List 30. Tečaj XXIX. gospodarske, obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr m narodne pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 V • 1 • posilj po posti pa celo leto 4 gld. 20 kr pol 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr Ljubljani v sredo 26. julija 1871. O b s e g : Nauk o umni živinoreji Kmetijska in obrtnijska razstava v Trstu. — Letošnja letina na Dolenskem začetek sviloreje. Davek od hišne najemščine O jemanji nezakonskih otrok v rejo na kmete. Bivša parižka komuna in socijalizem. (Dalje.) Na Snežnik. (Konec.) Dopisi Novićar. Srečen Suhor. Gospodarske stvari. kmetijstva, in dobila Nauk v t • • umni živinoreji. Pod tem imenom je družba kmetijska kranjska ravnokar izdala bukve ki so bile v „Novicahu ze ome- lavuuivai jiiuom uua vc j ni uuo v a«. njene in o kterih se v današnjem „Oglasniku" bere naznanilo, po čim da se prodajajo in kje se dobivajo. Na čelu tem bukvam stoji sledeči predgovor: povzdigo mnogovrstnih razdelkov jo je tudi za povzdigo živinoreje. Izvolilo si je pa c. kr. ministerstvo posebno kmetijske družbe za svoje posrednice, ki nasvetujejo, česa je potreba vsaki de želi, sterstvo, obračajo za razliene potrebe in přejeti denar po pravilib, ki jih potrdi mini In tako je tudi pri Primorskem, Koroškem » » ivina je gospodarju kmetijskemu najveČe bo- gastvo. Kranjskem, Štajarskem Slovenskem sploh. Ko je pa za blagor kmetijstva že več ko 100 let nevtrudljivo delavna družba kmetijska kranjska začela pred 3 leti nakupovati goveda, ovce in praseta tujih Res ie to, da vsak krai ni enako ugoden živino- žlahnib plemen in jih deliti kmetom našim po deželi J / J O ^ • 1 * vi V # « t 1 I .9 1 reii > ali da vsaj ni ugoden za rejo vsake živine. Al ko u j/iuujv/u iu J UW1H1 nuiuivui uaoiuj pu — začela po novem načinu premije dajati gospodarjem tudi to je resnica, da gospodar, ki umno ravná svojo živino in ki posluša, kako se gospodarji vêdejo z za lepo govejo živino, in zdig ko je deželna komisij konjereje nasvetovala novo pot po doseže živino in ki posiusa, Kaso se gospoaarji veuejo a j J «ww pui, u« uuoc^o blagom svojim ondi, kjer je živinoreja na visoki sto- ta namen, razvidela je družba kmetijska živo potrebo, ima od svoje živine desetkrát več dobička memo da se našim gospodarjem podá tudi v posebni knjigi Pmji, onega onega, kogar ne briga nič, kar se po svetu godi, m natauceu kdor o živinoreji komaj več vednosti ima, kakor je je živinorej briga nic kar se po svetu godi natančen poduk, kako naj v vseh razmerah ravnajo da si z Kdor o živinoreji fcomaj vec veanosti ima, Kaaor ]e je MV1UU1 ? OA * DJU p^uu^ju uuuuuac ucaci imel Jakob nekdaj, ko je pri Labanu pastiril za Rahelo. Pa ustvarijo živino tako, da ne bode treba lepih de pomnožijo dobodk svoje deželi učiti mora, KaKor vsaKe aruge veanosu, Kaju ie pravo ox* uiut,utt > ±ia.) *kioclu znanstvo mu luč prižiga , da slabo blago odstrani iz podučno knjigo, kolikor mogoče po domaće, da jo lahko Umna živinoreja je vednost, ktere se gospodar kakor vsake druge vednosti, kajti le pravo narcev pošiljati na tuj mora In meni je družba dala 16g naj spišem tako svojega hleva da si iz malovredne živine naredi dobro, razume tudi najprostejši kmetič. Da pa se tam / • . 1 • t m ^ • § . . « « Je treba la* uwj j/i vov^joi axiiivyi/iv;« xy c* c» ou ta lu j iv pisana beseda oživí s tem, da se živinorej iz dobre prav dobro. Vsaj je vsakemu gospodarju naposled vendar to cilj in konec, kedar si živino redi, nauk Pre(* oči postavi v podobab, zato so se dale po dobro izbranih izgledih narisati slike, ki jih je kamno da bi od nje in iz nje vlekel največi dobiček. In kako lahko je mnogokrat to, ako se gospo- oči odpró, da vidi, kar mu po Vodnikovih tiskarnica Koke na Dunaji la tako izvrstno f 7 m da „srečo najde če dar ju besedah ,,stvarnica ponuja ni zaspan!" Poslednja leta so se v vseh deželah živinorejci nekako živejše gibati začeli; nezadovoljni s slabo domačo robo so jeli segati po tuji v drugih deželah, in ž njo zvedeli so kako da v tem razdelku slovensko slovstvo dosehmal ni še imelo take knjige. In tako misli družba kmetijska kranjska, da vstreže s to knjigo ne le svojim deželanom, temuč tudi vsem drugim gospodarjem po skih deželah , ki zuiirom radi segajo po knjigah, ki jih izdaja družba kranjska začeli si boljsati ali žlahniti domačo ) kako drugod izrejajo mlada živinčeta kdaj f Idi tedaj knj m movine razširjaj poduk eh okrajinah mile m ž naše ne s do-amo jih začnó rabiti v ta ali uni namen, kako in kaj jim pokladajo, kakošni so pri njih hlevi, kako živini stre- žejo tudi pri tacih 9 »Ini ki imajo le maj hen hlevček pri tacih gospodarjih, kterim so hlevi živine, te mue da zdravo ohranijo itd. Vse to so zvedeli po drugotnih skušojah ; prepri- da jim po takem utegnejo dohajati veliko napake, in um no st čavŠi se pa, veči dobićki, opustili so starodavne posadili na meBto neumnosti, novost na mesto starega i Kmetijska in obrtnijska razstava Trstu. Družba kmetijska in obrtnijska v Trstu napravite kopita. združeni razstavo kmetijskih pridelkov masin in obrt jakih ivinoreja v avstrijskih deželah pa je vzlasti se jela dvigati na viso stopinjo takrat, ko je c. k. minister kmetijstva grof Potocki, spoznavši, da za to, da kme- odp 20 zd^lkov pa tudi druz h umetnosti. Razstava se ue septembra in jenja 20. oktobra Za izvrstoe reči se bodo dale zlate prera ♦ i V de 7 tijstva državi naj več pjačujejo davka, je treba jim tudi in pa pohvalna pisma berne in bronaste medalje, kmetijske mašine nekoliko povrniti onega denarja, ki od njih teče v dr- žavni zaklad. Od tega časa je vlada hvalevredno za- skimdeželam je ta razstava najbolj namenjena prim 7 se vzeme ndar tudi od h drugih čela vsaki deželi nekoliko denarne podpore dajati za dežel našega cesarstva v razstavo, kar se jej pošlje 238 kmetijskih, obrtnijskih ali umetnih řečí, in tuđi ti raz- in po tem veđno mrzlo deževno vreme. stavniki dobodo premije, medalij pisma ako y mašine in izvrstno bile spoznane pohvalna ribniški okolici so štirim svilorejcem, ki so od drugod jajčica Kdor hoče v to razstavo kaj poslati, mora to ej naznaniti, in sicer zadnji čas do 15 dobili, vsi črviči ze dnjega m tavném db gust ali naravnost raz- ) tai arsk v Trst ali pa tržaški, kranj > delskammer) koroški zbornici obrtnijski (Han- obnaša, kakor pri meni precej po tretjem s panj i za za-spanostjo (letargijo) poginili ; pri meni pa noter do danes ni bilo no bene tudi naj manj še bolezni ne pri go-senicah ne pri mešičkih zapaziti Ako se tudi po drugod g oriš ko seme tako srečno Letošnja letina na Dolenskem. okraj Mokronoškem, Novomeškem, Kostanj akem in Krškem se letina kaže bolja, kakor se je vsled slabega vremena v preteklem mesecu nadjati smela. Sená se je nakosilo obilo razun nekterih krajev, ki jih je povodinj poškodovala. Ozimina je lepa gledé na zrnje in slamo. Jari ječmen, oves in krompir obetajo dober pridelek. Le koruza in trta ste zaostali. Svilo-reja se je tù in tam dobro, tù in tam slabo obnesla nekterih krajih so se le domaći rumeni kokoni lepo obnesli, japaneški so šli pod zlo; v drugih je ravno nasproti. Posebno lep Mirnipeči, dr R pridelek gosp. Povšet v v Novem mestu ves iz mačega rumenega semena. Kd m se čuj vé dob tožba teh ) da il orej lorej cih draveg Povsod > ki kaj pridelka ima dose-pa ne , kamo bi se obrnil s pridelkom. Naj bi si. družba kmetijska to stvar v prevdarek vzela, ker je silno po- če se na trebno, da gospodarji ne opustijo svilorej Kranjskem ne dobi nobeden, ki bi nakupoval svilne kokone, naj bi se v Gorici, kjer je vsako leto svilni poiskal kak komisij sejm i viziji to reč v svoje roke vzel prava ki bi vproti maj h Cbelorej Langerja pri Št. Joštu se izvstno ravná pro-na- od j/jl m ? ^ i jl-f mřjlji o j i ^^ otuu 1 £% v xi CL j \J domačih in tujih dežel je dobila naročila na kranjsk Gosp čbel milijon svilnih gosenic Yam a-m Mah v Zlateneku ima skor poldrug v mlađem hrast nem gozdu milim nebom ki^ kakih 10 oralov meri. Vse živijo pod Se v kakih 14 dnevih bode pa vě- dělo, kako se bodo obnesli. Letos je pa g. Mah dobil neko novo pleme sviloprejk, ki se s hrastovim perjem m iloprejka P ■■I | ^^^^ novo pleme staro Yama-maï še veliko prekosi imenuje. Pra vij y da to Po sporocilu viteza Gutmansthala , kar bi prav rad zvedel,* morem ravno to seme vsem svilorejcem prav posebno priporočiti. Tudi moram še hvaležno pristaviti > da me je v čbelarstvu in v sviloreji posebno dobro iz- Leopold Abram v svilo najbolj ših pod- Lesj ak. sadjereji, v urjeni Sodraški učitelj reji praktično več podučil, kakor se iz učnih bukvić teoretično naučiti dá. Iz Doletiskega. Letošnja sporočila o sviloreji v „Novicah" niso nič kaj vesela. Od mnogih krajev se slišijo tožbe zavoljo neugodnega vremena, ki je črvičem škodovalo. Tem bolj toraj veselí člověka, ako sliši, da so drugi tudi ne-ugodnemu vremenu vklub přidělali še precej in zdravih kokonov. Tako jih je naš vrli svilorejec Janez Povše v Mirni peči zopet letos cent in l0 funtov přidělal, s kterimi so kupci prav zadovoljni. Tudi tišti, ki so lani od njega semena kupili, so bili letos srečni, kakor gosp. Rus v Mirni peči in dr. Rozina v Novem mestu, in mnogi drugi vnanji, ki sporočajo, da se jim je seme dobro obneslo. Naj bi toraj naši svilorejci si pred vsem dobrega semena preskrbeli, potem pa tudi po urn- niših svilorejcih črvičem streči se učili; svest sem si da se jim bode tudi v manj ugodnih letih njih trud splačal. H koncu pristavim še to željo: naj bi si naše c. k. pošte tudi slovenska imena pošt v svoj „Index" zapisale, da ne bi hodila pisma križem svetá ; predno na pravi kraj pridejo. Videl sem pismo, ki je bilo na oddáno, ki je pa na Dolensko Goriškem junija v se 14. julija priromalo (samo zbog tega y ker Je imé zadnje pošte bilo slovensko pisano). nekdo pisal po 40 funtov kokonov, ker tem pismu je pa je pismo prepozno prišlo, se mu ni moglo več vstreči. Tako tr pita kupee in prodajalec škodo! Narodno-gospodarske stvari. lota Srecen zaeetek svilorejec z Sodražice 14. julija Prejel sem po c. kr. ljubljanski kmetijski družbi p Davek od hišne najemščine ** Ako ima hišni gospodar v svoji hiši kake prostore JaJ 1 riške poskušaln izreje ) ki mu nobene najemščine ne donašaj ki ga je dobila iz go- jih kot prazne nemudoma dotični c. kr. okraj spôski naznani naj ni goda se mu od taistih davek za dotični Ker pa je bilo tega semena za-me preveČ, sem ga čas odpustí lot oddal * xwu v/v4vi«x, in sicer pol lota v Ip»vu m pui íuto, v Ribnico, od kodér je bilo na Laško poslano. Pol lota znanil to od p • _ • v • 1 ! t 1 ♦ . • Pf * % • « * i • « » 1 • _ . JT\ 1 in pol lota v Kriva misel je to, ako kdo meni f da ako je na- iKo posiano. roi loxa zun un uu prve polovice leta, iuui ^»j« ki jih je člověk pri polovico. Od c. kr. finančnega ministerstva je duločno tudi Ijá za drug jajčic sem dal izvaliti sebi nosel sobo maj > ? pol lota sem pa prinesel še že prva polovica krmila ■■■HHHHH m/mmmmmmmmm sobo, kjer se je že prva polovica krmila. Oboje gose- vice do polovice leta ponavijau, a*o z uav*um nice so bile ves čas popolnoma zdrave; prva polovica obloženi prostori prazni ostanejo, če se hoče odpust maja v gose izrečeno, da se morajo omenjena naznanila od pol vice pol let ponavlj ako z davkom se je začela 28. junij julija) junij«, drug« predati. Le danes se malo tistih gosenic ki polovica pa danes (14 pazilo, da nekaj davka doseči so se še dan lile na ^uouuiv/j ivl ou dv5 ©g xc tt. udu lumokllkj, 1!< pan o s ti boleha. Od vsacega dneva so se na po Podučite stvari sebno leso devale. Na lesah popolnoma zdrave Vzrok tej bolehnosti utegne biti ta, da je bila noč med 12. in 13. julijem zavolj deževanja poprejšnjega dneva jemanji nezakonskih otrok v rejo na kmete posebno hladna, in ti črviči, ko so še v četrtič so bili najbliže pri odprtem oknu čez noč Iz krož pali f ki J° ravnokar deželni odbor kranjski poslal županom po deželi in o kteri je pre Okoliščine so bile letos za svilorejo pri nas po * • v sebno neugodne; od začetka je bilo pomanjkanj ) Glejte tudi zadnji list „Novic" in prejsnji krme **) Hvala; prosimo večkrat kaj. Vred Vred 239 častito knezo-škofijstvo prosil, naj jo na znanje dá dolžnosti, da bi morala skrbeti za-nj po pre-tudi vsem samostojnim duhovnijam, posnamemo sledeče teklih 10 letih, ako mati iz tište soseske ni domá". vrsti ce : • • • & —- Ker so se pripetile deželnemu odboru neprijetne opazke 9 da nekteri župani in sèm ter tjè častita du- Socijalno-politiške razprave hovščina zapreke stavijo temu, da bi se jemali najdenci iz najdenšnic, in vkljub pojašnjenju, ki smo jim ga poslali v okrožnici od 15. oktobra 1867. leta, št. 3283, se na deželi o tej stvari nabajajo še zmirom napačne misli, zatoraj se čuti deželni odbor primoranega, kriva mnenja o tej zadevi še enkrat v naslednjem pojasniti. Ravnateljstvo najdenšnice sme po postavah od 16. Bivša parižka komuna m socijalizem. Socijalno-politiška študija Spisal dr. V. Zarnik. IV. m arci ja 1827. leta, št. 481*3, od 31. decembra 1852 9 pri št. 12.989, io 31. avgusta 1861. leta le tedaj najdence dajati v rejo na kmete, ako se rednik ali rednica spri-čata se spričalom svojega župana in fajmo-štra, da sta zmožná in sposobna, najdenca pošteno )) Socijalisti imenujejo društveni red, kakor je vladal starih Grkih, Rimljanih in pa v srednjem veku, * ali sistemo monopolizma", to se pravi: „predpravice pa „sistemo neenakosti upravičenih", ker vse starejše sisteme narodnega gospodarstva so osnovane na pred-pravicah, na ,,gospodstvu" in so protivnice osebne svo- izrejati ; ako bi se pa župan ali fajmošter branila tako spričalo brez dostojnega vzroka redniku ali rednici dati, ima c. k. o kraj na gospôska oblast, namesti župana in namesti fajmoštra sama za-se podpisati takov certifikat. Po tem takem tedaj ne sme ravnateljstvo najdenšnice nikoli otroka brez certifikata županovega in fajmoštrovega ali pa brez certifikata c. k. okrajne go-sposke dati v rejo na kmete. bode. Da niso vsi razni stanovi enako opravičeni ) iz peljavali so pisatelji vseh časov iz 3 vzrokov: ali is božje naredbe, ali iz tako imenovanega prava močnej- ali pa iz razločka prirojenih zmožnosti. *) Prvi vzrok je sama prosta domišljija, drugi je že šega protislovje sam ob sebi, kajti kjer jakost nadvladuje^ tam ni ob enem mesta za pravico ; tretji vzrok za raz-deljevanje društva se pa že v naj starejšem veku na Soseake se bojé tega f da ne bi taki otroci ostali baja, ker imamo robove in svobodnjake ; vleče se potem soseski, v ktero pridejo v odrejo ; in da bi društveno razdeljenje kakor rdeča nit skoz ves srednji morale one potem, ako so bolehni ali sicer ne-zmožni s i svoj kruh služiti, skrbeti za-nje. Ta strah je pa popolnoma prazen in neopra-vičen, kajti gledé na sedaj veljavno domovinsko po- vek notri do današnjega doe. Socijalizem, ki se samega sebe imenuje pravo sistemo osebne enakoprav- nosti y ,panpolizem", kakor Mario pravi ne pri poznava pri pojedinih stanovih nobene razlike niti po stavo od decembra 1863. leta se zarad tega, da kak najdenec (nezakonsk otrok) pride v odrejo v njen kraj, nima nobena soseska bati, da jej pozneje ostane na skrbi, tako-le: „Nezakonski otroci movj a božjem pokliču, niti po pravu jačega, niti v krvi priviligiranih od njega dni. )) plavi u kajti domovinske postave odločno ukazuje imajo pravico do- Socijalisti pa le vendar hvalijo vredjenje díuštva ▼ stari Sparti in v Atenah, ker se je posebno za to skr- državljani prilično belo da Je bilo premozenje med tam, kjer je mati porovdila, vživala domovinsko takrat, ko je otroka enako razdeljeno. Spartanska ustava in uredjenje zem pravico a ljiških odnošajev, kar je oboje Plato v svojih delih otrok pravice. e tedaj mati ni iz one soseske, v kteri je v odreji, ta tudi nima ondul^aj domovinske o državi" in ,,o Iz tega postavnega ozira se tedaj ni bati tacih rej en ce v. Pri tej priliki pa si deželni odbor ne more kaj, da ne bi dostavil prijaznega opomina, in sicer tega, naj bi prečastita duhovščina in župani ne zadrževali postavah" idealiziral, ste precèj z ko-munistično socijalističnimi idejami převlečeni. Platonovi predlogi ; kakor: da naj se zakon in spolno združevanje po državi vredjujeta in nadzirata, da falan8terije naj se napravijo 9 da naj se certifikatov (spričeval) takim rednikom ali rednicam kteri so pošteni in pa sposobni, otroka vzeti v odrejo ; skupine iz več družin javno in skupno obeduje in telovadi, da se ne smejo novci v notranjem okrogu države rabiti, da se mora vse zemljišče v nerazdeljive in neodđajive oddelke raz-deliti, da se mora privatna in družinska lastnina pri-krajšati in omejiti, da se mora vse društveno življenje kajti treba je vedeti, da taki otroci (špitalarji) > dokler P° modrijanih odzgor doli vladati in vredjevati rajo so v naj den šn i ci ter imajo dojnice (ame), ki se mo- tudi v najdenšnici vzdrževati, prizadenejo deželi veliko več stroškov. Ce pa vprasate: iz kterega denarja se izdržuje najdenšnica? odgovoriti Vam moramo, da iz přiklad na davke, ktere vsak posestnik plačuje. Ni tedaj pametno ovirati, da se taki otroci hitro ne jemljó iz najdenšnice ter dajó v cenejo odrejo na kmete. Drugo je pa tudi to, kar nam zapoveduje kristi-janska dolžnost do svojega bližnjega. Tudi nesrečni nezakonski otrok je naš bližnji; dosti nesrečen je vže, da pride po taki poti na svet ; ali ubogo dete je ne- vír predlogi starega Grka se smejo po pravici imenovati , ktere se nam pred oči postavljajo skoro ▼ Socijalisti vsi misli vseh sedanjih komunističnih sistemah. poprek ? posebno pa Lassai le hvalijo to prednost v odnošajih društvenega življenja v starem Času in v srednjem veku ko še ni bilo takrat kapitala niti kapi talistov v sedanjem pomenu, da je takrat vse bogastvo skoro izključivo v velicih zemljiščih (latifuodijah) ob-stajalo in da so tudi skoro vsi dohodki bili v podobi naravnih pridelkov, ktere je bilo treba pojesti ali sicer porabiti i popiti ki niso kakor dandanes denar > na dolžno, in zoper kristijansko ljubezen je ; poprejšnji kup navaljeni novega kupa (kapitala) naredili ako nedolžni tako kakor delovanjem kake mašine moči kapita- otrok mora trpeti, kar sta zagrešila oče in mati. Ni lizma po svetu širili. tedaj prav, ako nimamo usmiljenja do tacih nesrečnih stvari. To tedaj so oni važni razlogi, zakaj da deželni odbor prav živo na srce poklada vsem županijam in častiti duhovščini, naj nikar ne zadržujejo spričal takim, ki so sposobni za rednike, ker si soseska s tem, da v svoj kraj dobi rejenca, nikakor ne nalaga tako imenovanem ,,novem" času 80 se to tudi socijalisti pripoznavajo an8chauungen) popolnoma preobratili. pravni nazori (JRechts- Ideja ,novega časa je ta: da so vsi ljudje enakopravni, namreč da * ) Mario „Sistem der Weltokonomie" I. zvezek str. 35 Pis # 240 - smejo vsi svojo osebnost ali individaaliteto čudoredno (sittlich) razvijati, to se pravi, jo razvijati svobodnim in pametnim delovanjem. Ta ideja ima pa ravno dve strani, kar je pri razvitku socijalizma jako važno in na kar pozornost bralcev posebno obraćamo. Lahko se namreč reče: vsak člověk je odslé svoboden, sam sebi je namen čudorednosti in ne sme biti nikomur drugemu zarad svojih privatnih koristi podvržen. Z druge straní se pa lahko spet reče : Vsakdo sme enako z vsakim drugim svoje življenje sprevesti, in nihče nima pravice nikogar od nobenega vžitka izključiti, ker ni noben vžitek nobenemu zasebniku posebno na-menjen, nego vsi vžitki so skupno celemu človeškemu društvu odmerjeni. Iz ene strani poprej imenovane ideje = korenike se je porodil nagon za osebno svobodo in iz druge strani nagon društvene enakosti. Novi čas se je pa z najvećim navdušenjem poprijel ideje osebne svobodě delajoče na to, da se povsod av-toriteta kolikor je naj bolj mogoče omejí in oslabí. S tem delovanjem na tej stezi je novi čas do tega přišel, da je napravil êro „liberalizma", v kteri so že izginili ali pa še dan za dnevom ginejo ostanki fevdalizma, privilegij in monopolov. Ali poleg vse te svobodě pojedinih nastane lahko velika neenakost, ako se „liberalno" društvo in „liberalna" država nic za to ne brigata, da se nekteri svo-bodnjaki (liberalci) na stroške vseh druzih svobodnjakov bogatijo, tako, da za te vsa ta osebna svoboda z vsem liberalnim aparatom skupaj prazna mavha brez predmeta, brez zadržaja in brez vsake cene ostane. Poleg vse najobširnejše osebne svobodě, kakor jo sedanji li-beralizem razumeva, pade neizmerno mnogo tako imenovanih „svobodnih državljanov" v najglobokejšo društveno neenakost in v naj veče siromaštvo, in taka svo*» boda se ne spremeni v svojem pomenu za proletarca v nič druzega nego v grenki sarkazem. Ti postanejo v istini poleg vse svobodě največi robovi, in „veliko trdnejša veriga in veliko bolj vžigajoči bič, to je glad" žuga po besedah Lammenais-a *) dan za dnevom suž-njim sedanjega časa, to je, siromaškim dnevničarjem (Taglohner). — Liberalci pravijo pri tacih odnošajih k proletarcu: „kaj zahtevaš še več, ti imaš iste zakone, kakor jih imamo vsi drugi ; imaš pred postavo taisto veljavo, imaš največo mogočo svobodo na razpolaganje, kakor: svobodo tiska, pravo združevanja in sakuplji-vanja, poslužuj se teh pravic in srečen bodeš — „mein Liebchen, was willst du nochmehr?" — Pri takem ar-gumentranji liberalizma se proletarec britko nasměji za-vrnivši liberalno dokazovanje z razlogi, kakor: kaj mi pomaga vsa vaša svoboda, ako moram vsak dan po 12—14 ur delati kakor črna živina, in si, ako sem neoženjen, komaj toliko prislužim, da se morem do sitega najesti, ako sem pa oženjen in imam družino, pa dan za dnevom, leto za letom z ženo in otroci vred lakoto trpim ; kaj mi hasne vaša liberalna ustava, ali jo morem jesti? kaj mi koristijo vaši državni temeljni zakoni, kaj jih morem piti? kaj mi pomaga vaša svoboda tiska, ali se morem morebiti ž njo oblačiti? Pomagati si pa absolutno ne morem, da bi svoj stan spremenil, ker se nisem nič druzega učil, niti nimam zdaj tudi pri naj-boljši volji časa se kaj druzega učiti. Moj največi vžitek je takrat, ako se ga v nedeljo popoldne dobro nalukam, da vsaj nekoliko svoje nespremenljive tuge in težave pozabim, najveća svoboda pa se za-me začne, kedar me za vekomaj v hladni grob položé. Vaša svoboda, vaše ustave in vsi vasi temeljni zakoni so narejeni samo za bogate ali vsaj za premožne ljudi, nam siromaškim de- *) André Lammenais „Les paroles ď un croyant". Pis. dalcem ne le samo nič ne koristijo, nego so nam se celó na kvar, ako je večina v parlamentih iz fabrikan-tov, trgovce v in splošno iz kapitalistov sestavljena! Jezikoslovne stvari. Suhor. Spisal Davorin Trstenjak. Gosp. Vovk je vprašal v „Novicah": zakaj se neki okolici na Notranjskem pravi Suhor, dasiravno je kraj poln virov (studencev). Pri razlagah krajnih imen je treba na vse strani presoditi kakšnost zemljišča. Starodavni naši pred-namci so tudi bili dobri geologi. Jaz ponujam nekoliko nazvestij, utegnejo do konečnega razjasnila peljati. Rečica se veli Suk ori ca, tedaj je imé dobila po S uh oru. Sufiks or najdemo v besedah: grah or, govor itd., v ženskem spolu: grahorica, govo-rica. V osebnih staroslovenskih imenih ga vidiš, postavimo: Bukor, Ljubor, Kukor, Vlador, Lihor, Bužor itd. V teh značuje delavnost in kakšnost osebe. Najdeš ga tudi v besedah: sip or, kamen, ki se rad razsiplje, lapor, kamen, ki rad moci, mokrotě navleče, srbsk. lap, wássriger Boden, la pa vi ca, mokrota, dež. Tedaj sopet lastnost stvari izrazuje. Poznamenovanje: Suhorja = Suhorija izrazuje pa okrožje Suhora, kakor županija okrožje župana. Idimo sedaj na pomene témata: suh. Suh značuje: aridus, siccus, exsuctus, exsiccus, izčezan, brez soka, siticulosus, diirstig, inaquosus, macer, exilis, alipastus, torridus (primeri: suh od solnca), pa tudi: s u d u s, lauter , rein , primeri : suho zlato, suho srebro, ni li kje v Suhoru se našel kakošen svi-tel kamen? Hrvat Belostenec ima še: suhorijav, macilentus, obesus, marcescens, suhoščav, strigosus, runzlicht, hager, ni kje zemljišče suhorljavo, mageres Erd-reich? Suh se rabi tudi v pomenu: vaporeus, primeri: suha kopel, vaporarium, Dunstbad, ni kje eden ali drug vir na Suhoru sopotnat? Suh se rabi v staroslovenščini tudi v pomenu : Çïjqoç, festlandig, suha zemlja, terra continens, fest-land, mogoče da se ima Suhor vzeti v tem pomenu, saj leži na vrhu hriba, pod kterim je reška dolina in globoko podžlebje, tedaj je v pradobi dolinino korito bilo polno vodâ, in le vrh hriba suha zemlja. Kdor bi iskal na Suhoru ostankov kakošnega po-ganskega božanstva, bi v Suhoru našel lahko božestvo solnca, ognja ali větra. V sanskritu çusma, od korenike: çuS, siccare, pomenja 1. sol. 2. ignis, 3. âer, ventus, ker vsi ti življi imajo sušivno moč. V staroin-diški mitologiji je Cušna, der ailes auadorrende, ver-sengende Sturmriese. Se na druge razloge opominjam, zakaj je utegnil kraj imé Suhor dobiti. Beseda suh se v staroslovenščini in srbščini tudi rabi za pomen: jejunus. Suha jed, victus jejunus, id est, non flaidus: Zato Srbin imenuje mesto, kjer se poleti goveda gojé. s u v a t = suhat, suvatovati = suhatovati pa pomenja z goveđi biti na planini in gojiti jih, saginare boves in silva. Živina tam živi „ob su h em", ne dobi druge klaje, nego, ktero paša daje, tedaj bi Suhor, Su h or ij a utegnila pomenjati pašnik, na kterem se živina goji ob suhi paši, brez dvombe ima zarad tega srbska planina „Su h ara" svoje imé. Primeri še imé dalmatinske reke: Sušica, „koja 241 u sušnijeh godina stane u virove", kakor Vuk tolmači. *) Svo gospodine Vuče! presodite po teh nazvestjih vse okolščine Suhorije, in utegneva pravo zadeti. Na Snežnik. (Konec.) Pogled lepi s Sněžníka se zdaj zmirom bolje od-pira; rodendrona in drugih cvetlic obilo se nahaja, in polagoma se pride na drugi rob. Koj spodej se morje zagleda, in potem le še malo bolj strmo stopaje memo velicih kupov snegá smo prišli ravno ob poldne na vrh Snežnika. Res izvrsten razgled! Morje koj spodej (Reka se ne vidi, kajti zakriva jo hrib), Monte maggiore, dalje naprej Hrvaško (Granica), Dalmatinsko, celó tursko hribovje se vidi, — Prezid, Cubar so blizo ; Kamniško ohribje do Triglava bilo je v visočinski megli; al proti Vipavi so se Nanos in drugi hribje kaj lepo kazali. Ko smo mi ogledali vse to, prinese vodnik na palici veliko kepo snegá, zastavi palico med dve skali in podstavi svoj klobuk. Sneg se je pri 28 stopinjah vročine brzo tajati začel in v klobuk je tekla voda, ktero smo mešali z vinom in radostni pili, počivaj e celi dve uri na vrhu. Z navdušenim klicem: „na zdravje tebi velikanski Snežnik in tvojemu krásnému razgledu!" odrinili smo, kajti pozneje bilo bi znabiti neprijetno, ako bi se niže doli v velikem gozdu srečali s kakim kos-matinom medvedom ali volkom , ki ne poznata gosto-ljubja. Nabiraje razne cvetlice (očinega zeljša, Edelweiss, še ni bilo dobiti) koračimo po isti poti nazaj. Sli pa smo jako hitro, in sicer tako, da nam je vodnik pešal, rekši, da takih, hitronožcev še ni spremljal. Ob pol 8. smo prišli k Sneperški grajščini, kjer smo se prav dobre vode napili. s Medpotoma gori in doli po tem velikem gozdu, ki pelje do Bosne, nismo nič druzega živega našli, kakor kakega majhnega tička, ki je po vrhu hoste prepevajoč škaklja! in si samotez kratek čas delal. Od grajščine smo koj odrinili in prišli v gostilno „pri Kocavzu" v Starem trgu ob 8y4 nazaj. Da smo tako hitro nazaj vreli, bil je vzrok ta, da smo namera-vali s poštnim vlakom ob polnoči v Ljubljani biti. Bilo bi to tudi mogoče bilo; al prijateljska družba, ktero smo v gostilni našli, dobro Kozlerjevo pivo, dobro vince in jedilo, in dobra postrežba prijaznega gostilnicarja Matevža Tomc-a bili so zadržki, da smo zaostali. Bilo je že čez polnoči; hajd! hitro na voz, al přišedši na Rakek, najdemo že vhod na železnico zaprt. Sila kola lomi! Hitro ga odpremo, šinemo skoz — in v tem trenutku je vlak bil tukaj. Nagloma listke kupimo in ob ô1/^ ajutraj bili smo zdravi v Ljubljani. Castitim gostom, ki smo jih v gostilni našli, za njihovo prijaznost še enkrat srcno zahvalo izrekujemo, vrlemu našemu prijatelju pa za toliko njegovo skrb za nas kličemo: Bog plati! — Kdor pa za nami gré na nepozabljivo nam goro, temu priporoČamo gostilnico „pri Kocavzu" v Starem trgu zarad nj enega prijaznega gospodarja in dobre postrežbe; boljšega vodnika na hrib, kakor je Miha Žnidaršič iz Kozarš, pa go- *) Po mojih mislih pa je S uh or dobilo ime zarad tega, ker hriba in njegovega podnožja nikdar ni voda popia-vala. V loški fari na Stajarskem imamo: suhi dol, ima rodovitne njive, tudi dobre vode dovolj. Ali niso ga nikdar lijavniki poplavili, kakor sosedne doline: Ž 1 održnik, imenovan zarad žlodranja, in Klokočolnik, zvan zaradi klo-kotanja (Gerâusch) vodá, ktere ob hudi uri se vsipajo, žlo-drajo in klokocejo po dragah. Pis. tovo tudi ni. Morebiti da črtice moje privabijo kmalu še druzih romarjev na Snežnik, kterim že zdaj kliče „na zdravje!" France Kadivnik. Iz Gorice 20. julija. *) — x+y. — Nekteri pri nas si vse preveč glave belijo zarad prihodnje sesije našega deželnega zbora. Zakaj ne bi bilo mogoče zborovati? Lahi, ki so po lanskem razporu slovenske poslance na pogovor povabili, kedar je šio za denar za ital. profe-sorja kmetijske šole, bodo jih gotovo tudi za prave deželne zastopnike priznati morali, kedar pojde za druge reči, na pr. za rabo slovenskega jezika v zboru. Se sreča njih, da imajo take možé sebi nasproti, ka-korsni so sedan ji slovenski zastopniki. Naj si mislijo, kar pravi Nemec: „es kommt selten was besseres nach". Volnejsih ne dobodo; tedaj naj se pogodé raji sè se-danjimi. Mnogim pa je prišlo na misel, da je ves hrup in strah - češ, da nameravajo Lahi vsaj enega naših na s voj o stran potegniti — zato nastal, ker někdo želi, da bi prišlo do razpusta našega zbora. Rado-vedni pa smo, kako se bo naš zborcek v povekšani avtonomiji vêdel. — Naši mestni očetje že več ne vedó, kako bi nas, svoje otroke, osrečevali. S povi-šavanjem vžitnine, z brezpotrebnim popravljanjem tlaka po ulicah ne gré; z „bersaglieri" (novopreoblečenimi policaji) so naredili fiasco; — zato so si drugo umislili: ulice hočejo prekrstiti! Poitalijaniti hočejo vsaj ulice, ker samih sebe ne morejo (kajti Kovačič-e znajo sicer spremeniti v Covacig-e, a v Fabbro-e jih prevesti, tega si še ne upajo). Pa kaj sem rekel, da samih sebe ne znajo poitalijaniti? Naša mestna duša, tajnik gosp. Simčić, sev podpisuje Simsi, in to je čisto italijanska oblika. Skoda za-nj, če ga italijanski ex-minister „in herbis" Favetti spodrine, kar se ima menda do prihodnje jeseni zgoditi. Z ulicami pa naj se zgodi, kar hoče ; vsak pametni člověk jih bo imenovat po starem in vsaj mi Slovenci bomo tudi po starem pisali (na priliko ,,za mesnicami", in ne „contrada macelli"). — Naša „Soča" tabore napoveduje, vlada jih prepoveduje, „gin na s ti ca" pa lepo táboruje. Vsako toliko ta laska propaganda kam gré. Poprejšnjih let je izleta vala samo v laške kraje, letos je začela hoditi v slovenske. Renški tabor misli v kratkem parodirati z izletom v Renče. No, krčmarje in znabiti še koga druzega bo to gotovo veselilo. Mi pa posnemimo si iz tega nauk, da molčati in delati je bolje, nego kričati in — spati ali pa blamirati se. — Bog vé, koliko češenj in poznejega sadjapakrompirja, graha, fižola itd. je že šlo letos iz tukajšnjega kraja na Dunaj. Mi-kalo bi nas to zvedeti ; naš list in listek bi nam prav vstregla, ko bi nam kaj iz dotične statistike prinašala. — Le tin a je dosedaj dobra; trti pa je dež in mrzlo vřeme o cvetenji jako škodilo; po nekterih krajih se je več ko polovica grozdja pozgubilo. — Kaj se Vam zdi o isterskem nadzorniku g. Klodič-u? Odločen je za Gradec, brž ko ne na Močnikovo mesto za ljudske šole. Tako so ga vsaj Slovenci nazaj dobili. — Evo par snopičev z Goriskega poljá! — Zdaj pa še eno: Lahi, kakor slišimo, vzlasti zdaj na tihem na to delajo, da bi se naša dežela zedinila z Istro in Trstom. To bil bi ,,Ausgleich" narodov — narobe! Trst 20. julija. (Obletnica Četrta rojanske Čitalnice) bila je krasna. Ne bodem popisaval vnanjega lišpa, da „Novicam" ne jemljem dražega prostora, to pa moram povedati, da se je v govorih in gledališki igri vršila *) V d rugem se popravek ne vjema nic prav, ako se samo naroČeno izbriše. Vred. 242 izvrstno. Prvi govornik, đijak g. Rešič iz vseučilišča, povdarjal je veliko korist čitalnic, ki so pomoćnice narodovi omiki in trdnjavice za brambo narodnih pravic. Živahna pohvala mu je donéla, ko je konćal. Za njim nastopi prosti kmet in vrli narodnjak iz Občine g. Sošić. On obiskovanje čitalnic živo na srce polaga posebno prostému kmetu. Govoril je tako iskreno, da ploska in živio-klicev ni konca ne kraja bilo. Zatem se je začela igra „Županova Micika". Igralce vi»e moramo zapisati v zlate bukve. Po dr. Jan. Bleiweis-u predelana „Micika" je vsem, še posebno pa obilo zbraním kmetom tako dopadla, da se jim je veselje na obra-zih bralo. Ne morem pa končati dopisa nepozabljive te veselice, da ne bi imenoval vrlih gospodov Valen- čiča, Durna in Vesela, ki so se žrtovali za napravo sijajnega umetnega ognja, ter sklenem z radostním klicem : „Bog pozivi Rojansko čitalnico, da še mnogo mnogo takih obletnic obhaja!" Narodni zabavnik. v Iz Savinske doline na Staj. 20. julija. T. L. —- V naši prelepi Savinski dolini smo imeli med učitelji več iskrenih narodnjakov, al žalibog! nova liberaluška éra je marsikoga predrugačila, da je plajšč obrnil po drugem vetru. Tako je bil gosp. B. iz V. poprej goreČ Slovenec in prvi govornik „národně čitalnice"; rad je pisal zoper nasprotnike in se jako trudil za pravo narodno, al zdaj je ves drugačen! Postai je zagrizen nemčúr in nasprotnik domaćih svetinj, kar celo župnijo žali. Duh „Tagespošte" ga je vsega napihnil. Njegova šola je nemška, zato so učenci njegovi pravi muČenci nemsčine, ki je ne razumejo. Za Boga! kamo pridemo in naš slovenski narod, ako naša mladina dobi več takih odpadnikov! Kmetom in posebno krajnému šol-skemu svetu pa svetujemo, naj pri volitvi novega učitelja dobro prevdarijo, koga da volijo, da ne kupijo mačka v žaklj ij iu imajo potem JLaua im eigeneii Pelze". lz^Idrije 25. julija. — Pri nas smo osnovali društvo „Sola" v podporo kranjskemu ljudskemu šolstvu. Dotična pravila je si. deželna vlada z odiokom od 15. julija 1. 187št. 4691, potrdila. Namen društva bode, materialno podpirati revno kranjsko ljudsko solstvo s tem, da se bodo z dobljenim denarjem in darovi kupovali učni pomočki, šolske priprave in knjige, in se darovali revnim šolam, učiteljem in učencem. Društvo bode v kratkem pričelo svoje delovanje s prijetno nado, da bode obilo domoljubov naših gotovo kaj pripomoglo k izvršitvi dobrega namena! Iz Slavenske fare na Notranjskem. (Prošnja na pomoc v strašni revŠČini.) Že pomnim v 14 letih svojega paatirovanja 10 požarov v tej fari, al tolicega ne, kot je bil zadnji 19. t. m. pred polnočjo v Fe teli nj ah, v kterih je v 14 letih že v Četrto gorelo. V nenavadni vročini letošnji in pri vrtincih južnega větra bilo je v nekterih minutah 29 hiš z druzimi kmetovalskimi po-slopji v plamenu. Veliko ljudi ni druzega otelo kot to, kar so v veliki naglici na-se djali. Zgorelo je veliko ovác, več prešičev, ena krava, vse hisno in kmetijsko orodje in veliko sená, ki je tukaj kmetova podlaga, iz ktere plaća vse davšćine. Koliko škode iz ene majhne neprevidnosti enega člověka! Skoda, tolika skoraj kot od prejšojih 9 požarov skupaj , cenjena je nad 20,000 goldinarjev. Petero jih asekuracije ni plaćalo, drugi so bili pa večidel le za majhine zneske zavarovani. Tedaj so ti naši pogorelci res usmiljenja in zdatné pomoci potrebni. Zato prosim v imenu nesrečnikov drage nam „Novice",*) naj blagovolijo usmiljenja darove za Pete- *) Iz srca rado bo nabiralo vredništvo darove in jih brž odrajtalo gosp. fajmoštru, čegar popis, popolnoma resničen, Unske pogorelce nabirati, nadjaje se, da blagi Ljubljan-čanje in drugi dobrotniki Kranjske in druzih sosednih dežel, ki so že revežem toliko v njihovi stiski pomagali, tudi ubogih pogorelcev v Petelinjah, ki je najrev-niša vas v Slavinski fari, ne bodo pozabili. A. Pokorn, fajmošter. Iz Notranjskega 22. julija. — Strašni požar je vpepelil po noči od 19. na 20. dne t. m. v Petelinjah 29 hiš, pa tudi već hlevov in gospodarskih po-slopij. Tudi nekoliko živine je zgorelo. Goreti je začelo sred vasi pri Lenartu Vodopivcu; vzrok požara še ni znan. Zavarovana bila so sicer vsa pogorela poslopja za škodo po ognju, al žalibog! trije so na dolgu z let- nim doneskom. Usmiljenja so pa pogorelci tem veě vredni, ker zgorela jim je tudi vsa, dosedaj domu spravljena krma, ko jo bodo letos zarad nezgod jako pičlo přidělali, pa tudi zato, ker je le-tá že tretja nesreća, která je letos Petelince zadela. Dne 1. maja jim je namreč poškodovala toča polje; pa tudi travnike nekoliko; kasneje je pa po deževnem vremenu Pivka iz bregov stopivša jim najboljše travnike zalila in rast trave zadržala, da so ob prvo košnjo; kolikor je ni zalila, je pa travo poblatila, da ni za krmo in za nobeno rabo. Glad tedaj žuga ne»rečnemu ljudstvu in blagu. Usmilite se jih! — V vasi „Gradec", Slavenske fare se odpravi 21. dne t. m. neka gospodinja perilo prat. Ker ni bilo nobenega odraščenega člověka domá, popusti žena svoje otročiće brez varha v sobi svoje hiše ter jo zaklene. Otroćiči so gotovo vžigalne klince dobili ali po drugi poti do njega prišli, kajti postelja v hiši se je vžgaia. Otročiči bili bi se gotovo v hiši zadusili od dima, pa tudi lahko zgoreli, ako ne zapazi mimo-gredoča ženska čez okna sileči dim in ne bi bila kli-cala pomuči, da otmejo otročiče in pogasijo ogenj. V veliki nevarnosti je bila vsa vas, pa tudi otročići. Le-tá prigodba nam zopet sprićuje, da je požarov večidel nemarnost kriva. Se enkrat rečemo: Stariši, ne puščajte otrok nikoli brez pametnega varha! Iz Planine 19. julija. — Nenavadno živo gibanje je bilo danes v našem trgu. Volil se je namreč po že marca meseca dovršeni novi volitvi odborstva novi župan. Pod velikim sencnatim orehom so stali odlični možje, ki so se pomenkovali o novem županu; nenavadno močno bila je tudi zastopana vrsta uradnikov, ki se je na vse kriplje prizadjala, da bi přišel mož do krmila, ki bi bolj kakor prejšnji župan gosp. Perenié služil birokratiškemu regimentu. Al hvala Bogu ! ni jim bila sreća mila. Sijajno zmagal je nasprotni kandidat; kajti voljen je bil za župana tukajšnji posestnik gosp. France Kovača, obče spoštovan in pravićen mož, gospodje uradniki pa, ki si domišljujejo, da imajo vpliva in zaupanja pri naših domačinih na cente, ostali so na cedilu. Za občinske svetovalce je izbranih 5 mož , za Planino trgovec g. Nace Florijančič. Nekoliko lože bode zdaj dihal c. kr. okrajni glavar g. Ogrinec, da se je znebil poprejšnjega župana, ki ga je s ,,hrvaško špraho" (tako „veliki jezikoslovec" Ogrinec imenuje čisto slo-venščino!) tako razburil, da je včasih bil, kakor bi ga bilo celo gnjezdo sršenov pičnilo. Še celó nad ubozim občinskim pisarjem so ti ,,olikani" gospodje svoj žolé izlili, da se mu je služba bila takoi odpovedala in na novo razpisala. - Gospodine D. ! zdaj Vas ne bo mogel nihče već v pivnici motiti in vas oporni o jati, da je že čas spat iti, in lahko boste na svojo tarćo do jutra stre- bode temveč ganil dobrotnike, ker kaže, da pri ubozih Pete-lincih glas po zavarovanji ni bil glas vpijočega v puščavi! Kdor pa naravnost hoče milodar svoj poslati prosečemu gosp. fajmoštru v Slavino, naj napis naredi s zadnjo pošto ,,Pre-stranek". Vred. 243 li ali. Tudi okraj ni glavar bo zdaj mirno počival ; novi župan ga vsaj ne bo veliko mučil s jjui»«owuu > »«j»* u«^»»« puoauu * uaw uciaauuiijivi jomiv, v°<*j mi no Kovšca je že prileten mož, pa tudi mirna in dobra sprevidimo, kako da ti predobri ljubljanski nemški dušica, ki bi rad vsem prav storil. Vendar za trdno očetje stare zapisnike od Metuzalemovih časov morejo ali ne vedó, da hrvaščino" kajti za tega del po nemško delajo, da bi svoje možje napake poskrili v nam nerazumljivi jezik; vsaj mi ne pričakujemo od njega, da se zaveda svojih dolžnosti, — j/v;wu«ujw uj^«.,^« uava«, uc veuy, un da nepremakljivo ostane naš med našimi, vredni na- v več letih se je že marsifctero zemljišče v gospo- mestnik prejšnjega za narodnost in pravice naše vne- darjih premeniio? Prvi so pomrli, njihovi dedje ga tega, svoje stališče zmirom krepko branečega župana, prodali drugim. Jaz sem dobil list, naj plačam za leto rabiti za pobiranje morastnega davka 1871. in 18/2. al ze let je preteklo, kar mmam na ki se ni bal nobenega žuganja, kedar je šlo za a v to- nomijo županije in za národno pravo. Domači močvirji nobene zemlje! Pojte v nove zemljiške knjige (slovenski) jezik bode naj , kakor dosihmal, gospod v gledat t kdo da je gospodar, potem pa mupošljite pla županijski pisarnici, vsaj ne enega Nemca nimamo tukaj. cilni list v takem jeziku, da ga razume in mu ni treba Na vse strani pokažite, oče župan, da ste „mož od zavoljo Vaše zanikernosti od Poncija do Pilata lazit, JL^ C% f OV O V 1 CAé UL -L LI \J v% dTJ t bV J V V « v% vw M y fare!" In vsi drugi gospodje! bodite U Vbl UXUgl gusjjuuje; uuujio ,,SVOJI uiv>u ow- »i xjl»v* u^ciug » aoo jjioaujc i vu OGuaujrga z. delajte na blagor svojih volilcev, da ste nji- Dežmana nam je „Brencelj" že večkrat pravil ^ .. ---! ^ J^I Î v> /lm inrli nviirlâî a rl A i7itTA rw. Q - nû I na^a m Ari nwAlrl ^f V» knlîU « I ^ jimi" in med svo- ki mu ugane Vaše pisanje! Od sedanjega župana Cff A IT! 11- Fi £17 m O n Q nom I A Đ aa I i U n a VTA Alr»in4> I dâ je hovega zaupanja vredni in da tudi pridejo do živo za- pel dobro pesem od „prekletih grabelj" v slovenskem želenih, dolgo zadržanih gozdnih pravic " pomozi > t » V ^ V» (V/A V J>/ v V/Vli ^ v A-Jfc JL V U> AJL g & II f T VUOlXV JJUk to Bog jeziku; vprašam ga: ali se ne boji, da bi ga njegove I n ûf n a nřr»íi k I i a ť í n a v* ami «i /I nmt I a ri n Vv « m^«« U i ^ U I O Iz Vrhnike 21. julija. Ni ga še menda videl lastne „grabije" po nosu udarile, da bi mu kri tekla? Iz Ljubljane. Naj bolj radovedno čakamo tudi dragi čitatelj dopisa iz našega starikovega trga in tudi mi giasov iz Ceskega, ali se posreći grofu Hohen , da se dožene porazumljenje državo- se ne bi, ako bi na3 očitno glas povzdigniti ga sila in sveta dolžnost ne silila warthu kmalu za brambo národnih pravic, pravne opozicije na Českem in Moravském. Glasi, ki 19. osnovne drž. postave od 21. sept. 1867. leta še so jih přinesli danes časniki iz Dunaj a, so ugodni; zdaj tukajšnji gospodje uradniki ne spoznavajo za naj- al ž njimi se po vse ne vjemajo glasi v čeških listih. —« _ ^ — _ 1 - ^ A J J ^ ^ J /v /]ma rvmivtni rl aairro m a a ri \I o i m i ni of amo f tta n v\wn xv r\ i í v\ ai 11 w» /v J  ^^Xi^í mama vise povelje. Oď dne do dne zmiraj dobivamo HHVVHVVMHPPHMVVIH RH°.d uradnije po seženj dolge, čudno zamotane stavke tuje nemškepisarije, tako, da tudi člověk, ki je že sem pa tje kako knjigo prekucnil, komaj razmota, kar zahte- dovolil, ko so zahtevali še veliko manj, kar so pozneje Naj ministerstvo „sprave" pogumno dá većini naro-dov, kar jim gré, in naj ne posluša one reichsrahtske klike, ki je tudi Schmerlinga zapeljala, da Ogrom ni vajo. zarad Kako bode potem še le priprosti kmet y kteri se si vzeli. revščine visoko izšolati ne more, razumel to tujo Profesor Pleteršnik v Trstu je imenovan za jezično zmešnjavo? Ako kdo prosi: naj mu pišejo po profesorja na gimnaziji ljubljanski y dosedanji suplent domače, brž je ogenj v strehi. Jeli kmet zarad vas na na tukajšnji realki Sup pan pa za profesorja na tej svetu gospodje uradniki! da mora on znati nemško, ker se vam slovenskega učiti ne ljubi? Ako imate poleg uradne svoje službe še druga opravila, imejte jih drage ućil svoj predmet v slovenskem jeziku, če bode volje in barantajte z idrijsko moko ali s suho robo, treba, to je drugo vprašanje realki; izpričal se je sicer z maturo v slovenskem je ziku 7 tedaj formalno zadostil zahtevam; al kako bode na pr. s čevljarskimi žeblji 7 al dokler je kdo v ce- sarski službi, mora mu biti to glavna dolžnost, da opravlja tako, da škode ne trpi §. 19. temeljnih postav. Zato je treba poleg moke, suhe robe itd. vsedati se slovnici slovenski in učiti se jezika deželnega! Zato gosp. okraj ni sodnik ne stavite na laž prejšnjega c. kr. „Tagblatt" in tutti quanti Kakor slišimo, se je že čez 30 učiteljev ljud skih sol iz Kranjskega oglasilo, da gredó k učiteljski skupsčini v Zagreb. Pride jih tudi mnogo iz Ceskega, Moravskega in druzih slovanskih dežel, dá! celó iz Ru- skega. Jojmine! to bodo pa spet „Pressi", „Tagespošta u y očitno oklical, da (Niso pisarili o „panslavizmu"! ne Še odpravljene Šolske skušnje) — to sta deželnega predsednika Conrada, ki je „slovenski jezik je v pisarnice vpeljan!" smo postreženi kmetje tudi v županijski pisarni; v Ljubljani, ki sta pismeno vabila k skušnjam v Izvrstno pokazala dva glasovita liberalca Mahr in VValdherr no! tu se pa srecaega imenuj, ce razun pisarja i ki vlada po svojej glavi kakor hoče, še tudi kako drugo to liberalcem ni svojih zavodih. Pa se vé da, kar je drugim prepovedano nemčursko kapaciteto vjameš pri opravilih. Hočeš do- vredno, — xw«,i biti kedaj župana ali namestnika, takrat pa bodi tako tù sama modrost vc u.c% , ivckL jo uiugiui |ji c^u v cuauv, pripuščeno, ampak je celó hvale- kar je drugej neumno in nespametno, to je dober, kmečki oče' 7 kar imenuje „Tagblatt" drugej uuww, . in potrudi se tje v zakajeno, vpu- „«wuu^^i nelo kavarno; tukaj ga mnogokrat dobiš; tukaj ju po- liberalci nižno poprosi, in ako si uslišan , tapaj ponižno s klobukom pod pazduho za gospodoma v odloČeno pišamo oprh- „komedijo", to je tu „heiliger Ernst"! Vidi se spet, da drugače govoré, drugače delajo. svét! bi pater Abraham vzkliknil, ko bi norčavi v se živel. (25 cerkvenih pesem) za možki (tudi ženski) in îles jako čudno se nam godi Vrbničanom, ko vidimo, mešani čveterospev, zložil in upravil Ant. F ôr s ter, da vsi tukajšnji gospodje uradniki in uradnicki ne spra- priporočamo vrlo vsem cerkvam slovenskim zavoljo nji vijo ne enega cisto slovenskega stavka skupaj! Ža- hove vrednosti v muzikalnem in cerkvenem oziru. Razun lostne besede, a resnične. Konštitucijonalno društvo in ,,Tagblatt" ljubljanski res nimata mož ki bi se zve- 11 masnih pesem na nove besede 7> poniznosti kle- čimo", potem „Pred Bogom" in „Oče vecni" nahajajo stejše ravnala po njunih načelih , kakor sta gospoda se v tej lepi zbirki 3 marijanske, 2 božični postna, 1 velikonoena, 2 k sv. obhajilu različnega obsega zbor s čveterospevom „Novomašniku* in znani napev Mul ej in O breza, in kedar se bodo svetinje delile takim možém, ki so najmanj uradovali v jeziku deželnem, gotovo mora konštitucijonalno društvo ljub- pesmi za blagoslov „častimo te", prav dobro za orgije ljansko največe take svetinje pripeti na prsi gg. Mulej- postavljen. Izmed teh pesem je 13 izvirnih, 12 pa starih tf m • A A -m % \ vy • Ob r e z i n e. upravljenih napevov — res lepe perle čistega cerkve li okolice ljubljauske 19. julija. (Kako strašno nega petja. Toraj ni nam več besed potreba je ljubljanski mestni magistrat) zagrizen v nemščino, teh-le: 7 samo f v vj vy \JV iWiVlř đllrtsai/iV V # # V\AjIj I/O O f CC V J £4 C* l 1 V> UL V XX XXX OVI IX VJ y • ^Kupit@ OX J 1 XX ♦ JL/Ul vidimo mi kmetje zdaj sami iz tega, da celó v okolico semenišču), veljajo 80 n. kr. V I • • w ♦ 1 W w I w » « « 1 M I • ✓ J .11 w T \ SI jih! .i Dobivaj o se pri skladatelju naso 7 kjer ni žive duše nemške, posilja le v nemški (4 stekle mačke) so se nedavno v vasi Vrzdenec besedi tiskane liste za pobiranje ďavka za osusenje občine Horjulske prikazale. Skor gotovo je, da je eno močvirja (marosta) po 50 krajc. na oral. Morebiti ti teh maček stekli pes nekega kremarja popadel ta pa 244 je popadla troje druzih in tudi neko staro žensko. Župan Horjulski je brž in to prav pametno ufcazal pMU JLXVI JIAAOU1 J\J Ml /i J. UL LU ^JI C% V JoF Ck LU ttUM U r* CltJCll y DâJ vse mačke in pse konjederec ubije, steklih maček pa ne zakopl je, predno se zdravniško ne poiščejo, je tudi zgodilo. (Schrayerjev stekli pes v Savijali) je, predno se dne t. m. v Ljubljano priklatil, domá napadil ne- Je zlegl kar se se ,,Tagblatt" v nemčurskem njego vem taboru Isto tako lep y Reiseeindriicke hoče zagovariati y da ni res, da so tisti čez Ljublj v « sega fanta delavca in njegovo ženo skovani bili, rekši, da neki sodelavec ga je spisal na potovanji v Adrij pa se je spozabil in rekel, da ta >> Ljublj; i Presse" sveti svoji jezi Je bil v Ljublj y v ze poprejsnji dan e napadel v Savijah dva psa (brž ko ne pa se več). tište može, ou Treba je tedaj, da v Ježici vsi gospodarji pažljivo ču- venskem slovstvu? in ondi napajal svojo ,,Wissbegierde" o slovstvu slovenskem. Vprašamo zdaj ,,Tagblatt": naj nam imenuje ki so K ta napajali z gnojnico laži o slo- jejo nad svojimi psi ves čas, ki ga je gosposka pred- blattovci Je tedaj to kaj drugače, če yy Tag pisala. ima 120 kónj (Amerikanska družba), ki zna umetno jezditi y slone, mnogo levov in velbljudov - > Je prišla danes iz Trsta v Ljubljano, kjer bo kazala svoje velike umetnosti. Pol Ljubljane je bilo danes na nogah da vidi, kar še nikoli ni viděla. Pravijo, da vsak dan ima lastnik 800 gold, stroškov. Ker gredó po veliki cesti skozi Kranjsko in Štajarsko na Dunaj, jih bote medpotoma viděli. (Iz izrednega obČnega zbora „Sokolovega (( dne 22. t. m. se nam poroča, da so si po rešitvi notranjih zadev zbrani Sokoli iz volili gosp. Jos. Noli-ja za staroste-namestnika in gosp J. Tišen-a za odbornika. Dalje je bilo sklenjeno, napraviti začetka avgusta meseca društveni izlet v Moravce, septembra meseca pa skupni izlet s pevci ljubljanske čitalnice v Loko. Naznanilo se je tudi skupščini y da v krát- kém na svitlo pride slovenski list, ki bode gojil in za-stopal telovadske in vojne interese; priporoča se toraj prav živo vsem slovenskim in hrvatskim telovad- cem in vojakom v zdatno podporo. Konečno je zbor zbranih Sokolov ponavljal sklep, da društvenik Sokola ne sme biti tudi člen ljublj. požarne straže ,,Feuer-wehr", in sicer zato ne, ker većina ustavoverskega mestnega zbora je pred nekimi leti odbila ponudbo na-rodnega Sokolovega društva, napraviti prostovoljno požarno stražo. — Maznanjamo pri tej priiiki tudi slovenskému občinstvu, da je ravnokar na svetio přišel po društvenem blagajniku zanimivo sestavljeni „bisto-rično-statistični pregled delovanja" telovad- nega društva „S y kola" od začetka njegovega obstoja, to od leta 1862. do začetka leta 1871. Ta spis stavi pogumno je društvo .Hp čitatelju pred oči, kako marljivo in vršilo s voj nalog. Naj ta pregled" bode povod y da čegar pristopa čedalje več rodoljubov temu društvu, cilj je, izrejati narodu krepke in navdušene sinove. (Poberki iz Časnikov.) Da je dr. Costa s svojim govorom v dunajském ,,Patriotentag-uu, kterega smo zad-njič tudi v našem listu na kratko omenili, kot dober střelec streljaje na tarčo Prusifiíov prav v centrum zadel, kazali so ravno tako arditi kot surovi napadi v vseh du-najskih judovskih časnikih, kteri aluzijo uatavoverski koteriji. Se vé, da tudi ,,Tagblatt" ljubljanski je po takem moral lajati, in lajal je, kakor Nemec pravi, tako i^^^hhhhh HHHHH ,hundsgemein" celo stran ponedeljskega lista J y se preočitno vidi } kako da « ûr. Co s tov govor za kožo segel vsej tei koteriji 7 kteri kljenka zadnja ura. Da pa naši čitatelji zvedó, kakošne resnice je dr. Costa lažnjitim prerok« m prave človeške svobodě očitno in brez strahú na Dunaji v obraz metal, prinesemo jim prihodnjic ves njegov govor. — Kako zná „Tagblatt" prekucovati crno v belo, kazal se je spet unidan, ko v svojem odgovoru na laž, ki so jo ,,Novice" šibale, da pride 700 Hrvatov k besedi čitalnični v Ljubljano in da je biskup Strosmajer daroval jim za popotnico slovstvo z ustmenimi ali pisanimi poročili oskrunjajo v O tse f Novičar domaćih in ptujih dežei. Iz Dunaja 25. julija. Se zmirom je skrivnost, kako stoji s spravo s Ceh i. Danes se sicer bere, je ta zadeva že bila v ministerském svetu, sprava dognana, da da 3® da dr. Rieger bode minister kme tijstva itd.; vendar vse to je dosehmal le še časnikarsko ugibanje. Sem ter tje se bere, da se spet razpustijo vsi deželni zbori in da povsod bodo nove volitve^ Ako se to zgodi, kazalo bi ministerstvo Hohenwarthovo da y delà tako, kakor so dělala prejšnja ministerstva, ki pa nikoli zbore, s tem da so so vsaki hip razpuščali deželne niČ dosegli. Ali mar dunajski gospodje mislijo, volitve ljudem po deželi igrača? Novi dav ki so, ki jih volilcem naklada; kajti volilci morajo včasi po cele dni od hiše; to prizadeva denarne stroške in zamudo casa — skupaj na tisoče goldinarjev. Zato so ljudje nevoljni in mrmrajo, ako vlada deželam nié druzega ne vé dati kakor nove volitve, nove davke! Razstavi v Ptuj em, ki bode od v Stajarsko. 22. septembra do 1. oktobra, je cesar podařil 30u gld» so v vino- in konjereji izvrstni. takim, ki za pr em i) e Cesar menda sam tudi pride razstavo ogledat. Ministerstvo kmetijstva je dalo 500 gld. in 10 srebernih medalij* Moravsko. — Na tabor v Holičah 16. dne t. m. se je z bralo nad 10.000 ljudi. Cesko. — Ustavoverci pemski spet nameravajo grofa « . • w < • « w 1 , • I • • 1 • * • 1 B eu s ta, kterega želni zbor. so prejšnji čas odstavili, vsiliti de Galicija. Grof Goluhovski je spet cesarski namestnik v Galiciji. političnem oziru nima to ime- novanje nobenega pomena; Goluhovski služi vsaki si- stemi. Podpisal je oktobersko diplomo, pa cesarski namestnik je bil tako rad pod Belkredijem kakor pod Giskro ter prisegel na decembersko ustavo. Goluhovski utegne tedaj vse biti, le prijatelj Rusinom ne. Hrvasko. yy Vjestnik" naznanja stvari, ki dohajajo v izložbo učiteljske skupščine zagrebške. Veselje je čitati, kako od vseh krajev svetá vrèjo knjige, zemljovidi, slike, časniki in drugi šolski pomočki v izložbo. Iz Novega Sada. Časnik ,,Zastava" v srditem se-stavku piše, da je ogerska vlada deležnica umora kneza srbskega Mihajla (?) in da ona, če tudi bi bila viša y ne bi se sodnija Karagjorgjevića krivega spoznala upala, ga kaznovati. „Zastava" zahteva od ogerske vlade, naj toži, če upa, da tako očitno pred svetom bo Andrassy govori. Nekteri Časniki pravijo tožil (?). ; da Listu vredništv Gosp. A. K. y T: Ne moremo, ker se iz djanskih vzrokov ne skladamo o „slov. dn.u Kdor misli da .t i ./ » r „mlučnost in zaspanostu je kriva, naj sam na noge 2000 gold., ni besedice črhnil in vse druge reči je tiáati n» rame druzih. Poskusite, da se prepričate, kaj bi opra P Lahko vlekel na dan y s tem pa nehoté obstál laž > ki se vili St. J. L Odgovorni vrednik: Jozei Goié. Natiskar in založnik: Jožef lilaziiik v Ljubljani. « fl