nnana
------------------N
Delavca sta zagorela kot bakli
Huda nesreča na delovišču atomske elektrarne v Krškem
20. januarja okrog 17. ure popoldne so na gradbišču nuklearne elektrarne v osem metrov globokem jašku betonirali temelje za odvodni jašek. Zaradi nizkih temperatur, ki betoniranju škodijo, so imeli jašek pokrit s ponjavo, spodaj pa so ogrevali prostor z grelcem na motorno olje, pa še z električnimi infra pečmi.
Pri teh napravah je moral biti staino prisoten eden od delavcev, da je meril naprave. Ta dan je dolžnost merjenja doletela Stojka Gabriča, delavca podjetja Hidro elektra iz Zagreba. Opazil je, da se je grelec vnel in brž vrgel čezenj svoj suknjič. Ko to ni zaleglo in je ogenj še plamtel, je stekel v barako po gasilni aparat. Z njim se je približal kraju požara, takrat pa je vanj brizgnilo goreče gorivo. Ves je zagorel in je bil takoj mrtev.
Poškodovanemu sta potem priskočila na pomoč dva delavca. Eden je izključil elektriko, drugi je prišel v bližino grelca, pa je ta tudi vanj brizgnil žgoče gorivo. Marko Barič je zagorel kot bakla, tekel je do bližnje mlake in se vrgel vanjo, kljub temu pa je dobil hude opekline. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer mu skušajo na vse načine pomagati.
v_______________________________S
Avto trdi v vlak
 mmff
IMA ||
**	m
Skrbi zaradi zamude
Z obiska Mike Špiljka v jedrski elektrarni v Krškem
Bučka: dostojno proslavo prvega partizanskega napada
Minuli četrtek so se na pobu-[ do sveta krajevne skupnosti sestali na Bučki predstavniki sev-niške in novomeške občine ter KS Bučka in Škocjan. Letos konec oktobra bo poteklo namreč 35 let od prvega partizanskega napada na Dolenjskem na sovražno . postojanko na Bučki. Predsedstvo častnega odbora je že na zadnji proslavi prevzel Miha Marinko, član sveta federacije-
Domačini želijo prirediti dostojno proslavo te prve večje partizanske borbe. Bučenska krajevna skupnost, ki ji med vojno ni ušlo niti izseljevanje, bo deležna pri pripravi proslave podpore obeh občinskih skupščin. Z družbenopolitičnimi organizacijami bodo pretehtali odločitev, ali ne bi ob tej priložnosti morda na Bučko prenesli proslavljanja občinskih praznikov sevniške in novomeške občine.
Kot krajevna skupnost je bila Bučka doslej močno odmaknjena od razvoja. Domačini želijo predvsem sodobnejšo cestno povezavo. , Gre za asfaltiranje ceste Škocjan-■ Stara Bučka-Bučka-Dolnje Radulje (Vejer), kar naj bi po lanskih cenah veljalo nad 8 milijonov dinarjev. V gradivu republiške skupnosti za ceste za naslednje srednjeročno obdobje modernizacije te ceste ni zaslediti. Sevniški izvršni svet je to povezavo vnesel v pripombe na ta program. Predstavniki novomeške in sevniške občine bodo pri republiški skupnosti za ceste podpirali predlog, da ti kraji v tem programu ne bodo prezrti. Ob tem bodo kar največ bremena prevzeli nase tudi občani te krajevne skupnosti.
A. Ž.
MIRENSKA IMV: DELAVCE ŠOLAJO
Računajo, da je mirenska TOZD Tovarna opreme v zadnjih letih pomagala do kruha 150 vajencem različnih kovinskih poklicev. Samo lani je šlo skozi seminarje o varstvu pri delu nad 300 delavcev. Za strokovni kader lahko v glavnem računajo le na domačine. Trenutno imajo osem štipendistov. Dosti delavk se zanima za šolanje v okviru Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem. V administrativno in ekonomsko šolo hodi 15 delavk.
Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak je minuli četrtek najprej obiskal novomeško tovarno zdravil Krko (na sliki zgoraj), nato pa si je v Krškem o^edal gradbišče jedrske elektrarne (slika spodaj). (Foto: M. Bauer in J. Teppey)
V Krškem se je predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak sešel s predstavniki družbenopolitičnih organizacij jedrske elektrarne v izgradnji. Zanimal se je za probleme, s katerimi se spopadajo pri uresničevanju tega velikega projekta.
Pojasnili so mu, da je rok za dokončanje elektrarne zelo kratek in da zamujajo. Trenutno so v zamudi ' za štiri mesece.
Dva meseca so izgubili po krivdi Westinghousa zaradi zamude pri načrtih, dva pa zaradi domačih, sistemskih ovir. Na težave doma še računajo in boje se, da naša industrija
r Sli75*JTTT3
r	Vx i\vw K m n k A K a n
tli | L'	i	%	frp	^
K?™ - ~ J ~
V prvi polovici tedna je bilo suho in hladno vreme, ki se bo nadaljevalo tudi v drugi polovici; le proti koncu tedna bodo rahle otoplitve.
Tudi za delavca, ne le za stroje
11 *■
Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak obiskal novomeško občino — Pogovori v Novolesu, IMV in Krki — ,.Moralna spodbuda ni edina spodbuda!"
„Iz novomeške občine nosim izredno ugodne vtise. Obiskal sem nekaj delovnih kolektivov, ki so v nekaj letih dosegli silen razmah, tudi v jugoslovanskem merilu. Med vojno sem se skupaj s slovenskimi partizani bojeval na žumberškem območju, zato vem, kako nerazvita je bila pred vojno in po vojni Dolenjska. Predvsem pa me navdušuje, da novomeški delovni kolektivi, ki sem jih obiskal, prav tako tisti, o katerih so mi podrobno pripovedovali, natančno poznajo svojo pot tudi v prihodnje/4 je v posebni izjavi za Dolenjski list povedal Mika Špiljak, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije.
V sredo, 21. januarja,
Mika
 , — j rjs, jc
Špiljak obiskal Novoles in IMV, popoldne pa je bil na Otočcu pogovor z družbenopolitičnimi in vodilnimi delavci novomeške občine. Dan kasneje je delegacija, v kateri so bili med drugimi predsednik Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič, predsednik zveznega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije Jože Marolt in generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhov-ščak, obiskala tovarno „Krka“.
Mika Špiljak se je v vseh treh delovnih organizacijah zanimal predvsem za poslovne in tehnološke
V torek, 3. februarja, bo uredništvo Dolenjskega lista gostovalo
V PREDGRADU
uspehe, produktivnost, načrtovanje, povezovanje s sorodnimi podjetji doma in v tujini, njihov delež pri razvoju splošnega družbenega standarda, zelo pogosto, lahko rečemo celo največkrat, pa sta bila v ospredju pogovorov in izmenjav mnenj nagrajevanje in skrb za delavca.
„Doslej smo veliko storili za stroje, zanje nam ni bilo žal denarja. Zadnji čas pa je, da več storimo tudi za delavca-človeka," je med drugim poudaril predsednik jugoslovanskih sindikatov in nadaljeval, da smo se doslej pri nagrajevanju preveč zanašali le na moralne spodbude.
„Če ne bomo reali problema razdelitve dohodka," je rekel Špiljak, „ne bomo mogli nikoli resno tekmovati s kapitalističnimi državami. To, kar nam manjka, je stimulacija (tudi denarna) ustvarjalca. Če kdo lenari, se zanj nihče ne zmeni, če pa je treba komu zaradi izuma inovacije ali dobrega dela izplačati milijon, pa vsi
planejo pokonci Seveda je težko narediti pravična merila, komu zaradi boljšega dela več denarja. Vendar je ta merila potrebno, predvsem pa ne nemogoče narediti. Ce ste v Novem mestu iz malo večjega trga,“ se je spodbudno pošalil Mika Špiljak, ..naredili v nekaj letih tudi v jugoslovanskem merilu pomembno industrijsko središče, najbrž ni nemogoče narediti tudi nov, pravičnejši in bolj spodbudni sistem nagrajevanja. Seveda nimam v mislih samo Novega mesta, ampak vso Jugoslavijo.“
M. B.
zaradi restrikcijskih ukrepov pri uvozu ne bo pravočasno dobila potrebne mehanizacije in materiala. To se ne bi smelo dogajati.
Razen tega jim v Krškem primanjkuje strokovnjakov. Ti prihajajo večinoma iz Zagreba, medtem ko se Ljubljančani in Mariborčani branijo priti. Predvsem zaradi tega, ker prejemki niso bistveno boljši. Živeti bi morali ločeno od svojih družin, Zagrebčani pa imajo zaradi bližine to prednost, da se lahko vsak dan vozijo domov.
Ob tem je Mika Špiljak poudaril, da je nujna boljša stimulacija ljudi za tako odgovorno delo, ki terja posebne napore. Vedno gradi najceneje tisti, ki hitro gradi.
Graditeljem povzročajo težave tudi banke, ki ne dovolijo, da bi namesto barak gradili trdnejše objekte, take, ki jih po dograditvi elektrarne ne bi bilo treba podreti. Preuredili bi jih lahko za stanovanja stalno zaposlenih. V bližini gradbišča so do sedaj postavili vrsto barak, v katerih stanuje okoli 800 delavcev, za naslednjih 800 pa želijo zgraditi bloke. Stanovanj zelo primanjkuje, zlasti za tuje strokovnjake. Ob vsem tem pa denarja ne morejo porabiti za graditev solidnejših zgradb in zato tudi strokovnjaki iz ZDA z zamudo prihajajo sem. Kot kaže, pa zamude nikogar ne ganejo.
JOŽICA TEPPEY
OB PRVEM SNEGU 14 NESREČ
21. januarja je na Dolenjskem in v Beli krajini začelo snežiti. Na cestah so zaradi snega nastali zastoji, čeravno je bila bela odeja tanka in se je sneg hitro topil. Ta daft je bilo v štirih dolenjskih občinah 14 prometnih nesreč, od tega se jih je 8 zgodilo na magistrali med Ljubljano in Bregano. Gmotne škode na vozilih je bilo za 93.000 dinarjev, tri osebe pa so bile ranjene.
„Zaupanje v Zvezo komunistov je treba vsak dan znova upravičiti,“ je na pogovoru s političnim aktivom črnomaljske občine dejal Franc Šetinc. (Foto: A. Bartelj)
Št. 5 (1384)	Leto	XXVI
NOVO MESTO, četrtek,
29. januarja 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Posnemanja vreden zgled solidarnosti v sevniški občini
V okviru razvojnih načrtov sevniškega „Jugotanina“, ki se je zaradi razhajanja v proizvodnih programih odcepil od „Konusa“, potekajo med delov-, nimi ljudmi „Jutranjke“ „Lisce“ in „Kopitarne“ razgovori o posojilih 4 milijonov dinarjev, potrebnih za soudeležbo pri naložbi. Po ključu, ki ga je pripravila komisija občinskega izvršnega sveta „Jugotanina“ naj bi po samoupravnem sporazumu tozdi „Lisce“ v sevniški občini prispevali 0. milijona;
tozdi „Jutranjke“ 1,5 milijona in „Kopitarna“ 500.000 din. Zbori delovnih ljudi tozdov „Lisce“ so akcijo minuli teden že podprli. Razprava v „Kopi-tarni“ je bila včeraj, o osnutku samoupravnega sporazuma pa bodo razpravljali v ,,Jutranjki“ te dni.
Pričujoča solidarnost delovnih organizacij v občini ni le pomoč delavcem „Jugotanina“, temveč vsej skupnosti, saj je le trdnejše gospodarstvo v občini boljši obet za razvoi.
Na železniškem prelazu pri Dobravicah je bila nesreča
22. januarja popoldne je star avto tebi nič, meni nič, zapeljal na nezavarovan železniški prelaz. Tako ga je zadel potniški vlak, ki je prav takrat pripeljal iz postaje Gradac. Vlak je odbil osebni avto nekaj metrov daleč, tam pa se je voznik Martin Hu-dorovac iz Dol. Dobravice tako-rekoč nepoškodovan skobacal iz vozila. Potožil je le, da ga malo boli rama in je menil, da zdravnik lahko počaka do naslednjega dne. Sicer pa je bilo škode za 15.000 dinarjev.
Tako poceni je sicer Hudorovac ne bo odnesel s kraja nesreče, ki jo je povzročil s svojo malomarnostjo in drznostjo. Vozil je star avto, ki sploh ni bil več registriran, sam ni imel vozniškega izpita, vrh vsega pa sploh ni pogledal, če so tiri prosti, ko je zapeljal na prelaz. O tem se bo moral pomeniti s sodnikom.
KOMU SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto objavlja na 7. in 8. strani današnje številke Dolenjskega lista prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih. Listo je izvršni odbor skupnosti sprejel na seji 23. ja-letos.
Novi zakon o ocenjevanju v šoli je prinesel spremembe tudi za prvošolčke. Tako slednji ob koncu prvega polletja niso prejeli spričeval, ampak so staršem pokazali, kaj so se naučili. Na posnetku je prizor z zaključne slovesnosti, ko so v četrtek po skupnem roditeljskem sestanku učenci 1. a in 1. b razreda OŠ Katja Rupena iz Novega mesta staršem med drugim pokazali likovne izdelke. (Foto: Smiljan Pavišič, foto krožek OŠ Katja Rupena)
_________ . _______i k <	__L—1—*—_—2—1—L—2——L—1L_L-_±—*—i—
i r 1 i«i " n
Od 17. ure naprej se bodo v prostorih gostilne Hace naši novinarji pogovarjali z občani kočevskega dela Poljanske doline in okolice vse od Nemške loke, Spodnjega loga in Bilpe do Dola. K pogovorom so vabljeni vsi, ki lahko karkoli zanimivega sporoče o zadevah, pomembnih za vse ali le za skupino občanov. Naši novinarji bodo to zapisali in objavili, da bo širši krog ljudi zvedel, kako živijo in s kakšnimi težavami se ubadajo prebivalci tega območja kočevske občine in
Franc Šetinc se je v Črnomlju pogovarjal z ožjim političnim aktivom občine
23. januaija je bil na obisku v Črnomlju sekretar IK predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc.
Najprej se je sestal z ožjim političnim aktivom občine, kjer ga je sekretar komiteja občinske konference ZK Črnomelj Jure Perko Izčrpno
seznanil z dejavnostjo komunistov po 5. seji CK. Z gospodarskega sta-
(Nadaljevanje na 4. str.)
tedenski
JTi.07.3lik
V	Angliji in. Wellsu se je lani rodilo samo 602.000 otrok, in to je najmanjši prirastek prebivalstva, zabeležen v obeh deželah po drugi svetovni vojni. Strokovnjaki menijo, da je padec natalitete v Veliki Britaniji pogojen z inflacijo in željo, ohraniti- doseženi standard. zakaj prav na račun otrok. ..
Blizu Čuan Čeuja v jugozahodni Kitajski so odkrili ladjo iz časa kitajske dinastije Song (960-980). Ladjo, dolgo 24 in široko 9,5 metra, so odkrili pod 2 metra debelim slojem blata. Ladja ima 13 kabin in je bila izdelana iz borovega lesa. Kot menijo arheologi, je mogla nositi 200 ton tovora. Potopljena ladja je vozila dišave, zdravila, porcelan in predmete iz bakra in železa, bambusa in lesa. . . razviti trgovinski odnosi Čuan Čeuja z drugimi državami,..
Evropski severozahodni obali, od Nizozemske do Danske, se obeta novo obdobje neurja, napovedujejo zahodno-nemšlci vremenoslovci. Pq rušilnem neurju, ki je 3. januarja letos povzročilo velike poplave v Zahodni Nemčiji in na Danskem, so meteorologi preučili podatke o podobnih prejšnjih neurjih. Njihova opazovanja so usmerjena predvsem v točke, kjer trčijo druga ob drugo tople in hladne zračne gmote.. . programirana neurja. ..
Od lansiranja prvega umetnega satelita - sovjetskega ,,Sput-nika 1“ leta 1957 — je osem držav in ena mednarodna organizacija izstrelila v vesolje vsega 8529 objektov. Ameriška uprava za vesolje, ki ima sedež v Co-loradu Springsu, je sporočila, da so v preteklem letu zabeležili 929 novih objektov v vesolju, od katerih jih je samo 151 nosilo „koristen“ tovor. Ostalih 778 predmetov so, bodisi ostanki raket, ki so jih p orbito ponesli sateliti, ali pa so deli satelitov, ki so razpadli. Odkar so začeli izstreljevati umetne satelite, je bilo lansko leto rekordno po številu „odpadkov“, ki plavajo po vesolju .. . bomo onesnažili tudi vesolje? . ..
Le obveščen lahko odloča
Ob nedavnem posvetovanju o pomenu informiranja
V zadnjem času lahko zasledimo vse več razprav, ki pomenijo pomemben prispevek k dograjevanju našega sistema obveščanja, saj je dobra informiranost ena od osnovnih podlag za odločanje in za krepitev družbenoekonomskih odnosov, ki jih zahteva ustava. To predvsem pomeni, da morajo postati družbene odločitve na vseh ravneh predvsem najširši dogovor vseh, ki morajo odločati.
Na nedavnem posvetu o obveščanju v glavnih mestih republik in pokrajin, ki se je dotaknilo tudi najširših aktualnih vprašanj informiranja, je bilo jasno ugotovljeno, da imamo materialnih sredstev, možnosti in oblik te dejavnosti resnično na pretek, toda njihova učinkovitost je še daleč od tistega, kar bi potrebovali. Informacije se nemalokrat kopičijo v nedogled, posebej delegati dobivajo prave gore gradiva, ki ga pogosto ne morejo niti pozorneje prebrati. Roki med predanim gradivom in odločitvami so marsikdaj zelo kratki in fte dajejo možnosti za temeljite posvete, kar je osnova delegatskega sistema, in tako naprej.
Vse te slabosti.se nujno kažejo tudi v vseh sredstvih obveščanja. Bistvena ugotovitev je namreč v tem, da sredstva jav-
TELEGRAMI
KAIRO - Na Sinaj je prispela druga skupina ameriških strokovnjakov, ki bo skrbela za elektronske alarmne naprave. Tretja skupina bo pripotovala verjetno prihodnji teden in tedaj bo s tehniškega stališča vse nared za nadzorstvo izvajanja sporazuma o drugi umiritvi položaja na Sinaju.
nega informiranja poročajo najpogosteje šele o odločitvah, kar je še najbolj očitno v glasilih delovnih organizacij. Ti lističi, ki glede na skupno naklado pomenijo izreden psihološki dejavnik, zagotovo niso namenjeni predvsem reportažam, opisovanju nekaterih dogodkov, viso-kodonečim strokovnim razpravam in razlagam, niti ni njihov namen v tem, da bi morali biti sredstvo v rokah vodilnih sestavov, niti ne samo formalna zadostitev neki ideji ali celo nekakšen reklamni prospekt, ki mora vse prikazati v najlepši luči in se izogniti slehernemu problemu, ki bi lahko „politič-no škodoval4* ugledu delovne organizacije. Glasilo delovnih organizacij, kot tudi krajevnih skupnosti in občin, naj bi zlasti opozarjalo na vse tiste zadeve, o katerih bodo morali delegati in ljudje odločati.
Vsakdo od nas ima nedvomno dolžnost in pravico biti obveščen o vseh pomembnih vprašanjih. Na pretekli seji centralnega komiteja ZKS je bilo posebej poudarjeno, da morajo zlasti vodilni vedno in redno celovito in objektivno obveščati osnovne organizacije ZK o vseh
MOSKVA - Sovjetski zunanji minister Gromiko in ameri&i državni sekretar Henry Kissinger na moskovskem letališču po zaključenih pogovorih,ki so se nanašali predvsem na omejevanje strateškega oboroževanja in izboljšanje medsebojnih odnosov med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. (Telefoto: UPI)
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
"Vvv
- Fantje, gremo no sestanek!
- A že spet? Ja, madona, kdaj bomo pa delali!?
pomembnejših zadevah, kar moramo v našem sistemu razširiti na celotno družbo. In zato morajo biti, če tega ne delajo, politično, moralno in tudi materialno odgovorni, še posebej takrat, ko se zaradi njihovega napačnega-informiranja spreje-. majo tudi neustrezne odločitve.
Zato je resnično nujno, da na vseh ravneh skušamo organizirati vse oblike obveščanja v samoupravne interesne skupnosti za informiranje in se zavedamo, da moramo uresničiti zamisel o informativno-dokumen-tacijskih centrih. Ti INDOK centri naj bi predvsem zbirali vse informacije, ki so nujne za delegatsko odločanje, jih usklajevali in medsebojno dopolnjevali, hkrati pa bi morali biti sposobni hitro zadovoljevati potrebe po informacijah ter dajati strokovne, tehnične, organizacijske in druge usluge delegacijam in drugim. Hkrati s tem bi preko biltenov in drugih sredstev javnega obveščanja objavljali vse, kar bi moralo zanimati delovne ljudi in občane, in se skupno povezovati v usklajeni INDOK sistem v okviru Slovenije.
JANEZ KOROŠEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Mnogokatera kadrovska vprašanja občutimo tudi v naši republiki — čeravno velja za najbolj razvito v državi — že kar nekaj časa, posebno pa zadnjih nekaj let, tako da nikakor ni naključje, daje to pomembno družbeno vprašanje (ki je bilo že doslej večkrat predmet poglobljenih razprav) prišlo na dnevni red tokratnega zasedanja zborov republiške skupščine prejšnji teden. Med razpravo so poudarili, da bo vpliv delovnega človeka tudi pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike odločilen tedaj, ko bodo delovni ljudje dejansko in v celoti postali nosilci odločanja o rezultatih svojega dela, o reprodukciji in o splošnih družbenih vprašanjih.
Delegati v republiški skupščini so v svoji razpravi zelo kritično osvetljevali podatke, po katerih je Slovenija sicer gospodarsko najrazvitejša republika - že več let pa prav glede kadra občutno zaostaja za drugimi deli naše države. To velja za trenutno kvalifikacijsko strukturo pri nas zaposlenih delavcev, kot tudi za skrb za strokovno in usmeijeno izobraževanje. Med drugim so v razpravi načeli tudi vprašanje moralnopolitičnih in strokovnih kvalitet za vodilna delovna mesta pri nas - ter so poudarili, da bi bilo treba merila glede tega vsekakor zaostriti. Tako imenovanim „pticam selivkam" med strokovnjaki bi bilo treba vsekakor stopiti na prste, so menili, treba bi bilo torej preprečiti, da bi vodilni kadri po neuspehu v eni delovni organizaciji ali na določenem delovnem mestu neovirano prehajali drugam ter potem začeli spet znova, kot da se ni prej nič zgodilo.
Kot je v svojem ekspozeju na skupni seji vseh skupščinskih zborov poudaril Jože Božič, pomenijo družbeni aogovori glede kadrovske politike na ravni republike in občin vendarle že pomembno oporo za uresničevanje takšne kadrovske politike, kot smo si jo začrtali. Omenimo še, da je v načrtih republiškega srednjeročnega načrta
predvideno, da se bo do leta 1980 povečal predvsem odvisna od širšega in bolj nepo-odstotek tistega aktivnega prebivalstva, ki se srednega udejstvovanja vseh plasti delovnih izobražuje, od dosedanjih 57,7 odstotka na ljudi v našem družbenem razvoju ter od na-67,1 odstotek, kar bo vendarle korak naprej daljnjega razvijanja in poglabljanja samo-v primeijavi z dosedanjim stanjem.	upravnih socialističnih odnosov. Ni naključ-
V začetku prejšnjega tedna je tekla beseda no, je dejal Ribičič, da pritiski proti nam o aktivnem idejnopolitičnem angažiranju naraščajo prav sedaj; dokler je bilo naše
delovnih ljudi in občanov pri nadaljnjem razvijanju samoupravnih odnosov ter pri boju zoper sovražno delovanje tudi na predsedstvu zvezne konference SZDLJ. Predsednik ZK SZDLJ Dušan Petrovič-Šane je v uvodnih
Pomembna
kadrovska
vprašanja
besedah poudaril, da je paleta sovražne dejavnosti in nosilcev nam nasprotnih dejanj zelo široka ter mnogovrstna - od ekstremne emigracije do notranjih birokratskih in drugih elementov, ki se skušajo organizirati. Čeprav se nam sovražne skupine medsebojno razlikujejo, imajo vendar tudi mnogo skupnega - predvsem to, da spričo premajhne opore za svojo dejavnost med našimi ljudmi iščejo podporo sil iz tujine.
Ko je o tem spregovoril tudi predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič, je dejal, da je politična akcija organiziranih socialističnih sil proti tem sovražnim elementom
samoupravljanje šele šibko, so naši nasprotniki menili, da bo pač samo prešlo - sedaj pa, ko imamo novo ustavo in kongresne sklepe ter tudi oboje že uresničujemo, so pritiski vse močnejši.
Republiški izvršni svet je prejšnji teden obširno razpravljal o gradnji energetskih objektov v naši republiki — pri čemer je kritično ugotovil, da pri večini teh objektov zamujamo z roki graditve. Vzrokov za zamude je več — vsaj prizadeti jih navajajo — vendar je izvršni svet posebej poudaril, da morajo investitorji elektrogospodarstva ravnati bolj odgovorno in racionalno s sredstvi kot doslej. IS bo sistematično spremljal dogajanja pri gradnji novih elektroenergetskih oojek-tov ter bo tudi zaostril odnos do vsakršnih prekoračitev - tako do finančnih kot do Časovnih.
Tudi ZIS je imel prejšnji teden več vprašanj na dnevnem redu svojih sej - med drugim je sprejel osnutek zakona o ukrepih, s katerimi naj bi preprečevali rušenje enotnosti jugoslovanskega trga na področju trgovine, blaga in storitev. Na seji ZIS sp preučili tudi informacijo o izgubah posameznih TOZD v prvih devetih mesecih lanskega leta - poudarili so, da je treba podrobno ugotoviti, koliko gre pri tem res za dejanske izgube ter da je treba sredstva rezerv TOZD uporabiti predvsem za pokrivanje izgub, ki bodo zares ugotovljene.
Samo še na kratko omenimo, da je bil prejšnji teden v zvezni konferenci SZDLJ tudi sestanek v zvezi z uresničevanjem ustavnih določil, ki govorijo o položaju in delovanju verskih skupnosti v naši družbi. Poudarili so, da je vsekakor potreben poseben dokument, ki bi glede tega služil kot politični temelj socialistične samoupravne družbe - in ta dokument naj bi bil širši temelj za zbiranje vseh demokratičnih sil naše družbe. Priprave zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v republikah in pokrajinah se sedaj že zaključujejo. .
tedenski zunanjepolitični pregled
V	Atenah se je v ponedeljek v samostanu Evgenidis pričela medbalkanska konferenca strokovnjakov za gospodarsko in tehnično sodelovanje ob udeležbi delegacij Grčije, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Turčije.
Premier Konstantin Kara-manlis, ki je sprejel šefe delegacij, je poudaril, da sklic konference, četudi je le-ta gospodarskega in tehničnega značaja, ustreza zgodovinski nujnosti. Medbalkanska konferenca lahko postane zgled praktične uporabe helsinŠcega duha, je dejal. Karamanlis je tudi podčrtal, da utegne konferenca postati dejavnik stabilizacije z ugodnim vplivom tudi na druga območja sveta in da lahko s pomočjo ozračja, ki ga bo ustvarila, zmanjša sedanje razlike.
Pozdravni govor jugoslovanskega delegata Kazimira Vidasa, ki je posebej poudaril, daje Jugoslavija kot neuvrščena socialistična dežela še posebej zainteresirana za uspeh konference in da je pripravljena aktivno in tvorno delovati v smeri nadaljnjega izboljšanja sodelovanja na Balkanu ter v širših evropskih in mednarodnih okvirih, so ob koncu pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem.
„Sklic te konference odraža želje balkanskih ljudstev za enakopravno sodelovanje brez vmešavanja od zunajje dejal Vidas. ,JConferenca istočasno pomeni prispevek k procesu popuščanja napetosti v Evropi in k medsebojnemu razumevanju, zaupanju in sodelovanju med balkanskimi državami, kar je osnovni pogoj za nemoten notranji razvoj, varnost in napredek dežel na tem območju.*4
KLERIDES PREKLICAL ODSTOP
Glafkos Klerides je preklical odstop s položaja grško-ciprske-ga pogajalca v medkomunalnem dialogu, vendar duhovi s tem še niso pomirjeni. Štiridnevno krizo so na hitro potlačili, vendar ta še nadalje tli.
Ko je sporočil, da umika odstop, je Klerides govoril o veliki škodi, ki bi nastala, če bi objavil razloge, zaradi katerih je hotel odstopiti. Vse je naenkrat postalo velika skrivnost, v katero ne sme nihče dregati in s čimer je Klerides seznanil samo predsednika Makariosa in predsednika grške vlade Kara man. lisa.
Kleridesa obtožujejo, da je z molkom podprl špekulacije skrajne desnice o nekakšnem prisluškovanju in zasledovanju, ničesar pa tudi ni povedal o drugih nasprotjih. Kaže, da je Klerides ostal osamljen. Ciprska KP je zavzela sporočilo, v katerem pravi, da nihče, tudi člani
političnega vrha, ne vedo za kaj gre. Zaradi tega stranka zahteva od Kleridesa, naj objavi svoje razloge, da se pogajanja s predstavniki turške narodne skupnosti ne bi obnovila „v ozračju nezaupanja “.
BEJRUT SPET ŽIVAHEN 5
Premirje v Libanonu se vedno bolj utrjuje. Ves včerajšnji dan je bilo samo nekaj manjših
Med-
balkanska
konfe-
renca
incidentov v Bejrutu in Tripolisu, vendar niso ogrozili najnovejšega premirja, ki so ga dosegli s sirskim posredovanjem.
Na ulicah libanonskega glavnega mesta je spet videti na. tisoče ljudi. V središču mesta in ob morju je občasno prihajalo do zastoja v prometu. Celo v nekaterih četrtih, kjer so prej živeli v glavnem po kleteh, so ljudje obiskovali znance in prijatelje v bližnjih ulicah.
V	Kuvajtu so uradno sporočili, da je kuvajtska vlada odločena, da bo „državo očistila protipalestinskih in falangistič-nih elementov**. Kuvajtski ministrski svet je „ukazal vsem oblastem v deželi, da identificirajo elemente, katerih dejavnost je v nasprotju z nacionalno stabilnostjo Libanona, ki jo podpira Kuvajt.**	<
TELEGRAMI
MANILA - V glavnem mestu Filipinov se je začel sestanek ..skupine 77“, na katerem sc bodo predstavniki 106 držav v razvoju dogovorili o skupnih stališčih na četrtem zasedanju konference OZN za trgovino in razvoj - UNCTAD. Zasedanje UNCTAD bo maia letos v Nairobiiu-
BERLIN - Okrožno sodišče v Vzhodnem Berlinu je obsodilo na 15 let strogega zapora Reinerja Schuberta iz Zahodnega Berlina. Schubcrta so obtožili zaradi zapeljevanja k pobegu in ilegalnega prevažanja državljanov Vzhodne Nemčije na Zali od.
NEW DELHI Kljub nasprotovanju mnogih držav ob Indijskem oceanu so ZDA sklenile, da bodo na otoku Diego Garcia ustanovile novo vojno oporišče. To je v indijskem parlamentu izjavil indijski zunanji minister J. B. Cavan.
Sejmišča
Kmetijski nasveti
 \
MED PRVIMI
V	SLOVENIJI
Ugodna klima in marsikaj drugega so bili pogoji, ki so ob dolgotrajnem delu pripeljali krške sadjarje med pomembnejše v naši republiki. Začetek sodobne proizvodnje v družbenem sektorju sega že v 1952. leto, danes pa ima domači ..Agrokombinat" že 238 ha površin, na katerih z 42 odstotki prevladujejo jablane, sledijo pa jim hruške in breskve. Ob uspešni uveljavitvi na trgu načrtujejo krški sadjarji že razširitev nasadov. V okviru tega načrta je bila najprej na vrsti Kostanjevica s 30 ha jablan, za njo pa bo Brestanica z obnovo 50 ha Končni cilj je povečati sadne površine od 238 na 450 do 500 hektarjev,
V	/
Ma, kakšnih devet zadetkov! To so moje polletne ocene!
(Karikatura: Požeški list)
Spet višnje? Zakaj pa ne:
Tvegano je priporočati napravo višnjevih nasadov, preveč grenkih izkušenj je že bilo z njimi. Naj spomnimo na „akcijo višnje" pred približno dvema desetletjema, ki si je tudi na dolenjskih tleh postavila nekaj klavrnih spomenikov. Takrat pač strokovno nismo bili kos - zmotno so priporočali nasade na revnih, kraških tleh - pa tudi dovolj velikega povpraševanja po višnjah še ni bilo.
Zdaj je drugače; imamo že močno sadno predelovalno industrijo, ki potrebuje vse več višnjevih plodov. Povpraševanje narašča, pravega zanimanja sadjarjev pa ni. Neuspehi so vsejali nezaupanje, pa tudi vse dražje človeške roke preprečujejo večjo rentabilnost nasadov. Veliko dela je namreč z obiranjem plo-dov, ki pa dandanes ni več njuno ročno (strojno obiranje se v svetu že uveljavlja).
Strokovni tisk zadnji čas priporoča večji pogum, ko gre za <r;xn;„	*,,,■!■ ?;	«ri kstsrih STTIO V Sloveniji naredili v
v OI1JU, pa IV* V* A L.U VVU..J. y t"“~-—	****
zadnjem desetletju neverjetno velik korak nazaj. Spodbudne so zlasti nekatere tehnološke novosti in uvajanje strojnega obiranja, bolje rečeno stresanja, ki postaja na dovolj velikih plantažah že donosno. No, tudi za manjše pridelovalce ali vrtnarje -ljubitelje so višnje priporočljiva sadna vrsta in jim ne bo na odmet nekaj novejših strokovnih ugotovitev.
Višnja uspeva v malo hladnejših legah, godi ji dobro odcedna, globoka zemlja, ki ni kisla. Kot podlaga se uporablja češnja, rešeljika in višnja in priporočljiva, selekcionirana podlaga, ki ima zaenkrat oznako F 12/1. Za ročno obiranje plodov je priporočena vzgoja, ki daje kakih 60 cm visoko deblo, čim nižjo razprostrto krono in poševne veje. Rez naj bo zmerna, gnojenje pa predvsem organsko.
Nujna je zaščita pred boleznimi, viroz pa se ubranimo tako, da sadimo le brezvirusne sadike. V nasadu je bolje imeti več sort, ki naj cvetijo približno istočasno. Dobre rezultate so naši pridelovalci zadnje čase dosegli s sorto gortemška, ki bi jo kazalo razširiti.
Inž. M. L.
Mamca, po čem je
čini in med prvimi v naši republiki
-	r.a pobude kmetov zložili, koma-
Medobčinski svet ZSMS je minulo soboto in nedeljo pripravil na Otočcu za 50 članov svojega predavateljskega aktiva zanimiva predavanja. Na sliki: bodoči predavatelji iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine med poslušanjem (Foto: Janez Pezelj)
Društvo za vzgojo in varstvo ptic iz Kočevja je v soboto v avli osnovne šole pripravilo že peto razstavo ptic. V imenu pokrovitelja TOZD Rog in Pugled je zanimivo razstavo odprl inž. Muko Figar. (Foto: France Brus)
„Mladi novinar”
Pri graditvi jedrske elektrarne v Krškem sodelujejo slovenska in hrvaška podjetja. Trenutno delajo tam delavci našega Gradisa in Hidroelektre iz Zagreba, montažo pa bosta prevzela hrvaško podjetje „Djuro Djakovič" in Hidroelektra iz Maribora. (Foto: J. Teppey)
TAP — Trebnje nova TOZD — Na zboru delavcev, ki je bil 22. januaija, so delavci Tovarne akrilnih proizvodov v Trebnjem pristopili k samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo Novoles. Tako je nova trebanjska tovarna postala osma TOZD Novolesa. (Foto: I. Kraško)
NOVO MESTO: 26. januarja so rejci pripeljali na sejem 298 prašičev, starih od 6 do 12 tednov, in 29 prašičev, starih od 3 do 6 mesecev. Skupno so prodali 188 živali; mlajši prašiči so stali 490 do 680 din, starejši pa 690 do 850 din. Kupci so bdi predvsem iz domače občine, promet pa zaradi mraza ni bil nič izjemnega, pa še cena mlajšim prašičem je nekoliko poskočila.
BREŽICE: Na tedenski sejem so rejci 24. januarja pripeljali 582 prašičev, starih do 3 mesece, in le 25 ► prašičev, starih nad 3 mesece. Prvih so prodali 473 po 30 din 1 kg žive teže, drugih pa 21, po 20 din kilogram žive teže.
tisoč dinarjev. Olajšave so razen tega
deležni vsi kmetje, ki kupujejo novo mehanizacijo, le da imajo v Brežicah in Krškem pravico do olajšave vsi zavezanci davka od kmetijstva, v Sevnici' p? ,e tisti, ki jim je kmetijstvo edini vit' preživljanja. Letošnji predlog vsebuje tudi Claj^ave za ne strojnih skupnosti.
Usklajena je olajšava za šolanje otrok. Do nje imajo pravico le tisti, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. B. Jaška in krška občina morata uskladiti tudi stopnjo davka na vino, medtem ko ima Sevnica že vpeljano novo stopnjo. Zaradi enotnega obračunavanja posebnih davkov pa morajo vse tri občine uskladiti davek na naravno žganje od dosedanje stopnje 4,50 po. litru na 15 odst. vrednosti. Tu gre za uskladitev s temeljnim zakonom o prometnem davku. O predlogih bodo izrekli dokončno besedo delegati na sejah občinskih skupščin.
J. T.
Kot svetilniki
»
Kalce-Naklo. Naselje kot toliko drugih. A vendar bo nekaj posebnega, če bodo tam - prvič v krški ob-
Misel na usklajevanje davčne politike v Posavju ni nov2, zato se tega lotevajo že nekaj let ne le v Fo.ravjjb ampak tudi na širšem območju celjske regije. Razlike zato niso prevelike, torej ne bo prehudih težav pri uresničevanju dogovora o splošni porabi v občinah, po katerem so dolžne poenotiti stopnje in merila za morebitne davčne oprostitve ali olajšave.
Posavje: uskladiti davčni vijak
Predlog družbenega dogovora o splošni porabi za leto 1976 vsebuje okvirne stopnje obremenitve za posamezne skupine katastrskih občin. Davčne uprave v Posavju so te stopnje uskladile v dovoljenih okvirih in predlagale stopnjo 26 za drugo skupino k.o. stopnjo 22 za tretjo skupino k.o., stopnjo 17 za tretjo b skupino in stopnjo 12 za četrto skupino katastrskih občin.
Uskladile so tudi olajšave. Za vse kmetijske zavezance, ki preusmerjajo svoja gospodarstva za turistične namene znaša olajšava 50 odst. katastrskega dohodka ali najmanj 2
sirali zemljo z namenom, da bi jo laže, širokopotezneje obdelovali. Želeli bi, da bi bil to svetilnik, zgleden primer ne le v krški občini, ki ima silno razdrobljena kmetijska zemljišča, temveč tudi v širni Dolenjski, ki glede tega ni dosti na boljšem. Prižgal naj bi se ob Plešivici v Beli krajini (zložba vinogradov v organizaciji KZ Metlika) in še nekaterih frfkih zgledih, ki kažejo, kaj je treba storiti.
Letošnje premije, kiji bocio Pre_ jemali živinorejci za prirejeno i7?es0 in namolzeno mleko, ne bodo večje od lanskih, stvarno gledano pa bodo zaradi inflacije celo manjše. Ko so sporočali odločitve o premijah, v Beogradu niso pozabili pribiti, da je tudi kmetijstvo samo dolžno storiti kaj več - predvsem v delovni storilnosti in v iskanju drugih notranjih rezerv. Nepopularno je žugati kme-tijcem, ki delajo od jutra do mraka in zato neradi sprejemajo take nasvete, toda roko na srce: rezerve so v kmetijstvu resnično velike, če upoštevamo le, kaj vse je prinesel razvoj kmetijske znanosti in agrotehnike.
Danes dosegajo kmetijski stroji že neverjetne zmogljivosti. Petbrazdni plug, ki je ponekod že v splošni rabi, zorje 1,5 ha zemlje na uro, z združenim orodjem (enim!) je mogoče pripraviti za setev 4 ha, z 12-vrstno koruzno sejalnico lahko na uro zasejemo 5 ha veliko njivo, z večvrstnimi okopalniki je mogoče okopati do 12 ha posevkov v eni uri, s kombajnom je mogoče požeti 2 ha žita v eni uri itd., itd. Številke, o katerih lahko govorijo na naših družbenih posestvih in o katerih lahko naši kmetje le
-	sanjarijo, saj taki stroji na slovenskih razdrobljenih, povprečno komaj 3,7 ha velikih kmetijah ne morejo biti prav izkoriščeni.
Zato tako velik pomen pobude, ki se imenuje Kalce-Naklo.
M. LEGAN
Moje stranke so ljudjo, ki prijavljajo davek na svoj dohodek.
Rok i£ Ž?izteka
Se danes in jutri imajo zau'.uin**c* čas, da izpolnijo svojo državljansko dolžnost: 31. januarja se bo iztekel rok, ko je treba vložiti davčne prijave.
Pisali smo že, a naj vseeno ponovimo. Po novem bo znašal neobdavčeni del dohodka od skupnega dohodka občanov 50.000 din, kar je
10.000 din več kot poprej. Povečane so tildi olajšave, tako da bodo znašale za otroke po 20.000 din, za druge vzdrževalne člane družine pa
16.000 din.
Po novem je tudi predvideno, da bodo priznali več stroškov, ki so povezani z avtorskimi honorarii. Doslej so davčni organi priznali 30 odstotne stroške, novi osnutek zakona davka občanov pa predvideva 40 odstotkov. Vendar bo to, kot razlagajo, mogoče uveljaviti za letošnje avtorske honorarje, ne pa za lanske.
In še nekaj navodil, kako je s prijavo davkov. Plačniki davka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti dajo davčne napovedi v občini, kjer imajo poslovni prostor. Plačniki davkov od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, tehničnih izboljšav, patentov dajo napoved v občini, kjer prebivajo. Prav tako morajo storiti zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic.
Žanimivo je še, kako republiški sekretariat za finance upošteva odpravnine in jubilejne nagrade. Pravi, da osnutek zakona o davkih občanov predvideva, da bodo odpravnine pred upokojitvijo in jubilejne nagrade upoštevali kot olajšave pri odmeri davka za leto 1975.
prednoje
zapisat*
Precej vode je že preteklo, odkar je 24 republiških družbenopolitičnih organizacij in ustanov ter družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov črnomaljske, kočevske in novomeške občine v Dolenjskih Toplicah podpisalo družbeni dogovor o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in oskrbi spomenikov NOB na Rogu, dogovor, v katerem bo posebna skrb veljala ureditvi Baze 20.
Še enkrat lahko poudarimo, da podpisniki ugotavljajo, da je potrebno spomenike NOB na Rogu v še večji meri približati delovnim ljudem, posebno mladini ter tako ohranjevati našo skupno zgodovino in njene pridobitve, zapisane v zvezni in republiški ustavi
Vsi vemo, kaj je pomen,! za našo revolucijo in NOB partizanski Rog, ta trdnjava svobode sredi okupirane Evrope. Ko bo spomeniški kompleks urejen - ne bodo poskrbeli samo za spomenike NOB, ampak tudi za naravne in kulturnozgodovinske spomenike - bo to območje postalo slovenski spomenik, šola in izletišče.
Predsedstvo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije in uredništvo revije „Mla-dina" razpisujeta akcijo „mladi novinar". Prvi namen akcije, ki je nadaljevanje nekdanje akcije „novi-nar m" je, da bi mlade družbenopolitične delavce spodbudila k aktivnemu delovanju na Dodročju informativnih dejavnosti, iSjti Cd UČIŠ" kovitega in dobrega pretoka informacij je odvisna tudi učinkovitost delegatskega sistema. Zavoljo tega naj bi tudi časopisi in radijske postaje več in bolj poglobljeno poročali o delu in prizadevanjih mladih.
Razen tega naj bi se akcije z vso resnostjo lotili mladi informatorji po občinskih konferencah ZSMS, s svojim delom izboljšali kvaliteto in vsebinsko usmeritev mladinskih glasil, to je glasil osnovnih organizacij ZSMS, občinskih konferenc ZSMS, družbenih organizacij in društev, ki vključujejo mladino, regionalnih študentskih glasil iri drugih medijev, še posebej osrednjih glasil Zveze socialistične mladine (Informacije AŽ in revija Mladina).
Mladina na partizanskem Rogu
Zapisal sem: vsi vemo, kaj je pomenil Rog med NOB in kaj danes. Mar res? Družbeni dogovor je bil podpisan oktobra lani, zdaj pa smo v januarju. Ob podpišii SC predstavniki marsikatere dolenjske delovne organizacije podpisnikom nekako užaljeno namigovali: „Zakaj nas niste pravočasno obvestili? Tudi mi bi podpisali. “ Takrat je bilo rečeno, da je za podpise v dogovoru še veliko prostora.
Danes je število podpisnikov še vedno le začetno (24). Kje so torej tisti, ki so imeli	toliko „medu v
ustih"?
M. BAUER
„Brez sramu pred ljudmi!
(Nadaljevanje s 1. str.)
lišča je občino predstavil predsednik IS Jože Vaj s.
Tovariš Šetinc je pohvalil povečanje števila članov Zveze komunistov v Črnomlju (po 7. kongresu ZKS so v občini sprejeli v ZK 135 novih članov) in med drugim dejal:
SEVNICA: VSI NOSILCI NAČRTOVANJA SKUPAJ
Mika Špiljak se je med obiskom na Dolenjskem mudil tudi v No-volesu, največjem proizvajalcu gugalnikov na svetu.
SPREJET PROGRAM AKCIJ ZA MDA 76
Center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu Republiške konference ZSMS je minulo soboto pripravil sejo, na kateri so razpravljali in sprejeli program mladinskih delovnih akcij za letošnje leto. Tako kot lani, se bodo mladinci in mladinke tudi letos spoznavali z brigadirskim delom na Kozjanskem, v Brkinih, Slovenskih goricah, v Suhi krajini in Kožbani, udeležili pa se bodo nekaterih zveznih akcij v drugih republikah. Na sestanku so se pogovorili še o lokalnih delovnih akcijah, poslušali so informacijo o poteku dela za podpis družbenega dogovora o mladinskih delovnih akcijah za obdobje 1976-1980, v okviru centra za mladinske delovne akcije so imenovali delovne skupine in vodje skupin in se pogovarjali o angažiranju študentov in kolektivnih članov za mladinske delovne brigade.
Danes se bodo v sevniški dvorani TVD ..Partizan" že drugič sestali vsi nosilci načrtovanja v občini. Izdelava predlogov srednjeročnih načrtov organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti je v občini v zaključni fazi. Organizacije združenega dela in tozdi predvidevajo za naslednjih pet let 356,48 milijonov naložb, skupne naložbe v gospodarstvo in infrastrukturo naj bi znašale 442,25 milijonov dinarjev. V negospodarstvo naj bi bilo vloženo nad 182 milijonov dinarjev. Programi krajevnih skupnosti so ocenjeni na 62,68 milijonov dinarjev.
„Zveza komunistov mora vedno ustvarjati pogoje za to. da bo prišla do veljave beseda delavcev in da bodo prišla do izraza vsa stališča in pogledi. Pravilno razumljena vloga ZK je eksistenčno vprašanje našega sistema in naše prihodnosti!"
Po zelo koristnem pogovoru se je Franc Šetinc popoldne pogovarjal s komunisti Belta, kjer so mu povedali, da je Belt lani dosegel dobre poslovne rezultate in da se je podjetje v glavnem z lastnimi silami izkopalo iz hudih težav, ki so jih pretresale v preteklosti. Veliko vlogo pri tem imajo prav komunisti. ,,Ko je bil Belt v najhujši krizi, so nekateri govorili, da je vzrok za tako stanje anarhija. Tako so govorili tisti, ki so hoteli speljati odgovornost na napačen tir, da bi lahko kazali: tak je vaš delavski razred in vaše samoupravlja-
nje. le krivce je treba poiskati in kaznovati, saj nekateri še vedno mečejo polena pod noge našim prizadevanjem za socialistične samoupravne odnose," je dejal Franc Šetinc. „To je bila trda šola, ki vasje stala marsikatero žrtev in veliko santoodpove-dovanja. Toda pot je bila pravilna, dosegali ste res lepe uspehe. Vztrajajte na tej poti, ne dovolite, da se vrne preteklost! V imenu izvršnega komiteja vam izrekam priznanje za vaše uspehe. Danes lahko brez sramu date svoj obračun pred delovnimi ljudmi in komunisti. Na to ste lahko ponosni."
Na koncu so Francu Šetincu podarili statuo Beltovega livarja in poudarili. da danes že trdno stoji na svojih nogah.
A. BARTKIJ
NOVA ORGANIZIRANOST KLUBOV OZN
Republiška konferenca ZSMS je pripravila minuli ponedeljek v Ljubljani razširjeno sejo sekretariata predsedstva, na kateri so razpravljali
o	novi organiziranosti in dejavnosti klubov OZN, o programski usmerjenosti, internacionalistični vzgoji in delovnem programu in akcijskem načrtu za letošnje leto. Iz rokovnika akcij za prvo polletno obdobje je razvidno, da bodo v kratkem pripravili za mentorje klubov in za vodstvene kadre izobraževalne seminarje, organizirali bodo vrsto kviz tekmovanj, obiskovali posamezne klube, izdajali informacije in biltene itd.
Razpis Tomšičevih nagrad in
i
nagrad sklada Toneta Tomšiča
v
Letos maja bo na dan smrti narodnega heroja, politika, publicista in novinarja Toneta Tomšiča Društvo novinarjev Slovenije podelilo spet tradicionalne Tomšičeve nagrade in nagrade sklada 'loneta Tomšiča za posebne novinarske dosežke svojih članov. Pri tem bo v prvi vrsti upoštevalo tista dela, ki še posebno prispevajo k hitrejšemu razvoju naše socialistične skupnosti in našega samoupravnega sistema.
Za Tomšičevo nagrado lahko konkurirajo pomembni novinarski prispevki in dosežki pri urejanju časnikov ter radijskih in televizijskih oddaj.
Predloge za nagrade lahko pošljejo družbenopolitične organizacije, aktivi in sekcije DNS, uredništva in posamezni člani DNS, vsebovati pa morajo utemeljitev in dokazno gradivo.
Predloge je treba poslati na naslov: Drdštvo novinarjev Slovenije, komisija za Tomšičeve nagrade, 61000 Ljubljana, Vošnjakova 8/VII.
Člani komisije so: 'l ita Škerlj, Dušan Benko, Slavko Fras (predsednik), Igor Gruden, Marjan Legan, Branko Senica in Stane Skrabar ter kot predstavnika javnosti Savin Jogan in Hmil Rojc.
Obdobje, za katero bodo podeljene Tomšičeve nagrade in nagrade sklada Toneta Tomšiča, je čas med zadnjim in novim razpisom, to je od 1. februarja
1	975 do 30. januarja 1976.
Rok za oddajo predlogov je l. marec 1976.
Po tem datumu komisija ne bo sprejemala_ne predlogo'; ne dokaznega gradiva.
. UfkAVNI ODBOR DKuSTVA NOVINARJLV SLOVENIJE
Usmerjeno izobraževanje po slovensko
Po predlogu Zavoda za šolstvo SRS 7,aj (j-, se usmerjeno izobraževanje v naši republiki začelo v 10. letu šolanja
„Usmeijeno izobraževanje £ Vsako izobraževanje po obveznosti. Vse govorice, da se bo oSjjOVna gola zdaj podaljšala za leto ali dve, so zmotne in r.cosnovane, razširjajo pa jih ljudje, ki se niso dovolj poglobil v pripravljajočo se preobrazbo srednjega šolstvp," je po-'^ni Karel Kos iz Zavoda za šolstvo SRS 24. januarja v Dolenjskih Toplicah, kjer je članom republiškega odbora sindikata delavcev vzgojno-izobraževalnih dejavnosti pojasnjeval novosti v konceptu usmerjenega izobraževanja v Sloveniji.
Prehodi med posameznimi izobraževalnimi stopnjami naj bi bili poslej milejši, razmišljajo celo o tem, da bi po končani srednji stopnji odpravili mature. Vmesni zrelostni izpiti naj
bi ne bili potrebni zavoljo tega, ker se bo usmerjeno izobraževanje „vleklo“ do konca študija, vendar s tem, da se snov ne bo ponavljala, ampak vedno dodajala nova. i 7
Karel Kos je podčrtal, da je zasnovo usmerjenega izobraževanja, kot jo je pripravil Zavod za šolstvo, narekovala vsebina, saj bi bilo nevzdržno najprej nekaj določiti (npr. organizacijsko obliko), potem pa to zamašiti z vsebino, ki je slučajno „pri roki".
Novost najnovejšega predloga je v tem, da bo usmeritev izvedena že v desetem letu šolanja. V tem se slovenska zasnova razlikuje od tega, kako so se usmerjenega izobraževanja lotili v drugih republikah in pokrajinah. Sistem bi bil popolnejši, če bi se posrečilo primerno rešiti vsa vprašanja - od izobraževanja na delovnem mestu do, denimo, fakultetne-
ga študija. Kot je poudaril Kos, gre pri usmerjenem izobraževanju za opredelitev in upoštevanje naslednjih štirih vrst izobraževanja: za delo, iz dela, ob delu in na delu, temu pa bodo morali biti prilagojeni tudi učni načrti.
Usmerjeno izobraževanje bo od-
pravilo srednješolske ustanove, kako
kor smo jih do zdaj poznali in pojmovali. Poslej se ne bo več reklo, da je ta in ta končal to ali ono srednjo šolo, marveč, da je uspešno končal ta ali oni izobraževalni program. Šolski nazivi se bodo spremenili, dobili bomo tako imenovane centre, ki bodo združevali več dosedanjih srednjih šol.
m®?. ■ *
„Usmetjeno izobraževanje bo še bolj kot do zdaj omogočalo izobraževanje za delo, iz dela, ob delu in na delu," je med drugim poudaril Karel Kos, strokovni sodelavec Zavoda za šolstvo SRS, ko je v soboto v Dolenjskih Toplicah, razlagal najnovejši predlog za preobrazbo srednjega šolstva v naši republiki. (Foto: I. Zoran)
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIII!III!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!I!III!IIIIIIIIIIII!IIIII1IIIII1IIII!I!IIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIII
Iz tega prikaza okoliščin in možnosti za sodobno zdravljenje družinskega alkoholizma vidimo, da je na današnji stopnji razvoja človeške solidarnosti možno pomagati komaj kakšni družini. Če je družina tako uničena, da v sebi ne najde dovolj moči, da bi se začela reševati, potem bo v okolju težko našla dovolj spodbud in pomoči Iz vsega tega pa je tud; mviuen izjemen pomen, ki ga ima družina za vsa obdobja našega življenja.
alkoholizem. In še kako uspešno! Medtem -ko pri nas med celotnim prebivalstvom pričakujemo „samo" okoli 5 % alkoholikov, pa se do 40 % otrok iz družin alkoholikov vda alkoholizmu.
STARŠI NAVAJAJO OTROKE NA ALKOHOL
SVOJE
! Udi ušli starši, ki so „zmerni“
ALKOHOLIZEM MED MLADINO
Ker je alkoholizma med odraslimi čedalje več, ga „mora“ biti tudi med mladimi. V naravi same alkoholne bolezni je, da poskrbi vedno sproti za nove generacije alkoholikov. Alkoholik pa sploh nerad pije sam, slehernega v svojem okolju poskuša spraviti med pivce (da ni sam edini zaznamovan m v nevarnosti, da bi ga klicali na odgovor). Tudi alkoholični starši s ponujanjem alkohola otrokom in s svoiim ..dobrim ^Idtloth'” iKajijtf (Jtr^kir
pivci, ..poskrbijo", da njihovi otroci čimprej poskusijo alkohol. Pred kratkim smo na neki osnovni šoli med 200 učenci od 5. do 8. razreda napravili anketo, kije pokazala: samo 4 učenci še niso poskusili alkohola,
- 37 jih je poskusilo samo pivo,
•- 19 jih je pilo samo vino,
- 140 jih je poskusilo že tudi druge alkoholne pijače,
don/j nima nobenih alkoholnih pijač 1 družina (oče je zdravljen alkoholik).
praznike prežive brez alkohola 3 družine.
- opilo seje že 31 učencev
- svojih očetov še ni videlo pijanih
100 učencev.
listo, kar dobi otrok iz rok staršev, ima poseben čustven pomen in se zato ustrezna izkušnja usidra globoko v otrokovo zavest, tako trdno in globoko, da je to komaj mogoče še kdaj spremeniti. To okoliščino je treba vedno upoštevati, če sc z različnimi akcijami v smislu preprečevanja alkoholizma (tu mislimo predvsem na prosvetljevanje) nadejamo spremeniti omenjeni problematičen čustveni odnos do alkohola, ko so ga otrokom vcepili starši.
Skoraj pri vsakem alkoholiku, ki ga obravnavamo, ugotovimo, da se jc njegov alkoholizem začel že v mladosti. Ob tem moramo spet ponoviti dejstvo, da traja alkoholna bolezen povprečno 10 do 20 in več let, preden pride alkoholik v takir.C žattato. da	iažimšijaii o zdrav-
ljenju. Kot smo že rekli, je pri nas okolje tako strpno do alkoholičnega obnašanja,.da komaj vsakega stotega alkoholika usmeri v zdravljenje.
VZROK ALKOHOLIZMA PRI MLADIH JE RAZRVANA DRUŽINA
iz rok staršev jc dobih^pjgi ^0/^1-e?afttofiola !*)(> učenčev
„Pretirano" popivanje pri mladih (kar običajno pomeni pospešen razvoj alkoholizma) je samo zunanji izraz motenih odnosov v družini mladostnika. Družinski odnosi so pa še posebej razrvani tam, kjer gre za mladoletno prestopništvo. Francozi navajajo, da do 75 odstotkov mladih nresti^m^ci^j ^h^a jr. ^bi^ži^ a^oj
bobkov.
Strokovnjaki iz naših vzgojnih zavodov pa poročajo, da ima blizu 70 odstotkov njihovih oskrbovancev enega ali pa oba starša alkoholika. (Mimogrede: namesto da bi starše vključili v skupinsko družinsko zdravljenje skupaj z mladoletnim prestopnikom, da hi se vsi skupaj, se pravi vsa družina, uredili, pustimo starše propadati, otroke pa damo v vzgojne zavode, kjer obravnavamo same in zanemarimo načelo družinskega skupinskega obravnavanja, brez katerega si sploh ne moremo .zamisliti ureditev omenjenih razmer.) In ti mladoletniki, ki se zaradi čustvenih razrvanosti niso mogli učiti, ki si niso pridobili delovnih navad, ki so se zaradi zdolgočasenosti navadili na pohajanje, sc ponavadi zelo zgodaj srečajo z alkoholom. To pomeni, da zumliij <nj.
7-!?2JC, Za je mogoče stisko, praznoto, žalost, brezperspektivnost itd. pregnati z alkoholno omamo. I11 ker se z nobeno omamo nič ne reši, temveč se težave samo prelagajo, je prizadeti in na omamo že navajeni mladenič nekako ..prisiljen" svojo stisko ponovno presegati z alkoholom. Pogosto opijanje pa ni več samo pogoj za nastanek alkoholizma, temveč je zanesljivo znamenje, da je listi človek že alkoholik, čeprav morda še v začetnem obdobju.
A1 KOHOI.I7.EM PRI MLADIH JE SE POSEBEJ USODEN
Vdajanje alkoholni omami onemogoča normalno zorenje mladega
Mitja Ribičič:
Začetek bolj agresivne propagande
V	zadnjem času veliko govorimo o razraščanju dogmatskih sil. Zdi se mi povsem naravno, da so se v zadnjem času, zlasti pa po 21. seji predsedstva in po X. kongresu ter sprejetju nove ustave, povečali zunanji pritiski dogmatskih sil v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju, saj razvoj naše jugoslovanske avtentične revolucije neposredno ogroža vse tisto v tem gibanju, kar zaostaja, kar stagnira, kar ne ustreza sodobnim gibanjem. Vse dokler je bilo naše samoupravljanje v težavah, so mnogi govorili: kaj nam mar tisto vaše samoupravljanje, naj se v praksi potrdi tisti sistem, kije boljši. Mislim, da po X. kongresu in sprejetju novih ustav ni več takšne tolerance, dejal bi, ideološke tolerance nasproti našemu sistemu, začela se je agresivna protisamoupravna, protijugoslovanska propaganda.
(Iz razprave predsednika republiške konference SZDL)
Dušan Petrovič:
Kot instrument družbene kontrole
Socialistična zveza postaja širok in učinkovit instrument družbene kontrole, kjer ne gre samo za preverjanje, kako nekatere ustanove ali posamezniki izpolnjujejo svoje naloge, temveč tudi, v kolikšni meri so zagotovljeni pogoji za takšno široko kontrolo, ki jo izvajajo delovni ljudje in občani sami. Pred Socialistično zvezo stopa naloga, da se bojuje za ohranitev ustvarjenih pridobitev naše revolucije in za njihovo nadaljnje razvijanje v skladu s potrebami socialistične družbe in možnostmi njenega napredovanja. Samo s tem, da bomo nenehno utrjevali nove družbene vrednote, kot so samoupravljanje, vesten odnos do dela, odgovornost, solidarnost, humanost, pripravljenost za družbeno samoobrambo in samozaščito, bomo hkrati krepili našo socialistično družbo in uspešno kljubovali tujim sovražnim pritiskom ter raznim odklonom in zmotam, ki jih prinaša s seboj naš razvoj. Socialistična zveza mora nenehno delovati tako, da delovni človek ne bo čutil družbene dejavnosti in odgovornosti kot breme, temveč da mu bo to osebna potreba, da bo v tem videl pogoj za potrjevanje svoje politične in človeške osebnosti.
(Predsednik zvezne konference SZDL na zadnji seji predsedstva SZDL)
Marjan Rožič:
»Zavihati rokave” še ni prav vse
Produktivnosti ne moremo soditi le po tem, ali je delavec dovolj zavihal rokave, temveč predvsem, ali smo vsi skupaj izkoristili sodobne metode in tehnologijo, kaj smo storili za boljšo organizacijo dela. Zavzemati se moramo za večjo produktivnost, doseči pa tudi, da proizvodi ne bodo ostajali v skladiščih. Doslej smo imeli — in marsikje še imamo — gospodarski sistem, ki pomeni delovanje in tudi jačenje državnega aparata. S srednjeročnimi načrti, kijih bomo sprejemali v naslednjih mesecih, bo naša ekonomska politika prešla v novo kvaliteto: vloga države bo omejena, manj bo administrativnih ukrepov, več pa bo dohodkovnega in ustvarjalnega vpliva ter vpliva tržišča. Ta sistem bo ustrezal združenemu delu v celoti, nekaterim posameznim organizacijam pa najbrž
ne.
(Sekretar zvezne konference SZDL ob obisku v kamniškem „Stolu“)	 J
nje, ki postaja zani čedalje hoti težavno tudi zaradi posledic alkoholizma. Tako si mlad človek, ki postaja alkoholik, ne pridobi niti delovnih navad, nima čustvene zrelosti, na kateri bi lahko gradil poznejše življenje.
Pri zdravljenju gre predvsem za prevzgojo alkoholične osebnosti. To je zahtevno delo, ki ne daje vedno pričakovanih rezultatov, pa vendar se pri alkoholiku, ki je star 40 let, ki je bil nekoč priden in vzoren človek, vsaj nekdanje delovne navade razmeroma hitro povrnejo in tudi obnašanje postane sčasoma sprejemljivo. Mladega alkoholika pa je treba šele vzgojiti, saj nijmel nikoli delovnih navad in se ni nikoli v redu obnašal. Kako vzgojiti mladeniča, če je celo otroka včasih težko vzgajati? KdO 1)0 opravii 10 zahtevno n»R»£Q, če to ni uspelo ne staršem ne šoli? Kje najti tako prizadevne ljudi, ki bi se s srcem in zgledom lotili vzgoje in prevzgoje mladih alkoholikov? Izkušnje kažejo, da je to težko. Zaradi tega opažamo, da smo mladim alkoholikom komaj zmožni pomagati. Brez skupinskega družinskega zdravljenja pod vodstvom izkušenega terapevta za družinsko terapijo si danes sploh ne moremo predstavljati, da hi lahko mladega alkoholika res uspešno zdravili. Ker sedaj v pripravljenem postopku za zdravljenje nismo znali vsake družine mladega alkoholika pripraviti in vključiti v terapevtski proces, so naši rezultati zdravljenja mladih alkoholikov zelo
slabi.
kriza v slovenski alkohologiji, znali poskušati delati drugače. Tradicionalna psihiatrija je namreč brez dovolj utemeljenih strokovnih razlogov prepovedala zdraviti mlade alkoholike skupaj z odraslimi alkoholiki, tako da smo jih za zdaj prisiljeni pustiti propadati.
KAKO SPLOH USTVARITI POGOJE ZA USPEŠNO ZDRAVLJENJE MLADIH ALKOHOLIKOV?
Brez zdravljenja družinskega in delovnega okolja - o tem smo že veliko govorili - sploh ne moremo govoriti o pravem zdravljenju alkoholika. Ta zahteva velja še posebej za mlade alkoholike. Resno in po-4 globljeno jc treba zdraviti vso družino, ki je zanesljivo zelo bolna, sicer
SC Sfer« niiaut družinski čtjln nj h;
človeka, ki si zaradi tega ne pridobi Imlj to spoznanje je Jra^opeijo,^ ifcvfilj zii5nj!l fri ftk§še^j fa kivije-* *kA no mo, ifldar no retena znana4
vdal alkoholizmu. Družina pa se običajno takšnim zahtevam upira, svojega mladeniča bi hitro rada nekam oddala, da bi ga „trdno prijeli in čim dlje zadržali v zavqdu, da bi se ja poboljšal", medtem ko zlepa ne uvidi, da so problemi in vzroki za sinov alkoholizem na primer v starših samih. (Samo mimogrede: omenjen odpor je zlasti izrazit v družF na h, kjer so se mladi vdali narkomaniji. Ker pa pri zdravljenju narkomanov praviloma ne zahtevajo, da bi se vsa družina morala brezpogojno zdraviti, tudi še ni omembe vrednih uspehov pri rehabilitaciji narkomanov.)
Ko pa dozorijo pogoji, da kakšAe-ga mladega alkoholika z njegovo družino le vključimo v zdravtjeijje, ate pojavijo *o\*e Mt/.avcA ■* - *
JUGO SLAVIJ A!
DIVJE RACE IZ LAHINJE JEDO Z ROKE
PRIPRAVLJA SE XI. POHOD NA STOL
V	počastitev velike partizanske bitke na Stolu in 35-letnice vstaje bo letošnji XI. zimski pohod na Stol v soboto in nedeljo, 21. in 22. februarja. Tako bo v soboto v karavli nad Valvasorjevim domom krajši kulturni program v počastitev dveh padlih graničarjev, v nedeljo dopoldne pa ho spominska svečanost pri Prešernovi koči na Stolu. Na pohod so vabljeni planinci, borci, pripadniki JLA in TO, taborniki.
Dragi naš Marinčkov Tone!
Mile zime so krive, da triletni otroci v Novem mestu še niso videli sneženega moža. Tale dva, narejena v soboto iz prvega snega, sta na Prisojni poti vzbujala vsaj toliko občudovanja kot kakšna draga igrača.
Prišli smo: delegacija krajevne skupnosti Cerklje ob Krki in delegacija občinske skupščine Brežice ter njenih družbenopolitičnih organizacij, da se poklonimo tvojemu spominu, se od tebe poslednjič poslovimo. Od tebe, dragi Marinčkov Tone, ki si bil čisto naš. Naš, odkar si se rodil pa skoz šolske počitnice v tvojih otroških letih. Posebno pa si postal naš, ko je minila vojna vihra, ko smo se vrnili v naše zapuščene, toda svobodne Cerklje.
Čeprav si bil v Beogradu na visoki službeni dolžnosti, si vsak prosti čas izkoristil in se oglasil pri nas, se pogovoril z nami tako, kot si se znal samo ti pogovoriti s preprostim človekom - delavcem in kmetom. Topla, preprosta, razumevajoča in razumljiva je bila tvoja beseda, ki je pri nas vedno našla pravo mesto.
Ko si odšel v pokoj, si postal še bolj naš, še bolj si se nam približal, še bolj smo te spoznali. Na Piroškem vrhu, lepem, sončnem, vinskem gričku si z lastnimi in žuljavimi rokami zasadil žlahtno vinsko trto, jo zalival z lastnim znojem in tako pridelal cviček, na katerega si bil upravičeno ponosen. Ponosni smo bili tudi mi, ker si postal iz generala - finančne-ega strokovnjaka naš mejaš, sosed in dober vinogradnik. V začetku te ni bilo sram vprašati, kako se sadi vinska trta, kako se obrezuje, gnoji in škropi, kajti tega se nikoli prej nisi učil. Tvoje veselje in volja do zemlje in vinske trte ter ustvarjanja te je
Pregnano nezaupanje in pomisleki
Prve, zelo spodbudne izkušnje o celodnevni osnovni šoli v Semiču
Minilo je prvo polletje v naši sorazmeroma kratek čas, ki pa izkušnje.
Šolski razredi so v celodnevni šoli bolj enotni, raven znanja je bolj izenačena, saj imajo učenci bolj izenačene možnosti za učenje. Postali so bolj delavni in ne kažejo odpora do učenja. Učitelji več časa prežive z njimi, zato jih bolje poznajo in laže prilagodijo oblike učenja. Razdalja med učenci in učitelji se je zmanjšala, saj na primer pri kosilu sedimo pri isti mizi. Prosti čas se načrtneje uporabi za sprostitev. Trikrat na teden so na urniku interesne dejavnosti oziroma krožki. Teh je na šoli kar 16. Izboljšala seje kakovost šolskih proslav in prireditev ipd.
Tudi učenci so med seboj bolj tovariški, k čemur jih spodbuja tudi skupinsko delo. Posledica tega je večje znanje in boljše ocene. Ugotavljamo tudi, da so disciplinski prekrški postali bolj redki. Eno z drugim: učitelji smo spoznali, da je celodnevna osnovna šola velika pridobitev za učence in starše, za nas prosvetne delavce pa dodatna obremenitev. Dokončne ocene pa bo mogoče dati šele po končanem osmem razredu osnovne šole.
Seveda obstajajo tudi težave: učitelji porabijo mnogo časa za sestavljanje vaj in delovnih nalog, učbeni-
OGLEDALI SMO Sl DANO
Pred kratkim smo se učenci 4. razreda pripeljali na Mirno, da bi si ogledali tovarno Dana. Prišli smo prezgodaj, zato smo si ogledali najprej mirenski spomenik padlim borcem in Mirno z okolico. Tovarišica, ki nas je vodila po tovarni, nam je pokazala majhno stavbo, v kateri je živel mož, ki je kuhal žganje. Sosedje so ga prosili, naj kuha še zanje, ker pa vsega dela ni zmogel sam, je zaposlil delavce. Tako se je začela razvijati tovarna. Zatem smo si z zanimanjem ogledali delo na tekočih trakovih.
ALENKA KOTAR novinarski krožek intrupert
na novo organizirani šoli. To je je vendarle že prinesel nekatere
ki so pomanjkljivi, kabinetov nimamo, manjka lastna kuhinja, telovadnica in večnamenski prostor. Razen enoizmenskega pouka, ki je osnovni pogoj za prehod na celodnevno osnovno šolo, nismo imeli kakih posebnih ugodnosti. Za dosežene uspehe so bili potem potrebni še večji napori in trdnejša volja. Največ za-
slug za uspešen start ima učiteljski kolektiv in kolektiv tovarne Iskra. Naj za konec še povemo, da celodnevno osnovno šolo krajani in organizacije podpirajo in spremljajo njeno delo, saj je v Semiču malo sestankov, na katerih ne bi govorili tudi o celodnevni osnovni šoli. Brez izrednega sodelovanja celodnevne osnovne šole v Semiču sploh ne bi bilo.
SLAVKO PAVLAKOVIČ Štrekljevec 2
Zakaj so mu mačke napoti?
Brezvestni šmihelski lovec kljub opozorilom strelja mačke — Morala bi ga kaznovati njegova lovska družina
vinarsk
OŠŠei
2e dvakrat sem v Dolenjskem listu prebrala, kako brezvestni lovci streljajo mačke: enkrat je vaša bralka pisala o tem iz krške občine, drugič pa iz Šmihela pri Novem mestu. Ker gre v šmihelskem primeru verjetno za istega lovca, ki ga prebivalci Šmihela in okoliških vasi dobro poznamo kot tistega, ki strelja mačke, sem se odločila, da tudi jaz napišem, kako je pred kakimi tremi tedni ustrelil našo mačko.
Ta lovec, za katerega pa dvomim, če zasluži to ime, saj so lovci znani kot ljubitelji živali in narave, ta lovec je hodil po Škrjančah in po vasi gledal, kje je kakšna mačka. Eno je zagledal in že nameril puško, pa ga je vaščan, tudi lovec, opozoril, da mačke nikomur ne deiajo škode in da so tudi na sestanku lovske družine opozorili svoje člane, naj jih ne streljajo. Vendar se tega lovca ne to opozorilo ne besede njegovega kolega niso prijele. Tisto mačko je sicer pustil pri miru, zato pa je nekaj sto metrov naprej na njivi ustrelil našo. Rada bi povedala, da je bila naša mačka res koristna: vedno je hodila po njivah, lovila voluharje in miši.
Spominjam se še časov, ko so Italijani streljali mačke zato, da so jil\ spekli in pojedli, zakaj jih ta šmihelski lovec, pa res ne vem. Verjetno le iz strasti po ubijanju. To pa
TUDI V BREŽICAH IMAJO DRUŠTVO INVALIDOV
S pomočjo občinske konference SZDL Brežice oziroma njenega sekretarja Vinka Jurkasa so ob koncu lanskega leta tudi v Brežicah ustanovili društvo invalidov. Novo društvo si bo prizadevalo, da bo združilo v svojih vrstah vse invalide z območja brežiške občine. Pomagalo jim bo urejati probleme, s katerimi se srečujejo vsak dan. Tistim, ki so še sposobni delati, bo društvo pomagalo pri iskanju primerne zaposlitve. Posebna skrb bo posvečena invalidni mladini. V programu ima društvo še več drugih dejavnosti. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli društvena
§ravila. Vsi, ki bi hoteli postati lani novega društva ali si želijo kakršnakoli pojasnila, naj se zglasijo na začasnem sedežu društva v Brežicah, Cesta prvih borcev 8.
IVAN GRABAR
pripeljala tako daleč, da smo se začeli tudi mi učiti pri tebi.
Naučili smo se marsikaj lepega in dobrega, posebno ljubezni do svoje zemlje, svojega domačega kraja, do domovine, do dela in svojih sosedov in prijateljev.
Tvoja ljubezen do človeka in prijateljev te je žal pripeljala v m n ego prezgoden grob. Ko si se vračal iz družbe prijateljev, si se srečal s smrtjo, ki si se ji v mnogih mnogo težjih situacijah izognil. Tokrat pa tega nisi zmogel. Kruta smrt, ki ne pozna izbire, te nam je vzela, ko smg te najbolj vzljubili. V nas je zapustila boleč spomin iia najboljšega prijatelja.
bi mu morali na kakršen koli način preprečiti.
M. J. Škrjanče
Ko ;mo še danes šli mimo tvojega lirama, so bila vrata zaprta. Zaman smo pričakovali tvoj klic: ,,Sosed -mejaš pridi, ga bova pokusila glaž ali dva!“ S težkim, žalostnim srcem smo vzeli trtno mladiko in peščico zemlje iz tvojega vinograda, oblito s tvojim znojem, da ti jo prinesemo sem, v tvoj zadnji dom. Peščico zemlje, tvoje zemlje, naše zemlje, ki si jo nežno ljubil in boš v njej večno in mirno počival.
Dragi Tone, naši krajani, kmetje in vinogradniki, tvoji užaloščeni mejaši ne bodo nikoli pozabili tvojih dobrih in klenih besed in tebe. Dokler bodo živeli, bo v njih živel vedno lep, drag spomin na borca, generala, vinogradnika, mejaša, dragega prijatelja, kije bil čisto njihov.
Ko se danes pri tvojem grobu s težkim, bolečim srcem poslavljamo od tebe, dragi Tone, izrekam v imenu občinske skupščine Brežice ter njenih družbenopolitičnih organizacij, posebno pa še v imenu vseh krajanov cerkljanske krajevne skupnosti globoko, iskreno sožalje tvoji nad vse ljubljeni mami, družini, sestrama in bratom.
Trtna mladika in peščica zemlje s PiroŠKega vrha ter poklon prapora gasilskega društva iz Cerkelj, ki si mu ti botroval ob razvitju, naj ti bo poslednji naš pozdrav.
Ne bomo te pozabili, za nas nisi mrtev, v nas živiš še naprej!
TVOJI ZNANQ IN PRIJATELJI
Gledališki jazz
V	napovedi televizijskega programa za ponedeljek, 26. januarja, smo lahko prebrali, da bo ob 20. uri na sporedu Ivana Cankarja „Za narodov blagor" v izvedbi SSG Trst. V kratkem zapisu smo lahko prebrali tudi te besede: „Od tedaj je v slovenskih repertoarjih besedilo te komedije postalo preizkusni kamen za preverjanje stopnje gledališkega izraza . ..“
„Za narodov blagor*' smo videli in slišali. Ne bi se spuščali v moderne gledališke prijeme in domislice režiserja, niti v umestnost spreminjanja zaporedja prizorov, scene, a lepo po pravici moramo povedati, da to, kar smo slišali in videli, resnično ni bilo drugega kot preizkušanje. Četrtina izvirnega Cankarjevega teksta je bila namerno ali nenamerno izpuščena, velik del ostalega pa so igralci sproti spreminjali, mu dodajali svoje, ga predelovali po trenutnem navdihu (ali pa se ga morda niso niti dobro naučili). Naravnost zabolelo je v uho, ko so ob vsem „poso-dobljanju“ Cankarjevega jezika ohranili tisto ubogo besedico „ženijalen“. Pa menda ne zato, da bi do gledalcev priplaval d'h nekdanjega izraza? Upajmo, da ne zato, da bi ujeli čar Cankarjevih besed!
Možno je seveda tudi, da nam DZS in naši literarni zgodovinarji v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev ponujajo nekaj, kar je Cankar namenil le branju, medtem ko je gledališču dostopen nek drugi, skrivnostni tekst, kakršnega smo lahko slišali na „nepozabni“ ponedeljkov večer.
M. MARKELJ
HVALEŽNI SMO DEDKU MRAZU
Tudi pionirji osnovne šole Škocjan smo imeli praznovanje ob novoletni jelki Člani dramskega krožka so zajgrali igrico „Mojca Pbkraj-culja“, kratek prizor pa so uprizorili še učenci 4.a razreda. Tudi malčki naše krajevne skupnosti sO se lahko razveselili, saj so jim lutkarji zaigrali „Dva ježa“. Po programu je prišel med nas dedek Mraz, ki smo ga
pionirji počakali v razredih. Za vsakega je imel darilo, zaželi‘ tudi lepe ocene. Pbzanimali smo se, kdo mu je omogočil za vsakega nakup darila v vrednosti 30 din, in zvedeli, da mu je dal 7000 din naš
občinska zveza DPM pa 2000 din.
Pionirji OŠ Škocjan
vodi ali je rac preveč v skupini ali pa so tako navajene, dejstvo je, da vsako jutro priracajo divje race na dvorišče Vojka Kvasa. Tam čakajo - tudi do 70 rac hkrati - dokler jim gospodinja Marica ne postreže, kot prikazuje fotografija. Lani so vložili v Lahinjo in Dobličico večje število rac in ljudje so zadovoljni, da so tako domače. (Foto: F. Klevišar)
Filatelistični kotiček
Zbiralci znamk, predvsem tematiki, ki zbirajo znamke zimskošportnih zvrsti, posebno olimpiade, bodo z zadovoljstvom sprejeli novo serijo, ki jo bo izdal biro JPTT. Za zimsko olimpiado v Innsbrucku, avstrijskem zimskošportnem centru, so razne države že izdale znamke. Jugoslovanska priložnostna serija bo dana v obtok 4. feb-ruaija. To bosta dve znamki v skupni vrednosti 11,20 din, tiskani pa bosta v malih polah po 9 kosov. Izdani bodo tudi ovitki prvega dne.
BODO ZNAMKE IZHAJALE TOČNO?
Biro za izdajo znamk pri Skupnosti jugoslovanskih PTT je sprejel sklep o programu in časovnem razporedu izdaj priložnostnih in rednih frankovnih znamk v letu 1976. Tako bo letos izšlo v serijah 14 priložnostnih znamk, posamezno pa 36 znamk v skupni nominalni vrednosti 141,90 din. 14 posameznih znamk rednih frankovnih vrednosti bo nominalno vrednih 15,30 din. Torej bodo naši zbiralci znamk letos lahko izpopolnili zbirke s 50 različnimi znamkami, za katere bodo morali odšteti 157,20 din. Pri vseh priložnostnih izdajah bodo v prodaji tudi ovitki (FDC) iz prvega dne izdaje. Filatelistom ostane zdaj le upanje, da se bo biro točno držal programa izdaj, kar prejšnja leta ni bilo v navadi, zato tudi ni bilo malo negodo-
ODSLEJ DVE ORGANIZACIJI
Po skrbnih pripravah vodstva in aktiva ZK je bil 22. januarja občni zbor osnovne organizacije ZRVS Majde Šilc v Novem mestu. V poročilu dotedanjega predsednika Jožeta Brodarja je bila podčrtana potreba po še večji učinkovitosti, dasi je bilo dosedanje delo uspešno, saj je imela organizacija več strokovnih predavanj o splošni vojaški in družbenopolitični vzgoji, za praktično usposabljanje vojaških starešin pa je bilo opravljenih več sestavljenih orientacijskih pohodov. Člani so se udeležili tudi tekmovanja v občinskem okviru. Ker je bilo do zdaj v organizaciji nad 200 članov, kar je pri nekaterih akcijah oviralo uspešno delo, so jo na obenem zboru razdelili, tako da sta zdai osnovni organizaciji ZRVS Majde Sile in Žabja vas. Izvoljeni pa sta bili tudi novi vodstvi. Po obsežni razpravi je občnemu zboru sledilo še predavanje o družbeni samozaščiti in vidikih varnostne situacije.
MARJAN PUREBER
Zdomec je zrcalo domovine
O delovanju SPD „Triglav" iz Švice smo se menili s predsednikom Gustljem Teropšičem
Gustelj Teropšič je doma iz Harinje vasi pri Otočcu. Vrtnarski mojster je po poklicu in že pred devetimi leti se je znašel v Meilenu pri Zuerichu. Sprva se je kajpak posvetil le delu, ko pa seje navadil na tuje okolje in spoznal precej Slovencev, se mu je utrnila misel, čemu bi ne imeli kakršen koli kotiček, kjer bi se lahko srečevali, gojili domače običaje in podobno, še posebno pa si je želel, da bi lahko v družbi zapel tiste čudovite slovenske narodne.
Najprej je ostalo pri tem, da se je
s tovariši občasno poveselil ob glasovih harmonike. Pa je bilo tudi to zadostna spodbuda, da ni ugasnila misel na samostojno društvo. „Ravnal sem se po nasvetu predpostavljenega domačina. Takole mi je rekel: ,Ne nalagaj si preveč dela, kajti meje uspeha niso neskončne!* Zato sem dal le pobudo za vzpon zdomcev na Triglav. Očaka smo osvojili leta 1970, pozimi pa smo začeli prirejati že družabne večere. Po naključju smo dobili v oskrbo dvorano z bifejem pri slovenski katoliški misiji. Skupaj nas je prihajalo čedalje več zdomcev in želja po društvu se je začela uresničevati. Za nami je bil uspešen vzpon na Triglav, zato smo menili, da bi bilo društvo na začetku bolj planinskega značaja."
Sedem jih je bilo v pripravljalnem odboru. Da bi zadostili švicarskim civilnopravnim zadevam, jim je priskočil na pomoč neki odvetnik, nasvete pa so dobili tudi pri tamkajšnjem alpinističnem klubu. Slovensko planinsko društvo „Triglav“ je imelo ustanovni občni zbor 3. junija 1971 v Meilenu. „V Švici živi okoli dva tisoč Slovencev, ustanovitve društva pa se jih je proti pričakovanju udeležilo kar 70. Sprva le iz zueriškega kantona, novembra istega leta pa nas je bilo na prvem rednem občnem zboru društva že okoli sto dvajset, in to iz cele Švice. Dandanes šteje društvo precej nad dvesto članov, v bližnjem Winterthuru pa ima tudi podružnico, kjer strnjeno deluje okoli sedemdeset zdomcev."
2e peto leto zapored deluje edino
Gustelj Teropšič: „Tujcem moramo vselej kazati, da smo ljudje, doma iz kulturne deže-Ie.“
tovrstno slovensko društvo v Švici, ki mu od začetka naprej predseduje Teropšič, po naprej začrtanem letnem programu, v katerega so zajete tiste dejavnosti, ki jih zmorejo člani.
„Nismo ostali zgolj pri planinstvu in družabnih srečanjih. Gotovo je največjega pomena to, da nam je uspelo razvejiti slovenske dopolnilne šole, ki jih je trenutno v Švici že devet. S pobudo o šolah smo presenetili ce-
lo	naša diplomatska predstavništva. Slednja zastopajo predvsem splošne interese države, zdomci pa imamo pogosto tudi zahteve, ki se nekako križajo z njihovimi domala ustaljenimi težnjami. Tako je bilo tudi pri šolah. Naši ljudje, ki so v društvu našli domačnost, zabavo, so hoteli, da bi se njihovi otroci šolali v materinem jeziku. Na začetku so vse breme šolanja nosili starši in društvo; pa smo vendarle zgladili vsa navzkrižja in zdaj skrbi za pouk v materinščini matična domovina."
Nekakšen podaljšek dopolnilnih šol je društvena prireditev „Otroci vabijo", ki jo pripravijo na nedeljo, ki je naibližja dnevu mladosti. „Otroci tako počastijo ta veliki dan, hkrati pa pokažejo tudi, kaj so se naučili v šoli. Lani je prireditev snemala ljubljanska televizija za .Veseli tobogan* in letos, ko bodo otroci vabili že v tretje, pričakujemo, da bo sodelovalo nad dvesto otrok. V na-
črtu imamo, da bi se otroci v manjših skupinah sešli tudi večkrat na leto."
Med velike prireditve ..Triglava" sodi vsakoletni ,.Slovenski veleslalom". Letos bo že peti in to 29. februarja v Unterbergu. Od cicibanov do odraslih tekmuje veliko zdomcev iz vseh jugoslovanskih društev v tujini. Lanskega veleslaloma, ki je bil po običaju združen z družabnim srečanjem, seje udeležilo 170 zdomcev iz tridesetih društev. Tudi po tisoč zdomcev pa je že prišlo na društveni „Slovenski planinski ples", ki ga priredijo meseca juniia, letos pa bo izjemoma 1. maja. Ob družabnih izletih pripravi društvo tudi precej tur v švicarske gore, vsako leto pa se povzpnejo kajpak na Triglav. Ob pomoči Slovenske izseljenske matice bodo letos izvedli pohod „Sto ,tri-glavanov* na Triglav". Ob tej priliki bi se radi srečali s slovenskimi planinci
„Velike težave imamo s prostori, zato moramo še kako verno delovati po naprej začrtanem programu. Za celo leto pa ni lahko datumsko določati prireditve in posledica tega je, da še ni zaživelo sodelovanje s slovenskimi društvi iz sosednjih držav. Nikakor ne moremo spraviti skupaj dramske skupine, pa tudi moja želja po pevskem zboru se še ni uresničila. Nimamo veščih in šolanih vaditeljev za take dejavnosti, omejuje pa
nas tudi čas. Vsa društvena dejavnost je omejena le na prosti čas, tega pa zdomci nimajo na pretek. Tudi precej vsaksebi smo, zato ne bi bilo mogoče pogosto hoditi na vaje."
Teropšič pravi, da že po malem čuti tezo petletnega predsednikovanja društvu, ki deluje v dokaj težavnih razmerah. „Še ne pomišljam na vrnitev domov, zato bom še vztrajal, saj je delovanje v društvu velika moralna podpora za življenje daleč od domovine. Nič koliko prilik sem imel videti, da naši ljudje, ki se znajdejo sami v tujini, pogosto padejo pod vpliv sumljivih družb; osamljeni se ne znajdejo in ni malo primerov, da celo zasovražijo domovino. Naše društvo pa skrbi, da bi zdomcem nudilo kar najbolj pristno domače okolje, da bi zdomce spodbujalo k dejavnostim, s katerimi bi jih približalo domovini in odtegnilo morebitnim zablodam. Da bi, denimo, Slovenec v Švici bil vzor poštenega in delovnega človeka, saj skušnja uči, da je vsak zdomec v tujini zrcalo domovine. Tujcem moramo vselej kazati, da smo ljudje, doma iz kulturne dežele. Tudi to je eden od smotrov dejavnosti našega društva, zato bi radi navezali čim tesnejše stike z domovino, z Dolenjsko pa še posebej, saj Dolenjcev v Švici ni tako malo."
D. RUSTJA
PREDNOSTNA LISTA
UPRAVIČENCEV ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE V SOLIDARNOSTNIH STANOVANJIH
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Prešernov trg št. 8
Številka: 493/1-1 Datum: 23. 1. 1976
Na podlagi 1. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih izvršilnega odbora skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 15/75), je izvršilni odbor, v skladu z določili 13. in 14. člena pravilnika o pogojih in merilih za določanje vrstnega reda upravičencev za pridobitev ter o dodeljevanju stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (SDL št. 26/75), sprejel na svoji seji dne 23. januarja 1976 naslednjo
PREDNOSTNO LISTO
upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih
I. DRUŽINE Z NIZKIMI DOHODKI
Zap.
št.
Priimek in ime
a. za Novo mesto
1. ŠKEDELJ Marija
2. ŽIVKOVlC Živko
3. KONČINA Viktor
4. PALČAR Marjan
5. JADRIČ Marta
6. IRT Miha
7. GORNIK Janez
8. PERKO Ivanka
9. KOPINA Franc
10. KERMC Vida
11. ČRNEC Ana
12. ŠUŠTARŠIČ Marija
13. KORASA Franc
14. KOLESAR Fani
15. MESIČ Sifet
16. GORENC Alojzija
17. ZORAN Julijan
18. BOŽIČ Marija
19. ŽAGAR Marija
20. REBA Miha
21. BERGINS Marija
22. MARTINI Angelca
23. ZUPANČIČ Marija
24. ŠKULJ Mihaela
25. KRAŠEVEC Terezija
26. FINK Marija'
27. TROGRLIČ Joža
28. MIKEC Ivanka
29. STANIŠA Milena
30. MIKEC Slavka
31. LOVRENČIČ Darinka
32. KOS Marina
33. ZAJC Breda
34. ŠTUPAR Antonija
35. ILJAŽ Kristina
36. HORVAT Ana
37. CIMERMANČIČ Ana
38. ERŠTE Cvetka
39. POVŠE Zdenka
40. BUČALO Ljubica
41. FINK Martina
42. PIRNAT Ivanka
43. HLIŠČ Stjepan
44. MASTNAK Franc
45. VI RC Jožica
4G. MARLIN Antonija
47. ŠEGA Frančiška
48. PESTNER Emil
49. LAKOVNIK Irena
50. GAŠPER Tatjana
51. POTOČAR Jožica
52. ČARGONJA Draga
53. PERŠE Amalija
54. KRALJ Andreja
55. NARED Nada
56. STIPIČ Gusta
57. POLANC Vida
58. PAKAR Stanka
59. SOKOL Vera
60. GOJKOVIČ Živko
61. ŠKETA Marija
62. KASTREVC Martina
63. KORASA Darinka
64. DŽINIČ Abdulah
65. SITAR Rozi
66. BOŽIČ Marija
67. LEGAN Zora
68. BUBALO Dušanka
69. LAMUT Marija
70. KUČINIČ Romana
71. GORŠIN Ivanka
72. SAJE Jožica
73. STIPANOVIČ Nevenka
74. PLEVNIK Marjanka
75. BOGOJEVIČ Biserka
76. PEZDERŠEK Breda
77. ARSENIJEVIČ Janiča
78. ŠNIDARŠIČ Jasminka
79. LOKAR Nada
80. GRM Marija
81. MARZEL Silva
82. DIMEČ Irena
83. VRANEŠIČ Ruža
84. ULČNIK Brigita
b. za Dolenjske Toplice
1. BERTOLE Anton
2. VOVK Cvetka
3. VOHAR Manja
4. HENIGMAN Vera
5. JAKLIČ Marija
6. MARKOVIČ Alojzija
c. za Stražo
1. KOBE Karolina
2. ŽUPEVEC Marija
3. VITASOVIČ Terezija
Bivališče	Št. druž. čl.	Štev. dose. točk	Upravičen do stanovanja
Straža, Hruševec 9	5	813	3-s.
Nm-Zalog 1	5	755	2 1 /2-s.
Nm-C. kom. Staneta 11	4	750	2-s.
Nm-Lobetova 7	5	748	3-s.
Nm-Partizasnka 11	5	746	2 1 /2-s.
Nm-Foerstetjeva 11	5	735	3-s.
Nm-Cesta herojev 9	5	730	3-s.
Nm-Regerča vas 18	5	701	3-s.
Otočec-Dol. Grčevje 5	4	701	2-s.
Šm. Top.-Gorenja vas 47	5	700	3-s.
Nm-Novi trg 9	3	688	1 1 /2-s.
Nm-Brod 20	2	661	1-s.
Nm-Majde Šilc 2	4	630	2 1 /2-s.
Nm-Mala Bučna vas 2	4	628	2-s.
Nm-Glavni trg 8	3	626	1 1 / 2-s.
Nm-Partizanska 16	4	623	2 1 /2-s.
Nm-Šmihelska 5	3	623	1-s.
Brusnice-D. Suhadol 14	3	614	1-s.
Nm-C. kom. Staneta 28	4	612	2 1 / 2-s.
Nm-Bršlin 11	4	612	2-s.
Nm-Kolodvorska 2	4	606	2-s.
Nm-Mačkovec 14	3	603	1-s.
Nm-Bršlin 17	2	600	1-s.
Nm-Gotna vas 70	2	597	1-s.
Nm-Mej vrti 5	3	582	2-s.
Nm-Koštialova 2	3	569	1-s.
Nm-Velika Cikava 6	3	566	1-s.
Nm-Gubčeva 35	2	565	1-s.
Stopiče, Vel. Cerovec 28	2	554	gais.
NnvBršlin 44	2	553	gars.
NrtVIrča vas 24	2	553	gars.
Nm-Kristanova 14	2	552	gars.
Škocjan-Dobruška vas 24	2	551	gars.
Straža-Sela 10	3	549	1-s.
Nm-Brod 31	2	547	gars.
Nm-Partizanska 8	2	510	1-s.
Nm-Regerča vas 6	2	539	1-s.
Otočec-Črešnjice 12	2	537	gars.
Nm-Mačkovec 14	2	531	gars.
Nm-Lobetova 38	2	529	gars.
Nm-K Roku 4	2	528	gars.
Nm-Nad mlini 17	3	527	2-s.
Nm-Slakova 7	3	520	2-s.
Nm-Milana Majcna 1	3	518	1 1 /2-s.
Nm-G. Kamenje 6	3	518	1-s.
Nm-Partizanska 11	2	518	1-s.
Nm-Nad mlini 20	3	517	2-s.
Nm-Glavni trg 16	2	517	1-s.
Nm-Foersterjeva 11	2	- 510	1-s.
Urš. sela-Uršna sela 59	3	505	1-s.
Nm-Mej vrti 6	2	502	gars.
Nm-Paderšičeva 24	3	500	1-s.
Nm-Germova 3	2	498	1-s.
Stopiče-Dolž 28	2	496	gars.
Nm-Gotna vas 22	2	494	1-s.
Nm-Jerebova 3	3	493	1-s.
Nm-Ragovska 20	2	493	gars.
Nm-Jedinščica 13	2	472	gars.
Nm-Žabja vas 2	2	462	1-s.
Nm-lrča vas 19	2	460	1-s.
Stopiče-Podgrad 10	2	446	gais.
Stopiče-Hrušica 16	2	444	gars.
Nm-Bršlin 18	2	438	gars.
Nm-Zalog 22	4	430	2 1 /2-s.
Nm-Strojarska pot 3	2	430	1-s.
Nm-Smolenia vas 25	2	421	gars.
Nm-Pot na Gorjance 26	2	404	gars.
Nm-Trubar|eva 3	2	403	1-S.
Nm-Dilančeva 1	3	393	2-s.
Nm-Partizanska 14	2	393	gars.
Stopiče-Verdun 3	2	391	gars.
Nm-Gubčeva 19	3	378	1-s.
Nm-Bršlin 18	2	378	gars.
Nm-Ljubljanska 9	2	378	gars.
Nm-Trdinova 5	2	378	gars.
Nm-Nad mlini 25	2	363	gars.
Nm-Zagrebška 12	2	349	gars.
Nm-Gotna vas 18	2	346	1 s.
Mirna peč-G. Kartaljevo 7	2	336	gars.
Uršna sela 72	2	307	1-s.
Stopiče, Stopiče 14	2	307	gars.
Nm-Majde Šilc 19	2	294	gars.
Nm-Zagrebška 14	2	280	1-s.
Nm-Ragovo 7	2	269	1-s.
Dolenjske Toplice 25/b	7	841	3-s.
Dolenjske Toplice 25	3	712	2-s.
Dolenjske Toplice 25	2	494	1-s.
Dolenjske Toplice 33	2	477	gars.
Dolenjske Toplice 25	2	476	gars.
Dolenjske Toplice 46	2	398	1-s.
Gor. Straža 33	3	710	1 1 /2-s.
Gor. Straža 33	3	585	1 1 /2-s.
Gor. Straža 75	2	388	1-s.
d. za Šentjernej
1. OGOREVC Jože
2. ŽUPAN Ivanka
3. RODIČ Marija
4. KRHIN Marija
5. BUČAR Antonija
6. DULAR Antonija
7. SLAK Martina
8. VOVKO Marija
9. KRHIN Antonija 10. ZORKO Marija
e. za Škocjan
1. NOVAK Jožefa
2. ČRNIČ Marija
f. za Žužemberk
1. HOČEVAR Slavka
2. ŠIŠKA Marija
3. ZAMAN Marija
4. FILIPIČ Vladimir
5. MRVAR Vida
6. RIFELJ Štefka
7. KUHELJ Angela
8. ROJC Jožefa
9. KOŽELJ Kristina
10. PODOLSKI Drago
11. PLANTAN Nada
12. VEHOVEC Olga
13. KOŽELJ Marija
14. VREČKO Terezija
Zap.
št.
Priimek in ime
Bivališče
Štj-Roje 10	5
Štj-Brezje 1	3
Štj-Drama 3	4
Šentjernej 122	2
Šmalčja vas 9	3
Štj-Doi. Stara vas 40	3
Šentjernej 85	2
Šentjernej 4	3
Šentjernej 5	2
Šentjernej 61	3
Škocjan 35	2
Škocjan 35	4
Žužemberk 74	5
Stavča vas 32	4
Žužemberk 63	4
Žužemberk 12/a	4
Budganja vas 28	3
Dvor 44	3
Žužemberk 128	5
Drašča vas 28	2
Drašča vas 1 5	2
Žužemberk 26	4
Žužemberk 28	2
Žužemberk 12	3
Dvor 44	4
Jama 38	3
II. MLADE DRUŽINE
Štev. Štev. Upra-druž. dosež. vičen do
čl. točk stan.
797
698
683
665
610
602
580
552
541
535
458
431
769
693
627
600
580
551
537
534
531
518
507
495
480
466
2-s.
1 1 /2-s. 2-s.
1-s.
1 1 / 2-s. 1 1 /2-s. gars.
2-s. gars.
1-s.
1-s.
2-s.
2-s.
2-s.
2-s.
2-s.
1 1 /2-s. 1 1 /2-s. 2-s.
1-s.
1 1 /2-s.
2-s.
1-s.
1 1 /2-s.
2-s.
1 1 /2-s.
Izjava del. org., da bo	Varčuje
najkasneje v 5 letih	za
rešila stan. vpraš. upr. stanov.
a. za Novo mesto
1. VUJIČ Olga	Nm-Regerča v.27	3	702	1 1 / 2-s.	„lskra" TOZD „Ela" Nm		
2. DŽUKIČ Brane	Nm-Breg 10	4	695	1 1 /2-s.	—	da
3. TURK Ignac	Nm-Partizanska 21	'4	684	1 1 / 2-s.	IMV Novo mesto	
4. FERLIČ Majda	Nm-Na Lazu 23	4	680	1 1 /2-s.	Splošna bolnišnica	
5. RADOŠ Ivan	Nm-Glavni trg 1	5	669	1 1/2-s.	„Novoteks" Novo m.	_
6. ARSENOVIČ Ljubomir	Nm-Na tratah 19	4	668	1 1/2-s.	„Novoles" Straža	_
7. POLANKO Viktorija	Nm-Mačkovec 14	4	662	1 1/2-s.	SGP „Pionir"-TOZD SPO	■ — '
8. MELAHER Ana	Brus.-Vel. Brus. 28	3	648	1-s.	,,Labod"-TOZD Ločna	_
9. GREGORČIČ Andrej	Nm-Paderšičeva 32	3	646	1-s.	„lskra"-TOZD Nap. Nm	da
10. BOŠKOVIČ Blaženka	Straža-Vavta v. 31 I	4	645	1 1/2-s.	..Novoles" Straža	_
11. ŽAGAR Metod	Nm-Regerča vas 72	3	644	1-s.	„Novoteks" Novo m.		
12. ČERČEK Marica	Nm-lrča vas 19	4	642	1 1/2-s.	,,lskra"-TOZD ,,Ela" Nm		
13. LINDIČ Angelca	Nm-Regerča v. 104	3	640	1-s.	„Novoteks" Novo m.	—
14. DURNIČ Franjo	Nm-Kosova 5	3	636	1-s.	SGP ,,Pionir"-TOZD Grad.s.	
15. DRKUŠIČ Marko	Nm-Regerča v. 6	4	635	1 1/2-s.	IMV Novo mesto	_
16. KOŠČAK Marija	Nm-Regerča v. n.h.	3	631	1-s.	„Labod"-TOZD Ločna	—
17. ČERNE Majda	Nm-lrča vas 5	3	623	1-S.	ZSMS Novo mesto	
18. LJUBI Stane	Nm-Šmihelska 6	3	618	1-S.	„lskra"-TOZD Nap.	
19. PUNGARTNIK Zvone	Nm-Šolska 6	4	616	1 1/2-s.	„Krka" far., kem., zdr.	
					Novoteks	—
20. MLAKAR Marjan	Nm-Kett. drev. 32	3.	615	1-s.	„Novoteks" Novo m.	_
21.KLEMENČIČ Ema	Nm-Žabja vas 1	3	610	1-s.	„Labod"-TOZD Ločna	—
22. POVŠE Aleksander	Nm-Brod 52	3	610	1-s.	GP ..Novograd"	da
23. KOŽELJ Boris	Nm-Detelova 4	3	610	1-s.	„lskra"-TOZD ,,Ela"	—.
24. KMET Dušan	Str.-Potok 34	4	608	1 1/2-s.	„G Novoles" Straža	_
25. PETRIČ Cvetka	Urš.s.-Urš. sela 86	3	608	1-S.v	„lskra"-TOZD „Ela"	_
26. MAJES Jože	Nm-Zagrebška 13	4	602	1 1/2-s.	IMV Novo mesto	—
27. JOVIČ Terezija	Nm-Na tratah 14	3	601	1-s.i	„Krka" farm., kem.,zdrav.	—
28. RAJŠELJ Alojz	M.peč-Mali vrh 15	3	599	1 1/2-s.	„lskra"-TOZD „Ela"	—
29. ZUPANČIČ Silvo	Dol.Toplice 37	4	599	1 1/2-s.	„Krka" farm.,kem.,zdrav.	_
30. MIŠKOVIČ Mato	Nm-Smol. vas 53	4	597	1 1/C-s.	„Novoteks" Novo m.	—
31. JARC Jože	Nm-V.Buč. vas 32	4	596	1 1/*s.	„Novoteks" Novo m.	—
32. SINRAJH Erika	Otočec-Trška g. 44	4	593	1 1/?s.	„lskra"-TOZD „Ela"	“*■
33. MILOJEVIČ Antonija	Nm-C. herojev 4	3	591	1-s.	Sob Novo m. — Izvrš.svet	
34. KIKELJ Janez	Nm-Srebrntče 9	3	587	1-s.	IMV-TOZD Tov.avtom.Nm	
35. VIDIC Martin	Nm-Gotna v. 50/a	3	587	1-s.	IMV-TOZD Tov.avtom.Nm	
36. DOLINAR Zdravko	Urš.sela-Laze 4	4	586	1 1/2-s.	„Krka", „Novoteks"	—
37. GODLER Marjan	Nm-Lamutova 34	3	583	1-s.	,,Krka" Novo m.	
38. BAGARI Vida	Nm-Hladnikova 1	3	582	1 1/2-s.	SOb Nm — Izvršni svet	—
39. DŽUDOVIČ Bernarda	Nin-Šmihel 37	3	580	1-s.	ZGP MK-TOZD Trgovina	—
40. KONDA Zvonko	Straža-Jurka v. 17	4	579	1 1/2-s.	„Novoteks" Novo m.	—
41. ZAJC Boris	Nm-Birčna vas 11	3	578	1-s.	„Krka" Novo m.	—
42. KRAJAČIČ Cvetka	Nm-Brod 2	4	578	1 1/2-s.	„Labod"-TOZD Ločna	—
43. ŽIDAN Črtomir	Nm-Kurirska pot 11	3	577	1-s.	„Krka" Novo m.	j—
44. STOJANOVIČ Radoslav	Nm-Mest. niive 10	3	574	1-s.	IMV Novo mesto	—
45. HAJNŠEK Franc	Nm-llke Vaštetove 19	3	574	1-s.	„lskra"-TOZD Napaj.	—
46. PUCELJ Jožica	Nm-V Brez. log 1	3	572	1-s.	..Novoteks" Novo m.	—
47. POVŠE Tončka	Nm-lrča vas n.h.	3	571	1-s.	,,Labod"-TOZD Ločna	—
48. BRINEC Vladimir	Nm-Brod 45	3	570	1-s.	,,Krka", ,,Novoteks"	—
49. SAVKOV Dušan	Nm-Dol. Kamence 68	3	568	1-s.	„Krka" Novo m.	—
50. DUJMOVIČ Damir	Nm-Strojar.pot 3	4	567	1 1/2-s.	„Novoteks" Novo m.	—
51. ŽUČAK Drago	Nm-Got. vas 39/c	3	564	1 1/2-s.	..Novoteks" Novo m.	—
52. JURŠAK Nada	Nm-C.kom.Stan. 26/a	3	562	1 -s.	„Krka" Novo m.	—
53. DEŽELAN Rudi	Nm-Strojar.pot 3	3	561	1-s.	..Novoteks" Novo m.	-
54. LUZAR Ivan	Nm-L]mutova 32	3	561	1-s.	IMV-TOZD Tov. avtom.	—
55. KOSTADINOVSKA Zdenka Nm-Kett. drev. 36		3	560	1-s.	..Novoteks” Novo m.	
56. KARAPANDŽIČ Milovan	Nm-Zagrebška 29	3	558	1 1/2-s.	IMV-TOZD Tov. avtom.	—
57. PERAŠIN Marijan	Nm-Lobetova 40	3	557	1-s.	..Krka" Novo m.	—
58. BORSE Ida	Nm-Lobetova 13	4	563	1 1/2-s.	—	da
59. VOVKO Anton	Nm-Kristanova 63	4	551	1 1/2-s.	—	da
60. MEŽNAR Stane	Nm-lvana Robba 33	3	549	1-s.	„Krka" Novo m.	- :
61. FLEK Jožica	Nm-Zagrebška 16	4	548	1 1/2-s.	„Mercator”-TOZD Standard	
62. DABILIČ Anton	Nm-Birčna vas 8	3	548	1-s.	„lskra"-TOZD Napajania	
63. PAVLIN Zvonko	Nm-Šolska 6	3	547	1-s.	IMV TOZD Tov.avtom.	— >
64. OBRSTAR Nada	Nm-Dilančeva 13	3	547	1-s.	„Krka" Novo m.	T
65. JARC Stanislav	Nm-Koštialova 3	4	547	1 1/2-s.	„Krka" Novo m.	—
66. AJDIŠEK Franc	Nm-Volčičeva 41	3	544	1-s.	,,Mercator"-TOZD Standard	
67. KUMER Jožica	Otočec-Sevno 11	3	543	1-s.	Industrija obutve	da
68. SIMIČ Nedo	Nm-Bršlin 17	3	542	1-s.	SGP ,,Pionir" TOZD Grad. sek.	
69. ROMIH Rihard	Otočec 11	4	539	1 1/2-s.	SGP ,,Pionir"-TOZD Meh.k.ob.	
70. ERAK Boro	Šmar.t.-Brezovica 1	3	538	1-s.	„Krka" Novo mesto	—
71. ČAVIČ Zdravko	Nm-Zagrebška 29	2	536	gais.	IMV-TOZD Tov.avtom.	—
72. BRAKOČEVIČ Nikola	Nm-Zagrebška 29	3	535	1-s.	IMV Novo mesto	—
73. TRIFKOVIČ Borivoj	G. Straža 1	3	535	1-s.	,,Novoles" Straža	—
74. STOJIČIČ Dragomir	Nm-Kett.dr. 35	4	534	1 1/2-s.	SGP ..Pionir" Novo m.	—
75. ŽABKAR Anica	Nm-Milke Šobar 3	3	533	1-s.	..Dolenjka" Novo m.	—
76. POLJAKOVIČ Jusul	G. Straža 1	3	533	1-s.	,,Novoles" Straža	—
77. BANČOV Marta	Nm-Brod 24	3	533	1-s.	_	da
78. RAJKOVAČA Marko	Nin-Drejčetova p. 11	3	533	1-s.	IMV-TOZD Tov.avtom.	-
79. ŽIDANIK Boian	Nm-Bučna vas 35	2	528	1-s.	„ Labod" DS Skupne službe	
80. GORENC Jožica	Nm-Volčičeva 14	3	525	1-s.	Kmet.zadruga ,,Krka"	—
81. DŽANANOVIČ Avdo	Nm-V. Bučna vas 7	2	524	gars.	SGP ,,Pionir"-TOZD Grad. sek.	
82. KOVAČEVIČ Renata	Nm-Regerča vas 83/b	3	522	1-s.	„Krka", ..Novoteks"	—
83. GORIŠEK Antonija	Nm-Češča vas 2	3	521	1-s.	„labod"-TOZD Ločna	—
84. ROZMAN Jože	Nm-Mala Cikava 6	3	521	1-s.	..Novoles" Straža	—
85. BOBNAR Fianc	Stopiče-Koroška v.8	3	521	1-s.	SGP „Pionir"-TOZD Meh. kov. o	
86. ZATU ROVSKI Dimitrij	Nm-lrča vas 28/a	3	519	1-s.	GP ..Novograd" Novo m.	da
87. DRKUŠIČ Nikola	Nm-Gotna vas 40	3	517	1-s.	IMV Novo mesto	—
88. MATKOVSKI Miroslav	Nm-Drejčetova p.6.	2	517	gars.	„lskra"-TOZD Napajanja	—
89. MIŠURA Marta	Nm-Ceyelnica 75	3	509	1-s.	„Labod"-TOZD Ločna	—
iti} Ul I ( i t M M M M I * I I t t ti » * t » < t I 3 *
90. RONČEVIČ Nikola	Nm-Bršlin 17	3	509	1-s.	..Novoteks” Novo m.	_
91. KRAKOV Herman	Straža-Potok 18	2	495	1-s.	..Novoteks" Novo m.	_
92. BELE Milan	Nm-Gubčeva 29/a	3	493	1-s.	Podj.za PTT prom. Nm.	_
93. PUST Jože	Mirna peč 56	3	489	1-s.	IMV Novo mesto	_
94. DRAGAN Franc	Nm-Na Lazu 28	3	488	1-s.	IMV-TOZD Tovarna avtom	
95. ŠMAJDEK Marija	Nm-Regerča v. 42	3	487	1-s.	..Krka" Novo mesto	_
96. VRABEC Vinko	Nm-Bršlin 48	3	486	1-s.	..Novoteks" Novo mesto	_
97. DOLJAK Edvard	Nm-Vrhovčeva 18	3	485	1-s.	SOb Novo m.-lzvrš. svet	_
98. NOVAK Branka	Nm-Majde Šilc 6	3	485	1-s.	LB-podr. Novo mesto	da
99. IVANDIČ Ana	Nm-Partizanska 29	3	482	1-s.	..Krka" Novo mesto	_
100. RIFELJ Ludvik	Otoč.-Črešnjice 19/a	3	478	1-s.	..Krka" Novo mesto	-
101. FILIPAS Branko	Nm-Ulica talcev 10	3	477	1-s.	„Krka" Novo mesto	-
102. ČERČEK Pavel r	Nm-Partizanska 4	3	476	1-s.	IMV-TOZD Tov. avtom.	—
103. ŠIMUNIČ Ivan	D.Top.-Podhosta 18	3	475	1-s.	..Krka" Novo mesto	—
104. ŠUŠTARŠIČ Alojz	Nm-Koštialova 23	4	475	1 1/2-s.	SGP ,,Pionir" Novo m.	—
105. MARIJAN Mato	Nm-Šmihel 68	3	474	1-s.	ŽTP-Sekcija za vzdr.prog	—
106. KOVAČEC Janez	Straža-Vavta v. 78	3	473	1-s.	..Novoles" Straža	—
107. ŠIMUNOVIČ Majda	Nm-Kristanova 24	3	471	1-s.	SGP ,,Pionir" Novo m.	-
108. ROMIH Zlatko	Nm-Kett.drev. 39	4	470	1 1/2-s.	UJV Novo mesto	—
109. MURN Milica	Nm-Adamičeva 33	2	469	1-s.	„Krka" Novo mesto	—
110. HERENDIČ Duro	Nm-G.Karteljevo 14	3	464	1 1/2-s.	SGP ,,Pionir" Novo m.	-
111. KLANČAR Jože	Nm-V.Bučna vas 4	3	463	1-s.	IMV Novo mesto	—
112. BURSAČ Vladimir	Nm-Lobetova 7	3	461	1-s.	IMV Novo mesto	—
113. KOVAČIČ Bruno	Nm-naselje Žabjek	3	460	1-s.	„Novoteks" Novo m.	—
114. PREŠIČEK Ivana	Stop.-Črmošnjice 5/a	3	460	1-s.	„Krka" Novo mesto	—
115. OPARA Stane	Nm-Glavni trg 14	3	459	1-s.	..Knjigotisk" Novo m.	—
116. PANIJAN Ivan	Nm-V Brezov log 50	3	458	1-s.	..Novoteks" Novo m.	-
117. SMREKAR Jože	Brus.-Gumberk 9	3	458	1-s.	UJV Novo mesto	—
118. ADAMLJE Janez	Nm-Slakova 7	3	458	1-s.	„Novoles" Straža	—
119. MIŠMAŠ Jože	Nm-Volčičeva 8	3	453	1-s.	..Novoteks" Novo m.	da
I20. PUŠJože	Nm-Ob Težki vodi 10	3	453	1-s.	„Novomontaža" Novo m.	
121. ZUANOVIČ Ante	Nm-Lamutova 2	3	451	1-s.	..Novoteks" Novo m.	—
I22. MESARKO Peter	Nm-Prešernov trg 5	3	450	1-s.	IMV Novo mesto	—
123. ŠPEHAR Marjeta	Nm-Gubčeva 7	2	449	gars.	„Novoteks" Novo m.	—
124. JUVAN Peter	Nm-Partizanska 29	3	443	1-s.	„Krka" Novo m.	—
125. ŽIBERT Marjana	Nm-Majde Šilc 6	3	443	1 1/2-s.	„lskra”-TOZD Napajanja	—
126. KASTELIC Franc	Nm-Potočna vas 14	2	443	1-s.	„Novoteks" Novo m.	—
127. DAROVEC Vida	Nm-Lamutova 32	2	442	gars.	„Krka" Novo m.	—
128. VUK Nikola	Nm-Ločna 13	3	442	1-S.	„Krka" Novo m.	—
129. VOJNOVIČ Zdravko	Nm-Gotna vas 66/a	3	439	1-s.	„Krka" Novo m.	—
130. POTOČAR Franc	Nm-Dol. Kamence 55	2	433	1-s.	..Novoteks" Novo m.	—
131. STANKOVIČ Nada	Nm-Kristanova 32	4	432	1 1/2-s.	„lskra“—TOZD Ela	—
132. KOTAR Vilma	Nm-Brod 17	3	431	1-s.	,,Krka" Novo mesto	—
133. ČERNELIČ Antonija	Nm-Cankarjeva 9	3	426	1-s.	„Novoteks" Novo m.	da
134. LUŽIJA Jovan	Nm-Gotna vas 42	2	426	1-s.	SGP ,,Pionir"-TOZD Str.pr.o.	
135. STRAJNAR Vinko	Nm-Na Loko 1	3	425	1-s.	Komunalno podjetje	da
136. KOLENC Ciril	Nm-Vrhovčeva 18	3	425	1-s.	SOb Novo m. — Izvrš.svet	—
137. ŽELEZNIK Jože	Nm-Šolska 4	3	420	1-s.	„Labod" Novo m.	—
138. KAPLAN Tanja	Nm-Nad mlini 26	3	420	1-s.	SGP ..Pionir" Novo m.	—
139. KOLARIČ Josip	Nm-Trdinova 44	3	420	1-s.	..Novoles" Straža	—
140. JAVORŠEK Kristina	Nm-Cesta herojev 21	3	416	gars.	„Mercator"-TOZD Standard	
141. ROZMAN Ciril	Nm-Gotna vas 64	3	415	1-s.	„Krka" Novo m.	—
142. LAMPRET Emilija	Nm-Majde Šilc 7	2	412	gars.	SGP ..Pionir" Novo m.	da
143. HAJNIČ Vjekoslav	Nm-Kett.drev. 48	3	411	1-s.	SGP ..Pionir" Novo m.	-
144. ZUPAN Adolf	Nm-Vrhovčeva 18	2	410	gars.	UJV Novo mesto	—
145. STOJANOVIČ Anica	Nm-Glavni trg 20	3	409	1-s.	..Novoteks" Novo m.	—
146. AMBROŽIČ Milena	Otoč.-Luterš.selo 3	3	409	1-s.	„Krka" Novo mesto	■ —
147. BELAVIČ Matija	Nm-Ljubljanska 18	3	404	1-s.	..Novoteks" Novo m.	—
148. OSTANEK Marjan	Stopiče 37	3	402	1-s.	„lskra"-TOZD Ela.	—
149. MIKŠA Vladimir	Nm-Ločna 8	2	402	gars.	..Krka" Novo m.	—
150. STRUGAR Irena	Nm-Šmihelska 3	2	402	gars.	Podjetje za PTT prom.	—
151. ŠMALC Ježe	Nm-Glavni trg 27	3	401	1-s.	..Krka” Novo m.	—
152. NEGOVANOVIČ Darja	Nm-Zagrebška 18	3	398	1-s.	,,Labod"-TOZD Ločna	•—
153. JAKLIČ Florjan	M.peč-Malen.vas 25	3	396	1-s.	„Krka" Novo m	—
154. LOVRINOVIČ Ante	Nm-Ragovska 31	2	394	gars.	GG Novo m. '	—
155. BAJEC Mirko	Nm-Smol.vas 62	3	393	1-s.	..Novoteks" Novo m.	da
156. HLAČA Alojz	Nm-Pod Trš.goro 25	3	392	1-s.	„Krka" Novo mesto	—
157. MEDVEŠEK Neža	Nm-Bršlin 61	2	391	gars.	„Mercator"-TOZD Standard	
158. JAKŠE Zdenka	Nm-Ob Tež vodi 17/a	3	389	1-s.	OŠ Vavta vas	—
159. KLEMENČIČ Franc	Nm-Pod Trš. goro 8	2	389	gars.	„Krka" Novo m.	—
160. TASIČ Anton	Nm-Nad mlini 42	3	388	1-s.	„lskra"-TOZD Ela	—
161. BARTOLJ Janez	Nm-lrča vas 44	3	387	1-s.	Petr.-TOZD Bl.pr.PE Brež.	
162. BERTONCELJ Danica	Nm-Stran.vas 39	2	383	1-s.	,,Labod"-TOZD Ločna	—
163. RAJER Martina	Šmar.t.,Bela c. 6	3	381	1-s.	Splošna bolnišnica Nm	—
164. PAJK Jernej	Nm-Volčičeva 19	3	379	1-s.	..Krka" Novo mesto	—
165. OSMOKROVIČ Goran	Nm-Šmihel 59	3	369	1-s.	„Krka" Novo mesto	— .
166. PUNGERČ1Č Evgen	Nm-Zagrebška 14	3	367	1-s.	„Krka" Novo mesto	—
167. ZEMLJIČ Štefka	Nm-Lebanova 4	2	366	gars.	ZGP MK-TOZD Trgovina	— i
168. TURK Darko	Nm-Majde Šilc 9	- 3	362	1-s.	,,Krka" Novo mesto	. -
169. AMF Jožica	Š.t.-Družin. vas 18	2	361	gars.	..Krka" Novo mesto	—
170. VALENČIČ Dušan	Nm-Ljubljanska 18	3	360	1-s.	SOb Novo m.-Izvršni svet	—
171. GORENC Alojz	Nm-Prečna 2	2	359	1-s.	..Novoteks" Novo m.	—
172. TASIČ Marija	Nm-V Brezov log 4	2	357	gars.	..Novoteks" Novo m.	—
173. VIDMAR Slavko	Nm-Pod Trško g. 78	2	357	gars.	„Krka" Novo mesto	da
174. BLAŽIČ Jože	Nm-Šmihelska 6	2	351	gars.	„lskra"-TOZD Napajanja	—
175. PAVČEK Slavko	Nm-Daljm vrh 5	2	347	gars.	„lskra"-TOZD Napajanja	da
176. HES Slavica	Nm-lvana Robba 37	2	342	gars.	..Krka" Novo mesto	
177. CAJNER Mihael	Nm-Mala Bučna v. 22	2	342	1-s.	..Krka" Novo mesto	—
178. JARC Ivan	Nm-Prečna 36	2	341	gars.	,,Labod"-TOZD Ločna ŽTP-Promet.sekcija Nm	—
179. BUNJEVAC Zvone	Nm-Šegova 11	3	338	1-s.		-
180. SMERDU Franc	Nm-Prešernov trg 2	3	338	1-s.	„Krka" Novo mesto	—
181. PIRNAR Irena	Nm-Volčičeva 44	2	336	gars.	,,Krka" Novo mesto	—
182. MORAVEC Ivo	Nm-Glavni trg 21	2	336	gars.	„Krka" Novo mesto	—
183. PLESAC Jože	Nm-C.kom.Staneta 34	2	332	gars.	KZ ,,Krka" Novo m.	—
184. ŠPAN Jože	Nm-Kandijska 6	3	328	1 1/2-s.	..Novoteks" Novo m.	da
185. ZAGRLJAČA Stanija	Nm-Ragovska 10	3	323	1-s.	,,Novoteks" Novo m.	—
186. UREKAR Miran	Nm-Ljubljanska 18	3 .	314	1 1/2-s.	„lskra"-TOZD Napajanja	da
187. GRABIČ Mirjana	Nm-Ragovska 21	2	313	gars.	„lskra"-TOZD Ela	—
188. CETINA Jovan	Nm-Cegelnica 65	2	312	gars.	..Krka” Novo mesto	—
189. SEVER Ana	Nm-Zagrebška 18	3	308	1-s.	VVZ Novo mesto	—
190. MORAVEC Pavel	Nm-Nad mlini 20	2	306	gars.	UJV No/o mesto	—
191. JERIN Zora	Nm-Mirana Jarca 20	2	301	gars.	..Krka" Novo m.	—
192. STEFANOVSKI Srečko	Nm-V Brezov log 53	2	297	1-s.	..Novoteks" Novo m	—
193. BABNIK Igor	Nm-Majde Šilc 6	2	292	gars.	SGP ..Pionir” Novo m.	—
194. OSTOJIČ Seka	Nm-Brod 23	2	250	gars.	..Novoles" Novo m.	—
195. KUMER Srečko	Nm-Mestne nj. 11	2	242	gars.	..Krka" Novo mesto	—
196. MAJCEN Martina	Otočec 22	3	224	1-s.	,,Novoteks" Novo m.	—
197. MUTIČ Darko	Nm-lrča vas n.h.	2	158	gars.	„Krka" Novo mesto	—
b. za Dolenjske Toplice
1. SVAŠNIK Dragica
2. KRAŠEVEC Dušan
3. ZUPANČIČ Anica
4. MORAVEC Anton
c. za Otočec
1. BOŽIČ Branko
d. za Stražo
1. JURŠIČ Marija
2. DUGA Dragan
3. HROVAT Trivna
4. ERŽEN Milan
5. STOJAKOVl£ Rukija
e. za Šentjernej
1. ŠKRBEC Joža
2. DROBEŽ Štefka
3. KOS Martina
4. PAVLIN Jože
5. LUZAR Ljubica
6. ŽULIČ Terezija
7. KROMAR Breda
8. ŽAGAR Martin
9. BERZIN Polona
10. ZORKO Jožica
11. GORENC Olga
f. za Škocjan
1. PAVLIN Alojz
2. POVŠE Tončka
3. AVSEC Tončka
4. ČELESNIK Jožica
Dol. Toplice 79	3	551	1-s.	„Krka'*-TOZD Term.zdrav.Nm
Podturn 51 /a	3	519	1-s.	UJV Novo mesto —
Dol. Toplice 25	3	462	1-s.	„Krka"-SOZD Term.zdrav.Nm
Dol. Toplice 20	3	281	1-s.	UJV Novo mesto —
Otočec 54	2	490	gars.	„Krka" tov. farm. in k. iz. —
Dol. Straža 8	4	756	1 1/2-s.	„Novoles" Straža —
Dol. Toplice 137	4	463	1 1/2-s.	„Novoles" Straža —
Nm-Bršlin 39	2	460	gars.	,.Novoles" Straža —
Vavta vas 30	3	452	1-s.	„Novoles' ' Straža —
G.Str.-Kreg.hrib	3	407	1-s.	„Novoles'' Straža da
Šentjernej 46 Dol. Brezovica 10 Šentjernej 105 Dobruška vas 1 Šentjernej 4 Šentjernej 60 Šentj.-Roje 9 Šentjernej 159 Šentjernej 56 Groblje 15 Šentjernej 40
Škocjan 7 Škocjan 35 Hrastulje 19 Škocjan 53
6	675	1 1/2-s.	IMV Novo mesto	—
4	668	1 1/2-s.	..Iskra" Šentjernej	—
4	634	1 1/2-s.	..Iskra" Še ntjernej	da
3	602	1-s.	,,Iskra" Šentjernej	—
3	564	1-s.	..Iškra" Šentjernej	da
3	557	1-s.	„ Iskra" Še ntjernej	—
41	540	1 1/2-s.	..Iskra" Šentjernej	—
4	503	1 1/2-s.	„Iskra" Šentjernej	—
3	468	1-s.	..Iskra" Šentjernej	—
2	424	gars.	^..Iskra" Šentjernej	—
3	403	1-s.	,, Iskra" Šentjernej	-
3	556	1	-s.	„Labod"	Novo mesto
4	460	1	1/2-s.	Osnovna	šola	Škocjan
4	410	1	1/2-s.	Osnovna	šola	Škocjan
4	326	1	1/2-s.	Osnovna	šola	Škocjan
g. za Šmarješke Toplice
1. GOMIZELJ Anica
2. PAVLIN Marija
3. DURIČ Nada
h. za Žužemberk
1. ŠTRAVS Milena
2. MOHORČIČ Anica
3. BRADAČ Zvonka
4. LONGAR Jožica
5. ROJC Jaka
6. LAVRIČ Jožica
7. JAKLIČ Jože
8. BAŠA Jože
9. PERKO Jože
a. za Novo mesto
Brezovica 1 Brezovica 2 Brezovica 1
Žužemberk 84 Žužemberk 163 Žužemberk 163 Žužemberk 32 Žužemberk 32 Žužemberk 48 Žužemberk 90 Žužemberk 162 Žužemberk 164
4
4
4
3
3
3
3
3
2
679
564
480
763
643
594
568
545
525
395
344
260
1 1/2-s. „Krka" Novo mesto 1 1/2-s. „Krka" Novo mesto gars. „Krka" Novo mesto
1 1/2-s. 1 1/2-s. 1 1/1-s. 1-s.
1-s.
1-s.
1-s.
1-s.
gars.
„lskra" TOZD KEKO Zbk ,,Iskra" TOZD KEKO Žbk „lskra" TOZD KEKO Žbk ,,Iskra" TOZD KEKO Žbk „lskra" TOZD KEKO Žbk ,,Iskra" TOZD KEKO Žbk ..Iskra" TOZD KEKO Žbk ..Iskra" TOZD KEKO Žbk ..Iskra" TOZD KEKO Žbk
III. UPOKOJENI OBČANI
’ 1~ VERŠČAJ Marija	Nm-Kristanova 58	2	435	1-s.
2. BURGER Ivan	Nm-Kettejev drevored 36	2	401	1-s.
3. KOŠČAK Bogomir _	Nm-Kristanova 12	2	400	1-s.
4. KNEZ Ljudmila	Nm-Ragovo 7	1	380	gars.
5. HENIGMAN Karolina	Nm-Partizanska 14	1	375	gars.
6. MILOJKOVIČ Ivana	Nm-Partizanska 8	2	375	1-s.
7. HRASTAR Marija	Nm-Jedinščica 9	2	320	1-s.
8. MACEDONI Terezija	Nm-Prisojna pot 18	1	320	gars.
9. PLANKAR Slavka	Nm-Cvelbarjeva 5	1	315	gars.
10. MOŽE Jožefa	Uršna sela 16	1	305	gars.
11. ŠPORAR Ana	Nm-C.kom.Staneta 30	1	298	gars.
12. MOŽE Frančiška	Š.t.-Breška vas 1	1	285	gars.
13. ROZMAN Antonija	Dol. Toplice 64	1	275	gars.
14. JERMAN Marija	Nm-Foersterjeva 12	1	263	gars.
15. KOBE Alojzija	Nm-Mali Slatnik 16	1	255	gars.
16. KRISTEN Marija	Nm-Vrhovčeva 1	1	243	gars.
1 7. BE LE Martina	Nm-Foersterjeva 12	1	193	gars.
18. NOVAK Josipina	Nm-Žabja vas 25	1.	178	gars.
b. za Šentjernej				
1. MRAK Bronislava	Šentjernej 4	1	153	gars.
c. za Škocjan 1. NOVAK Jože	Škocjan 32	1	265	gars.
2. KOŠČAK Alojzija	Škocjan 32	1	151	gars.
d. za Žužemberk				
1. BRODNIK Minka	Žužemberk 38	1	175	gars.
Zoper razvrstitev upravičencev na prednostne liste imajo pravico do pritožbe v roku 15 dni po javni objavi, to je do 12. 2. 1976, vsi prizadeti in neprizadeti občani ter organizacije z območja občine Novo mesto za Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto.
Po preteku časa javne objave prednostnih list upravičencev, bo zbor delegatov sprejel dokončno prednostne liste, na podlagi katerih se bo upravičencem dodeljevala stanovanjska pravica v razpoložljivih solidarnostnih stanovanjih.
Predsednik izvršilnega odbora CIRIL MIRTIČ, l.r.
■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
■ ■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■n	■■
PROSTA	DELOVNA MESTA
___________________________ljubljanska banka	|
podružnica novo mesto	j
Kadrovska komisija pri Ljubljanski banki podružnici Novo mesto objavlja za nedoločen čas,	|
s polnim delovnim časom naslednja prosta delovna mesta:
g
_	:
Za osrednjo enoto Novo mesto
1. VIŠJEGA REFERENTA V ODSEKU RAČUNOVODSTVA
2. REFERENTA V REFERATU PLAČILNEGA PROMETA
3. DVA REFERENTA V ODDELKU KRATKOROČNIH KREDITOV
4. REFERENTA V ODDELKU BLAGAJNE, LIKVIDATURE IN ; TREZORJA
5 DVA REFERENTA V AGENCIJI IMV NOVO MESTO
6. DVA REFERENTA ZA	EKSPOZITURO NOVO MESTO	|
7. DVA REFERENTA ZA	EKSPOZITURO BRŠLIN	j
8 DVA REFERENTA V ENOTI ZA STANOVANJSKO KREDITIRANJE
I
Za ekspozituro Metlika 9. REFERENTA - BLAGAJNIKA
Za ekspozituro Trebnje
10. REFERENTA - BLAGAJNIKA
11. REFERENTA ZA STANOVANJSKO KREDITIRANJE
12. REFERENTA ZA DINARSKO POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM
Pogoji za delovna mesta:
Pod štev. 1, višja šolaska izobrazba — ekonomska smer in 4 leta delovnih izkušenj
Pod štev. 2, 3, 4, 6, 12 se zahteva srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj (ESŠ ali gimnazija)
Pod štev. 5, 7, 8, 9, 10, 11 se zahteva srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj (ESŠ ali gimnazija)
Pod štev. 4 je delo v izmenah
Kandidati morajo prošnji priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanje zaposlitve in dokaz o šolski izobrazbi. Rok prijave je 15 dni po objavi.
Prijave sprejema Kadrovska komisija Ljubljanske banke podružnice Novo mesto.
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
DOBRNIČ ROJEVA
ASFALTA
Dobrnič, kjer seje prejšnji teden za nekaj večernih ur ustavilo naše „lete-če uredništvo", so v preteklosti različno pisali. Preden je obveljalo sedanje ime, se je na hišnih tablicah, v knjigah in na zemljevidih bralo tudi Dobernič, Doberniče in Dobrniče. Podpisana pa morava takoj pristaviti, da je ta opazka le za mimogrede, saj navsezadnje nisva prišla gledat, kaj piše na krajevnih tablah in tablicah, ampak je bila najina naloga povedati kaj več o kraju oziroma krajih Dobmiške doline, tenkočutno prisluhniti ljudem in to srečanje z njimi kar najbolj verno popisati
Franc Kic
Alojz Podboj
Preden napiševa karkoli o tem delu trebanjske občine, naj spomniva, da so pred tisočletji tu živeli Iliri in kasneje Rimljani. V neposredni okolici Dobrniča in več drugih vaseh so še vidne halštatske gomile. Tako grobišče v Dobravi (okoli 50 gomil) je že v prejšnjem stoletju prekopal Jernej Pečnik in najdenine poslal delno ljubljanskemu, še več pa dunajskemu muzeju. Večja skupina halštatskih gomil pri.Dobrniču je pripadala ilirski naselbini na Gradišču (Cvinger), nad vasjo Korita. Skozi Dobrnič je šla menda rimska cesta, zanesljiv pa je podatek, da so tu našli rimske novce, rimske grobove in depo rimskih novcev pa so odkrili v Koritih. Franc Kic iz Zagorice je pravil, da je njegov bratranec med oranjem na domači njivi v Koritih našel tri sulice, ki sc jih še ni prijela rja. Vse to dokazuje, daje bil Dobrnič, ki je zdaj na zemljevidih označen kot križišče za cestno povezavo s Trebnjim, Žužemberkom in Novim mestom, že od nekdaj vabljiv za naselitev.
Dobrnič, danes tudi središče krajevne skupnosti, leži sredi Dobrniškega polja, ki so mu geografi dali oznako kraško. Da je to res pravo kraško polje, se vidi po številnih bruhalnikih, ru-pah, jamah in breznih. Edini stalni izvir ima ponikalnica Žibrščica, ki priteče na dan izpod Trebnega vrha. Ob deževju bruha voda na dan pod Vavpčo vasjo, pri Knežji vasi in na sosednjem Zagoriškem polju izpod Hrastovca pri Preski. Ker voda v močnem deževju poplavlja nižje dele Dobrni-škega polja, so izkopali strugo Žibršči-ce proti Podlipi v obzidano Mišnico in tako pospešili njen tok. Rup je veliko število; ko bruhne voda, se poplave začno pri Gorenji vasi in sežejo do Vrbovca. Včasih stoji voda tri tedne, potem pa odteče pod zemljo v Globo-dol ter Temenico.
Ljudje so se poplav navadili in pravijo, da jih to pri kmetovanju ne ovira dosti. Prst na Dobrniškem polju je rodovitna, poleg žita je glavni pridelek krompir. Lojze Lazar iz Lokev (med NOB je bil odposlanec na kočevskem zboru in organizator 1. kongresa Slovenske protifašistične zveze žensk v Dobrniču oktobra 1943) je prepričan, da daje krompir tudi največ dohodka ljudem: „Če upoštevamo," pravi, ,,da proda vsakdo od približno 300 gospodarstev v tej dolini na leto po 3 tone krompirja (največ trebanjski zadrugi, katere kooperanti so kmetje, in Kolinski na Mirni), ljudje res ne morejo tarnati, da živijo slabo. Od tod gre vsako leto tudi okoli 100 ton mesa, saj ima vsak gospodar tudi po 3 do 4 pitance. Žita so tudi precej pridela, saj se
Dobrniškega polja v preteklosti ni kar tako oprijelo ime suhokrajinski Ba-nat.“
Primerjava z minulimi desetletji pokaže marsikaj. Najprej to, da prebivalci zdaj mnogo bolje živijo. O tem se je precej razgovorila Sabina Kužnik iz Preske: „Na njivah so vprežno živino zamenjali traktorji. Ni redko videti, kako ženske sedejo za krmilo. O hladilnih skrinjah, televizorjih se nam včasih še sanjalo ni, zdaj pa jih imamo. Kajpak je to tudi zasluga NOB, o čemer pričajo spomeniki tudi v tem kraju. Sama ta napredek bolj vidim, ker se dobro spominjam, kako smo morali tolči revščino.11
Brez muje se še čevelj ne obuje. Tega Dobrničanom ni treba razlagati, saj vse, kar hoče povedati ta stari ljudski pregovor, občutijo dan za dnem na svoji koži. Ali pa samo pridne roke lahko zadržijo človeka na tej zemlji? Franc Blatnik iz Šahovca, ki mu zmanjkuje delovne sile za obdelavo 25-hektarskega posestva, je pribil, da volja in pridne roke niso vse, potrebno je razumevanje. „Pri tem mislim težave, ki jih imamo kmetje, če se odločamo za mehanizacijo. Obresti za stroje, kupljene s posojili, so prehude in odvrnejo marsikoga, ki se je že odločil pridelovati in kmetovati po novem.“
Ljudje pa ne želijo napredka vsak v svoji hiši, na domačiji in v svojem kraju. Nadaljnji obstoj, veselje do dela in življenja navezujejo na splošen napredek območja: na to, da je potrebno v vaseh in med vasmi posodobiti ceste, uvesti avtobusne zveze, napeljati vodovod in podobno. Dobro je, da so pred dvema letoma prenovili osnovno šolo v Dobrniču, nimajo pa prostora za klepet ob kozarčku. Nekdanjega gostilničarja Škerjanca spodbuja kar vsa dolina, naj bi kmalu spet odprl gostilno, v kateri so se lahko še pred petimi leti zbirali. In iz kulturnega doma bi morali pregnati mrtvilo. Lojze Lazar si želi le to, da bi kultura cvetela vsaj tako kot v časih njegove mladosti, ko je mladina nenehno kaj pripravljala v precej slabši dvorani, kot je na voljo danes.
Razred v pritličju dobmiške šole, kjer sva imela „leteče uredništvo11, je bil oni večer natrpan z novicami kot čebelji panj pred rojem. Izjave tri-indvajseterice sva še lahko „ujela“, drugih ne več; čim bolj sva „zadevo“ približevala koncu, tem bolj je prihajala na dan tudi tista človeška plat, ki ne sodi k naštevanju uradnih podat-
Aveustin Smolič
Ivan Smolič
rciiKS reKoij
Jože Legan
kov. Čisto osebnih prebliskov zato ni manjkalo, od tega, kako se ta in ta ne more poročiti, češ da punce nerade gredo na grunt, do tega, kako bodo tega ali onega ljudje bolj spoštovali, ko bo v časopisu. To pa je navsezadnje tudi človeško.
In kaj še razveseljuje, žalosti in pekli ljudi Dobrniškega polja?
Francu Kazlicu iz Dobrniča žre živce slabo vzdrževana cesta do Trebnjega, Sabina Kužnik iz Preske ima kup pritožb čez malomarnost sovaščanov, ki nočejo popraviti mostu, čeprav je material na kupu; Ivana Smoliča iz Dobrave bolijo različne cene za krompir, poln dvomov pa je tudi v zvezi z gradnjo transformatorja, za katerega so ljudje prispevali 30.000 din, Elek-tro pa da se malo zanima za to. Franc Jaklič iz Šahovca spet hvali vaščane za razumevanje pri nabavi motorne gasilske črpalke, obenem pa je ves vnet za vaški vodovod, ki naj bi si ga v prihodnje uredili. Jožeta Ilnikarja, upokojenega čevljarja iz Dobrniča, skrbi, ali mu bo kdaj družbeno priznano, da je bil kot interniranec v Padovi, Renic-ciju in drugod. Alojz Podboj, kotličar iz Preske, bi spet rad hodil po lepih poteh in da bi mu ljudje še dolgo dajali cinat kotle in lonce ter plest košare.
Drugi pa spet takole:
Alojz Mežan, predsednik KS Knežja vas in predsednik gradbenega odbora za vodovod Velika Loka—Dobrnič: „Vodovod je naša velika želja in potreba. Prve metre cevi smo na temelju občinske solidarnosti, svojih prispevkov in dela začeli polagati pred slabim letom. Zdaj je nared 3,5 kilometra glavnega voda; do Dobrniča manjka še 3,5 kilometra. Ko bodo nared tudi stranski priključki, bodo imeli vodo Gorenje in Dolenje Selce, Gorenje in Dolenje Kamenje, Roženpel, Občine, Luža, Pluska, Korenitka, Gorenja vas, Vavpča vas, Dobrava, Lokve, Šahovec, Artmanja vas in Vrbovec.“
Pomanjkanje vode - to vprašanje bo v splošno zadovoljstvo kmalu rešeno, čeprav so o prvem vodovodu v tej krški dolini razmišljali že tik pred drugo svetovno vojno, a je nato vojna vihra prekrižala vse načrte in obete -pa je. samo ena od ujm, s katero se vsak dan srečuje okoli 1600 prebivalcev te doline (KS Dobrnič, Knežja vas in Svetinje), ki je, kar je tudi zanimiv podatek, še pred 10 leti, če lahko tako rečemo, štela 1700 duš.
Tone Livk, matičar pri krajevnem uradu Dobrnič, je posebej opozoril na
pomanjkanje kakršne koli avtobusne zveze s svetom, če seveda izvzamemo delavske avtobuse, ki pa zaradi predpisov navadnih potnikov ne smejo jemati. In zares se nihče ne čudi, da se za avtobusno progo Dobrnič—Trebnje ne zmeni prav noben prevoznik. Cesta je tako podobna Luninemu površju, da so odgovorni njeno asfaltiranje predvideli komaj za leto 2000. Šele na pritisk občanov je bilo kasneje odločeno, da bo kolikor toliko sodobna cesta nared do leta 1980.
Avguštin Smolič je povedal, da je zaradi nikakršnih avtobusnih zvez do Trebnjega po najkrajši bližnjici celila 5 kilometrov, kar pomeni za starega človeka, ki mora k zdravniku, poldrugo do drugo uro hoda.
Poleg relativnega splošnega napredka, ki ga nihče ne more zanikati, je šola eria od redkih stvari, s katero so prebivalci tega koščka dolenjskega krasa resnično zadovoljni. Vse najboljše smo slišali o tej pomembni ustanovi. Ko smo že pri rečeh, prepotrebnih za civilizacijo, ni odveč omeniti, da dobi Dobrnič in okolica svež kruh samo trikrat na teden; podobno je z mesom. Tudi zdravnika ni po sili razmer prepogosto na spregled, čeprav ga vsi hvalijo, do občinskega središča pa je, kot smo že zapisali, po bližnjici debelo uro hoda.
In vendar ljudje v tej dolini niso obupali. Vide Petek, elektrotehnik ljubljanske Iskre, pove, da se na delo v ljubljanski Litostroj, novomeško IM V, žužemberško Iskro in še kam drugam vsak dan vozi kar 250 ljudi. Nekateri s svojimi avtomobili (motorizacija je segla tudi v ta kraj bogu za hrbtom) ali pa z delavskimi avtobusi. Nekateri morajo vstati že ob 3.30, domov pa pridejo ob štirih popoldne. Silvo Prpar, predsednik ZSM v Dobrniču, je dodal, da najbrž vemo, da povprečen delavec s tem ni opravil vsega „šihta“ za tisti dan. Doma ga čaka še zemlja, od katere se ne da živeti, če ne združiš službe in poljedelstva.
Celo Lojze Zupančič, železničar, ki dela v Ljubljani, je pošteno in brez zavisti priznal (železničarji so ponavadi cestarjem nekoliko nevoščljivi), da bi morali za cesto Dobrnič-Trebnjc poskrbeti še pred letom 1980.
Tone Pekolj, poslovodja Mercatorja v Dobrniču, je dejal, da se ne čudi, če ljudje s trgovsko oskrbo niso zadovoljni. Blago dovažajo enkrat na teden, razen tega pa kupec pogosto tistega, kar je naročil, ne more dobiti.
Tone Livk	Jože Ilnikar
Če tako pove trgovec, bo najbrž že držalo.
O slovečem krompirju, ki raste v tej dolini, je govoril Tone Žaletel, vodja proizvodnega okoliša KZ Trebnje, Franc Zupančič, mlad kmet iz Železnega, pa je povedal, da je slovečemu krompirju navkljub vražje težko dobiti nevesto, ki bi se hotela ukvarjati s kmetijstvom, in to kljub temu da so pri hiši stroji. Francu je pritegnil vrstnik Janez Majde, ki bo tudi ostal na zemlji.
Saj res, kmetijstvo. Parcele so tako razdrobljene, pove Tone Zaletel, daje specializacija dejansko nemogoča. Ce bi bili ekonomski pogoji, bi se dalo kolikor toliko dostojno prebijati samo z živinorejo.
Že omenjeni Tone Livk in Jože Petek, mehanik PTT iz Dobrniča, sta nekako v isti sapi poudarila, da marljivi | ljudje te doline, v kateri moraš na vsakem travniku vedeti za vsak kamen, da ne bi zlomil kose, ne pričakujejo nemogočega. Cesta bo, vodovod praktično že je, naj večja želja, o kateri govorijo potihem, skorajda pobožno, pa je obrat, ki bi ga morebiti v tem okolišu odprlo kakšno podjetje. Pa kaj, ko tako podjetje zve, kako slaba cesta pelje v njihov kraj, je takoj konec pogovorov.
Milan Smolič je v ilustracijo povedal, da mora biti mleko, ki ga ponujajo v odkup, pred domačijo že ob pol štirih zjutraj, kar je zelo zgodaj, kot se je pošalil, tudi za kmeta; kmet Jože Legan iz Šahovca je dodal, da je po vseh vaseh električna napetost tako slaba, da so pralni stroji in zmrzovalne skrinje pogosto omrtvičene; Feliks Pekolj, predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti, pa je mimogrede navrgel, da so bile v Dobrniču nekoč tri gostilne, danes ni niti ene. Pa ne da bi ^ bili domačini vdani dobri kapljici, za kraj se pač nekako spodobi, da ima tudi oštirja in vse, kar gre zraven. Da ljudje te doline niso zahtevni, je še enkrat potrdil tudi Jože Pekolj iz Vrtovca, ki dela v IM V. Na pot gre ob pol petih, vrne pa se ob treh popoldne. V modri kuverti je ob mesecu od 2.500 do 2.800 din.
„Saj se ne pritožujemo," je rekel Jože, „vendar bi, preprosto, radi sledili civilizaciji, če je to izraz za željo do boljšega življenja. Rok je dovolj, naj nam jih kdo pomaga zaposliti."
M. BAUER 1. ZORAN
rranc mamin.
i ianc rvdz.HL
janc/. luajuc
Alojz Mežan
Lojze Zupančič
Franc Zupančič
Jože Pekolj
Tone Pekolj
Milan Smolič
ZEMLJA
NE
Franc Jaklič
Sabina Kužnik
Lojze
tura
in
bra-
anje
„Mandragola”
Iz nekaterih razlogov nam gre stežka od rok tale zapis o predstavi Machiavellijeve „Mandragole“, ki jo je prejšnji torek v Novem mestu pripravilo amatersko gledališče „DPD Svoboda - Dušan Jereb".
Najprej zategadelj, ker je omenjeno gledališče doslej postavilo na oder tako malo dramskih del, da iz njih domala ni moč določiti ustreznega kvalitetnega razpona, ki bi bil očiten od predstave do predstave. Glede na prejšnje je treba soditi o vsaki posebej.
Dalje zategadelj, ker moramo ob spremljanju amaterske gledališke dejavnosti odmisliti skušnjo, do katere smo prišli pri nič koliko predstavah poklicnih gledališč. Vrednostno primerjati poklicne in amaterske uprizoritve bi bilo kajpak krivično do slednjih. Pa vseeno ne kaže pozabiti, da se za oceno umetniškosti gledališke predstave, ki jo pripravijo amaterji, pač ne da izmišljati posebnih kritiških prijemov, četudi je nujno jemati v obzir razmere, v katerih taka predstava nastaja.
Še bi lahko navedli kakšen razlog, ki nam veže roke. Pa kaj bi, Niccolo Machiavelli, ki z „Mandragolo“ preseneča že od petnajstega stoletja naprej, jo je tokrat nekoliko zagodel tudi Novo-meščanom. Režiser je hotel na statičnem odru posodobiti delo, ki predstavlja vrh renesančne komedije.
Delo, ki biča človeško neumnost, lahkovernost ob nenavadno življenjski resnici, ljubezni; delo, ki v končni posledici postavlja v sredo dogajanja človeka z nič koliko nravnimi slabostmi; delo, ki kaže in obtožuje grešnike; delo, hkrati tako lahkotno in šc dandanes polno učinkujoče, je bilo na novomeškem odru podano vse preveč po obrokih.
Prolog, interludije in epilog, ki so bili napisani posebej za tokratno uprizoritev in so mestoma mejili že na opolzkost, so predstavo domala razdrobili. Igralci so se potrudili po svojih močeh in znanju; razen nekaj izjem jim ni moč očitati neznanja osnovnih igralskih veščin.
Glede na novomeške razmere pa je bil odziv pri nabito polni dvorani gledalcev presenetljivo ugoden, kar povedano z drugimi besedami pomeni, da je predstava uspela. Z določenimi pomanjkljivostmi kajpak, leteli pa se gotovo najbolj zavedajo prizadeti Tako tvorci uprizoritve kot gledalci!
D. R USTJA
Ivan Generalič: SVATBA, olje na steklu, 1961.
Dvojni praznik s tremi knjigami
V Črnomlju slavnost ob izidu Lovšinove knjige „Rod in mladost Otona Zupančiča", Zupančičevih besedil o Beli krajini „Mlado brezje v mesečini" in pesniške zbirke
Lojzeta Krakarja
Pred kratkim je poslala Mladinska knjiga iz Ljubljane slovenskemu bralstvu v prebiranje troje del, katerih avtoiji so Belokranjci, vsebina dveh pa izključno belokranjska. Gre za Evgena Lovšina biografsko zasnovano knjigo „Rod in mladost Otona Župančiča", izbor Župančičevih besedil o Beli krajini „Mlado brezje v mesečini" (knjigo je uredil Janez Mušič) in za najnovejšo pesniško zbirko belokranjskega rojaka Lojzeta Krakarja „Nekje tam, čisto na robu“.
Izidu teh knjig, rojstnemu dnevu Otona Župančiča in slovenskemu kulturnemu prazniku je bila posvečena tiskovna konferenca s srečanjem belokranjskih kulturnih delavcev, ki sojo 22. januarja priredile v Črnomlju založnica in izdajateljica Mladinska knjiga in obe belokranjski kulturni skupnosti.
Osrednja pozornost je veljala knjigama Evgena Lovšina in Otona Župančiča v redakciji Janeza Mušiča, ki ju je Janez Kramarič v uvodni besedi na srečanju označil kot pomemben prispevek k osvetljevanju osebnosti in oddolževanju spomina na pesnika Otona Župančiča, viniškega rojaka.
O obeh delili je podrobno spregovoril Janez Mušič (Evgen
Razstave in izkopavanja
Posavski muzej jc imel tudi lani več pomembnih akcij. Z denarjem brežiške kulturne skupnosti je obnovil južno in zahodno pročelje brežiškega gradu in stolp med pročeljema, restavriral stopnišče v slavnostni dvorani in opravil več arheoloških raziskav na Libni, v Levakovi jami in v Drnovem. Muzej je izdal strokovno publikacijo „Varia archaeologi-ea“ in ponatis brošure „Posavje v letu 1941“ prof. Stanka Škalerja. Iz lanske dejavnosti velja omeniti šc razstavo ob 50-letnici pisane partijske besede. Lani je Posavski muzej obiskalo 13.500 domačih in tujih gostov.
Podobno dejavnost imajo v načrtu tudi letos. Nekatera dela bodo podredili republiški hortikulturni razstavi, ki bo junija v Brežicah, glavne prireditve pa bodo v grajskem poslopju. Do tedaj bodo obnovili dvoriščni del fasade, zasadili dvorišče z zelenjem in uredili okolje, v prvem nadstropju gradu pa pridobili troje prostorov za galerijsko dejavnost in ‘predavalnico v stolpu. Muzej pripravlja razstavo kmečke in baročne plastike, likovno razstavo, prikaz sanitete v NOB, uredil pa bo tudi zbirko o kmečkih uporih. Z denarjem republiške raziskovalne skupnosti bodo opravili arheološka izkopavanja na Sv. Gorah in pri Sv. Marjeti pri Orešju.
V. P.
USPEL NASTOP Prejšnji teden je v ljubljanski Drami gostoval znani zagrebški filmski in gledališki igralec Rade Serbedžija. Pred polno dvorano gledalcev je v okviru »Teatra itd.“ iz Zagreba predstavil rccital „KrIežin obračun s nama“. Enourni recital, ki je obsegal odlomke iz znanih Krleževih literarnih in publicističnih del, v katerih je v ospredju človek, je docela navdušil gledalce, kar kaže, da je tovrstnih predstav odločno premalo. Tudi v Novem mestu!
/.BOR ..PARTIZANSKIH PEVCEV" Po treh letih je imel Partizanski pevski zbor spet redni občni zbor, ki je bil dokaj buren, saj se je v treh letih nabralo precej odprtih
Lovšin zaradi bolezni ni mogel priti v Črnomelj), poudarjajoč pri tem, da prinaša zlasti Lovšinovo delo prenekateri nov podatek in novo dejstvo, ki do zdaj javnosti sploh ni bilo znano.
vprašanj, ki zadevajo položaj zborovskega petja in še posebej Partizanskega pevskega zbora. Slednji je bil očitno preobremenjen, saj je imel od zadnjega občnega zbora do zdaj kar 119 nastopov in 211 pevskih vaj, poprečno 60 pevcev pa je opravilo 39.600 ur ali 4950 delovnih dni. Dirigent zbora Radovan Gobec je ob tej priliki poudaril: ..Ljubiteljstvo je lepo in vabljivo lc dotlej, dokler nudi pevcu možnost za resnično duhovno izživljanje . . . Ko doseže zbor še visoko kvaliteto, je tudi družabnost na višji stopnji in zadovoljstvo večje, prav tako pripravljenost še več žrtvovati /.a ljubiteljstvo. Z vsem tem pa ni v skladu zahtevati od ljubiteljev pogoje, ki so značilni za poklicne skupine."
O tem, kaj da je kultura in kaj umetnost kot njena najplemenitejša oblika, je malone toliko razlag kot ljudi, ki o teh vprašanjih razmišljajo. Vsaka hoče biti avtoritativna, vsaka prisega na svoj prav. In katera je prava? Ali tista, ki še priznava elitno kulturo kot nujno dediščino preživelih manir in odnosov, ali ona, ki vztrajno trdi, da je kultura nadgradnja človekove zavesti? Marksistična razlaga pravi drugače, namreč da sta kultura in umetnost le taki obliki dejavnosti, ki služita kot sredstvo za preseganje trenutnega stanja na poti k boljšemu, da sta, bi rekli po domače, oblika dela. Tako - je menil v nedavni TV oddaji pisatelj in podpredsednik slovenske skupščine Beno Zupančič - bi morali pojmovati kulturo tudi pod vso skupno streho, ki se ji danes pri nas (po novi ustavi) pravi združeno delo.
Kakšno kulturo
Prav gotovo je kultura mnogo bolj razvejena in pomembna dejavnost, kot je razvidno iz predstav o njej. Začenja se, kar se morda malce smešno sliši, že pri lepem vedenju občana, konča pa, denimo, pri visokem C kakega Maria Lanze. Med tema „skrajnostima“ sta tako imenovana profesionalna kultura in amaterizem ter se razpenja množična kultura, čemur bi lahko rekli tudi kultura za delovnega človeka.
Pri takem pojmovanju, še posebno če ni do dna sedlo v zavest najširšega kroga tako kulturnih ustvarjalcev kot organizator jev kulturnega življenja, kaj lahko pride do špekulacij in sicer v tem smislu, da se za množično, delavsko kulturo proglaša čisto navaden kič ali prireditev, ki je po svojem namenu za ožji krog, za elito. Samo po sebi to ni hudo, problemi nastopijo šele tedaj, ko je treba take stvari plačati. Vprašljivo je, ali bo (prvič) zdruzeno delo verificiralo programe, ki bodo vse to vključeva-
li,	in (drugič) ali bo take „zvr-sti“ še pripravljeno plačevati. Zato razmišljanje o tem ni nepomembno.
I. ZORAN
DARE ULAGA
V	KOČEVJU
Kočevske šolarje je 22. januarja obiskal znani igralec Dare Ulaga. Učenci višje stopnje osemletke so mu zastavili nekaj vprašanj predvsem o nadaljevanki „Erazem in potepuh", v kateri je igral Grajskega Oskarja. Igralec priljubljene nadaljevanke, ki smo jo pred kratkim že drugič gledali na malih zaslonih, je šolarjem z veseljem odgovarjal.
Belokranjski navdihi
Janez Mušič: „Pesnik Šali me je nagovoril, naj napravim izbor Zupančičevih del z belokranjsimi motivi."
Kako natančno je Lovšin opravil to delo, je poudaril tudi Jože Dular, ki je dejal, da bi brez poznavanja Lovšinovih člankov o Župančiču in njegovih viniških rojakih tudi sam manj popolno sestavil drobno knjižico o Vinici, ki je izšla pred tedni kot kulturnozgodovinski vodnik.
Knjiga „Mlado brezje v mese-čini“ z Župančičevimi teksti o Beli krajini je imela še enega sodelavca, tudi belokranjskega rojaka. To je Mirko Kambič, prvi magister zgodovine fotografije pri nas, ki je prispeval številne fotografske motive iz Bele krajine za opremo in ilustracije tega dela.
I.	ZORAN
Razpust godbe?
V	zadnjem času se je v Brežicah spet začela razprava o oživitvi mladinske godbe na pihala. Kmalu bo mimo dvajset let, kar so delovni kolektivi omogočili nakup instrumentov in oblek. Orkester je sprva zadovoljivo vadil in tudi nastopal, po mnogih kadrovskih menjavah pa je godba pred letom in pol utihnila.
Pri glasbeni šoli, kjer je godba delovala, ne premorejo sredstev za obnovo dotrajanih instrumentov in ureditev vadbenih prostorov. Zato so nekateri menili, naj bi se godba ali osamosvojila ali pa postala sekcija kulturno prosvetnega društva in delovala pod pokroviteljstvom kake delovne organizacije.
Ob dejstvu, da ni čutiti širšega zanimanja za to godbo v Brežicah, je slišati, da bi bilo prav podpirati samo kvalitetno godbo iz Kapel. Tradicijo mladinske godbe naj bi gojil manjši orkester, ki bi še nadalje deloval pri brežiški glasbeni šoli. Alije prav tako ali drugače, bo treba še razčistiti tako v ZKPO kot v sami kulturni skupnosti.
Kajpak se ob takih in drugačnih razpravah zastavlja vprašanje nadaljnjega razvoja glasbene dejavnosti sploh, še posebej, ker se ni mogoče neprizadeto sprijazniti z ugotovitvijo, da eden redkih ansamblov, ki je črpal kader izključno iz vrst podmladka, na lepem preneha delovati.
Nezadostna samouprava
Republiški odbor sindikata delavcev v kulturi, kije bil ustanovljen po osmem slovenskem sindikalnem kongresu, je prejšnji teden sprejel delovni načrt za letos. Ob tem je ugotovil, da so organizacijske in druge težave ovirale ta sindikat tako, da ni mogel uveljaviti delegatskih razmerij. Povečalo pa se je število osnovnih organizacij in članstva v tem sindikatu.
Letos bodo srednjo skrb posveča-
li	samoupravljanju v kulturi, družbenem načrtovanju, izobraževanju in štipendijski politiki ter reševali vprašanja, od katerih je odvisen kulturni napredek. Taka vprašanja so v zvezi s stanovanjsko politiko, naložbami za kulturo, samozaščito v kulturi, obveščanjem in tudi z ustreznejšim vrednotenjem kulturnega dela. V sindikatu se bodo še posebej zavzemali za večjo enotnost v razporejanju dohodkov in osebnih dohodkov mi kulturnem področju, saj ugotavljajo, da je nemalokrat enako ali vsaj podobno delo v Sloveniji različno plačevano.
Bela krajina je bila Otonu Župančiču vir navdiha vse življenje, čeprav je v njej živel le v rosni mladosti. Običaje, pokrajino, ljudi in njihovo sočno govorico je vpletal v mnoge ubesedene stvaritve - v pesmi, črtice in dramska besedila. Med pesmimi je prav gotovo najbolj znana „Duma“, v kateri je Župančič obdelal boleče vprašanje belokranjskega oziroma slovenskega izseljenstva. Belokranjsko motiviko imajo najlepše Župančičeve otroške oziroma mladinske pesmi, med dramskimi besedili pa je najbolj znana njegova „Noč na verne duše".
..Belokranjskih" literarnih del je Župančiču nastalo veliko, mnoga so bila objavljena, nikoli poprej pa niso izšla v samostojni knjigi Te dni pa je prišla iz tiskarne knjiga, ki je zapolnila to vrzel in izpolnila še en dolg Otonu Župančiču. Knjigo z naslovom „Mlado brezje v mesečini" je izdala Mladinska knjiga, uredil pa jo je Janez Mušič, belokranjski rojak, ki je - preden je končal univerzitetni študij - kot učitelj nekaj časa poučeval v Dragatušu, kraju, kjer je Zupančič preživel mladost.
„V knjigi, ki je dobila naslov po istoimenski Župančičevi pesmi, so prvič zbrana vsa dela, ki jih je pesniku spodbudila Bela krajina. Gre za stvaritve, nastale v velikem časovnem obdobju med 1894. in 1948. letom, kar dokazuje tudi, da je bil Župančič svoji rodni deželici zvest do smrti," pravi urednik Janez Mušič. Po motiviki je Mušič knjigo razdelil v ciklc.
„Kako sem dobil pobudo, da se lotim Župančiča? Že pred leti mi je pesnik Severin Šali dejal, da bi bilo dobro pripraviti izbor
Zupančičevih tekstov o Beli krajini, nato pa je brž dodal, naj bi se tega lotil jaz, češ da sem kot Belokranjec za to najbolj primeren. Okleval sem," se spominja Mušič, „potem pa le začel obračati liste in se poglabljati v pesnika. Počasi je šlo, saj zahteva tak izbor studiozno delo, ki ga ni moči opraviti na mah. Najprej sem se moral dokopati do celovite podobe vsega Župančičevega pisanja, nato pa poiskati poti k
Janez Mušič
virom, iz katerih je pesnik zajemal." K Mušič meni, daje Župančič nedvomno taka osebnost, ki bo še dolgo spodbujala pisce, da bodo o pesniku zastavljali pero ter osvetljevali ne le njegovo delo, ampak tudi njegovo življenje. Sam je dal pomemben prispevek s poetičnim esejem, ki je tudi objavljen v knjigi „Mlado brezje v mesečini". Ob 100-letnici Župančičevega rojstva, ki bo čez dve leti, pa naibi izšlo še kakšno delo Otona Zupančiča ali knjiga o njem. Janez Mušič pravi: „Ce ne zavoljo drugega je pesnik že s svojo otroško poezijo trajno zavezal Mladinsko knjigo, da se takih dejanj še loteva."
I.	ZORAN
France Slana: TIHOŽITJE V SNEGU, akvarel, 1973 - Del znane retrospektivne razstave akvarelov slovenskega slikaija Franceta Slane so pred kratkim odprli v Gradcu v Avstriji. Otvoritve so se med drugimi udeležili dr. Hans Koren, predsednik deželnega parlamenta Štajerske, jugoslovanski konzul Rajko Kramberger, številni umetniki iz sosednjih držav in nekdanji avstrijski konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld, ki je tudi govoril in drugi del govora končal v slovenščini. Del Slanove retrospektivne razstave so ta teden odpili še v Celovcu — v Auli slovenici.
iŠMl
OTROK IN DENARNA KAZEN
Prvo in osnovno pravilo pri vsakem kaznovanju je, da mora biti kazen ustrezna in pravična. Otroka kaznujemo zato, da bi popravil tisto, kar je zagrešil. Če je poslabšal svoj učni uspeh, mora povečati svojo prizadevnost pri učenju; če sije neupravičeno podaljšal svoj prosti čas, bo drugič manj prost; in če je napravil kako škodo, jo bo moral z lastnim denarjem plačati...
Dosledno izvajanje pravila, da mora otrok nadomestiti škodo, ki jo napravi, se največkrat zatakne pri vprašanju, ali ima otrok svoj denar, s katerim bi lahko plačal napravljeno škodo. Če ga nima, je onemogočeno izvajanje tega pravila, kar je seveda velika vzgojna pomanjkljivost. Tudi to vprašanje nam dokazuje, kako pomembno je, da ima otrok lasten denar: bodisi prihranke, bodisi žepnino in druge priložnostne dohodke. Pa še eno napako staršev lahko ob tem ponovno poudarimo: to, da prihranjeni denar ne sme biti za otroka „mrtev‘\ ker ga bo tako kaj malo prizadelo, če bo moral povrniti kako škodo. Čisto drugače je, če lahko otrok svoj denar uporablja. Za takega otroka je lahko to, da mora plačati svoj prekršek, že kazen, kajti s tem se mora vsaj za nekaj časa odpovedati kaki svoji želji, ker mu bo zmanjkalo denarja za njeno uresničitev.
Možnosti za denarno kazen so torej zelo povezane z vprašanjem, kako starši v celoti skrbijo za vzgojo otrokovega odnosa do denarnih in lastninskih vprašanj.
Zoran Jelenc: Otrok in denar, str. 60,61
KATERA IGRAČA JE PRIMERNA ZA OTROKA
Ko kupujemo starši igračke za otroka, moramo vedno upoštevati njegovo starost. Kupimo torej igračko, ki ustreza otrokovi telesni in duševni starosti.
Slavica Pogačnik - Toličič: Otrok in igra, str. 55
St. 5 (1384) - 29. januarja 1976
Stran uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKIIIST
9
★TOZDDELTA Ptuj r~~
★TOZDTIP-TOP
Ljubljana
obrat
TOZD'
UBNA
Krško i
Adlešiči
obrat
sodobno oblečeni v izdelkih
labod
NOVO	M
llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllll!llllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIII!lllllllllllllillllillllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIillllll!lllllllllll!lllllllllll!ll!llllllllll!l!llllllllllllllllllllllllllllll!l!llllllllllllllilllillllilllll!IIIIIN
sprevod, ko se vozimo na domačo ohcet. Ta je spet na dveh krajih, na nevestinem in ženinovem domu, konča pa se tam, kjer bosta mlada dva stanovala. Vsakič celo noč.
Povabijo vso žlahto, prijatelje in sosede, tako da je zbranih okrog 30 ljudi. Ti so večinoma starejši. Ko se zberemo v hiši, prevzamem komando jaz, moram pa upoštevati želje kuharice, medtem ko gospodar tako rekoč nima besede. Muzikant igra, muzikant drži družbo pokonci, daje komando za razne igre, največkrat začenja Zdravljice, zbija šale in skrbi, da je pravno razpoloženje.
Domači servirajo najprej toplo kosilo z več vrstami mesa in prikuh, solat, cele vrste tort imajo, razne kompote, pijače pa v potokih. Poleg domače kapljice je zadnje čase na ponudbo še viski pa šampanjec. Mize se dobesedno šibijo.
Ko je toplo kosilo v kraj, nanosijo na mizo nove krožnike z mesom in raznimi dobrotami. Potem si vzame vsak, kolikor hoče in kadar hoče. Dokler so gostje v hiši, morajo biti mize polne. In tudi so.
Ko so svatje utrujeni od poskočnega plesa in ko tudi mene že prsti bolijo od igranja na harmoniko, se za odmor igramo razne igre: lovimo veverice in podgane ali pa se gremo kralja Matjaža. Enega od gostov posadimo na stol sredi sobe, mu nadenemo dežni plašč in na glavo star klobuk, kakih šest mož pa gre ven. Ti so vojska. Potem pridejo možje v sobo. Muzikant vpraša: „Se podaš“? Oni pa, da ne. Tako gremo dvakrat okrog njega, tretjič pa rečem: „Hura, naš je!“ Takrat kralja Matjaža
ošpricajo z vodo, s katero so si vojščaki napolnili usta.
Na vsako ohcet pridejo tudi maškare. Te se pomešajo med svate, plešejo z njimi in se pačijo na vse mogoče načine. Bolj se kdo zvira, bolj ga upoštevajo. Potem pridejo fantje s kamelo. Fantje se skrijejo pod odeje, pridejo v sobo, kot bi hodila kamela, in eden se pogaja, da bi jo prodal. Ne za denar, ampak za vino. Precej časa traja, preden se zmenijo, potem pa se še scukajo kamelaiji in svatje in vlečejo za odejo, ki ji pravijo kožica. Tudi pri tem se vsi krohotajo, čeprav so kamelo in običaj že stokrat videli.
Redni gostje na kmečkih ohcetih so tudi oglarji. Ti pridejo zapet v slovo na dekliščino ter na oba ohcetna dneva, na ženinov in nevestin dom. Dajo jim jedače in pijače, potem se navadno poslovijo in gredo po svoje.
Kljub vsem tem običajem pa je ples le glavna vaba in točka na gostiji."
Kamor Frančiča kličejo, imajo najraje njegovo domačo vižo ,,Poskočno paradiško polko", radi imajo dunajske valčke in stare melodije. „Če bi poizkusil s kakšnim beat komadom, bi me pretepli in tudi ozvočenja ne pustijo," je zatrdil muzikant.
Na diatonično harmoniko se je naučil igrati sam, na ohcetih pa „špila“ že od 16. leta starosti. Brez not igra, ampak tako, da je spravil plesat že marsikaterega možaka ali priletno žensko, ki je s palico prišla med svate. Kjer je „stari maček" F ranjšič, tam tudi muce in miške norijo pa vsi se imajo radi.
RIA BAČ ER
„Od Bizeljskega do Bele krajine sem na 275 ohcetih vlekel svoj meh," je šegavo izjavil Alojz Frančič, sicer kmet iz Čadraž pod Belo cerkvijo. Da je eden ljudskih originalov, ki so nepogrešljivi v večjih družbah, je lahko ugotoviti že po tem, da sploh ne more mirovati. Z rokami, z mimiko na obrazu in sploh, kot da vse na njem migota, je videti, kadar pripoveduje.
Frajnšča, kakor mu rečejo po domače, poznajo po podeželju, saj je po njem tako povpraševanje, da bi komaj zmogel, če bi imel dvojnika. Radi ga imajo za glavnega muzikanta na ohcetih, hkrati pa je tudi vodja vsega ceremoniala. Tako rekoč ohcetni direktor.
„Za ohcetno veselje moraš imeti vročo kri. Ni vsak rojen za te stvari," je rekel Frančič, zraven pa se je krohotal in žena mu je pri tem pomagala. „Da ljudje ne poznajo običajev na današnji kmečki ohceti? “To se jima je tako čudno zdelo in komaj ju je bilo pripraviti, da sta prišla z besedo na dan.
Kakšne so poroke dandanes po vaseh, od začetka do konca, izvemo iz Frančičevih ust.
„Še zmeraj traja ohcet vsaj tri dni. Navadno je v petek zvečer na nevestinem domu dekli-ščina, na ženinovem pa fantovščina. Vsak povabita kakih 20 do 30 vrstnikov. Jedo in pijejo ter se zabavajo tja do 5. ure na-
slednjega dne. Za tri ure gredo potem spat, medtem drugi pospravijo po hiši, potem se začne glavni ohcetni dan.
V	soboto okrog 9. ure pride ženinov starešina po muzikanta, to sem jaz; potem gremo na ,fruštik‘ k ženinu domov. Malce podkrepljeni z jedačo, pa tudi s pijačo za korajžo gremo vsi skupaj s pričami vred po nevesto. Seveda se takle sprevod danes odvija z avtomobili. Običaj je, da na neveštinem domu ni videti, da bi nas čakali. Vsaj delajo se tako. Nevesto zapro v hišo, nam pa, ki smo prišli ponjo, ponujajo druge punce. Več mladih in namaškaranih se pokaže na vrata. Mi vpijemo, da ni prava, dokler ni heca dovolj in se nevesta le prikaže. Povabi nas v hišo, kjer je kajpak že vse nared za drugo južino. Preden se spet z avtomobili odpeljemo do matičnega urada, zapojemo v slovo. Takrat se vsi jokajo. Potem se zvrsti svatovski sprevod takole: v prvem avtu starešina, v drugem nevesta, v tretjem ženin, za njim pa avtomobilski sprevod drugih svatov, vendar so prvi trije obvezni, ker se ženin in nevesta ne smeta peljati skupaj.
Neveste so zadnje čase spet v dolgih oblekah in nališpane, ženini navadno v temni obliki. Pred matičnim uradom moram spet dajati ohcetnim korajžo z nekaj poskočnimi vižami. Malce zaukamo, potem je mir, dokler traja obred.
Večina kmečkih parov gre še v cerkev, kamor se peljejo po istem razporedu. Po vseh končanih ceremonijah gre sprevod do gostilne na uradno malico, potem pa k fotografu. Če ni po-
roka v Novem mestu, se vsaj potem obvezno zapeljemo tja na fotografiranje. Sele potem, ko se še dokaj trezni slikajo, se lahko začno postaje z veseljačenjem. Po gostilnah se ustavlja
Konec minulega decembra so v Velenju podelili zaslužnim telesnokulturnim delavcem Bloudkova priznanja. Med nagrajenci sta bila tudi Novomeščan Marjan Špilar (priznanje je dobil za neutrudno delo z novomeškimi atleti in pionirji) in Milutin Vesel iz Kopra, ki je kot partizan 1944 organiziral v Črmošnjicah atletski miting; po mnenju številnih športnih strokovnjakov je bilo to prvo atletsko tekmovanje v času narodnoosvobodilnega boja.
Milutin Vesel je takrat s pomočjo Bojana Stritarja pripravil vse, kar je bilo potrebno, da se je lahko kar 60 tekmovalcev udeležilo mitinga. Atleti, večinoma kurirji s točke 21, so se že v Rogu in ostalih postojankah pripravljali na nastop, zato se je obetala mikavna predstava. Na tekmovanje so prišli tudi predstavniki zavezniške misije in načelniki generalnega štaba.
Partizani so se pomerili na travniku, kjer so uredili ska-kališči za skok v daljavo in višino in prostor za met krogle in kopja. Štafetni tek 4 x 100 m so opravili kar na
cesti. Ker si je prve atletske tekme ogledalo precej gledalcev, so pripravili tudi točko za razvedrilo, tek v vreči.
In kakšni so bili rezultati? V višino je najboljši skočil 1,50 m, organizator tekmovanja Milutin Vesel je bil drugi. Najboljši v skoku v daljavo je dosegel 5,80 m. Za kopje so uporabili navadno fižolovko, ki je poletela 38 metrov daleč. Ker organizatorji niso imeli krogle, so metali tekmovalci kar kamen ustrezne teže. Žal rezultati tega in ostalih disciplin niso znani.
Tekmovalci so nastopili kar bosi, za zagrizene boje pa so zmagovalci dobili hlebec kruha in kozarec vina. Prizadevni organizatorji so pripravili tudi nogometno tekmo, žal pa jim je žoga (podarili so jim jo člani zavezniške misije) še pred tekmo počila.
Prav gotovo je zgornji zapis za zgodovino novomeške atletike dragocen podatek,' saj je le malokdo vedel, da so partizani že v času bojev pripravili atletski miting.
J. GLONAR
Igralke novomeške „Krke“ se vestno pripravljajo na nadaljevanje tekmovanj v ljubljanski conski rokometni ligi, kjer so po prvem delu na prvem mestu. Pod vodstvom trenerja Janeza Štruklja vadijo dvakrat na teden v telovadnici bršlinske osnovne šole, dokaj uspešno pa nastopajo tudi na tradicionalnem zimskem rokometnem prvenstvu SRS. Na sliki: prizor s ponedeljkovega treninga.
Prve točke za Lisco in Krko
V nadaljevanju zimske rokometne lige SRS za ženske so Brežičanke zmagale in igrale neodločeno ter imajo po štirih kolih pet točk — Šentjemejke izgubile
Minulo nedeljo so v nadaljevanju zimske rokometne lige SRS v dvorani na Kodeljevem v Ljubljani dekleta odigrala tretje in četrto kolo. V skupini A igrajo Brežičanke, Krkine igralke in Lisca, v drugi kvalitetni skupini pa Šentjemejke in Grosupeljčanke.
Kot kaže, bodo V prvi skupini na- meščanke, nremaoale vrst slov zimskih prvakinj osvojile Olim-
pijine igralke, saj so premagale najhujše tekmice, vrstnice Slovana. Dolenjske ekipe so v nadaljevanju igrale sorazmerno dobro. Brežičanke so osvojile tri točke, Krka in Lisca pa dve. Omeniti velja, da vse naše ekipe na prvenstvu ne igrajo toliko na zmage, temveč se uigravajo in trenirajo. To velja zlasti za Štrukljevo ekipo, novomeške igralke, ki doma v glavnem nabirajo telesne moči, se seznanjajo z novimi elementi igre in podobno. Kljub temu so Novo-
Kočevje: več prvakov meri moči
Sla ..Turnirju prijateljstva" v Kočevju sodelujejo tudi pionirski šahovski prvaki iz Avstrije, Romunije, Madžarske, Jugoslavije in Slovenije
24. januarja se je začel v Kočevju „Tumir prijateljstva" in bo trajal do 31. januarja. Na njem nastopa 12 pionirjev-šahistov, in sicer prvak Madžarske Szidon, prvak Romunije Negulescu, prvak Avstrije Gerger, prvak Jugoslavije Nikolič, prvak Slovenije Kirasič in še Jugoslovani Dimovski (Prilep), Keser (ZG), Gazarek (ZG), Tancer (MB), ter Žilevski, Malnar in Terbuc iz Kočevja.
Na svečani otvoritvi, ki je	pokrovitelj turnirja. Pevska
bila v soboto, je spregovorif- skupina DOREMI je zapela ne-
sti iz vse Jugoslavije, zmagal pa je Popovič, medtem ko je bil sedanji prvak Jugoslavije Nikolič drugi.
meščanke premagale vrsto Šmartnega in s tem dokazale, da zaslužijo nastop v najkvalitetnejši ženski ligi.
Rezultati 3. in 4. kola: Brežice -Eta 9:9 (4:4), Sava - Krka 11:8 (6:3), Alples - Lisca 16:7 (6:3), Brežicc - Velenje 8:3 (4:2), Krka -Šmartno 12:9 (7:2), Lisca - Sava J5:7 (8:55). rv OBČIMI ZBOR LESKOVŠKEGA PARTIZANA
V soboto se bodo ob 18.30 zbrali v leskovškem Zadružnem domu člani in prijatelji društva Partizan Leskovec. Minulo leto je bilo za njihovo društvo zelo razgibano, saj so se člani udeleževali mnogih tekmovanj in na vseh dosegli spodbudne uspehe in rezultate. Na zboru se bodo športniki in člani društva pogovorili o dokončni ureditvi razsvetljave na rokometnem igrišču, zelo zanimiva točka dnevnega reda pa bo tudi sprejetje novega društvenega pravilnika.
L. S.
Alojz Hočevar, predstavnik krajevne skupnosti Kočevje, ki je
ČRNOMELJ:
REDNI TRENINGI
- Črnomaljski rokometaši - po jesenskem delu so v ljubljanski conski rokometni ligi na tretjem mestu -so se te dni pričeli pripravljati na spomladanski del prvenstva. Na trening redno prihaja okoli 14 igralcev, med njimi veliko mladincev, tako da se za rokometno prihodnost ni bati. V klubu pravijo, da bi bili ob koncu lige zadovoljni, če bi osvojili mesto pri vrhu. Zavedajo se, da za prvo li-;o še niso dovolj močni, upajo pa, Ja bodo v novi tekmovalni sezoni ned kandidati za prvo mi"'j in s tem tudi za prvo slovensko go.
Po ulicah Novega mesta
Novomeško kolesarsko društvo „Novotcks“ bo v nedeljo, 8. februarja, pripravilo krožno kolesarsko kros tekmovanje po novomeških ulicah. Tekmovalci se bodo pomerili v konkurenci posameznikov in ekip, nastopili pa 'oodo pionirji, mlajši in starejši mladinci ter člani. Društvo bo poskrbelo tudi za nagrade, in sicer jih bodo dobili prvi trije v vsaki konkurenci.
Pionirji bodo prevozili \ 2680 m dolgo progo, mlajši mladinci 6700 m, starejši mladinci 10720 m in člani 13400 m. Nastopijo lahko pionirji, rojeni 1961 in mlajši, mlajši mladinci, rojeni 1960 in mlajši, starejši mladinci, rojeni 1959 in 1958, in v konkurenci članov ostali. Vsi zainteresirani morajo biti zdravstveno pregledani, prijavijo pa se lahko pri kolesarskem društvu Novoteks od vključno 5. februarja.
Organizatorji so start pripravili na Ulici Marjana Kozine. Kolesarji bodo vozili po makadamski cesti proti Žabji vasi, kjer bodo obrnili in peljali na start, kjer bo tudi cilj.
kaj pesmi. Posebna zanimivost pa je bila, da so vsem šahistom-pionirjem spregovorili na otvoritvi v njihovem materinem jeziku. Zmagovalec turnirja bo prejel pokal, razen tega bodo udeleženci dobili razne druge nagrade, ki so jih darovale kočevske delovne in druge organizacije ter Šahovska zveza Slovenije.
To je drugi ,.Turnir prijateljstva". Prvi je bil tudi v Kočevju pred dvema letoma. Na njem so nastopili najboljši pionirji-šahi-
V VlSJO LIGO?
Donitovi rokometaši iz Sodražice nastopajo letos v dolenjski rokometni ligi in so po prvem delu prvenstva neporaženi. Ker se na spomladanski del prvenstva pripravljajo že sedaj, bodo tudi v drugem delu prav gotovo najmočnejši in tako jim gotovo ne uide nastopanje v kvalitetnejši conski rokometni ligi.
Šport na novih poteh
Delegati osnovnih telesnokultumih organizacij v ribniški občini so na nedavni skupščini preimenovali občinsko organizacijo v Zvezo telesnokultumih organizacij občine Ribnica. Na skupščini so sprejeli nov statut in izvolili novo vodstvo. Predsednik zveze je Lojze Marolt, tajnik pa Franc Levstek.
R;
Razpravljali so tudi o prednostih športnih panog in tekmovalnih sistemih. Pri tem so menili, da ima lahko vsak kraj svoj prednostni šport, se pravi tisti, ki ga pač najbolj gojijo že 20 ah več let. Za tak šport imajo namreč že povsod objekte in kadre.
Sklenjeno je bilo, da je treba javnost obveščati o delu telesnokultur-nih organizacij, pa tudi o težavah, na katere nalete pri delu. Vsi strokovni delavci, ki delajo v telesni kulturi, so morali v teh dneh odpreti žiro račune, da bodo lahko dobili izplačane honorarje za svoje delo. Vse osnovne telesnokultume organizacije pa morajo sestaviti stabilizacijske programe.
Po skupščini je bila že prva seja novega predsedstva. Sklenili so, da bo sekretariat zveze sestavljal pred-
sednik zveze in trije podpredsedniki (za šolski šport, za rekreacijo in za tehnični šport). Seje sekretariata bodo vsak torek, predsedstva vsak mesec, delegatska skupščina pa bo zasedala dvakrat na leto.
M GLAVONJIC
RIBNICA: IGRALCI NAMIZNEGA TENISA VADIJO
Ribniški igralci namiznega tenisa v minulem letu niso dosegli vidnih razultatov, kar je popolnoma jasno, saj je njihovo društvo sorazmerno mlado. Klub zasluži prav gotovo pohvalo, saj ima organizirano pionirsko šolo, iz katere bo kmalu izšlo nekaj dobrih igralcev.
V drugi skupini nastopajo rokometašice iz Šentjerneja in Grosupljega. Medtem ko so Šentjemejke v prvih dveh kolih z zmagama napovedale boj za vrh, so v nadaljevanju igrale precej slabše in izgubile obe nedeljski tekmi. Kot kaže, bodo Šentjemejke končale zimsko prvenstvo na petem ali šestem mestu. Grosupeljčanke so v 3. in 4. kolu imele lepe priložnosti, da premagajo kandidatinje za vrh, vendar jih je ob koncu tekem športna sreča zapustila, tako da so izgubile tekme, točke in upanje na boljšo uvrstitev.
Rezultati 3. in 4. kola: Borec -Grosuplje 14:13 (8:5), Šentjernej -Olimpija B 5:9 (2:5), Steklar - Grosuplje 19: 12 (12:6) in Šentjernej -Borec 7:20 (3:11).
JANUARSKI TURNIR OSVOJIL DRSTVENŠEK
Sevniški šahovski klub „Milan Majcen“ je prejšnji teden pripravil hitropotezni turnir za januar, na katerem je nastopilo deset igralcev iz Sevnice, Radeč in Krmelja.
Vrstni red: 1. Derstvenšek (Sevnica) 8 točk, 2. Prosenik (Krmelj) 7, 3. Maurer 6,5, 4. Hočevar 5,5, 5. Blas (vsi Sevnica) 4,5, 6. do 7. Knez (Sevnica) in Šoper
Sevnica in Kočevje
Minulo soboto se je v dvorani na Kodeljevem končalo tradicionalno rokometno zimsko prvenstvo za pionirje v obeh skupinah. Pionirji iz Novega mesta, Ribnice in Sevnice so igrali dokaj dobro in so bili med najboljšimi ekipami.
Rezultati v zadnjih dveh kolih v A skupini: Škofljica - Krka 13:24 (3:9), Slovan I - Krka 15:11 (8:7).
Skupina B: Prule - Inles 9:15 (5:7), Inles - Sevnica 10:19 (3:11), Sevnica - Slovan II 16:9 (8:6).
Vrstni red - A skupina: 1. Slovan I 6 točk, 2. Krka (Novo mesto) 4, 3. Šoštanj 4 itd; skupina B: 1. Sevnica 8, 2. Olimpija 5, 3. Slovan II 4. 4. Inles 2 itd.
Pionirke - nastopajo v dvorani v Tivoliju - so v soboto igrale 3. in 4. kolo. Najzanimivejša tekma zimskega rokometnega prvenstva je bila prav gotovo med Novomeščankami in igralkami iz Kočevja. Prvi polčas se je končal neodločeno, tudi v nadaljevanju je bila tekma izenačena, ob koncu pa so zmagale z zadetkom prednosti Kočevarke. Kot kaže, bodo najmlajše rokometašice, če bodo tudi naprej igrale tako dobro, osvojile pokal Olimpije. V nadaljevanju rokometnega prvenstva so igrale tudi pionirke iz Sevnice, ki so se do sedaj izkazale z dobrimi igrami
Rezultati: Kočevje - Borec 10:9 (5:4), Krka - Slovan 8:6 (2:2), Lisca - Eta 11:5 (3:2), Krka - Kočevje 8:9 (5:5) in Slovan - Lisca 4:7 (2:3).
Pero in šesto kolo bodo ekipe odigrale 7. februarja.
PIONIRJI OBETAJO
Igralci namiznega tenisa iz Sodražice že več let igrajo v II. namiznoteniški ligi in so se vedno uvrstili tik pod vrhom. V letošnjem letu so nekoliko razočarali, toda Mrgole, Lovrenčič in Gasparič obljubljajo, da bodo v nadaljevanju lige igrali bolje. V klubu vodijo pametno kadrovsko politiko in v pionirski namiznoteniški šoli se kali nekaj dobrih igralcev, ki bodo lahko z rednimi in dobrimi treningi postali obetavni igralci.
Novomeški igralci namiznega tenisa so bili dolga leta brez primernih prostorov, kjer bi lahko trenirali. Od novega leta sem pa imajo na voljo zgornjo dvorano v novem novomeškem športnem objektu, kjer trenirajo štirikrat na teden. Razen tega je vodstvo NTK organiziralo pionirsko namiznoteniško šolo, kije za zeleno mizico pritegnila kar 70 osnovnošolcev in osnovnošolk. Na sliki: prizor s treninga. (Foto: Janez Pezelj)
Namizni tenis ima prihodnost
Novomeški igralci namiznega tenisa lahko trenirajo štirikrat na teden — Kljub izpadu iz I. lige uspeli
Minulo soboto se je v Kočevju pričel drugi šahovski „Tumir prijateljstva", na katerem nastopajo najboljši jugoslovanski pionirji in predstavniki iz Madžarske, Romunije in Avstrije. Turnir se bo
^gl.lAII 1 1	Amnnivirol')	no io tAmolina h‘locnn Irultiirno slrnnnnct nftlzrnvitol! nianirclrono
srečanja
otvoritvijo. (Foto: F. Brus)
ljučil 31. januarja, organizirala ga je temeljna telesna kulturna skupnost, pokrovitelj pionirskega anja pa je krajevna skupnost Kočevje — mesto. Na sliki: nastopajoči pionirji med slavnostno
Novomeški namiznoteniški klub je v minulem letu kljub številnim težavam dosegel nekaj lepih uspehov. Pri delu ga ni oviralo niti to, da so njegovi člani morali trenirati v različnih dvoranah. Razen s prostorskimi se je klub boril tudi s finančnimi težavami. Tako so člani delali za klub brezplačno, prav tako trener.
NTK Novo mesto je v minulem letu nastopil na različnih tekmovanjih. Na prvenstvu Dolenjske je pomlajena ekipa zavzela tretje do četrto mesto, med člani je zmagal dolgoletni prvak Marjan Somrak, med mladinci Marjan Lukšič.Tomo Zigantc pa je bil tretji do četrti. Novomeščani so se udeležili tudi medrepubliškega turnirja v okviru zleta bratstva in enotnosti in zasedli odlično drugo mesto. V minulem letu je klub izpadel iz I. slovenske lige in se zaradi velikih težav usmeril na nastopanje v II. ligi, kjer je dosegel naslednje rezultate: Bežigrad Novo mesto 2:5, Olimpija II Novo mesto 5:1, Gorica Novo mesto 2:5, Novo mesto - Zvezda 5:0, Prestranek Novo mesto 0:5,
Novo mesto - P klub 1:5, Sodražica - Novo mesto 4:5, Salonit (Anhovo) - Novo mesto 2:5 in Novo mesto - Jesenice 5:4.
Novomeščani so po jesenskem delu prvenstva na drugem mestu in imajo lepe možnosti, da se uvrstijo nazaj v najkvalitetnejšo slovensko ligo. Poslej bodo imeli namreč novomeški igralci namiznega tenisa za delo precej boljše možnosti, saj so dobili v novi športni dvorani svoj prostor, kjer lahko trenirajo štirikrat na teden.
TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE
Temeljna zveza ljubljanskih nogometnih sodnikov bo pripravila tečaj za nogometne sodnike, in sicer 2. februarja v prostorih ljubljanske pravne fakultete. Vsi zainteresirani - zveza vabi tudi mladince - naj se oglasijo v ponedeljek, 2. februarja, ob 16. uri v prostorih fakultete, kjer bodo dobili o tečaju podrobne podatke.
Dragocen podatek za zgodovino atletike
Prvi atletski miting je pripravil v Črmošnjicah Milutin Vesel — Nastopilo 60 tekmovalcev
Dr. JOSIP PAVLOVIČ
Pregled pred zaposlitvijo
Da bi zdravnik lahko v tem smislu ocenjeval delazmož-nost, mora seveda razpolagati z ustreznimi podatki glede kvalitete in kvantitete obremenitev pri predlaganem delu. Te podatke pa lahko posreduje le ustrezno kvalificiran varnostni strokovnjak delovne organizacije na podlagi strokovne ocene delovnega mesta. Dejansko stanje pa je tako, da v nekaterih delovnih organizacijah ob zaposlovanju te podatke posreduje (ali pa jih sploh ne posreduje!) zdravniku administrativna služba, ki v večini primerov označi pavšalno enake pogoje, neglede na to, ali gre za kurirja, telefonista, transportnega delavca, varilca, za delavca, ki bo delal v optimalnem okolju glede ropota, mikroklime, koncentracije kemičnih substanc, ali pa za delavca, ki bo delal v okolju s povečano nevarnostjo.
Za normalno funkcioniranje zdravstvene varstvene službe je nujen pogoj tudi njena ustrezna kadrovska in tehnična zmogljivost. Definirane zahteve glede delazmožnosti zahtevajo tudi definiran natančen odgovor, tega pa ni mogoče podati brez strokovnega kadra in ustrezne, sodobne, medi-cinsko-tehnične opremljenosti, ki omogoča eksaktno diagnostiko in funkcionalno testiranje. V tem pogledu je naša služba preventivnega zdravstvenega varstva še na zelo šibkih nogah. Zato smatram, da ne bo zadostovalo, če se na nivoju regije samo deklarativno strinjamo, da nam je preventivna zdravstvena zaščita delavcev nujno potrebna.
KONEC
Prihodnjič: zapis ginekologinje o mladini v odraščanju
(PolenjsM lisi flTBrf 20M )
Bolj borba za zvišanje plač
KAZNO JE, DA SO POSAMEZNA podjetja sestavljala predloge družbenega plana za letos kar v pisarni, brez sodelovanja delavskega sveta in kolektiva, in kot kaže, tudi brez razumevanja osnovne linije naše gospodarske politike. Očitno je tudi, da tehnična vodstva, sindikalne in druge organizacije ne razpravljajo dovolj v kolektivih o družbeni problematiki, zato tako nerazumevanje, neutemeljena in škodljiva kritika ter negodovanje. Zaradi tega prihaja bolj do borbe za zvišanje plač, kot za zvišanje storilnosti, ki pa je prav pri nas zelo problematična. Za nepoznavanje družbene problematike so delno krivi tudi odborniki zbora proizvajalcev, prav tako kot posamezne osnovne politične organizacije.
PRED DNEVI SO PREBIVALCI Škrajnika in okoliških vasi v kočevskem okraju svečano proslavili pomemben dogodek. V njihovih vaseh je zasvetila elektrika, ki sojo že dolgo časa pričakovali. Prebivalci so pri elektrifikacijskih delih precej sami pomagali.
KOLIKO JE SPET BILO v Suhi krajini nepotrebnih in dragih tožb za prazen nič, koliko pretepov, obrekovanj, laži in pod.! Kolikokrat je moral k nam rešilni avtomobil po poškodovance med pretepom, koliko napornega dela so imeli organi LM, koliko zdravniki in kirurgi! Koliko težko prisluženega denarja je šlo za alkoholne pijače, koliko žena je bilo tepenih, koliko otrok lačnih in raztrganih, koliko joka pri starših zaradi izgubljenih otrok, koliko strahu itd. Zdaj pa roko na srce in povejmo, iz katerih vrst izhajajo ljudje, ki vse to delajo in povzročajo? Ali so. morda to komunisti? Prosimo vse poštene ljudi, naj odgovore na to vprašanje. (J. Č.)
PRITOŽITI SE MORAMO ČEZ naše „nočne junake" iz Dolnjega vrha pri Dobrniču, 16-letnc fante, ki kažejo korajžo v nočnem in zjutrajšnjem razgrajanju. Zbere se skupinica takihle mlečnozobih hlačarjev in moti ljudem nočni počitek z „aufbiksanjem“ in drugim vpitjem.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 27. januarja 1956)
POMTIimU
SUMLJIVI JEDILNIK - Naš turizem z veliko upanja čaka na letošnjo turistično sezono, ko bodo množice tujcev navalile na naše obale. Turisti pri nas ne bodo samo pregrevali kosti, ampak tudi kaj pojedli, zato bi bilo dobro, pripominjajo jugoslovanski prevajalci, ko bi na jedilnikih nekaterih naših hotelov z malo več pazljivosti pisali francoska imena za jedi. Da se ne bi ponovila sumljiva napaka: hoteli so na jedilnikih ponujali ribe (poissons), a v francoščino prevedli ribe kot „poison“, kar pomeni strup.
NABIRA POGUM - George Foreman, bivši svetovni boksarski prvak, ki ga je Ali Muhammed temeljito zmikastil, ima manjši živalski vrt na svojem ranču, kjer tudi trenira. Boksar je povedal, da divjih živali nima samo iz ljubezni do divjadi, ampak se od njih uči koristnih stvari, poguma, bojevitosti ipd. Če se bosta Ali in Foreman še kdaj srečala v ringu, lahko pričakujemo, da se ne bosta samo boksala, ampak tudi grizla in praskala.
MODNI KRIK - Zelo težko je b i ti izviren pri oblikovanju kopalnih oblek, vendar Rudi Gernreich doka-
zuje, da je še mogoče ujeli kanček povsem novega. Na modni reviji v Ne\v Yorku je Gernreich prikazal
svoj model ženskih in moških kopalnih oblek. Kopalke so resnično nenavadne, saj niso sešite iz blaga, ampak sestavljene iz delov starih koles. Kreator v njih še ni poskusil plavati, kar lahko dokažemo s tem, da še živi. V svoji genialni stvaritvi bi namreč kaj hitro potonil.
USPEŠNA OBRAMBA - Draguljar iz San Francisca je dobival že sive lase, ker so roparji tako radi obiskovali njegovo prodajalno draguljev. Poskušal je z alarmnimi napravami, z najetimi detektivi, a nič ni pomagalo. Še naprej so se vrstili vlomi. Potem pa je najel tarantelo (zelo strupen pajek), io ponoči dajal v izložbo in napisal, Ja dragocenosti čuva ta pajek. Vlomi so prenehali. Zal ne moremo povedati, ali ni pajek, naveličan čuvajske službe, pičil tudi domiselnega draguljarja.
Uničena domovina vinogradnikov
(Bela) Krajina je tedaj domovina vinogradov, žal, da moramo pristaviti: domovina bivših vinogradov. Metliški sodni okraj s farami Metlika, Radoviča in Suhorje popolnoma uničen, če »vzamem male ostanke na posameznih parcelah, kakor spomin, da so v teh krajih nekdaj bili cvetoči vinogradi. V črnomaljskem sodnem okraju je nekoliko bolje, je pa tudi tam dobra polovica opustošena in v par letih tudi tam ne bo več trtja. Če pomislimo, kako rapidno se širi trtna uš, lahko rečemo, da danes po preteku jednega leta stvar tako stoji, da so najbrž redke one parcele, ki bi bile popolnoma zdrave.
(Pomisliti) moramo, da naše ljudstvo premalo bere, in da v raznih zadevah le toliko izve, kar se mu pove iz prižnic ali pa po občinskem slugi pred cerkvijo. V bodoče bo treba tudi na to stran nekoliko bolj skrbeti /z. našega kmeta. Kmetijska podružnica bi rada vplivala tudi v drugih krajih s popotnim podukom, a nedostaje ji primernih sredstev za to.
(M o,s t) čez Krko na Gmajni bo z današnjim dnevom zopet javnemu prometu odprt.
(Te d n i) se je v madžarski zbornici razpravljalo o zloglasni volitvi v Stopavi. Nečloveško ravnanje volilne komisije je obsojal vsakdo, kdor ima še količkaj čuta pravice v sebi, a mažarski minister se je delal, kakor da vse to ne bi bilo res. Ni čuda, ker je bil ves tisti škanda' najet.
(V isterskem) deželnem zboru se laški poslanci upirajo na vse moči, da bi hrvaški poslanci v zbornici ne govorili hrvaško. Vlada sama želi ustreži slovanskim poslancem, a je premalo odločna. Kaj znajo Lahi, pokazali so 10. januarja v Piranu, ko so šli hrvaški poslanci skozi mesto. Zagrizeni Lahi so jih napadli s psovkami in kamenjem.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC .1	!	.	1.	februarja	lfc96)
Ko moški čuti, da je ženska
V svetu le s težavo pada eden zadnjih tabujev: tran-seksualizem (spreminjanje s pola). V preteklosti so ljudi, ki so jim žleze in geni ponagajali ter so se rodili bodisi kot moški ali ženska, čutili in želeli pa so biti nasproten spol, preprosto za-pHi v norišnice. Danes se s tem vprašanjem znanost in medicina resno spopadata in dosegata že lepe uspehe.
Širša javnost o reševanju teh vprašanj ni skoraj ničesar vedela, čeravno so kirurgi prvo uspešno operacijo, s katero so spremenili spol, opravili že leta 1930. Zanimanje je naraslo šele po letu 1952, ko je nek ameriški vojak s hormonsko terapijo in operacijo spremenil svoj spol in postal slovita Christi-ne Jorgensen. Od takrat je podobno operacijo prestalo že več tisoč ljudi, njihovo število pa iz leta v leto raste.
Psihologi, ki se s tran-seksualizmom ukvarjajo v mejah svojega področja, opozarjajo, da ne gre zamenjavati duševno motenih transvestitov (ljudje, ki se oblačijo v obleke nasprotnega spola) z ljudmi, ki jim je narava onemogočila istovetnost telesa in duševnosti. Prav tako se zavedajo, da s psihološkimi terapijami tran-seksualizma ne morejo ozdraviti, saj pomeni ozdravljenje le resnična sprememba spola.
Zanimivo je dejstvo, da vsem trditvam navkljub, češ da je ta svet ustvarjen za mo&e, statistika beleži mnogo številnejše primere, ko žele in menjajo moški svoj spol v ženskega in ne obratno.
V mnogih državah sveta predstavlja zdravljenje tran-seksualizma še vedno družbeni tabu in so vsi operativni posegi te vrste prepovedani.
Eno od letal, ki nosijo laserske naprave.
Svetloba, ki lahko obija
V nekem stripu Ala Cappa ima glavni junak tako moč v pogledu, da lahko z njim zvija železo. To je seveda čista domišljija, vendar pa izraža človekovo željo po posedovanju tako močnega in preprostega orožja. Današnji velesili, ZDA in SZ, takega orožja ne premoreta, se pa trudita, da bi ga izdelali. Zadnja poročila o iskanjih novih oblik orožja govore, da v vojaških raziskovalnih centrih obeh velesil že nastaja orožje, ki je bilo dosedaj le stvar domišljije. Gre predvsem za laser, za-goščen svetlobni žarek, ki ima uničujočo moč.
Prvi laserski žarek so znanstveniki uspeli ustvariti že leta 1960 in od takrat ga s pridom uporabljajo v medicini pri operacijah očesne mrežnice in za uničevanje izrastlin. Za zelo uporabnega se je izkazal tudi pri varjenju in rezanju jekla ter drugih kovin. Žal pa je kmalu stopil tudi na področje orožja. Že v Vietnamu so Američani uporabljali laserski žarek kot vodilo za „pametne bombe“, ki so z veliko točnostjo zadevale cilje, označene z laserskim žarkom.
Nobena skrivnost ni več, da je bil to samo začetek uporabe laserja v vojaške namene. Intenzivne raziskave v SZ in ZDA so pokazale, da se da laser uporabiti tudi kot vodilo za protiletalske rakete in protiraketne izstrelke. Še več: laser se da uporabiti ne samo kot pomoč pri napadu, ampak tudi v obrambi. Že sedaj letajo prototipi letal, ki v svojem trupu nosijo laserske naprave, s katerimi lahko ,,oslepe“ in onemogočijo nasprotnikovo napadalno orožje. Od tu do uporabe laserja kot uničevalnega sredstva za vse vrste izstrelkov ni več daleč.
V krčmi
„Hej, Martin, pridi no bliže," me je klical Krpačev Ciril iz Mišjega dola, ki je stal na pragu krčme.
Kajpak, žabe ni treba siliti v vodo, zato sem tudi sam zavil za njim in se ustavil pri točilni mizi. Človek mora nagniti nekaj poličev, da si ogreje premražene ude, obenem pa ne sme biti drugačen od drugih. V Mišjem dolu le Žabarjev Cene ne hodi v krčmo in zanj menijo, da pri hiši kura poje, kot pravijo tistim ženskam, ki imajo može preveč pod copato.
„No, Martin, si prišel zdajle prav iz Notranjske? “ so me vprašali.
„Kajpak,	„ odgovorim,
„menite, da sem po juhi priplaval? “
Omizje in tisti pri točilni mizi so bili prav dobre volje, zato so govorili drug čez drugega. Tedaj eden od njih vstane, dvigne roko nad glavo pa zavpije: „Fantje, tukaj imamo Notranjca, pa naj pove, kako mu je Dolenjec pomagal. "
„Tega še ne vemo," so zavpili vsevprek in me preglasili.
„To je bilo takrat," je začel odvijati nit navihanec, „ko sta se Dolenjec in Gorenjec odpravila iz Ljubljane v Trst. Gorenjcu je bil gorak Ribničan Urban, ki ga je dvakrat jezdil čez most, pa se je hotel maščevati nad Dolenjcem. Ta je to vedel, pa je pametno molčal. Tako sta prišla pred Postojno blizu Ravbarkomande, ko je Dolenjec nalašč izgubil nekaj novcev med kamenjem. Gorenjec je požrešen na novce in največji skopuh med Slovenci, zato si brž izmisli, da mora za grm na potrebo. Konaj Dolenjec izgine za ovinkom, začne Gorenjec kopati med grmovjem in kamenjem. Tako so nastale Postojnska in vse druge jame, ki so p bližini. “
„Na to se pije," so si nazdravili in nadaljevali s tem početjem še dolgo v hoč.
MARTIN KRPAN
Kako živali slutijo potres
Fazani in podgane so zanesljivi ,.napovedovalci"
Pred velikim potresom, ki jf leta 1906 razrušil San Francisco, psi niso mogli spati. Ža-. lobno so tulili in zavijali. Meščani niso vedeli, čemu psi tako zavijajo, dokler ni ob jutru močan sunek zamajal nebotičnikov.
Ta pojav ni osamljen. Znanstveniki se že lep čas ukvaijajo z vprašanjem, kako morejo živali zaslutiti, da bo potres. Kitajci, ki so prav v napovedovanju potresov prišli že daleč, so » mnogočem pri opazovanjih uporabili živali. Tudi ameriijlf* in sovjetski strokovnjaki za potrese in vulkanske izbruhe poročajo o spremembah v obnašanju, ki jih je pri nekaterih živalih opaziti pred potresom.
Rešitev prejšnje križanke
1
Iti				..	...	■y'»	S		..		5?	u.		
					O	P_	A	JL_		_p	i	_l^	A
					I>_	o_	T	A		_0	r	O	R.
				g?	b_	L	O	K	i	5.	A	gl	A
					1	_o	•J		€	O	L_	—	....
				>č	R.		0_		hJ	3	1	_c	e
•1	.....	S	s_	L	k		N	1	i'	A	7,	i	
	K	o_	M	Af	v.v	77	m:	'r.	A,	N	\	N	A
	1	A\	U	N	O	5	t-	K	■1L	3	T	j»	
	3		č	E	'h	<ž_	v	c	t’	e_	R	K	A
	A	L	A	N	\	'-".r	o	T	O	m	i	N	E
"IBEiaEEOBGErHHEi
DL
PEVEC
JONES
SPOGLED-
LJIVKA
NRAVO-
SLOVJE
lil
■ MO?
MASAKER
D L
SPLET
LAS
POVEZAN
KUP
SLAME
RUSiJUO.
NSTRU-
MENT
MT
PIVO
SfflELJI
SAMEC
KOVINA
NEKDANJI RODOVI V ITALIJI
ODISEJEV
SIN
AVSTR.
AGENCIJAl
GARDNER
M
GLASBENIK
M
jJlMi
UL
ODTENEK
DL
PREPIR
SLASBILO
nestro-
kovnjak
VINO-
RODNA
RASTLINA
D L
POOSEBLJ r SLOVANSM [
V VSAKO HIŠO DL
?EUfiNA IZ ALG
IT. LIRA
NAS UMRLI H, POLITIK ^ MOSA)
PtSfflEUU PEROCI
OBER
IT. RIM POOZEMUd
MtSIiL
EG.BOG
SONCA
ZVEZA
DRŽAV
BERITE
DL
IZILA ODVODNICA
D L
Hjllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllg
Pošasti in njih raziskovalci
M Kaj počno člani „Akademije uporabnih znanosti"? — Kaj je na fotografijah, ki §	■	“
H so jih posneli v škotskem jezeru Loch Ness? — Je bitje, ki so ga dobili v nekem m Neutemeljeno prepričanje M	cirkusu,	samo	plešasti	šimpanz?
1 Starostne krati uma
Noč pred potresom v San Fran- = ciscu 1906. leta so bili vznemir- || jeni samo psi.	j
Japonski znanstvenik F. Omori je ugotovil, da so od vseh živali najbolj zanesljivi „napovedovalci“ potresov fazani. Delal je poskuse s temi pticami; izpostavil jih je močnemu hrupu kamionov, kar pa fazanov ni prevarilo, vznemirili so se šele pred pravim potresom-
Tudi sodobne elektronske naprave, ki so imitirale razne spremembe v zračnem pritisku in visoko ter nizkofrekvenčne tone, niso mogle prevariti žival* Tako teorija, da živali začuti* spremembo zračnega tlaka ali za človeka neslišne zvoke pred potresom, ni vzdržala temeljitega pretresa. Zanimivo je, da so podgane, te najbolj cenjene preizkusne živali, pokazale izredno zanesljiv čut za bližajoči se po-, tres, čeprav je znano, da podgane visokofrekvenčnih tonov ne morejo prenesti.
Ljudje se nikakor nočejo in ne morejo sprijazniti z dejstvom, da smo svoje okolje že tako temeljito preiskali, da velike prebivalce našega planeta že toliko poznamo, da ostaja resnično malo možnosti odkriti kaj res novega. Kljub temu iščejo in želijo odkriti nepoznane pošasti. Leto za letom se „znanstvene“ odprave mudijo ob bregovih slovitega
škotskega jezera Loch Ness, da bi jim uspelo zaslediti pošast z ljubkim imenom Nessy. Ena planinska ekspedicija a drugo stika po gorskih grebenih Himalaje za snežnim človekom Jetijem, pa tudi tistih, ki na vsak način hočejo najti bitje v severozahodnih predelih Pacifika, nekakšnega človečnjaka, ki ga imenujejo Saskoč ali Velika noga, ni malo.
To naj bi bilo skrivnostno bitje Saskoč. Od šimpanza se loči po tem, da ima golo glavo in izrazito dvignjena ušesa.
In kakšni so uspehi? Slavno škotsko pošast Nessy so predvsem „videli“. Prvi je o nji poročal že leta 565 Co-lumba, potem pa so jo vide: vali razni izletniki in nepoklicna zijala. Zadnje mesece prejšnjega leta naj bi Robert Rineš s podvodnimi kamerami posnel pošast. Posnetki so vse prej kot jasni: le z dobro mero domišljije lahko v meglenih fotografijah zasledimo jezersko pošast Nessy.
O snežnem človeku Jetiju iz Himalaje še takih fotografij, ni. V arhivih Akademije uporabnih znanosti, ki so jo ustanovili iskalci pošasti, sicer hranijo fotografije stopinj snežnega človeka, a stopinje so pač stopinje in jih ni težko ponarediti.
Nekaj več upanja imajo lovci na pošasti s Saskočem, človečnjakom iz Pacifiških predelov. Newyorški advokat Michael Miller je za vsoto 10.000 dolarjev od nekega cirkusa odkupil živalsko bitje, za katerega verjamejo, da bi prav lahko bil Saskoč. Žival je močno podobna šimpanzu, vendar ima glavo golo.
t
t
V*
J
18. V eni sami sekundi je Paradižnik doumel, za kaj gre, in v taisti sekundi ie tudi te ukrepal. Z jeklenimi prsti je zgrabil za roko, ki je še vedno držala pilo.
Možakarja sta se zazrla iz oči v oči in vlak je od tega trenutka dalje „visel“ na njunih rokah. Silovit, zagrizen boi se ie ynel med vagoni, boj na življenje in smrt. Dva krepka dedca sta skušala drug drugega potegniti y syoj vaz.
Bojna sreča se dolgo ni nagnila ne na to ne na ono stran. Le razdalja med vagonoma je nevarno rasla, in ko je slednjič lokomotiva pričela puhati navkreber, je Paradižnik visel na kompoziciji le še s konicami škornjev. Ta hip so poprijeli še Jackovi pajdaši in mož bi bil omagal - ko bi se vlak prav v tem trenutku ne bil zapodil po bregu navzdol!
Vagoni so zdaj pritisnili na zavrto lokomotivo. Paradižnik se je zvil v klobčič. V zadnjo plat so ga odbi-
jači neusmiljeno vščipnili. Zatulil je in falotje so izkoristili trenutek slabosti. Šerif je bil v poštnem vozu ...
No, s tem pa še ni bilo opravljeno, še malo ne! Kujoni so poduhali smodnik iz šerifovega kotla. Kot čmrlji so švigale svinčenke po zatohlem vagonu, se zarivale v vreče zlatih palic, zelenih dolarjev in ganljivih pisem, ki so jih Happyendovci pošiljali v „stari kraj“.	................
BOJAN BUDJA
= je znanstveno ovrženo
Nič koliko šolanim ljudem, ki so si že nadeli četrti križ ali več, ie dandanes kroji nadaljnjo usodo na delovnem mestu dokaj razširjeno prepričanje, da po štiridesetem letu življenja znatno slabijo duševne sposobnosti ljudi. In to prepričanje, h kateremu so pred desetletji pripomogli psihologi in zdravniki, v zadnjem času izgublja pod nogami tb, ki niso bila nikoli znanstveno trdna.
Tezo o pešanju intelekta z leti je med prvimi ovrgel anatom Herbert Haug iz Luebecka. Proučil je 8000 možganov in dognal, da so od 20. do 60. leta življenja ljudi možgani glede na težo v stanju mirovanja, do manjšanja števila možganskih celic pa ne prihaja tja do 70. leta.
Tudi psihologi so že prišli stvari do dna. Že nekaj let se kar vrstijo razprave, ki znanstveno dokazujejo, da inteligenčna moč z leti ne le, da ne upada, ampak se celo stopnjuje.
Ni bolj zanesljivega merila od različnih testov, ki so zajeli širok krog ljudi. In vsem skupen imenovalec je, da se na starost okrepijo delovno in strokovno izkustvo, moč razsojanja, umevanje logičnih odnosov, samostojnost in sposobnost načrtnega razmišljanja in podobno, kar marsikje oporekajo starajočemu se delavcu, katerega sodijo zgolj po tem, da slabi telesno. Slabši vid, počasnost ali okornost pa umski delavec v letih, tako trdijo psihologi, nadoknadi s temeljitostjo. Nikakor telesna oslabelost ne more biti hkrati tudi vzrok pešanja inteligence, saj so, denimo, obseg znanja, pozornost in sposobnost koncentriranja ali znanje jezika docela neodvisni od starosti.
j C Dl
nivibiinm r u itiiialliiML.
fl
Časopisov, ki izhajajo čez dan, v Ameriki skorajda ni. Vzrok temu je tudi dejstvo, daje novica zjutraj najbolj sveža, poleg tega pa časopis v poznejših urah v obveščevalni tekmi z radiom in televizijo ne bi vzdržal.
Zanimivo bo mogoče, da časopisje tudi ob nedeljah in praznikih redno izhaja, ponavadi še obogateno z najrazličnejšimi dodatnimi brošurami in stripi.
PRISRČNOST IN FAMILIARNOST
Posebna odlika ameriške družine je prisrčnost in neposrednost, kar je pravzaprav presenetljivo. Povsem vsakdanja stvar je, da prijatelj ali družina, ki se zadrži malo dlje na klepetu, tudi večeija z gostitelji ali tudi pri njih prespi. Drugič pač družina tega prijatelja s povabilom na kosilo ali večerjo vrne gostoljubje. Na tesno povezovanje med družinami opozarjajo tudi poroke. To ni le praznik obeh srečnežev, ampak največkrat vse soseske. Zelo pogosta so tudi daljša potovanja dveh ali več družin. Še pogosteje pa se zgodi, da družina na svoj počitniški izlet, ali kot ga imenujejo, holiday trip, povabi katerega od svojih prijateljev.
S temi primeri seveda ne bi rad trdil, da v Ameriki ni meddružinskih vojn. O, so, pa včasih še prav hude in -smešne. Bodisi zaradi različnih verskih prepričanj, bodisi da je sosed avtokrat, ti pa demokrat...
Ta poseben slog meddružinskega življenja pa ni edina značilnost ameriške vsakdanjosti. O ostalih bomo spregovorili pozneje.
CESTE - PONOS AMERIČANOV
Zakaj so Američani tako ponosni na svoje ceste, sploh ni težko razumeti. Kar predstavljajmo si cestišče, katerega polovica je vsaj tako široka kot tri naše avtoceste skupaj. Ta dvanajststezni cestni „čudež“ ti kaj kmalu razblini vse predstave o modemih cestah v Evropi. Zračni posnetek kake ameriške višinske (hinghway) ali proste ceste (freeway) včasih bolj spominja na betonsko formo vivo kot pa na cesto. Videti je, da tukajšnji inženirji in arhitekti kar uživajo v gradnji najrazličnejših podvozov, nadvozov, „osmic“ in drugih cestnih mojstrovin, ki krasijo osrednjo avtocesto in ji dajejo skoraj spektakularni videz. Seveda je v vsej Ameriki težko povsod najti prostor za dvanajststezno cestišče, zato se morajo ameriški vozniki v glavnem zadovoljiti „le“ s tremi tli štirimi stezami na vsaki strani. Sicer pa se lahko brez bojazni pred kakšnim skritim radarjem in neprostovoljnim olajšanjem denarnice za nekaj zelenih bankovcev poženeš po taki cesti tudi z zadnjo zalogo plina, seveda če so živci dovolj močni, zamuda pa velika.
Ameriškim voznikom se prav tako ni potrebno bati, da bi morali pritisniti na plin in zavore s praznim želodcem in suhim grlom. Vsaj na vsakih sto metrov se prikaže kak kričeč napis, ki vabi na okusno pojedino, vse pa lahko zalijete s hladno colo, kar je povsem razumljivo.
Bencinske črpalke konkurenčnih družb, ki z najrazličnejšimi ugodnostmi, kričečimi reklamami in lepimi uslužbenkami privabljajo voznika, ogromni opozorilni in reklamni panoji, vabljivo oblečene stoparke - vse to izpolnjuje značilni videz ameriške ceste.
OD ZNAMKE DO AVTOMOBILA
V nasprotju z večjimi mesti so manjši kraji in mesteca prav enolični. Tisto, kar te na zunanjem videzu manjših mest najbolj preseneti, je neverjetna enoličnost ulic. Na vsaki strani ceste so dolge vrste hiš in po njihovi podobi bi lahko sklepali, da so Američani brez arhitektonske domiselnosti. Nizka enonadstropna stavba z veliko garažo, verando in skromnim vrtičkom (seveda se nekatere hiše ponašajo s pravimi cvetličnjaki), včasih še z domačo delavnico - to je značilna kalifornijska hiša, ki se v neskončnih vrstah ponavlja v pravem labirintu ulic in uličic. Trgovine so ponavadi združene v velikem trgovskem centru, ki je pravo mesto v mestu. Tam lahko kupite vse: od poštne znamke do avtomobila in poljedelskega stroja. Neločljiv del take trgovske hiše je seveda velik parkirni prostor, ki se včasih nadaljuje tudi v kletnih prostorih stavbe.
Osnovna šola, gimnazija in največkrat protestantska cerkev so poleg nekaterih restavracij pogosto edine preostale javne stavbe v mestecu.
AVTOBUS JE PRAVA REDKOST
Javnega prevoza v Ameriki praktično ne poznajo. Mestnih avtobusov namreč skorajda ni, prav tako ne tramvajev ali podzemnih železnic. Res, da skrajne konce mesta ponavadi povezuje nekaj avtobusov, a že postajo je nemogoče najti, kaj šele avtobus sam, ki vozi v presledku dveh ali treh ur. V glavnem ostaneta torej dve možnosti: pešačiti ali si kupiti avto. Američani dajejo prednost seveda drugemu.
Zakaj je za množičen prevoz v Združenih državah in še posebej v Kaliforniji tako slabo poskrbljeno, tega verjetno še Američani sami ne vedo. Vsakomur se pač zdi samo po sebi umevno, da je pred hišo parkirani buick ali ford najboljše in najudobnejše prevozno sredstvo, pa še čakati ni treba nanj. Misel, da bi vsako jutro bilo treba v vrsti čakati na avtobus, ki ima povrhu še zamudo, se nato med potjo prerivati s someščani po zadušljivi avtobusni kabini in pri tem še posebej paziti na to, da ne bi izstopili na napačni postaji -taka misel se zdi mnogim prav nemogoča. In tako Američan avtobusa ne pogreša kaj preveč in je zadovoljen s stvarmi, kot so.
San Francisco je eno redkih ameriških mest, ki se lahko ponaša z odlično organiziranim množičnim prevozom. Mnogo je takih, ki raje znamenitosti Frisca občudujejo iz starega škripajočega tramvaja, ki pa kljub častitljivi starosti (prvi tramvaji so se v San Franciscu pojavili okoli leta 1920) še dandanes doseže solidno hitrost. Sicer pa smo že omenili, da je San Francisco izjema, saj v velemestih na vzhodu avtobusi ne opravljajo pomembnejše vloge, za tramvaje pa na ulicah ni prostora.
(se nadaljuje)
POTA
iiv srn?
Dežurni
poročajo
PLAMEN NA ZIDANICI - 20. januarja okrog poldne je začela goreti zidanica na Stražnjem vrhu, last Jožeta Strbenca iz Črnomlja. Ogenj je zajel ostrešje, vaščani in gasilci iz mesta pa so priskočili na pomoč. Zidanica je ostala brez strehe, tako da je škode za 10.000 dinarjev. Ugotovili so, da se je ogenj pojavil zato, ker sta dva neprevidneža zažigala suho travo. Tega dne sta orala v bližini 25-letni Jože Brulc in 18-letni Jože Stajdohar; zažgala sta travo, veter pa je plamen pomagal razširiti tudi na vinogradniško kolje in zidanico.
V RAGOVEM LOGU DVAKRAT GORELO - 20. januarja popoldne so novomeški gasilci kar dvakrat prihiteli reševat novomeški Ragov log. Ugotovili so, da je nekdo na petih krajih zažigal suho listje, ker pa je precej pihalo, se je na dveh krajih ogenj širil. Le hitremu gašenju pie zahvala, da ni nastala velika škoda in da ni mesto ob edino gozdnato sprehajališče.
PEPEL NA PODSTREŠJU - V noči na 21. januarje gorelo v menzi kanižarskega rudnika. Ogenj je nastal na podstrešju, delavci rudnika in gasilci pa so požar omejili, da je škode le za 2.000 dinarjev. Ugotovili so, da je delavka prejšnji večer, kot je v navadi, odnesla pepel na podstrešje in ga stresla v pločevinasto posodo, kaže pa, da je se tleča žerjavica padla tudi na tla med staro kramo in tako je nastal ogenj.
SPRAVILI SO SE SE NAD MILIČNIKE - 25. januarja so v gostilni Badovinac pop21-lctni Čvijan Lukič, 22-letni čvijan Jakovljevič, 23-letni Pero Andrič, delavci iz Kanižarice. Opiti so začeli razgrajati in razbijati steklenino, ko pa so prišli na pomoč miličniki, so se lotili še njih. Miličniki so razgrajače ukrotili in odpeljali na hladno, kjer jim je do jutra pogum splahnel. Morali pa bodo še pred sodnika za prekrške.
PREHITRO NA LED
26. januarja dopoldne je Alojz Zoretič iz Javorovice vozil avtobus Gorjanci na progi Orehovica-Dol. Mokro polje. Pri Pristavi je prehitro pripeljal v nepregledni ovinek, na-oroti pa je prav tako prehitro pripeljal avtomobilist Jože Zagorc iz Pristave. Ker je bila cesta poledenela in sta oba zavrla, sta čelno trčila. Pri nesreči je bil ranjen voznik osebnega avtomobila, gmotne škode pa je za 10.000 dinarjev.
NA SNEGU GAJE ZASUKALO
22. januarja dopoldne je Ivan Kastelic vozil tovornjak iz Drnovega po cesti Krško-Zdole. Vozilo je peljalo počasi ob desnem robu, pri Pleterjah pa je naproti pripeljal avtomobilist Pavel Cerjak iz Zagreba in zavrl, zato ga- je zaneslo v cestni kamion. Škode je za 10.000 dinar-
Pešec čez cesto - dva mrtva
Dva mrtva, 5 težko poškodovanih in 90.000 dinarjev škode
30-letni Ivan Stupar iz Jesenic na Dolenjskem je z življenjem plačal neprevidnost in drznost. Ko je v noči na 22. januar prečkal cesto Ljubljana-Zagreb pri vasi Obrežje, je pripeljal avto.
Pešec je bil na cestišču, ko je iz zagrebške smeri pripeljal avtomobilist Petar Niskrič iz okolice Slavonskega Broda. Ko je Stuparja na cesti
zadel, ga je odbilo 45 metrov daleč na travnik in je bil takoj mrtev.
Avtomobilist je ustavil, postavil varnostni trikotnik in čakal, medtem pa je za njim pripeljal z avtom
Stanko Medvedec, star 24 let, doma iz Brežic. Ta je obvozil trikotnik na
cesti in prišlo je do čelnega trčenja z naproti vozečim avtom Vitoslava Pavčkega iz okolice Zrenjanina. Nesrečnih trkov s tem še ni bilo konec, kajti za Pavčkim je pripeljal še Milan Stanič iz Bjelovara in se zaletel v Pavčkov avto, ki je po trku poprek stal na cesti.
Posledice te nesreče so zelo hude. Razen mrtvega pešca je karambol na cesti terjal še življenje 42-letne Rozalije Somer iz Zrenjanina, ki je umrla med prevozom v bolnišnico, s hudimi poškodbami in v kritičnem stanju, pa so še: voznika Pavčki in Medvedec, sopotnica Ana Kršak iz Brežic in še dva sopotnika v avtu zrenjaninske registracije.
V posavskem koncu več kriminala
V občinah Brežice, Krško in Sevnica je bilo lani s kaznivimi dejanji in gospodarskim kriminalom povzročene za 14,188.752 dinarjev škode
Kot so na tiskovni konferenci na UJV v Celju povedali novinarjem za dobrih 5 odstotkov naraslo število kaznivih dejanj na območju UJV v preteklem letu ne pomeni zaskrbljujočega stanja. Več kriminala je bilo predvsem zato, ker je precej migracije delovne sile, razen tega sodobni storilci kaznivih dejanj na hitro obiščejo to področje in izginejo. Važno pa je, da so vsa težja kazniva dejanja raziskana.
Pod območje UJV Celje spadajo tudi tri posavske občine: Brežice, Krško in Sevnica, kjer so v minulem letu zabeležili 1102 kaznivi dejanji ali 137 več kot leta 1974. Največje k temu porastu prispevala občina Sevnica, kjer je šlo lani za 78 takih
E rim er ov več, v Krškem je bilo 64 aznivih dejanj s področja kriminala več, medtem ko so jih imeli v Bre-
žicah samo 6 več. Prav tako se je v brežiški občini izboljšalo stanje glede gospodarskega kriminala, ce upoštevamo padec takih primerov od 73 v letu 1974 na 35 v lanskem' letu.
Vsega skupaj je v teh treh občinah ostalo neraziskanih 22,5 odst.
kaznivih dejanj, poudariti pa velja, da bi bila slika veliko ugodnejša, če ne bi bilo vštetih tako imenovanih značilnih dobovskih primerov. Tatvine v javnem prometu so v brežiški občini zastopane s 30 primeri; v glavnem se vse zgodijo na mednarodnih vlakih, oškodovanci pa krajo prijavijo na prvi postaji in to je Dobova. Na ta račun gre tudi največ neraziskanih primerov, ker je storilce - dostikrat so to lopovi mednarodnega slovesa - na vlaku težko dobiti.
Sicer pa so se v teh treh občinah lani zgodili 3 uboji, od katerih sta dva pojasnjena; imeli so 5 poskusov ubojev, pri katerih so storilci znani;
Čez 300 prijav zaradi zamude
V novomeški občini so začeli dosledno uresničevati zakon, ki nalaga kazen zamudnikom pri registraciji vozil
Doslej je bilo bolj po domače, če je kdo zamudil rok za registracijo vozila in se je lahko izgovoril, če le ni predolgo odlašal. Zdaj pa je na referatu za promet pri občinski skupščini v Novem mestu zapihal ostrejši veter.
To sc krepko pozna pri sodnikih za prekrške, ki imajo v mapah že
POSKOKU IZ VLAKA V BOLNICO
21. januaija je bilo nekaj očividcev na sevniški železniški postaji priča nenavadnemu dogodku. Ko je elek-trovlak že odpeljal s postaje, so se nenadoma odprla vrata in ven je skočil moški. Obležal je na tleh s hudo poškodovano glavo in roko, nakar so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Kasneje so ugotovili, da je poškodovanec 19-letni Zvonko Keber iz Gomile. Pripeljal se je z vlakom, ki je prišel iz smeri Zidani most, veijetno pa je prepozno opazil, da bi moral izstopiti in je tvegal skok iz vozečega vlaka.
več kot 300 prijav za postopek zoper lastnike motornih vozil, ki niso pred iztekom roka za registracijo le-te uradno podaljšali. Prav tako je med prijavljenimi cela vrsta lastnikov starih vozil, ki jih niso več registrirali, ker so bila pač vozila nevozna. Tudi takim gre kazen, kajti lastnik vozila je dolžan na uradu za promet javiti, da je vozilo zanič in za odpis. Javiti mora tudi, če je avto pri ličenju dobil novo barvo, javiti mora, če je vozilo predelal iz osebnega v tovorno in podobno, pa tudi če je spremenil bivališče.
Skratka: vsako spremembo na vozilu ali pri lastniku vozila je potrebno javiti v 15 dneh, registracijo vozila pa je potrebno opraviti raje kak dan prej kot kasneje.
Če bo to zakonsko določilo res tako spoštovano kot zdajle kaže, potem jih bo moralo veliko poseči v denarnico. Predvidena kazen znaša od 100 do 500 dinarjev, lahko pa tudi zapor do 30 dni.
imeli so 29 hudih telesnih poškodb in 78 lahkih poškodb, pri katerih je samo l primer še zavit v meglo. Pač pa je bilo samoiporov kar 328 v brežiški občini jih je bilo 16, v krški 11 in v sevniški 5!
Pri kaznivih dejanjih, ki sodijo v okvir splošne kriminalitete, je na primer v brežiški občini zaznati več poskusov uboja in ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, nekaj več žalitev države in več tatvin iz avtomobilov in objektov. Več je bilo vlomov, več goljufij, prikrivanja in požarov iz malomarnosti ter požarov, ki so jih zagrešili otroci.
Tudi v Krškem so pri porastu kaznivih dejanj s tega področja na prvem mestu uboji m poskusi ubojev, hude in lažje telesne poškodbe, zatem pa tatvine delov motornih vozil, tatvine iz stanovanj, odvzemi motornih vozil in požigi, ki so jih povzročili otroci.
Sevniški konec pa ima na prvem mestu lahke poškodbe, nato pa spolno občevanje ali nečistovanje z mladoletno osebo, zanemarjanje mladoletnika, tatvine koles in ponyjev, rope, krive ovadbe itd.
Ker je med organi pregona in občani vedno boljše sodelovanje, posebno odkar je družbena samozaščita dobila tako veljavo, se po besedah predstavnikov UJV Celje ni bati, da bi se kriminal v letošnjem letu razmahnil v družbi nevaren obseg. Posebno še zato, ker tudi preventivi posvečajo veliko skrb.
R. B.
IZSILITI JE HOTEL
26. januarja okrog 14. ure se je na križišču cest Brežice-Čatež-Krška vas zgodila prometna nesreča, ki je terjala tri hude telesne poškodbe in za 25.000 dinarjev gmotne škode. Stanko Savnik iz Mosteca je vozil avto po prednostni cesti iz Brežic, iz smeri Čateških Toplic pa je prihajal v križišče z neprednostne ceste Željko Bausovac iz Brežic. Prišlo je do bočnega trčenja, pri čemer je avto Bausovca vrglo v jarek. Razen obeh voznikov je bila ranjena še Štefka Savnik. Vsi trije so v bolnišnici.
Brezsrčna mati na sodišču
Dveletna deklica je vekala sama v stanovanju, njena mati pa je pohajkovala naokrog — Za tak primer je kazen
25-letna Dragica Jurič, doma s Sanskega mosta, bivala pa je v Straži, se je morala na občinskem sodišču v Novem mestu zagovarjati zaradi grdega ravnanja z mladoletnikom.
Juričcva se je hudo pregrešila zoper svoje dolžnosti do lastnega 2-lel-
Pri kaznivih dejanjih, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti (to so vsa kazniva dejanja, za katera sc storilec ne preganja po zasebni tožbi ali na predlog) in ki jih preganja javni tožilec, pa oškodovanec sodeluje v kazenskem postopku v svoj-stvu subsidiarnega tožilca, če javni tožilec spozna, da ni razlogov za pregon za kaznivo deja-
oškodovanec mladoleten ali oseba, ki ji je popolnoma odvzeta opravilna sposobnost, je njegov zakoniti zastopnik upravičen podati vse izjave in opravljati vsa dejanja, ki jih je sicer upravičen podajati oziroma opravljati oškodovanec. Oškodovanec, ki je dopolnil 16 let pa je upravičen že sam podati izjave in opraviti procesna dejanja.
Oškodovanec v kazenskem postopku
nje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. To svojo odločitev javni tožilec sporoči oškodovancu v osmih dneh in ga pouči, da lahko začne oziroma nadaljuje pregon sam. Tako ravna tudi sodišče, če izda sklep o ustavitvi postopka, ker je javni tožilec odstopil od pregona. Oškodovanec ima v takem primeru pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v osmih dneh po sprejemu prej navedenega sporočila. Če v tem roku ne začne ali ne nadaljuje pregona, ali če oškodovanec lcot tožilec (subsidiarni tožilec) ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, se šteje, da je odstopil od pregona (isto velja tudi za zasebnega tožilca). Če je
Oškodovanec ima pravico, da v kazenskem postopku uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, ki je nastal zaradi storitve kaznivega dejanja, to je, če je zaradi tega dejanja bila poškodovana ali ogrožena kakšna (najpogosteje) premoženjska pravica oškodovanca. Razen oškodovanca ima pravico uveljavljati premoženjskopravni zahtevek tudi druga oseba, ki ima pravico uveljavljati tak zahtevek v pravdi.
Da bi lahko oseba, ki se smatra za oškodovanca, izkoristila svoje pravice, je treba predhodno ugotoviti, ali je s storitvijo kaznivega dejanja ta oseba (fizična ali pravna) res oškodovana /.a kakšno svojo osebno ali premo-
ženjsko pravico. 1 o pa je pristojnost sodišča. Oškodovanec je torej oseba, ki jo sodišče prizna za oškodovanca.
Pod osebnimi pravicami razumemo predvsem pravice kot: pravico do življenja, telesno integriteto, svobodo, čast ipd. Med osebne pravice pa spadajo tudi pravica do družine, pravice, ki izhajajo iz roditeljskih odnosov, zakonske zveze ipd. V primeru, ko je na primer smer neke osebe posledica kaznivega dejanja, se najožjim svojcem pokojnika prizna svojstvo oškodovanca. To pa so: zakonec, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojenec, posvojitelj, brat, sestra, hranitelj.
Sodišče lahko prisodi v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek v celoti ali deloma in ga s presežkom napoti na pravdo, lahko pa ga napoti na pravdo s celotnim zahtevkom, kar zavisi od tega, ali podatki kazenskega postopka dajejo zanesljivo podlago za popolno ali za delno razsojo oziroma, če take podlage sploh ne dajejo. Vedno pa napoti sodišče oškodovanca s premoženjsko pravnim zahtevkom na pravdo, če izda sodbo, s katero obdolženca oprosti obtožbe, ali z njo obtožbo zavrne.
JANEZ KRAMARIČ
nega otroka. Od maja 1974 dalje je svojo hčerkico Novko večkrat puščala samo v stanovanju v Derganče-vi ulici v Straži, čeravno je bil otrok slaboten in večkrat bolan. Zenska se je klatila okrog, nekaj časa še občasno prihajala domov, končno pa kar šla.
Brezsrčnost je Juričeva pokazala še na več načinov. Če so ji znanci in sosedje prigovarjali, naj vendar otroka nese k zdravniku, je to že nekako na prisilo naredila, vendar otroku ni dajala predpisanih zdravil, zgodilo pa se je celo, da je recept kar raztrgala ali vrgla v peč, češ da otrok ne potrebuje nobenih zdravil.
Sosedje so se zgražali nad grdim ravnanjem Juričevc, saj so nekateri videli, da je za večerjo včasih dala otroku kar malo sladkane tople vode. Dalje je dokazano, da je Juričeva novembra 1974, ko sc je z možem skregala, pustila otroka v mrzlem stanovanju, vse dokler ni ponj prišla soseda. Kar 14 dni so drugi ljudje hranili in skrbeli za malo Novko, in njena mati, čeprav je bila v Straži, sc sploh ni zanimala zanjo.
K sreči je bila starejša 4-lctna hčerka Juričeve pri moževih starših blizu Siska, sicer bi se njej najbrž ne godilo nič bolje. Ta primer je že prej obravnaval Center za socialno delo, kije sodišču predložil tudi poročilo, s katerim podpira pričevanje sosedov o grdem ravnanju Dragice Jurič. Obtoženka je skušala krivdo zanikati, spoznali pa so jo za krivo in jo obsodili na 3 mesece zapora, pogojno za dve leti. Senat, ki mu je predsedovala Marija Kastelic, meni, da se bo v Juričevi le zganil materinski čut, ker se je z možem medtem pobotala in ker za starejšo hčerko ze skrbi. Moralnega madeža pa ženska ne bo tako hitro oprala, kajti ljudje ne zamerijo nobene stvari bolj, kot če v materinih prsih bije kamen namesto srca.
11. januaija zvečer so ljudje pri vlomu v gostilno Franca
Cetina v Mostecu pri Dobovi sami zgrabili dva mlajša moška, eden pa jim je nato v temi pobegnil in ga še iščejo. S tem je bila razkrita dolga veriga vlomov, ki so se zadnje čase vrstili na posavskem koncu.
27-letni Branko Spoljar in nje-
gov tri leta mlajši brat Franjo doma iz okolice Klanjca, sta se brez dela klatila naokrog, zaenkrat pa je znano, da imata na vesti blizu 50 vlomov in poskusov vlomov, pa tudi nevaren rop. Nista se ustrašila nikogar, zato je toliko bolj vredna pohvale prisebnost občanov, ki so s praktično družbeno samozaščito izročili varnostnim organom vsaj enega nevarnih ptičkov.
Vlomi so bili njuna obrt. Tako sta delovali na posavskem koncu vse od avgusta lani, ko je bil zabeležen prvi vlom v hišo Sandija Runovca v Krškem. V presledku nekaj dni sta potem na veliko vlamljala in kradla ter ponekod odnesla tudi velike vsote denarja in razno vredno blago. Iz hiše Terezije in Marije Bogovič v Brežini sta odnesla vse prihranke (okrog 30500 din). Branko Spoljar ima na vesti še vlome pri Jožici Žmavc in Slavku Rozmanu v Dobovi, v olimpijsko restavracijo Čateške Toplice, na silo je prišel ali skušal priti v celo vrsto vikendov 9krog Bizeljskega, vlomil je pri
Jožetu Volčjaku v Gor. Lenartu, zadišali so mu vikendi v okolici Čateža. 6. januarja letos je Branko Spoljar vdrl še v počitniško hišo Albine Klanjšek na Libni in v vikend Zagrebčana, 11. januarja pa se je ..prizadevna nočna dejavnost" nehalr na Mostecu.
Razen tegaje konec decembra lani Branko Spoljar napadel zaljubljen parček v parkiranem avtomobilu. Z nogavico na obrazu in bajonetom v roki je zahteval denar od moškega, potem pa hotel na silo denar še od ženske. Ta je malce oklevala, nakar jo je Spoljar z bajonetom sunil in ji poškodoval obraz. Branko Špo-ljar je po prvih podatkih zagrešil 18 vlomov in poskusov vlomov ter rop na našem območju, kakih 32 vlomov in rop pa ima na vesti še v bližnjih hrvaških krajih. Branka Spoljarja so predali preiskovalnemu sodniku, medtem ko njegovega pajdaša in brata Franja miličniki še iščejo. Ce bi ga kdo videl ali o njem kaj slišal, naj to sporoči najbližji postaji milice, kajti dokler je na svobodi, premoženje ljudi ni varno.
i
Prijeti Branko Špoljar, ima na vesti okrog mov
Franjo Špoljar je še na begu, ker se mu je v temi posrečilo izmuzniti
BIC: ZAVORE SO ODREKLE -Stane Kukovičič iz Krškega je 19. januarja dopoldne vozil kombi za kolono vozil iz Ljubljane proti domu, pri Biču pa bi moral zmanjšati hitrost kot druga vozila pred njim. Ker je imel na zavornem mehanizmu okvaro, ni mogel pravočasno zmanjšati hitrosti in je trčil v avto Bogomira Galiča iz Gotne vasi, ki je vozil pred njim. Gmotno škodo cenijo na 12.000 dinarjev.
BRŠLIN:	ZAVIRANJE	NA
MOKREM - Stane Colarič iz Cegel-nice je 21. januarja popoldne vozil osebni avto proti domu, v ovinku pri tovarni Iskra pa je naproti pripeljal avtomobilist Ciril Zupančič iz Šentjurja. Med srečanjem je Zupančičev avto na mokri cesti zaneslo v Colaričevega. Gmotne škode je za 9.000 dinarjev.
GRADAC: ZAPELJAL NA POLEDICO - Anton Berkopec iz Praproti je 21. januarja vozil osebni avto od Stranske vasi proti Gradcu, na delu ceste skozi gozd pa je bila poledica in avto je začelo zanašati. Naenkrat je avto zdrknil s ceste in trčil v hlode ob cesti. Voznik je dobil nekaj prask, gmotno škodo pa cenijo na 15.000 dinarjev.
NOVO MESTO: PODRL OGRAJO IN ODPELJAL - 21. januarja zvečer je neznan voznik osebnega avtomobila v ovinku med Trdinovo in Paderšičevo ulico trčil v betonski steber ograje pri hiši Zvoneta Cargo-nje. Podrl je del žične ograje, potem pa odpeljal.
NOVO MESTO: TOVORNJAK V DEKLETI - Delavki podjetja Labod, 19-letna Antonija Blažič in 16-letna Alenka Bregant, sta 20. januarja popoldne šli peš od Ločne proti mestu ob desnem robu ceste. Za njima je pripeljal tovornjak Franc Kalin iz Mihovice in zaviral, ker je naproti prihajal kombi. Zaradi okvare na zavorah pa je tovornjak zaneslo v desno, da je zbil obe ženski na tla. Pri tem sta se poškodovali in so jima pomoč nudili v bolnišnici.
NOVO MESTO: NENADOMA CEZ CESTO - Novomcščan Ciril Atelšek je 21. januarja zjutraj peljal l avtom od Mačkovca proti mestu. Pri bencinski črpalki je stal avtobus, za njim pa je nenadoma stekla čez cesto 19-letna Justina Cvetan z Gor. Kamene. Avto jo je zadel in zbil na tla, nato pa jo je voznik sam odpeljal v bolnišnico.
ČRNOMELJ: TUDI PESAKINJA NA TLEH Anton Prhne iz Vinice
je 21. januaija zvečer vozil avto od železniške postaje proti mestu, v križišču Kolodvorske in Župančičeve ulice je zavil v levo, tedaj pa je cesto prečkala Zofija Jevnicek iz Črnomlja. Voznik jo je zbil na tla, pri tem pa se ie ženska na srečo le laže poškodovala.
Koliko si pa star, poba?
Naj ne pade srce v hlače fantiču na kolesu, če ga bo kdaj ustavil miličnik in ga vprašal: „Že hodiš v šolo? Koliko si star? “ Nova zakonska določila namreč zahtevajo, da sme kolo voziti v cestnem prometu — torej po ulicah in javnih cestah -samo otrok, ki je že dopolnil sedem let. Zakon postavlja še ta pogoj: otrok se mora v šoli seznaniti s cestnoprometnimi predpisi, da sme sam s kolesom na ulico. Ce prometnih znakov in cestnih predpisov ne pozna, potem sme s kolesom na ulico le v spremst\’u odrasle osebe.
Starostno omejitev za kolesarje postavlja novi zakon o varnosti cestnega prometa zato, ker je toliko nesreč, pri katerih so udeleženi otroci in ker razigran fantič ali deklič na kolesu preskuša svoje vozniške sposobnosti in vragolije dostikrat na dokaj prometni ulici, s tem pa spravlja v nevarnost še druge.
Dokazilo o usposobljenosti otrok za vožnjo p cestnem prometu sicer ni predpisano, vsekakor pa bo potrebno, da bodo šole nadaljevale s prometno vzgojo otrok in jim izdajale tudi izkaznice, če so se usposobili za vožnjo na kolesu na javnih cestah.
Šolstvo šepa za razcvetom
Ob po vsej Jugoslaviji opevani industrijski eksploziji premore novomeška občina samo tri osnovne šole, ki po opremljenosti zaslužijo svoje ime — Današnji šolar je jutrišnji
delavec
Otroško varstvo in osnovno šolstvo sta iz leta v leto relativno bolj skeleča rana, ki zavira sicer tolikokrat opevani novomeški razvoj, zato ni naključje, da je novomeška izobraževalna skupnost pripravila v okviru programa s področja vzgoje in izobraževanja za leto 1976 o tem podrobno poročilo.
in Žužemberku, osnovna šola v Šmarjeti (zgrajena v letu 1969) pa je „samo“ brez telovadnice.
Teden seje začel za otroke z dvojnim veseljem: začele so se - sicer kratke — zimske počitnice, breg in dol pa je pobelil tudi prvi letošnji sneg. V novomeškem naselju Nad mlini so se otroci sankali na rebri za bloki. (Foto: A. Bartelj)
Mora gora k Mohameda?
Pred dnevi je eden jugoslovanskih tednikov ugotovil, da dobra tretjina televizijskih gledalcev z veliko muko sledi podnapisom tujih televizijskih nadaljevank ali filmov, s katerimi nas bolj ali manj uspešno zlasti ob sobotah in nedeljah pitajo televizijske hiše. Dejstvo, da dobršen del Jugoslovanov ne more slediti čisto navadnim-podnapisom ki govore največ o tem, da nekdo nekoga ljubi ali ne ljubi, obožuje ali sovraži (sicer pa je stvar razvidna iz slike), je gotovo dobra osnova za vprašanje, kako povprečen Jugoslovan, Slovenec, Dolenjec ali Novomeščan razume druge, bolj zapletene zvrsti, s katerimi ga vsak dan zasipavajo tako imenovana sredstva obveščanja ali tisti, ki jih uporabljajo.
So, recimo, povprečnemu bralcu ali poslušalcu povsem razumljivi naslednji stavki, ki smo jih vzeli iz'enega od dokaj številnih novomeških političnih gradiv?
„Seveda pa se tudi ob lastnem delovanju zavedamo nalog, ki nas še čakajo .. . Ob tem imamo v mislih tudi obveznosti vitalnega značaja ... Prav tako bomo morali v prihodnosti posvetiti več pozornosti in sistematično reševati vsa vprašanja .. . Zlasti veliko pozornost moramo posvetiti izobraževanju ob delu in za delo .. . Prav tako nas čaka še veliko nalog na področju kulture ... Seja je v tem smislu močno poživela aktivnost... Gre za organizem, ki vzpodbuja
življenjske funkcije na vsah področjih . .. Registriramo pomembne premike .. . Enake ugotovitve gredo tudi vsebinskemu spektru, o katerem smo že govorili ..
Morebiti res drži, da povprečen televizijski gledalec ne more pismeno slediti dokaj povprečni ljubezenski zgodbi iz tujih logov, vprašanje pa je tudi, ali občan ne obupa že kar na začetku branja ali poslušanja, ki so namenjena tudi njemu in predvsem njemu.
Govor je o tako imenovanem političnem kiču, ne toliko po vsebini kot po obliki. Morebiti bi bila stvar veliko bolj preprosta, če bi, recimo, kmetijskemu individualnemu proizvajalcu rekli kmet, neposrednemu proizvajalcu delavec in tako dalje v tem smislu. Najbrž bi se dokaj pogosto veliko bolje razumeli, če bi tisti s tako imenovanega vrha kdaj pa kdaj uporabljali tudi preproste, pravzaprav lepe besede. Čeprav je govor samo o obliki - o vsebini smo si vsi enotni — gre pri vsem tem za nekakšno dvojno nepismenost. Nekdo seje učene besede, ki jih razume samo on ali njemu enaki, drugi pa jih žanje in ne razume. Zakaj sejati kleno zrnje, če ga nima kdo spremeniti v vsakdanji kruh? V modrostih izkušeni Arabci so nekoč dejali, da je moral Mohamed h gori in ne ona k njemu.
MARJAN BAUER
Vzgojnovarstveni zavod Novo mesto skrbi za okoli 800 malčkov v 37 oddelkih; pod upravo tega zavoda spadajo tudi vrtci v Šentjerneju, Straži, Dolenjskih Toplicah, Žužemberku in Škocjanu. Omenjeni otroški vrtci varujejo v desetih oddelkih 185 otrok. Ce zapišemo, da bi otroci zaposlenih občanov novomeške občine v trenutku napolnili še enkrat do dvakrat toliko vrtcev kot jih imamo, ponavljamo samo pobožno željo, ki bržkone ne bo tako kmalu izpolnjena.
V	15 osnovnih šolah novomeške občine (šole imajo tudi 12 podružnic) se šola 7.687 učencev. Učiteljev je skupaj 345; že zdaj lahko zapišemo, da jih samo za letos manjka več kot 50. Največja „suša“ je za matematiko in fiziko, telesno kulturo in glasbo.
Sodobnemu pouku ustrezajo le šole, zgrajene v zadnjih petih letih, torej: osnovne šole Dolenjske Toplice, Bršlin ter Grm. Ostale popohie osnovne šole le deloma ustrezajo zahtevam. V Brusnicah imajo za 10 oddelkov lc 3 učilnice. Kot je znano, je v načrtu nova gradnja. V Mirni peči je šola tako rekoč nova, je pa brez kabinetov in telovadnice. Novomeški OŠ Katja Rupena nagajajo - zgradili so jo pred vojno -nefunkcionalni prostori. Brez pravih kabinetov in telovadnice je tudi OŠ Milka Šobar-Nataša; v načrtu imajo dozidavo šestih učilnic in telovadnice. Čeprav je bila osnovna šola na Prevolah sezidana po vojni, nima telovadnice in kabinetov. Učitelji se vsako leto menjavajo, ker je šola zelo oddaljena od večjih središč. Kako to vpliva na kakovost pouka, je vsakomur jasno.
Brez kabinetov in telovadnice so tudi osnovne šole na Otočcu, Stopičah, Šentjerneju (to obiskuje kar 931 učencev), Škocjanu, Vavti vasi
„PO KOROŠKI IN BENEČIJI"
Hortikulturno društvo Novo mesto prireja v torek, 3. februarja, ob 17. uri predavanje, na katerem bo profesor Ciril Hubad iz Ljubljano poslušalce z besedo in 270 barvnimi diapozitivi popeljal med slovenske rojake, ki žive v Avstriji in Italiji. Predavanje, ki bo v sindikalnem domu, ima naslov „Po Koroški in Benečiji".
SE ENKRAT „KAJ MIMO CARINE"
Pred dnevi smo v zapisu „Kaj mimo carine" zapisali, da tisti zdomci, ki so prebili v tujini več kot 5 let lahko kupijo pred odhodom v domovino nov ali star avto. Računa se jim polna carina, manj odbitek na rabljenost. Slednje ne drži. Torej samo pravica uvoza novega ali starega avtomobila ter polna carina -odbitka na rabljenost pa sedanji carinski predpisi ne predvidevajo.
Vse kaže, da bo Mladinska turistična poslovalnica Novo mesto po »prijateljskem prepričevanju" res začela delati v pravem smislu te besede. Ne gre za to, daje doslej lenarila, toda novo vsebino dela in spodbudo ji je dal samoupravni sporazum o izvajanju in financiranju programa krepitve in razvoja mladinskega turizma v občini Novo mesto.
Tako zdaj Mladinska turistična poslovalnica Novo mesto načrtuje, da bo v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in vodstvi osnovnih šol letos priredila izlete za učence 16 osnovnih šol. Konkretno načrtujejo za
osnovnošolce 256 izletov s 360 avtobusi; v okviru izvenšolskih dejavnosti bo 60 izletov, ob zaključku šolanja pa 16.
Povezali so se tudi z vodstvi srednjih šol, ki načrtujejo letos 28 poto-
Še več besed v „eter”
Novomeški radioamaterji so v nedeljo začeli redni občni zbor z zamudo zato, ker za sklepčnost na začetku ni bilo dovolj članov. Iz poročil pa je bilo razvidno, da je bila njihova dejavnost dokaj obsežna in pestra.
Aktivne so razne sekcije, udeležili so se akcije z vezisti NOV v Beli krajini in srečanja dolenjskih radioamaterjev v Brežicah, kjer so se zavzeli
za večji razmah tehnične kulture, zlasti med šolsko in delavsko mladino. Na zboru so bili za to, da z inštrukcijami pomagajo, da bi se razmahnili radioamaterski klubi in krožki po šolah. Tako bo kot njihova sekcija delal klub z radijsko postajo na grmski osemletki.
V	prihodnje bo Radioklub iz Novega mesta soudeležen ob 30. obletnici Ljudske tehnike in 120-letnici rojstva Nikole Tesle, člani pa bodo sodelovali tudi pri akciji „Kurir 76“ in srečanju vezistov NOV in drugih tekmovanjih.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
vanj z 62 avtobusi, za potrebe izvenšolskih dejavnosti 16 izletov z 19 avtobusi, da maturitetnih potovanj, ki jih bo letos sedem, niti ne omenjamo.
Ob podpori Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine bo Mladinska turistična poslovalnica Novo mesto organizirala tudi izlete za mlade delavce; predvidenih je 60 potovanj s 120 avtobusi. V načrtu je tudi pripravljanje poceni dopustov za mlade delavce, turistična poslovalnica se bo povezala s krajevnimi skupnostmi, kjer je tudi obilo izletov željne mladine, da ne omenjamo dejstva, da se je poslovalnica skupaj s podpisniki samoupravnega sporazuma zavezala, da bo pri prirejanju izletov in uresničevanju ostale dejavnosti posebej skrbela za enakopravno vključevanje tudi tiste mladine, ki zaradi teh ali onih vzrokov nima priložnosti spoznavati ožje ali širše domovino.
POSVET O DELAVSKI KONTROLI
Občinski sindikalni svet Novo mesto je priredil včeraj v sodelovanju s podružnico službe družbenega knjigovodstva Novo mesto, službo Uprave javne varnosti in občinsko komisijo za ugotavljanje izvora premoženja posvetovanje predsednikov, namestnikov in vodij samoupravne delavske kontrole v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela novomeške občine.
Se slabše je na podružniških šolah. Vseh dvanajst jih dela vza današnji čas docela neustreznih razmerah, da o primerni oskrbi z učili in opremo niti ne govorimo. Čeprav vključujejo podružniške šole le učence do 4. razredu, znese to še vedno 717 nadobudnežev ali blizu
10	odstotkov vseh šolarjev v novomeški občini. Zlobneži trdijo, da se bodo podružniške šole kmalu „po-zdravilc" same od sebe. Zaradi vse
ODVZEM KRVI
V	ŠENTJERNEJU
Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto obvešča občane, da v torek, 3. februarja, na novomeški transfuzijski postaji ne bo odvzema krvi, ker bo šla ekipa v Šentjernej. Torej so tokrat posebej vabljeni krvodajalci iz Šentjerneja in okolice.
bolj pičlega števila učencev kaže, da
v	prihodnjih letih skorajda nimajo obetov za življenje šole v Gabrju, na Lazah, v Zameškem in na Drči.
Žebelj na glavo je zadel Mika Špiljak. predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, ko je v Novem mestu rekel, da smo doslej preveč mislili na stroje in premalo na človeka. Špiljak s tem seveda ni odkril Amerike, vsekakor pa je dejstvo, da je v zelo kratkem času zaslutil eno najbolj perečih novomeških težav. Današnji šolar je bodoči delavec, ki bo tak, kakršnega bomo vzgojili.
M. B.
KMALU MLADINSKI BILTEN
Predsedstvo občinske konference ZSMS Novo mesto je na enem zadnjih sestankov razpravljalo o obiskih osnovnih organizacij po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Zavoljo tega so člani centra za obveščanje in propagando v prvi polovici tedna obiskali tri osnovne organizacije ZSMS in sicer v Straži, Dolenjskih Toplicah. in Prapre-čah. Z mladimi so se pogovarjali o njihovem delu in se dogovorili, da bo osnovna organizacija poslej na center za obveščanje in propagando pošiljala vse važne vesti. Člani centra bodo namreč po obiskih sestavili bilten o delu osnovnih organizacij.
mm
Mladinski turizem v novi luči
Samoupravni sporazum daje Mladinski turistični poslovalnici Novo mesto poglobljeno vsebino dela—Izleti in potovanja tudi za mladino, ki doslej ni imela priložnosti
Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak je med dvodnevnim bivanjem v novomeški občini obiskal tudi Industrijo motornih vozil. Na sliki: Mika Špiljak in generalni direktor Jurij Le-vičnik s sodelavci med obhodom po novi proizvodni dvorani.
KAKO JE S STANOVANJI ZA MLADE?
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto in predsedstvo konference mladih delavcev pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine Novo mesto bosta v začetku februarja sklicala problemsko konferenco „Urcsniče-vanje akcije gradnje stanovanj za delavce s posebnim pogledom na problematiko samskih stanovanj v občini Novo mesto".
ALI VESTE:
... da je Novo mesto do pozidave Karlovca (leta 1580) stalo na meji krščanskega in muslimanskega sveta'.’ S preselitvijo skladišč in vojakov v Karlovac so opustele nalašč za vojake prostovoljne hiše, rokodelci so odpusti-
li	svoje pomočnike, gostilničarji so se zastonj ozirali po gostih, trgovci so pozaprli prodajalne ter se oprijeli poljedelstva, skratka: odhod vojakov v Karlovac je iz Novega mesta kol vihar pometel vso nekdanjo blaginjo.
... da so bili sredi 18. stoletja v Novem mestu trije peki.
„ Vendar je bil," piše zgodovinar, „njihov obrt tako slab, da nekoč tri dni ni zakuril niti jeden peči." Ko jih je mestna gosposka zaradi tega prijela, so rekli, da ne morejo peči, ker zaradi pomanjkanja denarja in dela niti moke ne morejo kupiti. In res je našla oblast v njihovih shrambah le šest mernikov moke.
... da je zgodovinar Brecker-feld leta 1791 zapisal, da število rokodelcev ne zadošča potrebam Novega mesta? ,,Mnogi od njih da niso domačini, doma so iz druzih dežel, kjer vino ne raste. Vino je najbrže tudi ona vada, ki jih je izvabila, da so se tukaj naselili." Mož peresa očitno namiguje, da je dobra dolenjska kapljica oslabila rokodelsko zagnanost.
... da je leta 1785 novomeški magistrat trdil, da dve tretjini meščanov govorita nemški? Zaradi tega je magistrat gosposko prosil, naj dovoli v cerkvah mimo slovenskega tudi v nemškem jeziku pridigovati. Magistrat je gotovo pretiraval, ne zdi sc namreč verjetno, da si dve tretjini meščanov, če sta bili res nemški, že do takrat ne bi mogli oskrbeti nemških pridig. Očitno še ena oblika nemškega pritiska na Slovence.
„Moralna spodbuda (ali pa še ta ne) ne sme biti več edini način stimulacije delovnega človeka. V naš sistem nagrajevanja moramo, če se hočemo še naprej razvijati z isto ali še večjo silovitostjo, vtkati tudi materialno, denarno spodbudo. Če ne bomo nagrajevali tudi ustvarjalnosti, iniciativnosti in dobrega dela, se ne smemo čuditi, ako se bo jugoslovanski razvoj spremenil v polževo napredovanje ali pa celo stopicanje na mestu," je med obiskom v novomeški občini več kot enkrat poudaril predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak.
Kako razumeti te besede? Vzemimo dva inženirja, ki sta istih let, imata enako strokovno izobrazbo in opravljata nekako enako delo. Eden se trudi, izboljšuje delovni proces, drugi pa
»Ljubi mir”
opravlja svoje naloge sicer solidno, vendar rutinsko. Mika Špiljak je dejal, da bi ob mesecu dal prvemu recimo 6.000 din, drugemu pa 12.000. Prav tako se razume tudi, da bi njima podoben inženir, ki pa se sploh ne trudi, moral ob pogledu v modro ovojnico resnično razmisliti, ali bo delal ali pa si poiskal „boljše" opravilo.
Omenjeni trije inženirji so seveda samo primer, podobnega bi lahko navedli za šoferja, ki prevozi z enimi gumami 50.000 in ne samo (kot njegov tovariš)
30.000	kilometrov, skratka: na dlani je, da bi se dala najti merila vrednotenja dela za prav vsako delovno mesto. V neki tovarni (ni bilo v Novem mestu) so trije strokovnjaki s tehnološko izboljšavo prihranili kolektivu dve stari milijardi na leto. Po pravilniku bi morali dobiti 100 starih milijonov nagrade. Pa so se ji raje odpovedali. Zaradi tako imenovanega ..ljubega miru" v hiši, če lahko tako krstimo najbolj umazano zavist, ki potem požene tudi neke vrste politične korenine.
Če nekdo po predpisih lenari (beri: dela samo tisto, kar resnično mora, da ga ne bi dali ,,na čevelj"), je vse lepo in prav. Skoraj trudil resnično po svojih najboljših močeh, predlagamo nagrado. Če pa mu jo že damo, se naravnost trudimo, da bo zares simbolična. Še najbolje pa je, če se ji odpove ali da v dobrodelne namene. Kje na svetu še lahko doživite kaj takega?
Bo kdo dejal: z dodatnim nagrajevanjem bi samo povečali socialne razlike, s tem pa ustvarjali politične probleme. Res? Star pregovor pravi: „Kdor ne dela, naj ne je." V novomeški občini bi se ta trenutek lahko zaposlilo 1000 novih delavcev. Morebiti pa tudi ne, če bi tisti, ki so že zaposleni delali več in bolje ter, seveda, za večji denar. Žal pa kaže, da imamo večinoma raje „ljubi mir".
MARJAN BAUER
Novomeška kronika
PROMETNIM MILIČNIKOM nekateri priporočajo, naj se v svoji vnemi kdaj pa kdmj zmenijo tudi za promet na Zupančičevem sprehajališču ob Krki, kjer (izbrani) avtomobilisti kljub znaku vozijo po potki, ki je po še vedno veljavnih predpisih namenjena samo pešcem.
PRVI LETOŠNJI kolikor toliko pra-
vi	sneg, ki je tako razveselil šolarje (zapoznelo darilo dedka Mraza), ni prizanesel novomeškim avtomobilistom. Računajoč na dokaj mile zime, ki so jih bili vajeni zadnjih nekaj let, so večinoma pozabili na zimsko opremo. Vse to je povzročilo trke in povečan promet pri zavarovalnici Sava.
ČEBULA NA NOVOMEŠKEM TRGU je še kar naprej po 20 dinarjev kilogram, v trgovinah pa po 9. Obilo je zelene solate po 12 do 14 din, špinače po 20, cvetače po 15, česen je po 20 din kilogram. Jajca po 1,80 do 2 dinarja, jabolka in pomaranče imajo kljub različnim tržnim potem isto ceno: 10 dinarjev kila; hruške so po 14 do 15 din, limone pa po 1 2 do 18 dinarjev kilogram. Minuli teden so približno enake cene zabeležili tudi na tržni-cah drugih slovenskih središč.
KRI JE DAROVALO 48 prebivalcev novomeške občine. Največ jih je bilo iz Novoteksa (19), 1MV (10),
Novolesa (6), bolnišnice (3), prav toliko je bilo gospodinj iz Velikih Brusnic, posameznikov pa so našteli sedem.
UMRLA STA: Janez Avguštin, soboslikar iz Gubčeve 31 (41 let), in Eranc Dular, upokojenec iz Gotne vasi 49.
Ena gospa je rekla, da živi v Novem mestu tudi generalni direktor, ki ima tako neodložljive telefonske pogovore, da ga mora v sejni sobi kolektiva sprejeti njegov gost — predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije. Doslej je bilo v navadi, da sprejemajo goste gostitelji.
29. iaiMcma 1976
•Stran uredil: MflRJHN BAUER
DOLENJSKI LIST
15
PROSTA DELOVNA MESTA!
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE LJUBLJANA Kidričeva 2
OBJAVLJA
naslednja prosta delovna mesta za delo za določen čas v počitniških domovih DEBELI RTIČ, SAVUDRIJA IN UMAG:
1. UPRAVNIKI — počitniških domov
2. VODJE KUHINJE
3. EKONOMI - ŠOFERJI
4. FINANČNI MANIPULANTI
5. SAMOSTOJNE KUHARICE
6. TOČAJKE
7. KUHINJSKE POMOČNICE
8. SERVIRKE
9. PERICE
10. SNAŽILKE
Delo bo trajalo od 1. 6. do 15. 9. 1976, razen za upravnike počitniških domov, ki bodo začeli z delom 1.4. 1976.
Pismene ponudbe s podatki o strokovnih kvalifikacijah in delovnih izkušnjah pošljite v 15 dneh po objavi Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije v Ljubljani, Kidričeva 2.
«■•■■■■« »■■■■■■aanaaaiaaaaaam
PROSTA DELOVNA MESTA!
Jugotanin
SEVNICA
Delovna organizacija JUGOTANIN Sevnica povečuje obseg proizvodnje. Potrebovala bo še več strokovnega kadra v razvojnem, tehničnem, splošnem, komercialnem in računovodskem sektorju.
Vabimo vas k sodelovanju, če imate visoko, višjo ali srednjo šolsko izobrazbo, predvsem pa delovne izkušnje za delo v navedenih sektorjih.	^
Če se boste odločili za sodelovanje, vas bomo seznanili z razvojem delovne organizacije, z delovnimi pogoji, z možnostmi nadaljnjega usposabljanja in še z vsemi ostalimi pogoji.
Prijave pošljite v roku 15 dni na naslov:
JUGOTANIN SEVNICA, Odbor za medsebojna razmerja, 68290 Sevnica, Hermanova 1
PROSTA DELOVNA MESTA
Trgovsko podjetje Sevnica p.o.
odbor za medsebojna razmerja
objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
- KNJIGOVODJA POTROŠNIŠKIH KREDITOV
- PET DELOVNIH MEST PRODAJALCEV
Pogoj:
— ekonomska srednja šola z dvema letoma prakse
— šola za prodajalce z enoletno prakso
Prijave za vpis z opisom dosedanje zaposlitve in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko-splošni sektor podjetja. Glavni trg 25, 10 dni po objavi.
PROSTO DELOVNO MESTO
Kadrovska komisija pri svetu krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki
razpisuje prosto delovno mesto
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Za prosto delovno mesto se zahteva:
1. srednja šolska izobrazba, *
2. 5-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu ali družbenopolitični organizaciji,
3. moralna in politična neoporečnost.
Osebni dohodki po dogovoru.
Rok prijave: 1 dni po objavi razpisa oziroma do zasedbe delovnega mesta.
jtovolNovo/l
ZA AVTOMOBILISTE!
Sporočamo, da odslej v naši tehnično-turistični bazi na Otočcu razen dosedanjih storitev opravljamo še
PRANJE MOTORJEV S PARO pod visokim pritiskom in MERIMO TER ODPRAVLJAMO PREVELIKE KOLIČINE CO V IZPUŠNIH PLINIH.
Hkrati priporočamo naše storitve:
— tehnične preglede osebnih vozil in motornih koles
— testiranje motorjev
— optične preglede preme
— krpanje gum in uravnovešanje koles
— opravljamo manjša popravila na vseh vrstah osebnih vozil
— menjamo olje in mažemo zglobe
— opravljamo vleko osebnih vozil
— dajemo vse vrste informacij o stanju cest in druge informacije, izdajamo mednarodna vozniška dovoljenja, zelene karte.
Delovni čas: vsak dan od 8. do 20. ure, tudi ob nedeljah in praznikih, razen za tehnične preglede, ki jih opravljamo le ob delavnikih, ob sobotah pa do 12. ure.
Za vse navedene storitve v naši bazi se priporoča:
AMZS Ljubljana, TTB OTOČEC, telefon: 97 in 22-620
|aaaas
PROSTA DELOVNA ME*»h
Slovenija
TOZD SERVIS KRŠKO Bohoričeva 10
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
- BLAGAJNIK FAKTURIST
Pogoj: nepopolna srednja šola ali KV prodajalec z dvema letoma delovnih izkušenj in znanje strojepisja
- AVTOELEKTRICAR
Pogoj: KV ali VKV avtoelektričar s tremi leti delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po objavi vodstvu Slovenija avta, TOZD servis Krško.
[■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
VPIS V ŠOLO!
: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA j UNIVERZUM Ljubljana, Parmova 39
3	—-
■
■
| Vpisuje do 5. marca 1976
j v šolo za splošno izobraževanje ob delu (osemletko) za od-| rasle (5., 6., 7. in 8. razred). Seminar je enkrat tedensko. Za
I	večjo skupino organiziramo seminar v delovni organizaciji.
PROSTA DELOVNA MESTA!
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V	SR SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO
objavlja
1)dve prosti delovni mesti STROJNI KNJIGOVODJA
2) eno prosto delovno mesto STATISTIKA
Pogoji:
Pod 1 — ekonomska srednja šola, gimnazija ali tehnična srednja šola — šibki tok in eno leto ustreznih delovnih izkušenj; Pod 2 — ekonomska srednja šola ali gimnazija in dve leti ustreznih delovnih izkušenj;
Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh od dneva objave na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Krško.
O	izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
Vpisujemo tudi v tečaje:
— za skladiščnike (pogoj: osemletka)
— za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki
— strojepisni tečaj
— tečaj za stavce na IBM stavnih strojih (pogoj: osemletka)
— za tehniško risanje
— začetni in nadaljevalni tečaj za nemški in italijanski jezik
— za družbeno izobraževanje (v organizacijah združenega dela)
— tečaj poslovne korespondence.
Vpisovanje je na DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI „Univer-zum", Ljubljana, Parmova 39; vsak dan (tudi prvo soboto v mesecu), dopoldan od 7. do 14. ure in v torek popoldan do 18. ure.
Zahtevajte prospekt; svoj naslov napišite stiskanimi črkami!
						
■	m	LENJ	rsKi	[i	iIST	1
\ j		
		
vsak četrtek
PRODAJNO SKLADIŠČE METLIKA - cesta bratstva in enotnosti 78 in PRODAJMO SKLADIŠČE LJUBLJANA - TOPNIŠKA 9
KERAMIČNE PLOŠČICE
GORENJE in JUGOKERAMIKA
15-45%
ceneje
Stalna prodaja keramičnih ploščic GORENJE in JUGOKERAMIKA v II. in III. kvaliteti OBIŠČITE NAS IN Sl OGLEJTE RAZSTAVLJENO BLAGO. ZAHTEVAJTE PODROBNEJŠE INFORMACIJE
i
Prodajno skladišče Metlika je odprto vsak dan od 7. do 18. ure, razen torka od 7. do 14. ure in petka do 13. ure. Prodajno skladišče v Ljubljani je odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah do 12.30 ure
Mačehovska solidarnost
Začasno financiranje družbenih dejavnosti na podlagi lanskega povprečja je pravzaprav klofuta prizadevanjem za samoupravno reševanje financiranja skup-, ne porabe. Iz dneva v dan smo bliže izteku trimesečnega roka, pravih rešitev pa še ni „na obzorju".
V trebanjski občini ima izobraževalna skupnost velike težave, ker se po določilih republiške izobraževalne skupnosti v sistem solidarnosti vključuje le tako imenovani obvezni del programa izobraževanja. Zato se postavlja vprašanje financiranje Centra za izobraževanje in kulturo, sofinanciranje izobraževanja kmetov, varstvo vozačev in še marsikaj. Predstavniki izobraževalne skupnosti so na posvetovanju direktorjev in predsednikov delavskih svetov navzoče seznanili s svojim stabilizacijskim paketom. Interesnih dejavnosti učencev ne bodo črtali, šle naj bi na rovaš obremenitve učiteljev. Nadaljnja uganka so anuitete za zgrajene šolske objekte. Trebanjska občina se zavzema, da se jih vključi v sistem solidarnosti, saj bi sicer morali povečevati stopnje, ko imajo drugod že tako in tako nižje.
V hudi zagati je kulturna skupnost. Le-ta naj bi odvedla republiki nad milijon dinarjev, od tega samo za vzajemnost in pomoč
460.000	dinarjev, iz tega pa naj bi dobili nazaj le 74.000 dinarjev! Ob tem pa velja zapisati, da v vsej trebanjski občini ne premorejo dvorane, kjer bi lahko sprejeli i’ goste pravo poklicno gledališko skupino. Posebno v tem primeru vsekakor ni mogoče govoriti o solidarnosti.
A. ŽELEZNIK
Letos namerava mirenska Tovarna opreme na novo zaposliti še 70 delavcev. 50 jih potrebujejo za povečano proizvodnjo delov za prikolice in avtomobile, 20 pa na liniji za izdelovanje avtomobilskih oblog. Na sliki: pogled na serijsko izdelavo avtomobilskih dvigal. (Foto: Železnik)
Nič več v negotovosti, kaj delati
IMV na Mirni ima že 414 zaposlenih — V zadnjih dveh letih vložili 18 milijonov dinarjev
tovarne je zamišljen na rezerva-S >
Mladi niso brez dela
Na Čatežu je krajevna skupnost lani namenila za dejavnost mladih pet tisočakov
KOLINSKA: SPET PET ČLANOV
Mlada osnovna organizacija ZK v mirenski Kolinski, tozd Tovarna za predelavo krompirja, ne zanemarja sprejemanja novih članov ZK. Za sprejem imajo pripravljenih spet pet novih članov. V načrtu imajo še nadaljnje sprejeme.
Mirenska IMV, tozd Tov&ma opreme, je po številu zaposlenih največji kolektiv v trebanjski občini. V tovarni ocenjujejo minulo leto ugodno tudi zategadelj, ker so prišli do vseh potrebnih samoupravnih aktov. Izdelana je tudi sistemizacija vseh zaposlenih.
Rešeno je vprašanje osriovne ska. Nadaljnji razvoj mirenske proizvodnje za kovinski obrat.
V njem je sedaj postavljena proizvodnja avtomobilskih dvigal, sklopk za priljubljene katrce in tretja kolesa za prikolice. To proizvodnjo imajo od lanskega julija. Gre za serijsko proizvodnjo, kjer si v okviru sodelovanja z Renaultom obetajo lepo bodočnost. Šivalnica za razno opremo avtomobilov in prikolic naj bi imela 120 zaposlenih. S svojimi izdelki naj bi pokrili vse potrebe tovarniške avtomobilske in prikoličarske industrije. Pridobitev je tudi oddelek elektroinstalasij za dostavna vozila, osebne avtomobile in prikolice. Pri tem delu ima sedaj kruh 40 delavcev. Dosti si obetajo od novih linij za visokofrekvenčno varjenje plastičnih oblog za osebna vozila. Zaenkrat krijejo tovarniške potrebe po teh oblogah, v končnih razgovorih so z Renaultom za dobavo 300 garnitur notranjih oblog za katrce in renault 12 dnevno. Ta oprema je veljala nad 10 milijonov dinarjev in naj bi letos dala želeni učinek.
Okrog 5 milijonov je bilo vloženih v stroje za izdelavo raznih plastičnih profilov.
V vrsti proizvodnih prostorov je očitna že precejšnja sti-
Denar za veselje otrok
Društvu prijateljev mladine je priskočilo na pomoč ob novoletni obdaritvi otrok le 29 delovnih kolektivov, organizacij in ustanov. Gre za denar po posebnem samoupravnem sporazumu, ki je med drugim namenjen tudi za letovanje socialno ogroženih otrok. Ker so za zadnjo obdaritev morali iskati celo posojilo, ni odveč potrkati na vest tistih, ki so ,,pozabili" na sprejeti samoupravni sporazum.
Svoje obveznosti niso pozabili in so prispevali naslednje vsote (v oklepajih): Dana (12.800), IMV^ tozd Tovarna opreme (7.97S), Kolinska
-	tozd Tovarna za predelavo krompirja (1.750), Donit Velika Loka (2.000), Trimo (11.400), Treles
(1.840), Komunalno podjetje Trebnje (1.235), Stanovanjsko podjetje (1.400), uprava občinske skupščine (2.360), Mercator - tozd Gradišče (2.320), osnovna šola Trebnje (3.240), Veliki Gaber (840), Mirna (1.640), Šentrupert (720), Mokronog (1.240), ŽTP-prometna sekcija Novo mesto (680), Elektro Krško-obrat Mokronog (210), občinska izobraževalna skupnost (160), Kmetijska zadruga Trebnje (3.080), tozd Gozdarstvo Trebnje (1.040), Zdravstveni dom Trebnje (1.040), občinsko sodišče, temeljna kulturna skupnost, delavska univerza, občinska konferenca SZDL, ZK, ZSM in občinski sindikalni svet. Po dogovoru znaša prispevek 40 dinarjev na zaposlenega.
Lani so v Elmi - TOZD Elek-tromaterial na Čatežu ustanovili tudi mladinsko organizacijo, fredsednik te organizacije Ernest Ferfolja ima za delo v organizaciji vpisanih 28 članov. Za začetek so pripravili izlet v matično tovarno, da so bolje spoznali osrednji kolektiv, ki jim zagotavlja tako lep razvoj v oddaljenem Čatežu. Njihovi člani so bili vključeni tudi v okviru sindikata v delavske športne igre v občini. Sodelujejo tudi z vojaki iz Mokronoga.
„Predvsem delamo z roko v roki z vaško organizacijo. Tako smo pripravili plesne vaje, za učitelja smo poskrbeli kar med seboj. Skupna akcija je bila priprava igrišča, predvsem pa dostop do njega. Pot smo toliko uredili, da se lahko zapeljemo tja dol kar z avtomobili. * Mladi do teh akcij v kraju pravzaprav niso imeli nobenega pravega razvedrila in rekreacje. Dovzetni so tudi za napotila v družbenopolitičnem delu, zato so predsednike minuli mesec poslali v mladinsko politično šolo v Trebnje.
Ernest Frfolja: „Skupaj vaško mladinsko organizacijo si urejujemo mladinsko sobo, ki nam jo je odstopila tovarna “	'
Mesto napredovalo le v komunali?
Kritične ocene krajevnega političnega aktiva Trebnjega o razmerah v mestu
15. januaija se je sestal politični aktiv mesta v širši sestavi, ki žal ni bila popolna, saj je razen vodij delegacij manjkal tudi sekretar sveta ZK. Oceniti so želeli sedanji trenutek v krajevni samoupravi in izmenjati mnenja o tem, kako uspešneje delati.
V neurejenem sistemu financiranja krajevne skupnosti se je svet KS razen občinske dotacije, ki praviloma prihaja šele konec leta, ko jim več mnogo ne hasne, skušal na-
T1EUNJSEE
HOTKE
sloniti na delovne organizacije. Zavzemali so se za pomoč v višini 1 odst. od bruto osebnih dohodkov. Nekaj časa ni bilo posebnega odziva, kar pa se je nazadnje dokaj zadovoljivo uredilo. Seveda so naleteli na gluha ušesa pri obratih in tozdih, ki imajo sedeže zunaj občine. Lani so s sode'ovanjem občanov asfaltirali 10 ulic. Letos želijo ta asfalt zaščititi z zapornim slojem. V kraju čakajo na rešitev še tudi pločniki V samem mestu namerava krajevna skupnost sodelovati pri obnovi kulturnega doma, če bi do tega prišlo, in dogra-
tu nad sedanjimi proizvodnimi prostori. Računajo, da so lani naredili že za okrog 130 milijonov vrednosti izdelkov. Direktor Maks Kurent meni, da so zadovoljivo popravili tudi osebne dohodke. Še predlani so imeli povprečje 2.296 dinarjev, lani pa 2.648 dinarjev. V tem mesecu nameravajo dohodke povečati še za 7 odst. Predvidena je tudi stimulacija za režijske delavce.
VELIKA LOKA: NOVA ZVEZA
Velika Loka je pridobila novo delavsko avtobusno progo. Avtobus odpelje izpred križišča v Veliki Loki pred 6. uro zjutraj, popoldne pred 14. uro in ob koncu popoldanske izmene. Avtobus povezuje še Šentrupert in Mokronog. Zlasti popoldanska vožnja pride marsikomu prav, če ima opravek v Trebnjem.
Kdor dela, se ne boji ocene
Z K vztraja na oceni dela članov v vseh organizacijah
Že pred 5. sejo CK ZKS je bilo v trebanjski občini med osnovnimi organizacijami ZK čutiti veliko aktivnost. Sekretar komiteja občinske konference ZK Tone Žibert meni, da so se sestale vse osnovne organizacije. Sedaj se sestajajo ponovno.
Kot pomembno novost v delu osnovnih organizacij, pomembno za nadaljnjo organiziranost in idejno enotnost, opaža sekretar Žibert samoiniciativnost, s katero ob pregledovanju zaključkov 5. seje CK ZKS sprejemajo svoje zaključke. „Pozornost posvečajo zlasti angažiranosti komunistov, ocenjujejo, kdo od članov osnovne organizacije je dejaven v posameznih sredinah in kdo ni, kako poteka delo samoupravnih organov in delo družbenopolitičnih organizacij."
Tone Žibert: „Osnovne organizacije posvečajo pozornost temu, kako člani politično delajo v sredini, kjer živijo in delajo.11
Vse to se kaže tudi v delu komiteja občinske konference ZK. Na seji v ponedeljek, 19. januarja, so s posebno pozornostjo obravnavali idejnopolitično usposabljanje članov, med drugim s pomočjo raznih stalnih oblik, kot so občinska politična šola, posvetovanja in predavanja ter osebno izobraževanje vsakega člana. Zavzemajo se za stalno usposabljanje vodstev in aktivi-
stov vseh družbenopolitičnih organizacij, zato tudi podpirajo delovanje kluba ^amoupravljalcev. Ob tem se bodo lotili temeljitih priprav za kadrovanje v politično šolo CK ZKS kot najbolj dodelano obliko študija teorije in prakse marksizma.
Druge tako imenovane dnevne naloge, ki so jih komunisti poudarili v dosedanjih razpravah, je dejansko izvajanje ustavne organiziranosti v krajevnih skupnostih, združenem delu in občinski skupščini. Še večjo pozornost posvečajo sredinam, kjer doslej še ni osnovnih organizacij ZK. V tem hipu so pred ustanovitvijo osnovnih organizacij v trebanjskem tozdu novomeškega Gozdnega gospodarstva in v čateški Elmi. „Gre za načrtno sprejemanje v članstvo ZK, za kar so poklicane vse osnovne organizacije. Komite še posebno zadolžuje komuniste v trebanjski Kmetijski zadrugi za politično delo med kmeti in mladimi kmetijskimi proizvajalci.
Za usposabljanje komunistov v vodstvih osnovnih organizacij ZK in aktiviste v drugih družbenopolitičnih organizacijah pričenjamo jutri 55-urno občinsko politično šolo. Prijavljenih je 46 udeležencev. Med njimi je dosti mladih, ki jih v šolo pošilja vodstvo občinske organizacije Zveze socialistične mladine. Med nalogami, ki jim je komite dal rok za takojšnjo izvedbo, je izpeljava načrta družbene samozaščite in ocena obrambnih priprav v okviru splošnega ljudskega odpora.
ALFRED ŽELEZNIK
Manjka za končni zalet
Čužna vas in Velika Strmica gradita velik vodovod
ditvi šolskega igrišča. Trebnje bi s tem pridobilo prvo igrišče v kraju.
Vrsta stvari je, ki bi morale biti v tako pomembnem središču drugačne. Slišati je bilo na primer pripombe o premajhni dejavnosti društev, da ni bilo že več let nobenega napredka v trgovini in gostinstvu. Opažajo, da delegati niso dobro organizirani, ni bilo primera, ko bi delegati iskati širšega mnenja med občani. Čutijo, da marsikateri kolektiv v krajevni skupnosti stoji ob strani.
V	razpravi je bilo večkrat slišati, kako bi morali kraji v Temeniški dolini delovati med seboj bolj povezano. Tudi dosedanje zbore občanov ocenjujejo kot premalo uspešne. Svetu ZK, ki bo moral narediti temeljitejši pregled nad razmerami v mestu, torej ne bo manjkalo tlela.
A. Z.
Predsednik odbora za gradnjo vodovoda v Čužni vasi Lado Kotnik nima lahkega dela. Pri novomeškem Cestnem podjetju vozi nakladalnik v okolici Krškega, 45 km od doma. Zdoma je cele dni. Ko pa je doma, se posveča gradnji vodovoda.
Razen Cužne vasi naj bi dobila vodo še Velika Strmica. Ko so marca 1974 začeli, je znašal predračun 595 tisočakov. Vsega omrežja je več kot 7 km. „Fizična dela že nekako opravimo, denarje tisto, kar nas mori. Zadnjič sem izračunal, da so vaščani opravili že nad 6.000 delovnih ur. Kopanje je bilo težavno, svet je tod skalnat, zato ni šlo brez zamudnega vrtanja in razstreljevanja. Tri četrt vseh del je za nami. Prispevki občanov znašajo od 6.000 do
12.000	dinarjev, kar za te odročne kraje ni malo. Sedaj je potreben razen drobni material, ki ni poceni. Radi bi zbrali nekaj denarja, da bi spomladi lahko spet nadaljevali dela,“ pripoveduje Lado Kotnik.
K akciji so pritegnili 32 gospodarjev, med drugim večino vikendarjev. Za pomoč so sc obrnili tudi na razne naslove zunaj kraja. Krajevna skupnost Trebelno jim ni mogla pomagati z drugim kot s štampiljko, da so bili oproščeni vsaj prometnega davka. Precejšnje breme je predstavljala nabava električnega kabla, s čimer bodo Čužno vas slednjič oskrbeli s trifaznim tokom, sicer še črpalke ne bodo mogli pognati. Električna napetost je sedaj še izredno slaba, upajo pa, da jim bo Elektro Krško priskrbel nov transformator. Lado upa, da bodo letos okrepili vsaj elektriko, kako pa bo z vodovodom, ne ve. „Če bi dobili od komunalnega sklada
še kaj pomoči, bi imel upanje. Govor je tudi o solidarnostnem skladu krajevnih skupnosti. Vsekakor gre za največjo akcijo v teh krajih. Tudi v sedanji suši je marsikateri gospodar prisiljen voziti vodo po kilometer ali dva daleč.11
PROSTORA ZA 40 DRUŽIN
Sindikalna organizacija IMV
-	tozd Tovarna opreme na Mirni skrbi tudi za rekreacijo zaposlenih. Lani so postavili štiri prikolice v Pakoštanu. Možnosti cenenega letovanja seje posluži-lo le 25 družin, čeprav bi se jih lahko zvrstilo tudi 40. Na te ugodnosti ne gre pozabiti pri letošnjem načrtovanja dopusta.
Za Lada Kotnika pravijo vaščani, da je bil vedno med prvimi pri kopanju jarkov za vodovod. Številnih kilometrov, ki jih je prevozil da je nabavil to ali ono, ne računa. Redke ure, ki jih preživi doma zaradi oddaljenega delovnega mesta, mora dobro obrniti, da postori še to in ono. Na sliki: med pripravo drv.
Vse osnovne šole v brežiški občini stremijo za tem, da bi čimprej vpeljale podaljšano bivanje kot prehodno obliko na poti do celodnevne šole. Pri tem se mnoge zaustavijo pred ovirami kot so pomanjkanje učiteljev, pomanjkanje učnega prostora in pomanjkanje stanovanj za prosvetne delavce. Vse to upočasnjuje pot do cilja; številke pa vendarle kažejo premike.
Tako je bilo lani vključenih v nega bivanja 23 odst. učencev,
oddelke s podaljšanim bivanjem 239 učencev ali 9,1 odst. Ob zaključku šolskega leta seje pokazalo, da le trije med njimi niso izdelali. Letos je v podaljšano bivanje vključenih že 333 učencev ali 12,6 odst. šolarjev v občini. Na Bizeljskem imajo dva taka oddelka (lani enega), v Brežicah so jih pomnožili od pet na devet, v Cerkljah pa od treh na štiri. Če te številke izrazimo v odstotkih, potem je na Bizeljskem v oddelkih podaljša-
v Brežicah 18,4 odst. in v Cerkljah 45,9 odst.
Enoizmenski pouk so imele doslej te-le šole: Brežice s podružnico v Mrzlavi vasi, Cerklje ob Krki s podružnično šolo v Bušeči vasi, podružnična šola Kapele ter posebna šola Brežice. Dopolnilnega pouka je bilo v minulem šolskem letu deležnih 1293 učencev od skupnega števila 2636. Ta pouk je bil namenjen šolaijem, ki so težko sledili rednemu delu. Uspeh ni
V soboto na brežiški tržnici. Od mraza otrple kmetice komaj čakajo, da jim poide zaloga, ki so jo prinesle naprodaj. Ponudba je seveda manjša kot v drugih letnih časih. (Foto: Jožica Teppey)
Novo v Brežicah
POCENI PLAŠČI. - Zimski na-Kupi so mimo, in kdor je do zdaj vzdržal v lanskih čevljih in plašču, si bo raje omislil kaj novega za pomlad. Pocenitev je trenutno še največji magnet za kupce, zato jih trgovci privabljajo z znižanimi cena-mi. Pri Modi v Brežicah imajo kar lepo izbiro poceni plaščev, pa tudi za obutev obetajo pocenitve.
CEZ MOST SAMO PES. Most čez Krko v Krški vasi spet popravljajo. Tokrat niti prazen avtobus ne sme peljati čezenj. Že od prejšnjega tedna dalje vozijo avtobusi za smer Novo mesto samo do Praha, tam pa obrnejo in nadaljujejo vožnjo po avto cesti do krškega odcepa in naprej do Križaja. Potnike, ki so namenjeni v Cerklje, pa čaka onstran mostu drug avtobus.
KRUH IZ NOVEGA MESTA. -£ito Ljubljana - tozd Imperial Krško je s 24. januarjem zaradi rekonstrukcije pekarne odpovedal pe-
ko kruha za Brežice. Potrošniki zaradi tega ne bodo prikrajšani, saj jim že dovažajo kruh iz Novega mesta. Imeli bodo vsaj priložnost poskusiti kakovost novomeškega kruha. Rekonstrukcija pekarne bo trajala verjetno ves februar.
POLNA KINO DVORANA. - V brežiškem kinu so v drugi polovici minulega tedna, v nedeljo in ponedeljek predvajali film Vatroslava Mimice „Seljačka buna“. Ogledale so si ga vse šole, veliko zanimanje zanj pa so pokazali tudi odrasli gledalci iz vse občine. Obisk je bil izredno velik. l ilm o kmečkih uporih je posnelo podjetje Jadran film. Nekaj prizorov so posneli tudi na prostoru pred grajsko kletjo na Bizeljskem.
POČITNICE BREZ SNEGA. Sneg se je tokrat izneveril ljubiteljem smučanja, ki so upali, da bo morda le pobelil smučišča v Pečicah. Zato šole niso mogle organizirati smučarskih tečajev v domači občini
izostal, saj sc doslej še ni zgodilo, da bi ob koncu leta uspešno končalo razred 99,08 odst. učencev.
Z odličnim uspehom jc izdelalo razred 23 odst. otrok, s prav dobrim uspehom 30,5 odst., z dobrim uspehom
34,5	odst. in z zadostnim uspehom le 10 odst.
Lani so tudi vse šole v občini organizirale malo šolo. Otroke so poučevali učitelji in vzgojiteljice v otroških vrtcih. Tam, kjer ni varstvenih ustanov, so imeli učenci male šole po 200 ur vzgojnega dela.
Vleče jih čez mejo
V	velikodolinskem šolskem okolišu že dolgo opažajo velik odliv slovenskih učencev v osnovno šolo onstran republiške meje. Računajo, da kar 40 odst. otrok z Jesenic, iz Obrežja, Bregan-skega sela in Nove vasi raje obiskuje pouk v Bregani, ker je pot krajša. Do šole na Veliki Dolini imajo otroci nekaj manj kot štiri kilometre pešačenja, zato nimajo pravice do prevoza z avtobusom. Domačini pa menijo, da bi v tem primeru morali narediti izjemo.
Zbor komunistov je na široko razpravljal o vzrokih šolanja na Hrvaškem in menil, da zasluži šola na meji Slovenije več pozornosti. Za sedaj imajo na Dolini še dvoizmenski pouk. Zelo je utesnjena kuhinja, saj meri komaj sedem kvadratnih metrov. Rešitev vidijo v prostorih prosvetnega doma, kjer je predvidena tudi adaptacija dvorane za pouk telesne vzgoje in za rekreacijo odraslih občanov. Za preureditev je letos namenjenih komaj 5000 dinarjev, to pa ne bo zadostovalo. Objekt naj bi na predlog obeh krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pomagale sofinancirati tri interesne skupnosti: skupnost za vzgojo in izobraževanje, kulturna in telesnokulturna skupnost.
J. T.
V___________________________J
SPET TEKMOVANJA ZADRUŽNIKOV
Občinski odbor delavcev kmetijstva in živilske industrije v Brežicah jc tudi letos sprejel v svoj program športne igre kme-tijcev, ki jih organizirata Agra-ria in Slovin. Razen tega napovedujejo poleti tekmovanje traktoristov in kmetijskih strojnikov in kviz tekmovanja „Kaj veš o kmetijstvu*4 /.a mlade zadružnike.
Investicijam v gospodarske objekte se pridružujejo obetajoče naložbe v stanovanjsko gradnjo, šolstvo, otroško varstvo, ceste in vodovode
Občina Krško ima pred seboj izredno razgibano investicijsko leto. Vrednost investicij v nove proizvodne zmogljivosti in šiijenje obstoječih gospodarskih objektov se bo povzpela nad milijardo dinarjev, naložbe v družbeni standard pa bodo dosegle vrednost 34,4 milijona dinaijev.
Do jeseni bo končana nova tovarna magnefitne celuloze, s katero bo kolektiv povečal proizvodnjo za 100 tisoč ton. Na Senovem bodo letos začeli graditi kartonažno tovarno. Zanjo je predvidenih nekaj nad 27 milijonov dinarjev. Dokončana bo plinska elektrarna v Bresta--nici in nadaljevalo se bo delo na gradbišču jedrske elektrarne.
Specializirano podjetje za industrijsko opremo SOP se propravljenih 98,5 milijona. Kolektiv Kovinarske je namenil za rekonstrukcijo 15 milijonov, Sigmat Brestanica paj>,3 milijona dinarjev za pripravljenih
98,5	milijonov, Sigmat Bresta-
Med se ne cedi več
„Ali smo dovolj storili, da bi se stanje v čebelarstvu popravilo? “ so se vprašali krški čebelaiji na občnem zboru 18. januarja. Ugotovili so, da ne, saj sploh ne spregovorijo javno, ne nastopajo enotno in v časopisju, v radijskem in televizijskem sporedu pa je o čebelarstvu izrečenih ali zapisanih tako malo besed. Želijo si več razprav o potrebah čebelarstva v kmetijskih organizacijah in na raznih zborih, kjer sprejemajo družbene plane, med katerimi je tudi „zeleni načrt
Člani čebelarske družine iz Krškega niso zadovoljni z odnosom trgovine in predelave do njihovega dela, saj jim za njihov trud zelo slabo plačujejo. Tudi pomoč čebelarjem v lanski slabi letini bi bila lahko učinkovitejša.
Spoznali so, da bi veliko perečih vprašanj lahko reševali v okviru občine in regije. Sodelovanje z Agrokombinatom bi bilo plodnejše, če bi prišli pred samoupravne organe s konkretnimi predlogi, zlasti kar zadeva zaščito čebel v času škropljenja in oranja. Skupaj bi laže propagirali sejanje medovite ajde na praznih njivah, pri gozdnem gospodarstvu pa bi se morali zavzeti za zaščito kostanja in akacije, ki dajeta glavno pašo čebelam v teh krajih.
Zaradi vsega tega so na občnem zboru predlagali povezavo Čebelarskih družin s krajevnimi skupnostmi, družine pa naj bi ustanovile v občini še svoje društvo. Močno čebelarsko organizacijo želijo krški, čebelarji tudi v republiki. Čebelarsko podjetje Medeks naj bi približalo svojo odkupno mrežo vsem čebelarjem in tesneje sodelovalo z Zvezo čebelarskih društev Slovenije. Na zboru so zahtevali tudi dobro in cenejše čebelarsko glasilo.
J. T.
nica pa 6,3 milijona dinarjev za proizvodne prostore v Velikem Podlogu, kjer bodo izdelovali plastične elemente za gradbeništvo. Metalna Senovo je namenila za rekonstrukcijo proizvodnih obratov, za postavitev skladišča in nakup opreme 12 milijonov, IGM Sava pa za modernizacijo proizvodnje in nove stroje 1_0 milijonov.
Žito - tozd Imperial Krško napoveduje za letos povečanje pekarne. Zdaj spečejo v njej
5.000	kg kruha, po razširitvi obrata pa bo dnevna peka kruha dosegla 10.000 kg. Labod -tozd Libna bo vložil v povečanje proizvodnje 16 milijonov, Transport Krško za nove delavnice 12 milijonov. Splošno mizarstvo pa 7,6 milijona za preselitev obratov v Brestanici in Krškem na novo lokacijo. SGP Pionir - tozd Togrel na Drnovem je namenil za nadaljevanje proizvodne hale 7 milijonov, večje investicije pa napovedujejo še za razširitev obrata Iskre v Kostanjevici in za gradnjo servisnih delavnic pri Agrokombinatu v Krškem.
Občani komaj čakajo ria uresničenje obetajočih naložb'v družbeni standard. Med njimi je dokončanje nadvoza v Krškem in osnovne šole v Leskovcu, gradnja vrtca na levem bregu Save, modernizacija 26 km lokalnih cest in položitev 22 km vodovodnega omrežja. Veliko obeta tudi stanovanjska izgradnja, saj bi po vseh predvidevanjih morali letos pridobiti 60 jvanj v družbenem sektorju i00 zasebnih stanovanjskih
his.
J. T.
KOLIKO DELAVCEV PRI OBRTNIKIH?
Več kot pet in največ s^-dem delavcev smejo po novem letu zaposliti zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s popravili, vzdrževalnimi deli, z izdelovanjem po naročilu,', oz. tisti, ki so za ta dela pp-godbeno vezani na organi* zacije združenega dela. V krški občini velja to za ključavničarstvo, elektroinšta-lterstvo zidarstvo in fasa-derstvo, pleskarstvo in sobno slikarstvo, za avtomehanično, cementUnarsko in parketarsko stroko.	i
Mika Špiljak v Kostanjevici, kjer si je minuli četrtek ogledal Formo vivo, vinogradniško zbirko kmetijskega muzeja Slovenije in galerijo, skozi katero ga je vodil akademik Božidar Jakac. (Foto: Jožica Teppey)
Krške novice
MANJ BOLNIŠKIH IZOSTANKOV
Industrija gradbenega materiala Sava Krško je z nagrajevanjem stalnosti pri delu uspela zmanjšati izostanke zaradi bolezni na minimum. To je lep prispevek kolektiva k stabilizaciji. V delovni organizaciji prav zaradi tega ugovarjajo sindikalni listi za 1976. leto, ker ta predvideva izplačevanje dodatka za fluktuacijo samo za podjetja, iz katerih delavci bežijo, dodatka na stalnost pa ne pozna več.
KDAJ KULTURNI DOM?
V	krški občini nameravajo letos začeti s pripravami na graditev vsaj enega kulturnega doma, razen tega pa se bodo lotili priprav na graditev prostorov za potrebe občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Mišljene so predvsem sejne dvorane, saj se morajo zdaj zbori občinske skupščine sestajati v različnih poslopjih.
SE ..DODATEK" - Krška podružnica ,,Ljubljanske banke" je pripravila svojim stanovanjskim varčevalcem še eno ugodnost. Tri milijone dinarjev so zagotovili na dodatna posojila, s katerimi naj bi zagotovili dokončanje že pričete gradnje novih ali razširitve starih hiš. Največje posojilo bo 5 starih milijonov, prednost pa bodo imeli tisti varčevalci, ki bodo izpraznili družbeno stanovanje, in seveda taki z manjšimi osebnimi prejemki.
„OBVESCEVALEČ" - Ta teden je občinska konferenca ZSMS končno izdala že nekaj časa napovedovano prvo številko glasila, ki so ga imenovali ..Obveščevalec". V njej je pregled pomembnejših dogodkov po zadnjem zasedanju članov konference, nekaj vesti o dejavnosti osnovnih organizacij, športna priloga ter pregled nekaterih najpomembnejših prihodnjih akcij.
ŽE OCENA - Komite OK ZKS je v začetku tedna razpravljal med drugim tudi o oceni pravkar minulih
volilnih konferenc OO ZK, ki jo je izdelala komisija za orgar iranost in razvoj. Vse konference . spremljali tudi člani komiteja, z-to so mnenju komisije lahko dodali tudi svoje sodbe.
KOLIKŠEN BO DOHODEK? 153.400 ton izdelkov, ki naj bi jih to leto namenili prodaji,' bi prineslo krški tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj" skoraj 987 milijonov dinarjev. Pri tem naj bi s celulozo zasluzili tretjino te vsote, drugi dve pa bo dala prodaja papirjev.
Se NAPREJ USPEŠNO - 3,3 milijona odkupljenih litrov mleka, 148 ton črnega ribeza in 700 oddanih pitancev to so nekatere številke, s katerimi se lahko v minulem letu ponaša TOZD za kooperacijo krškega ..Agrokombinata". Temu naj dodamo še podatek, da so v zasebni lasti obnovili že 460 ha vinogradov, ribeza je 68 ha in jagod 3, precej zaslužka pa so prinesle kmetovalcem še kumarice, ki so jih odkupili 260 ton.
Takole raste brežiški zdravstveni dom nasproti bolnišnice. Delo se vso zimo ni zaustavilo. (Fo Jožica Teppey)
V šolah marsikaj drugače
Lani je v brežiški občini uspešno končalo razred 99,08 odst. učencev
Prav nič odlagati za jutri
BREŽIŠKE VESTI
.attmua
Sejemska tradicija še živi, kljub vse večjim sistematičnim odkupom v hlevih samih rejcev. Na zadnjem mokronoškem sejmu v soboto, 17. januaija, je bilo precej manj živali kot pa morebitnih kupcev ali samo oglednikov. Posebno malo je bilo prašičev. (Foto: Železnik)
TREBANJSKE NOVICE
Letos v jeseni bodo na Bučki proslavili 3S. obletnico prvega partizanskega napada na Dolenjskem. Minuli teden so se na Bučki sestali na pobudo krajevne skupnosti predstavniki sevniške in novomeške občinske skupščine ter KS Škocjan. Želja vseh je, da bi bila ob tej priliki bučenska krajevna skupnost povezana s svetom z asfaltom. Na sliki: predsednik KS Bučka Jože Kovačič (na desni stoji) otvarja sestanek. (Foto: Železnik)
Sevniški paberki
VESELI PREDAVANJA - Že vrsto let na Bučki ni bilo kakšnega kmetijskega predavanja. Predzadnjo sredo je sevniški Kmetijski kombinat pripravil predavanje o gnojenju. Priliko so izkoristili tudi za pogovor o razvoju kmetijstva v kraju. Kombinat priporoča kmetovalcem tega kraja kot dopolnilno dejavnost gojenje orehov. Kmetje opozarjajo na možnost melioracij okrog Strita, kjer bi morala zemljiška skupnost najprej spraviti skupaj številne lastnike.
NE DOČAKAJO - Na Telčah bi zimo brez snega vaščani prav radi izkoristili za razna dela, potrebna pri gradnji telefona. Predvsem gre za kopanje jam za drogove in podobno. Zal nimajo sreče z delavci PTT, ki bi jim že morali pokazati, kod naj bi tekla trasa telefonske napeljave.
VEC REDA Na zadnji seji občinske skupščine pred novim letom so delegati kot osnutek sprejeli nov odlok o odlaganju smeti in odpadkov na območju občine. Nadaljnja poteza bo tudi na krajevnih skup-
nostih, ki naj bi določile smetišča, kamor naj bi občani odlagali odpadke v krajih, kjer ni organiziranega odvoza.
PRETANKA ODEJA - Vse je kazalo, da bo za začetek šolskih počitnic dovolj snega za smuko vsaj na Lisci. Predstavniki planinskega društva Lisca so v nedeljo ugotovili, da komaj 12-centimctrska odeja ni kaj prida za smuko. Smučarsko šolo so zato prisiljeni izvesti v poznejšem času, seveda če bo takrat na voljo kaj več snega. S šolami se dogovarjajo za izvedbo športnega dne ob taki priliki
HLAPON SPET ZAŽIGA - Minuli četrtek so imeli boštanjski in sevniški gasilci spet precej dela, da so pogasili gozdni požar blizu Koba-lovega mostu v dolini Mirne. Ogenj je nedvomno zanetila parna lokomotiva, ki je peljala predtem po dolini. Ob progi je namreč eorela trava tudi na več drugih mestih. Lani so imeli gasilci mirnejše urice, ker je železnica vpeljala dieselske lokomotive. Gasilci opažajo, da železnica ne čisti več varnostnih pasov.
SEVNIŠKI VESTNIK
VITOVEC: PREMALO ROK
Gradbeni odbor vodovoda Vitovec, ki si prizadeva zagotoviti zdravo pitno vodo za številne revne kraje v hribih nad Bo-štanjem, je v minulem letu nakupil večino materiala. S strojem so izkopali tudi okrog 5 km jarkov za cevovod. Ostaja še 3 km trase po izredno težavnem zemljišču. Razočarani so bili tudi nad obljubami občinske mladinske organizacije, ki naj bi poslala delovno brigado. Domačini so pripravili hrano, brigade pa od nikoder. Pravijo, da vreme ne more služiti za izgovor, saj so sami delali na določeni dan.
PROGE IZLETNIKU
Izletnik bo v najkrajšem času v mestu zgradil tudi avtobusno postajo. V občinsko središče naj bi poslej vodilo kar 13 avtobusnih prog, marsikatera krajevna skupnost pa želi še nove proge.
SE DELA S PRAVILI Lani morala vsa društva uskladiti sve pravila z določili novega zakona društvih. Pri tem je bilo uspešnih okrog 10 društev, kar okrog 60 | jih mora še določneje poskrbeti svoje temeljne listine!
5 (1384) - 29. januarja 1976
Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK
nnv niTOizi ttct
Pri trebanjski kmetijski zadrugi ima pospeševalec inž. Alojz Zupančič rezultate o oceni hranilne vrednosti osmih silažnih vzorcev, kolikor so jih dali v preiskavo kmetje.
Inž. Zupančič je na splošno zadovoljen s hranilno vrednostjo in lastnostmi pregledanih silaž. Kmetje v glavnem silirajo v stolpnih silosih, nekaj je tudi kori tastih. Pri zadrugi ugotavljajo, da so kmetje dobro poučeni o načinu siliranja koruze. Vse bolj se širi prepričanje, da se da iz silažne koruze pridobiti največ hranilnih snovi. Vzorci sena sami po sebi opozarjajo na vrsto pomanjkljivosti. Nekaj je k te-
Več zadovoljstva?
Čeprav je Franc Koželj iz Knežje vasi lani oktobra dopolnil že 87. leto, še rad postori to in ono okrog hiše. Srečali smo ga, kako je napravljal kolje.
Ubadal se je s smrekovimi vejami, ki dajo sicer dosti dela, ko pa so enkrat olupljene, je to kolje, da je kaj. Sicer pa je že od mladih nog navajen na malo. Rodil se je v Podšumberku, v mladosti je zahajal k mizarjem, zato mu teh spretnosti še danes ne manjka. „V Knežji vasi smo po malem dokupovali nekaj njiv, da smo se pošteno preživljali,“ pripoveduje o svojem življenju. Z bridkostjo se spominja leta 1921, ko je pogorel. „Rav-no nov kozolec smo naredili, pa je šlo vse, še orodje mi je vzel ogenj. Nisem imel gozda, da bi prišel do potrebnega lesa za obnovo, vendar smo se s pomočjo vaščanov le izvlekli," se spominja tistih težkih časov, napredek. „Ljudje tako gradijo, da je kaj. Škoda, da mladi toliko odhajajo za drugim zaslužkom, stari namreč sami težko delajo na zemlji. Res je velika razlika med tistim, kar je bilo nekdaj, in tem, kar je danes. Redko je bil nekoč na mizi bel kruh. Vendar človek dostikrat opazi, da ljudje vseeno niso bolj zadovoljni," razmišlja Koželjev ata, ki vedno skrbi, da so pri hiši dobre grablje, košare, po-klada prašičem in pazi na dom, kot pravi sam.
A. Ž.
mu pripomoglo lansko deževje, pa tudi slaba založenost tal s fosforjem. V sezoni 1973-1974 je bila uporaba umetnih gnojil večja kot sedaj. Kmetje so trosili že po 170 kg gnojil na hektar. Če se letos gnojila spet ne bodo podražila, bodo kmetje vsekakor bolj upoštevali številna navodila strokovnjakov, da se varčevanje pri gnojilih ne izplača. Kmetje so za travnike v preteklosti dostikrat raje posegali po nitromonkalu, ker je učinek hitreje viden. Miselnost se počasi spreminja. Zlasti po nitro-foskalu bi morali po mnenju inž. Zupančiča bolj seči.
Pri preiskanih vzorcih koruze silaže so ugotovili 13 gramov prebavljivih beljakovin na kilo-
gram silaže in 160 gramov škrobne vrednosti. Vzorci travne silaže so navrgli 31 gramov beljakovin in 120 gramov škrobne vrednosti.
Pospeševalna služba spremlja krmljenje na petih kmetijah. Namen tega je ugotoviti, ali domača krma zadostuje ali pa bi bilo treba dodajati razne snovi. Ti rezultati bodo na razpolago aprila. Tudi o dosedanjih ugotovi tvali so se tehtneje pogovorili na predavanjih za kmetovalce.	.
A. Ž.
SINDIKAT IZOBRA2UJE NA TREH KRAJIH
Občinski sindikalni svet pripravlja prek Centra za izobraževanje in kulturo seminarje za sindikalne aktiviste. Seminarji so namenjeni nadrobnemu seznanjanju z nalogami organizacije, obdelali naj bi tudi gospodarjenje v združenem delu, vlogo članov v družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu. Pripravili bodo skupno 20 ur predavanj na Mirni, v Mokronogu in Trebnjem.
Takole razstavijo na asfalt izven trgovine odpadno embalažo na ljubo vetru in mimoidočim. Za takole „snago“ med bloki je minuli teden poskrbela Dolenjkina trgovina v Ulici Gubčeve brigade 8.
VSAKA PODPORA DOBRODOŠLA
Pred nedavnim je vodovodnemu odboru v Čužni vasi priskočil na pomoč tudi občinski odbor Rdečega križa z 2.500 dinarji. Občinski komunalni sklad je doslej pomagal enkrat s 40.000 in drugič z 10.000 dinarji, kmetijska zadruga Trebnje s 4.500 dinarji, kmetijsko gospodarski odbor Mokronog s 1.300 dinarji in novomeško Cestno podjetje s 1.000 dinarji.
Iz kraja v kraj
ZDELAN ASFALT — Ni samo stari mirenski most tisto, kar vzbuja negodovanje Mirenčanov. Tudi asfaltni sloj skpzi kraj je že hudo zdelan. Vse kaže, da utegne spomladansko kipenje še posebno slabo prestati. Skozi kraj je že precej ostrili lukenj, ne manjka jih tudi proti Trebnjemu.
KOT DA JIH NI - Trebanjski krajevni skupnosti lani ni uspelo zbrati prispevkov, s katerimi so nameravali asfaltirati cesto in parkirišča pri pokopališču. Računali so na 200 dinarjev od gospodinjstva. Namesto pričakovanih 600 so razumevanje pokazali lc 104, zato je akcija padla v vodo.
PASI' ZA PEŠCE - Na vogalu Ulice heroja Slaka ob asfaltiranju ni bila položena rešetka v cestišče. Namesto te imajo desko. Ker pa je na vsakem kraju krajša, kot je odprtina, je vse skupaj past za gležnje pešcev.
LAR1ARIJA KMALU NA SVETLEM - Glasilo mokronoških larfarjev naj bi letos izšlo že 1. februarja, tako da ga bo lahko do samega karnevala vsakdo prejel, se nasmejal in morda tudi jezil, če se bodo na njegov račun smejali drugi. Časopis naj bi kot po navadi segel po novice tudi v druge kraje.
SUH VODOVOD - Vaščanom Gornjih Jesenic njihov vodovod kaj malo služi. V januarski suši si niso mogli kaj prida pomagati, saj je v ceveh večinoma zrak namesto vode. V Dolnjih Jesenicah ves čas dobro shajajo s svojo vodo.
IGRA ZA OTROKE Predzadnji petek je gostovalo v Trebnjem ljubljansko Mladinsko gledališče. Ob podpori kulturne skupnosti in trebanjske osnovne šole so uprizorili dvoje predstav. Gostovali so s Ptički brez gnezda
Osnutek usmerjenega izobraževanja v občini pred javno razpravo — Odločitev o
prednostih
V sevniški občini se skrbno pripravljajo na reformo šolskega sistema. Minuli teden so osnutek programa razvoja usmerjenega izobraževanja obravnavali občinski izvršni svet in delegati občinske izobraževalne skupnosti. Prevladalo je prepričanje, da se je treba tudi v izobraževanju učinkovito organizirati, sicer bodo drugod sjiet prehitevali in odvzemali šolajočo se mladino. Pripravljeni osnutek je usklajen v posavskih okvirih, kar je tudi sad dela skupne komisije.
Glede števila mladine, ki po osnovni šoli nadaljuje šolanje, je sev-niška občina v ^primerjavi z ostalima posavskima občinama na repu. Koncept dolgoročnega razvoja Posavja nalaga izobraževanju velike naloge: nad 9.000 občanom je treba omogočiti srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Usmerjeno izobraževanje bo nesporno deležno tudi pomoči družbe.
Čeprav gre za povsem novo vsebino, si bodoče usmerjeno izobraže-vknje najlaže predstavljamo v prvi fazi kot nekakšno enotno dveletno srednjo šolo po osnovni šoli. S tem bi po eni strani nadaljnje šolanje približali domu šolarjev. Le-ti bi se morali poslej odločati za svoj poklic vsaj eno leto kasneje kot sedaj, ko se morajo neposredno po osnovni šoli. Izobraževanje bi bilo predvsem približano delu, odpadla bo sedanja pregrada, ki jo predstavlja npr. šolanje na gimnaziji ali tehnični šoli. Po npvem nai bi imeli učenci možnost, da se lahko neposredno vključijo v delo po zaključku katerekoli stopnje izobraževanja.
—
TOZD ZA KOOPERACIJO:
30 PREDAVANJ
TOZD za kooperacijo pri sčv-niškem Kmetijskem kombinatu prireja po krajevnih skupnostih predavanja za kmetovalce. Računajo, da bodo v tej sezoni priredili 30 predavanj o gnojenju, zaščiti rastlin, pridelovanju krme in varstvu živine. Danes bo predavanje na Bučki. V ponedeljek bodo govorili o pridelovanju krme in krmljenju živine: v Tržišču ob 7,15, Šentjanžu ob 7.30 in Zabukovju ob 8,30. V sredo, 4. februarja, bo predavanje o zaščiti rastlin na Bučki, v četrtek pa na Studencu.
Pri tehtanju možnosti za to izobraževanje imajo v Sevnici pogoje predvsem za prvo fazo usmerjenega izobraževanja (9. in 10. leto). Odpira se tudi možnost za drugo fazo v tekstilni oblačilni šoli. Največja ovira je prostorska stiska. Sestavljalci gradiva razmišljajo o prvi fazi usmerjenega izobraževanja (deveto leto) tudi v Mirenski dolini. Seveda bi . morale šole tam ustrezno sodelovati. Začetne težave bi v mnogočem prebredli, če bi reorganizirali šolsko mrežo v občini. Izvršni svet se za-
RAZLIKA ZA OPREMO IN IZBOLJŠAVE
Skupščina zdravstvene skupnosti je predlagala združenemu delu, da razliko, ki je nastala zaradi znižanja stopnje, združijo za razne naložbe v zdravstvenih domovih. V sevniški občini gre za okrog 820 tisočakov, ki bi še kako prav prišli zdravstvenemu domu v Sevnici in Krmelju. Za sevniški zdravstveni dom bi bilo nujno kupiti še nekaj opreme, v_ Krmelju bi potrebovali sanitetni’ avto, medicinsko opremo za reševalce, aparat za rentgensko slikanje zob, ravno tako bi bilo treba preurediti prostore.
KONČNO IGRIŠČE ZA SEVNIŠKO ŠOLO
Skupščina izobraževalne skupnosti je sprejela predlog izvršnega odbora, da bi šel izkupiček od prodanih avtobusov za gradnjo šolskega igrišča pri sevniški osnovni šoli. Denar od prodanih avtobusov - gre za 1,14 milijona dinarjev - je plod skrbnega gospodarjenja izobraževalne skupnosti, vendar bi bil še daleč premalo za vse potrebe šol v občini. Le-tc so namreč na natečaj za ta denar prijavile kar za 2,57 milijona dinarjev zahtevkov! Sevniška šola, ki vsa leta od dograditve ne premore igrišča, bo morala ta denar vračati po desetinah tako, da se bo sčasoma spet nabral denar za posege drugod.
vzema za povsem določne predloge, predvsem glede prednosti nalog. V tem trenutku bi bilo najbolj nujno združiti kadre, da bi oblačilna šola dobila verifikacijo.
A. ŽELEZNIK
Kadrovske vrzeli
Minuli teden je republiška skupščina obravnavala uresničevanje kadrovske politike. Ta vprašanja so pregledali tudi na razširjeni seji komisije za volitve in imenovanja pri občinski skupščini v Sevnici v sodelovanju s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL in komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini v ponedeljek, 19. januarja.
Po sprejemu družbenega dogovora o kadrovski politiki v sevniški občini prednjačijo pred vrsto občin v republiki, kot ocenjujejo samo ravnanje po njem, ni nepravilnosti pri merilih za kadrovanje na vodilna in vodstvena delovna mesta, ravno tako se vsi podpisniki dosledno ravnajo po določilih ob ponovni izvolitvi vodilnih in strokovnih kadrov. Na bistven priliv strokovnjakov od drugod ne morejo računati, odhajanja v druge kraje je precej, vendar te selitve še ne ocenjujejo kot kritične. Nov način štipendiranja omogoča študij vsakomur. V občini je 368 štipendistov. Dostikrat delovne organizacije vseeno ne morejo najti želenih strok; v razpravi je bil omenjen primer, da med vsemi štipendisti ni niti enega študenta višje šole za socialne delavce.
Med pomanjkljivostmi omenjajo to, da največje delovne organizacije še sedaj ne premorejo sistemizacije delovnih mest. Do tega so se, zanimivo, lahko dokopali v manjših kolektivih kmalu po uveljavitvi družbenega dogovora. Pri izobraževanju zaposlenih opažajo, da se delavci lahko v vrsti kolektivov ob delu izredno izobražujejo celo pod ugodnejšimi pogoji, kot to predvideva družbeni dogovor. Pri pravljeni programi razvoja šolstva in varstva šolske mladine z vso pozornostjo obravnavajo vse novosti s tega področja.
Solniki za prelom s starim
Zadovoljive ugotovitve hranilne vrednosti silažne krme — Aprila ocena reje
V jasli ne pokladajo »prazne” krme
Franc Koželj iz Knežje vasi kljub dopolnjenim 87. letom še prizadevno skrbi za kolje in vrsto drobnih stvari pri hiši.
€mmm0////g/&/   _ //
metliški
GRADAC:
MESTO
PRESENEČENJ
Letošnji pust bo šele 2. marca, vendar se v Gradcu že čuti predpustna mrzlica. Predvsem pri članih „Dru-štva gradaških mačkov“, ki tudi letos pripravljajo v svojem sprevodu vrsto presenečenj. Lani je Belokranjce obiskal sam Kissinger, letos pa bodo mački bolj korajžni, tako da bo mesto ob Lahinji za vse, ki ga bodo v času sprevoda obiskali, „mesto presenečenj" Zaenkrat so organizatorji obelodanili en sam podatek: „Maček“ s spremstvom se bo radovednežem predstavil 29. februarja okoli 14. ure.
Podobno se je zgodilo pri neuresničenih točkah iz programa gradnje vodovodov in kanalizacije pa z ostalimi deli. Največ vroče krvi je zaradi prahu in jam, ki se še vedno drže ceste Semič-Štrekljevec, zaradi vodovoda v Tušev dol in ceste proti Stražnjemu vrhu pa mosta v Dobličah in ceste skozi Griblje. Razumeti je občane teh krajev, če so nejevoljni, kajti čakanja se enkrat vsak naveliča, ne kaže pa pri tem izgubljati živcev. Samo vpiti na sestankih: „Zahtevamo, kar je zapisano!" je zelo enostavno, upoštevati je treba podražitve in pa, da je še leto dni časa do izteka programa.
R. B.
PREDPISI NE DAJO
Do februarja traja mrtva sezona na kmetih, zato bi bil zdaj najlepši čas za razna javna dela in prostovoljne akcije. Marsikje občanom to uspe, marsikje ne. Nenavaden primer je Tušev dol, kjer bi lahko dobili vodo, ampak so ovire. Odcep za vas v dolžini 2 km je prehud zalogaj, da bi ga s prostovoljnim delom spravilo skupaj nekaj hiš, pač pa so ljudje pripravljeni poskrbeti za 300 m trase. Material za vodovod je tudi že nabavljen in leži na OKP, del pa ne morejo začeti, ker zahteva novi zakon vnaprej zagotovljena sredstva, kar pa za taka dela, ki se opravljajo s samoprispevkom, ni možno. Tako čakajo, da se bo nateklo dovolj denarja od samoprispevkov. Medtem pa bo zrasla pšenica in koruza, potem bodo pa rili po njivah.
O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
V četrtek, 22. januarja, je v Črnomlju zasedala občinska konferenca SZDL. Konferenca je bila problemska, saj je obravnavala le družbeno samozaščito. Vabili so tudi vse
§redstavnike organov, ki imajo v ob-ini opraviti s SLO in tovrstno dejavnostjo.
Težave TTKS
DOLENJSKI UST
Št. 5 (1384) ★*
junuaij«
Na take skoke ni nihče računal
Občani so ponekod razočarani nad programom javnih del, ampak ni še vseh upov konec
—	Za največ neuresničenih gradenj so krive hude podražitve
Krepiti občanovo varnostno zavest
I
šoli L 'Se oi
.Naš !*no tem s teiv, , <
*°inu
Vlar
Občane seznaniti z varnostnimi razmerami — 10 mora pripraviti osnutek družbeni dogovora o družbeni samozaščiti — Pogosteje sodelovati z zdomci
Metliška občinska konferenca SZDL je pripravila minuli četrtek problemsko konferenco o družbeni samozaščiti, udeležili pa so se je člani forumov in organov vseh družbenopolitičnih organizacij, predstavniki delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, splošnega ljudskega odpora in drugi. Zbranim sta o uresničevanju družbene samozaščite govorila Julij Planinc, član koordinacijskega odbora pri RK SZDL, in načelnik novomeške UJV Niko Bricelj.
Govornika sta navzoče seznanila s podatki o emigrantskih organizacijah, diverzantskih skupinah, številnih sovražno nastrojenih časopisih,
RTV in radijskih oddajah, o notranjem sovražniku ipd. in opozorila na agente, ki imajo še vedno lahek dostop do naših gospodarskih skrivnosti in objektov. Poudarila sta, da je samozaščita stvar vseh občanov, ne samo poklicnih organov, in da je
prvi cilj družbene samozaščite krepitev občanove varnostne vesti.
Razprava, ki je sledila uvodnima razlagama, je dokazala, da se občani zavedajo svoje naloge pri uresničevanju samozaščite, veliko dela pa seveda čaka komuniste. V občini je večina organizacij ZK predelala sklepe 13. seje predsedstva CK ZKJ, vendar bo potrebno posihmal sklepe tudi uresničevati in v programe osnovnih organizacij vnašati naloge s področja družbene samozaščite. Občani so omenili tudi vlogo samoupravne delavske kontrole, ki po-nekje še vedno ni zaživela.
Ob koncu dobro zastavljene in zanimive konference, ki sta jo z
diploma za
KOLEKCIJO SPALNIH SRAJC
23. januarja so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli letošnji sejem mode, na katerem je razstavljala tudi metliška Beti in dobila za kolekcijo spalnih srajc in pižam iz 100-odstotnega bombaža diplomo Ljubljanski zmaj. Priznanje je metliškim tekstilcem podelila ljubljanska mestna skupščina za ocenjevanje izdelkov tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije pri Gospodarskem razstavišču.
Pri metliškem mladinskem klubu bo poslej delala folklorna skupina — Vabijo vse, ki radi plešejo
Odkar je metliška Zveza socialistične mladine Slovenije dobila novo vodstvo, se je v dobrih dveh mesecih mladinski organizaciji marsikaj spremenilo. Od pogovorov in načrtov mladi prehajajo k delu. Tako se je pred kratkim sestal izvršni odbor metliškega mladinskega kluba in sestavil podroben delovni program za prihodnja dva meseca.
Na sestanku so bili tudi člani folklorne skupine, ki so sc do sedaj lahko izkazali le z voljo za ohranjevanje starih belokranjskih plesov. Člani so večkrat prosili za prostor, kjer bi se lahko zbirali in vadili, vendar nikoli niso uspeli. Zavoljo tega so se na srečanju mladih plesalcev m članov mladinskega kluba dogovorili, da bo folklorna skupina odsihmal vadila v prostorih mladinskega kluba, ki ga dobro vodi Janez Žele. Da bi bilo sodelovanje kar najboljše, so sklenili, da bodo „plesalci' odslej sekcija pri klubu. Z delom so že pričeli, žal pa je skupina brez potrebnih belokranjskih noš. Vodstvo sekcije zato prosi vse nekdanje člane, da sposojene noše čimprej vrnejo in tako omogočijo nemoteno vadbo
njihovim mlajšim tovarišem. ,,Folkloristi" bodo poskrbeli, da se bo metliškemu plesnemu ansamblu pri ključilo kar največ mladink in mladincev, ustanovili pa bodo tudi tam-buraško skupino, ki bo mlade plesalce spremljala na treningih in nastopih.
Ob koncu sestanka so se člani folklorne skupine dogovorili, da bodo vodstvo skupine še naprej zaupali Janku Bračiki.
mnogimi primeri popestrila o sta, so udeleženci sprejeli e sklepov. Z njimi obvezujejo J občane, predvsem pa družbenor tične	organizacije,	samoup*
interesne skupnosti, odbore 1 misije za družbeno samoM SLO itd., da so poslej na P? , organiziranja in uresničevanja “J bene samozaščite delavnejši- M*, renca je dala organizacijam nalog in opozorila na nepravi^ pri organiziranju SLO in dr^ samozaščite v nekaterih dele organizacijah in krajevnih skur stih.
V centru mesta so pred dnevi odprli novo gradbišče, na katerem naj bi zraslo poslopje za kemično čistilnico. V prostore, kjer je metliška čistilnica sedaj, se bo vselila pred kratkim zaprta prodajalna „Kokre“. Na sliki: pogled na novo mediško gradbišče.
Brez noš, a že vadijo
Kovačija
„Seveda mi je težko. J zapel v prijetni belokr^L ni gradaški kova J
h* £»1
kladivo za moje roke iz t,{, Pi kai 0
S n
Strugar, „ko opažaffl»J^| i
va v dan težje. Pa kaj
bilo! Dvainšestdeseto
ko*
VtaJ.et
X1'
sem si naložil, pesem -,, škega nakovala pa PoSl ]{| skoraj nepretrgoma ob ^ Upokojen sem, pa morem brez konj, brez d ■ nih popravil. Toda tudi hotel delavnico enktf vselej zakleniti, mi ne uspelo. Nemalokrat % zgodilo, da so me tudi iz tople postelje p° nili v kovačijo. In tako «-jem“ po dve, tri ure dan . .
Pri svoji pripovedi }® upokojeni kovač nek°. žalosten. Zavoljo tega> bo takrat, ko bo doko^ izpregel, kot pravi satf> ( vačijo vzel hudič. navdušena za kovaški P° Avtomobili, elektrika podobno, to da jih vabfiOs ^ vi stari mojster. Nekaj <* « I • letij nazaj je bilo drug! j Strugarjev oče ve pov® da je „napolnil“ z »jjj’ vozovi vse okoliške da še sedaj vozijo, tako ro jih je napravil.
„Škoda,“ je nadalje* pripoved upokojeni ► j „ker nimam naslednikovi enega je v tem koncuij J nekaj dela. Če ne p°“ i konj, popravljam k%i orodje in podobno. K-0 J prenehal, bodo ški vrsto preglavic, up1-da bom le dobil slednika ...“
Sprehod po Metlik’
i
O UREJEVANJU VRTOV
Metliško Hortikulturno društvo je minuli četrtek pripravilo mikavno
?redavanje o urejevanju vrtov. Ob 7. uri se je v dvorani metliške občinske skupščine zbralo kar precej gospodinj, ki jim je ing. Jože Strgar s pomočjo diapozitivov prikazal vse prednosti in lepote dobro in sodobno urejenih vrtov.
O DELAVNOSTI RIBNIŠKE DRUŽINE JE BILO PISANO, vendar priložnostne ribiče zanima, če se bodo lahko kupile dovolilnice za ribolov v recepciji Hotela Bela krajina. Takšna je bila navada v preteklosti in prav bi bilo, če bi bilo tako tudi'v prihodnje. V hotelu so nam povedali, da izletniki že vprašujejo po dovolilnicah, zato bo treba zadevo čimprej rešiti.
O DELU TURISTIČNEGA DRUŠTVA je zadnje čase bolj malo slišati. Društvo sicer obstaja, se pa premalo vključuje v delo in življenje v občini. Prav in lepo bi bilo, ako bi se s porajajočo turistično sezono prebudilo tudi turistično društvo.
KADROVSKA KOMISIJA PRI KOMITEJU Občinske konference
ZKS je raz;
problemih kadrovske Pou.‘'(jjtir. čini, o evidentiranju kandi vodilne funkcije ter o ka® politično šolo.
V BETI SO SE KONCA^ konference osnovnih orgai^Tjo nca" ■'
in sindikata. Na konferem tično spregovorili o delu v
letu.
ter sprejeli nove naloge. Ud*1’ zborih je bila mnogosteviln®’ ve pa pestre in konstrukti''’1
V MLADINSKEM K BILA prejšnjo nedeljo UJ® s(jl’ za najmlajše. Med otroki 0ir4. ^ Jj; vzbudila zamisel veliko P0,,««1,,1*! h.   '•»*
Skupino, ki pripoveduje pravljice in jim prikazuje vodi Metka Jagodič, vzgoJ1... (* otroškega vrtca. Ure pravu vsako drugo nedeljo.
Na &
*J.M
cijo
Ko so 1974 v Črnomlju ustanovili temeljno telesnokulturno skupnost, so se ljudje, ki so vneti za to področje človeškega delovanja, zagnano vrgli na delo, saj je vse kazalo, da bodo v telesni kulturi končno lahko dosegli množičnost. O tem, kako so njihovi uspehi in načrti sedaj v nevarnosti, je pripovedoval tajnik črnomaljske TTKS Stevo Vidovič:
„Pri organizaciji smo končno dosegli, kar smo želeli: imamo dvodomno skupščino in izvršni odbor, ki ima odbore za rekreacijo, za šolski šport in za tekmovalni šport. Da bi telesno kulturo res dali najširšim množicam, smo se odločili, da bomo po krajevnih skupnostih organizirali razna tekmovanja. Lepe uspehe smo dosegli tudi pri osnovnošolski mladini, za katere smo med drugim lani organizirali tudi belokranjsko rokometno ligo. Tak način dela nam zagotavlja, da bomo sčasoma dobili več dobrih tekmovalcev, kvantiteta namreč daje kvaliteto.
Vse naše načrte in dosedanje uspehe pa resno ogroža hudo pomanjkanje denarja. Ko smo 1974 ustanovili '11 KS, smo dobili 0,51 odst. od bruto osebnih dohodkov in tako se je nateklo nad milijon dinarjev; lani je ta stopnja znašala le še 0,33 odst., za letos pa napovedujejo celo 0,24 odst., tako da nam res ne bo ostalo nič denarja za vlaganje
v objekte za množični šport. Brez tega pa je tako, kot bi imeli zvezane roke."
A. BARTEU
Stran »redil: JANEZ PE7ELJ
„Je v programu zapisano, pa ni narejeno! Obljubili so nam na sestanku, preden smo sprejemali samoprispevek, pa še čakamo .. .“ Take pripombe občanov je zadnje čase precejkrat slišati, vendar je to le ena plat medalje.
Plan občinskih javnih del je bil sprejet leta 1972 za pet let in bo torej končan šele prihodnje leto. Ko so takrat planirali asfaltiranje cest, gradnjo vodovodov in drugih objektov, so računali po takrat veljavnih cenah, torej iz leta 1971, ko je bil plan v zasnovi. Vsak pa ve, da se je odtlej posebno gradbeni material nekajkrat podražil, kar jih je veliko izkusilo na lastni koži. Razumljivo torej, da je
r-----------------------  N
UREDITI VARSTVO SPOMENIKOV!
Varstvo spomenikov in spominskih znamenj v občini je precej neurejeno. Čeprav obstoji formalen dogovor med temeljno kulturno skupnostjo, temeljno izobraževalno skupnostjo, Zvezo borcev in občinsko skupščino, se bosta, kot kaže, za to morali bolj zavzeti občina in TKS. Ta pereči problem bosta obravnavah na eni letošnjih sej. Takoj pa je treba urediti vprašanje vzdrževanja osrednjega belokranjskega spomenika na Gričku. Za to je zadolžena temeljna kulturna skupnost v sodelovanju s KS Črnomelj.
prva leta uresničevanja programa delo potekalo hitreje in bolj otipljivo, kot pa je to mogoče zadnji dve leti. Za isti denar se naredi veliko manj: namesto kilometra nove ceste samo dvesto metrov. Tak je približen izračun zaradi podražitev.
Kljub velikim skokom cen pa je — predvsem po zaslugi izredne prizadevnosti občanov in njihovega prostovoljnega dela -program javnih del le uspel, vsaj v važnejših točkah. Od 13 predvidenih cestnih modernizacij, za katere je bilo predvideno 17.460 dinarjev, je ostalo 5 gradenj na papirju, za ostale, že opravljene v celoti ali pa samo delno, je bilo porabljenih 35.657.706 dinarjev, vrh vsega je še za blizu 2 milijona dinarjev dolga.
SEMIČ BO DOBIL ZDRAVSTVENI DOM
Semič bo končno dobil tako potrebni zdravstveni dom. Graditi ga bodo začeli letos. Zemljišče, na katerem bo stal zdravstveni dom, je že odkupljeno, izdelan je tudi idejni projekt. Glavni projekt so naročili in bo v kratkem narejen. Investitor tega pomembnega objekta je zdravstveni dom Novo mesto. Predračunska vrednost semiškega zdravstvenega doma skupaj z opremo je štiri
„Kadar je priložnost, takrat je treba kupiti,“ Se vedno velja za cement. Prejšnji četrtek so pri Dolenjki v Črnomlju dobili pošiljko, ki je kljub zimi dobro 3a v promet. Kdor se pripravlja na gradnjo, zdaj dela zalogo, ker se je bati, da spomladi cementa spet ne bo. (Foto: R. Bačer)
Črnomaljski drobir
občine Črnomelj sklepali tudi o predlogu odloka o postopku in po-
ZEMLJIŠCE PRIPRAVLJENO -Na Cardaku, kjer se je posebno družbena gradnja močno razmahnila in kjer je v načrtu gradnja še več novih blokov, so odkupili nov kompleks zemljišča. Tako zaradi zemlje ne bo ovir, da ne bi mogli začeti gradnje. Na solidarnostna stanovanja čaka še veliko ljudi.
PRESENETLJIV ODZIV - V ne deljo, 18. januarja, je AMD Črnomelj organiziralo predavanje s filmom o novostih zakona o cestnem prometu. Kljub nedeljskemu dopoldnevu je bil obisk presenetljivo dober. Šoferji amaterji so dokazali, da želijo biti na tekočem, četudi brez „tekočine“.
S
;pjih "za podelitev plaket občine Črnomelj. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja je za člane žirije za podelitev plaket predlagala: Darko Čop, Antona Fabjana, Ano Jakše, Antona Marentiča, Mirka Miheliča, Ivana Požeka, Stojana Sonca, ing. Vlada Vardijana in Janeza Žuniča.
NI DENARJA - Čeprav so načrti za pločnik in javno razsvetljavo ob cesti, ki pelje od hotela Lahinja do črnomaljske Iskre, narejeni, ne kaže, da se bo to lahko v kratkem uredilo. Volja je, samo denarja, žal, ni...
ZA PLAKETE GRE - Jutri bodo a 14. seji vseh zborov skupščine
UMRL-JE Jože Kure iz Ulice 21. oktobra 15a, star $5 let.
Organizacija ZK tudi na gimnaziji
Glavni nalogi: idejna vzgoja in sprejemanje novih članov
ianuarin cmn tu ril ti n i m hitim l^npavio iiclonnvili (lcnnvnn VfimO, tlu SC bOITlO IflhkO izkazali
kot pravi komunisti samo s poštenim delom in doslednostjo.
DARJA SKORJANEC
o . januarja smo tudi na gimnaziji Kočevje ustanovili osnovno j0mnizac'jo ZK. Organizacija bo spremljala pomembne svetovne in §olj •c? dogodke. Skrbela bo za krepitev samoupravnih odnosov na ^ *n ideološko vzgojo. Zavzemala se bo za ustrezno kadrovanje v Na|pone šo*e’ Pa tudi za sprejemanje novih članov v ZK.
organiziral občinski komite
ZK.
Skrb za idejno vzgojo mladih je ena osnovnih nalog osnovne organizacije. Pri tem bo pomagal tudi marksistični krožek, ki ga bodo obiskovali predvsem mladi komunisti. Marksistični krožek na gimnaziji sicer že deluje, vendar zanimanje zani ni zadovoljivo.
Osnovna organizacija ZK bo v bodoče seznanjala vse dijake na mladinskih urah z resolucijami in sklepi partijskih kongresov, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje in samoupravni sistem na šolah, pa tudi z občinskim statutom, srednjeročnim razvojem občine itd.
To je samo del nalog, kijih bomo morali komunisti opraviti letos in v prihodnjih letih. Zavedamo se, da niso lahke. Za njihovo uresničevanje bo potrebno veliko truda in časa.
vi|čno~7*u-^acija Je trenutno šte-ketn Tnrt- r ’ zato bomo v krat-fov i? 1 v naše vrste več dija-Wbn„^.četrtošolcev. Spre-Kom,,„^?rada ‘n spodbuda za delo.
Potrebno je
zaposliti ljudi
ntEa 0 predlogu samouprav-^ z4ružf^rma’ M P°dlagi katerega tnale inaT, . .. sfedstva za izgradnjo *vftih (u, ‘Je v manJ razvitih kra-j‘Pobi^lpnJ0stih občine Kočevje, ^7a’..da s‘ todi v Koprivniku jevne	obrat.	Po	oceni kra-
te» oddal£nOSti • maj° prebivalci Precej tjf? ®a ln odročnega kraja Jjčje tpj„av,z zaposlovanjem. Se ^metiiskn bodo> ko bo ZKGP -Uti . pospodarstvo začelo izva-uirjwT. . program, ki predvide-
NOV CENIK KOPANJA
Krajevna skupnost Kočevje-mesto je minuli teden sprejela nov cenik za kopanje v novem zaprtem bazenu. Ura in pol kopanja velja za otroke od 7. do 10. leta starosti 10 din (do 7. leta je zastonj). Za dijake in druge šolarje, za organizirano kopanje članov sindikata in društev (nad 10 oseb), za skupine tujih gostov (nad 40 oseb) po 15 din na osebo. Za ostale in vse, ki niso iz kočevske občine, pa velja vstopnica 20 din. Cene veljajo za 90 minut kopanja. Mesečna karta za neomejeno število kopanj velja 200 din za osebo.
^dat^l^^ kinetijskih obratov v
Strokovnjaki ob strani
ste-
\*PoslenU,Seh aU ZmanjŠanje bi v^Je„',’aa skupnost predlaga, naj ^šaio *podarska vprašanja, ki se reŠevaij a ZaPosIene v Koprivniku, ^ie delovanju z njimi. Pri ^^si čimu .uP°števati, naj bi ostalo f V^imvec prebivalcev.
Ijle jnpotrebno napraviti tudi za itiislcii, Pametnejse izkoriščanje da	Občani	razume-
yvsakem proizvod-
- načrt	?ezaVe. vendar jih je
čaVatL	l? Prozno reševati, ne
'^inerešljfve P°Stalc teŽaVe‘
V krajevni skupnosti Rudnik—Šalka vas v kočevski občini že od lani deluje 24-članski koordinacijski odbor, v katerega so vključeni delegati vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Na skupnih posvetih podrobno in kritično obravnavajo vse pereče gospodarske in druge zadeve ter skušajo uskladiti delo vseh organizacij.
Precej težav imajo z vključevanjem strokovnjakov v delo organizacije in organov krajevne skupnosti.
Večina se jih obnaša, koi da jih ne zanima delo v tej krajevni samoupravi in se ga izogibajo, oziroma se ne vključujejo vanj. Sklenili so, da bodo tudi te občane seznanili o po^ menu družbenega dela in jih skušali pritegniti, saj bi lahko prav oni največ pripomogli pri napredku v krajevni skupnosti
Sicer pa v tej krajevni skupnosti kritično ocenjujejo delo na vseh področjih. Težave imajo, ker jim primanjkuje denarja. Vendar so prebivalci pripravljeni vedno pomagati, če gre za reševanje pomembnih gospodarskih in drugih zadev v krajevni skupnosti.
—v
Sin
poujavlja
Hiepu i_ u jutranjih urah ob v*ndar °Ha'cu tudi v Kočevju, **ftjo	količinah, ki ne pre-
it ^Sod ?avJu škodljive mere.
, Jopu,*,.po ^tu velja najvišja I	mera 0,3 miligranš
JJetet.	ifrokisa na kubični
u£ slnir,?„ ;e Je razporejeno v !bh, ka,®? krajev, se pravi ti-‘kodlji^b. ozračje & nima Smo*a-
•ov &i12	obra"
^ £d ne moremo
^,tl>di n’nv,et^ ne itd- Množijo H v rv. a> črna smetišča okoli ? ^AmA J?ed jelšami pri šoli u^iie	bil	nekdaj zid
Sr dn?b Rinži- proti Rudni-Sile^g0d' Zdah ko je na 5fteri Ti tudi zelo lepo vidi, Fetati 0[|Sci imaj° navado ^ v	in razno šaro
£. zdai n« Pazstava teh smeti u vseh ^ Ko bo topleje, b.	divjih smetišč smrde-
“kolje in zrak bo tre-uvarianjfredlti saj je samo do-^tistile .Prernalo. Kazni bi le bčane, naučile nevzgojene
-POVSOD ONESNAŽENJE
c
.V,
balisto
gOV;
rp
> p°čiw ALI v BAZEN - Zim ^i> ie ® so tu. Kaj.bodo počeli jjt kj. .bo snega? Smučarski bod mad Počitnicami že
J*
S
IZ POLJANSKE DOLINE
BOLJŠE CESTE - Odkar imajo v Poljanski dolini novega cestarja - to je Peter Kastelic iz Kovače vasi - na cesti ni več toliko lukenj, kot jih je bilo prej. Še lani so bile na cesti od Brezovice do Predgrada tako globoke luknje, da bi v njih lahko sadili krompir; seveda, če bi bila cesta malo mehkejša.
SLABŠI ŠOFERJI - Vse od Mozlja do Brezovice smo bili prisiljeni voziti za tovornjakom N M 250-10, ker se nam kljub našemu trobljenju in nakazovanju, da ga želimo prehiteti, ni hotel umakniti. Vendar bi še vse šlo, če ne bi vozil tako počasi, kot da vozi jajca, v resnici pa je peljal le ena vrata.
POGOSTI POŽARI - Letos so predgrajski gasilci že trikrat gasili in sicer vedno travo in grmovje, ki se je vnelo iz neznanega vzroka. Dvakrat je gorelo pri Jelenji vasi in enkrat pri Lipi. Bilo pa je še več podobnih manjših požarov, ki so jih pogasili občani sami.
EN SAMEC MANJ V Poljanski dolini ni več 62 samskih fantov, ki iščejo neveste, ampak le še 61. Eden sc je namreč po novem letu poročil. Upamo, da bodo v novem letu tudi ostali imeli več sreče.
drobne iz Kočevja
■mspremi0 . “dpadli. Načrt bo i/aztnete "Wl “i izkoristiti seda-! lri11 in Wi dvsem novi plavalni V1 čez d-na Rinži, če bo še
h °diUga t!tnic.e’ ker sc žo P°" iv.1ZaPad»i unjbolje pa bi bilo, in Sne?’ Ki bi poskrbel za in jn-^btilj množično re-sPortno vadbo.
medved >» -	odgovarja
iti I ^
N*dLThodim k°pa».ker
S Qklpn m * ne bi rad ka-
C«CnneshuiSam-
vlj^Fsujj Pa zato, ker sem pre-denamici.
ENAJSTI CA V KOČEVJU - V 3. kolu športne napovedi je bilo v Jugoslaviji izžrebanih skupno 9 dvanajstič, od tega ena v Sloveniji in sicer v Kranju. Enajstič je bilo izžrebanih kar 250, od tega v Sloveniji 21, med njimi ena v Kočevju. Znesek dobitka v Kočevju je 6.724 din. To je kar lepa vsota.
VSI HOČEJO VOZITI - Avto-moto društvo Kočevje je pričelo za to leto s pripravljalnimi tečaji za kandidate motornih vozil. Prvi letošnji tečaj za 35 kandidatov se je že pričel. Tečaje imajo, kot običajno, v domu telesne kulture. Za tečaje v februarju in marcu je že dovolj prijav, za tečaje v aprilu pa je nekaj mest prostih. Torej je tudi letos za tečaje za vozniške izpite zelo veliko zanimanje.
SEKS NA ULICI - Nasilnež s seksualnimi naklepi grozi ženskam tudi v Kočevju. Napada jih kasno zvečer, ko se mestni vrvež malo umiri, posebno v okolici Šeškovc ulice in Samopostrežne trgovine. Bilo bi prav, da bi se pobrigali za početje tega „tiča“ in ga spravili na varno. Je mlajši človek, brkat in precej dolgin las. Do sedaj sc ni pripetilo kaj hujšega, ni pa izključeno, da se še ne bo.
U Kočevske novice
ENAKO UČENČEV - Lansko šolsko leto je obiskovalo šolo v Predgradu 16 otrok, letos pa jih je spet prav toliko. Učenci 1. in 2. razreda obiskujejo pouk skupaj, 3. in 4. razreda pa spet skupaj. Uči jih učitelj Franc Šeligo.
PREVEC DIVJADI - Končno so tudi lovski in drugi strokovnjaki ugotovili, da je divjadi preveč, zato so zvišali načrt odstrela za jelenjad in ta, zvišani načrt, kot smo zvedeli v Predgradu, tudi že izpolnili.
Včasih potok, zdaj gnojnica
V Kočevju poteka ob Ljubljanski cesti izkopan kanal, ki pri odcepu Ljubljanske ceste za Mahovnik prečka cesto, teče čez travnik, prečka nato še Rožno ulico in se pri stari elektrarni izliva v Rinžo. Ta potoček je bil še nedolgo popolnoma čist. Otroci, ki so se z mamicami sprehajali po Rožni ulici, so radi ob njem postajali in metali kamenčke vanj.
Danes ob potočku nihče več ne postaja. Po njegovi strugi namreč ne teče več čista voda, ampak umazana brozga, ki že na daleč smrdi kot gnojnica.
Prav bi bilo, da bi odgovorni organi ugotovili, kaj je vzrok za tako stanje, krivce kaznovali in dosegli, da bo ta potoček spet čist. Gnojnica gotovo zastruplja tudi ribe v Rinži.
Skupnost za varstvo okolja ni mogla doseči reda in ga tudi ne bo. Proti vsem skrunilcem narave je treba kazensko postopati -Narava namreč ni last posameznika, da bi jo lahko uničeval.
J. PRIMC
>s **
DELATI ZAKONITO
Pred kratkim so imeli člani sindikalne podružnice na osnovni šoli Kočevje letno skupščino. Pregledali in pogovorili so sc o uspehih in neuspehih dela sindikalne podružnice v minulem letu ter o programu dela za letos. Poudarili so, da je treba vzroke slabih pojavov zatirati in se tudi v bodoče boriti za zakonitost dela, ter da morajo samoupravni organi tesno sodelovati s sitvtika-
V. I.
IZ SOLE POČITNIŠKI DOM?
Na nedavnem zboru volivcev za območje vaškega odbora Gora v ribniški občini so med drugim razpravljali tudi o nadaljnji usodi stavbe stare šole, za katero se zanima več interesentov. Najresnejši ponudnik je krajevna skupnost Poljane—Ljubljana, ki bi uredila prostore šole v svoj počitniški dom. Pozimi bi to stavbo uporabljali za organizacijo smučarske šole v naravi za učence osnovnih šol, skoz ostali del leta pa za oddih odraslih, predvsem upokojencev. Krajevna skupnost Poljane-Ljubljana je pobratena s krajevno skupnostjo Sodražica, kamor sodi tudi območje Gore.
Potokom krademo vodo
Ribiči opozarjajo: imamo vedno več vodovodov, v potokih pa zmanjkuje vode — Uničujemo naravo
NOVI RIBIČI
Ribiška družina Ribnica je pred kratldm organizirala izpite za svoje nove člane. Opravljalo ga je 17 kandidatov, uspešno pa ga je položilo 15. Pred izpiti je bil seminar, na katerem sta predavala Vesna Lavrič iz Ribnice in Karel Tekavec, kije član izpitne komisije Zveze ribiških družin. Razen kandidatov za ribiče so se udeležili seminarja tudi člani mladinske sekcije ribiške družine Ribnica, ki ima 104 člane in 31 članov mladinske sekcije.
Večji ribnik namerava urediti ribiška družina Ribnica pri Ortneku, kjer je ribnik včasih že bil. To bo nov objekt, pomemben za razvoj turizma. Računajo, da se bo vloženi denar in trud kmalu povrnil, saj bodo ribe tudi prodajali na domačem trgu.
Ribiči so na nedavnem občnem zboru opozorili še na druge stvari, ki so zelo pomembne za vse občane, opazijo pa jih najbolj prav ribiči, ki so največ ob vodah. Zaradi izgradnje vodovodov je na območju ribniške občine v potokih in rekah vedno manj vode. Zaradi zadnjih sušnih zim je vodna gladina še nižja. Nekaterih potočkov v delu leta celo ni več, čeprav so včasih v njih vse leto lovili ribe. •
Žalostno je tudi, da postaja voda smetišče. Vanje mečejo ljudje razne odpadke, ki jih je v gospodinjstvih vedno več. Ti odpadki potem onesnažujejo vode, kvarijo videz okolja, razen tega pa tudi zmanjšujejo požiralnike, zaradi česar so vedno pogostejše poplave. O vsem
Še enkrat: Zdaj pa preveč
Poročilo iz Ribnice o obratovanju kina v dveh dvoranah je na prvi pogled povsem v redu. Ce pa trezneje premislimo o položaju, ki je nastal z otvoritvijo nove kino dvorane v domu JLA, ugotovimo, da je do tega moralo priti. Res bi se bilo potrebno o tem prej pogovoriti, vendar taka rešitev, kot jo predlaga dopisnik Dolenjskega lista št. 3 z dne 15. januarja verjetno ni prava.
Vsi stari Ribničani dobro poznajo zgodovino svojega kina. Bivše telovadno društvo' Sokol v Ribnici je imelo poleg ostalih dejavnosti tudi kino odsek, ki je nad 30 let prinašal
tom.
Pasji predpisi
Na zadnji seji je občinska skupščina Ribnica sprejela tudi odlok o prekrških zoper javni red in mir, ki ima tudi več „pasjih“ določil. V mestnih naseljih, celo po blokih in stolpičih, je namreč vedno več psov, ki včasih motijo sosede ali onesnažujejo okolico stavb. Oglejmo si nekaj določil, ki govore o psih oziroma njihovih lastnikih.
Psi čuvaji morajo biti privezani. Če pes z lajanjem ali drugače moti okolico, potem lahko pristojni upravni organ odredi, da mora lastni. psa odstraniti v roku 30 dc 00 dni.
Z denarno kaznijo 100 do 500 din se kaznuje, kdor vodi nsa (ali druge živali) v javne lokale ali na prireditve v zaprtih prostorih; kdor ni odstranil v predpisanem roku psa, ki moti okolico; kdor ima odvezanega psa čuvaja in kdor ni izobesil tablice „hud pes“, če ima takega psa.
Seveda bodo lastniki in ljubitelji psov trdili, da so ti predpisi preveč strogi, spet drugi občani, ki jih psi nadlegujejo, da so premili. Oboje se morajo zavedati, da je treba v skupnosti živeti pač tako, da čim manj vznemirjaš in škoduješ sosedom oziroma soobčanom, saj boš le tako živel v slogi in prijateljstvu.
J. P.
društvu denar, saj se je moralo samo vzdrževati Tedaj društva niso dobivala dotacij niti jih ni podpirala družba, kakor jih danes. Tako je kino Sokola in kasneje Partizana prinašal- društvu dohodek, hkrati pa je odigral veliko vzgojno in kulturno vlogo. Dohodek kina je torej pripomogel k razvoju telesne kulture v Ribnici
Menim, da niti ni potrebna razprava, v kateri dvorani naj bi zdaj vrteli Filme, kje so sedeži udobnejši in primerneje razporejeni itd., saj vse to niso dovolj močni razlogi, da bi prenehal delovati kino, ki je nad 35 let nudil Ribničanom in okolici dostojen delež kulture.
Ugotovitev v članku „Zdaj pa preveč" ni pravilna. Prostora za dru-stveno življenje ni nikjer preveč, četudi imajo ti objekti zaledje samo z okoli 6000 prebivalcev. Obratujeta naj oba kina! Predvajata naj dobre filme, pa obiskovalcev ne bo manjkalo! Prirejajo naj matineje, matineje s športnimi Filmi, strokovno-podučne Filme za šolsko mladino in to ne v rednem programu obratovanja kina, ampak naj na posebnih predstavah, ki bodo prinesle dodatni zaslužek obema kinomatografoma. Ce bodo cene zmerne in filmi kakovostni, se ni bati da bi bil en ali drug kino prazen, razen če bosta imela predstave hkrati (na isti dan). Saj zdaj vedno trdimo, da se mladina nima kam dati Tak način dela bi zagotavljal obstoj obeh kinov.
Torej vprašanje, katera dvorana bo zmagala, sploh odpade. Prepričan sem, da sc bodo odgovorni trezno pogovorili, kar bo v korist obeh lastnikov kinodvoran in v zadovoljstvo občanov.
ANDREJ ARKO-JOHANOV
tem so ribiči obvestili občinsko skupščino, ki bi morala storiti kaj več za učinkovitejše varstvo voda in sploh narave.
Pri tem ne bi smeli pozabiti na kemično onesnaževanje voda in onesnaževanje z odplakami. Zaradi takega onesnaževanja poginjajo ribe, zdaj še čiste vode pa se bodo spremenile v smrdeče kanale, če ne bomo prej ukrenili.
Število članov RD Ribnica hitro narašča. Zdaj šteje družina že nad 100 članov, medtem ko jih je ob ustanovitvi bilo le 24. Ribiči niso le tisti, ki plenijo vode, ampak vanjo pridno vlagajo ribe, varujejo vode in-sploh naravo, saj so prav oni glavni varuhi okolja in pobudniki akcij za ohranitev čiste narave. Žal pa pristojni organi premalo upoštevajo opozorila ribičev.
Ribniški ribiči so pred kratkim sprejeli sklep, da bodo letos opravili v korist svoje ribiške družine, se pravi v korist rib in voda, s katerimi upravljajo, vsak po 10 prostovoljnih delovnih ur. Kdor teh ur ne bo opravil, bo moral v zameno vplačati odgovarjajočo vsoto denaija v blagajno RD.
M. G. in J. P.
ALI 2E VES.
... da je več ko 140 let, odkar so (leta 1836) zgradili pri „Rokah“ odcep makadamske ceste od Žlebiča do Sodražice? Ta cesta je bila velikega gospodarskega pomena, saj je zbližala trge in vasi v Ribniški dolini.
... da je bil pred 80 leti (1896) zgrajen odtočni kanal potoka Bistrice od Rusovega mlina pri Brezah do požiralnikov Tentera? Namen kanala je razbremeniti Bistrico ob poplavah.
... da se bo letos izteklo 70 let, odkar je bilo v Ribnici ustanovljeno telovadno društvo Sokol, ki je bilo steber vse telesne kulture in narodnostne napredne misli ribniško-kočevski dolini?
... da je pričela v Dolenji vasi pri Ribnici pred 130 leti (1846) s poukom redna ljudska šola? Razred je bil v zasebni hiši.
... da bo minilo letos 30 let, odkar je bila zgrajena osnovna šola v Šušjah?
Ribniški zobotrebci
REGULIRATI POTOK?
Prebivalci Loškega potoka meni jo, da je poplavam pri njih vzrok predvsem ker potok, ki teče skozi travniško polje, ni reguliran, ker ima zelo vijugasto strugo in ker so zamahni požiralniki Želijo torej, da bi notok čimprej regulirali.
Spet drugi opozarjajo, da bo treba prej narediti študijo o vodah in poplavah v vsej občini Ce bi nekaj uredili brez dobre študije, bi se lahko zgodilo, da bi prišlo potem do pomanjkanja vode ali poplav drugod. Studijo o vodah v ribniški obči-'■i izdeluje Vodna skupnost Ljublja-nica-Sava, delali pa jo bodo še najmanj dve leti Bolje je namreč prej vse dobro proučiti, kot narediti nekaj napak.
UKINJENI DAVEK - Na zadnji seji občinske skupščine je bil na predlog delegatov ukinjen davek od izdelave mišelovk in podganolovk.
IZZIVAJO NEVARNOST - V ribniški občini naletiš pogosteje kot drugod na kolesarje, ki vozijo po cesti vštric, ali pešce, ki hodijo posamič ali v skupinah po desni namesto po levi strani ceste. Največ takih primerov je, ko hodijo oziroma sc vozijo v službo ali šole in nato spet domov. Ni tudi bistvenih razlik med mladino in starejšimi občani - oboji radi delajo take napake, ki so lahko zanje usodne. Do nesreče sicer ne bo prišlo -na preglednem delu ceste, pač pa je nevarneje na ovinkih, če vozniku zapre umik na levo drugo vozilo, na desni pa so pešci ali kolesarji. Če voziš počasi, še lahko ustaviš in preprečiš najhujše, sicer pa se tako srečanje lahko zelo žalostno konča.
PREKUPČEVALCI - Razen tega so delegati predlagali, da je treba ostreje nastopati proti prekupčevalcem suhe robe in drugega blaga. Opozorili so, da obrtniki delajo in malo zaslužijo, prekupčevalci pa zaslužijo največ, ker se izognejo plačilu davka, kljub temu pa izdelke prodajajo tako drago, kot da pravično plačujejo davke. Takih prekupčevalcev sicer ni veliko, vendar so delcga-tje kljub temu zahtevali, da je treba čimprej uvesti red.
OLAJŠAVE ZA NOVE OBRTNIKE - Obrtniki, ki začno prvikrat opravljati obrtno dejavnost, imajo nekatere olajšave. Tako novi obrtniki storitvene obrti, razen avtoprevoznikov, eno leto ne plačujejo davka, gostilničarji po eno leto le polovico davka. Vendar velja pri gostilničarjih olajšava le za tiste, ki prodajajo tudi toplo hrano in imajo najmanj dve sobi, v katerih lahko turisti prenočujejo.
občan
vprašuje
^ \
V/’ fl v /medved . odgovarja
— Po čem sklepaš, da pri nedavni delitvi solidarnostnih stanovanj, ki je sprožila vrsto govoric in kritik, morda le ni bilo vse v redu?
— Ker še vedno nisem dobil pojasnila o tej zadevi, ki so mi ga pri samoupravni stanovanjski skupnosti obljubili že pred dvajsetimi dnevi.
REŠETO
jcinuaiiu 1976
Sttan uredil: J01E PRIMC
DOLENJSKI LIS
!HO
tedenske
Četrtek, 29. januarja - Valerij Petek, 30. januarja - Martina Sobota, 31. januarja - Janez Nedelja, 1. februarja - Brigita Ponedeljek, 2. februarja - Marija Torek, 3. februarja - Blaž Sreda, 4. februarja - Andrej Četrtek, 5. februarja - Agata
LUNINE MENE
31. januarja ob 7.20 uri - mlaj
m
BREŽICE: 30. in 31. 1. ameriški barvni film Safti v Afriki.
ČRNOMELJ: 30. 1. ameriški barvni film Super fly. 1. 2. ameriški
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO žensko za tedensko čiščenje stanovanja. Oglasite se na naslov: Kupec, Kristanova 30/IV nad., Novo mesto.
BRIVSKO- FRIZERSKO pomočnico sprejme salon Lavrinšek, Krško. Hrana in stanovanje preskrbljena.
SPREJMEM 2 KV pleskarja in sobo-slikarja. Za samce možnost stanovanja. Primeren osebni dohodek zagotovljen. Oglasite se na naslov: Zlatko Jurajevčič, Železničarska 12, Črnomelj.
IŠČEMO pošteno žensko, do 55 let starosti (lahko je tudi upokojenka), katera bi šla gospodinjit k dobro vpeljani kmečki družini. Brezplačna hrana in stanovanje, ostalo po dogovoru. V poštev pridejo tudi mlajše. Oglasite se na naslov: Kristina Pokorn, Žabnica 28, p. 64209 Žabnica.
ZAPOSLITEV dobi mlad fant za delo pri stroju. Odslužen vojaški rok. Ponudbe pod „OBRTNIK“.
VARSTVO za 8-mesečnega otroka iščem v Slovenski vasi pri Šentrupertu ali v okolici Mokronoga. Nujno! Dora Lovše, Martinja vas 35.
IŠČEM starejšo žensko ali mlajšo upokojenko za gospodinjo na manjšem kmečkem gospodarstvu, za dobro plačilo. Pismene ponudbe na naslov: Jože Muršak, Kamnik 61240, Tineta Zajca 4.
SPREJMEM delavca za priučitev krovskih del ali priučenega tesarja. Plača po dogovoru. Javite se na naslov Stane Ponderk, Grablo-
vičeva 32, Ljubljana ali na telefon 325-723.
FRIZERSKO učenko sprejmem. Slavka Južnič, Drska 53, Novo mesto.
SLUŽBO IŠČE
IŠČEM kakršnokoli osemurno zaposlitev. Ponudbe na upravo lista pod „VESTNA".
STANOVANJA
ODDAM sobo v Bršlinu dvema ali trem dekletom. Naslov v upravi lista (246/76).
IŠČEM neopremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Amalija Kolarič, Šenoina 15, 43300 Koprivnica.
IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici, grem za sostanovalca. Marko Klipa, tovarna zdravil „KRKA“ - kadrovski sektor, Novo mesto.
Motorna vozila
UGODNO prodam dobro ohranjen, redno vzdrževan ford transit, letnik 1969, nosilnost 1.500 kg, s povečanim kasonom ter pregrinjalom. Interesenti si vozilo lahko ogledajo od 19. do 24. januarja 1976 v Banja Loki 7, 61335 Nova sela pri Kočevju.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1975. Marjan Černe, Nad mlini 18, Novo mesto.
PRODAM traktor Zetor 25. Marjan Turk, Mali Cerovec 2, Stopiče.
PRODAM osebni avto Diana, letnik 1970, in štedilnik Kuepperbusch. Alojz Jerič, Irča vas 22, Novo mesto.
PRODAM FIČKA, letnik 1969, za
5.500,00	din, menjalnik, verige in zastavo 101, letnik 1973, vse po ugodni ceni. Telefon (068) 22-554.
barvni film Šerif iz Klana. 4. 2. francoski barvni film Cesar in Rozalija.
KOSTANJEVICA: 1. 2. ameriški t~.ni film Črnobrada pošast.
KRŠKO: 31. 1. in 1. 2. nemški film Apači. 4. 2. jugoslovanski film Predstava Hamleta v Mrduši donji.
METLIKA: Od 29. 1. do 1. 2. italijanski barvni film Veliki revol-veraš. Od 30. 1. do 1. 2. ameriški barvni film Teksas ekspres.
MIRNA: 31. 1. in 1. 2. nemški film Ljubezen je le beseda.
NOVO MESTO, KINO KRKA: OJ 30. 1. do 2. 2. italijanski barvni film Puntarski profesor. Od 3. do 5.
2.	italijanski barvni film Moškost.
RIBNICA: 31. 1. in 1. 2. ameriški barvni film Mafija proti inšpektorju Tibsu.
SEVNICA: 31. 1. in 1. 2. ameriški film Metulji so svobodni. 4. 2. film Junaki risanega filma.
TREBNJE: 31. 1. in 1. 2. italijanski barvni kavbojski film Danes meni, jutri tebi.
FORD CAPRI 1500/69, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon (064) 25-561, interna 34.
PRODAM traktor Porsche 25 KM s kosilnico in motor fiat 615 z menjalnikom. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan popoldne. Marjan Ferenčak, Željno 12 a, Krška vas.
ZASTAVO 750 Luxe, letnik 1975, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Gril, Kandijska 1, Novo mesto.
PRODAM uporabno kosilnico LAVVERDA za traktor Zetor 2511. Jože Cizelj, Glogov brod 5, 68253 Artiče.
UGODNO prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969. Jože Pavlin, Drejčetova pot 22, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750 v dobrem stanju. Jože Pust, Trška gora 29, Otočec.
POCENI PRODAM Zastavo 1300. Račič, Pod Trško goro 45, Novo mesto.
UGODNO PRODAM NSU 1000, neregistriran, tehnično brezhiben. < Ogled vsak dan popoldne. Mačkovec 6, Novo mesto.
PRODAM tovorni avto MERCEDES v voznem stanju (nosilnost 5 ton). Vili Šiško, Kržišče 16, Ra-lCH
PRODAM dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1966, registrirano za leto 1976. Alojz Pucelj, Na Tratah 9 (Žabja vas), Novo mesto.
PO DELIH prodam Zastavo 750. Ogled vsak dan v Žabji vasi 15.
PRODAM
UGODNO prodam zaščitno pregrinjalo (cerado) za avto Zastava 750. Poizve se: Glavni trg 18 v brivnici.
PRODAM stabilni bencinski motor (8 KM) in kompresor (6 atmosfer) za lakiranje. Franc Novak, Brežina 10, Brežice.
PO ZELO ugodni ceni prodam rabljeno točilno mizo z nerjavečim koritom in bojlerjem. Naslov v upravi lista (238/76).
PRODAM obrezan suh smrekov les srednje velikosti. Naslov v up-avi lista (242/76).
PRODAM kuhinjsko mizo s 4 stoli in garderobno steno. Majde Šilc 20, stan. 26, Novo mesto.
POCENI PRODAM malo rabljeno kostanjevo kolje za vinograd pri Ždinji vasi. Naslov v upravi lista (249/76).
PRODAM kombiniran otroški voziček in zibelko. Milena Plankar, Kotarieva 6, Novo mesto.
PRODAM breje krave in telice, stare nad sedem mesecev. Gorenja vas
12,	pri Šmarjeti.
PRODAM 2 Štedilnika (električnega in na drva). Milan Popovič, Volci-čeva 14, Novo mesto.
PRODAM SPALNICO, črno-beli televizor in stabilizator. Hočt/ar, Kristanova 24, Novo mesto.
PRODAM kombiniran plinsko-elek-trični štedilnik in dva bojlerja (50 in 8-litrski). Telefon 22-962 vsak dan od 19. do 20. ure.
PRODAM kvalitetno seno. Ivan Ži-čkar, Vihre 1 pri Leskovcu.
PRODAM levi vzidljivi štedilnik. Falkner, Jerebova 6, Novo mesto.
PRODAM diatonično 4-vrstno harmoniko, 3 krat glašeno, dobro ohranjeno. Hrovatič, Stranska vas 1, Novo mesto.
PRODAM 30 „špirovcev“, dolgih 5,50 m, ali jih zamenjam za suhe smrekove plohe. Janez Tomc, Novo mesto, telefon 21-276 do 15. ure.
PRODAM večjo količino belokranjskega črnega vina. Naslov v upravi lista (271/76).
PRODAM 5 novih gum „Tigar“ 145 SR 13, po 600 din, montiranih na platišča za Zastavo 101. Resni kupci dobe naslov v upravi lista.
PRODAM popolnoma nov 15-colski gumi voz. Franc Tratar, Hrastovi-ca 21, Mokronog.
PRODAM oljno peč EMO 8 po zelo ugodni ceni. Mirtek, Kristanova 10. Novo mesto-
KUPIM
KUPIM rabljen ali star avto, lahko je tudi povojni tip. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov: Marko Kobe, 68342 Stari trg ob Kolpi 33.
KUPUJEM KOŽE domačega zajca, kožuharje po najvišjih cenah. Strojim, barvam in izdelujem vse vrste krzna. Viktor Berič, krznar, Komenskega ul. 36, Ljubljana.
KUPIM prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (239/76).
KUPIM zmrzovalno skrinjo ali omaro. Alojz Mirt, Lokve 25, Brestanica.
KUPIM rabljen betonski mešalec in suhe smrekove plohe. Janez Tomc, Novo mesto, telefon 21-276 do 15. ure.
V	NOVEM MESTU kupim novejšo hišo. Naslov v upravi lista (273/76).
PO UGODNI CENI prodam približno 1 ha zemlje, oddaljene 3 km od Kostanjevice na Krlci (Zavode). Poleg parcele je cesta. Lepa sončna lega, primemo za vinograd in vikend. Ponudbe pod šifro „LEPA LEGA".
PRODAM vinograd v velikosti 6 arov v Malkovcu. Anton Fišter, Trubarjeva 7, Trebnje.
PRODAM vinograd v Vinjem vrhu s shrambo. Dostop z avtom, elektrika v bližini, primerno za vikend. Naslov v upravi lista (229/76).
PRODAM vikend v začetni fazi v Podzemlju. Naslov v upravi lista (230/76).
PRODAM parcelo v velikosti 8 arov ob glavni cesti v bližini Brežic. Vodovod na parceli. Vprašajte ob nedeljah pri Jožetu Ferenčaku, Boršt 4, Cerklje.
PRODAM vinograd z zidanico za Starim gradom. I. Jevnikar, Otočec 21.
PRODAM njivo v bližini Šentjerneja. Vprašajte pri Gorišku, Dobra-vica 13.
V	NAJEM ODDAM vinograd in zidanico na Debencu. Lahko tudi za več let. Viktor Zaplatar, Mokronog 113.
PRODAM gozd v Štravberku. Poizve se pri Poldetu Peru, Čadraže 10, Šmarješke Toplice.
PRODAM kmetijo na Dolenjskem (3 ha zemlje). Ponudbe na upravo lista pod „Na soncu".
NA LEPEM kraju prodam 24 a vino
grada v Grčevju. Ogled vsak dan. Martin Pleško, Otocec 40.
PRODAM 14 arov vinograda in zidanico v Malkovcu. Dovoz z vsakim vozilom, voda in elektrika v bližini, cena ugodna. Naslov v upravi lista (269/76).
JOŽE MIHALIČ, Vel. Brusnice 18, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po posestvu Jožice Volčjak iz Amerike. Obenem prepovedujem tudi delanje škode po moji parceli pri Lumpertu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
iflČBVESTILA I
S 1. JANUARJEM SEM ODPRL SAMOSTOJNO ROLETARSKO OBRT. IZDELUJEM VSE VRSTE ROLET, IZVRŠIM TUDI VSA PRIPADAJOČA POPRAVILA IN MONTAŽO. LOJZE MEDLE, ŽABJA VAS 47 (pri transformatorju). CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČAM.
IZDELUJEM ROLETE, LESENE, PLASTIČNE ŽALUZIJE 25, 35 in 50 MM. OPRAVLJAM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KDOR NAROČA NA OSNOVI TEGA OGLASA, DOBI 4 % POPUSTA OD FAKTURNE VREDNOSTI. NAROČILA SPREJEMAJO: ROLE-TARSTVO, TITOVA 180, LJUBLJANA, TELEFON 53-984 in 20-487, IGNAC PRIJATELJ, KRŠKO, KVEDROVA 8, TELEFON (068) 71-776, IN BOGO RADI, NOVO MESTO, ŽABJA VAS 15.
RAZNO
INŠTRUKTORJA matematike in fizike iščem za 1. gimnazijo redno vsak petek popoldne. Naslov v upravi lista (247/76).
POROČNI PRSTANI! - Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
ODDAM garažo na Ragovski. Telefon 21-657.
MOŠKI s posestvom išče zdravo in pošteno vdovo od 45 do 55 let za skupno življenje. Naslov v upravi lista (258/76).
MOGOČE ste preprosti, sami ali na majhnem posestvu od 37 do 40 let ter vam bogastvo ni pogoj. Oglasite se pod „DOLENJSKA“.
70-LETNI UPOKOJEN vdovec z malo kmetijo sprejme preprosto upokojenko za kuhanje. Plača po dogovoru. Zaželena je slika. Naslov v upravi lista pod šifro „SAM SEM".
ORGANISTA z lastno opremo išče ansambel s stalnim angažmajem (vsako soboto). Ponudbe: pismeno na upravi DL ali osebno v soboto v Šmarjeških Toplicah.
vsak četrtek
Iiimm
3M3
DOBRI in skrbni mami MARIJI ŠTAMFELJ iz Prečne pri Novem mestu voščijo vse najboljše za 50. rojstni dan in še mnogo srečnih in zdravih let v krogu družine mož Franci in otroci: Cvetka, Branka, Zdenka, Franci, Bojan, Mija, Žani in Mira z možem Jožetom.
DRAGEMU JOŽETU ŠEGI, ki začasno živi v tujini, želi za 26. rojstni dan vse najboljše, da bi se zdrav in srečno vrnil v svoj rojstni kraj, njegova Cilka.
LJUBEMU možu in očku FRANCU BARTOLJU iz Kettejevega drevoreda 49 za dvojno praznovanje veliko sreče in zdravja ter da bi kmalu okreval, želi žena Kristina, sin Franci, hčerki Joži in Fani z Jožetom.
&
Ob smrti dobrega moža in očeta
LEOPOLDA BEVCA
iz Straže 14 pri Šentrupertu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam lajšali bolečine ob nepričakovani izgubi. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom in znancem za tolažilne besede in izrečeno sožalje. Hvala za podarjene vence, župniku za opravljeni obred, pevcem in tov. Strmoletu za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože z ženo Milko, sinovi Stane, Polde in Tone z družinami
ALOJZ GORENC, Šentjernej, se iskreno zahvaljujem vsemu zdravniškemu osebju interne bolnišnice v Novem mestu, ki mi je s svojim strokovnim znanjem in plemenitostjo uspešno opravilo operacijo. Enaka zahvala velja tudi strežnemu osebju za skrbno nego. Hvaležni pacient Alojz Gorenc.
V	času od 15. do 21. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Zura iz Družinske vaši
- Aleša, Danica Bradač iz Prečne — Saša, Ivana Paskvalis iz Zabukovja Marjanco, Marija Može iz Dolža ■ Sašo, Justina Pavček iz Gornjih Kamene - Katarino, Marjeta Šribar iz Krmelja - Aleksandra, Milka Futšt iz Vrhovega - Suzano, Stanislava Škof iz Črešnjevca - Antona, Viktorija Kos iz Zaloga - Sonjo, Mimica Šuštarič iz Prilozja - Antona, Marija Novak iz Dolenje vasi -Aleša, Ljubica Kostevc iz Senovega
- Sebastjana, Ljubica Jakša z Vinjega vrha - Boštjana, Angela Škedclj z Vrha - Marjana, Jožica šukljc iz Dolnje Lokvice - Ireno, Terezija Tomaževič iz Črnomlja - Dejana, Majda Starič iz Radne vasi - Boštjana, Martina Frantar iz Brezovice Natašo, Emilija Potočar iz Dolnjega Polja - Matejo, Danica Radolovič iz Prečne - Belindo, Jožica Mežič iz Malega Podloga - Tatjano, Vera Jakša iz Giršičev - Damjana, Milena Smolič iz Vrbovcev - Jožeta, Ivanka Tekavec iz Tuševega dola -Majo, Marija Kopina iz Klenovika -deklico, Antonija Padaršič iz Gornjega Gradišča - dečka, Jožefa Trinkaus iz Hinj - dečka, Andželka Skubic iz Črnomlja - dečka in Angela Kušljan iz Šentjerneja - dečka.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre, svakinje in tete
ANE GUTMAN
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico spremili k njenemu zadnjemu počitku, ji poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice, posebej sestri Micki Avguštinovi za njeno požrtvovalnost, sostanovalcem za večkratno pomoč, župniku Petru in dekanu Ilcu za opravljeni obred ter pevcem za občuteno zapete žalostinke. Hvala sindikatu Laboda in vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: brat France z družino
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
ŽANA MURNA
z Malkovca št. 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem m znancem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje in ga tako množično spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Leopoldu Levstiku iz Zdravstvenega doma Krmelj, pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto ter Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi organizacijam ZB Tržišče, Krmelj in Sevnica, občinski skupščini Sevnica, gasilskim društvom iz Tržišča, Telč, Krmelja in Šentjanža, osnovni šoli Tržišče, kolektivom „Gorjanci" iz Novega mesta, konfekciji Krim Ljubljana. Hvala govornikom Ivanu Pungarčarju, Leonu Močanu, Marjanu Mirtu in Francu Lipuvšku za poslovilne besede, pevskemu društvu iz Mokronoga, godbi na pihala iz Trebnjega in vsem praporščakom. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred ter sosedom Marjanu Poljšaku, Lojzetu Udovču in Ivanu Pungarčarju. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sinova Izidor in Ivan, hčerki Cvetka in Bernardka, brat Jože, sestri Pepca in Fanika ter vsi nečaki in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti
FRANCA MIHALIČA
iz Irče vasi 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju novrološkega oddelka bolnice Novo mesto, dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, ZZB Novo mesto, Društvu upokojencev Novo mesto, podjetju Novoles Straža, godbi, pevcem ter govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tašče
KATARINE AŠ
iz Gor. Straže
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pismena in ustna sožalja, za podarjeno cvetje ter vsem, ki so našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Živkoviču, zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice in internemu oddelku, ZB iz Straže, ženam iz Straže, govornicama za ganljive besede ob odprtem grobu. Posebno se zahvaljujemo Metodi Kržanovi in tov. Mariji Senici iz Gor. Straže za nesebično pomoč v času bolezni.
Žalujoči: sin Tone z družino ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica inTrcl'nje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec ftiloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka' 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od
iro izvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Birvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
RADIO LJUBLJANA
VSAK dan: poro C
6.00, 7.00, 8.00, 9.00,10.00,11.00,
12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00,
18.00, 19.00, 22.00,23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
PETEK, 30. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje.
9.30 Jugoslovanska narodna glasba.
10.15 kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Slavko Čepin: Pitanje mladih govedi na paši. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrti-ljak“. 16.50 Človek in zdravje.
18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop-pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 31. JANUARJA: 8.10
Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Glasbena pravljica. 9.47 Naši umetniki mladim poslušalcem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu.
12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mihaela Černe: Pridelovanje zelene.
13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji.
15.45 ,,Vrtiljak". 16.45 S knjižnega trga. 17.20 Gremo v kino. 18.05 Pogovor s poslušalci. 19.40 Minute z ansamblom Latinos. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 1. FEBRUARJA: 8.07 Radijska igra za otroke - Marjan Marinc: Pravljica o dobrem kralju. 8.52 Skladbe za mladino.
9.05 Še pomnite, tovariši.. . 10.05 Prvič, drugič, tretjič. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra: Ena ptička odletela. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT - studi-o Novi Sad. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev.
PONEDELJEK, 2. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.40 Slovenske ljudske pesmi v priredbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsako-
gar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti: Vrt v februarju. 13.30 Priporočajo vam ,.. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajb. 15.45 ,,Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Kulturna kronika. 18.20 Zvočni signali. 19.40 Minute z ansamblom biatov Avsenik. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert.
22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 3. FEBRUARJA: 8.10
Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 lz glasbenih .šol - Koper. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Popevke brez besed- 12.30 Kmetijski nasveti - mag. Jože Osvald: Prihodnost pridelovanja koruze na Primorskem. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Iz dela Glasbene mladine Slovenije. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak“.
1.8.05 V torek nasvidenje. 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.30 Zvočne kaskade.
22.20 Tonska lirika Iva Petiča.
23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 4. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9,05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Franc Šivic: Potrebe po našem pašnem katastru. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 17.20 Iz repertoarja
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 29. JANUARJA:
16.00 - 16.35 - Napoved programa, Povejmo na glas, Poročila, Nove plošče RTB - 16.35 - 16.45
- Aktualnost tedna - 16.45 -
17.00 - Obvestila in reklame -
17.00 - 18.00 - Glasbena oddaja Izbrali ste sami
SOBOTA, 31. JANUARJA:
16.00 - 16.20 - Napoved programa
- Radijska univerza - Iz naše pretekle zgodovine - 16.20 - 17.00 -Jugoton vam predstavlja - Kronika
- 17.00 - 17.20 - Med mladimi ustvarjalci - Iz glasbene šole -17.20 - 18.00 - Obvestila in reklame - Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA, 1. FEBRUARJA:
10.30 - 12.00 - Napoved]
- Uvodnik radia Brežice: samozaščita in mi - Domače zanimivosti - Za naše kmetovalce - Nedeljski magnetofonski zapis - Obvestila in reklame — Iz sporeda naših kinematografov - 12.00 - 15.00 -Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK, 3. FEBRUARJA: 16.00
- 16.30 - Napoved programa, Poročila - Iz produkcije RTV Ljubljana - Iz naše matične knjižnice -
16.30 - 17.00 - Športni pregled -Obvestila in reklame - Ta teden v kinu Brežice - 17.00 - 18.00 -Mladi za mlade
Komornega zbora RTV Ljubljana.
18.05 Po poteh odločanja. 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute z ansamblom Weekend. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza.
23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 5. FEBRUARJA:
8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji.
12.10 Predstavljamo vam. 12.30 Kmetijski nasveti ing. Mariia Turk: Obrezovanje jablan in hrušk. 13.30 Priporočajo vam . .,. 14.10 Iz glasbenih šol Postojna. 14.40 Med solo, družino in delom. 14.45 „Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 1 8.05 Naš gost. 1 8.35 Vedre melodije. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenska poezija v pesmih za glas in spremljavo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
Sl
V času od 4. 1. do 10. 1. 1976 sov brežiški porodnišnici rodile: Nada fovlin iz Brežic - deklico, Štefica Kupres iz Čerja - dečka, Marija Ogorevc iz Sevnice - Romana, Mirana Niki iz Rud - deklico, Dragica Petravič iz Strmca - deklico, Veronika Vovčko iz Dovškega — Zdravka, Zalka Tončinič iz Samobora -Danijelo, Anica MladkoviČ iz Cerkelj - Borisa, Jana Keresman iz Bedra - dečka, Bariča Roščak iz Farkaševca - dečka, Anka Finta iz Samobora - Ivana, OJga Piltaver iz Krške vasi - dečkaj Darinka Skrbi-nac iz Brdovca - Željko, Jadranka Kovačič iz Podvrha - Kristino, Marica Otmačič iz M. Jazbine -deklico, Rezika Križetič iz Luga -dečka, Vegelj Jožefa iz Šentlenarta - Martino, Biserka Kere&i iz Bre-gane - Jasminko in Anica Kostevc iz Blatnega - Antona. ČESTITAMO!
PETEK, 30. I. - 10.00 TV v šoli (do 12.20) (Bg) - 16.55 Pred zimskimi olimpijskimi igrami (Lj) -
17.25 Križem, kražem (Lj) - 17.35 Glasbena pravljica (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Zbori sveta: Grčija, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Cesta in mi (Lj) - 18.50 Kako bomo živeli jutri: Stanovanja v mestu prihodnosti (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -
19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Teverseno-ve pravljice - oddaja TV Sarajevo (Lj) - 20.30 Propagandna oddaja (Lj) - 20.35 Grafične tehnike: Rojstvo grafike (Lj) - 21.05 TV dnevnik (Lj) - 21.20 Propagandna oddaja (Lj) - 21.25 Serif v New Yorku - serijski barvni film (Lj)
SOBOTA, 31. I. - 10.00 TV v šoli <do 12.20) (Bg) - 16.35 Po belih in črnili tipkah (Lj) - 17.10 ' Tajna pota mamil - barvna dokumentarna oddaja (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) -
18.25 Davia Copperfield - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunajepolitični komentar (Lj) -20.00 TV Žehtnik, humoristična oddaja (Lj) - 20.30 Mc Kannovo zlato - celovečerni film (Lj) -
21.55 TV dnevnik (Lj) - 22.10 Jazz (Lj)
NEDELJA, 1. FEBRUARJA: 8.05 Poročila (Lj) - 8.10 Za nedeljsko dobro jutro:	Festival
mladinskih pevskih zborov v Celju -III. del barvne oddaje (Lj) - 8.40 Nekoč je bila hiša - barvna nadaljevanka (Lj) - 9.55 625 (Lj) -10.35 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, Ariel - barvni oddaji (Lj) - 11.25 Moazik (Lj) -
11.30 Kmetijska oddaja (Sarajevo)
- 12.20 Poročila (do 12.25) (Lj) -Nedeljsko popoldne: Pravljica iz lutkarjevega vozička: O prebrisanem sosedu - Otroški sirkus Billyja Smarta - Ol^orli svet - Pred zimskimi olimpijskimi igrami (Lj) -
16.55 Poročila (Lj) -	16.40 Košarka PARTIZAN : RADNIČKI
- prenos (Z/II-Lj) - V odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 18.15 Risanka (Lj) - 18.20 Hišica v preriji
- serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Čikcak(Lj) -
19.30 TV Dnevnik. (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj)
- 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 V. Kovačevič:	Kapelski kresovi -barvna oddaja TV Zgb (Lj) - 21.15 Od kartuma do Port Sudana -barvna oddaja (Lj) - 21.50 Športni pregled (Bgd) - 22.10 TV Dnevnik (Lj)
PONEDELJEK,	2.
FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zgb)
- 10.00 TV v šoli (do 12.20) (Bgd)
- 14.10 TV v šoli ( do 16.00) (Zgb)
- 17.15 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O lončarju in carju -barvna oddaja (Lj) - 17.40 Mala
čudesa velike prirode, barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Marksizem v teoriji in praksi: Vloga ženske v samoupravni interesni družbi (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) -18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Zdravo mladi (Zgb) -	19.10
Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 D. Jovanovič: Sobota dopoldan - TV drama (Lj)
- 20.50 Propagandna oddaja (Lj) -21.25 Mozaik kratkega filma (Lj)
... TV Dnevnik (Lj)
TOREK, 3. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 12.20) (Bgd) - 14.10 TV v šoli (do 16.00) (Zg) — 16.30 Mihec iz Loennebeiga - serijski barvni film (Lj) -	16.55 Olimpijske igre
Innsbruck - hokej:	ZDA:
JUGOSLAVIJA — barvni prenos (EVR-Lj) - V I. odmoru Obzornik
- v II. odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Diagonale (Lj) -	20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 G. Flaubert: Vzgoja srca - barvna nadaljevanka (Lj) - 21.50 TV Dnevnik (Lj)
SREDA, 4. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 10,00 TV v šoli (do 12.20) (Bgd) - 14.25 OI
Innsbruck:	Začetek olimpiade,
barvni prenos do 16.00 (EVR-1) -17.20 T. Pavček: Čenčanja — barvna oddaja (Lj) - 17.30 Mojstri stare japonske obrti (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Narodna glasba - oddaja TV Beograd (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Od ^ vsakega jutra raste dan (za JRT) (Lj)
- 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak .(Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Film tedna: Jakob lažnivec - barvni film (Lj) - 21.40 Propagandna oddaja (Lj) - 21.45 TV Dnevnik (Lj) - 22.00 OI Innsbruck: Filmski pregled - barvni prenos do 22.30 ***
ČETRTEK, 5. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 10.00 TV v šoli (do 12.20) (Bgd) - 12.25 OI Innsbruck: Smuk, barvni prenos do
14.00 (EVR-Lj) •— 14.40 Filmski pregled z OI Innsbruck - barvni posnetek (Lj) - 15.10 Tek na 30 km, Sankanje, Hitrostno drsanje, barvni posentek Z OI Innsbruck (Lj)
- 16.10 Propagandna oddaja (Lj) -16.15 Smuk - barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj) - 17.15 Risana oddaja (Lj) - 17.30 Ema - II. del oddaje Ariel iz serije Tako so živeli (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Po Odisejevih sledeh - barvni film (Lj) - 19.IS« Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Balzacova velika ljubezen - barvna nadaljevanka (Lj)
- 21.00 Kam in kako na oddih (Lj)
- 21.10 Četrtkovi razgledi: Avstrija danes (Lj) - 22.20 TV Dnevnik (Lj)
- 22.35 Filmska burleska (Lj) -
23.00 OI Innsbruck:	Filmski pregled, barvni prenos do 23.30 (EVR-Li)
»
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja !
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Ivan Hrovat, član KZ Krka Novo mesto; Jože Kocjančič, Jože
Šmajdek, Marija Vrček, Jože Cekuta, Rozalija Planinšek, Janez Umek, Jože Murn, Marija Novak, Marija Škedelj, Rihard Resnik, Alojz Kramar, Jože Kočjaž, Danica Hrastar, Boris Dolinar, Rudi
Redek, Jože Pirh in Slavka Cujnik, člani Novoteksa Novo mesto; Jože Pirc, Franc Pestotnik, Alojz Jaklič, Srečko Jordan, Jože Avguštin, Anica Jurman, Jože Šenica, Jože Plantan, Jože Vrtat, Jože Rabzelj, Franc Saje, Marjan Dragman, Anton Vidmar, Anica Vodišek, Darinka Količ, Andrej Šporar, Alojz Jakše, Branko Murn, Terezija Kralj, Slavko Kregar, Viktor Lukan, Zvone Pirc, Franc Zupančič, Anton Bobnar, Mane Šenica, Vika Fabjan, Andrej Strajnar, Ana Šiler, Anton Šoba, Anton Vidmar, Franc Vovko, Stanislav Kocmut, Jože Pokole, Marica Fifolt, Jože Grabnar, Slavko Turk, Martin Kužnik, Brane Mitak in Stane Kumelj, člani Novolesa Straža; Marija Dule, Jože Krese, Mladen Štampalija, Marjana Bašelj, Alojz Bevc, Milena Mrvar, Antonija Potočar, Anton Kralj in Fanika Mrak, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Polde Jerman, Marija Radič,
Jože Smrekar, Stanka Bakšič, Valči Arko, Marija Koščak, Majda
Turk, člani L
*vgu
Poglajen, Milan Goršin, Vinko Mikec in Peter Gazvoda, člani IMV
Dular, Zdenko Tekstor, Slavka Novo mesto; Jože Klobučar, član
Žagar in Slavka Turk, člani Laboda Novomontaže Novo mesto; Avgust
Novo mesto; Alojz Šalehar, Marija Klobučar, Vinko Šuštaršič, Miha Lokošek, Jožica Kumer, Rafko Lindič in Franc Šketa, člani Industrije obutve Novo mesto; Ivan Vidic, Jože Stipanič in Milan Jamnikar, člani Pionirja Novo mesto; Jelka Ilič, Nežka Drčar in Anica Murgl, članice SDK Novo mesto; Dominik Duh, Tilka Markovič, Majda Vojsk, Marija Glavan, Ivan Brumat, Drago Celič, Nada Anastasev, Niko Padevski, Franc Beg in Karel Nahtigal, člani SOB Novo mesto; Franc Avguštin, član VP 1394 Novo mesto; Anica Štampalija, članica Šolskega centra za gostinstvo Novo mesto; Tone Erjavec, član Iskre Novo mesto; Ivan Gorenc in Jože Prešeren, člana Elektro Novo mesto; Anton Povše, član Dolenjke Novo mesto;
.Anton Jereb, član Novotehne Novo mesto.
labod
labod
labod
labod
F. S. FIN2GAR
29
PREROMA
ln zdaj je razumela tisti njegov proseči pogled, ki se mu je smejala in mu ga celo zamerila. Takrat namreč jo je tako pogledal, ko je prihajal tisti veliki lepi financar Ceglar često k njim nadzirat žganjekuho. In vselej se je mudil dolgo v hiši in Franca mu je stregla in se živo smejala njegovim dovtipom, da je donelo skozi okno, kar je Blaža tako neznansko bolelo. Tiho je krotil bolečino in besedice ji ni rekel; le kadar je odšel financar, so jo prosile njegove oči - a ona se jim je smejala. Res, takole je gledal v Galiciji pred smrtjo. In predenje izdihnil, seje nasmehnil in s smehom naročil: „Vem, Franca, da sem bil premalo postaven in premalo fantovski zate. Toda ljubil sem te - sedaj pa si prosta.41
„Nikoli, Blaž!“
Franca je polglasno kriknila in planila s stola, roke je razmaknila, kakor bi hotela k njemu, krvavečemu še iz‘mrtvega srca, da mu priseže zvestobo v vsaki misli in da ga mrtvega poprosi: Odpusti! Toda Blaža ni bilo, iz somraka so gledale pogače in kosi mesa. Franci seje vse to tako zastudilo, da je bežala iz shrambe in nehote zaloputnila vrata.
Teta, ki je pomivala pred pečjo, se je preplašena ozrla.
„Vrata so mi ušla,“ se je izgovorila Jančarica.
,,Saj se tudi tako ženeš za pogrebščino, kakor
se ni treba. Navsezadnje prideš ljudem v zobe, češ komaj je čakala, da je izdihnil."
„In če bi nič ne pripravila, kaj bi potem rekli? “je zavrnila Jančarica teto nekam pikro.
Teta se je obrnila v pomijnik in godla skozi škrbaste čeljusti nerazumljive besede.
Franca je odšla v hišo in začela zlagati iz predalnika obleko za otroke na mizo, za vsakega posebej. Otroci so sedeli krog peči in jo tiho opazovali. Matije pa govorila vmes:
„To je za Feijana, to za Micko, to za Blažka in, Janezek, ti pojdeš tudi. Ampak pazite na obleko! In molite v cerkvi! Če atova duša še kaj trpi, morebiti zavoljo vas. Kolikokrat ste bili nepokorni in ste ga ujezili in sedaj se morda duša vica.“ Potem je porazdelila mrtvaške svečke in jili položila na oblekice, vsakemu svojo. Pretipala je žepe in vtaknila vsakemu vanj rutico in molek. Nato je sedla za vogel mize in si podprla glavo ter čakala tete za molitev.
Po molitvi je stopila Micka k mamijo potegnila za krilo, da se je sklonila in ji nastavila uho. Mati je*zardela in družini takoj na glas razodela: „Micka pravi, da pojde jutri k obhajilu za ata.“ Vsi so se ozrli na Micko in za hip je zavladal molk v hiši. Teta je povzela prva besedo in rekla: „Bog govori po otroku in atova duša ga je naprosila. Ne samo Micka, pojdimo vsi!"
Ferjan in Blaž sta se takoj pridružila:
Jaz tudi, jaz tudi!"
Celo Roman begunec se je oglasil: „Ja tr.kže" in takoj popravljal slovenski: Jaz tud’, jaz tud’."
„Slišiš, Franca, Bog govori, sem rekla, kakor je Kristus napovedal: Zahvaljen, Oče, ki si to razodel malim in skril velikim
Teta je bila ganjena do solz. Poiskala je v žepu trdno zadrgnjen mošnjiček, izbrala iz njega štiri desetice in jih razdelila otrokom:
„Da boste darovali jutri za ata.“
Franca ni mogla izpregovoriti nobene besede. Tiščalo jo je v prsih, hrepenela je, da bi bila sama, in težko čakala, daje spravila otroke spat. Tudi
sama je legla. Toda z odprtimi očmi je zrla v steno. Migotanje plamenčka pred podobo je razpenjalo poskakujoče sence po hiši. In vse sence soji govorile sama očitanja, dokler se ni raztopila duša v kesu in so pritekle na blazino solze in ji zaklopile oči . . .
Drugo jutro so šli Jančarjevi tako zgodaj na faro, da so morali vzeti s seboj luč. Nihče ni govoril, razen Janezka, ki je spočetkoma bral prazne besede in slednjič, ko mu ni nihče odgovarjal, utihnil še sam. Franca je bila čudovito mirna. Kakor bi bila šla skozi vice to noč, kamor jo je poklical nedolžni glas otrokov, se ji je zdelo. Podvizala se je, da bi čimprej slišala: Pojdi, vse je odpuščeno. Njen obračun z Bogom se ji je zdel tako jasen in tako natančen, kakor ga še ni doživela.
Samo enkrat je pomislila v skrbi, če naprošena kuharica pride pravi čas, da bo vse v redu, ko se vrnejo. Ali še to misel je kot prazno nečimrnost odgnala in hrepeneče čakala, samo čakala, kot človek, ki je pregledal do zadnje pičice težke obračune in ve, da je ni zmote, ter čaka samo Gospodove besede: Prav, dobri in zvesti!
Preden se je pričelo opravilo, so prihajali povabljeni sosedje in sorodniki. Zenske, vse črno oblečene, so šle takoj v cerkev, moški so se ustavili pred vrati in se ozirali na uro v zvoniku. Čudili so se mnogim, ki niso bili povabljeni in so prišli. Ko je udarila ura, so bile klopi zasedene za čuda na gosto.
Sredi med klopmi pa je stala tumba, žalostno so gorele sveče na črnih svečnikih, z votlimi očmi je gledala smrt po cerkvi.
Zvonček je zapel, a orgle niso zabučale v žalnih glasih — kako neki, ko je počival tudi organist v tuji zemlji. Ta molk je pretresel ljudstvo. Prižgali so žalne lučke, ovili krog rok molke in vsakdo je, gnan od skrivne sile, pokleknil, sklonil glavo in pričel moliti. Vtem zazvončka za obhajilo. lz prve klopi, tik ob tumbi, se je dvignila Jančarica, za njo otroci s teto, begunec - jn vsi so
pokleknili pred oltar.
Ljudje so dvignili glave.
Za Jančarjevimi je pokleknila še Lojza in nekaj žensk na desno in na levo.Po cerkvi seje oglasilo med množico:
„Glejte, Jagnje božje . .
Roke so trkale na prsi. Plameni sveč so ostrig meli in poslušali, ln strmeli so ljudje in se čudih: „Kako ga je ljubila!" In ni,ga bilo, ki bi bil sodil drugače.
Zvonovi so odzvonili, skozi cerkvena vrata je zadišalo po kadilu, ki je v gostih oblakih, prose-vanih od sončnih žarkov, valovilo po mirnem cerkvenem zraku. Ljudje so zamišljeno, počasi prihajali iz cerkve. Zadnja je prišla Jančarica z otroki.
Matic jo je prvi zagledal in zdela se mu je tako sveta in čista, da sije ni upal nagovoriti.
„Torej, prosim, kar pridite za mano. Jaz moram hitro domov, da uredim. Andrej," se je obrnila do brata, posestnika na njenem rodnem* domu, „ti poskrbi in jih pripelji." Ob tem, ko so iskale njene oči brata, je zadela s pogledom za hip ob Matica. Matic je čakal tega trenutka in če ne z besedo, vsaj z očmi bi ji rad povedal, da ga srce boli kot njo, da se mu smili, da je molil'vso mašo in da bi se bil najrajši razjokal, ko jo je videl tako pri obhajilu. Toda Franca se ni za hip ustavila ob njem. Umaknila mu je oči: Matic je dobro opazil, kako se je zarezala na obrazu preko svetega miru resna poteza, kije takoj izginila, ko je nagovorila brata. Ali kljub temu je Matic bral v tej gubici: „Stran!“ Presunilo ga je, da ga je zabolelo na sredi duše in da je preslišal vprašanje kaj-žarja Luke, dasi mu ga je zastavil drugič. Zato ga je Luka sunil:	^
„Kaj si gluh, ka-li? " „Gluh, kakopa! Le kako moreš po taki žalosti koj trobezljati kot baba." „Fe — enkrat mu je za smrt zapisano. Mar boš ti vekomaj? "
Jožic Repič je bil zasut z modrimi kuvertami, s katerimi so ga vabili na mladinske sestanke, na zbore delovnih ljudi, na razgovore samoupravnih interesnih skupnosti, da, celo delegat v občinski in republiški skupščini je bil. Če bi ga takole iznenada vprašali, v katerih organih in organizacijah je več kot navaden član, bi težko naštel vse svoje funkcije.
In Jožič Repič ni bil eden tistih, ki bi se pustil imenovati, ker se mu zdi položaj prijeten, ampak se je povsod zagrizel v delo in le res huda bolezen mu je preprečila, da je manjkal na sestanku. Zadnje čase pa je opazil, da ga obliva neprijeten znoj, ko zagleda v
poštarjevi roki modro ovojnico, in samemu sebi ni hotel priznati, da postane v takšnih trenutkih celo nekoliko omotičen.
To nenavadno počutje se mu je pričelo pojavljati, ko je spoznal Tineta Prilizca, lepo rejenega gospoda, živečega prav tako v Repičevi dragi. Repiču se je zdelo čudno, da ga je opazil šele tisti trenutek, ko mu je nekdo močno zapiskal za hrbtom in ko se je pokazala iz črnega mercedesa rdeča in zabuhla glava:
„Ja, Repič, kako pa hodiš po cesti? Skoraj bi te podrl."
,,Si ti, Tine Prilizec? Greva na nekaj konkretnega, ko sem še živ."
In sta šla.
„Kako kaj živiš, Repič? “ „No ja. Delaje več kot preveč. Sestanki. Problemi na vseh koncih in krajih. Ceste, vrtci, šole, kulturni domovi, vodovod, elektrika. Reševati je treba, če se hočemo razviti iz zaostalosti. Pa ti, Prilizec? “ „Sami problemi. Delov za avto ne morem dobiti. Moral bi nekaj zame najti. Toda to ni važno. Elektrikar me nateguje že dva meseca, da mi bo prišel vstavit števec v vikend. Naj ga vzame vrag! Pa žlebov za hišo ni dobiti nikjer. Čakam že dve leti. Saj res, kakšen avto imaš? “
„Sem brez avtomobila." „Jaz ne bi mogel biti. Ne bi mogel biti, ti pravim, Repič. Imaš hišo? “
..Stanovanje mi obljubljajo že vrsto let, pa nič od teea. Bo že."
,,Kaj pa počitniška hišica? Si jo nabavil? “
„Mi še na kraj pameti ne pride. Zadnjič sem bil na dopustu, ko sem peljal otroke v kolonijo. To je bilo pred sedmimi leti. Saj veš, kako je poleti, ko zmanjka vode po vaseh. Nekdo mora tudi to reševati."
..Mimogrede, Repič, koliko let šteješ? "
„Takole, Prilizec, blizu štirideset jih bo."
„Blizu štirideset in še vedno pešačiš? Me pa res zanima, kaj si delal ves ta čas!"
t	TONJ	GASPERIČ
Jugoslovanski košarkarji v Novem mestu
V sredo ob 18.30 ekshibicijska tekma v košarki med jugoslovansko olimpijsko reprezentanco in zveznim ligašem
Olimpijo iz Ljubljane — V predtekmi: mladinci Novoteksa in Olimpije
Ko bi le bili vsi taki...
Zadnjo nedeljo dopoldne je bilo in sneg je ponehaval naletavati. Med hojo po be-'■ težnem novomeškem mostu in doli po strmini Pugljeve ulice pa sem imel v mislih daljni poletni dan, ko sem po taisti poti stopal proti kopališču na Loki In tam y pod živopisnim Bregom je mož, gol do pasu in zagorel od sonca ves poten mešal zidarsko malto. Obraz so mu krasili nenavadno košati brki, ob leni Krki pa je stala hiša, ki jo je dvigal in širil. Brkati mož je bil Ivan Pezelj
Iin k njemu sem bil namenjen zadnjo nedeljo. Zaradi tegale zapisa. Hiša, dvignjena in razširjena, je t opel dom, ki ga je Pezelj postavil z lastnimi'rokami. O sebi ni hotel veliko govoriti, raje je hvalil ljudi in svet, iz njegovih besed pa sem razbral, da je mož dejanj, značajen mož, domala poosebljeno delo, zategadelj dvomim, da mi bo uspelo spraviti na papir o njem vsaj delček tistega, kar bi rad.
„ Ličan sem, doma iz Gospiča. “
V revni kmečki družini je bil najstarejši fant med dvanajstimi otroki. Stežka se je izučil za peka in ker ni bilo moke doma, je pekel kruh po vsej stari Jugoslaviji. Spoznal je trpko življenje in se povezal z naprednimi ljudmi Vojna ga je zatekla v Smederevu in precej se je za pol leta znašel v nemškem taborišču. Pobegnil je, se prebil do doma in začel delati za vstajo. Skojevec Pezelj je spomladi 1942 stopil v partizane, jeseni istega leta postal komunist in zaveden, preudaren in hraber bojeval boj za svobodo. Vedel je, za kaj se bori! Osvoboditev je dočakal s 4. armado v Trstu.
Prekaljen v bitkah je postal starešina JLA in enajst let služboval v raznih slovenskih mestih. Upokojil se je in sedeminpetdesetega leta prišel z družino v dolenjsko metropolo. In nikar ne misli-
te, da se je začel greti na osojnih upokojenskih klopeh ali kaj takega!
,,Brez dela ni jela!"
Veliko spoznanj o obračanju sveta Pezelj podkrepi z jedrnatimi ljudskimi reki. Na čelo vsega pa postav Ija delo. j Kajpak je čisto brez pomena j naštevati vse tisto, česar se je že dotaknila njegova roka, ; kar je oblikovala in prestavila z dežja pod streho; koliko j njegovih besed je že zadelo v polno, ko je vstal in povzdig- j nil glas na primernih mestih, to je domala v vseh družbe- j nopolitičnih organizacijah, kar jih imamo; kolikokrat je poravnal od neurja razrito cesto ob hiši ali oklestil grmovje na pobočju Brega.
In še dandanes vstaja zgodaj zjutraj in se odpravlja na delo v vojaško pošto. Med v o- j jaki, mladimi ljudmi, se počuti kot med lastnimi otroki, ki jih je vzgojil, spravil do kruha.
,,Meni ni bilo nič podarjenega, pa si prizadevam, da bi storil kar največ; ne zase, za j vse! Kako zadovoljen sem, ker me vsak pogled okoli ; znova prepriča, da smo v kratkih desetletjih storili ko- j rak, ki se ga ne da izmeriti, tako ogromen je!"
Razdaja se, pot poti in . čas udejanja Ivan Pezelj, ki že misli, kaj bi storil jutri Trenutke oddiha pa preživlja ob vodi, strasten ribič je. Ob : delu in ribolovu najdeva zadnja leta zadovoljstvo tudi pri brajdi ob hiši. Lansko jesen mu je že rodila nekaj litrov vina, s katerim pa ne misli izpirati grenkega okusa v ustih, saj ga mož, predan napredku, ne pozna, ampak nazdravljati novim dosežkom.
Ko sem se vračal domov, ni več snežilo, in spomnil sem se misli, ki jo je zadnjič nekdo izrekel o Ivanu Pezlju. Takole gre: ,,Ko bi le ■ bili vsi taki kot on, pa bi že imeli pod streho - komunizem!"
DRAGO RUSTJA
Takih hišic na drevju je precej tudi v neposredni bli^jni in celo v samem mestu Kočevje. Verjetno so jih zgradili otroci po vzorci lovcev, ki nekako tako delajo preže. (Foto: Primc)
Za novomeško športno prireditev leta bi lahko proglasili ko-šarkaisko tekmo med jugoslovansko olimpijsko reprezentanco in ljubljansko Olimpijo, ki bo v novi športni dvorani v Novem mestu v sredo, 4. febru-aija, ob 18.30. V predtekmi se bosta pomerili mladinski ekipi Novoteksa in ljubljanske Olimpije, se pravi ekipi, ki tvorita vrh slovenske mladinske košarke.
Košarkarska reprezentanca Jugoslavije bi v anketi o možnostih za medalje prav gotovo med ljubitelji in poznavalci športa v Jugoslaviji prišla na prvo mesto. Reprezentanca, ki je svojo moč dokazala na številnih prireditvah doma in v svetu, ekipa, ki svoje znanje neprenehoma potrjuje na velikih tekmah in prvenstvih, uradni evropski prvak in druga z zadnjega svetovnega prvenstva v Portoriku - to je Jugoslavija v košarki danes.
Med vsemi medaljami, ki so jih prinesle našemu športu generacije košarkarjev, manjka samo ena zlata olimpijska. O olimpijskem zlatu i so sanjale generacije naših košarkarjev od dne, ko se je začel jugoslovanski pohod v Rimu, kjer smo kljub visokemu porazu z Američani
Srvič pokazali svetu svoje znanje, 'dtlej smo premagali vse nasprotnike, tudi neugodne Sovjete in Američane, vendar pa do zlata še nismo prišli. V Muenchnu so neskončno ameriško nadvlado v tem športu spodnesli Sovjeti v tistih znanih treh sekundah podaljšane tekme v finalu z zlatim košem i Aleksandra Belova, v Montrealu želimo in upamo, da bi to uspelo nam. Konkurenca bo hujša kot kdajkoli, p a vendar reprezentant Dražen Dali-pagič junaško napoveduje: ,,Prepričan sem, da smo lahko olimpijski prvaki!"
Reprezentančne priprave kandidatov za olimpijski jugoslovanski dres so se že začele in zvezni trener Mirko Novosel je v telefonskem razgovoru za Dolenjski list pred tekmo v Novem mestu povedal: V Zagrebu so zbrani reprezentanti, ki so trenutno pri vojakih in ki pravzaprav predstavljajo zanesljive potnike v Montreal. Naše priprave so se že začele, ker ne smemo ničesar prepustiti naključju, če hočemo doseči zastavljene cilje! “
Ni skrivnost in tudi Novosel tega ne zanika, da je večin potnikov že znanih: v Montreal bo bržkone potovala ekipa, kije lani v Beogradu osvojila evropsko zlato. Samo namesto Tvrdiča, kapetana ekipe, ki se je poslovil od reprezentančnega dresa, bo moral Novosel poiskati novega igralca.
In kdo bo nastopil v Novem mestu'.’ V Novo mesto bodo zanesljivo prišli: Čosič in Jelovac, udarna centra reprezentance, krilna igralca Šolman in Kapičič, mimo njiju tudi večkratni reprezentant Ivkovič, seveda pa ne gre prezreli tudi Slavni-ča, igralca, ki daje ton igri naše reprezentance.
Tekmo med reprezentanco Jugo-
DOLENJA VAS: DOBRA KOŠARKARSKA VRSTA
Po kvaliteti bi lahko košarkarska vrsta iz Dolenje vasi igrala v kateri koli conski košarkarski ligi. Zal pa košarkarski klub sploh ne obstaja, in sicer zaradi več razlogov. Košarkarji iz Dolenje vasi ne dobijo finančne podpore, čeprav so že večkrat prosili le za zneske, s katerimi bi plačali potne stroške. To je še toliko bolj čudno, ker fantje brez težav že nekaj časa premagujejo kočevsko košarkarsko vrsto, ki je nastopala v 11. košarkarski ligi. Razen tega ima vrsta prostor, kjer lahko trenira in nastopa.
Volk je padel
Trener Novosel: „Novo mesto bo videlo dobro košarko!"
Letošnja razstava ptic v Kočevju, ki so jo odprli 24. januarja, trajala pa bo samo še danes, je podobna vsem prejšnjim. Običajni obiskovalci jo ocenjujejo celo kot korak nazaj, medtem ko člani Društva za varstvo in vzgojo ptic zatrjujejo, da je vendar korak naprej.
Kot napredek omenjajo predvsem papige skobčevke, ki jih je eden izmed članov društva kupil v Nemčiji. Od ostalih skobčevk se razlikujejo po izrazitih in lepo razporejenih črnih pikah na vratu.
Razstavljalci opozarjajo tudi na to, da jih ne kaže soditi prestrogo, saj so šele pred dvema letoma zaceli s selekcijsko službo (društvo je staro
V sredo bodo igrali: Slavnič, Čosič in Šolman
komaj 5 let) in v tako kratkem času se ni dalo doseči izjemne kakovosti. Gojitev ptic je razmeroma draga, kar ovira hitrejše doseganje rezultatov.
Društvo organizira tudi ocenjevanje ptic, ki ga vodijo zvezni sodniki. Na zadnje ocenjevanje je prineslo 11 članov društva 107 kanarčkov. Pri čopastih kanarčkih sta bila najbolje ocenjena kanarčka Antona Južniča in Staneta Hočevarja, pri rumenih pa sta dobila enako število točk ptici Jožeta Bahuna in Antona Južniča.	_	,
Letos razstavlja 23 članov društva 155 kanarčkov, 63 papig, 3 papige-zebrice in 4 2 golobov.	j.	p.
Kolpska dolina res skoraj * divjina
Na skupnem lovu so bili pred kratkim lovci Kolpske doline in Delnic. Sreča se je nasmehnila lovcu Mladenu Abramoviču, po domače Kapovemu Mladenu, iz Grbajela pri Kužlju. Na Malem vrhu nad Kolpo na hrvaški strani mu je pred puško prilomastil krvoločen volk. Lovec Mladen je pomeril in sprožil. Težko ranjeni volk se je kotalil še kakšnih 500 m po strmini proti Kolpi. Lovec ga je dohitel tik nad cesto ob Kolpi in mu zadal še snutonosni strel. Volk, težak 37 kg, je obležal pičel kilometer od Mladenovega doma.
Doma v Grbajelu ga je imel nato na „razstavi“ še nekaj dni, nato pa je podaril lovski družini Delnice, nagrado ga je Lovska zveza Delnice oprostila za dve leti plačevanja lovske članarine, ki bi znesla okrog 600 din.	w
V našo lepo Kolpsko dolino pri-liajajo za zdaj, kot vidimo, predvsem krvoločni volkovi in druga divjad, ža njo pa seveda v glavnem le še lovci in ribiči, ki jih privablja čista Kolpa, i J. KRIŽ
Spet ptice na razstavi
Kočevje: pot do kakovosti je težka, dolga in draga
hodnjo soboto, 7. februarja, ko bodo Novomeščani gostovali na Jesenicah.
Tekmo med Jugoslavijo in Olimpijo so finančno podprla tudi nekatera podjetja (1MV, Krka, Novotcks, Novoles, Pionir, Labod, Industrija obutve, Novograd in Dolenjski list). Ker je število vstopnic omejeno, opozarjamo privržance košarke, da jih je mogoče dobiti v predprodaji pod arkadami Mladinske knjige na Glavnem trgu v Novem mestu in sicer po 30 din stojišča in po 50 din sedišča.
J. S.
na visoki Istrski
dvignili, je izkušeni lovec Ivan Grajš začel ugibati, da bi na prežo utegnil prihajati ris. Menili smo, da bomo našli kako medvedjo ali risjo dlako, in dognali, kaj prihaja gor. Vendar ob svetilki nismo našli ničesar. Zdaj smo se lotili pregledovanja kosti in po sledovih ostrih zob je Grajš sklepal, da na prežo ne hodi medved, marveč ris. Prejkone je to resnica.
TONE OŽBOLT
KAMION V AVTOBUS
21. januarja ponoči seje prometna nesreča pri Dobravi končala z materialno škodo 40.000 dinarjev, medtem ko poškodo- , vanili ni bilo. Zgodilo se je, ko je proti Brežicam vozil avtobus Vinko Mlakar iz Brežic, v gozdu pa je naproti pripeljal s kamionom Slavko Zajc iz Župelevca. Voznik tovornjaka je na poledeneli cesti zaviral, pri tem pa ga je zaneslo in je prišlo do trčenja z avtobusom.
slavije in Olimpijo pripravlja novomeški košarkarski klub Novotcks kot uvod v novo prvenstveno sezono
v slovenski ligi. Najkvalitetnejša slovenska liga starta namreč letos prvič v dvoranah, njen začetek pa je pri-
14. januarja letos, ko je sonce zahajalo (v Kočevju zahaja pozimi sonce že med 14. in 15. uro), sem se odpravil v goro za' Mestni vrh. Dospel sem do medvedjega krmišča, kamor sem hodil večkrat opazovat. Vso zimo hodi medved tja, le čez novoletne praznike je odnehal, ko je bilo krmišče na sveže založeno s koruznim zrnjem in svežim mesom.
Dva dni prej tega mesa še ni bil načcL Zdaj nisem maral tavati okoli medvedje pojedine, marveč sem se odpravil mimo nje k preži. Prišel sem do kakih petnajst metrov visoke lestve, ki se izteguje na debelo hojo. Zgoraj, v obrši, je pokrita in napol zaprta lovska preža, ki je iz daljave videti kakor kolibica na drevesu. Blizu vznožja lestve sem zagledal sveže načeto goveje stegno s hrbtenico, ki si ga je noč ali dve predtem privlekel medved, da biga tu v miru snedel, zakaj na poseki, kjer mu polagajo krmo, je bilo zanj menda preveč svetlo in izpostavljeno.
Vzpenjal sem se po visoki lestvi in se začudil, ko sem nekje na njeni sredini našel obgrizeno, v stopnico zataknjeno goveje rebro. Mislil sem si, da je bila tu spet tista medvedka 7. dvema mladičema iz minulega leta in da se zdaj hodijo z jestvinami poigravat tudi po lestvi in na prežo. Ko sem priplezal do vrha, pa sem zagledal- na „štantu“ kopico kosti.
Večer je bil nenavadno lep in miren. Ko so zadnji sončni žarki izginili z najvišjih dreves na Mestnem vrhu, sem zaslišal brnenje avtomobila, ki je kmalu utihnilo. Gozd je bil tako miren, da sem slišal šepetanje ljudi na kakih 500 metrov. Vedel sem, da prihaja lovec Ivan Grajš in še nekdo z njim. Nišem se zmotil. Z njim je prihajal ljubitelj narave, predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Šercer. £
Nato smo sedeli na preži, poslušali v tihi gozd, posrebreni mesečno svetlobo, in oprezali ftecej dolgo nismo ničesar slišali Nato pa je nekaj za našimi hrbti ^ašelestelo. Koraki so se bližali in na pot je stopil kosmatinec. Dospel j« pod krošnjo, postal, težko dihal, vlekel zrak in oprezal, da bi dognal kaj sumljivega. Nič ni posumil. Počasi se je bližal deblu, na katerem smo prej sedeli, in prišel na svežo sled mojih tovarišev. Čudno, da ni pobegnil, saj jo včasih rad odkuri celo, če je sled že nekaj ur stara. Korak za korakom se je bližal stegnu, nato pa ga je začel jesti. Trgal je velike zrezke in goltal, dokler se ni najedel. Nato je mirno odšel
Še dolgo smo sedeli na preži, pa ni bilo ničesar več. Preden smo se
„Ta je pa lepa!" sem si misliL „Doslej so tu zgoraj čepeli lovci in oprezali kaj počnejo medvedi zdolaj, zdaj pa že tudi medvedje splezajo na ,štant\ sc gostijo in oprezujejo, kdaj pridejo lovci"