List 2:a. gospodarstvo in umno kimetijstvo. Izdaja oes. kr. kmetijska družba na Štajerskem. list velja na leto 4 krone. Udje družbe prispevajo na leto 2 kroni. Udje dobd list zastonj. ■! -*■- l*!j■ ■'iggggisgjjp. j ■ .■ ■ ■ ■ Vsebina: Agrarno gibanje na Štajerskem. — Agrarne operacije za Štajersko. — Pomlajenje travnikov. — Nekaj o kulturi vrbe. — Iz razprav osrednjega odbora c. kr. štajerske kmetijske družbe. — Zborovanja podružnic in krajnih društev. — Iz podružnic in krajnih društev. — Uradno. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila. Agrarno gibanje na Štajerskem. Kmečko zborovanje, ki se je vršilo 15. septembra 1907 v Gradcu pod častnim predsedstvom gospoda deželnega glavarja in predsednika c. kr. štajerske kmetijske družbe, pomeni začetek nove dobe v zgodovini štajerskega agrarnega gibanja. O tem priča dejstvo, da je to zborovanje vzbudilo pozornost in spoštovanje v najrazličnejših krogih in da je obširno o njem poročalo časopisje, najsi je že te ali one struje. Naša dolžnost je, da se na tem mestu ozremo nazaj na veličastno zborovanje in na kratko kon-statiramo vse ono, kar mu daje večji pomen. Najprej so pač bila izborna izvajanje prvih treh govornikov, ki so vseskozi stvarno, a vendar odločno in premišljeno govorili o obširnem polju zastopanja naših agrarnih interesov. Če je od zadnjega zborovanja sem še ležala nekaka megla nad zastopanjem naših agrarnih interesov, jo jo zadnje zborovanje v Gradcu popolnoma pregnalo. Sedaj leži pot jasna in odprta pred nami. Sedaj tudi vemo, kaj je namen in smoter proste agrarne zveze v državnem zboru. Sedaj smo tudi spoznali njene Blabe in močne strani. Tudi je bilo zelo primerno, da smo se ravno na tem zborovanju pečali ž njo, ker je bila tukaj prvič prilika, odkar se je ustanovila prosta agrarna zveza. Z ozirom na važnost zgorej omenjenih vprašanj, o kterib se bo v kratkem času odločilo in ki se tičejo v veliki meri našega kmetijstva, je bilo nujno potrebno, da je zborovanje dalo tej novi državnozborski frakciji direktivo. Ta namen so izvršili prvi trije govorniki: državnozborska poslanca Pescbka in knez Karl Auersperg, kakor tudi glavni poročevavec kmetijske centrale, naš častni Član vitez pl. Hohenblum. Vodilna misel vseh teh izvrstnih govornikov je bila razmerje avstrijskih agrar-eev do ogrsko nagodbo in eventuelne spremenitve našega poljedelskega ministrstva. V tem oziru so se pokazali jasni in razločni cilji, ki omogočujejo avstrijskim kmetovalcem, da lahko sedaj bodoči razvoj sami kontrolirajo. Po pravici je povdarjal nek dunajski list, da so agrarci na tem zborovanju izrekli načelo, da ni vprašanje ogrBke nagodbe nikakor poli- tično, ampak zelo narodno gospodarsko za kmetovalce in da se bodo s tega stališča v državnem zboru agrarci oglašali k besedi o tej stvari. To je bila ena stran kmečkega zborovanja, ki se je na tem zborovanju tako jasno pokazala, kakor še nikjer drugje. Samoumevno je torej, da so zborovalci z navdušenjem in splošnim pritrjevanjem sprejeli tozadevno rezolucijo. Kar je bilo za to zborovanje še nadalje značilno, je dejstvo, da je postalo poljedelskemu ministru, ki nam je večkrat pokazal svojo naklonjenost, ona opora, ki jo rabi, da lahko še nadalje kaže svoje mišljenje. Štajerski kmetovalci so pokazali pri tej priliki, da ni zvestoba na Štajerskem redka prikazen in da znajo zvestobo tudi vračati. Pri tem se ne sme prezreti, da se to stališče ni kratkomalo zavzelo, ker je Šlo za portfelj poljedelskega ministra sam na sebi, ampak ker je bilo kmečko zborovanje prepričano, da mora imeti poljedelsko ministrstvo neko stalnost, če hoče delati plodonosno za razvoj našega kmetijstva, da se torej za ta portfelj ne sme uganjati nobena politična mešetarija. A tudi obširno polje naše tako potrebne in nujne agrarne reforme se je času in namenu primerno obravnavalo. Tukaj si pač lahko prihranimo obravnavanje in ponavljanje vseh posameznosti, ker smo že zadnjič pisali o njegovi važnosti. Omenimo samo, da so ta vprašanja obravnavali zelo srečno dotični gospodje poročevalci, vitez pl. Rokitansky, Franc Girstmayr (Maribor), Juvan in Kresnik (Črešnjevec). Rezolucije, ki so se sprejele k tej stvari, dajejo našim agrarnim poslancem smer za njihovo bodoče delovanje in mi upamo, da se bodo resno potrudili, da se bodo vedno ozirali na stališče, ki ga je zavzelo kmečko zborovanje v Gradcu in to tem bolj, ker se je tudi posvetovanje poslancev v Osojah gibalo v tej smeri in popolnoma strinjalo s temi načeli. Če je graško kmečko zborovanje te naloge v polni meri izpolnilo, se mora še posebej povdariti kot veselo znamenje solidarnost kmetovalcev brez ozira na narodnostne razločke. Na strani nemških kmetov iz Štajerske je stalo veliko število slovenskih tovarišev iz Spodnje Štajerske in iz njihove srede je prišel predlog (Drofenik — Rogaška Slatina), naj se tudi na Spodnjem Štajerskem vršijo kmečka zborovanja in naj se na ta način tudi tam dela za agrarno stvar. To nam je dovolj jasno znamenje časa, da gre agrarizem vedno dalje in da se to gibanje ne da ustaviti. Priznati se mora, da stanejo taki dnevi posamezne kmetovalce velike žrtve na času in denarju; da pa govorimo z našim izvrstnim Hohenblum: če pride klic od agrarcev, se morajo kmetje udeležiti takih zborovanj, celo potem, če bi si moral potreben denar za vožnjo izposoditi, ker s takimi zborovanji se doseže velik vpliv na postavodajo. To so nam pokazala že prejšnja zborovanja in tudi ugoden učinek pri teh zborovanjih ne bo izostal. Ne bomo obravnavali, ali je to slučaj ali ne, dejstvo pa je, da so se pogajanja glede avstro-ogrske nagodbe, ki so že Blabo kazala za nas, dva dni po tem zborovanju prekinila, dva dni po znamenitem govoru kneza Auersperga. Lahko je, da so to zakrivile prevelike zahteve Ogrske, ali stališče, ki ga je zavzelo kmečko zborovanje v Gradcu k tej stvari, se ne bo moglo prezreti od nobenega merodajnega Činitelja. Obilen obisk in stvarna obravnavanja na tem zborovanju kažejo o lepi agrarni zrelosti avstrijskega kmetovalca, posebe štajerskega in če bo kdo kedaj pisal zgodovino štajerskega agrarizma, ne bo smel molče iti mimo tega zborovanja. Delo se je začelo in gibanje bo potegnilo tudi druge s seboj, ki so doslej še stali malomarno ob strani. In če ne mi, vsaj naši potomci bodo lahko doživeli dan, ko bo gospodarstvo doživelo, da se ga bo tako cenilo, kakor se ga mora vsled njegovega stališča, ki ga zavzema v narodnem gospodarstvu. Glavni tajnik Juvan. * * * Rezolucije, sprejete na kmečkem zborovanju. I. Naloga proste agrarne zveze. Kmečko zborovanje v Gradcu vzema poročilo agrarnih državnih poslancev gospodov Franca PeBchka o nemški agrarni stranki in kneza Auersperga o bistvu in namenu proste agrarne zveze v državnem zboru z odobravanjem na znanje. Kmečko zborovanje pozdravlja zvezo 271 državnih poslancev različnih dežel, narodnosti in političnih strank v jedno skupino v državnem zboru, da zastopa agrarne interese in želi tej zvezi obstanek in pro-speh. Zato pa pričakuje od agrarne zveze, da bo kar najodločneje zastopala agrarni program gospodarske in logarske centrale, na kterega so voljeni vsi agrarni poslanci in da bo na ta način pomagala veliki agrarni misli do udejstvitve. Posebe pričakuje kmečko zborovanje, da ne bo noben član privolil v avstroogrsko nagodbo, ki 1. ne bi izrekala gospodarske ločitve od Ogrske in uravnave našega tozadevnega razmerja na podlagi trgovinske pogodbe, ki bi varovala interese avstrijskega gospodarstva in logarstva, 2. razdelitve avBtroogrske banke in 3. razdelitve carinskih dohodkov razmerno po uvozu v obeh državnih polovicah. II. Našemu poljedelskemu ministru. Kmečko zborovanje izreka ekscelenci gospodu poljedelskemu ministru grofu Auerspergu popolno zaupanje in največje priznanje za energično in smotreno zastopanje interesov našega domačega gospodarstva in logarstva. Istočasno pričakuje kmečko zborovanje, da se s portfeljem poljedelskega ministra ne bo uganjala kaka politična mešetarija v korist kterekoli politične stranke, ker zahteva prospeh avstrijskega gospodarstva in logarstva, da postane poljedelsko ministrstvo kolikor mogoče stalno. III. Gozdovi, paše, lov. Zbrani kmetovalci in posestniki iz vseh delov štajerske dežele zahtevajo od svojih zastopnikov v deželnem in državnem zboru, da poskusijo vse načine in sredstva, s kterimi bi se dali odpraviti lovski servituti, ki so vsem pravnim načelom sedanjega časa popolnoma nasprotni. Naj opozorijo vlado na to, da usliši pravične želje kmetov, ki bijejo obupen boj za svoj obstanek in naj na ta način koristi tudi sama sebi. Zbrani kmetovalci in gospodarji žele, da se povdarja skupnost vseh kmetovalcev in kmetov brez ozira na razloček v veri, narodnosti ali političnem prepričanju, kadar je treba zastopati gospodarske koristi in zahtevajo od svojih poslancev v deželnem in državnem zboru, da se potegnejo z vsemi močmi za to, da se vendar enkrat reši vprašanje glede gozdnih in pašniških servitutov, in sicer v smislu ohranitve krepkega kmečkega stanu. Posebe kar se tiče deželnih poslancev, zahtevajo, naj ti v deželnem zboru ne mirujejo prej, dokler se ne bode sprejela tozadevna postaviua predloga in sankcionirala od krone. Končno pričakujejo da bodo vplivali poslanci v deželnem in državnem zboru na to, da se bo vsa agrarna postavodaja, ki je doslej še malo razvita, razvila še bolj in kmalu ugodno zaključila. IV. Žganje in domače žganjarije. Vlada se poživlja, da 1. predloži v kratkem postavo o obdačenju žganja, ki omogočuje, da se bo za žganje lahko rabilo vsako sadje, slive, jabolka, hruške in enaki sadeži, nadalje vino in njegovi postranski produkti ter jagodni sadeži. Danes se iz teh sadežev ne more žganje žgati, ker je davek za to prevelik. Pri tej postavi pa bi se morale žganjarije za pitje ali takoimenovane žlahtne žganjarije ločiti od onih, v kterih se žge špirit, postava bi se morala torej popolnoma ločiti od one, ki velja za žganje špirita. Tudi se mora ta postava narediti in uvesti popolnoma ločeno od enake ogrske postave; 2. Prosto žganje za domačo potrebo do 56 litrov se naj v novi postavi posebe upošteva na ta način, da se mu ne bodo delale prav nobene in tudi ne najmanjše težave. Ta način žganja naj se olahkoti kolikor je mogoče in naj se dovoli prosilcu ob vsaki priliki, ki je zan j ugodna. 3. Osnutek te postave se naj, predno se predloži zbornici, predloži posebnemu odboru, ki se bo sestavil iz članov visoke c. kr. vlade in c. kr. kmetijske družbe, da se o njem posvetuje in sklepa. V. Delavci in posli. Kmečko zborovanje je prepričano, da bi starostno in slabostno zavarovanje sicer omejilo današnji beg ljudij z dežele v mesto, da pa je tudi potrebna postava o stalnih domovih in delavskih domovih, da so potrebne olajšave pri vojaški službi, podpore za izobrazbo gospodarskih delavcev, za gospodarske stroje in vpliv na socijalno politiko na ta način, da se ne bo moglo v mestu zbirati toliko nepotrebnih delavskih močij, ki so v mestu odveč, dočim jih na deželi primanjkuje. Tudi je potrebno, da podpira država gospodarske posredovalnice za delo, da reformira primerno izseljevanje in da ustanovi hranilnice in podporne blagajne za delavce in posle. C. kr. vlada se nujno poživlja, da izvede tozadevne postavine predloge in reforme. Agrarne poslance pa poziva kmečko zborovanje, da zastavijo vse svoje moči, da se te zahteve kolikor mogoče hitro izvedejo. Agrarne operacije za Štajersko. •> Začetek teh operacij. Vlada je predložila štajerskemu deželnemu zboru dve posta vini predlogi, ki postaneta lahko velevažni za našo deželo. Zato hočemo v naslednjem izpregovoriti par besed o njih. Jedna teh predlog govori o zlaganju ali zaokroženju gospodarskih posestev, druga pa o delitvi skupnih posestev in ureditvi pravic glede uprave in užitka na teh skupnih posestvih. Kakor že ime kaže, hoče prva predloga zložiti raztresena, nepraktična mala posestva v arondirane celote, ki se dajo lažje in z večjim uspehom obdelovati. Doslej se je to le malokje godilo in v zelo mali meri. Na Češkem, Gornje-Avstrijskem, Štajer- skem, Tirolskem in Predarelskem, Goriškem, Gradiškem, v Istri, Dalmaciji in Bukovini Še doslej za to sploh nimajo postavnih določb. V večji meri pa se je to godilo na Nižjem Avstrijskem in Moravskem in sicer že od leta 1890. sem. Ge smo ta spis naslovili „ Agrarne operacije", se je zgodilo to zaradi tega, ker spada zloganje gospodarskih posestev in posameznih kosov v arondirane celote, delitev skupnih posestev in uravnava skupnih pravic glede uprave in užitka na skupnih posestvih, združitev gozdov in zaokroženje gozdnih mej (o tem je vlada tudi predložila štajerskemu deželnemu zboru posebno predlogo) sem. Državni zakoni z dne 3. junija 1883 so ustvarili okvir za to postavodajo in ji določili meje. Glede izvršitve teh agrarnih operacij, moramo opomniti, da se je za to ustanovila posebna služba s tem, da so bili imenovani krajevni komisarji za agrarne komisije. To so zaprisežene osebe, ki jim je deželna komisija poverila izpeljavo posameznih agrarnih operacij. Izvolijo se izmed onih oseb, ki so skušane za sodnijo ali politično upravo, advokaturo ali notarijat in ki poznajo dodobra krajevne razmere, posebno gospodarske. Ti krajevni komisarji izvršijo celo delo in poučujejo pri vsem ter poravnavajo mogoče prepire. Vsak tak krajeven komisar ima prideljen tehničen pomožen oddelek. Nekako druga instanca pri tej stvari je deželna za agrarne operacije, s ktero je v zvezi kot najvišji urad v tem oziru ministerijalna komisija za agrarne operacije. Zlaganje posestev. Če je zahtevala polovica posestnikov okoliša, v kterem se naj zložijo ali aron-dirajo raztresene parcele, potem se začne z arondiranjem. To lahko predlagajo udeleženi posestniki ali pri lokalnem komisarju, ali pri politični oblasti ali tudi pri kakem advokatu ali notarju. Deželna komisija potem določi, jeli arondiranje postavno dovoljivo. Proti njenemu sklepu je mogoč priziv na ministerijalno komisijo. če je sklep postal pravomočen, potem se začne še le delo krajevnega komisarja. Najprej se določi operacijski okoliš in število udeležencev. S posredovanjem krajevnega komisarja bo potem izvoli odbor iz sredine udeležencev, ki lahko sestoji iz Štirih do dvanajstih oseb; polovico teh odbornikov izvolijo udeleženci, drugo polovico imenuje krajevni komisar sam. Ta odbor svetuje krajevnemu komisarju pri vseh vprašanjih glede aron-diranja. Vrednost posameznih parcel določi pet cenilcev, ki se izvolijo iz srede udeležencev. Cenitev se vrši tako, da se najprej določijo vzorne parcele, ki služijo pri določevanju vrednosti drugih kot merilo in vzorec. Cenenje se zgodi na ta način, da se določi čisti letni dohodek na hektar, ki ga posestvo v letu res daje; ta se pomnoži z 20 in to število znači potem glavniško vrednost dotičnega posestva. Istočasno b cenitvijo se natanko določi, kaj in koliko ima kteri udeleženec. Potem, ko je vse uravnano, se napravi glavni seznamek vseh udeležencev, ki je raz- deljen na dva dela. V prvem delu so napisani vsi neposredno udeleženi in velikost in katastralna vrednost njihovih posestev; v drugi del se napišejo samo oni, ki so posredno udeleženi. Če so vse te predpriprave glede starega posestnega stanja končane, potem se napravi in predloži cenilni načrt. Ta je razpoložen 14 dnij v občinski pisarni; tekom te dobe se tudi sprejemajo ugovori in popravki. Če je vse to končano, potem se začne določevanje novega posestnega stanja. To se naredi vedno s posebnimi, novimi poizvedovanji, a obseza samo določevanje trajnih mej, n. pr. potov, cest, potokov, jarkov in sploh obsega. Predaleč bi prišli, ako bi hoteli natančneje opisati, kako se vse to napravi. Samo to hočemo omeniti, da se dela to zelo natanko. Podatki tega dela se izlo-žijo in izkažejo v takozvanem klasifikacijskem registru. Razloček skupne svote v tem registru in prejšnem kaže priman-kljaj ali prirastek na podlagi nove meritve. Ta se potem razdeli med posamezne udeležence. Istočasno pa se skrbi tudi za to, da se ustanovijo vse one naprave, ki omogo-čujejo, da ostane na posestvu kolikor mogoče malo servitutov in da lahko na posestvo pride in ga rabi. Seveda je tudi zelo važno delo sestavljanje registra za poravnavo. Če je ta končan, se določijo posestva za novo delitev. Vse to pa se vrši v vednem dogovoru in sporazumno z odborom na ta način, da se določi, koliko posestnih kosov pride na vsako kategorijo posestnikov (velikih, malih in srednjih). Zelje udeležencev glede nove razdelbe se zapišejo v posebnem zapisniku in komisar se pri delitvi, kolikor je pač mogoče, ozira na nje. Pri novi razdelitvi mora dobiti vsak posestnik posestva v isti vrednosti, če mogoče v isti velikosti in kulturi in kolikor mogoče skupaj. Vrednost teh novih kosov mora biti ravno tako velika, kakor so jo imeli prejšni kosi. Ena petina sme biti razločka, če že na noben način ne gre drugače. V denarju se ne sme več plačati poravnave, ko eno štiridesetino, a to samo tedaj, če je neobhodno potrebno. Postava ima posebno glede tega dela zelo natančne določbe, a nas bi predaleč zapeljalo, če bi hoteli vsako posebe opisovati. Potem se določijo poravnave v denarju in sestavi se načrt, kakšna bi bila posestva v novi delitvi. Tudi se potegnejo in zaznamujejo na posestvih nove meje. Ta novi načrt leži udeležencem štiri tedne v vpogled in ti lahko sporočijo ugovore krajevnemu komisarju. Ko je potekel ta rok, se glasuje o sprejetju novega načrta. Načrt je sprejet, če glasuje zanj nadpolovična večina udeležencev, ki pa mora zastopati vsaj dve tretjini vrednosti skupnega čistega katastralnega dobička operacijskega okoliša. S tem je v bistvu izvršena cela operacija. Zelo ugodno je tudi pri vsem tem, da ni treba udeležencem za to plačevati nobenih pristojbin, razen tehničnega osobja, delavcev, kolov, mejnikov i. t. d. Vse drugo se plača iz državnega zaklada. Pomlajenje travnikov. Ker se živina in živinski produkti zelo lahko prodajo, je dobila živina vedno večji pomen v gospodarstvu. Živinoreja, ki so jo prej smatrali kot nekako potrebno zlo pri gospodarstvu, ker so jo morali pustiti za to, da jim je dajala gnoj za njive in polja, je postala sama za se poseben del gospodarstva, ki se zelo dobro izplača. Za to se po vsej pravici obrača sedaj povzdigi živinoreje in izdelovanju živinskih produktov mnogo večja pozornost kakor dosedaj. Razen drugih sredstev, ki so pripravna za to, da povzdignejo živinorejo in olajšajo prodajo živinskih produktov, mora vsak kmetovavec gledati na to, da pridela kolikor mogoče mnogo in dobre krme, kajti vsa druga sredstva, ki se rabijo v povzdigo živinoreje, lahko vplivajo še le tedaj, če ima živina mnogo in dobre krme. Najbolj naravno in najbolj ceno krmo daje za živino paša. Ta pa se je prej vedno zanemarjala in tudi travniki. Na-mestu, da bi jih pravilno škerili in pridno gnojili, da bi lahko dobili kolikor mogoče mnogo in dobrega pridelka, prepuščajo posestniki pašnike in travnike popolnoma njihovi usodi. Taka zemljišča, ki so zapuščena, pa ne dajo le malo, ampak samo slabo krmo, pri kteri se mlada živina ne redi hitro in tudi stara ne daje istega dobička ko bi ga morala. Pri dobri reji lahko tehta mlada živina ob koncu prvega leta 300 kg\ če pa ima slabo krmo, ne tehta niti polovico toliko. Večkrat se celo zgodi, da ni mlada živina ob koncu prvega leta mnogo več vredna ko tedaj, ko je bila odstavljena; mnogo ni zrastla, dobila je le dolgo nasršeno dlako in velik trebuh. Taka živinoreja se pač ne izplača. Nič boljše ni pri odrastli živini. Če ima mali kmet tri do štiri krave, ne dajo te pri slabi krmi mnogokrat toliko mleka, da bi zadostovalo za domačo potrebo. Če bi pravilno ravnal s travnikom in ga dobro gnojil, bi lahko imel mnogo več in boljše krme, kakor je dobi kmet sedaj in to bi se posebno videlo pri živini. Travniki, ki imajo dobre trave in detelje, ki pa imajo slaba tla in se Blabo razvijajo, lahko poživijo s tem, da jih pognojimo s hlevnim gnojem, kompostom ali umetnim gnojem; posebno dobro je še če jih dobro prebranamo. Mnogo travnikov pa je, ki imajo mnogo več plevela ko trav in detelj in v takih slučajih ne pomaga gnojenje in brananje dovolj, če hočemo dobiti dober pridelek. K plevelu štejemo: različne vrste osata, bodeča neža, nadalje ivanjščica, velika smrdela, pastinaka, mrkvica, kise-lica, preslica, praprot, vresje, erman, dežen, zlatica, trobelika, trpotec, pibrl in regvat. Posebno zadnji trije so na travnikih, kjer se mora pridelovati seno, prej škodljivi ko koristni. Tukaj imenovani plevel, ki je izvečine še strupen, torej živalim naravnost škodljiv, izpodriva dobre trave vedno bolj. Takšni travniki ne dajo le malo krme, ampak tudi zelo slabo. Dobro krmo lahko dobimo od njih le, če jih korenito pomladimo. Pri pomlajenju moramo najprej gledati na to, da iztrebimo in odpravimo plevel. Pri pomlajenju moramo najprej gledati na to, da iztrebimo in odpravimo plevel. Po otavini kositvi preorjemo travnik kolikor mogoče plitvo ob mokrem vremenu in s tem odrežemo plevelu glave, s čemer ga že mnogo uničimo. Brazde pustimo le tako dolgo ležati, da se posušijo, potem pa jih z ostro brano prebranamo po dolgem in poprek. Potem pustimo zopet ležati nekaj časa in pozneje zopet prebranamo. Pozno v jeseni preorjemo globoko in pustimo črez zimo praho. Kakor hitro je zemlja v spomladi že suha, se prebrana in poseje se kako steblasto silje, n. pr. oves. Četudi je zemlja zelo roda, bo oves dobro obrodil, kajti gornja zemeljska plast dd dovolj hrane in oves bo dal zelo mnogo semena in slame. Ko po-žanjemo oves, izorjemo celo stmišče zopet takoj in ga potem večkrat prebranamo. Pozno v jeseni orjemo zopet plitvo. Potem v spomladi prebranamo polje in ga pognojimo. Gnoj podorjemo le plitvo in posejemo potem kako okopavino, n. pr. krompir, koruzo ali repo. Gnoj se, če treba, lahko navozi že v jeseni. Da odpravimo plevel popolnoma, moramo oko-pavine med rastjo dobro obdelovati. Če delamo tako, bo polje potem čisto, celo zelo trdovraten plevel bo izginil. Marsikomu se bo zdel ta način zelo dolgočasen in obširen a ni nobenega drugega, po kterem bi lahko slab travnik v kratkem času tako popravili, da bi ga lahko posejali s travo. Če samo v jesen preorjemo, a drugo spomlad že sejemo ne moremo uničiti vsega plevela; takšno pomlajenje nam ne prinese zaže-ljenega uspeha, ampak zemljišče bo ravno tako polno plevela ko prej. Polje, ki smo ga na ta način očistili in tudi drugače pripravili, se v jeseni globoko zorje in sicer tako, da se napravijo kolikor mogoče široki ogoni, slogi. Spomladi se ostro pobrana in preravna. Na to se poseje zelo na redko oves, ki mora služiti v to, da mlada trava ne usahne, da se ne osmodi in da je prvo leto več pridelka. Če posejemo oves preveč na gosto, potem se trava pod njim zaduši. Na vsak način pa se mora oves prej posejati, ko trava. Skupno pa n6 smemo obeh zavlačiti, ker pride pri tem travino seme pregloboko v zemljo in ne more vzkaliti. Pri izbiri travinega semena za posetev se moramo ozirati na to, kaka je zemlja, ali je mokra ali suha. Vzame se naj samo tako seme trave in detelje, ki je primerna za dotično zemljo; pred vsem pa se naj ne štedi s semenom, ker nekaj kilogr. semena manj lahko pomeni nekaj meterskih stotov pridelka manj. Pri sejanju naj se gleda na to, da se bo kolikor mogoče je enakomerno sejalo; potem pa se seme z gladkim valjarjem vtisne v zemljo. Če ni oves pregost, lahko počakamo, da dozori; najboljše pa je, če ga takrat, ko gre v latje, pokosimo in posušimo. Potem raste trava zelo hitro in že prvo leto bo košnja zelo lepa. Kositi pa se ne sme prepozno, ker Si drugače lahko trava črez zimo pozebla. A. Rauch. Nekaj o kulturi vrbe. (Izviren spis.) Kmet mora dandanes vedno boljin-bolj računiti, ktere panoge kmetijstva naj se poprime in ktere posebne kulture naj že obstoječim priklopi, da si zviša svoje dohodke. On mora gledati na to, da izrabi vsak prostorček svoje zemlje tako, da mu omogoči kolikor mogoče velik dobiček. Poskušati mora torej, da izkoristi tudi neobdelane dele svojega posestva, na pr. da jih zasadi s primernimi rastlinami. Med drugim je gotovo kultura vrbe ena tistih, ktera omogoči pri malih izdatkih precejšne dohodke. To kulturo uvede lahko marsikteri posestnik, ako ima zato primerno zemljo, ne da bi škodovala drugim panogam kmetijstva, ker se pri tej vrše vsa dela ob času, v kterem druga kmetijska dela skoraj popolnoma mirujejo. Na ta način tudi posestnik svoje stalne delavce lahko bolje izrablja. Pri nas na Slovenskem pač poznamo vrbo kot divje rastočo ob potokih, rekah in jarkih, a malo je takih, ki jo nalašč gojijo. K večjemu potikajo po nekod ob potokih vrbove sadike v svrho dobave kolja. V novejšem času se tudi v tem oziru pri nas obrača na bolje. Že se ustanavljajo tuintam pletarske šole, ktere pospešujejo gojenje vrb med ljudstvom. Eno takih šol imamo že tri leta na Štajerskem pri Sv. Barbari v Halozah. Pod spretnim vodstvom tamošnjega nadučitelja gosp. Antona Ogorelca — po čegar prizadevanju se je pletarska šola ustanovila — se pletarstvo krepko razvija in obeta biti v kratkem dobičkonosna domača obrt. V drugih deželah, n. pr. v Nemčiji, na Francoskem, pa tudi pri nas v Avstriji, kakor na Češkem-Moravskem, v Galiciji i. t. d. se že dolgo pečajo s kulturo vrbe. Pridelek vrbnih šib pomnoži tam nele dohodke posestnikov, ampak živi tudi mnogo siromašnih družin, ker je pletarstvo omogočilo novo domačo industrijo. Iz vrbnih šib se pletejo jerbasi, koši, vozički za deco, kovčki za potovanje, hišne oprave, vsakovrstne olepšave, igrače in sploh različne druge reči. Ako je mogoče vpeljati to kulturo v drugih krajih, jo je gotovo tudi pri nas, tem bolj, ker je pri nas dovolj takih prostorov, ki niso sposobni za obdelovanje z drugimi rastlinami, pač pa dobri za pridelovanje vrbnih šib. Da se nahaja vrba večinoma ob vodah, je znamenje, da ji je rahla, vlažna zemlja najbolj pogodi. To je važno za vsakega, kdor hoče pričeti vrbo gojiti. Kje je saditi vrbe? Vrba naj se sadi tam, kjer ne uspevajo druge rastline in sicer na straneh potokov in rek, ktere so večkrat poplavljene ali pa po travnikih, kteri dajejo samo kislo, slabo klajo in kterih ni mogoče zboljšati zaradi različnih ovir, ter ob jarkih in ribnikih. Glinaste in ilovnate zemlje, ktere v suhem poletju rade razpokajo in stalno močvirni prostori tudi ne ugajajo vrbi. Posebnim vrstam vrb so tudi posebne zemlje bolj prikladne. a Vsekakor naj začetnik povpraša strokovnjaka, recimo vodjo kterekoli ple-tarske sole (v našem slučaju na pr. gosp. Ant. Ogorelea, nadučitelja pri Sv. Barbari v Halozah) za svet in naj v malem poizkuša z različnimi vrstami ter se tako z lastno izkušnjo prepriča o rabljivosti in lastnosti te ali one vrste. Na vsak način pa se mora pri izbiranju vrst uvaževati tudi to, ktera vrsta se najlaže razpeča. Da bi se vrbja preveč pridelalo, se ni treba bati, ker je povpraševanje po pletarskih izdelkih vedno večje in postajajo ti izdelki od časa do Časa vedno različnejši. Razven tega je večina teh pletenin malo trpežna, treba jih je torej vsled tega vedno nadomestovati. Ne malo se porabi, oziroma bi se lahko vporabilo teh vrbnih šibic tudi v naših vinorodnih krajih za privezovanje trsja, osobito reznikov in Šparonov. Kako je zemljo pripraviti za saj en j e? Prostor, kamor se misli vrbje saditi, se mora 40 do 50 cm globoko prerigo-lati, jarčiti. Dno jarkov se pa še kakih 20 cm globoko prekoplje, a ta prerah-ljana, večinoma mrtva zemlja se pusti na dnu. To delo naj se vrši v jeseni, da lahko pozimi zemlja dobro premrzne, kar jo naredi rodovitnejšo. Kedaj je saditi? Sadi se lahko v jeseni ali rano na spomlad, torej v času, kadar narava počiva. Pri sajenju ne sme biti zemlja več zmrznjena. Na spomlad je saditi, predno pridejo sadike v sok. V to svrho se zrigolani svet preje zravna (planira). Kako je sadike pripraviti? Sadike je najbolje narezati iz enoletnih, krepkih šib. Dolge naj bodo 20 do 25 cm. Ker se pa sveže narezane sadike ne primejo tako rade, kakor uležane, jih je bolje narezati nekaj tednov preje, kakor se sadi, ali pa že v jeseni, nakar se zakopljejo v zemljo. Paziti je pri tem, da se ne zaduhtijo ali splesnijo. Nikdar se ne smejo rezati, kadar so zmrzle. Predno se sadi, jih je dobro nekaj dni v vodo postaviti, tembolj, alco so bile iz drugih krajev naročene in se ne ve, kako se je z njimi dosedaj ravnalo. Kako je saditi? Sadi se v vrstah. Vrste naj bodo približno 30 do 50 cm druga od druge oddaljene, sadike v vrsti pa 10 do 20 cm. Bolj gosto saditi ni umestno, ker to poznejša dela oteži. Redkeje saditi pa ne kaže, ker bi se v tem slučaju šibe — posebno pri nekterih sortah — iz-vrhoviČile, kar jih naredi manj vredne. Priporoča se saditi v trikotni obliki. Na ta način se potrebuje (pri meri 20X50 cm) za 1 ha približno 100.000, za 1 oral 57.000 komadov sadik. Sadike je potikati v zemljo navpično tako globoko, da so konci 2 do 3 cm pod površjem. Da se sadike ne smejo narobe potikati, menda ni treba omeniti. Računi se, da jih en delavec lahko posadi na dan 5 do 6 tisoč. Ktere vrste vrb je saditi? Velike pozornosti je treba pri izbiranju vrst, ker ena in ista vrsta (sorta) lahko donaša precej povoljen dobiček, včasih pa tudi nobene koristi, ker ji ne prija bodisi zemlja ali podnebje ali oboje, ter na ta način izgubi svoje dobre lastnosti. Dobra vrsta naj ima sledeče glavne lastnosti: Prvič mora biti trpežna, da zdrži vsakoletno obrezanje. Drugič mora biti žilava. Vrbe, katerih protje se rado lomi, niso sposobne za pletarsko obrt. Tretjič mora biti rodovitna, to se pravi, posamezna sadika mora imeti veliko šib. Četrtič morajo biti te šibe vitke, bolje rečeno tanke in dolge, ter brez postranskih šibic (vejic). Petič morajo biti šibe, ako so olupljene, lepo bele. Novinec naj se, kakor je bilo že omenjeno, ako mu je le mogoče, obrne do strokovnjaka za svet in naj poizkusi v malem z več vrstami. Več vrst imeti je zaradi tega umestno, ker letina mnogo vpliva na rast različnih vrst. Letos lahko uspeva ena, drugo leto druga bolje. Kdor ima več vrst, ima torej bolj enakomerne dohodke. K najboljšim vrbam prištevajo konop-ljenko (Hanfvveide — salix vimmalis). Konopljenka se imenuje zato tako, ker so njeni listi podobni konopljinim listom. Ta raste ne le v močvirni in šotni zemlji, ampak povsod. Daje veliko gladkih in delgih šib. Pomladanski mraz ji ne škoduje posebno. Konopljenk je pa zopet več vrst in sicer so najboljše tiste, ktere imajo rumeno-rjavo, sivo ali rumeno-zeleno barvo, medtem ko se rdečkaste in temnozelene konopljenke rade lomijo. Druga vrsta, katera se priporoča, je mandeljnovka (Mandelvveide — salix amigdalina). Tudi ta je dobila svoje ime vsled podobnosti njenih listov z mandeljevimi listi. Dobra lastnost man-deljnovke je, da so njene olupljene šibice veliko lepše, to se pravi, bolj bele, nego drugih vrst in da je les trpežen, žilav, ter tudi v mokrotni zemlji še boljše uspeva kakor konopljenka. Ima pa tudi neko slabo lastnost in ta je, da se rada zvrhoviči in sicer bolj nego druge vrste. Kakor konopljenk, je tudi mandelj-novk več vrst in tudi pri teh velja to, kar je bilo rečeno pri konopljenkah, namreč, da so rumenkaste vrste bolje od rjavkastih. Tretja vrsta vrb bi bila škrlatka (Purpurweide — salix purpurea). Imenuje se tako, ker je njeno cvetje škrla-tasto. Spozna se posebno po tem, da bo njeni listi proti koncu širokejši. Šibe so proti koncu pri nekaterih vrstah Škrlatk tudi rdečkaste. Imamo pa tudi škrlatke z rumenim lubjem in te dajo baje bolji dohodek. Kar se kakovosti tiče, prekosi škrlatka konopljenko in mandeljnovko. Ona sicer ne raste tako bujno, pač pa daje izvrstno šibje za pletarsko obrt, ker so šibe gladke, dolge in skoraj enakomerne debelosti. Les je žilav in čvrst. Škrlatka je bolj trpežna kakor so druge vrste bodisi proti mrazu, mokroti in suši. Vse te vrste pa prekosi po kakovosti križanka škrlatke in konopljenke (salix purpurea + vimmalis). Od konopljenke se razločuje v tem, da ima bolj vitko šibje in bolj Čvrst les. Po listih sta si podobni. Rdečkasti konci šibja pa kažejo na sorodstvo s škrlatko. Po kolikosti, nazaduje za konopljenko in mandeljnovko prekosi pa škrlatko. Zemljo zahteva tako kakor konopljenka. V novejšem času vzbuja pozornost neka vrsta, katera se imenuje amerikanska vrba (salix amerikana) in katera je baje križanka mandeljnovko in škrlatke. Odlikuje se s tem, da se ne zvrhoviči, da daje lepe gladke šibe, katere so, ako jih olupimo, lepše in bolj bele od mandelj-novkinih, in pa da je različni škodljivi mrčesi bojda ne napadajo tako kakor druge vrste. Vsekakor je pa, kar se tiče zemlje, izbirčna, ter se v močvirni zemlji pridelane šibe rade lomijo. Omenjena naj bo še hvalinska vrba (Kaspische Weide — salix pruinosa acu-tifolia) zato, ker se ta v peščeni zemlji bolje obnese kakor vse druge dosedaj navedene vrste. Njo v boljše zemlje saditi, bi bilo napačno, ker nam donašajo tam druge vrste več dobička. Vrhi te vrbe radi pozebejo. (Konec sledi.) Z. Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Seja dne 9. septembra 1907. Začetek ob 10. uri predpoldne. Navzoči so sledeči gospodje: predsednik ekscelenca Edmund grof Attems, oba podpredsednika Henrik vitez pl. Plessing in Janez Thunhart, zastopnika visoke c. kr. vlade in visokega deželnega odbora c. kr. dvorni svetnik vitez pl. Hammer-Purgstall in Franc grof Attems in 12 Članov osrednjega odbora. Zapisnikar je glavni tajnik Franc Juvan. Predsednik konstatira sklepčnost in otvori sejo s prisrčnim pozdravom na vse navzoče. Opravičili so svojo odsotnost Bledeč' člani osrednjega odbora: Adolf C z e i c k e, Jožef K a p p e 1, dr. Janez grof Meran, Jožef Holzer, Roman N e u p e r. Zapisnik zadnje odborove seje se predloži v pogled in potem se začnejo razprave, ki so na dnevnem redu. Poročila in predlogi planšarskega odseka: а) Sklepanje o prošnjah za podpore v letu 1906. Poroča član osrednjega odbora gospod Binder. Gospod poročevavec predlaga, naj se vsem onim, ki so izvršili planšarske izboljšave in izpolnili vse pogoje, ki jih je stavil odsek, v smislu določb odseka izplačajo podpore. Vsega skupaj se je v ta namen nakazalo 4980 K, ki so se razdelile med 22 prosilcev. б) Poročilo o prošnjah za podpore, ki so došle v letu 1907. Poroča Član osrednjega odbora gospod Binder. Doslej je prišlo 49 prošenj. Ker se v zadnji seji vsled pomanjkanja Časa in obilice snovi osrednji odbor ni mogel posvetovati o njih, sklene, da se preloži ta stvar na sejo v oktobru. Dotlej bo tudi sekcija imela dovolj časa, da se o tej stvari dovoljno posvetuje. c) Poročilo o predlogu podružnice v Aflencu, naj se postavno določi, da so morajo v planšarskih krajih graditi plotovi. Poročevalec je član osrednjega odbora gospod Binder. Predlog odseka, naj se dela na to, da se vstavi v novi planšarski postavi tudi tozadevne določbe, se sprejme. d) Poročilo in predlog o brošuri inženerja Oskarja viteza pl. Raffay o pašnikih, ki jo je predložila splošna zveza kmetijskih zadrug na Dunaju. Poroča član osrednjega odbora gospod Binder. Predlog odseka, naj se ta zanimiva in čitanja vredna knjižica skupno z ono, ki jo je napisal Waldeck, naroči in razdeli med člane odseka, se sprejme. e) Nadalje poroča isti poročevavec o sklepu planšarskega odseka, naj se popravi govor gospoda državnega poslanca viteza pl. Pantza, kije rekel v seji državnega zbora dne 18. julija t. 1. o priliki agrarnih zahtev, da daje c. kr. kmetijska družba za Štajersko planšarske podpore brez potrebne kontrole. Osrednji odbor sklene, da se pošlje tozadevni popravek raznim dnevnikom, kakor tudi, da se pošlje visokemu c. kr. ministrstvu za poljedelstvo o tej stvari posebna vloga. Poročilo o delovanju odseka za razstavo živine o priliki graškega jesenskega sejma. Poroča član osrednjega odbora gospod Rudolf Dehne. Gospod poročevavec govori o delu odseka in pove, da so vse priprave tako daleč dovršene, da se bo razstava lahko otvorila isti dan ko graški jesenski sejem. Se sprejme z zahvalo na znanje. Ravnotako poročilo o izdanju kataloga, državnih podporah deželnih in okrajnih podporah in o onih,v ki so došle od posojilnic iz Gornje Štajerske, o prireditvi Btrokovnih predavanj na treh večerih tekom graškega jesenskega sejma i. t. d. Poročilo o prošnji Henrika Miheliča, posestnika v Garanasu za podporo pri dveh centrifugah. Poroča član osrednjega odbora gospod Dehne. Z ozirom na dejstvo, da posoja pro-sivec centrifuge tudi svojim sosedom, ne da bi zahteval za to kako odškodnino, sklene osrednji odbor, da ugodi predlogu gospoda poročevavca in izprosi pri visokem c. kr. poljedelskem ministrstvu podporo v znesku 140 K, ki se naj vzame iz dotacije, ki je namenjena v podporo mlekarstva. Potem se izvolijo gospodje v novo ustanovljeni odsek za rastli-nor e j o. Izvoljeni so bili sledeči gospodje; Ernest Binder, Rudolf Dehne, Kurt vitez pl. E c ker, dr. Edvard Hotter, Rihard Klammer, dr. Erik Kluse-mann, Roman Ne up er in Gašpar Riemelmoser. Sklepanje in posvetovanje o predlogih vinorejskega odseka, in sicer; a) O izjavi, ki se mora poslati visokemu c. kr. poljedelskemu ministrstvu k osnutku izvrševalne naredbe nove vinske postave. Poroča Član osreonjega odbora gosp. Zvveifleh Izjava, ki jo je odsek že podal in ki jo je, ker je vsa stvar zelo nujna, že poslalo predsedstvo visokemu c. kr. ministrstvu, podaje k točkam 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10 in 13 nove vinske postave glede izdaje izvrševalnih odredb celo vrsto važnih nasvetov. Ker jamčijo ti nasveti za to, da se bo nova vinska postava dobro izvedla, jih osrednji odbor z odobravanjam vzame na znanje. b) Glede premiranja primernih gnojišč. Sprejme se predlog odseka, naj se te nagrade v večji meri delijo samo za praktična gnojišča in ne v zvezi z nagradami za novo postavljene hleve. c) Glede zavarovanja zoper točo. Poroča Član osrednjega odbora, gospod Franc Zweifler. Odsek predlaga, naj se uvede državno zavarovanje zoper točo, naj se statistično določi število onih, ki bi pristopili, velikost škode, ki jo naredi toča in naj se začno pogajanja z najboljšo vzajemno zavarovalnico glede najugodnejših pogojev. Predlog se sprejme. d) Glede odškodnine iz državnih sredstev za one občine, ki imajo manj doklad, ker se jim je zaradi ujm in vremenskih nezgod odpisala dača. Poroča isti. Osrednji odbor sklene prositi pri kompetentni oblasti, da se ta primanjkljaj pokrije iz državnih sredstev, ki so določena za razne nezgode. Predlog vinorejskega odseka, naj se poročilo o vsaki seji razmnoži in dopošlje članom, se odkloni, ker ni za to dovolj delavskih moči. Izjava k dopisu c. kr. poljedelskega ministrstva glede podpor za kmetijsko knjigovodstvo in izdaje primernih vzorcev in brošur. Poroča član osrednjega odbora gospod Klammer. Z ozirom na dejstvo, da se je na mnogih družbinih občnih zborih poudarjala potreba takih knjigovodstev, sklene osrednji odbor na predlog gospoda poročevavca sledeče: Pisarni c. kr. kmetijske družbe se naroči: 1. Naj poizveduje, koliko bi stal tisek za knjigovodstvo potrebnih navodil in obrazcev ? 2. Naj poizveduje, ali in kako veliko se lahko prihrani proti proračunu, ki ga je v tej stvari sestavil poseben odsek? 3. Ali bi se lahko od tega dobila dotacija za potovalne kurze in potovalni poduk, ki ga želi poljedelsko ministrstvo ? 4. Naj poroča o svojih poizvedovanjih osrednjemu odboru v eni prihodnjih sej. Ko bo imel osrednji odbor te podatke — in gotovo se da na eni ali drugi strani kaj prihraniti — potem se naj zopet obrne na visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo in visoki deželni odbor s prošnjo za podporo pri knjigovodstvenih tečajih v letu 1908., naj omeni, kako važno in koristno je knjigovodstvo, posebno za male posestnike in naj izrecno navede, da so izdatki le prvo leto tako veliki, ker se mora samo enkrat plačati nagrada pisatelju za navodilo (800 K) in ker bi zadostovali obrazci za več kurzov. Potem se obravnavajo in rešijo prošnje za sejme, ki so jih poslale občine Radgona, Fram in Stern-st ein. Sklepanje glede prošenj za brezplačne trsne in drevesne škropilnice. Poroča glavni tajnik Juvan. Na njegov predlog se razdeli brezplačno ali za polovično kupno ceno 40 drevesnih in 17 trsnih škropilnic. Društvu za rejo kuncev v Gradcu se podelijo v svrho premiranja za razstavo na graškem jesenskem sejmu 3 srebrne in 3 bronaste družbine kolajne in 12 častnih diplom. Poročal je glavni tajnik Franc Juvan. Sklepanje o podelitvi kolajn in diplom onim podružnicam, ki prirejajo razstave sadja in žetve. Poročata podpredsednik Thunhart in glavni tajnik Juvan. Med osem podružnic se je razdelilo skupno 24 družbinih kolajn in 72 diplom. Gospod predsednik naznani, da bo 14. septembra po otvoritvi graškega jesenskega sejma ob 11. uri otvoril druž-bino razstavo goveje živine iz Gornje Štajerske in povabi vse člane osrednjega odbora, naj se udeležijo otvoritve. Ker se proti zapisniku zadnje seje ni oglasil nihče k popravku, se potrdi. Nato sklene gospod predsednik sejo in naznani, da se vrši prihodnja seja dne 22. oktobra. Zborovanja podružnic in krajnih društev. Sv. lij V Slov. gor. Tukajšna kmetijska podružnica bo priredila v nedeljo, 27. oktobra t. 1. ob */23 popoldne v gostilni gospoda Wrufia v Strihovcu potovalno zborovanje, na kterem bo govoril gospod potovalni učitelj Rauch A. iz Gradca o čebeloreji in travnikih. P. n. člani podružnice, kmetje in čebelarji so uljudno vabljeni, da se zborovanja kolikor mogoče mnogoštevilno udeleže. R. Reppnig, načelnik. Iz podružnic in krajnih društev. Dobrna, dne 7. oktobra 1907. Dne 22. septembra je podružnica kmetijske družbe naDobmi priredila podučno predavanje za člane imenovane podružnice. Predaval je g. Friderik Kukovič mnogoštevilnim članom o splošnih in posebnih pripomočkih za povzdigo kmečkega stanu in blagostanja njegovega. Obžaloval je pred vsem, da našim kmečkim sinovom še ni dana prilika se v strokovnih šolah izomikati, da bi potem tudi svojim domačim zamogli dajati podučna navodila za kmetijstvo. Na mednarodnem VIII. kmetijskem kongresu na Dunaju letošnjo spomlad se je posebno povdarjalo, da je treba ljudsko šolo na deželi ukrojiti za kmečke razmere; otrok mora že v šoli dobiti ljubezen do kmečkega stanu in otrok naj se že z malega privadi kmečkemu delu, zato pa naj se na kmetih podučuje le dopoldne, popoldne pa naj otrok doma dela. Glede na dobrnske domače razmere omenja govornik, da so Dobrnčanom že dani pogoji kmečkega blagostanja. Tri velevažne naprave so za Dobrnčane porok, da se bodo časi za kmeta tu zboljšali. Predvsem je 1. tu izobraževalno ali bralno društvo. V tem društvu se zbirajo kmečki sloji, stari in mladi in kaj radi prebirajo podučne knjige in časopise. Kjer omika napreduje, tam beda nazaduje. 2. Kar se je na mednarodnem kongresu na Dunaju posebno povdarjalo kot poglaviten pogoj zboljšanja kmečkega blagostanja: domačo posojilnico po sistemu Raiffeisena to ima Dobrna že 3 leta. Ta posojilnica kaj dobro upliva na razvoj kmečkega stanu. Nabavila je že 2 travniški brani in je na tem, še Čistilni stroj kupiti. 3. V najnovejšem času dobili smo pa na Dobrni prepotrebno podružnico kmetijske družbe v Gradcu, ktera bo kot mlada še slabotna hčerka od svoje matere slavne c. kr. kmetijske družbe dobavala najmočnejše podpore. Govornik opozarja na drenaženje travnikov, na umetno gnojenje in na prenovljenje opustošenib travnikov i. t. d. Namen celega govora pa je bil kmetu dati pogum, da ne obupa v slabih zdajšnih časih. Treba je le pametnega vztrajnega dela in vse se bo na boljše obrnilo. »Dajte Bogu kar je božjega in on bo dal svoj blagoslov, dajte cesarju kar je cesarjevega in država ter dežela bosta dala svoje podpore, a dajte tudi zemlji kar ji gre — namreč vztrajno, pametno delo in zemlja vam bo dala svoj sad.“ Govor je naredil najboljši utis na poslušalce. Za odbor: Friderik Kukovec, odbornik. Sv. lij V Slov. gor. 9. septembra 1907. Osmo letošnje potovalno zborovanje tu-kajšne kmetijske podružnice se je vršilo 8. septembra t. 1. v gostilni gospoda Orni ga v Jarenini. Predsednik je lahko razen mnogobrojno zbranih Članov kmetov in interesentov pozdravil tudi častito duhovščino, spoštovane zastopnike učiteljstva in potovalnega učitelja za živino-rejo, gospoda Jelovška, ki je predaval o živinoreji. Zborovalci so pozorno sledili zanimivemu predavanju gospoda predavatelja, ki je h koncu še zelo dobro odgovarjal na mnoga vprašanja, za kar so mu zborovalci dali priznanje in zahvalo. Tudi je priglasilo 10 kmetov svoj pristop h kmetijski podružnici. — 14. septembra 1907. (Praktičen tečaj o kopu-njenju). Tukajšna neumorno delujoča podružnica c. kr. kmetijske družbe je priredila včeraj na posestvu gospoda Repp-niga v Strihovcu pod vodstvom gospoda deželnega potovalnega učitelja Jelovška in s pomočjo njegovega asistenta, gospoda Zupanca, praktičen kurz o kopu-njenju, k kteremu je prišlo mnogo udeležencev iz sosednih krajev. Gospod potovalni učitelj Jelovšek je najprej razložil glavna pravila, po kterih se moramo ravnati pri kopunjenju, kako lahko spoznamo peteline, ki so za to primerni, kako moramo kopune krmiti in gojiti in nato je praktično pokazal, kako se mora kopuniti. Za ta namen so prinesli udeleženci večje število petelinov s seboj in več ko 40 sta jih gospoda potovalni učitelj Jelovšek in asistent Zupanc zelo spretno okopunila. Nazadnje je še gospod potovalni učitelj Jelovšek pokazal, kako se mora kokoš ali kopun razrezati. Gospod načelnik podružnice je še opozoril zborovavce na kmečko zborovanje, ki se vrši v nedeljo 15. t. m. v Gradcu in je naznanil dopise glede volitve zaupnih mož za zavod za vnovčenje živine na Dunaju. Po sklepu tečaja so si udeleženci še ogledali plemenske bike in merjasce, ki jih je nastavila podružnica. — Gospodoma potovalnemu učitelju Jelovšku in asistentu Zupancu pa izražamo tudi na tem mestu prisrčno hvalo za predavanje, oziroma raznovrstne nasvete. 1 O O O O O 1 1 O O O O 0 | II i • Uradno. • iJ L=. Vinorejci! Pri pregledovanju vinogradov, na ktere se je dovolilo brezobrestno posojilo iz državnih in deželnih sredstev, se je opazovalo, da nekteri posestniki pri obnovljenju vinogradov ne postopajo pra vilno. V več slučajih se je namreč našlo, da zasajajo posestniki zrigolan svet s trtno sorto, imenovano „šmarnica“. To je ameriška trta, ki sicer rodi neposredno, to je: ne da bi se jo požlahtnilo, vendar pa ta sorta, ne kljubuje trtni uši. Šmarnico torej uniči trtna uš ravnotako kakor našo domačo trto. Vino, ki ga daje šmarnica, spada med najslabše vrste vina ter radi svojih slabih lastnosti za trgovino in konzum v širšem obsegu nima pomena. Vinogradniki, ki se poslužujejo pri obnovljenju svojih po trtni uši uničenih vinogradov te slabe sorte, škodujejo s tem postopanjem prvič samemu sebi, drugič pa tudi svojim soobčanom, ker na ta način spravijo ves dotični vinski okoliš ob dobro ime, kajti vinski kupci, ki potrebujejo dobro vino, se bodo vedno izogibali krajev, kjer se prideluje šmarniČno vino. Posestnikom, kterim se je podelilo brezobrestno posojilo in ki sadijo v obremenjenih vinogradih šmarnico, se bode posojilo brez izjeme odtegnilo in podelilo drugim! Pozivam toraj vinogradnike, da razmnoževanje in zasajanje šmarnice opuste in da pri obnovljenju vinogradov rabijo edino le take sorte, ktere priporočajo državni in deželni vinarski strokovnjaki. V Gradcu, dne 2. oktobra 1907. F. M a t i a š i č c. kr. vinarski inšpektor na Štajerskem. Tržna poročila. šTš Graško tržno poročilo. Sejmskrmo in slamo od 30. septembra do 6. oktobra 1907. Pripeljalo se je 58 vozov z 557 meterskimi stoti sena in 32 vozov z 261 meterskimi stoti slame; sejm je bil slabeje obiskan kakor pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 6.— do K 7.80, sladko od K 6.20 do J5T 8.— ; ržena slama od K 6.80 od K 7.80; pšenična slama od K 6.— do K 7.60, ječmena slama od K —.— do K—.—; ovsena slama od K —.— do K —; ježna slama od K —.— do K —.—. Sejm z rogatoživinodnelO.oktobra 1907, Prignalo se je 374 volov, 258 bikov, 428 krav, 90 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet. — svinj, — drobnice in — konjev. Izvoz na Nižje Avstrijsko: 1 vol, 51 bikov, - krav,— telet; na Gornje Štajersko, 130 volov, 22 bikov, 72 krav, - telet; Vor-arlberško: 28 volov, 7 bikov, 46 krav, — telet; v Nemčijo: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico: 8 volov, 2 bika, — krav, — telet; Solnograd: - volov, - bikov, - krav, - telet; na Ogrsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst: — volov, — bikov, 50 krav, — telet; na Češko: — volov, 4 biki, 16 krav, — telet; v Moravsko: — volov, — bikov, - krav, — telet Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od K 76’— do K 90.— (izjemoma K 94.—), poltolsti od K 68.— do K 74.—, suhi od K 60.— do K 68. — ; voli za pitanje od K 60.— do K 64.—; klavne krave, tolste od K 56.— do K 68.—, poltolste od K 46.— do K 54. — , suhe od K 32.— do K 42.— ; biki od K 52.— do K 74.—; dojne krave do 4. teleta od K 58.— do K 68.—, čez 4. tele od K 50.— do K 56.—, breje od K 46.— do K 52.—; mlada živina od K 60.— do K 70.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet od K —.— do —; svinje od K —.— do K —.—; pitanske svinje od K —. — do K —.— Sejm klavne živine dne 11. oktobra 1907, Zaklane živine: 656 telet, 1997 svinj, 6 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 0-92 do K1.—; teleta la (izjemna cena) od K 1.02 do K 1.10; nemške mesne svinje od K 1.26 do K 1.30; nemške pitanske svinje od K 1.20 do K 1.24; ogrske pitanske svipje la od K 1.34 do K 1.38; ogrske pitanske svinje Ila od K 1.20 do K 1.22; mesne svipje od K 1.16 od K 1.26; bošnjaške pitanske svinje debele, od K -.— do K —; bošnjaške pitanskesvinje, suhe od K -.— do K -.—; ovce od K —.76 do K —.84; kozlički in jagnjeta od K — do K . Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto S Pšenica S Ječmen = Oves Koruza I O O M Ph K V E 1 v K 1 V K 1 V K Iv K V Cetfe ... 50 10 — - 9 8 — 8 50 8 50 7 50 Ormož . 50 11 60 10 60 10 — 9 — 8 50 7 — Gradec . 50 12 25 10 75 9 50 9 67 8 38 7 75 Ljubno . 50 12 50 1<> 50 9 — 9 50 8 40 — — Maribor. 50 11 — 8 75 8 75 9 — 8 50 8 50 Ptpj. .. . 50 10 50 9 — 9 — 9 — 8 — 8 — Inomost. 50 13 63 11 63 — — — 9 38 — Celovec . 50 Ljubljana 50 n 8 — 7 75 9 — 8 50 — — resi . . Solnograd 50 li 75 9 80 9 10 8 50 Dunaj .. 50 —! 50 o M S3 <3 O c 1 . ca a B o? ca L g ■J I Mesto 5? M CD m tz OJ a ca r * fc1 V«m .n ifct St, 2& 160 kirchnu, gospod Ignac Ritzinger v Waldu, gospod M. Packi er v FreJ3nitzi, gospod Janez Stadler v Lieznu, Tretja darila: gospod Jakob Berg* gospa Marta llu e m e r v Tinnersdbrfu, -* Tr it -l -n t i r -a * i: • ■n ‘Mt t T ' "i hofer v Hallu, gospod Ffanz Jesch- Kari^ Mii bučki v Pichlhofnu, gospod Karl Mitter-liammer v Mitterdorfnu, zadruga v Rottejimannu, gospod Janez I r reg er pri Sv. Juriju. Četrta darila: gospod Alojz Bogens-berger v Judenburgu, gospa Agata JVurm v Kraibatu, gospod Jožef Bo gens-berger pri Sv. Juriju, gospod Janez S a u e r v Aichdorfu, gospa Serafina P r e i n v Voitsbergu, gospod Mihael F lir s t-thaler v Hafningu. Po eno malo srebrno kolajno so dobili: gospod Simon Pichlmayer v Wengu, gospod Gašpar Rimelmoser v Ardningu Za mlade telice: Prvo darilo: gospod N. Bacbler v Scheibnu. Drugo darilo: gospod M. Bachler v Fressnitzi. Tretja darila: gospod Jožef Grogger v Obdacbu, gospod Janez Pfandl v Schwarzenbachu, gospod Janez Eber-hardt pri Sv. Mihelu. Četrta darila: Gospod Franc Walter v Kaiserbergu, gospod Janez Aigner v Turnavu, gospod Janez Irreger pri Sv. Juriju. Po eno malo srebrno kolajno so dobili: gospod Jožef Grogger v Obdachu, gospod Miha Bachlerv Fressnitzi, gospod Janez Aigner v Turnavu. Za breje telice: Prva darila:gospod vitez pl. Leutzen-dorf pri Sv. Mareinu, gospod Janez Pi er er v Sv. liju. Druga darila: gospod Janez Stein-k ellner v Trabochu, gosp. Janez Etscb-maier v Pichlhofnu, gospod Janez Pfandl v Sohvvarzenbergu, gospod Jožef Bogenberger pri Sv. Juriju. Tretja darila: gospod Jurij Hand-scbirik , pri Sv. .Micljelu.. nad Ljubnim; gospod Janez Irrejger pri Sv. Juriju, gospod Alojz Bogenberger v Judenburgu. ''—— Četrta darila: gospod Karl.Bogens-berger pri Sv. Juriju, gospod Miha Jausenberger v Waldu, gospod-Anton Freevvein v WeiBkirchnu, gospa Marta H u e mer v Trabochu, gospod Karl Hinterberger v Kalhvangu. Po eno veliko kolajno so dobili: gospod Janez Pierer pri Sv. liju, gospod Janez Steinkellner, gospod Štocker, gospod Hanstein. Po premiranju je častital gospod dr. Pavel S c h u p p 1 i udeleženim živinorejcem k njihovemu uspehu in jih je poživljal naj gredo po tej poti naprej in naj skrbijo, da se bo živinoreja pri njih kolikor mogoče povzdignila. Prodaja je bila na tem sejmu zelo živahna, dasi tokrat — žalibog — ni bilo tujih kupcev. Med drugimi sta kupila več glav živine c. kr. štajerska kmetijska družba in uprava samostana Rein pri Gradcu. IV. Poročila glede blagovnega prometa zveze. Naročevanje umetnih gnojil za jesen. Kakor nam kaže izkušnja, se kopičijo ob času sezone naročila za umetna gnojila tako, da se jih ne more vedno pravočasno izvršiti. Posebno veliko je povpraševanje za umetna gnojila v jeseni, ki je naravnost neznosno, če se že prej ne naročijo umetna gnojila. Zato vabimo vse svoje člane prav vljudno, naj nam kakor hitro je mogoče, pošljejo naročila za umetna gnojila, posebno Tomaževo žlindro, kalijevo .. *. sol in kaj nit ter naj nam obenem naznanijo a'ok, do kterega se jim naj pošljejo urhetna gnojila. Cene in pogoje, pod kterimi izvršujemo naročila, smo spomladi priobčili v „Zadrugi“. v kolikor ~ so se med tem pri različnih vrstah umetnega gnojila spremenile eene, radi na željo naznanimo. Naročevanje premoga. Cene za piberstajnski premog so od 23. septembra t. 1. zopet znatno poskočile. Naročila lahko sprejemamo brez obveznosti za spremenjeno ceno ali rok dobave. Ker je po zimi zelo mnogo naročil, ki pa se vsled pomanjkanja vozov ne morejo točno izvrševati, želimo, da se nam naročila pošljejo vsaj 4 tedne prej ko se premog potrebuje. Oznanila* vsake vrste pošilja za najcenejše niške cene tvor- atola Umi za ton mm Dunaj, TI. KSstlergasse 7. Tvornice za umetna gnojila v Ranners-dorfu, Sierndorfu, Holešovem, Krakovu, Gradcu i. t. d. 317—5 Dopisi se naj pošiljajo samo na Dunaj. Scfiicfilovo milo je naj€oljse! Natančni poskusi so pokazali, da se Schichtovo milo v vsaki vodi — trdi ali mehki, vroči ali mrzli — hitro in zelo peni; lahko in močno prehaja v vlakna, nepričakovano hitro razkroji nesnago, ne da bi poškodovalo niti. Schichtovo milo je popolnoma Čisto in nima nikakih jedkih snovi; izdeluje se že desetletja v isti kakovosti iz najboljših snovij. Če je rabimo za vsako snaženje in vsako pranje, ravnamo pametno in si prihranimo v gospodarstvu mnogo dela, časa in denarja, is*—10 Akcijska družba Alfa-Separator Dunaj, XII. WIeuerbergstraBe 31. CSeCSaDKlCSaCSa Zaloge v Pragi in Krakovu. DncsaraacsaDfO r\yirwi;rvn Model 1906. csaesaOKl prekašajo vse. = Izredne izboljšave. = Najbolj primerni, ker so trpežni, ker se lahko ravna ž njimi in ker posna-= mejo čisto in največ smetane. = Dobre zastopnike iščemo. Zahtevajte obširen cenik, ki se vam V in rvrsot n i n n nmctft ' pošlje zastonj in poštnine prosto. Prodaja na drobno in skladišče vzorcev: 92—20 Gradec, Annenstrasse 20 Vabimo p. n. okrajne zastope in občine, kakor tudi cenjene družblne ude, da liise-rirajo v gospodarskem Glasniku^. Cena je nizka. Ako se večkrat inserira iu večji inse-ratl, damo primeren popust. Naročila se naj blagovolijo vposlati naravnost družbi«! pisarni. Urqjiye generalni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska druiba štajerska. — Tiska „Leyk&m* v Oradru.