C C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi • 7 novembre 19'.<8. Posamezna Mevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in peiek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» > » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do: poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmOf št. 85 V Gorici, v serdo 7. novemhra 1928 utoxi. j Nefrankirana pisma se ne sprejemujo. Oglasi se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra» že«. — Tisk Kaloliške tiskarne v Gorici. Ri» va Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: j ulica Mameli štev. 5. St.pošt.tek.rač. 1111147, Teles, int. Uev. 308, „Država sužnjev". Vsi občudujemo in se divimo silt in veličju ungleske svetovne države, angleškega imperija. Njegova moč je tzko razsezna, njegov vpliv tako merodajen, da vzbuja v mis rrwlih in skromnih skoro zavist. In vender so vsled sedanjega kapitalističnega redn gospodarske in socialne raz; mere v tej mogočni državi lake, da jo ozmčuje znani imgleški katoliški pisatelj in družboslovec (sociolog) Hihnre BcHoc v neki svoji nedavno izišli knjigi za »državo sužnjev«. Ker so odnosi med redkim številom gospodujočih kupilalistov in milU joni ostalih hlapčujočih državlja- ncv tudi v drupih državnh slični ans gleškim, zato hočemo v naslednjem navesti par Bellocovih misli. Ncjprvo ugotsvlja Belloc sledeče: »Držtivo sužnjev imenujemo zajedf nico ljudi, v kateri vlada družabni red, po katerem so številne družine in y.icviini posamezniki po pisanem pravu prisiljeni k delu v dobrobit drugih družin in posameznikov.« Potem pravi: »Industrijski sestav je bil pojav, posledica kapitalizma in ne njegov vzrok. V Angliji smo že imeli kapitalizem, ko industrijski sestav (industrializem) še ni obsto? jal. Preden se je uporabljal premog in novi dragi stroji, preden so se osredofočila stvarna proizvajalna sredsivG v mestih, je že bil kapitalis zem. Kapitalizem, to je prilastitev življenskih virov po nekaternikih, je obsiojal že davno pred velikimi iznajdln-mi. Zmaličil je ugodne vplive, ki bi jih odkritja in iznajdbe mogoče rodile, in jih spremenil iz blagoslova v kletev. Radi strojev nismo zgubili svoje svobode; zgiu bili smo svobodo duha.« »Indusivijski sestav se je razvil na Angleškem. Na Angleškem so se izob'likovale njegove tradicije in njegovi običaji. Ker je bila pa ta Anglija, v kaieri se je razvil, že ka: pitalistična Anglija. znto se je mot derni industrializem, ki ima svoj iz* vor v Angliji, povsod, kjer je danes razširjen, mvnal po svojem kapitas lističnem vzorcu.« »Zmsgujoči kapitalizem se je po- lastil celokupnega zakonodajstva in poročevalskegii ustroja. Vse io ima še danes v svojih rokah. Dandanes se ne izvrr.i nobena tako zvana »so: cialna reforms«, pri kuteri bi se ne dalo dokiizati, da stremi po poglo- bitvl in utrditvi drm.be, ki smalra za nekaj samoposebi umevnega, da pičhi skupina ljudi poseduje, velika večira pa da zivi ko podrejeni kru- hoborci. Velika večina široke am gieške mase pričakuje zboljšanja svoje usode od oblastvenih odredb in ukrepov —, ne pa od imetja, ne od svobode.« »Današnji proletarec se čuti za proletarca po poklicu; po vseh Clns veških možnosiih smatra, da ni do* ločen za nič drugega kakor za pro? let area.« Končno zastavlja Belloc naslednje vprašanje: »Če bi kdo predlagal milijonom družin, ki žive življenje dninarjev, da naj sklenejo za vse življenje dc; lovno pogodbo, s katero bi j\m bila zagotovljena stalna služba in dnina, kakoršno so navajeni smatrati za pravilni zasluzek, koliko bi jih bilo, ki bi je ne sprejeli? Svoja izvajanja zaključuje globo; ki mislec takole: »Ona velika mnot \ žicii kruhoborcev, ki tvorijo podia? j go današnje družbe, vidi v vsem, ke-r müenkostno zviša njen trennt* ni dohodek, in v vsem, kar jo ko- likortoliko, ščifi pred nepresfano nevarnostjo ncgoiovosti, resnično ! srečo. Oni umevajo in pozdravljajo j tako dobrino po svoje in so vedno | pripravljeni plačati za to dobrino i tudi primerno ceno: ds se svojim gospodarjem celo zivljenje in vedno bolj usuz.nijo.« Priobčili smo te misli, ker zgo- vorno pričajo, kako je sedanji dm-' zabni red res potreben, da se pre- osnuje v temeljih. Kapitalizem, ki v njem brezobzirno in vsemogočno gospodi'ri, je svobodnega človeka ponižal v sužnja. he Kristusov va koviti n-iuk, ki je že nekoč dvignil človeka iz suženjstva, je v stanu, da rüzbie te moderne verige in mu da svobcJo, ki mu gre po božji po- st a vi. Kaj se godi po svetu? Hrvatski glas o srbskoshrvatskem sporu. Zaigrcbški list »Ju.qcxslovenski Lloyd«, dnevnik za sodobno politi» ko in skupnc narodnc koristi ter zelo vpoštcvano glasilo hrvatskih gospodarskih krogov, O'bja hudih pretcpov. Ranjcnih je dosti. Ukrajinci pravijo. da jim Poljaki kratijo pravice. Varšavska vlada pa to taji. Proč z vojno in cestnim blatom. Oblaistva v Rlv^v. yc, odredila da se ne smejo predvaiati taki fil* mi, ki kažejo', kako sc borijo vojaki zavežniških držav za časa svetovne vojne. Take si ike da škodijo na* vdušenju za našo armado. Prav tako ni dopustno, da gredo v svet slike iz neapeljskih delav* skih predmestij. Apostolski upravitelj briksenške škofi.je. Briksenski škofovski sedež je bil dolgo vrsto mesecev nezaseden. Päpez je sedaj zaeasno rešil to vprašanje. Imenoval je apostolske* ga upravitelja. Za to važno mesto je bil izbran msgr. Josip Mutsch* Icchnior, dosedaj generalni vika.r. Msgr. Mutschlochner uživa baje splošno zaupanje. Škof bo imeno* van pozneje. O potniških zrakoplovih. Dr. Bckener, poveljnik «Grofa Zeppc4ina« je izjavil, da »Gros Zep* pclin« še ni pripraven za. preko* oceans ki potniški promet. Treba bo graditi hitrejšc in močnejše zrako* plove. Vendar bo dr. Eckener men* da v kratkem zopet odplul z njim v Amcriko. Nepošten blagajnik. »Piccolo« poroea, da je blagajnik O'beine Poreč Gius. Monfalcon po* ncveril 200.000 lir in zbežal v Jugo* slavijo. Za poreško obeino je to hud udarcc. Obsojeni komunisti. Poscbno sodišče z-d varstvo drža* ve je obsodilo deset komunistov na znporno kazen od enega do štirih let, ker so zbirali denar za tajno komuni'sticno' organizaicijo. Število ameriških volilcev. \T volilne imenike za predsedni* ške volitve vSc je vpisalo mul 43 mi* li'jono'V volilcev in volilk. Nemški državni zbor sc bo sestal 13. novembra. Do ta* krat bo treba rešiti vprašanje vlad* ne koalieije. Ciganski časopis. V Mo'skvi je začel izhajati prvi ciganski časopis na svetu. Pisan je v ciganskem jezizku, ki ga poznajo vsi cigani na svetu. V prvi številki je men da zelo zanimiva razprava o ciganskem slovstvu. Obljuba dela dolg. Znani r'rancoiski tvorničar Coty je v fdbruarju 1. 1926. predlagal, naj se uistanovi blagajna za amortiza* cijo državnega dolga. Kot prvi pri* spevek je sam ponudil 100 milijo* nov frankov, plaöljivih v letnih obrokih po 10 milijonov. Ponudba jc bila javna. Ko je Poincare par mciscccv nato rt\s ustanovil amorti* zacij&ko blagajno, je Coty rekel, cla ne placa, ker se ust.roj blagajne ne strinja eis to z njegovo zamislijo. Franooski zakoni so pa taki, da do* voljujejo sodnijsko izteirjanje take javne ponudbe. Ravnatelj naciona* Iisiičnega gla.sila »Liberte« je zdaj zahteval od sodnije, naj poskrbi, da pridejo obliubljcni milijoni v državno blagajno. Vse kaže, da bo Cotv moral plaeati. Jon Svensson: Božični obish na Sbipalonu. Najprvo smo korakali molčc drug Doleg drugega. Nato pa sem vpirašal našega mladega gosta: »Toida povej mi vendair, Baldur, kaj imaš v žepu!« Baldur se je smejal in odgovoril: »Povcdal ti born, ko bomo v sobi.« »Zakaj mi ne poveš takoj?« »Ker boš bolj vesel, ako boš mo* ral neikaj časa čaka,ti.« »Ah, Baldur, zdi se mi, da born mnogo bolj vesel, ako mi takoj se* daj pove«!« Baldur se je zopet veselo zasme* jal, oibs-tal in rekel: »Torej dobro, Nonni, ako tako misliš, poitem te pa nočem dalje muciti.« Nato me je prejel za roko, se pri* bližaj eisto tik k mojernu ušesu in mi skrivnostno zasopetal: »Prinašam ti pismo od hišnega oeeta s Skipalona.« »Pismo od hišnega očeta s Skipa* lona? Toda, potem ga daj sem. Baldur.« »Ne, Nonni. Še ne. Dati ga mo* ram tvoji materi.« »Zakaj ne menir« »Ker stoji ime tvoje matere na naslovu.« Scdaj smo doispeli do vrat v iz* bo. Sli smo noter. Baldur jü stopil. k moji materi, se priklon.il, ji dal roko in jo pozdravil. »DobrodoSel, moj ljubi Bakiur!« mu je rekla mati prijazno. Baldur je nato dal roko tudi moji sestri Boiggi in tudi ona mu je re* kla, da jc dobrodošel. Mcdtem sem pristavil stol k mizi in prosil Baldurja, naj sede. Ko se je vsedel, je moja mati vprašala: »Kaj te je danes pripeljalo k nam, moj ljubi Baldur?« Baldur je izvlekcl iz žepa pismo, ga izročil moji materi in rekel: »To pismo sem vam moral prinesti. »Hvala. moj ljubi prijatelj,« je odvrnila mati. Nato je položila pi^ smo na mizo in rekla: »Predno ga born prebrala, ti born prinesla nekaj prigrizka. Zunaj je tako mrzlo. Gotovo si lačcn in utrujen.« »O ne,« je rekel Baldur. »Nie ni* sem trüden. Celo pot sem prcmeril na smučkah. Na gladkem snegu je šlo zelo hitro.« »Majhno okrepcilo ti bo vendar dobro delo,« je rekla mati in šla z Bog go iz sobe. Kmdu sta prišli nazaj in predlo* zi'li pastirskeniu t'antu nckaj okrep* čila, Medtem ko se je Baldur skromno krepoal s predloženimi jedmi, je moja mati odprla pismo in ga brala najprvo potiho. Nato ga je položila na mizo, se obrnila k meni in v]">rašala: »Ali veš, od koga je pismo, Nonni?« »Da, mati. Baldur mi je žc pove* dal, da je od hišnega oeeta s Skipa* lona.« »Ali pa tudi veš, kaj je v njem?« »Ne, mati. Toda Baldur mi je po- vedal, da je hišni oee pisal nekaj o meni.« »Da, res je. Takoj ti born vse pre* brala.« Lahko si mislite, kako sem napel iwesi, ko je moja mati zopet vzela pismo v roke in brala: »Zelo bi me veselilov ako bi hotel priti Nonni k nam na Skipalon in ostati božične dni pri nas. Predla* gam, naj pride takoj z Baldurjem sem. Baldur pozna pot in je zanes* ljiv vodnik. Sneg je postal trd, tako da gre Nonni lahko peš. Tudi reka Hörgä ne dela težav. Je trdo za* mrzla. Upam, da boste rekli: da, in da se Baldur danes popoldne ne bo vrnil sam, temveč z malim Non* nijem.« Da, Baldur je imel prav; to je bik zame zelo prijetna novica. »Kaj praviš k temu pismu, Non- mati. »O. lepo pismo je, mati.« In ker me je še vedno gledala smehljaje se, sem skoeil k njej, ovil svoje roke okoli njenega vratu in rekel: »Kajne, mati, saj me boš pustila iti z Baldurjem na Skipalon?« »Ali te res tako zelo veseli, Non* ni?« »O da, mati.« »In mraza se ne bojiš?« »Toda, mati, niti najmanj. Po* tegnil born svojo volneno snežno kuemo preko glave; potem bodo moja ušesa in obraz zavarovana. In potem born še obul dolge snežne nogavice. Potem bodo noge ostale tople in suhe. — O, mati, pusti me vendar iti z Baldurjem!« Mati me je pogladila z roko po lasch in pogledala skozi okno. Nebo je bilo pepelnosivo in težki snežni oblaki so viseli nizko nad zemljo. (Dalje.) »GORISKA STRATA« Stran 3. UTRINKI. Za razkropljence. : V lctošnjcm Koledarju boste bra* li, da je samo v Argentini 6ez 12 ti* soč izseljcncev iz Primorja. Koliko ji'H je pa šc drugod! Koliko tch re* vežev. ki so šli s trcbuhom za km* horn, se zgubi, koliko deklet požre daljni svet. jim izsesa telo in dušo. Do'lgo smo pogrešali družbe, ki bi za izseljence skrbela, ki bi bila z njimi v stiku, jib napotila h krščan* skim organizacijam onkraj morja in ki bi bila z njimi v stalni zvezi. Naš nadpastir, goriški knezonad* škof jc tudi tcžko občutil, kako se njegove ovčice razkrope v svet in se izgube za zmeraj od Očetove staje. Danes lahko temu zlu odpomo* remo, ker se je ustanovila cerkvena družba. sv. Rafaela za varstvo izse* ljcnccv goriške nadškofije. Po vseh duhovnijah se morajo, kß'kcr praviki pravijo, ustanoviti krajevni odbori z dušnim pastirjem na čelu, ki si v pomoč privzame še kakcga vnetega delavca in delavko katoliskcga prepričanja. Udjc pla* čajo 2 liri letno. S to malenkost jo pa ogromno storijo za dušno in gmotno korist ubogih izseljencev daleč od toplcga doma in ljubc fare. Iz dežele preganjanja. Pri nas se /c rnisli, da jc prega* njanje katoličancv v Mehi'ki ponü- hak*. Pä ni res. Zadnji dan oktobra so zopet zaprli 40 katoličanov. Med njimi je več žensk. Obsodili so jih, ker so jih v nedeljo videli pri sv. maši. Neverjetno, da smo se spet vrnili v Neronove case. Srce je nemirno ... Češka narodna razkolniška cer* kev jc zgubila dve svojih prvih glav. Prod meseci ze je umrl njen »patriarh« dr. Farsky. Oni dan pa vscučiliščni profesor modroslovja na Husovi univerzi v Pragi dr. Ka* rel Statecny. Bil je prejc katoliški duhovnik in prcfesor na katoliški modroslovni visoki soli v Budjevi* cah. Njegov nemirni duh ga ie po* gnal v narociü razkolniške ccrkve. Toda tudi tu ni našcl miru, je dejal njegov prijatelj v nagrobncm govo* ru, in to je strlo duha, ki je iskal les nice ... Črni prerok? Ameriški učenjak Butler, rektor Kolumbove univerze v Amedki. se je vrnil domov iz znanstvenega pot tovanja po Evropi. Ko se je vrni'l, je dejal, da preži na Evropo le ena huda nevarnoFt: prctirani naeionia* lizem. On ga imenuje »blazni«. Ta je kriv, če države po vojni gospo* darsko' propadajo. Sodite sami, če ima nčenjak prav. Pot v Cerkev. Od 1. 1911. do 1926. je na Angles* kcm prestcpilc v kütülisko Cerkev 158.679 oscfo.. Kardinal Bourne pri* poveduje kako jc našlo šest spreo* brnjencev pot v C!crkcv. Kardinal ie posvcceval novo cerkev. Za.gri* zeni Anglikanci skličejo pred ccr* kev svojo dxhal ter zmerjajo in groze cerkvenemu dostoianstveni* ku. Tedaj se šest mladih mož loči od drhali in s svojimi telesi šeiti kardinala. Vseh šest jc kasneje pre? stopilo v Cerkev. Ka| \t noveqa na deželi? Miren. V nedeljo smo pokopali 804etne- ga Mihacla Špacapana, Rajnki je bil sicer skremen, a zaveden naš mož, ki se je vrlo zanimal za javno življcnje; bi'l je med sousta* novitelji mirenskega kat. delavske- ga drustva. Skrbncmu dTUŽinskemu oeetu bodi1 lahka domaea gruda! Veeraj je umrl tukajšnji po= sestnik in bivši podžupa.n Anton Mozctie, oče g. župnik^. v Ravnah. Pogreb se bo vršil danes dne 7. no? vembra ob štirih popoldne, — Večni mir! Sužid pri Kobaridu. Mračno jesensko vreme je danes, I ko pi-šem te vrste. Hrib in dol za- j krivajo temnosive megle, iz katerih že več dni curkoma li je. Zima je pred durmi n.aših domačij in opo* minja s svojo resnostjo vse: izpol* nuj'mo dolžnosti, ki jih imamo do svojih domov, do rodne zemlje, ka* tero so naši dedje napojili z zno* jem in krvjo! Glejmo, da bodo stall naši d'Ornovi trdno, neomajno! Zato ne delajmo dolgov, temveč vareujmo do skrajnosti, kjer le mo* rtmo! — Dülgo easa zancmarjeni potok, ki teče skozi vas, se je za silo urodi'l. Delo bi se pa dalo bolje in trajnejšc izpeljati s širšo, globo«= kejšo, betonirano in pokrito strugo. Saj spadamo tudi mi pod okrilje kobariškegu županstva in nosimo o'bcinske davščine, kaj ne, g. č>bČ. naeelni'k? Tega mnenja je pretežna veeina vašeanov. Zakriž pri Cerknem. Kakor povsod drugod tako je tw di pri nas. Radi slabe letine živimo v težkih razmcrah. Sena smo pride- lali malo, zato bomo morali prodati nekaj živinc; pa nič kaj z veseljem j ne prodajamo, ker moramo dati ta* j kb pod oeno. Nasprotno pa je vse, kar moramo kupiti, drago. Ker so mhogokrat tudi dajaitve viisoke, se > nam ne obeta pri j etna bo>docnost. Nckateri bi raidi prodal'i svoje pre* možcnjc in se preselili kam dm* gam, toda kupcev ni. Ni ljudi, ki bi imeli dovolj denarja za kritje vseh izdatkov, ki se množe dan za dnem. Ce bi ne imeli krepke volje in bi položaja ne presojali trezno, bi se vdali škodljivemu malodušju. Ne* kateri naši fantje se pa ten težav nič ne zavedajo. Če jih cpazuješ ob ncdclj ah, bos mislil, da imajo vse* ga dovolj. Dokler nisc pognali zad* nje tcžko zaslužene lirce. niso srecni. Kako se potem vraeajo domov, rajši zamoleimo. Tudi drugače je nj'ihovo obnašanje marsikdaj in marsikje zelo nedostojno. Upajmo, da bodo te oponibe zadostovale, IJvek. Vceiina dopisov po easopisih to* ži letos o suši, ki je hudo zadela domalega vse kraje naše dežele. Ra* di visokc lege in debele zemlje se pri nas ta nesreča manj euti kakor marsikje; zlasti krompir se je po večini naših vasi dobro obnesel; tudi fižola je nekaj. Najbolj smo prizadcti še pri otavi. Najbolj ob* čutna škoda suše bo nizka cena ži* vine ki je naš glavni stebcr. — Le* pa, zd.ra.va planinska lega kraja je tudi letošnjc polet je zvabila k nam nekaj letoviščarjev. Se več bi jih bilo, ee bi bilo nckoliko bolj po* skrbljeno za komodnost takih go* stov. — Splošna izseljevalna bole* zen in deloma potreba se je prijela tudi naših tantov; zadnji eas jih je odšlo nekaj v južno Amcriko. — Imeli smo pred kratkim tilidi par porok. Poleg drugih se je poročila tudi gospodlena Anica Miklavič, učiteljica, z gospodom Franccm Kraševcem, učiteljem v Medani. Bog daj sreeo! — Dne 30. oktobra je umrl v Jevščeku občespoštovani poscstnik Janez Matclič, oče 14ih otrok, mož krščanskega mišljenja in življenja, brat proč. gospoda ku* rata v Batah. Pokojnemu veeni po* koj, družmi naše sožalje! Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 3fl, I. nadstr. - TURIN Aparat Zecchi zabranjujc 'gy 11" W" Ti^ napredovanje JLm. JL MA JEj Dspeh aparata ZECCIII v videmski pekrajini. Nov ozdravljer.ee iz Valvasonc Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost g. orto- pedu Zecchi, ki mije s svojo poaebno iznajdbo ustavil kilo, 'ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala vmojem po- klicu. Plppo Jožef pok. Luke Via dei Fornasinl Valvasone (pokr. Videm) Važna objava! Radi številnih pisem, v katerih nas stranke prosijb za informacije javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v sledečih krajih: GORICA: v torek 13. in sredo 14. no vembra, hotel „Angelo d'oro". TRST: v četrtek 15. in petek 16. novembra, hotel „Moncenisio". — PULJ: v soboto 17. novembra, hot-1 „Miramare". — ZADER: v nedeljo 18. in ponedeljek 19. noveinbra, hotel .Bristol" — REKA: v torek 2.0. in sredo 21. novembra, hotel „Riviera". Novaki. Že dalje easa se ni nihee osilasil iz naše vasi v nasi priljubljcni »Go* riiški Straži«, eeravno je pri nas zadnje ease mno'^o novega, zato davolite mi. ^. urednik, da napišem par novic. Najprvo naj omenim za našo vas najvažnejši do^odek v mesccu septembru. — Je sicer že nekoliko zastarel, vendar se spodo* bi. da ga omenimo. — Dobili smo namree noveqa kurata v osobi č. ^. France ta Rupnika, ki je prišel k nam iz Ubelske.ua. Tista dva mese* ca, ko nismo imeli duhovnika, smo sc čutili prav zapušeene. Zelo smo se raÄvcselili, ko smo doznali, da .aa dobimo in z radostnim sreem in iskrenimi voščili smo L*a sprejeli 13. sept, v svojo sredo. Klieemo mu: Milcstljivo nebo naj Vas oh rani med nami zdnwe^a in čile^a mno» go, mnogo let in naj blagoslovi Va* še dclo. — Za danes naj bo zadosti, priho'dnjie pa nekaj o cestah in letini. Male Žablje. Tudi mi se moramo oglasiti v »Gor. Straži«, drujjače bodo ljudje mislili, da nas je vzeia Vipava, ki je sedaj ob veiikem deževju narasla. Kako nam je vse uničila suša, smo že poročalk Sedaj nam je dol go* trajno deževje segnilo še otavo, ki je bila že pokošena. Ne le nam lju* dem, ampak tudi živini se obeta kaj neprijetna zima. — Pot iz Mali'h Žabelj proti Ustju je koneno ven* dar popravljena. Lepo se zahvalju* jemo vscm, ki so pomagali pri de* lu. Hvala tudi g. obč. naeelniku, da nam je priskr'bcl ccmcntnc cevi za odpeljavo vodc, Pri tej priliki naj omenimo, da bi bilo nujno potrcb* no, da bi se popravila pospot — Keiber — \>z Maiih Žabelj v Sv. Kri/. Sedaj je taka, da je težavna še po* dncvi. Kaj pa ponoei? — Na. sve* tokrižkem pokopališeu je nepriča* kovano umrl Anton Stibe.lj, dornn iz Malih Ža.belj. bivajoe v Kam* njah. Ko' ic prinesel svoji ženi ve* nee na grob, je v ve'liki sreni žailo* sti nenadoma v Gospodu zaspal. Bil jc doboT in pobožen mož. Veliki dol. (Smrt odličnega mo/a.) Dne 13. oktobra smo spremili k vcčncmu počitku širom znanega bivšega de* žclnega poslanca g. Franceta Grgi* ea. Bil je dolgo vrsto let v ccstnem odboru in solsJcem svetu ter nam je županoval ceiih 27 let v. splošno korist in prospeh obeinc. Bil je glo* boko vcren in značajen mož, pošte* njak skozi in skozi, prava kraška skala, ki je ne omaja noben vihar. Čeprav je imel gostilno, ni nikdar dovolil plesa, kar bi bil kot župan lahko storil in se še okoristil. Na ta način si je pridobil ugled tudi pri nasprotnikih. Kako je bil vnet za podvig cerkvenih slavnosti in kako ie ljubil hišo bo/,jo. nam priča dej* stvo, da teden dni pred smrtjo, ee* tudi že bolan, ni odrekcl dušnemu pastirjü svojega botrövanja pri no* vih krasniih zvonovih, katerih se je tako veselil. Drugi dan po blagošlo* vitvi je še rekel: kako sem vesel, da me je g. vikar doloeil k zvonu, ki nosi imc Mari j a. Za pet dni so> mu zvonovi že zvonili zadnje slovo. Pri odprtem grobu mu je g. kurat Oblak z Gorjanskega govoril v slo- vo prisrene, prctrcsljivc besede in pevci so mu zapeli ganljivo žalo* stinko. Ohranimo vrlemu možu, ka* tcremu naj bo nebeški Očc plaenik, hvaležen spomin! Banjšice. Naj povemo še mi Banjškarji svojo. Tudi pri nas je solnce mo6= no pripekalo in nam uničilo skoro vse, kar smo vsadili in vscjali. Na* pravimo kratck pregled! Pšeniee je bilo kot druga leta. Krompir j a ne* kateri kmetje niti za seme niso pri* dclali. Sočivja ni bilo skoro nie. Aj* de bi bilo nekaj, pa nam jo je ta presneta slana požgala do tal. Tudi sena je zelo manj ko druga leta. Za otavo smo napraviii, kako naj re* čemo, steljo, nekateri pravijo fro* delj. Kako bomo kriii razne izdat* ke, res ne vcmo. — Krepki možie, fantje in dekleta se vsak dan od* pravljajo v neznano tujino, da bi si prislužili kaj cvenka toda upanja je malo. Veliko jih je, ki bi radi prišli domov, če bi se morje posu* šiilo. Že okro'g 35 fantov in mož iz naše občine si služi kruh v modern* stvu. Izselili so se v zadnjih letih. Ta mesec sta nas zapusti'li dve de* kleti. Vsem želimo obilo zaislužka rn,sreče v tuji zemlji. — Pred mese* cem se je zgodila pri nas težka ne* sreča. Pred Komarjevo in Podgru* ocvo hišo se je razpoeila najbrž ročna granata in ubila 6*letnega dceka in 5*kitno deklico; bila sta skoraj v hipu mrtva. Bog nas varuj takih nesreč! Dobravlje na Vipavskem. Do pre.jsn.je nedelje smo pri nas jed'li meso po 6.40 L. potem pa je padla cena me«u kar na 5.— lir za kg, torej za precej. Pa ne mislite, da je to posledica kakega oblastvenega ukrepa, ne, temvee posledica otvo* ritve druge mesnice. Stari mesar je hotel takoj ob zaeetku ubiti novo mesnico in zato je toliko znižal ce* no mesu. Koliko časa bo držala ce* na 5.— lir za kg, ne vemo, a najprej malo easa. Opazili smo tudi, da je postal stari mesar naenkrat vse bolj sna/en kot prej. Tudi lepše kose mesa in manj kosti meee sedaj na tehtnico. Samo dobra znamenja. Kar se je zgodilo pri mesu, bi bilo skoraj še bolj potrebno pri kruhu. Naš ptk peee namrcč kar tri vrste kruha: enega boljšcga, katerega prodaia po 2.40 L za kg, potem cne* ga dobrega, katerega pa ne prodaja doma, temvee v Selu, kjer hoec ubi* ti konkurenco baje iz Dornberga, ter tretjega, prav slabega za »doma? ei sulk«. Pri kruhu bi bila potrebna konkurenca in se cudimo, da si ne nabavi nobeden domaeih trgoveev kruh iz Ajdovseine, kjer jedo prav dobrega, Tudi kruh iz pekarije na Cesti ie prav malo vreden. Ker govorimo samo o takih pred* metih, dota]čnimo se še tretiega, to- je mleka. Do pred kratkim sta na* birahi prt nas mleko dva CestaTJa, obii pa za enb in is to tvrdko v Vi* Stran 4 »GORISKA STRA2A« pavi. Konično sta se nekai sporekla in sed'aj pobira eden za tvrdko v Vipavi, drugi pa pošilja mleka v Trst. Spor mod mlekarji pa nas ži* vinorejce prav nie ne zanima in tu* di nas ne zaninia, komu mleko od* da.jata, pač pa hoeemo, da se pre- vzcto mleko plaea in to prav kma* lu. — Ne venio kdaj bodo naši lju* d'je spregledali. Nckaj kmetoval* ccv si ie nabavilo posncmalnike. Za pridob'ljeno maslo dobijo toliko, da Jim plaea liter mleka po 68 stotink, vse nosneto mleko pa ostane doma. Mi pa naj dajemo sveže mleko zbL* raeem po 60 stotink in to zbiraeem, ki brez vzroka zavrnejo dobro mle« ko, ec La imajo prevee. Kmetoval* ci, ali ni nujno potrebno, da se bi že cnkrat združili v zadružno mle* karno in niagari delali samo maslo? Samo ne zahtevajte vsi, da morate imcti posnemalnik ravno prcd no? som. Hnjiževnasf in umefnost. Koledar za 1. 1929. Sv. Me her že trosi svoj letošnji književni dar po Goriškem. Za da* nes si oef'lcjmo le Koledar. Slchcrnik pae seže najprej po njem, ker vc, da dobi noiri zvrhan koš pisanic. Lep je še vedno ta naš Koledar prav ves Toda kaj pa že bolj dopade kot dru<>o. Prav izborna sta popisa i'z Nems čije in A.r^entine. Posebno zdaj, ko vse dirja za 'bornim kruhom. Toda na koncu lepih opisov, je še lepši izrek »Ljiib je d'omek, ee ga je tudi samo eo bobek«. In res je lep naš domek. Le prdberi, kako ti Trentar salamensko lepo pove o našem pla# ninskem svetu. Ko «.pi's pre'beres, bi kar vstal izz.a mize, pa jo vrezal »eez gorice in ravnice« v tisti pravljični svet. xMnrda je to eden izmed naj« bo'ljsih «•¦pis.ov v Koledarju. Kako so znali to lepo zemljo lju* bi'ti« naši fantje in dekleta, bes videl ko prebereš povestico »Za rod no zemljo«. Je sicer obieajna koledar? ska povest, pa lepo, prikupno pi? sana. V široki svet te popeljejo mi? sijonski opisi i'z Indije in Rusije. Kako bi bilo lepo — seve stroški so prva ree — ee bi Koledarjev ured1? nilk mo.rjcl na cclo stran dati katero izmed mistieno globokih Vasneco? vih ruskih si ilk. Pa v barvah, če bi se d(ak>. Moliorjani bi si jo izrczali, pa v okvir in na steno. Če bi se to dalo vsako leto ponavljati. bi po na«ih domovih imeli lahko prelcpo zbirko mohorskih slik. Pateja, pisatelja mi? sijonoiv, pa je lc treba držati, ker tako lepo piše. Oddelek »Življenje naših mož« je po mojem mnenju eden najbolj po» glavitni'h. Še celo razširiti bi ga bilo treba. da bi res vsi »naši možjc« v njem svoj kotieek našli. Lctosnja življcnjepisa sta prav })risreno' pi? sana. »Dekliška greda« ni vsako leto porreibna. Drugoe bi že morali »Letopis« notri spraviti. Mohorjani ra'di zvedo na par straneh lepo raz? vršeeno, kaj se je zgodilo po široi? kern svetu. Ljudem tudi ugaja kaj iz narave ali zve'zdoznamstva a'li kaj podobnega. Zlasti je pa potrebna domaea zgodovina. Po pa Koledar prihodnjie bolj poskrbel za to. Mcd tem glavnim koledarskim gradivom je še vse polno dobri'h, nekaj tudi manj dobrih drobtimic. Vendar pa je Koledar zmeraj tu sta knjiga, živopisana in razno? barvna, ki po njej sleherni Mohor* jan najprej seže. Tako se bo zgo? dilo tudi letos, in upamo, da v za? dovoljstvo Mohorjanov. Slavko Savinšek: »Milica«. Otrok bolesti. Samozaložba. Str. 117. Cena 10 Din, s poštnino 12 D. Naroča se pri pisatelju v Kamniku. — Pisatolj nam priipoveduje zgod? bo o deklici Milici, ki si je v otroeji razposajenosti pokvarila noge. Zgodba je zelo ginljiva. Knjigo pri? poročamo. Tržne cene dne 6. novembra 1928. Česnik kg L. 0.80—1; sveže zelje L. 0.90—1.10; evetaea L. 1.50—1.80; koren je L. 1—1.20; eebula L. 0.80 do 1; fižol navaden L. 3.20; salata L. 1.60—1.80; iajeniki L. 1.20—1.40; krompir L 0.60—0.70; paradižniki L. 0.60—1; repa L. 0.40—0.50; redie L. 1.40—3; špinača L. 0.60—0.80; zelena L. 0.80—1; motovilec L. 2.20 do 2.40; ohrovt L. 0.60—0.80; ko? stanj L. 1—1.40; jabolka L. 1—3; maroni L. 1.80—2; hruške L. 1.60 do 3; sveže maslo L. 15—16; presno maslo L. 17—18; mleko liter L. 1 do 1.10; skuta kg. L. 4; jajca kos L. 0 60--0.70. Listnica uredništva. L. Č., R.: Yasega dopisa ne mo? remo pricbeili. ker ne razumemo vse:binL, za ksilero nosimo polno od* VX'VCAnCS'i. 1. R., L. — /1.: O za'devi nisnno nič poročali, ko je izrelkla sodnija svojo c'bscdbC', zato ne smatramo za uime.stno, da bi jo sedaj spravljali v širšo javnost. Tudi je stvar zelo osebna in malenkostna. F. F., L.: Ker smo prejeli Vašemu pedoben dopis od druge strani, smo Va'scga odlo/ili. Oglasite se še! izvrstna jed z;\ kosilo in veeerjo so testenine »Pekatete«, makaroni, spageti in drugo. Kadar jih kupujcš, zahtevaj V'2 kg zavoje z napisom »Pekatete«. Darovi. Za Alojzijevišče: Namesto evetja na grob pok. Mari je Sa.rdoe daruje Vinccncija ^ček 30 Hr. Mesto evetja na grob gospe Ma? rije Sard.oč darujejo Lojzetoivi pri^ jateilji 120 \k. Prisrena hvala! elanov. Načelstvo. Velika zaloga mrtvaških potrei* ščin: kompletiie pogrebne opreiiu 1. razreda od 300 lir naprej, II. r«.zt. 200 lir. HI. razr. 100 lir, otročji po grebi od 25 lir naprej. J. Saksida. Dornbetg 3. Kmečka posojilnica v Devinu vabi svoje elane na '. REDNI OBČNI ZBOR, j ki se bo vršil v zadružnem prosto? ru v Stivanu v nedeljo dne 11. no? vembra ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnjega ! ob e nog a zbora. i 2. Poroeilo naeelstva in nadzorstva in odobritev raeuna za 1. 1927. | 3. Volitev naeelstva in nadzorstva. 4. Spremcmba pravij. 5. Siueajnosti. V slueaju nesklepenosti, se bo pol ure pozneje vršil drugi obeni zbor z istini dnevnim redom, ki bo skle? pal ob vsakem številu navzočih Prodajo se lepe, doneee, nove orglje, pneumatične s 7 registri, ci? nast prospekt. Na oglod v tovarni Iv. Kacin, P. Tomaseo 29, Gorica. Učenca za krojaško obrt, pošte» nih starscv, sprejmem takoj; naj? rajši bi imel že pdl izueenega. Po? goji po dogovoru. Anton Kaltuckar, krojae, Ilovica pri Podmelcu. Mlekarničnega vodjo sprejme v službo Mlckarska zadruga v Trno* vem (Torrenova di Bisterza, Carna? ro). Isti je vposlati do konca no* vembra t. 1. ponudbe z osebnimi podatki. z navedbo svojih zahtev? kov, easa, kdaj naj bi se izvršil na? stop službe in z dokazi o: a) strokovni izvezbanosti, b) dosedanjem službovaniu, c) neomadeževani preteklosti, d) italijanskem drža-vljanstvu, e) znanju. deželnih jezikov. Ob priliki nenadne snrti našega ljubljenega dobrega očeta, starega očeta ii> tasta posestnika na Planini pri Uipaui se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo preč. g. župniku Pišotu za tolažbo v zadnji uri, vsem vaščanoni za njih veliko požrtvovalnost, posebno pa g. Punčuhu, vodji Kmetske posojilnice v Vipavi za prekrasen venee in v sree segajoč govor ob odprtem grobu, domačim peveem za ginljive žalostinke ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. Planina, 4. novembra 1928. Anica roj. Živec, sinaha, Stanislav in Bojan, vnuka. Z\HVALA Vseni, ki so nam v dolgi bolezni inob smrti naäe drage mame Marlje Sardoč izkazali svojo pomoč ali sočutje, se prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dol/.ni zdravnikoma g. drju Silviju Morpurgo in g. drju L Simonitiju, ki sta nudila pokojni skozi mesece ve^Co in vestno zdravnisko pomoč. Za- hvaljujemo se t. g. Ivanu Reščiču, ki je rajno obiskoval in jo prcvidel. Hvala gg. peveem za žalostinko in vsem, ki so spremili rajnko na poslednji poti. Zadušnica za pokojno se bo vršia v petek 9. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Ivana. Gorica, 6. novembra 1928. Družine Sardoč — Abuja — Žabkar. Pozor! — Vsled selitve se ugod? no prcda mizarska delavnica z za? logo pohištva; pozicija ugodna, za? služek gotov. Razprodaja raznega pofoištva po znižanih cenah. — Ivan Miklus, Gorica, Viale XX, Settern* bre 23._________________________ V Oblokah pri Hudajužni je po? ccni na prodaj poscstvo, h katere? mu spada hiša s slamo krita (kuhi? nja, izba, veža in spalna soba), klet, kozolec, niive, dve scnožeti s seni? ko-m in 4 parcele obč. gozda in 1 senožet; rede se lahko 3 govcda. Proda sc radi razmer. Cena po do? go vorn. NatanenejŠi podatki pod št. 4, Obloke. Zrdoztraunišhi amhulatorij B. Tuscher J nasl. Bruno Stern Odontoiatra Via XXX Ottobre št. 13, II. nadstr. TRST sprejema od 9. do 18. ure. PH1MABI) Sott. D'DSVilLDD GORICA üpEGijülist m etesne äolezni SE JE PRESELIL v ulico Dante 1O Sprejema od lO-12in od 3-4. KRONE, srebro in zlato, kakor tu- di staro zlato kupujem vedno po najvišjh cenah: " Moderna ziatarna u, Corso Verdi St. 13 Mladeniči nripeljite svoje neveste v tovarno in zaloigo pohištva ANT. BREŠČAKA Gorica, Gosp. ulica 14, kjer imate na izbiro spalnicc od najpriprostejše do najfinejšc, bodisi iz masivnega ali mehkega lesa, do? mačega, lastnega izdelka, Izdeluje tudi žimnice, vložke in vse v to stroko spadajoee prcd* mete. Tttod. Hribar (nasio « OoHca CORSO VERDI 32 - « (hi&a Centr. PosoJ.) Villlie zaloBfi Aqb plfltna li znans tnmni RcQsachart 2 flapann, vufeo- i nfno blfiflo za porotsnci Mqt Mi vetlba izblra (noibB^ in 2insbcfi& total. Blago solidno! Cene xmernel KMETOVALCI Vi dobite od živinoreje najvišji do- nos z naročitvijo edinega posnemal- nika DIABOLO kateri je prvovrsten ŠVEDSKI SVE- TOVNI izdelek. FlačujB SB lahHo u obrohili. 'Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop niki se išeejo. Ceniki in katalogi so brez- Pojasnila prebivalcem qoriske P|a^no lia razpoiago. pokrajine dajejo zastopnik tvrdke: KNUT JONSON, BOLZANO Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-II. in Josip Kovačič, trgovina, Idria pri Bači 94