočitniške diete. Bučke so zelo lahko prebavljive, če jih kuhamo enostavno in brez maščob (z Avtodeli za vozila: elf 3 -RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA -ALFA -LADA SAMARA VW GOLF g mOKrO in suho jloblnsko čiščenje -FIAT cena: 59.990 Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Vsem strankam želimo varno vožnjo! Novost: vodena krožna vadba Tempofit Nahajamo se v kompleksu graščine Novo Celje pri Žalcu TELEFON: 715-482 4^ in SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Tel.: 063/716-733 716-016 Mob.: 0609 616-786 24 UR Ambulantni čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, te!.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s.p. Prežihova 1, Žalec, telefaks: 063/718-265 PROJEKTIRANJE mobitel: 0609 618-443 ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: GRADBENA DEU \ / NIZKE GRADNJE OBRTNA DELA \ / ADAPTACIJE INŠTALACIJSKA DEU\ / REKONSTRUKCIJE Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter Zasebna veterinarska ambulanta) Ambulanta je odprta od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. DEŽURSTVO 24 ur. Tel.: 701-323 Mobitel: 0609 646-202 -J DRUGO NAJVEČ JE MESTO V SIRUI UMETNIK SOD. SL TENORIST (MARJAN) MOR. ZALIV NEM. TENISKA IGRALKA NIKALNICA IRENA AVBELJ LETALO TINA TURNER GENERAL Ü5F ZASNOV UJEMANJE PESNICA SMUČAR KAEIIN NEKD. MADŽ. POLITIK OMARA S NOROST, SMEŠNOST ČIST SEVERNE «JE GR. BOG. NESREČE NASAD V MESTU M GR. FIO Ioü Z. « 5 SL PESNIK MODERNE (JOSIP) ENOTA JAKOSTI EL. TOKA M. IME, OTAKAR DELAVEC S PLUGOM STIK PLOSKEV NAGRADNA KRIŽANKA SOD. ANG. PISATELJICA (MURIEL) SMILJAN -ROZMAN SPO- SOBNOST TOPLJENJA ANGJILM. REŽISER (DAVID) ANG. SVETLO LETALA STAL NA NABAV. CENO IME VEČ PERGAM. KRALJEV SL SKLAD. (GORENJ. MEKI PESNIK DOLINA V JULIJCIH MUSLIMAN. NENADNA SL. SKLAD. (SLAVKO) SENENI DROBIR NIKOLAJ OMERSA TUJA DREVESNA VRSTA SL.MATEM. (FRAN) DEL OSTREŠJA AMBIENT SAMOROD- NATRTA SL. PISATELJICA (GITICA) OMLATENA M STEBLA IGRALKA DEREK PISATELJ. (BRANKA) 'LJUBEZEN DR.ŽIVAGA PISATELJ ARTHUR •DOYLE Rešitve križanke, objavljene v avgustovski številki Savinjčana: LOČICA-ELIZABETA-ŽALEC-HOTEL-ŠTORMAN-PRENOČIŠČA-LAČ/A-VAS- GOSTIŠČE-ŠEMPETER-OSEMNA/ST-LET-MURI-VO/NIK-VELENIE-PARIŽLJE. Izid žrebanja: 1. BRANKO SVETKO, Dom Nine Pokom, Grmovje 2. DRAGICA GOLEj Topovlje 19, Braslovče 3. MATEfA KRANČIČ, Trnovec 11, Rečica ob Savinji Nagrajenci se oglasite v našem uredništvu, kjer boste prejeli vrednostne bone za gostinske usluge v enem izmed GOSTIŠČ ŠTORMAN. Pokrovitelj septemberske križanke je HOTEL ŽALEC, vrednost nagrad pa 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke, samo gesla iz označenih polj, pošljite na naše uredništvo do 9. oktobra 1998 - izključno na dopisnicah. SF KOLESAR (ABRAHAM) DRGET OBRAZNIH MIŠIC SAMEC PRI OVCAH KILOGRAM OCKTA MIKANJE Z NOGAMI DRŽAVICA V PIRENEJIH h-':' ARHITEKT Zanimivosti SEPTEMBER 1998 Izžrebali smo prvih pet dobitnikov majic Odziv na našo nagradno igro, v kateri bomo vsak mesec izžrebati pet dobitnikov majic s posnetkom Esmeralde je bil precejšen. Izžrebani so bili: 1. Darja ljubic, Tabor 2/a, Tabor 2. Patricija Rogi, Kastne 96, Petrovče 3. Tjaša Skrlinek, Kraigherjeva 6, Celje 4. Anica Rogi, Šešče 84, Prebold 5. Mojca Žižek, C Ji J. 13, Krško Majice dobite v našem uredništvu. Vaša naloga je torej, da nam na naš naslov: Uredništvo Savinjčana, Šlandrov trg 23, Žalec pošljete razglednice s posvetilom Esmeraldi in vaš polni naslov. ŽREBANJE GLAVNE NAGRADE BO 24. DECEMBRA! Razglednice so v prodaji v trgovinah, knjigarnah in kioskih. Naročite jih lahko po povzetju s spodnjo naročilnico v našem uredništvu po ceni za komplet štirih razglednic + poštnina. Naročam________kompletov razglednic ESMERALDE. Ime in priimek: ______________________________ Naslov: Telefon: FOTOGRAFIJA MESECA FOTOGRAFIJA MESECA Gobe na fotografiji so resnične. Ob pogledu nanje se bodo marsikomu pocedile sline. Tudi nam so se, ko smo jih fotografirali. Nabiralo jih je kar nekaj rok, kje, pa naj ostane skrbnost. Ob sicer slabši gobarski sezoni so septembrski dnevi močno popravili povprečje. Dober dokaz za to pa je nedvomno tudi ta fotografija, kije nastala 15. septembra. Pa dober tek, pa čeprav le ob pogledu na te dobrote narave. D. N. Avtocenter A2S tudi v Žalcu V soboto je Avtocenter A2S Spektra - orbit tudi uradno odprl vrata na Filipovem trgu v Žalcu. Predstavili so nekatere novosti, med katerimi je največ pozornosti zbudil novi hrošč, ki bo kmalu tudi na tržišču. T. T. 31. MOS uspel Največji mednarodni obrtni sejem je po oceni organizatorjev ponovno potrdil, da je to največja slovenska sejemska prireditev, ki jo lahko primerjamo s podobno prireditvijo v Munchnu. Da MOS ni več samo sejem, ki bi obislovalce privabljal na nakupe s popusti, potrjuje ugotovitev, da seje poleg številnih sklenjenih poslov malo gospodarstvo predvsem promoviralo v javnosti. Še posebej zanimiva je bila letos predstavitev dualnega šolskega sistema. Celjski MOS pa je postal zanimiv tudi za politične stranke, ki so organizirano obiskale sejem, na njem pa predstavljale kandidate za nove župane. Na letošnjem sejmu pa smo se na prireditvenem prostoru ATRIJ predstavili skupaj s podjetjem KILI Liboje tudi mi. Za razglednice Esmeralde in lončke z njeno sliko je bilo veliko zanimanje. Na posnetku slovenska Esmeralda na prodajnem prostoru KILI Liboje v družbi z novinarko Nado Kumer. Srečanje po V gostišču Božič v Šempetru so se v začetku tega meseca po 50-ih letih ponovno zbrali nekdanji sošolci in sošolke, ki so končali OŠ v Taboru. Hkrati z njimi pa so bili na srečanju tudi pevci in pevke šolskega zbora, ki so nastopili skupaj na I. taboru pevskih zborov 30. maja 19Š6 v Žalcu. Udeleženci srečanja so se za spomin še fotografirali v antičnem parku, od koder je tudi pričujoča fotografija. D. N. Rekreacijski center v Arji vasi V Arji vasi ob bivši cestninski postaji so si člani društva upokojencev Petrovče uredili rekreacijski center. Zemljišče zanj je brezplačno poklonil društvu Zoran Razboršek. “Rekreacijski center smo uredili s prostovoljnim delom, poleg kegljišča, strelišča, pikada in šaha, lahko naši člani tu prirejajo tudi družabna srečanja. Zelo smo hvaležni Zoranu Razboršku, ki nam je poklonil to zemljišče,” je med drugim dejal na otvoritveni prireditvi predsednik društva Martin Pevec. Po podelitvi priznanj sta se predstavila še Lojze Posedel, nestrankarski kandidat za župana občine Žalec in kandidat za občinskega svetnika Ferdo Haler. V BREZ ZADRŽKOV Boli kot se bližajo volitve za nove župane, bolj se potrjuje ugotovitev, da bo kar nekaj zagovornikov za nove občine kandidiralo tudi za nove župane. Nekateri med njimi so zatrjevali namreč, da se za nove občine ne zavzemajo zato, da bi postali tudi župani. Najbolj priljubljena oddaja Savinjske televizije V NULO je odšla v franže, voditelj oddaje pa na cesto. Sedaj ob najbolj gledana oddaja VOLILNI GOLAŽ. "Bolje TERAN, nego E RAN" pravi Metla, ki napoveduje noč dolgih nožev. Med tem ko policaji pred plačilom kazni za takojšnje plačilo nudijo popust, pa poštaa za en tolar pribije kazni 29,00 SIT (poito). Kaj bi bilo, če bi tako ravnali tudi policija. Proračun gotovo ne bi bil v težavah.