ftdini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Cftbajft vsak dan IzrzemU ueddi in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Ill ——————_ I The only Slovemc-dfc^ i In the Unitett States I issued evexy* dmy*= c^sgg^ Sundays and HoBfla^- TSLETOM FISAJBJTH: «17 OOZTLAXDT. KnUr*d aa Smnd-OlM Ibttor, September n, 1903, aft Um Fort Oflce aft New York, H. Y„ udsr tki Art al Oongrasa af JUrtk «. l«7t, TXLXFOS P1SAMTS: OI7 COBTTiAJTDf« ---- — — -----—-_---' NO. 126. — ŠTEV. 126. a NEW TORK, MONDAY, MAT 31, 1910. — PONEDELJEK, 31. VEL. TRAVNA, 1910. . YOLUK1 1VMI M LSTKIK K7JJS. Iz delavskih krogov. Stavbinski delavci. V Philadelphiji in okolici namerava-jo štrajkati tesarji in barvarji. — Ako pride v tem tedna do štrajka, bode 13,000 delavcev te vrste počivalo. KRATEK ŠTRAJK SPREVODNIKOV V ALBANY, N. Y. Boj med premogarji in skabmi blizo Bradenville, Penn.; pri tem je bil jeden premolar ustreljen. -o- Philadelphia, Pa., 28. maja- Te-aarji tukajšnjega mesta in okolice bo sklenili od svojiL* delodajalcev zahtevati povišanje plače. Ako se jim v to do 1. junija ne privoli, bodo imenovanega dne pričeli štrajkati. Jed-nak sklep so sprejeli tudi barvarji. Tesarji zahtevajo, da se jim poviša tedenska plača od $15 na $17.58. do-čini zahtevajo barvarji, da se jim poviša tedenska plača za $2.50 Delodajalci Izjavljajo. da take zahteve niso opravičene, ker imajo le malo naročil. Ilarrisburg, Pa., 29. maja. Državna železniška komisija je izvolila železniške zvedenee za inženirstvo, Ford, Bacona in Davisa, kteri bodo preiskovali poslovanje philadelphij-.skih uličnih železnic. S preiskavo se takoj prične in potem se objavi v časopisju poročilo. Albany, X. Y., 29. maja. V petek zjutraj je ulični promet v Albany popolnoma počival, kajti vslužbenei u-ličn« železnice so pričeli širajkati. Delavci so zahtevali, da se jim plača poveča, toda ker družba na nikfOt način ni hotela v to privoliti, so se včeraj zopet vrnili na delo. Greensburg, Pa.. 29. maja. Med Štrajkarji in skabmi Saxmanovcga premogovega rova blizo Bradenville je prišlo med štrajkujočimi premo-garji in skabmi do prepira in končno tudi do streljanja, pri kterem je bil 31 let stari premogar Mihael Checksum ustreljen, da je par ur kasneje v bolnici umrl. Streljal je nanj superintendent imenovanega rova Fran Trow, kterega so vsled tega zaprli. Rove čuva sedaj državna milica. Wilkesbarre, Pa., 29. maja. Uradniki premogarske organizacije so skušali zopet končati štrajk 12,000 premogarjev od Pennsylvania Coal Co., ktere bi radi pridobili za to. da bi se vrnili na delo. Odbori štrajkar-jev vseh devetih rovov imenovane družbe so se danes posvetovali z družbenim predsednikom, kteremu so predložili svoje pritožbe. Unijski u-radniki so zastopnikom štrajkarjev svetovali, naj se vrnejo Da delo in so jim obljubili da se bode takoj potem vpoštevalo njihove pritožbe, kajti družba je obljubila, da bode pritožbe predložila takoj, ko se premogar-ji vrnejo na delo, razsodnemu odboru. Strajk bode gotovo s 1. junijem končan in potem se prične z delom, o- t SLOVENSKE NOVICE. Kakor smo že pred par dnevi na tem mestu poročali, se je pretečeno nedeljo popoldne vršila narodna slo-vfttska igra *1 Rokovnjačikatero je priredil tukajšnji slovenski tamtura-ski klub "Ilirija". Igra je bila še precej dabro obiskana, posebno ako se vpošteva, da jo je večina obiskovalcev že pretfe vidila. O vprizoritvi posameznih točk se zainoremo le hvalo-vredno izraziti, posebno ako se vpošteva, da so diletanti brez izjeme delavskega stanu, ne pa igralci po poklic«. Želeti je, da nas "Ilirija" zopet kmalu preseneti z kako slovensko igro. Kakor se nam poroča, je imela "Ilirija" pri tej igri dober finančni vspeh. o- Taftov tajnik postane poslanik. Iz Washingtona se javlja, da bode Fred W. Carpenter ostavil tajništvo pri predsedniku Taftu. kajti slednji ga bodete dni imenoval poslanikom Zjedinjenih držav v Maroku. Carpenter je bil deset let zasebni tajnik P* Taftn. _____ _ , Včerajšni praznik. V spomin vojakom. Včerajšnji praznik kinčanja grobov se je po vsej republiki slavil po starem načinu. — Grobove padlih vojakov in druzih, so okrasili. — Pogled v zgodovino. Včeraj smo po vsej republiki slavili praznik kinČanja grobov, oziroma I oni praznik, ki je posvečen onim našim sodržavljanom, ki so morali pa^ti v vojnah naše domovine. — Povsodi kjer je kak vojaški grob v republiki, je bil včeraj okrašen, dočimso bivši vojaki priredili po vseli mestili parade in obiske grobov svojih nekdanjih tovarišev. Poslopja so bila povsodi * zastavah in zajedno z vojaškimi, so 1 bili tudi vsi drugi grobovi okrašeni. ! Parade in druge slavnosti so bile v - ostalem take, kakor so druga leta, in I vsled tega bode zanimivejše, ako na-| vedemo nekoliko podatkov iz vojn, 1 ktere so se vršile v Zjedinjenih drža-| vah. Sedem let trajajoča revolucija proti Angliji, je zahtevala na naši strani 173f> žrtev. Povprečno je bilo toraj vsako leto ubitih le 24o revolucionarjev. — Mnogo bolj krvava pa je bila državljanska vojna, ktrra se je višila za odpravo sužnjištva. Ta vojna je trajala štiri leta in v njej je bilo G1..*W>2 Tjn*li ubitih. Vsled ran in raznih bolezni je umrlo poleg navedenih še 183.267 bivših vojakov. Vrgna proti Španski ni bila tako; krvava, toda z ozirom na denarne . žrfve 'bila jedna izme.a najdražjih vojn, kajti njene pos.'edice še sedaj i nbčutiimo. ker ako bi ne prišlo do te vojne, bi ne imeli vednrga deficita in ttidi na5a vojna mornarica bi ne i bila tako velika. -o-— SOCIJALIST IN DINAMIT. | Brce socijalista ni mogoče izdelovati dinamita in nitroglicerina. Grafton, 111., 30. maja. Socijalist j 'Keon ni hotel plačati predpisanih davkov in vsled tega je moral v ječo, v kteri je še sedaj. Oblasti bi ga ne poslale v ječo, ako bi prej vedele, j da bodo imele z njim toliko opraviti. Keon je namreč delal v tovarni za i izdelovanje dinamita in nitroglicerina -in je bil tako izvrsten delavec, da j brez njega ne morejo ničesar opraviti in da bodo morali tovarno zapreti, ako on ne pride kmalo iz ječe. Keon je j ■ amreč jediui človek, ki zna popraviti in prirediti posode za imenovano rae-, streljivo. Ako ne pride tekom par. | prihodnjih dni iz ječe v tovarno, bodo slednjo morali zapreti. Keon pa ne misli na 1o, da bi plačailtdavke, da bi tako prišel iz ječe, dasiravno so mu slednj? v novejšem času vsled odredbe j mayorja poostrili. Sedaj mu več ne > dovolijo, da bi se obril ali ostrigel in mayor je sedaj celo sklenil, da nvu bode zazllal jedino okno v ječi, tako, da ne bode videl niti solnca. -o- Prodaja deklic no $1. Philadelphia, Pa., 31. maja. Tukajšnja policija je zaprla čifuta Hry. Norlisteiiia, kteri je obdolžen, da je lovil deklice, ki so še mladoletne v nemoralne svrhe. Sodišče ga je poslalo v preiskovalni zapor, ne da bi zanj določilo kaiko jamčevino. Kot priči proti njemu sta nastopili dve deklici, ki sta stari štirinajst, oziroma petnajst let. Ob? dta povedali, da sta na ulici našli neko žensko, kte-ra ju je povedla potem v hišo imenovanega čifuta. Za vsako deklico jej je plačal po $1. Brez vse M ss ko naročiš vožnja listke ca svojo drniino, prijatelja ali aorodi il j pri tvrdki Prank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y., ktera za potnike skrbi da pridejc zanesljivo In v najkrajšem Časa d< svojega cilja. Pifii za vožnje cen« in pojasnila 'Preiskava draginjo. Razprave v Washingtonu. Primerjanje plač, ktere dobivajo naši delavci, b plačami nekterih evropskih delavcev; naši dobivajo vee, . toda vsled tega morajo tudi vse dražje plačevati. FARMERJI SO TUDI ODGOVORNI ZA DRAGINJO. —o— Oni so baje krivi, da so vsi izdelki dragi; na ta način si nabirajo velika bogastva. — Živila se najbolj draže. -o-- Preiskava o sedanji draginji se pri i zvezinem kongresu, oziroma potom i pristojnih) odsekov še vedno vrši in I nadaljuje. V minolem tednu so za- i slišali nekoliko tovarnarjev in zašli- I Sevanja se t»di ta teden nadaljujejo.! Tovarnarja Callear in John Pope iz ; Trentona, N. J., sta tem povodom iz-j javila, da dobivajo delavei v tovar- j na h za lončene posode v Nemčiji in j Angliji izdatno* manjšo plačo, kakor delavci v jednakih tovarnah v F.jedi- j njenih državah, vsled česar se porce-1 lan, ki se izdela v inozemstvu., pri' nas izdatno cenejše prodaja, kakor! oni. ki s« izdela v domačih, ameriških tovarnah. Trdila sta tudi, da se mo-rajo v Evropi delavci zadovoljiti %s i plačo po $3 do $5 na teden, doeim ■' se jim mora pri nas plačevati po $20 j' do $;i0 na teden. Pri tem pa seveda | nista povedala, ia se pri nas aa do- ■ lar mnogo manj kupi, kakor v Ev-: ropi. Senator Smoot je povdar jal, da so i pri uas za draginjo v prvi vrsti od- j govorni le farmerji, kajti nijedna I stvar se tekom zadnjih let ni tako;' podražila, kakor poljski pridelki. Po- |; dražilo se je sicer vse, toda glede j draginje zavzemajo pri nas poljski ' prvenstvo. Položaj farmerjev še ni- '( kdar ni bil tako ugoden, kakor je se- ■ daj, kajti nihče drvigi pri nas tako j hit ro ne nabira bogastva, kakor baš farmerji. 1 -o--• Mobilizacija v Peru. Lima, Peru, 28: maja. Od tu se je danes napotilo mnogo novih čet proti eeuadorski meji. Dasiravno se uradoma zatrjuje, da sta se Peru in Ecuador podvrgli posredovanju Zjed. držav, Brazila in Argentine, se tukaj splošno zatrjuje, da je vojna neizo-.. gibna in da vse zamore vsaki dau .pričeti. ker inače bi obe republiki ne ! iiadaljevali z imobilizacijo. Republika Ecuador je namreč sklenila opustiti,,prepir radi meje le pod gotovi-mi -.POgpji. . Malo tutajev iz Alaske. j Jtinean. Alaska 29. maja. Doma- j čini so ob alaskinem obrežju vjeli v letošnji sezoni le mflo tulnjev, kajti dobili so le 125 kož. Prejšnja leta so imeli Indijanci vedno dober lov. Na lovu so bili tudi Japonci, kteri rabijo pri tem čolne, s kterimi se tul-njom prav tiho približajo. Njim se je naravno posrečilo napraviti izdatno boljši lov, kakor Indijancem. Osem takih čolnov sledi tulnjem protf severu. oziroma proti takozvanemu skalnemu obrežju. Važno! V zadnjem času se rojaki iz raznih krajev obračajo na nas bodisi potom brzojava ali pismeno, ako je kak sorodnik ali znanec na Ellis Island zadržan. Vsakogar prosimo, da naj nam naznani natančno: priimek, trrVf in parnik, s kterim je (mi dospel, drogače je nemogoče kaj pozvedeti. Za rojake ali njih sorodnike in znance, za ktere so vožnji listki pri nas kupljeni, nam je to lahko storiti, ker vemo vse drugo, ali za druge pa nemoremo vedeti kedaj so prišli in s kterim pamikom. Za take rojake naj se vsakdo obrne na: Slavonic Immigrant Society, 436 W. 23rd St. Ta družba, bode gotovo na EUis Island1 vse mogoče storila, ali tudi njej je. naznaniti parnik, s kterim so zadriaai dospeli. ' il i irnif iiii'r i ifcTiiitihifiriailHi fr ii iiil> -uri i Vspehi zrakoplavstva. Iz Albany v New York. Glen H. Curtis je rabil za pot iz Albany, N. T., dve uri in 32 minut. — Hitro potovanje po zraku in največji dosedanji vspeh. DOBIL NAGRADO V ZNESKU 10.000 DOLARRJEV. Drzni zrakoplavec je dobil nagrado v imenovanem znosku, ktero je razpisalo uredništvo lista World. -o- Minolo nedeljo se je posrečilo dnz-nemu zrakoplavou Glen H. Curtisu v svojem letalnem Stroju prele-teti veliko razdaljo med Albany, N. Y., do New Yorka in sicer je rabil za pot, ki je dolga 137 milj, le dve uri in 32 minut. V New York je dospel hitrejše, kakor kterikoli ekspresni vlak N. Y. C. železnice. Vsled tega Curtis ni ] dobil le nagrade v znesku $10.000, , ktero je razpisalo uredništvo lista j New York World, temveč je zajed no , dosegel Ittdi svetovni rekord glede hi- ; tr««!ti letanja. Njfegov mali takozvani j biplan. ali letalni stroj, ki je za po!o-|( vico manjši, kakor Paulhamov letalni J, stroj je v pravem pomenu besedo letel | po zraka. I^eld je namreč z povpreč- ' ( no ki trosijo pm 54.8 milj na uro. Ve- ( ter je bii zrakofjlavcu zelo ugoden, le f pri Heiglam^. kjer je gnrorje visoko, , je bil veter dokaj neugoden, tako da , je le malo manjkalo, da ni ponesrečil. ] Ko je letel krt)®- takozvanega Stoim-kitVga, je »jegov stroj kakor kak ka- \ mwij padel 46 čevljev globoko, toda tekom trafc ^tinnd je njegov stroj zo- , pet prariivo letel. 9 j« Curtis ^velikanjski 1 vspek. feajti ? dvojim xadn jim poletom ^ je dokazal svetu, da aimor? \-sak letalec reei ivetii:' Tukaj bodem poletel' in tamkaj pridem na zeinl.jo. Dasi- j' ravno je Francoz Paul ham, ki je letel i iz Francije preko morja v Anglijo, |' oziroma 186 milj daleč, tako dose- I j gel dotedanji rekord, imoral je na svo-i1 jem potovanju dvakrat počivati, tako, i1 ila je njegov polet trajal dvanajst ur, j se je Curtis ustavil le enkrat, in sic^ri' pri iPoughkeepsie. je svojo pot dokon- J' f al izdatno ihitrejše. kakor Paulham:' na svojem poletu iz Londona v Man- ; ah ester. Da si zamorr-tno pre,lr tavljati hi- 2 trost. s ktero je Curtis letel v letalnem 1 stroju, moramo pred vsem njegovo iii- ' trost primerjati z hitrostjo ekspresnib ' vlakov N. Y. Central železnice. Tako- < zvani Twentieth Century Umited vlak < imfenovane železnice, ki je najhitrejši. < prevozi treii uraii in 3 minutah raz- < daljo 142 rrtilj, toda Curtis je rafcl na- i tančrio lo(2 minut za 137 milj. i BilO je baš v nedeljo popoludne, ko i se je Curtis na svojem potu iz severa, i pojavil nad našim mestom in potem j na šktajnem jugu mesta, oziroma na ] Battery Place, odkjer je letel na Go- < vernors Island, kjer je prišel na iem- i ljo tako graeijozno, kakor kaka ptica. V tem trenotku so drznega letalca pozlravili vsi parniki v luki z daljšim žvižganjem. Na Battery se je že rano zjutraj nabralo na tisoče ljudi, kteri so pričakovali C ur tisa, toda kasneje ^e množica razšla, kajti »prišlo je ■ napačno poročilo, v»led ktečibga se je Curtis spustil na zemljo že na severu mesta, oziroma pri :Spuyten Duvvel. Vsled tega je bilo na Battery le malo ljudi, ko se je bližal Governors Isl-andu. Curtis ni bil niti malo razburjen. ko je prišel zopet na zemljo in je bil tako miren kakor, da bi ravnokar prišel iz kakega potovanja na kakem udobnem parniku. Tekom popolulneva so potem pri listu World Curtisu izplačali razpisano nagrado. Nakaznico mu je izročil blagajničar imenovanega lista J. Aug. Show, kteri mu je tudi iskreno čestital vsled njegovih vspehov. -o- H alley ev komet bode vidljiv do 10. junija. 1 Prov-idcnee, R. I., 27. maja. Glasom izjave tukajšnjega zvezdoznanca F. E. Seagrave, se bode Halleyev komet videlo do 10. junija. Imenovani astronom tudi naznanja, da je s?daj komet bolj svetel, kakor je e je od tukaj nai>otil na potovanje po Herceg-Bosni, ktero potovanje je pn o po nesrečnih flnektiranih deželah. Avsir. cesar dobro ve. da je v imenovanih deželah skrajno n priljubljen, kajti tamošnje prebivalstvo ima od Avstrije in njenega vladarja le nesrečo in zatiranje, in vsled teteui zamogli izjaviti, da je Rallinirer nedolien, — in da v bodoče ne sme ve«" kaj tacega storiti...! * ♦ * Kako so. nekteri ljudje srečni! i Pred dobrimi tremi mesci se je nekdo > v Chk-apu zavaroval za $400.060 in plačal je le jedno premijo; dahes je pa nj»'«rova žena že — srečna vdova. ki je dobila vso zavarovalnino!... * • * Mrs. Lowland-Foster zahteva, da ■ se njena poroka zakonitim potom razveljavi, kajti tedaj, ko se je poročila. baje ni bila pri zavesti. -—; Ako je to pravi vzrok ločitve —- p©»! tem se £ra lahko Vsi poslnžirao, kajti; vsi pridemo Jele — po poroki do pra- J. ve zavest i... t . .* • ' Asa fsirha nja srletle Halleyeve^a j ''I kometa hodento morali še enkrat do- 1 .živeti, kajti pravi komet pride, ka-[ jkor se javlja, šele v — avgusta all; j-eptembru! Natančno: v avgustu ali: }septembru... 1» ta komet bode men-la pravi. Toda obžalujemo ga Je v .mprej, kajti razbb si bode »ep in i 1 glavo... f * • * A ostalem so nas pa učenjaki eelo leto vodili za nos radi kometa, tako,! da* moramo še vedno dvomiti, pride li sedaj v resnici v — avgustu ali septembru?... • * • ^; * * * Pokojnik lastnik trnsta za sladkor je hoje vedel za vse prevare pri ea- < rini, dofim njejfov tajnik ffeike o tem ni imel niti pojma. — Ako bi ! bi^ pa Heike |nrtev — potem bi on vse vedel in predsednik bi li« hue) niti pojma... 1 . * * ! r \ at a rib časih »e je pri nas naSfo ; zlato na irtieah. — Sedaj smo pa v j toliko mutadovah, da je na nlicah1 najti le še nekoliko krnha — ako sin- 1 •'•aj 110 Strajkujoci peki prevraft^oVo- ! zore... - 1 * a * Mesto Denver v Cotoradu ni ve£ < #emperenčno: "The Dutch' have 1 Uferq Holland "... ___1 --------' """ ''" ' " nm —( . »opisi. _ Ttxken, Fa. Spoštovani gospod urednik;^— Po Jkrvavih dogodkih dne 8. maja se vrše naše parade vedno tako, da nosimo seboj žalne znake, kar se bode godilo toliko časa. dokler bode trajal štrajk. J&izo Yukona je grič, od kjer je lep razgled po mestecu ^ia okolici. Družba je darovala štiri akre veliko zemljišče na tem griču in sicer za cerkev. Ta grič je že od daleč videti. Tu počiva naš "umorjeni sodrug in štrajkar Pavel Reno, ki je dal v našo prid svoje življenje. Na njegovem groba postavimo v kratkem velik križ. Ta spomenik bode pričal o brutalnosti Šerifov in o požrtvovalnosti premogarjev, dokler bode Yukon stal. Na onem mestu ne bode tki k če pokopan, nesro le on, ker tam ne hode pokopališča. Za to 9e imamo v prvi vrsfi zahvaliti našemu slovenskemu reverendu ML TI. kteri se je vedno trudil v prid štrajkarjev. dasiravno so. ga skušale družbe pridobiti za-se, oziroma proti nam. Vsi mu izrekamo vsled tega iskreno zahvalo. Poročila glede tukajšnjega položaja so čestokrat napačna, kajti vse ono, kar se javlja, da tukaj ni štraj-ka» je laž. L« nekoliko skabov dela. toda ti ljudje se ne smejo prištevati poštenim delavcem. Štrajk itak ne bode na večno trajal in kakor hitro se konča, bodo morali skabje bežati. Oue premo par je, kteri še delajo, prosimo, da takoj prenehajo in da se vrnejo ua delo Šele po koneu štrajka kot unijski premogarji. Pozdrav vsem čitafeljem Glasa Naroda, Vas pa g »rednik: Bog ponvi! Slovenski premogarji. Beaver Hill, Oregon. Cenjeni g urednik?— V našem kraju je dovolj dobro delo, dasiravno je plača bolj majhna. Kraj je pa divno krasen, kajti tu smo v dolini, obdani od gričev, tako. da se vidi le v nebo*. Potovanje semkaj je zelo prijetno, namreč iz vlaka se gre na voz, iz voza na morje, pojem peš in zoppt na vox ter še enkrat nJNladijo, nakar se pride v ta prijazni kraj. Tukaj, sva le dva Slovenca, ostali so pa Američani in Japonci. Srčen pozdrav vsem rojakom, zlasti pa onim v Fleming®, Kans. ^fvan Tratnik. Albanija in Albanci. i q Iz svojih haikanskib spominov pJ5e Niko Hlnic. Poročila o vatcji v Albaniji so me napotila, tla napišem te spomine* ki utegnejo zanimati čitatelje. Bilo je ravno v dobi aneksijske krize. Pripeljal sem s« bil iz Pod-goriee z omnihusom do Plavnice* gl črnogorskega pristanišča ob Skadar-skam jezeru. Namenjen sem bil v Skadar, glavno mesto severne Albanije. Promet po Skadarskem jezeru oskrbuje neka italijanska paroplav-aa družba; kako ga oskrbuje, bome kmalo culi. O kakih pristaniščih v našem smislu, s pomoli, na ktere pristaja par-nik, na Skadarskem jezeru seveda ne more biti govora. Osobito oa črnogorski strani, bi bila radi plitvesti jezera, razteaajpče «e na več. jnilj od obrežja, naprava modernega pristanišča s pomoli, na ktere bi lahko pristajali tudi večji parniki, v zvezi 3 tako velikimi stroški, da bi jih mala in airomašjaa Črna Gora pač ne mogla v trpe ti Zato si je tseba pomagati, kakor so pač more, Parniki se ustavljajo par milj od obrežja, na odprtem jezew„ « do tan treba veslati s čolni. paruik, s kteri« bi s* bil moral jaz voziti, bi bil moral priti v PUv-nieo ob 1, uri popoludoe. Vslužbenci par^pUv^e druab#v sami amavtski ribiči, so nas ki smo čakali na pašnik, naložiU bitro po dvanajsti uri aa čoln in od veslal i z nami ven, na odprto jezero. - Čoln, v ktere« prevaža italijanska družba potnike od obrežja do parai-ka, je najpriuiitivnejfie vrste; menda preostanek ia pvedpotapnih časov. Žal mi jo, da ®e morem točno opi-iftti tega čo1*vj. ker aa taka opiaava, n>ja o« čuti« ni kake sposobnosti. Či-tatelj naj si predstavlja surovo i*te->aJ>o leseno korito, kakoršnje se opata po gorskih pašnikih in plamnab-rztesan je bil ta Solu iatotako, kakor K) korita po naših goskih f)ašqikih, 5 to razliko, da je na obeh krajih ko-ličast. 8 našimi čolni utegne biti le *} daleč nekoliko v sorod«. Skadar-;ka jeaero izgled« In popo^nosna ka-cof naše lagune okoli €hrad»ža. Sa-no flora je v skadarskem blatu IrugaČnih kfimatičnih razmer seveda i'se drugačna. Bilo je le koncem rtesee* novembra; podnebje je tukaj sicer mUo, ipalf je pihal onega dne mrsel nepSijeten veter doli s črnogorskega gorovja. Ta vožnja je trajali dobi-e pol ure. Potem J smo se ustavili in Čakali na prihod parnika. Dokler sem opazoval okolico in občudoval "umetno" napravljeno barko. ki služi italijanski družbi za pre-1 važanje potnikov, nisem niti/opazil, !da ta čestitljiva ostalina iz Noetovih časov nima okoli krajev niti na vati-. nih klopi. Člo vek ne more toraj niti sesti; tu treba kar tako čepeti v čolnu. Za Turke je to lahko. Oni potegujejo noge pod oni del telesa, na kterem imamo mi navado sedeti, pa je stvar v redu. Ali bome: kako naj si pomorem jaz siromak? Ko sem bil med Turki, sem si prizadeval na vse možne načine, da bi se naučil se* deti po turški. Ali, tudi če bi mi Mohamed obljubil, da me vzame takoj v svoja deveta nebesa, jaz te "kunšti" ne bi pogodil. Vendar — mislil sem si — naj bo, kakor bo. si že pomorem za teh par minut, dokler pride parnik. Čakal sem toraj mirno, potrpežljivo in udano v božjo ve-ljo. Ali ko je minulo prve pol ure. pa parnika še vedno ni bilo, me je že minula mirnost; ko je minula cela ura, pa parnika še vedno ni bilo, me je minula tudi že potrpežljivost; a ko o parniku tudi potem ni bilo ne duha ne sluha, me je minula tudi udanost v božjo voljo. Bilo je precej mrzlo; veter je pihal, jezero je bilo nemirno, da je gugalo čoln semintja; a pri vsem tem človek niti sesti oi mogel. V takem položaju in v takih razmerah čakati dve uri zunaj na odprtem jezeru ! Umeje se. da sem se začel jeziti in dajati izraza svojemu ogorčenju. — Moji sopotniki so se smejali, češ: mi smo tome več naučeni! Rekli so mi, da so take stvari nekaj po-! vsem navadnega! Konečno je parnik vendarle pri-plul, ali mesto ob jedni — ob pol štirih! ; Jaz sem kapitana, ki je bil seveda Italijan, takoj nahrulil, čemu ima \ozni red. k0 se «ra ne drži! On mi je dokazoval, da je slabo -vreme krivo na zamudi; v resnici pa je bilo krivo to, da je ostal celi dve uri predolgo v Viru, kjer se je zabaval s kapitanom nekega druzega parnika iste družbe. A medtem so morali potniki zmrzavati na odprtem jezeru ! Kakor se vidi, so jako idilične razmere tam na Skadarskem jezeru! Na parniku se je vozil neki Italijan, ki ima trgovino v Skadru. Ker so bili takrat duhovi razburjeni zbog aneksije Bosne in Hercegovine, je samo ob sebi umevno, da je nanesel razgovor takoj na politiko. Mož je namreč zatrjeval, kako velika krivi-;ea se godi Italijanom v Avstriji. Jaz j sem moža pobijal s takimi argumen-1 ti. da sem ga spravil popolnoma iz sebe. Posebno je moža spravilo v zadrego, ko sem ga vprašal, kako more on opravičiti, da Italija v Albaniji snuje italijanske šole za albanske otroke?! Seveda je mož o-1 pravičeval to s kulturno misijo, ki da jo ima Italija izvrševati v Albaniji. Na moje vprašanje, da li ne bi Italija te kulturne misije izvrševala bolje, ako bi za albanske otroke snovala albanske šole, italijanske pa doma v Italiji: mi mož seveda ni znal odgovoriti. Začal je razbijati po mizi. Jaz sem proti svoji navadi j (ker se namreč rad razburjam) ostal j to pot popolnoma miren in sem se Italijanu — smejal. Navzoči Črnogorci, ki so večinoma razumeli italijanski, so se z menoj vred smejali in mi dajali poguma, češ, da mi bodo že oni pomagali, ako bi prišlo do te-peža! Konečno je Italijan pobegnil iz salona II. razreda. Med port ni ki se je nahajal neki mohamedanski Arnavt iz Skradra; imel je seboj novoporočena ženo, ki je bila doma iz Podgoriee. Doznal sem, da mu je to druga žena. S prvo ženo ni imel nikakih otrok, zato si je vzel drugo, v nadi, da bo imel s to drugo boljo srečo. V obče je med mohamedanci na Balkanu kljub temu, da zakon in koran dovoljujeta mnogoženstvo, isto vendarle zelo redka prikazen. Največkrat si jemlje mohamedanec drugo ženo Ie v slučaju, da je prva neplodovita, kakor je bilo to že pri omenjenem Ska-dlarčanu. Ta mož se je toraj nahajal na nekakem ženitovanjskem potovanju. Bilo mu je preko 50 let; imel je že precej si vik las. Žena je bila seveda pokrita. Navadno so mo-hamedanke pokrite, tako, da imajo samo oči proste, dočim je vse drugo zavito, da izgTeda ženska kakor pri nas pre tip ustne seme. Že omenjena ženska pa ja biLa pokrita po obrazu s prozornim pajčolanom, kakoršue nosijo .dame pri nas, skozi kterega se jo toraj moglo lepo razločeati poteze na obrazu. Jede« sopotnikov — Črnogorec — si je dovolil na Arnav-ta vprašanje: Ima H ova žena više od oetirideset godinaf Bogme, nema još ni osamnajst, je odgovoril mož. v Videlo se je, da ni lagal. In kdo v«, da B jej ni mož nalašč naročil, ■:' - - > » da si je nadela tako tanko kopreno. j samo da bi se" labko pobahal: Evo. čeprav sem že siv starec, imam ipak | mlado ženo! Koža na obrazu jej je bila čista.; igladka in pi'ozorna kakor alabaster, ali poteze na obrazu so bile nepra-Ivilne; izgledala je kljub svoji mlado-!sti nekam mučno in bolno. V obče i je to prikazen, ki se jo opaža prav ' na vadbo pri mohamedankah. In to je povsem naravno. Ker se obraza I nikdar ne dotikajo solnčni žarki, o-jstaja koža popolnoma gladka. Bivanje za gosto omreženimi haremskimi okni vpliva tudi zelo na zdravje žen, i ki so obsojene bivati v onih ječah. Zato imajo turške ženske sicer večinoma baržunasto-gladko kožo na obrazu, a drugače izgledajo trudne, izmučene in bolne. Ono toli opevano krasoto haremskih lepotic je treba zato poslati v kraljestvo bajk: vsaj. kolikor se tiče Balkana in po pojmih, ki jih imamo mi sploh o ženskih le-j potah. Bila je temna noč, ko smo prišli v Skadar. O kakem pomolu seveda tu ni govora. Parnik se je ustavil j par sto metrov od obrežja. Morali t smo zopet presesti v razne predpo-topne barke, s kterimi so nas spravili b kraju, kjer se je začela prava zmešnjava. Bila je mrzla itoč. Od jedne strani so hoteli finanearji pre-j gledat i prtljago, od druge strani so kričali policaji po '1 pašusih *Ne. Črnogorci uži\ :tjo tu osebne privilegije. Ne trebu drugo, nego imeti na glavi črnogorsko kapico, pa se more i svobodno gibati po vsej Albaniji brez j ■s pašusa* \ V meni pa spoznali ; obsovraženega "švabit*'. S finant-o Isem bil hitro gotov. Težje je šlo s j policijo. V temi in še mrazu nisem mogel tako hitro najti teškera (tur-I - ... ški potni list), ki sem jo imel; zato sem jim ]x>kazal svoj avstrijski potni list. A na iste.ua. so se arnavt ski policaji spoznali, kakor zajec na boben. Zato so mi potni list odvzeli in rekli, naj pridem naslednji dan na policijo ponj. _ Tako sem se parkrat srečno odkrival arnavtsko-tnrške policije. Iver nisem bil v Sknulru čisto nič poznan, a pri paruikih tudi ne čakajo hotelski omnihusi, sem bil seveda vesel, 'da so me moji črnogorski znanci p«i-; vabili seboj v svoj hotel. Ne spominjam se več natančno, kako se je ta hotel imenoval; a zdi se mi še, da '•Hotel Osma: ie", ali nekaj podobnega. — Na '»alkanu je sploh navada, da se k sti vsako beznico za ; * 'Grand IIotc,l". Po naših) pojmih I bi bil ta "Hytel Osmanie" kaka na-' vadna bolja krčma, a z oziroru na cazmere na Balkanu. Hn speeajelno v Albaniji, treba priznati, da je ta lokal zaslužil ime hotela. — Lastnik je bil mohamedanski Arnavt- Čim smo prišli v lokal (bila nas je peto-riea: trije Črnogorci, jeden mohamedanski trgovec iz Podgoriee in jaz) in prisedli krog mize, gostilničar se je najprvo poklonil in prižgal vsakemu izmed nas smotčieo. Hrana je bila napravljena po predpisih korana iti priznavam, da mi je ugajala. Vina gostilničar ni imel, ker je prorok j Mohamed vernikom zabranil piti ; vino. Sploh se mi pa zdi. da—je. kakor i na marsikteri drugi navadi, itako tudi na prepovedi vinopitja krivo Ie tesnosreno -tolmačenje korana. Mohamed jim nikakor ne prepoveduje kategorično, da se ne sme piti vina. On pravi: V vinu so dobre in slabe lastnosti, a slabe prevladujejo dobre: zato. verniki: Ne pite vina! To je toraj bolj v obliki nasveta, nego kategorične prepovedi. Seveda imam jaz le srbski prevod korana; morda tudi. da je ta prevod netočen. Sicer se pa danes nisem namenil pisati razprave o koranu (morda se lotim -to o drugi priliki). No, ravno, ker smo pa Črnogorci in jaz zaželeli vina, je takoj poslal gostilni,-čar k drugemu po "oko" (liter in četrt) vina in potem še po jedno. Gostilničar in njegov sluga sta govorila priličtio dobro srbski. (V obče je na vsem Balkanu severno Carigrada najbolj razširjeno poznanje srbskega jezika; gotovo bolj, nego poznanje turškega jezika.) iPri sosednjih mizah je sedelo par turških častnikov in domačinov, mo-hamedanskih Arnavtov. Moji črnogorski tovariši, ki so poznali moha-medansko občutljivost, so vprašali gostilničarja, da li se morda dolični gospodje ne izpodtikajo, ker se pije pri naši mizi viuo, kar je pa gostilničar odločno zanikal. Jeden izmed naše družbe je imel opravila pri črnogorskem konzulu. Čim je vstal in se hotel oddaljiti, ga je gostilničar takoj vprašal, kam gr«? Ko je gostilničar cul odgovor, je rekel: Tema je zunaj in jaz te ne pustim samega v noč. In spremil ga je. Ko sta se oddaljila, mi je rekel jeden obeh ostalih Črnogorcev: Vidite, v kaki deželi smo! Čim smo prišli pod to streho, smo postali go: stje gospodarja: a gostoljubje je v tej deželi sveto. Prej, nego bi dopustil gospodar, da se nam skrivi las ^^L ^^TER^ ff S steklenico XatB g P Al N-EXPELLERJ A ^ n odhodi te bolečine. 1 To sredstvo nimafpara. Nič ne Yl i olajfa tako hitro ia tanj no rov- V 4 matitem, nevralgijo; zvinjeftja L Dobi se v vseh lekarnah po fp C \ F. Ad. Rfchter & Co., § XX 15 Peart St., New York. H Paxitg n» varstveno _J snaopco a sldro.-n. Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM. Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, ka kor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IJf UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD- VORBA ZA SLOVENCE. BATAVIA — odpluje 14. junija. HAMBURG — oUpluje 21. junija MOLTKE — odpluje \i. julija Za vožnje listke in vožnji red, p< vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. na* glavi, bi sc pustil sam ubiti. In ker se boji, da l»i se našemu tovarišu ne utegnilo zgoditi kaj slabega, ga spremlja, da bi ga čuval za vsak slučaj. Pobili smo odkazano sobo. V sohi. kjer sem spal jaz. sta bili še »Ive postelji. Soba je bila urejena na pol orijeutalski. na pol evropski. Vse-j I kako je prevladoval orijentalski ukus. Priznavam odkrito, da sem se čudil, kajti kaj sličuega do tedaj še j nisem doživel, ne le na Balkanu, am-| pak tudi drugje ne. Postelje so bile kakor za novoporo-čence; tu ni bilo one običajne hotelske šablone! Vse'to je napravilo na mene vtis. kakor da sem prišel ne morda v kak hotel v tuji zemlji, ampak zdelo se mi je. da sera prišel 1. : kakemu ljubemu prijatelju, ki mi je gostoljubno odprl vrata svoje hiše. I11 notri v divji arnavtski deželi sem spal mirno in sladko spanje, ka-koišno mi je mogla dati le zavest, da sem pod streho dobrih ljudi. A ti dobri ljudje s6 bili pripadniki divjega arnavt skega plemena. (Dalje prihodnjič.) LISTNICA UREDNIŠTVA. A. S., Triuidad, Colo. Za znanje | srbskega jezika" je treba znati eirili- | co; ako je dobro ne znate,, potem ni nič. Pbzdrav! A. S!.. Leadville, Colo. Glede onih zemljišč nismo dobili nadaljuih poročil. Ako jih dobimo, jih naravno takoj objavimo. V STARO DOM<^INO SO SE PODALI: Ivan Petkovšek iz Nashes, Miss.. na Vrhniko; Gašper k I*irk iz Nashes Miss., ua Vrhniko; Marija Zbašuik iz New York City v Mali Log; Filip Sehneider iz Crested Butte, Colo., v Bremen; Anton Starešinič iz Reading! Pa., v Novo Mesto; Peter Zmerzli-1 kar iz WinterQuarters. Utah, v Stra-hin; Jernej Potočnik in Lovrenc I>av-tar iz Winter Quarter, UtalA v Železnike ; Mrs. Ig. Neumayer iz New York City 11a l>unaj; Josip in Marija Jak-; lič iz Cleveland. Ohio, v Kočevje; Marija Vogelnik iz Brooklyn, N. Y., I v Hadoljico; Fran Stonič iz Brooklyn, N. Y., v Kočevje; Peter Gregorš iz Brooklyn, N. Y., v Reko; Anton Iveržmane z družino iz New York Ci- , ty v Verniko; Ivan Hitzthaler iz Superior, Wyo„ v Reicbenburg; Miter Bodlovič iz Huldin, W. Ya., v Ljubljano; Peter in Fany Petek iz j New York City v Domžale; Josip O-! solin iz New York City v Domžale: j Peter Puhek iz Clinton, Ind., v Črnomelj; Andrej Celin iz Middleton,! Va., v Trnovo; Ivan Spajlc iz; Monongah, W. Va., v Nitkovič; Fran [ Turk iz Davis, W Va., v Cerknico: Ivan Nemgac z družino iz Eveleth, Minn., v Planino; Ivan £terle z družino iz Evelejtb, Minn., v Bistrico; Anton Sterle iz Eveleth, Min tu, v Bi- strico; Valentin Jeraj. Jakob Fnrlan in Marija Korenčič iz Little Falls. N. Y., v Vrhniko; Aleks Ocvirk iz Tolensburg, Colo., v Št. Peter; I>ov-renc Pustovrh iz Waukegnn. 111., v Polhov Gradec; Urban Steržišar z družino iz Ashtola. Pa., v Cerknico: Fran Kobal iz Ashtola. Pa., v Postojno; Anton Skok iz Frontenac, Kans.. v Škofije; Josip Šturm in Rudolf Novak iz Frontenac, Kans.. v Gradišče; Ivan Božič iz Baggalev, Pa.. v Krško; Fran Mlakar z družino iz Pueblo, Colo., v Bled; Tini Hribar iz Chieago, 111., v Ihan; Zofija Goldman iz Chicago, 111., v Ljubljano; Josip Jesernik iz Milwaukee. Wis.. v Ljubno; Ivan Perko iz Pittsburg. Pa„ v Postojno; Ivan Mire, Josip Velikonja, Fran Petrovčič, Fran Bratoš, Ivan Stanko. Mihael Merzli-kar, Karol Murn in Anton Spelič iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Mat. Stiglic iz Milwaukee. Wis., v Gornji Grad; Josip Dobrovnik iz Milwaukee, Wis., v Rečico; Fran Tekovuik iz Milwaukee, Wis., v Medvode: Luka L uši na iz Hostetter, Pa., v Kosta-njevic#: Anton Stembergar iz Kane. Pa., v Bistrico; Leopold Urbant-jč iz Mt-mpbis, Tenn.. v Podpresko; Blaž Turk iz MempljLs, Tenn., v Srednjo vr.s; Ivan Jakovič iz St. David. Ill-v Mrkopelj; Josip Majnarič iz Eveleth. Minn., v Lokve; Leopold Pavč-nik iz Eveleth, Minn., v Dol. Vsi ti potniki so kupili parobrod-nc listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 82 Cortlandt St., New York City. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom na zapadu naznanjamo, da jc g. MILAN KRUŠIČ pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga rojakom priporočamo. Uredništvo "GLAS NARODA". ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV * NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-STVO NE UREDNIŠTVO. - .—. s>loven*ko katoliško podp. društvo [sveteBarbar - Za Zjedinjene države Severne AmerSnft-Sedež: Forest City, Pa-akorporlraro dne 31. ]incarja 1902 v driei l PeaMvCvae^ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box 683, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUHI C, Box 537, Forest City, Pa. ■ o-—• NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik, Btjx 683, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ELI. nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa. ; POROTNI TN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL CTP.REG^. predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, WiUock, Pa. IVAN TORNiC, U. porotnik, P. O. Box 522, Fore.t City, Pa. ———o—^^ t- . Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7 Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Po^or! Vsaka postaja društva sv. Barbare ▼ Forest City, Pa. naj izvoli pri redni seji v mesecu juniju delagata za konvencijo, ktera bode 12. septembra t. 1. ASESMENT. kateri jc za plačati 5. jui.ija 1910 I. Razred. Mo/lii o.Melek f>0o. >.n I»oli;i-ko pr^li>airti:o |h..1- poro, torej vsak član plači po jeder; dolar. II. Razred Ž< nski old-tek. vsaka članica plača po III. Razred Otročji vd-Ielek. \sak član pla«'-a jm» !«;.-_ NAZNANILO UMRLIH ČLANOV. Ccrt. -t. 2H»:i Jožef Štibernik. star 24 let. umrl dne 2. marca 1910. u-% ; zr««k smrti: vstreljon. član ixi-laj<- št. 17 v Rrougiiton, Pa. Ctrl. ši. 714 F raj; k ll/ibar. >t::r 27 1 •:. umrl dne IU. u.arta 1910. nzrok • <11 :rt; ].onsrt-čen. član p-^taj- št. IS v Fleming. K . (Vrt. -t. 4C-"»2 Ivan Miheh'i«'-. >tar l»-t. :n:r! ■!::.■ 20. n.arca l!»10. u-jzrek I t. umrl dne 4. aprila 1910.. u-iziok -n rti: ponsrečen. vlan po>tajje -t 3o \ Eveleth, Minn. Cert. št. ."» J10. nzrok smrti: Ifuptui - kidney, član posiaje -t. 1 v Forest C:tv. Pa. Cert. šr. 22S9 John Sveto, -tar 4 let. A-i^usi Kobal, star o7 let. Maks K,"reči«-, star 4.1 !■•:. Anto Pajia/, -tar 19 i t. Peter Stoft. star o2 !» t. Valcnti'i K« drič /..;.. ; ..ii>topi!. K po.-.aji št. 7 v I.a Salle. III. Valentiii Tr : -tar 2-'» let. Mihael M<»-j zaro, sttir 27 let, Hudo!t' Ha: ti, star .'50 let. K postaji št. 14 v Rlm-kton. Ala. Alojz P»izjak. -tar 27 h-:. K postaji št. 19 v Bridgeport. Ohio. Georire Tatalovič. >tar 25 let. K postaji št. 20 v Claridue. Pa. Mihael P»art« 'ič. >tar 25 1< r. K postaji -t. 2S v South Lorain. Ohio. Em >t Dorselmer. >tar 42 let. K postaji št. 20 v Rock Sprimrs Wyo. Josip S.-dej. star 2S let. Mihael i Šuštnr. star let. Filip Vovk. >tar ? let. K postaji št. v Eveleth. Minil. Anton Sloboduik. -tar 21 let. Jakob 1 Kaplja, star 24 let. Frank Do!ei:c, -:ar :>:> h-t. K postaji št. 31 v Calumet. Mich. Jo/ f Čampa. >tar 18 let, John Prosto-| vi«-, -tar 30 let, Jožef Panian. >tai 24 lt. Frank Siimrak. star 29 let. K postaji št. ,'!2 v Braddock. Pa. Frank Pirnat. star 32 h-t. K postaji št. 35 v Ralphton. Pa. Frank Zakšek, .-tar 21 let. K iHistaji št. 3S v Charleston. W. \*a. Frank Grajerski. star 27 let. K postaji"Št. 41 v MuIIkmtv, Kans. Št< fan Topolovšek, star 2:"> l-t. K posta?i št. 42 v Winterrpiarfers. Utah. Joset" Brečko, star 26 let. Mikati Majcen, star 30 let. Ivan Supan, star :)1 let. K postaji št. 4:i v Dodson. Mil. John Adam. -tar 37 let. K postaji št. 52 v Aldri.lg?, Mont. Frank Andolšek, star 24 Ier. Jožef j Rus. star 44 let. K postaji št. 53 v Pleasant Valley. Pa. Marko Šjanec. -tar 2'I let. K postaji št. 5S v Cbisholm, Minn. Pavel Kladnik. star 32 let. Frank Padla ga r, star 24 let. IZ postaji št. 02 v Mc Kin ley, Minn. Alojz Korošec, star 25 let. Karol Kovačie, star 31 let. Z bratskim pozdravom IVAN TELBAN, glavni tajnik. Bacil zgovornosti. {#' Damir Feigel. »»•» J T ^ "Veš kaj, Ivan, moj sosed tu nad mano mi nič ne ugaja. Vse ne more biti v redu. Oseba sama, njeno opravilo, vse se mi zdi nekam sumljivo. Toda pij, Ivan! To je pristen teran, poslala mi ga je moja hči, ki je na Krasu poročena, par steklenic za god. Le pij ga, saj me itak le redkokdaj obiščeš!" Peter Rožnik, finančni stražnik v pokoju in že deset let vdovec, je na-točil kozarca. Dasi si je sam privoščil le ob izvanreduih prilikah ko-zares hčerinega vina, ni štedil v tem slučaju steklenic in je pogoščal svojega starega prijatelja z najboljšim, kar je imel v svoji mesečni sobi. In zakaj bi ga tudi ne bil? Njuna očeta bila »oseda, skupaj sta trgala hlače po šolskih klopeh, skupaj služila vojake in čez dolgo, dolgo let ju je pripeljala usoda zopet skupaj, da lahko skupno preživeta par let prist uženega pokoja. "Kaj hočeš, leta so le leta in moja starost je že precej veliko breme, katero mi otežkočuje hojo po tako strmih stopnjieah. kakorsne so v tej hiši. In še v drugem nadstropju stanuješ. Toda to vinee gre pa res po žilah. Tvoja lwi zasluži, da izprazneva ta kozarec na njeno zdravje. Ivan Petelin. r. kr. redar v pokoju, še ni pil tako dobre kapljice! Ali nisi prej omenil svojega soseda? Kaj neki je vzbudilo tvoj sum?" "Že mesec dni ga opazujem in z vsakim dnevom se mi utrjuje bolj in bolj prepričanje, da bo pričela v naši ulici in sicer v tej hiši. v trejem nadstropju presenetljiva afera, ki bo dajala mesec in mesece gradiva najo boleznijo in kmalu je zavladal v sodni dvorani despotični in mogočni "bacilus eloquentiae". ki si je podjarmil neopazno najprej sodnika, potem državno-pravčlnega funkcijonarja. zapisnikarja, odvetnika, sodnega slugo, x*epor-terje raznih listov in galerijo. Vse je govorilo dolge govore, celo navzoče občinstvo se je udeleževalo s svojimi izvajanji te zanimive obravnave, ki je trajala š?st dni. Tretji dan so bili poklicani izvedenci: dva zdravnika in dva profesorja naravoslovja. da izjavijo, če je "bacilus eloquentiae" psovka. Polovica sodnih izvedencev je bila aa to, polovica proti, vsi štirje pa so dokaizali svoje mnenje s temeljitimi ure in ure trajajočimi znanstvenimi predavanji. Sodnik je naprosil vsled tega mnenj? medic, fakultete, ki pa zopet ni vedela ničesar povedati o tem njej še neznanem bacilu. Vseučilišče je odposlalo k obravnavi slednjič svojega najboljSega bakterijologa, ki si je tolmačil v dalj- Sem govoril'•'be^diei "bacilus elo- <. : t . qnentiae" za psovko. Na podlagi te konečne izjave sta bila obsojena Strganšček in Rožnik na 20 kron globe, troški cele obravnave so pa narastli na. "2000 kron. O-meniti je treba, da ni zahtevalo občinstvo za svoje govore nobene odškodnine. zato so pa tudi bili troški primeroma majhni. [ Iz sodne dvorane se je pa razširila 'zgovornost po celem mestu. Vsak bol-jnik je otroval svojo sosedseino z ne-: izogibnimi bacili. Vse je govorilo. Iz-vosčeki na vogalu so imeli nred sabo ; naudušene govore o bodočnosti svoje 'obrti, dekle s škafom na glavi so i strastno zagovarjale lepoto dragon-j ske, topuičarske in lovske uniforme, v gostilnah in kavarnah je pa sledil j :^ovor govoru, razni govorniki so re-1 šavali domovino, izpodbijali novo I davčno reformo, povzdigovali letalne stroje, protestovali pi-oti novemu žen-; skem-u gibanju, ako ni bilo žensk zraven, celo ogerska kriza si je pridobila j vnetih zagovornikov in strastnih na-sprotnikov. Kakor da 'bi trenil, je vzrastlo v | mestu sedem novih ženskih društev, ki so imeli skoraj vsak večer odboro-, vo sejo, vsaj enkrat na teden pa iz-; vanreden občni zbor. Ženske so nam-! reč še največ trpele in hipne napade j se je dalo tako izborilo olajšati v ka-i ki klubovi se.fi ali pa pri občnem zbo-| m. Strganščekova gospodinja je po-| stala celo predsednica novega društva "Slovenska sufrage-tka". ! Ži vela je pa v mestu vendar-le ose-: ba. katero so novi bacili zaman napa-' dali in ta oseba sem bil — jaz. Osvobodil sem se vsakega vpliva teh pod-ijetnib bacilov. — Moja gospodinja je imela namreč gluhonemega sina. Vsako jutro sem vbrizgnil kapljico njc-* go ve krvi pod svoj jezik in ni mi se bilo bati okuženja. V ušesih sem pa nosil debelo vato. i V najkrajšem času se je osnoval začasni odbor, ki me je hotel kaizati govorečemu občinstvu kot rariteto proti vstopnini. Meni se je obljubilo velike odškodnino. Skoraj bi se bil vdal dol-jgnm in dobro utemeljenim prošnjatr začasnega odbora te nove akcijsk< družbe, da mi ni prekrižala usoda vseh računov. ; Moja živa lekarna, gluhonemi sir moje gospodinje je postajal od dne dc dne bledejši in malokrvnejši. Čim ve čja nevarnost mi je namreč grozila tem več kapljic sem uporabljal, do kler mi ni začel "moj zalagatelj stav kali. Prišel je dan, ko ga nisem ve< našel doma. Šel je obiskati rnojegt krojača in bi trotov, da ga ne pojden iskati v levovo žrelo. Posljpdice so se koj pojavile. Zve čer je bil prijateljski sestanek "pr zlatem Jelenu". Govoril sem tudi jaz To so se čudili moji prijatelji ir znanci, to so se jezili odborniki novega akcijskega podjetja. Poldrag« uro je trajal napad. Ko sem se umi ril, sta mi čestitala dva prijatelja eden je bil meni dolžan manjšo svoto ■ drugemu sem imel pa jaz vrniti ve čjo svoto. —Takih čestitk nisem mo gel vpoštevati. ker sta bila oba pre več interesovana na tem. da me ohranita pri dobri volji. Ostala družba j< pa bila bolj odkritosrčna in me j( vrgla na cesto, kjer me je pobral na takar, povedal mi v daljšem govori moj račun ter me spremil za 10 v napitnine par korakov. Potrt, okužen z neozdravjivo bo leznijo sem prišel domov. V kuhinji 'sem dobil begunca. Pozabi! sem popol-'noma, da imam pred sabo gluhonemega reveža, prevzela me je zopet bole-'zen in govoril sem o požrtvovalnosti i navajal razne vzglede iz občue zgo-dovitie; kako je dal ta ali oni cek življenje- za svojega prijatelja, znanca, dobrotnika, dokler se me ni kai ! naenkrat oklenil nemi mladenič okrog i pasu. zaplesal po kuhinji ob II. uri po noči poskočno polko z mano in izustil skoraj neverjetne besede: "Rešen sem! Sedaj lahko govorim! j Vi ste moj rešitelj!" j In solza, debela kakor lešnik se je I zavalila po mojem licu. Naj je tudi o-kužil bacil celo mesto, naj je zastrupil : tudi mene. eno dobro delo je pa ven-i dar-le storil in radi tega dobrega dela se mu je lahko izpre^ledalo vse prejšnje zločine. Ozdravil je gluhonemega. zato: Slava tebi, bacilus eloquentiae ! I : Poslednji izogib. ' 0 V vojskah francoskega kralja Ka-i rola VIL proti Angležem v letu 145G. j so si Angleži prilastili vse luk? in trdnjave. Ivarol se je v onem času mii-I dil v Bourges in igral na kocke s svojim blagajnikom, markijem pl. , Giac. Osoda je hotela, da je to igro motil vstopivši častnik in sporočil, da je ostanek poražene armade pod poveljstvom Con ne table prestopil v sovražni tabor. Taka vest bi gotovo vsa-cega drugega vladarja presenetila, to- ■ da laW:onušIjeni Karol se je smejal in i rekel proti blagajniku: "Giac. ali ni 5 to dober dovtip?" fjiac je odgovoril: "Sire, nesreča j je* objednem sreča za blagajno, voja- ški so imeli terjati svoj zasH blagajna je prazna." Kmalu na to je prišel ConnetamB grof Richmont; prišel je zato, da bS kralju oddal svoj meč in se zahvalil za svoje zaupno mesto; kralj ga je namreč pustil na cedilu, ker mu ni doposlal obljubljene plače. Štiri mesece je zaman na to čakal; vojni oddelki so se konečno odločili, da brez pla-■ če ne služijo več in so kljub njegovej : prošnji in obljubi stopili v službo so-: vražnika. Ta nesreča pa se ne bi pri-, perila, ako bi kralj ostal mož beseda Iin poslal obljubljeni denar. Razjarjen je kralj skočil kvišku- in rek i: "Kaj? Jaz nisem odposlal denarja? Giac. kam pa je denar šel?" "Sire." je ta odgovoril, "stotisoo tolarjev sem izplačal za izgubljeno stavo, kiero je veličanstvo zgubilo sproti plemiču d'Ange, ostalo svoto ! sem pa vporabil za konje, ktere so na vaše povelj sem pripeljali iz Burgun-, da." • " Denarje ste torej uporabili za stave in za konje!" je jezno rek i Connetable. "Res izvrstni blagajnik [ste vi!" Na prigovarjanje kralja je Conne-i table ostal v službi, toda le pod po-! goji. "Kot Connetable Francije'., je re-I kel kralju, "mi je izročena največja (pravna moč nad vsemi pokrajinami in ravno tako nad mestom Bourges in .okolico. Dovolite mi toraj Sire, da J futli nporabitn_ meni pripadajočo pra-! vico iu prosim, da se meni vsakdo .Oaka.pokori kakor vam." Kralj pa se je bal za Giaca. poseb-( no ker je vede1, da ga Connetable J sovraži, zato je rekel: "Da. naj bodo tako. toia pod pogojem, da mi jam-! čite za alavo markiza Giac." "Da, odogovoren sem za njegovo i življenje, Sire." je odgovoril Connetable, po teh besedah pa se je obrnil proti markizu in rekel: "Gospod markiz, vi ste moj jetnik!" V onih časih niso ime1! dolgotrajne pravde. Se oni večer je prišel v ječo, ► kjer je bil marki zaprt, župan me-;sta Boursres in dva svetovalca, ter so . cm prebrali sodbo, ktera se je gla-. sila, da je markiz Giac kriv goljufije uporabe kraljevega zaklada in s tem činom postal veleiz lajalec in zato je določena smrtna kazen z mečem. , Ker pa je Connetable kralju obljubil, .1 Ja bode skrbel za življnje markiza, spremeni obsodbo in sicer mora mar-. kiz drugo jutro pred solnčnim vzhodom na ;avnem trgu v Bourges1 a . mečem odsekati glavo k smrti obsoje-, j nemu morilcu. ! Ko je markiz čul obsodbo, je od je-i ze zaupil- V srednjem veku je bil ra-; bel j najbolj zasramovan človek in [ ' vsakdo se ga je izogibal, zato si je | prebrisani Connetable izumil to kazen ! i proti markizu. J Četrti dan junija 14>>6 ob jutranji .' zariji je bil ves trg mesta Bourges 'napolnjen zvedavih ljudi, oddelek vo-jakov je napravil krog prizorišča. . I Znano je bilo. da se to pot vporabi . jizvanredni izgled pravice, in da bode . i markiz Giac, kterega ljudstvo ni Iju-I bilo. a moralo ga spoštovati, za po-, koro. ker je kriv veleizdaje, izvršiti , i delo krvnika. Ljudstvo je moralo napraviti pro-[ stor. da je zamogel skozi iti oddelek vojakov in to proti osodepolnemu-tkrogu: v sredi je bilo opaziti voz, ! na kterem je stal krvnik, poleg njega pa zelo prepaden mož, kteri je bil k . smrti obsojen. Za vozom je korakal i.duhovnik, poleg njega pa mož bledega lica, njegova baja je bila trdna in ponosna. Obleka je bila bogato se zlatom obšita in kazala, da je bil nositelj j visok dostojanstvenik. Markiz Giac je bil to. . j Objednem pa je na moriscm čakafc petorica sodnikov, na mizi pred njimi pa ležal zavoj spisov. Tišina;' j® ! vladala povsodi. j j Duhovnik je pristopil k obsojencu in kratek čas molil ž njim. poten i ga , je dovedel na o«odepolni stol. P< dem pa je najstarejši sodnik prebral /sodbo, najpreje morilcu, potem pa^ pl. Giac. Obsodba zadnjega je končalžrgd i besedami: "Gospod Artur Kaifl i markiz Giac, ali hočete s svojim lasV noročnim podpisom prositi kraljevo^ milost in potrditi smrtno obsodbo?" "Ne!" je odoločno odgovoril markiz. "Potem se pa imate "podvreči vam f naloženi pokori, da prevzamete posel rabelja," je končal sodnik in dal z roko znamenje rabelju, kteri je izpod plašča izvlekel meč in ga izročil markizu. Po kratkem odmoru je markiz prijel za meč. roka mu je bila trda, a v ! obraz je bil zelo bleL Meč je prijel z levico — ljudstvo je vsled strahu zaupilo — a v trenutka si je desno roko odsekal. Potem je dal rabelju meč nazaj ter se obrnil proti sodnikom: "Pojdite, gospodje in povejts : Connetablu. da markiz Giac nema roke. da bi zarrogel prevzeti posel rabelja." Dalje ni mogel govoriti, vsled pre-; obilega krvavenja je postal nezavesten in padel na tla. t Zrn vsebino tajik oglasov ni odgo-f iaraa ai mprunKtom M aradr itv ^^ Prijateljici. Spisal C. Golar. "I, kje jc jia vendar Brigita?" je prašal boter Boštjan mičuo in prijazno deklico, zagorelih in kot jabolko gladkih lic, v belem predpasniku in rožasti ruti na glavi. Pritekla j« iz -vasi in se ustavila na klancu, j odkoder je srečala svo- 1 jo prijateljico. "Ah, Brigita, ai greš zvečer z menoj f Saj veš, kam pojdem ? V mesto po vino za jutri. Gotovo pridejo jutri s vat je." "Kako si srečna, Marička." je vzkliknia Brigita. "Ali, ti nevesta," je dejala in sklenila roke! Bila je nekoliko večja od prijateljice in močnejša. Obraza jc bila širokega, in njrvne oči so se zdele, kakor bi gorelo iz njih žareče oglje. ""Kako si srečna! To se ti dobro pjodi! Povej mi, ali imaš zelo rada Pavla?" Marička se je v odgovor zasrucja- , la in potem objela svojo prijateljico. : Že je hotela odgovoriti, kako zelo in | silno ljubi svojega Pavla, a samo ro- | ■ke je stisnila potem kakor v isrčen ob- J jem ter st ropotala. In rekla je po sili hladno in m zdolgočaseno: "A'h, kaj bo to! Pavle, 110. tudi ti boš še lahko dobila ženina in tudi boljše-a." "Misliš, Marička?" "Zakaj ne bi mislila? A zvečer, J saj pojdeš z menoj ? Skoro me bo Strnil." "Ne vem," je Briirita malomarno odgovorila, "ne vem, zdi se mi. da ne bom utegnila. Ali greš pozno?" "Po omariji. pojdi še ti! mogoče erečave kakšnega zalega fanta." Brigita je odmajala z glavo, in neka misel, ki se ji je zajedla v srce, ni šla več iz njenega spomina. "Zakaj si pa danes tako pusta?" jo je ie prašala Marička. "Tako si čudna, kaj pa ti je?" "Nič! Glava me boli in slabo sem 1 epala." Prijateljici sta sc ločili. Brigita je i ostala pri potoku, in misel, nova in J - tajna misel, ni šla iz njenega srca. fikoro si ni mo dela okrog iratu ter po prsih. (Sedela je v svoji kamrici in ves čas ]>ela in prcgfl&da- ! inla spominke v skrinji, ki jih ji j? lal Pavle, nekaj že pred dvemi leti. Tako je čakala do večera. A prla že dolgo več ni, pač pa so ji solze tekle čez obraz, in tih, zadušen jok ji ie. sili! iz grla. Pavla ni bilo v svate. "Ti. kje pa hodi tvoj Pavle?" jo! je jezno prašmJ oče. "Povej mu. naj Irugič rajši ne govori, da pride. Ivaj imamo drugega kakor sramoto?" " Jaiz sama ne vem, zakaj ga ni. rako sveto mi je obljubil. Morda je i>olan." "'Kje bolan? Prej se je peljal skozi is«, ves v pušeljeih. Marička je zajokala šc huje, 111 ' nato vsa v soilzah odhit'la 11a vrt, da 4 tain sredi zelenja in v večernem hladu razbistri um in razjasni oči in , -rcc. Ni si mogla dopove,lati in ni moga. verjeti, da Pavla ni ibilo. A; vseeno — kako trda in neusmiljena ; ■;c ji jo zdela resnica! A zakaj ga ni , Ijilo? Mogoče« pa je pozabid, ali pa so | liili nujni posli, morda — Ni videla in mogla najti vzroka, j Blodila je kasno v noč po vrtu, in potem vsa trudna, zbegana in nemir- j ua poiskala svojo posteljo, a spanja 1 in pokoja ni našla do zgjlnjega jutra. A ko je usnula, je stopil Pave-l pred-njo in -se ji smejal porogljivo: "Ila - ha - ha, ali si videla naše-! Lra petelina f Davi je šel na božjo pot. i Na!" I11 Pavel je potegnil petelina iz že- j pa, in glej. petelin se je tudi smejal in potem rekel Marički: "Marička, ali naj pridem k tebi! v svate?" Zgrozila sc je in za drli tel a. "O ne, ne, beži, boži od mene!"! "Ali me res nočeš? Ai nisem korenjak?" I11 glej, ko ga Marička pogleda natančneje, vidi, da ima Pavlovo glavo. "Pavel, Pavel," jc> zaklicala in se abudila. I11 ko je vstala ter stopila na prag, je Pavel že šel s konji na polje. Žvižgal jc, iti nato sc je zaslišal pogovor: "Bog daj, boter Boštjan. Ali ste že vstali?" " Kakor vidiš, gospod Pavle, sem vstal," je glasil nejevoljni odgovor sosedov. "Oho, zakaj mi pa pravite "gospod?" "Ali nisi, ali se ne delaš? Naša kmečka dekleta ti niso več všeč, in začel si se ozirati po gosposkih." "Kdo pa to pravi , boter Bošt-jan?" "Kdor ve to stvar. Kje si pa svatov«! včeraj-? Ali nisi pozabil na ubogo Maričko?" "Boter, tega pa vi ne veste!" Hitro je pognal konja in se v diru odpeljal iz vasi. In Brigita se je začela ogibati Ma-ričke. je več> ibilo k potoku, in ako jo je zagledala od daJeč, se ji je i umaknila s pota. j In potem se je zgodilo, da je nekega večera zaslišala Pavla v pogo-! voru z Brigito. Stala sta konec sked-I nja, in, kakor se je zdelo, se zelo prisrčno obj«nala. "Pavel," je šepetali Brigita. "Pa-j vel, ali si res pozabil na njo? In zdaj imaš rad samo mene?" f "(Samo trm jaz tvoja družica, a zdaj boš ti noja. Saj prideš?" " Ne vem. Zdi se mi, da nisi lepo •avnala z menoj." "Oj, niti črlmila nisem ničesar. Pa-pel je dejal, .da si se ga naveličala." j '' Ni mogoče! Sicer pa je zdaj vse-;no." "Marička, ne bodi liuda name! Jaz nisem kriva!" "Gotovo nisem huda, le bodi srečna t njim, mene je zdaj minilo vse. Mladost in veselje." "Ni res, saj si tako lepa!" Brigita se jc zasmejala, saj je bila j nevesta, 111 je odšla. Vsa je bila v rde-rem, vsa v rožasti obleki. Zlati uhani se ji svetili v ušesih in vsa je rdela in kipela zdravje in sreče. Zenitovanje je bilo zelo veselo, a Maričke ni bilo zraven. Govorili so, da je bolna. In re^"— o Veliki noči so jo pokopali. firozen prizor. Amerikar.ski častnik, kteri je bil v vojski proti Mehiki ujet, 11a muli zvezan in poslan v notr"deželo, je pripovedoval nastopni grozni prizor. Istemu oddelku, v kterem je bil častnik, se je pridružila tudi meksi-kanska družina. Dan je bil vroč in zato so opoludne počivali v gozdu, i Častnika in sovjetnike so vrgli na j zemJjo in jih zvezali, da se niso za- \ mogli ganoti. -Ne daleč od nas — je | pripovedoval častnik — sem opazil dve viseči mrežnici in to pod palmami; v teh (mrežnicah so počivale mlade deklice in spale. Jedna noga speče deklice je visela čez rob mrežnice. Njena glava je počivala na svileni blazini, kita črnih las se je odvila in lasje so viseli skoraj do tal. Palme so bile v vejevji zaraščene z drugim osatom. Moja pozornost pa je bila osredotočena na lepo spečo ' deklico in nekaj rujavega v osa tu. Opazil sem v vejevju: premikanje in lahen ropot. Ko sem še bolj pozorno gledal, opazil sem na moje začudenje v vejevji zvito veliko kačo. Vedno 'bolj navzdol s? je pomikala, sedaj je svojo glavo privzdignila in to ravno nad mrežni-eo. Sedaj sem opazil tudi čepico na glavi grozne "živali in spoznal sem, da je ta strašna žival — kača Cobra de Cabcllo. Tako je kača nekaj časa mirovala, a nje glava je bila komaj dva čevlja oddaljena od glave speče deklwe. Zopet se je .pričela počasi počasi pomikati, iz nje gobca je bilo čuti lahno sikanje; čepica na njenej glavi se je stegnila in grozen je bil prizor te golazni. Sem in tje je pokazala svoje 'bele zobe. Vse to s#m videl. ali pomogati si nisem mogel. Moja duša je bila tako vjeta- kakor moje telo, ako bi tudi prost bil bi ne zamo-grl pomagati dekletu. Vedel sem. da njena edina rešitev je tihota in smrtni mir. Mogoče ne bode kača pičila, ako jo nihče ne draži. Sedaj se je deklica premaknila! Sedaj bode gotovo grozovita kača na njo planila. Ne, : še ne! Deklica je zopet mirovala. Sedaj se trese--mrežnica se stres?. — Sedaj je počil strel, kača je glavo nazaj potegnila, odvila se raz vej in padla na tla. kjer a? je s smrtjo borila. Deklice so prestrašene poskakale iz mrežnic — rtekle ste v poslednjem NAZNANILO. Kedor hoče piti naravno in pristno DOMAČE VINO, iaj se oglasi pri meni. Jaz ga pro-lajam po $1.00 gallon. Oglasite se >ri: Frank Čech, L703 So. Center Ave., Chicago, 111. j _(31-5—30-6) I POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino po-ravljam vsg rojake in rojakinje ši-■om Amerike, znance in prijatelje v )akville, Colo., posebno mojega so-iroga in naše sorodnike v Pueblo, rolo., in kličem vsem skupaj: Na vedo svidenje! New York, 28. vel. travna, 1910. Josipina Bajuk. v je je FRAN GRAD? Doma je iz Dola pri Ljubljani. Pred 13 meseci je bil pri meni na stanu in hrani ter mi ostal dolžan $97.20. Slišal sem pa, da se sedaj nahaja nekje v Milwaukee, Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, naj mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Frank Šjan, Box 723, Eveleth, Minn. NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare štev. S J. S. K. J. v La Salle. 111.. se 11a-:nanja. da bode dne 12. junija redna nesečna seja. Pri tej seji razprav-jalo se bode o mnogih važnih stva-eh, zato se poživlja vse cenjene čla-ic. di*se iste gotovo tudi udeleže. Objednem opominjam vse one čla-ie, kteri že dalje časa dolgujejo, da »oravnajo svoj dolg, ker inače se bole z njimi postopalo natanko glasom Iruštvenih pravil. Ravnotako o{>ozo-im člane, klerim potečejo potili liti prihodnji mesec, da pošljejo določno svo t o za podaljšanje potnega lita na mene. Ce koji član prinese osobno svoj lolg meni 111 me slučajno ne najde j loma. naj gre k predsedniku nadzor-icga odbora bratu Mat. llriberniku. j 117 Main St., La Salle, 111., kteri QU bode potrdil prejeti denar. I pam, da ne bodo treba več opo-ninjati, ker vsak član sam ve, kaj m a storiti. iS pozdravom Jos. Medic, tajnik, Crosct St.. f,a Salle. 111. ! v je je rojak ALOJZIJ EG ART"? Doma je pri Bohinju na Gorenjskem, j iPred 8 meseci je bil tu pri meni ter i mi pustil njegov ček od Fuel Co., da iztirjam denar. Prosim ga, da se mi javi prej ko mogoče. Frank Šjan, Box 725, Eveleth, Minn. NAZNANILO. Članom slov. mlad. podp. društva 'Nade" v Sheboygan, Wis., se naznanja.. da društvo zboruje vsako Irugo nedeljo v mesecu. Pri redni seji v mesecu mareiju so bili izvoljeni dedeči uradniki: Predsednik Fran Soran, podpredsednik Martin Pri.T.e, ujnik Anton lic. podtajnik Ivan Fa-e, načelnik Pavel Valentinčie, podia čelnik Ivan Radovan. Objednem se naznanja, da priredi Iruštvo dne 19. junija izlet (Picnic) r Waldsehleisen Parku in tem potom rabimo k mnogobrojni udeležbi. Pozdrav vsem društvenikom ter ustalim rojakom in rojakinjam. Fran Zoran, predsednik. (31-3—2-6) ---- • - NA PRODAJ. Enonadstropna hiša z velikim vrtom, poleg tega velik svinjak in obokan hlev za 15 do 20 glav živine je na prodaj v Kandiji pri Novem Mestu. Ravno tam se pa tudi proda več parcel prostora za stavbišča na jako lepem, zračnem kraju. Te par-eele leže ob cesti proti Šmihelu. Prihodnje leto se ima graditi železnica in vsled tega je posestvo nakupu jako priporočljivo. Proda se pa vse skupaj ali pa vee strankam. Kteri želi podrobnosti, naj se obrne na upravništvo "Glasa Naroda", kjer mu bode vse pojasnjeno. (3i v t 13-5—13-6) gigiiligigiiKiCasaHliiliiliiP POZOR ! Ne kupujte farme ali zemljišča za farme, dokler ne veste, kaka prilika se vam nudi za pričetek svojega lastnega gospodarstva z malim denarjem v slovenski gospodarski koloniji v bližini mesta Ashlanda. — Pišite po informacije, ako si mislite nabaviti farmo, sedaj, kasneje, ali pa nikdar. Pišite še dane», pišite vsi. Adresujte: The JAMES W. GOOD COMPANY. Dept. 57. Ashland, Wise. 'gill & jlMlHlžil? jlKlHlsB SLOVENCI IH SLOVENKE, NA-ROČAJTE S£ NA "GLAS NARO DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJ AT§ts*o- Amerikanska črta [preje bratje Cosulich] # Najpripravnejša in najcenejša parobrodna Srta za Slovence in Hrvate. Novi -parnik na dva vijaka "Martha Washington". » Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reka Cene vožnih listov iz New Torka u DL razred m im Val f pod al naveden; novi parobro- TESTA........-...................................f35.C0 di na dva vijaka imajo brez- LJUBLJANI!..............................................3&60 iiftni brzojav: _____^ REKE....................................................38.90 ALIOS, LAUBA, ZAGREBA..............................................3« 20 MABTHHA WABIirNGTOH ^ 4 t>t rxTTf A O««« KABLOVCA...................................— 3® 25 * ARGENTINA. OCEANIA. ^ RA™H> ** - TRSTA all BKKH____.................. WMUM^6&.00i GQjg 1 MB. JANKO PLEŠKO se mudi v državi Illinois, kjer bode rojake obiskal. — Kakor v prejšnjih letih, tako je tndi sedaj pooblaščen nabirati naročnino za lista "Glas Naroda" in "Hrvatski Svijet". Uverjeni smo, da ga bodo rojaki radi sprejeli in da mn bodo šli ravno tako na roko, kakor v prejšnjih letih. Onim , pa, ktere obišče morda v prvič, ga kar najtoplejše priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". POZOR ROJAKI I Priporočam rojakom dobro, naravno vino, Concord galono po 50^, Ca- ( tawba po 75ošlje;o denar, oziro- hi ; W ma Money Ordei] j S; Spoštovanjem — Jjf Nik. Radovich, 594 Verno at St., San Francisco, Cat. ^ Rojakom v Ohio na znanje. Naš stalni in rojakom v Ameriki deloma dobro poznani potnik in zastopnik naših listov, Avstr. Slovensko Rg|j Bol. Pod. Društvo. Ustanovljeno I 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOR: JOHN BEDENE. I. glavni predsednik. MARTIN OBKZAN, II. glavni predsednik. LEO HROMEIv, glavni tajnik. BLASIUS MOREJ, glavni blagajnik. jVLOIS SLAPSC1IAK, glavni zapisnikar. NADZORNI ODBOR. P0XGRAC JURSCHE. Mineral. Kans. FRANK AUGUST1N, Mineral, Kans. ! £ FRANK STARCIIICH, Frontenac, Kami. GOSPODARSKI ODBOR. FRANK MAUSER. Frontenac, Kans. PETER WIRNSBERGER, Pittsburg, Kans. CHARLES STxVRlXA, Mulberry, Kans. POROTNI ODBOR. JOSEF SVATTO, Carney, Iowa. FRANK PREMK, Cherokee Kans. FRANK SETIIs A, Yale, Kans. Niti eden cent "i ni treba poslati, zadostuje Vaš na?lov in jaz Vam bodem poslal po ekspreso najpopol-nejJo uro ".iDMIllAL" import 1 rano ia ^^S^^B^ts^^^^ Švice, kiera je boljša kakor kaka amerikaa ' ' ' ' - ter da »ste nikjer nc moret , \ W Potom ie le in ne preje založit Jc -i,, s \ -- e^spresu pCt dolarjev in kra^n L^V - . . - : i -ra b<'de \'a-a. < e pa mi najdet yqg^V-^^^^^^^K^^^^w^^tSlsSKKr Potein 1 kupce, poslal Van bodem zastonj eno verižico od $5.0 ^^Pošljite pismo brez denarja na: A. SOKOLiČ, 133 Newark.St' SLOVENCI IN SLOVENKE, NA ROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJ ŠI 8LOVENSE3 DNEVNIK! ! Pozor slovenski farmerji! j Vsled občne zahteve, naročili smo tudi letos večje število pravih domačih j ^ kranjskih kos % i ! V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose bo izdelane ! iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. late i ee pritrdijo na kosišče z rinkeami. Cena I kose je j Oft. F»rl večje] naročltbi znaten popust. V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla in ! pristne "Bergamo" brusilne kamne (osle.) j Cena i garniture klepanja je $1.— 1 brusnega kamna 30c. 5 Kojake opozarjamo da se z naročili j požurijo dokler zaloga na poide. j Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Order. j Slovenic Publishing Co. j 82'Corclondt St., New York, N. Y. Jugoslovanska Katol. JednotaJ fekorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRANK MEBOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. a Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, If joining. Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VI It ANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St.. Lorain, Ohio. IVAN PRTMOŽTČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, IH. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet, tfiehigan. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138. Burdine, Pa. IVAN MERHAR, drugi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. STEFAN PAVLTSlC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. ■-o-- Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St.. \>liet, III ' i-o-- DruStveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. - , KRANJSKE NOVICE. Skrajna malomarnost. — Anton Ritjjo*', je posestnik v Trnju ter ima i obsodilo1 Antona Bergoč na tri dni strogega zapora, njegovo ženo pa oprostilo. Nevaren sunek. — Miha R upnik, tesar iz Ziberš, je dobil v Semrovi gostilni v Blekovi vasi od d -kiven Andreja Slabeta zaušnico. Čez nekoliko čaša je Hupnik Slabeta pred gostilno z nožem v levo stran trebuha sunil, a k sreči* ga le n znatno poškodoval. Obdoiženeo pravi, da je to iz strahu storil, ker je Slalie znan kot nasilen človek. Rupnik bo zato sedel 14 dni v zaj>oru. Rudarska vest. — Pred kratkim se je začelo kopati svinčeno rudo v ni-kdan jem rudniku v Knapovžah j>o<1 sv. Katarino. Že v ].*>. stoletju, ko še ni bila poznana vporaha smodnika, so v Knapovžah delali podzemeljske, š-.1 zdaj ohranjene rove v trdem kren.en- ! skem jx'ščeniku. Zakaj se je rudnik takrat opustil, ni znano. Ker je bil tedanji rudnik le malo pod potokom Ločnica, se ne more misliti, da bi jrh bila voda ovirala. V teh rovih se je našlo tudi še mnogo bogate nesko-pane rude in orodja, iz česar so sklepa. da so bili luteranski rudarji v t času protireformneije pregnani kakor na Tirolskem in Štajerskem tudi tukaj: s tem je bil rudnik zapuščen. Pytern se je še večkrat delalo v tem rudniku* tako leta 1707 in 18-10: kon-! čno so se lota 1893 odpovedale vse rit- i darsk-.- pravice v Knapovžah. Zdaj je I, zopet i z posloval rudarski inženir | Endlicher iz Ljubljane s posredovanjem inženirja Glacsenerja iz Medije pri Zagorju potrebni kapital, da stari rudnik vnovič odpre. Nadjati se je, da bo delo imHlo dobre vs.ppJie ^ in bodo potom belgijski kapitalisti da- ■ 1 li tudi večje svote za mod-rno ured-1. bo tega podjetja v večji meri. Ker na Kranjskem ni dobiti kapitala v. ( industrijalne in posebno ne v rudarske svrlie, moramo le želeti, če že pri- . dejo turi v deželo, da ti niso naši na- j rodni nasprotniki, kakršne so se Nem- , ei še vedno izkazali. Belgijci so fnm- ( coske narodnosti in nam ne Ihi.Io so- j vražni. Njih prihod je le pozdrav- j I jati, ker so bogati in podjetni ljudje, I kateri bodo še mnogo denarja v de- „ Želi naložili V podjetja, ki ne bi ni- j kdar i/, domače inicijativc nastala. j1 Samomor vojaka. Dne 13. maja!' sjufraj -se je ustrelil kletni pešec 27. j M.lkn v Ljubljani s puško v trebuh, j [Vžko ranjenega so spravili v bolnico.!' 1'zrok je baje strah pred kaznijo. PRIMORSKE NOVICE. Sneg je zapadel po lokovških liri- '/ tih na Gorišk: m. Tudi v Bovškega >, »oiočajo o velikem snegu. ,, ŠTAJERSKE NOVICE. Kaplap Sfler, ki je došel iz Ljub-In icga na Dol pri"Hrastniku, je sjxiro- i<" il župniku, da je na potu v — —|i Ameriko. Kot vzrok je bnje navdel in !a je bila to že davna njegova žel'a. i V Stndencah pri Hrastniku je olj-; v tcclil<«ičenoe Sovr? 41etnega fantka s j:: •uiko siurtuuiuci aru o. ^J BALKANSKE NOVICE. Turki proti Grški. Solun. 14. maja. V Rešniji, monastirski vilajet, so priredili Turki shod. na katerem so sklenili resolucijo, da če v štirih dn-h vlada ne pode glede na krečansko vprašanje povoljne izjave, popadejo Turki sami za orožje in odrinejo na las^io p;\st na grško mejo. Grška pred vstajo. Atene, 14. maja. Vladno stališče je omajano. Mlajši ča-:niki se posvetujejo o obnovil vi v<»-jaŠke diktature. Razburjenj," povzroča krščansko vprašanje. Atene, 14. maja. Častniki so vedno bolj razburjeni. Častniški zbor v Larissi je protestiral pri vojnem mi-nisten&tvu zaradi vpnkojitve častnikov. pritožili so se tudi korintski čast-niki. Borbe z biki v Carigradu so ?opot prepovedane. Oblasti so bile najprej dovolile neki družbi, da srne prirejati ( take krvave- boje in že so bili napra- , vili sredi mesta na Taxira-trgu pri-' memo areno. Ko so pa hoteli uvesti j iz Španije bike in bikoborce, se je začela javnost temu protiviti in minister Talaat bej je krvave igre pre-povedal, ker niso v nikakem soglasju 7. domačimi običaji. RAZNOTEROSTI. Lep parček. — Jakob Schneider iz P»e<-ki rshan>ona ob Reni je bil še lansko leto katoliški duhovnik v Braziliji. Kio de Janeiro je pa umrl lani noki Schneidi rjov sorodnik, ki je zapustil precej veliko premoženje. Dotično zapuščino bi mora! duhovnik Schneider deliti s svojimi sorodniki v Kobleneu. Častiti sorodnik v duhovski obleki je pa znal ''lo stvar tako zasukati, da njegovi šorolniki v Kobleneu niso ničesar lobilL Oškodovani so bili za HO.OOO muk. Proti sleparskemu duhovniku 0 sorodniki napravili ovadbo. Iska- 1 so Schnoiderja i>o Braziliji pa ga: liso mogli več dobiti; odkuril jo je I hI Še o pravem času na Dtuiaj. Vr-, rel je proč blagoslovljeno duhovsko r )bleko, ter se kot navaden civilist na- i •ianil v nekem hotelu z mlado žensko, ki jo je vpisal v hotelsko knji-ro kot svojo soprogo. Napravil je )il že Icupno pogodbo za neko vilo j tuna j Dunaja. Dne 23. aprila so se :*_rlnsili v njegovem stanovanju v hodu dunajski detektivi. Toda gospoda elibatorja niso več dobili v gnezdu, i pač pa so zaprli njegovo družico. \cr je pa menda že v zadnjem mese-jl u nosečnosti, so jo oddali v inkvizi-■ijsko bolnišnico deželnega sodišča. >ne 30. aprila so v Kobleneu zaprli . ntli duhovnika. j Prvo židovsko mestno zastopstvo. j re dni so se v Jeruzalemu vršile ■ lopolnilne volitve v mestni svet. V feruzalemu zamore biti izvoljen i »stnim svetovalcem vsak turški po-j anik, ki je dovršil dvajseto l.do, ki 3 oscdnje zemljišča in plačuje naj- i nuje "JO pij as t rov davka. Skupno je ' : vol Lice v. Izvoljena sta .bila dva ■harredanca, trije Žitlje in šele na tem mestu je bil izvoljen kristjan, i i(ije se vesele nad to zmago iti se , adejajo, da bode včino na prihod-iih volitvah, ko se bo volilo drugo ; olovico. Češki vseučiliški profesorji proti ministru Stuergkhu. — Češki vseu-j liiški profesorji so doslej na medna- ; Jnili znanstvenih kongresih dosled- i 0 nastopali kot češki učenjaki, j 1 n kot avstrijski, kar je čisto pra- : ilno, ker ni nobene "avstrijske zna-j osti" temveč le ee.ška. poljska, nem-ca, italijanska itd. To pa ni bilo prav naučnemu ministru grofu j Stuergku in v zadnjem času je izdal oklic avstrijskim univerzam, v katerem pravi, da je dovoljeno univer-• zam vdeleževati se mednarodnih kongresov le tedaj, če odgovarjajo uržavnopraviiim razmeram v Avstriji. z drugimi besedami: minister zahteva. naj nastopajo češki in drugi vseučiliški profesorji' v tujini kot avstrijski in ne kot češki itd. učenjaki. Proti temu odloku se je oglasil odbor društva čeških vseučiliških profesorjev s sledečo izjavo: "Z ozi-rom na odlok ministra za uk in bo-eočastje glede udeležbe visokošolskih profesorjev na mednarodnih j kongresih izraža podpisani odbor prepričanje, da ne gre visokošolske- I mu profesorstvu jemati pravico, da j nastopa na mednarodnih kongresih v skupinah razdeljenih po deželah ali po narodnosti." Podpisana sta bivši rektor praškega češkega vseučilišča dvorni svetnik Goli in profesor Srdi n ko. Čin zblaznele matere. Žena trgovca Andreja v Lipsku je prerezala v odsotnosti svojega moža štirim otrokom in sebi vrat ter z njimi vred umrla. Nesrečna ženska je najbrže zblaznela. Roparski umor v Monakovem. — Krčmarico Katarino Hirrer so dobili neko jutro umorjeno v njeni gostilni. Imela je prebito črepinjo in sicer jo ' je morilec tolkel po glavi z železnim likalnikom. V ustih je imela velik del svojega predpasnika. Denar je ; ves izginil. iS pomočjo policijskih psov so redarji kmalu iztaknili morilca v osolii infanterista Ludvika Hoc-;irerle. ki j? imel uniformo Še krvavo, dasi jo je že očedil. "Sveti Peter" v ječL — Navihan 'slepar je prišel v vasi Zubri na Mora vskem k zelo pobožni, toda babie-. verni vdovi, predstavil se kot "Sveti Peter", ki preskrbuje že sedaj ljudem proti primernemu plačilu dobre se leže v nebesih, ko bo namreč dne 10. maja ob koncu sveta prd ncb.škinii vrati velika grdeča. Vdova je seveda hotela imeti sedež v prvi vrsti. Ta sedež je pa stal SflO K. Vdova je dala na račun 10 K in potolažila "svetnika". da mu izroči drugi dan ostalo svoto. P:i hranilnici so jo pa uradniki vprašali, čemu rabi toliko denarja. ona jim je povedala iti orožniki so drug dan aretovali 'Svetega Petra" ko je prišel k vdovi po d. nar za sedež. "Sveti Peter" je na ta način preskr-bel samemu sobi sedež v ječi. Novo jezero je nastalo na Zg. Avstrijskem. Pri St. Poeltenu se je za-]>eljaio pet hektarov zemlje z gore v potok Jessnitz in ga je zajezilo. Sedaj je potok že tako narasel, da tvori eden kilometer dob.ro jezero, ki se razprostira po vsej dolini 20 metrov na globoko. Hišica nekega drvarja, ki je stala na malem gričku, je popolnoma pod vodo. Napredovanje kmetijstva v vzhodni Sibiriji. Kako napreduje kmetijstvo v vzhodni Sibiriji je razvidno iz uvoza kmetijskih strojev in drugega orodja. Industrija kmetijskih strojev je na Ruskem precej močno razvita in izvozi mno-.o kmetijskega oro Ija in priprav v Sibirijo. Vendar pa samo ruska industrija ne more ugoditi zahtevam, ter zato z vsakim letom nn-pr.-du.je uvoz kmetijskega orodja iz Severne Aherike. Tako je leta 1000 dosgel ta uvoz kmetijskih strojev in orodja vrdnost 18 milijonov rubljev. leta 1007. 20 milijonov rubljev, leta 100S 2(5 milijonov rubljev, a v prvi polovici leta 1009 je presegla ta svo-ta celo 2G milijonov rubljev. Morski roparji. — V Easpisk^m. morju so se pojavili morski roparji. Veliko ladjo ruskega parobrodnega društva "Atanasijev" so napadli morski roparji. Razvil se je krvav > boj, v katerem je bilo mnogo mornarjev ubitih. Ruski mornarji so pod-' legli, nakar so morski roparji oropa»li rusko ladijo. Bjoernsonovoa vdova bode dobivala do smrti ono plačo, ki jo je prejemal umrli Bjoornson. / Kje sta FRAN in TONI HRVATIN f Doma sta iz Starada na Primor- i skem. Pred jednim letom sta sell nahajala v Monongah, W. Va. Pro- ! sini cenjene rojake, če kdo ve. kje j se nahajata, da mi naznani, ali naj se pa mi sama javita. — John iSadkovič, Box 3G, Morley, Colo. [27-5—1-6) v je se nahajajo JOSIP OVSEC. po domače Kovač, FRAN IviOŽUN in GAŠPER BUSKOVIČ? Želim, da se oglasijo pri dobro poznatemu Frank Južnatu. (28-5—1-6) , ( Ali hočete dobiti nekaj pojma 0 ANGLEŠČINI in AMERIŠKE PISAVI? Pišite na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja, angleščino in lepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pilite ša danes! Slovenska koregpondenčna iola, 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland« Ohio. Kje je moj brat IVAN JAKŠAT Doma je iz vasi Vinivrh, fara Semič, in je star 25 let. Pred enim letom mi je pisal iz Gordova Garay, Alaska. Ker pa pozneje nisem več prejel nikakega obvestila, zato sem v skrbeh, če se ni kje ponesrečil. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. Tudi društvo še vedno plačujem za njega in ne vem. je li še živ ali mrtev. — Joseph Jak.ša. 408 Utah St., San Francisco. Cal. (24-5—2-6) Kje je JANEZ V0NČINA. po domače JeronČekf Doma je iz Idrije. Pred dvema letoma je živel v India napolisu. Ind., na 741 Ha ugh St. Kdor ve za njegov naslov, jc prošen. da ga naznani uredništvu Glas Naroda. 82 Cortland t Street New York City. (27-5—1-6) POZOR, ROJAKI! Izginil je iz Clevelanda, O., dne 19 maja FRAN ŠOLRADA. Doma j< iz Podcerkve pri Ložu. Pri meni j< j bil na stanu in hrani in ker je ušel nii je tudi ostal dolžan. Zato pro "sim cenjene rojake, Če kdo ve, kje s< nahaja, da blagovoli naznaniti nje gov naslov uredništvu tega lista, zi kar mu dam $5 nagrade. Poznati g: je lahko po tem. ker ima precejšnjt 'napako v zadržanju. (27-5—1-6) K. Golob. Kje je? Tukaj nas je pet bratov ir iščemo šestega svojega brata JA KOBA NOVAK. Doma je iz Prim čevasi štev. 6, občina Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil i Salida, Colo., in sedaj ne znam* nič, kje se nahaja. Kdor izme« rojakov nam naznani njegov naslov, dobi $10.00 nagrade. Naslo\ pošljite na: Mike Novak. 512 "Wesi Chestnut St., I^adville, Colo. (14-4—14-7) -1_ SLUŽBO IŠČE! Slovenec, star 22 let, s primerili izobrazbo, ter vesČ slovenskega, an Igleškega in nemškega jezika v pisav in govoru, želi primerno službo v sa loonu ali malem uradu. Tozadevne ponudbe naj se opremijo z natančne jmi pojasnili pod naslovom: "Glas Naroda", Cortland t St., New York City 27-31—5) VABILO K DRUGrOLETNEMU IZLETU, kterega priredi slovensko podporno društvo "Orel" št. 90 J. S. K. J. v New Yorku iSP^ na nedeljo dne 12. junija 191C — k — KUMP BROS. HOTEL (Zeleni gozd) Columbia Avenue & Elm Street. Maspeth, L. I. Pričetek ob 11. uri dopoldan. Vstopnina 10c. Kegljanje za dobitke. "VE Rojaki Slovenci iti rojakinje Slovenke! Vdeležite se tega izleta v o-bilnem številu, ker za vsestransko zabavo bode dobro preskrbljeno. ODBOR. Opomba. Vzemi na brooklvnskem (starem) mostu Flushing Avenue (Maspeth) poulično karo, ali na williamsburSkem mostu Grand St. poulično karo in od 34. ter 92. ulice v New Yorku s ferry in potem s Calvary Avenue karo. (28-5—1-6) Kje je ALOJZIJA JANEŽIČ? Doma je iz Grosuplje pri Ljubljani. V Ameriki biva že dve leti in 6 mesecev in sicer z nekim človekom, kteri je pustil v starem kraju seno in sedem otrok. On je bil zidarski mojster in je doma nekje iz Gorenjskega. Kakor sem slišal, sta nekje v Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahajata, da mi naznani, za kar dobi $5.00 nagrade. — John Janežič, 4881 "Washington St./ Denver, Colo. (28-5—1-6) 50.000 knjižici RRPffi ZASTONJ MOŽEM. ilVf .IVIll ^ ■ at i IWaM irik Pl Vsaka knjižica je vredna $10 OO bolnemu človeku . SHH^H .. trpite na kterikoli tajni moški bolezni, želimo, da takoj pišete pn to čudežno : MHmHH knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam ta knjižica pove, kako te na domu tenie- j IHfV.V I JT1H l)ll<> zdravi sifilis ali zastrupljenje krvi, život na >Iabost, zpuba spolne kreposti, revn.a-!■ k J I ft J M 3 ki tuem ah kostobol, organske bolezni, želodec, jetra in bolezni na obistih in v mehurju. ' i MM li ^ ^ li * sem tistim, kteri so se že nasitili in naveličali večnega plačevanja brez vsakega vspeha, - jnnnnMH je ta brezplačna kupilca vredna ttotine dolarjev. Ona v»m tod i po\e, zakaj da trpite in HmmHRmH kako lahko pridete do trdnega zdravja. Tisoče mož je zadebilo nerfektno zdravje, te- »esno mot: in poživljenje potom t« dragocene ki.jižii-e, ki ie zaloca* znanosti in vsebuje stvari, ktere bi moral v«ax človek znati. Zapomnite si, ta knjižica ^ dobi popolaoma lIUbMSiSS^SDHB^BSSI zss|oni' ^li plačamo tudi poštnino. Izpolnite od rezek spodaj in pilite nam-a še danes, u na kar vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jeziku popolnoma zastonj. S POŠLJITE NAM TA ODliEZEK DANES. | Dr. JOS. LISTER & CO., Aus,;7n2 Northwestern Bldg, 22 Fifth Ave., Chicago, 111. i Gospodje: Zanima me ponudba, s kataro nudite Vašo knjižico brezplačno, in prodm, da mi jo pošljete takoj. i Ime........................................................................ 1 __Pošta...............................................Država.............................. NAZNANILO. Vsem bratom in cenjenim prijateljem našega društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Jobns-townu. Pa., in okolici naznanjamo, da obhaja naše društvo dne 29. maj-nika t. L lOletnico svojega obstanka. Da ta dan tembolj proslavimo, priredilo bode društvo velik peknik na farmi Victor E. Faiths v Morellville, Pa. Tem potom najvljudneje vabimo vse cenjene sobrate ter rojake in rojakinje iz Johnstowna, Pa., in okolice, da se polnoštevilno udeležiti , blagovolite. Posebno pa to velja za one brate, ki se nahajajo izven našega mesta, da se potrudijo in nas , na ta znameniti dan obiščejo. Zabavali se bodemo pod okriljem naše za--tave v krasni naravi. Pridi toraj. brat sotrpin premo-( gar, pridi brat, koji se mučiš v tovarni ali v gozdu, ter pozabi težnje tvoaega vsakdanjega truda za par ur, , kar ti gotovo ne bo žal. , Za dobro zabavo, izvrstno godbo. . fino hladno pivo ter izvrsten prigrizek in vsestransko zadostno postrežbo bo skrbel odbor. Vstopnina za gospode je $1.00; gospe in gospodične so vstopnine : proste, otroci tudi prosti in pijača brezplačna. Za obilen poset se priporoča (23-27—5) ODBOR. POSLANO. Spodaj podpisani bi rad zvedel. ::je je moja žena. ker — kolikor mc-i ni znano — še nobene imel nisen-.. . Res pa je. da sem se mislil seznaniti - k. kitu nežnim bitjem, še predno . nam je bilo prorokovano. da bodemo > leteli skozi pogubonosni rej) Halleve-vega kometa. Takoj po rojstvu mojih misli zvedel sem za cenjeno go-spico Frančiško Krpan, stanujočo v Beaverdale. Pa., rojeno pa v Cirkni-ci na Kranjskem. Obljubila mi jej seveda roko. ter me ll«>tela vzeti za ! svojo slabšo polovico. Toda glej na ' sni do! Njej) brat Anton je zvedel lo i:i takoj obelodanil, da sem jaz že oženjen iu da mi je žena ubežala nekaj v Cleveland. \*-!< d tega prosim vse dolgojezič-:;e.'o. kakor tudi one, ki so bili pri moji po;o!;i navzoči ter poznajo mojo. meni nepoznano ženo. naj blagovolijo naznaniti njen naslov, ali se naj mi pa sama javi. Svetoval bi celo, da pride takoj sem. ker sedaj je čas. kajti pri Frančiški Krpan sem pogorel. Jaz sem doma iz Stražišča, občina Žilee. Spoštovanjem Jakob Ivorošee, P. O. Box 195. Dunlo. Pa. (2S-31—5) ' VABILO NA IZLET (PIC NIC), kterega priredi društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. v Conemaugb. Pa., v nedeljo 5. junija 1910 na Woodvalc Heights, Pa., na prostorih g. Ivuštra-. Vstopnina za moške pivo prosto. Dame so vstopnine proste. ' Tem potom vljudno vabimo vse ro-j jake in rojakinje ter vsa sosedna si. društva iz Conemaugh, Pa., in oko-- lice, da se v polnem številu tega iz-'eta udeležiti blagovolijo. Za dobro pijačo, fini prigrizek ter , najboljšo postrežbo skrbel bode v to -vrho izvoljen odbor. Čisti dobiček je namenjen društveni blagajni. Za obilen obisk se priporoča (3x 27&31-5&2-6) ODBOR. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAB NAEODA", NAJVEČJI E» NAJCENEJŠI DNEVNIKI i? « —■—a—-----— 'j |Z f>hOrics 346. E mu PETKOVŠEK, j J? 718-720 Market St., WAL'KEGAN, ILL. C PRODAJA fina »ina, najbolje ijranjete J? f izvi stne smotke—patentov ai>a zdra i & ^ vila- A " i&mi PRODAJA vožne listke vseh prekomor-£ • skib črt. t ? POŠILJA denar v stari kraj xanesljivo I n j? ^^ in pošteno. i b UPRAVLJA vse v notarski posel spada- j K __ječa dela._ __t P —-—---- J h « Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,NcwYcrk. 3____. ■ I I .1 L r Spominjajte so stare domovine in družbe SV, CIRILA IN METODA o---i' j Zahtevajte in kupujte Ciril-Mctcdove smodke in vžigalice Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega b'aga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga t nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi j podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva. | Ciril-Metodove smodke rnzpoSiliamo tudi posameznikom £i'om i Amerike in sicer 50 komadov ta $2.00, ICO kom. za $3.60. fineha- vanske p* 50 komadov za $3.80,100kom. za $7.00 poštnine prosto. » j j Tojasnila dajejo in naroČila sprejemajo glavni zalagatelji za Ameriko:/ i A. AUSENIK & CO. «2 CORTLANDT ST., NLW YORK, N. Y. Pristen i m port i ran \ Cviček in Vipavec je dobiti steklenica 50 ct. Da dom t New Yorkn postavljen. : Fritz Doerrhoefer, 1643 • 2. Ave., med 85. in 86. ulico, New York, N. Y. Plutine CIGARETE Pomislite! Deset cigaret z plutinim koncem izdelane iz dobrota tobaka za 5 ccntmr To je največja vrednost, ktera seje kedaj nudilu > cigaretah Kakovost ktero je bilo mogoče doseči le |jo miscih letiii izkušnje in s pon-očjo velikih tomrii. — Prodajajo ^c povsodi. • Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 8 - Podružnice - - Spi jet, Celovec, Trst - sprejema vio«e nakniUHe« in «« £0. - Spljet, CelOTBG, Trst - r 1 ' koči račun ter je obrestuje po čistih^ [O ill Sarajevo, Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. in Ssrsjevo. - Delniška glavnica - Naš za J^ediqjene države je tvrdka ■ Rezervni fond ■ - - ic 4,ooo.ooo, - - FRANK SAKS^R CO., S3 Cortlandt Street, New York. * ^ aoo.ooo. Vttaaovljena due 16. avgusta 190&, Inkorpor! an n 2 2. aprila 1QOO v držav I Po .na. • sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠF.K, R. F. D. No 1, Coneman^h, Pa. Podpred*ednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa Glavni tajnik: IVAN PAJK. L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICli, P. O. Box 523, Cooemau*h( Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 0, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. naJt. odbora, Box 50S, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadxornik, L. Box 101, Conemangh, Pa. ANTON STRAŽIČAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh. Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dnnlo, Pa. MIHA FX KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIČ, porotnik. P. O. Box 323, Conemangh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemangh, Pa. -o Cenjena društva, oziroma njih uradniki so nljudno proženi pošiljati J Venar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse droge dopise pa na glavnega tajnika. e V hluiajn da opazijo drultvini tajniki pri mese&iDi poročilih, ali j ■ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nem a doma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi . DruttT.ii. flarfl. \m "»LAP NARODA." ——— i IGRALEC. ROMAN. — IZ SPOMINOV MLADENIČA. -o- Ruski spisal F. M. Dostojevski. -o- (Dalje.) Zjutraj j" pravil, da ga bole noge.! veadar se je Jrial dobro in primerno. Qui trenutek mi je hipoma «iuila v j glavo misel, da jd izgubljen. Toda to me i-isto na* briga, tuill sem imel | seli? pred ktatkiui east neziraniti se z ni i s.s Pavlino. Sicer sem že rekel, se je hipoma domislil, "da niste upravi-i oeni staviti mi takih vprašanj, čeravno vas zelo ljubim." "Dovolj!" sem r Scel in vstal. "Jasno mi j;- sedaj ko beli dan, da je tudi m. Pavlini v-»e dobro znano o m—lie t Blanche, da sc pa ne more ločiti od svojega Francoza in da se zato šeta j z m—lie Blanche. Verjemite mi. da bi je nikrtk vpliv ne ptivedcl do tega, da bi se Setalu z m—lie Blanche in da bi m? pismeno prosila, naj pustim barona pri miru. Za tem tiči oni vpliv,. kateremu se uklanja. Vendar pa me je ravno ona nahujskala proti baronu! Vraira, ni ničesar ne razbere*! "Vi pozabljate, da je m—lie Blan- ; eh? generalovo nevesta, dalje da ima . miss Pavlina kot pastorka generalova majane^i bratca in sestrico, rodno de-co generaki. ki .ju je ta blazni človek j polonoma rnnimaril in, kakor se zdi, celo oropal." *'Da, da! Tafco je! Zapustiti o-; troke, poroka in š•• tisti hip bo poroka i. m—lie Blanche. Pavlina ; * i dobi j tudi proste roke, a des Gri- j 4UX. .i; " "Nil, kaj des Grieux____" 41A de« Gricnxu poplačajo dol2:0-! ve; sa.i jc sairo radi tega še tu!" i M||rc< nr vem," jc dejal m. Astlej i H>on;.) ti.imil. ■Pa j s vu:., jaz!" sem izustil raz-Bgen. "'i rdi ona čaka dedščine, ker ! ^Pavlina slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno n K I T^T«^1 ^^q ^ . zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele. B ZDRAVJU ^ JŠo^^ Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih li I , ^ - &o zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti; najsibode možka; ženska ali g1 f te ov^^' 6i otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorerjo povoljne ' 1 --i S^^ia^SfB \tSvte" uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazati v katerih se ozdravljeni BY ? bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje. ItofrrniilK ! A DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O f™"18-! SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED'NEGA POVOLJNEGA I-I ^S^^Vg^^E^ DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA. B f ^^^t^S^v^^vv ^Jo Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, \ ^ fu^ xSt\, ^ temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode naj- |= \ • večjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje. I ! Pridite osebno ali pa pišite na UP The Collins N.Y. Medical Institute ^CT jfis^Sr^^ 140 34th Street, New York City. ; --------- - "^m . aft Vi" ^^^^^^^ - .j^tg^, M » Dr. S. E. HTndman, vrhovni ravnatelj. , |rž a| . arfi"-*^^ Uradne ure so: Vsriki dan od 9 Tiro dopoldan, do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah, in praznikih " 1---- 1 011 ^ nre dopoldan do 1 jxjpoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer. LlJMim III I IIIMIIB m 1 llillilll I || IIB I ■III I ■m« m i ni »mi jemne ure in druge ceremonije? Pojavljajo se. Ekvipažo, sem slišala, :la drže les seigneurs russes! Zapra-rili in pognali so premoženje in hajdi '-a mejo! Je Pmskvaja ž njimi?" "Da. tudi Pavlina Aleksandrovna." "Tudi Francoz? Pa V>m že sama i-idela vse! Aleksej Ivanovič, kaži pot naravnost k njemu! A kako gre tebi t ukaj, dobro ?'' "Tako, tako, Antonida Vasiljev-ia." — "A ti Potapič, re»n temu tepcu, upravitelju, naj mi oikaže udobno stanovanje, lepo io ne visoko zgoraj; tja odnesi tudi takoj reči! Čemu se i'si silijo, da bi nesli ? Kaj lezejo? Kakšni sužnji! Kilo je to s teboj?" ne je zopet ogovorila. "To je mister A-stlej.°" sem dejal. "Kakšen m. Astlej?" "Potovalec, moj dobr-r znanec; po-r.na tudi generala." " Anglež, Kako me vendar motri in stiska zobe! 'Sicer pa mi ugajajo Angleži. Toda vlecite kvišku, naravnost v njihovo stanovanje! Kje stani j-jo?" Babico so ponesli. Jaz sem šel na 'elu po Širokih hotelskih stopnjieah. Naš jx>hod je bil zelo efekten. Vsak. ki sra je slučajno srečal, je postal in ilsdal na vso mo<". Naš hotel slovi kot najboljši in najbolj arL-tokratičen v* mestu. Po stopnicah 111 hodnikih si xopel srečati vedno krasne dame in ponosne Angleže. Marsikdo je poizvedoval o nji pri upravitelju, ki j« liil sam eisto presenečen. Seveda je pojasnil vsakemu poizvedovalen, da jf to mogočna inozemka. un? russe, une i*omtesse, grande dame (Rusinja, gro-finja. visoka dama) in da zavzame one prostore, v kateriii je stanovala pred tednom Ia grande dnchosse de P. (Velika vojvodinja X->ka), Pove-Ijevalna in oblastna zunanjost v 11a-slonjaeu prenaša ne babiee je bila plavili vzrok velikemu ef-ktu. Če je le srečala kak nov obraz, ga je takoj zvedavo motrila 111 me je glasno razpraševala o vseh. Bila je visoka in da si-ni vstajala 7. naslonjača, si vendar «cutil, ^e. si jo pogledal, da je zdo visoke rasli. Ilrliet raven ko deska se 111 opiral na naslonjač. Sivo veliko irlavo. s krepkimi in rezkimi potezami v ebličju, je držala pokon-eu; gledala je malodan? bahavo ter izzivajoče. In videti je bilo, da so njene kretnje in njen pogled naravni. Brez ozira na njenih -petinsedemdeset let je imela 5e precej svež obraz in tudi zobje še niso trpeli. Oblečena je bila v čmo, svileno obleko in imela je belo avbico na glavi. "Silno me zanima ta ženska!" mi je š?pnil poleg mene korakajoči m. Astlej. "Za brzojavke ve," sem si mislil, "des Grieux jej je tudi znan, toda m—He Blanche ji je še malo znana, kakor se mi zdi." Takoj sem to povedal m. Astleju. Jaz, grešni Človek! Komaj je predlo moje prvo začudenje, sem se silno ob veselil udarca, ki ga liki blisku pro-vzroeimo takoj pri generalu. Kakor da me je nekaj ščegetalo in stopal sem naprej nenavadno vesel. Naši so stanovali v tretjem nad-4ito£ S poitovanjem| STEPHEN JAKSE, Coatra Cos ta C«.. Crackett, Callft rala ZA VSEBINO TUJIH OOLASOT NI ODGOVORNO NB UPRAVNI : fiTVO MS UlUCDlildTVO. ».:________- - v - . - . I \ . . . Ne pozabite, da edino jaa žgem BRINJEVE0 iz importiranega brinja. BKINJEVEC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam. DF.0ŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od 4y2 do 10 ali 501 galon. TROPIN JE V£0, galona $2.50. — ' Razpošiljam v sodih kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VINO, galona 50^; v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VINO, galona 75^; v iodih po 50 gaL Priložite naročilu tudi denar. JOHN KRACKER, EUCLID. OHIO, j POZOR RO JAKI! Po dolgem času Be ' zarast las. kakoršne ^^ šo dop«daj na svetu . ^^^^^^^^^^^ krasni brki popol- i noma zrastejo. Reumatize n v rokah nogah in kriiičah v 8 dneh popolnom ozdranim, kurja očesa i bradavice, petne noge in ozebline se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamSim z $500. Pišite po cenik katerega pošljem zastoju. JAKOB VAHČIČ, » ~ Box 6» CLEVELAND. C kani eloTMMfcl ccml. Cene bo eelo nizke, oziraj* m aa bl««o. Mi pošiljamo božična in nevoletna darila direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem1 Pišite dane« po eealk. DERGANCE, WIDET1CH & CO^ 1922 Arapahoe St«, Denver. Colorado HARMONIKE bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo ; trpežno in zanesljivo. V popravo zane ; sljivo vsakdo pošlje, ker sem iz nad 16 ; let tukaj v tem poslu in sedaj v svojeir ; lastnem domu. V popravek vzamem : kranjske kakor vse druge harmonike te i račun im po delu kako^no kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN iWENZEL 1017 E. 62nd Stf.. ClaveUnd, Q Naznanilo. i Vseh šest zvezkov potnega romana j "V padišahovi senci'' je dotiskanih in jih je dobiti pri našem uredništvu za skupno ceno $1.50. — Ker je ta ro-man zelo zanimiv in rojakom, ▼ koli-{kor so ga že čitali, zelo priljubljen, svetujemo onim, ki bi si radi te knjige nabavili, da si jih naroče, dokler jili > imamo še y zalogi. Uredništvo. SLOVENCI IN SLOVENKE, NA ROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK "GLAS NA RODA"! ____ Compapie Generale TiaptMiitt (Francoska parobrodna družba«] --------===== - Direktna črta do Havre, Pariza, Švice Iccmosta h, LjuFijan^ Postit parr.2!': so. "li s^of?'6" i" 8 vij>ka.................34'20° tnn» • 0 fconj,uh moča Labavoic ^ •« ..................I "i.COW « 26 O"0 ! ^at0rr*inc" ................ 12 10'.» » 2r> ooo i p * " " .....■.............ji.ivo« ij^ LiHretagnc'................................g m<> » 000 La Gascogne '............................... u.000 " y.OoO «« i Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK ! corner Pearl Street Chesch.-on?b Building. Parniki oiplii jejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča štev. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y. *LA LORRAINE 2. junija 1910. * LA LORRAINE 2M. junija, 1910. •LA SAVOIE 9. junija. * "LA SAVOIE" 30 junija, 1910. j "LA PROVENCE Ki. junija 1910. * LA PROVENCE 7. julija, 11)10. POSEBNA PLOVTTBA. * HA VRB: j Lepi poJtni parnik LA GASCOGNE'' odpluje 11. junija ob 3. uri popol. Lopi postni pa ni i k '-'FLORIDE" odpluje 11. junija ob 3 uri popoluJn«. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. IhT VeHkaasaloga vina in žganja. * Marija Grill Prodaja belt i___po..............70c galiaa Droinik 4 galone ta....................011.00 Brinjevec 12 steklenic ............1Z00. ali 4 gal. (»odtek) za..................f 14.00 Za obilno naroTbo oe priporoča MARIJA QRILL, i 5308 St. Clair Ave., IS. E., Clcve ond, O —' "W w mm I^w IV WW WW V-*« ^ WW WLN WIJQ W »» Oi WT ^T »C RED STAR LINE. Plovitba med New Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zveza potom postnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka. - LAPLAND A KROONLAND 18,694 ton 12,185 too] FINLAND ^^^^^ffi^^VADERLAND 12,185 ton 12,018 ton Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvavko, . in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna ie-i lezniSka zveza. Posebno se ^e skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji i« malih kabin za 2, 4, G in 3 potnikov. Za nadalj ne informacije, cene in voine listke obmiti se je na RED STAR LINE. No. 9 Broadway, 1306 "P* Street. N. W., »"eDerm-* * - •. new york Washington, d. c. Winnipeg, man 84 State Street. 719 St. Chartei ^t^-'t. 319 Geary Street, boston, mass. new orleans. la. san francisco. cv- 709 2nd Ave.. 90-96 Dearborn Street, 121 So. 3rd Street. SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL. MINNEAPOLIS. MINN. 1319 Walnut Street. 900 Locust Street 31 HoepHal Street, PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS. MO.; ! MONTREAL. QUE.