Vsem bralcem čestitamo ob 29. novembru - Dnevu republike! mA glasnik glasilo delavcev živilskega kombinata žito ljubljana ŽIEVILKA 3 OKTOBER-NOVEMBER Obračun osebnih dohodkov še naprej po starem Spremembe samoupravnega sporazuma o nagrajevanju v DO ŽITO prihodnje leto? Delavski svet DO ŽK ŽITO je na svoji seji, dne 5. novembra sklenil skladno z določbo 25. člena Statuta DO ŽK ŽITO, da se razveljavi sklep o razpisu referenduma na dan 26. novembra 1986 Za sprejem sprememb in dopolnitev Samoupravna sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter deli-Jev sredstev za osebne dohodke in skupno pora-Do v DO ŽITO, ki je bil razpisan 21. oktobra. V obrazložitvi je rečeno, da delegati delavskega sveta v fazi obravnave osnutka niso uspeli uskladiti svojih predlogov in pripomb v smislu resolucije SR Slovenije, meril družbenega dogo-°ra in stališč sindikata, saj nadaljnje usklajeva-o)e osnutka vodi v še večjo uravnilovko. Uravni-°vka pa bi imela za posledico še večje nezado-oijstvo in s tem fluktuacijo strokovnih, vodilnih vodstvenih delavcev, kar bi povzročilo motnje samem delovnem procesu, samoupravnih od-°sih in poslovanju delovne organizacije. Razpis referenduma za priključitev slaščičarne 'strica bo potekal po načrtu, torej 26. novembra. ■ '///■ v . Jj V. problemska konferenca komunistov Žita iijiM 8 e. M 1 Ir p 4 ¥ ‘ jj % y § ' ' %' ■■ jlg jjfe . * .s. r T ^4 1-V . / Imm MkLSBm |1§| Komunisti o odprtih vprašanjih v našem delovnem okolju V sredo, 15. oktobra je bila peta problemska konferenca komunistov DO Žito. Na njej so poleg domačih- delegatov sodelovali tudi Tina Tomlje, članica CK ZK Slovenije, Iztok VVinkler, predsednik Mestne konference ZKS in Ivan Kuhar, predsednik Občinskega komiteja ZK Moste-Polje. Predsedstvo problemske konference bo na podlagi razprave pripravilo predlog stališč in sklepov, ki bodo izhodišče za nadaljnje delo komunistov v DO Žito. Udeleženci problemske konference so najprej poslušali poročilo predsedstva o delu v preteklem obdobju, nato pa so soglasno potrdili sedanje predsedstvo v sestavi Toljen Grafenauer, Martina Medvešek in Dušan Kraševec še za naslednji mandat. Nato je Marko Sok, direktor DO Žito, podal uvodni referat, v katerem je skušal zajeti celotno stanje v naši delovni organizaciji. (Referat je objavljen kot podlistek na naslednjih straneh.) V nadaljevanju problemske konference so predstavniki posameznih temeljnih organizacij in skupnih služb prikazali najpomembnejše usmeritve in nerešene probleme v svojih delovnih sredinah. Najprej je predstavnik Tehničnih obratov spregovoril o težki situaciji v svojem tozd, ki izhaja že iz časa same ustanovitve te temeljne organizacije in pozval vse odgovorne, naj čim-prej poiščejo ustrezno rešitev, ki bo zagotavljala eko- nomsko varnost zaposlenih Predstavnik Imperial in upravičenost obstoja te prikazal prednosti koc temeljne organizacije. racijskega sodelovanja z Šumi je predstavil svojo zunanjim partnerjem, kv. • izvozno dejavnost in nes- kretno s firmo Hitchler 'r,-kladja, ki se pojavljajo v iz- ternacional in hkrati op. ■ vozu. Poudarili so, da izvoz zoril na problem ustrez. ni ustrezno vzpodbujen, ni- cenovne politike in usti .j z ti v družbi nasploh, kot tudi ne stimulacije za izvozni: ne v Žitu, kar postavlja iz- Ob gradnji nove pekarna voznike (zaradi cenovnih v Kranju menijo predstevni-neskladij) v neenak položaj ki tega kolektiva, da bi mo z ostalimi organizacijami rala biti zbrana določena druženega dela. sredstva za novogradnjo Osnovni problem v TOZD tudi v okviru DO Žito. V no Mlini ostaja še naprej isti: vem objektu bo tudi dovc;j izguba. Le-ta je posledica prostora za uvedbo de _; neskladja med cenami su- nega proizvodnega prot, rovi n in cenami končnih iz- ma, ki bi ga morali pri pr« delkov — mok, kakor tudi ti v službi za razvoj in roz;-visokih obresti za najete skave. kredite. Ker predstavlja v nadaljevanju je prelomen jeni položaj že kar stavnik Pekarne Vrh i »kronično bolezen«, se prikazal razvoj njihov? t zavzemajo delavci tozda za tozda, ki spada med m - v; sistemsko družbeno reši- še temeljne organizacij n tev, saj sami, pod sedanjimi ima zato svoje značilne v-pogoji ne morejo zagotoviti sebnosti. Največjo te: uspešnega poslovanja Nadaljevanje na 2. st i ■ m Jesen v znamenju mrrrrmn otvoritev novih ali prenovljenih objektov V letošnjem letu se zaključuje vrsta naložb v nove proizvodne zmogljivosti. Vložili smo velika finančna sredstva, ki naj bi sčasoma prispevala k boljšim poslovnim rezultatom in k večji kakovosti naših proizvodov. Z novimi proizvodnimi linijami in s posameznimi stroji uvajamo sodobnejšo tehnologijo, ki je nujni pogoj za uspešno poslovanje. 11 a, 9°ji za delo v prenovljeni pekarni v Šmartnem. Avgusta se je z otvoritvijo prenovljene pekarne v Novem mestu začela vrsta skromnih slovesnosti ob zaključkih naložb v nove ali prenovljene proizvodne zmogljivosti. Tako so bile še slovesne otvoritve tovarne čokolade v TOZD Tri- glav-Gorenjka, majhnih pekarn Breg in Supermarket v Ljubljani, Pekarne Šmartno, sledile bodo še otvoritve sušilnice za sušenje žit na Šmartinski, avtomatske linije v pekarni Samova, predvidena je tudi otvoritev nove pekarne v Kranju oziroma v Naklem p-Kranju... Vse te delovne zmage \ so plod združevanja lastnega dela in sredstev, postavljajo pred zaposlene novo nalogo: skozi nemoteno in kvalitetno proizvodnjo ponuditi trgu zanimive in predvsem kvalitetne izdelke, tako da se bo prek dobrih finančnih rezultatov pokazala in dokazala upravičenost vseh naših naložb. To najbrž ne bo lahka naloga, zato je šu Nadaljevanje na 2. strani Komunisti o odprtih vprašanjih v našem delovnem okolju Čestitke za prehojeno razvojno pot Nadaljevanje s 1. strani predstavlja prešibka zmožnost financiranja razvojno zanimivih, novih programov, drugo težavo pa predstavlja neskalden razvoj dislociranih obratov, saj ni dovolj sredstev za posodo- L':t9V. Za investicijo obnove tovarne čokolade v TOZD Triglav-Gorenjka so se združevala sredstva ostalih tozdov v okviru delovne organizacije. O takšnem združevanju sredstev, o odprtih vprašanjih in možnih usmeritvah v prihodnje je spregovoril delegat omenjene tozd. Komunisti TOZD Pekarna Dolenjska so opozorili na premajhno spoštovanje pekarske dejavnosti in poklica peka, na nekorekten odnos sredstev javnega obveščanja pri obveščanju javnosti o stanju v tej proizvodni dejavnosti, ki ruši ugled temeljne organizacije in povzroča nezadovoljstvo med zaposlenimi. Nakazali so tudi možne poti za boljšo informiranost družba o "sami dejavnosti. V TOZD Pekarstvo in te-stsiinarstvo opozarjajo na vrsto vprašanj, kateri bi morali posvetiti več pozornosti! Med njimi so tudi naslednja: o kvaliteti proizvode. , zlasti kruha, o neusklajeni cenovni politiki, o slabem posluhu trgovcev ra reševanje skupnih težav, o previsokem deležu nočnega dela in druga. Tudi v TOZD Blagovni promet se srečujejo z nekaterimi izrazitimi problemi, zlasti pa je pomembno tolmačenje novih zakonksih določil fen posrednik -ena marža'), od katerih je odvisen sam obstoj tozd kot take. V zvezi s tem je prisotno v Blagovnem prometu nezadovoljstvo, saj pojasnil ustreznih organov še niso dobili, čeprav bodo zakonske spremembe stopilo v veljavo z novim letom. Komunisti v DSSS opozarjajo predvsem na dva P'oblema: veliko fluktuaci-jo kadrov, predvsem odhajajo kadri z visoko in višjo stopnjo strokovnosti, in na stalne težave pri financiranju dela skupnih služb. Temeljne organizacije namreč kritizirajo delo skupnih služb in ne pristajajo na višino stroškov, ki jih predvideva plan svobodne menjave dela. Med številnimi gosti ob otvoritvi rekonstruirane tovarne čokolade je bil tudi Lojze Klemenčič, član IS SR Slovenije in predsednik republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Prisotnim je povedal naslednje: Iztok VVinkler je spregovoril o tem, da je združitev v delovno organizacijo, ki je bila izvedena pred leti, dala' pozitivne rezultate, saj je potrošnik normalno preskrbljen. Opozoril pa je na premajhno posvečanje pozornosti vzgoji potrošnika. Poleg tega se je dotaknil kadrovske problematike in izobraževanja odraslih in mladine. Poudaril je tudi, da je treba vzpodbuditi delo komunistov, oblikovati stalne akcijske konference, predsedstvo akcijske konference pa naj se sestaja pogosteje. Tina Tomlje je povedala, daje problemska konferenca dela dobre usmeritve za nadaljnje delo, opozorila je na potrebo po razvijanju bogatejših proizvodnih programov in ponudila v razmislek dve pobudi. Prva se nanaša na možnosti razvoja določenih oblik kooperacij z drobnim gospodarstvom, saj mora biti razvoj zasebnih dejavnosti vzporeden z razvojem organizacij združnega dela. Druga pobuda pa govori o orientaciji za združevanje sredstev v neke proizvodne programe s strani posameznikov, ki bi lahko vložili del svojih sredstev. O tem naj bi razmislili komunisti, tudi v Žitu. »V sedanjem zaostrenem gospodarskem položaju je še posebej prijetno, da kolektiv tovarne čokolade v Lescah praznuje povezano z 20-letnico pekarne tudi pomembno delovno zmago z otvoritvijo prenovljene tovarne čokolade. Pot do te delovne zmage ni bila kratka niti lahka. To pa je obenem priložnost, da spregovorimo o nekaterih nadaljnjih skupnih prizadevanjih. Letošnja gospodarska gibanja v SR Sloveniji niso v skladu s pričakovanji. Proizvodnja ne dosega planirane rasti, izvoz je manjši, inflacija pa višja od pričakovane. Poslovni rezultati organizacij združenga dela niso zadovoljivi, zlasti z vidika delitvenih razmerij za zagotavljanje in krepitev materilane podlage združenega dela. Ob koncu problemske konference so se odločili, da bo predsedstvo pripravilo predlog stališč in sklepov problemske konference, ki jih bodo posamezne osnovne organizacije obravnavale in sprejele. Po sprejetju stališč in sklepov bodo le-ti predstavljali temelj za nadaljnje delo komunistov. Stališča in sklepi problemske konference bodo objavljeni v naslednji številki Glasnika. Jesen v znamenju otvoritev novih ali prenovljenih objektov Nadaljevanje s 1. strani bolj kot doslej pomembno sodelovanje vseh, od neposrednih proizvajalcev, nabave, prek marketinga, prodaje, pa vse do trgovino. Tudi razvojna služba ima pri tem pomembno vlogo, saj zahtevajo nove zmogljivosti tudi iskanja možnosti proizvajanja novih artiklov. Za sodelovanje so potrebni zdravi medsebojni odnosi in delovna zagnanost. Slednje pa izhaja iz zadovoljstva pri delu, ali drugače povedano: iz ustreznega upravičenega nagrajevanja. Na žalost smo namreč tako v družbi nasploh kot v Žitu prišli do tega, da je postal denar (osebni dohodek) najpomembnejše merilo zado- voljstva zaposlenih. Vedno več se pogovarjamo o osebnih dohodkih, manj pa o možnostih za boljše, produktivnejše delo. Sem sodijo tudi predlagane spremembe sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, ki lahko prispevajo k večjemu zadovoljstvu in delovni vnemi, s čemer bi se lahko tudi medsebojni odnosi še bolj učvrstili. Vse novosti pa imajo vendarle en glavni cilj: oskrba potrošnika s kvalitetnimi prehrambenimi proizvodi in prek tega ustvarjanje ustreznega dohodka. Poudarek je na kvaliteti, saj smo letošnje leto razglasili prav za leto kvalitete. Koliko bodo k dosegi cilja prispevale nove zmogljivosti, pa je odvisno od nas samih. Zvezni izvršni svet je z namenom, da bi preusmeril neugodna gospodarska gibanja v Jugoslaviji, že junija in julija predlagal in sprejel številne ukrepe. V kratkem pa se bo začela obravnava tretjega paketa ukrepov. Ocene sprejetih ukrepov so različne, čeprav je pre-uranjeno soditi o njihovi celoviti učinkovitosti. Rečemo pa lahko, da so nekateri ukrepi administrativne narave in ne prispevajo k uveljavljanju ekonomskih in tržnih zakonitosti. Zato si moramo prizadevati, da bi taki ukrepi trajali čim krajši čas, hkrati pa pospešeno sprejemali tisti ukrepi, ki vzpdobujajo tržni način gospodarjenja. Pogosto se soočamo z nekaterimi poenostavljenimi gledanji na sedanje gospodarske težave. Vse preveč je tistih, ki mislijo, da bomo prišli iz gospodarske . krize samo s spreminjanjem predpisov, zakonov itd. Vse premalo pa je tistih, ki se zavedajo, da je poleg stalnega dograjeva-' nja in izpopolnjevanja sistema izhod predvsem v povečanju proizvodnje, izvozu, večji produktivnosti in poslovnosti in, nenazadnje, večjemu spoštovanju prizadevnega in poštenega dela. V okviru vseh teh prizadevanj pa je še posebej pomembna stalna skrb za osnovno preskrbo prebivalstva. V SR Sloveniji smo doslej uspešno premoščali številne težave pri zagotavljanju osnovne preskrbe prebivalstva. Še posebej je potrebno omeniti leto 1982, ko smo ob največjih motnjah na jugoslovanskem trgu preizkusili celokupni sistem preskrbovalne funkcije v SR Sloveniji. Pridobljene izkušnje uspešno koristimo za nadaljnji razvoj in krepitev preskrbovalnega sistema. Posebnost preskrbe z osnovnimi živili je v že skoraj praviloma prisotnih zapletih pri oblikovanju cen teh proizvodov. Težko je namreč usklajati ekonomiko poslovanja organizacij združenega dela ob sedanjem administrativnem do- ločanju cen osnovnih živil. Zato nastajajo cenovna nesorazmerja med stroški proizvodnje in končno prodajno ceno skoraj pri vseh proizvodih osnovne preskrbe. Tako je, na primer, pri vsakem kilogramu osnovne vrste kruha okoli 50 dinarjev negativnih razlik, pri litru olja 180 dinarjev; negativne razlike pa nastopajo tudi pri sladkorju in mesu. To pomeni, da se prehrambena industrija oziroma tisti del, ki je vezan na osnovna živila, vse bolj izčrpava, kar onemogoča realizacijo nujno potrebnih razvojnih programov. Doslej smo v SR Sloveniji na različne načine in z različnimi viri reševali pokrivanje negativnih razlik v cenah. Težave pričakujemo tudi v tem ekonomskem letu, še predvsem zato, ker so nekateri dosedanji viri zaradi gospodarskih razmer povsem negotovi. Vse bolj bo treba probleme v preskrbi urejati v celotni reprodukcijski povezavi od pridelave in prireje do končnih prehrambenih proizvodov. Ena pomembnih oblik reševanja navedenih problemov je vgrajena v novem sistemu organiziranosti na področju pospeševanja proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe. V Skupščini SR Slovenije je bil v tem tednu sprejet osnutek zakona, medtem ko bo novembra obravnavan predlog zakona. Z njim bo uvedena možnost trajnejšega sistemskega zagotavljanja sredstev za navedene namene, za razliko od dosedanjega sistema vsakoletnih intervencijskih zakonov in stalne nevarnosti, da se zaradi tarenutnih razmer in predvidenega načina reševanja onemogoči dosedanji način financiranja teh področij, kar bi pomenilo, da bi se lahko nenadoma znašli v povsem nemogoči situaciji glede nadaljnjega zagotavljanja sredstev. skrbo in za turistično ponudbo. To pa je za področja, kjer se osnovna preskrba prebivalcev povezuje z močnejšo turistično potrošnjo kot je to primer prav Gorenjske in območ-' ja, ki ga pokriva vaša temeljna organizacija združenega dela, še toliko pomembnejše. Sedanjo proizvodno stopnjo pekovskih in čokoladnih izdelkov ter mehkega peciva ste delavci TOZD Triglav-Gorenjka Lesce dosegli z velikimi napori; Nekateri vaši proizvodi imajo pomembno mesto Med nosilci preskrbe v SR Sloveniji ima pomembno mesto in vlogo tudi DO Žito s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi enotami v velikem delu Slovenije. Poleg osnovne funkcije, preskrbe občanom in delovnih ljudi s kruhom, so pomembni tudi drugi programi, med katere sodi tudi proizvodnja čokolade in mehkega peciva, ki sta pomembni za osnovno pre- tudi v jugoslovanskem me-"rilu. Pomembnejša od vaše velikosti pa je programske zaokroženost v nastopu ne domačem trgu in izvozu razvojna usmerjenost i" delovna vztrajnost, tako de je lahko vaše osnovno sporočilo »kvaliteta proizvodov in sigurnost dobave«' V imenu Izvršenga svete Skupščine SR Slovenije vam čestitam za prehojeno razvojno pot s prepričanjem, da boste ob delovni!1 pogojih v novi tovarni nadaljevali svoja prizadevanja, kar je najboljše zag®' tovilo, da bodo vaši kupo' delovni ljudje in občani tako Gorenjske kot drugi!1 delov Slovenije in Jugosl®' vije v prihodnje preskrbi]®-ni z vašimi kvalitetnimi i" raznovrstnimi proizvodi " Tovarna čokolade tudi uradno odprta V soboto, 27. septembra je bila v TOZD Triglav-Gorenjka Lesce slovesna otvoritev prenovljene tovarne čokolade in enote za proizvodnjo mehkega peciva. Hkrati so proslavili tudi 20-letnico tamkajšnje pekarne in 15-letnico organizirane proizvodnje mehkega peciva. polnitvah prvotnega načrt* vendarle izpeljali reko®-strukcijo in posodobit®1' čokoladne proizvodnje proizvodnje mehkega pe®1-va, obenem pa so zagot®' vili kompletno energetik® Ob uradni otvoritvi prenovljene tovarne čokolade je bil osrednji govornik Jože Vidic, svetovalec v TOZD Triglav-Gorenjka. Prisotnim je orisal zgodovino proizvodnje čokolade na Gorenjskem, ki ima že 65-letno tradicijo, in potek obnovitvenih del. Med drugim je povedal, da so strokovnjaki Žita skupaj z zunanjimi sodelavci izdelali leta 1977 po večletnih pripravah obširen investicijski program za rekonstrukcijo tovarne čokolade in mehkega peciva z za potrebe tozda. Tako sjj z novo opremo obnov'11 kotlovnico, uredili vso P®' trebno napeljavo, spelj® nov energetski vir - vso potrebno tržno "uv energeisM vir - - analizo. Gorenjka je bila me*J®kl Plm;. mazut pa ostal rezervni vir. Sočasnv takrat prostorsko tako utesnjena in tehnološko zastarela, da kljub velikim naporom ni mogla slediti razvoju drugih, sorodnih tovarn. Poudaril je, da so po mnogih zapletih in po do- so zamenjali tudi obe Pr°' izvodni liniji v pekarni f vgradili peč za proizvodni® drobnega pekarskega P6- civa. Gospod Hitschler, ki že vrsto let kot poslovni partner uspešno sodeluje z Žitom, je z želi® nadaljnjem sodelovanju poklonil domačinom umetniško skulpturo. Celotna rekonstrukcija je Vidic pojasnil, da omogoča stala 136 milijonov di- nova tehnologija poleg kla-narjev. sičnega programa še pro- izvodnjo polnjenih čoko-V nadaljevanju je tovariš ladnih tablic, s čemer se bistveno zmanjšujejo uvoz- mom, ki je v celoti namene surovine. Istočasno so njen izvozu, pričeli s pomočjo firme Ob koncu se je zahvalil Hitschler z dodatno proiz- vsem, ki so kakorkoli pri-vodnjo - z riževim p rog ra- pomogli k razvoju tozda. Za izredna prizadevanja pri izvedbi investicije so prejeli posebna priznanja Jože Vidic, Anton Pintar (levo), Bojan Rak (desno) in g. Hitschler. Proizvodnja v novih prostorih medtem že poteka. Na sliki: spretne roke delavk na t. i. riževem programu. Tudi Zasavju se obeta boljša preskrba s kruhom Pekarna Šmartno: 700 kilogramov kruha vsako uro Šmartno pri Litiji - Z otvoritvijo prenovljene pekarne Šmartno se je v petek, 10. oktobra tudi uradno začela peka kruha v novih proizvodnih prostorih z novo proizvodno opremo. Pekarna bo oskrbovala s kruhom območja Zasavja in Dolenjske, ki so med območji ljubljanskih pekarn in pekarne v Trbovljah. nJ)!a Otvoritvi je Marjan 9buza, predsednik delavnega sveta TOZD Pekarstvo in testeninarstvo, ta-kole opisal pomen nove Pridobitve: "Pekarna, ki jo pred mo namenu, zagotavlja aornejšo in pestrejšo o: 0 občanov s kruhom h^rLVom; delavcem pa c ijše delovne pogoje oznosti nadaljnjega ja. Delavci so v stari nJni moral' delati nepr J®no v treh izmenah Primeru okvar ter ob sc in pred prazniki £ ral' dovažati kruh i od drugod. V pekarni je prevladovalo težko fizično delo. Vso moko je bilo potrebno v vrečah znesti v pekarno. Na stari dotrajani peči smo lahko spekli le približno 214 kilogramov kruha na uro. Omejene proizvodne možnosti in zastarela iztrošena oprema so iz dneva v dan slabšale ekonomske možnosti poslovanja pekarne. V obnovo je bilo vloženih prek 13 milijard starih dinarjev. Namesto prejšnjih 214 kg kruha na uro ga bodo v enakem času “Prema - pogoj za hitrejše in bolj kakovostno delo. Marjan Rabuza govori ob otvoritvi. spekli v na novo instalirani opremi kar 700 kg. Na zunaj opazen napredek je v skladiščenju in ^transportu moke. V ta namen so poleg zgradbe pekarne postavljeni trije silosi s skupno kapaciteto 90 ton moke. Moko bomo dovažali v razsutem stanju z avtocisterno, jo skladiščili v silosih in jo po ceveh transportirali s pnevmatskim transportom do odvzemnega mesta. Delavec bo samo s pritiskom na gumb dobil po cevi željeno količino in vrsto že presejane moke v mešalno posodo. Sodobnejši mešalni stroj bo ob strokovno zahtevnejšemu rokovanju omogočil boljšo kvaliteto proizvodov tudi iz slabše surovine. Modernizirani so tudi drugi del t proizvodnega procesa ter‘izboljšani sani-tarno-tehnični pogoji zaposlenih. Vse te pridobitve pa bodo opravičile svoj obstoj in poslanstvo v dobro preskrbe prebivalstva le ob mer- Jože Vidic je predstavil preteklost in sedanjost Triglav-Gorenjke. Ijivem in prizadevnem delu zaposlenih. Otvoritev prenovljene pekarne Šmartno ne sme pomeniti začetek in hkrati konec razvoja tega prepotrebnega obrata. Vložen trud in finančna sredstva nas zavezujejo, da s širitvijo proizvodnega programa kruha in peciva, z boljšo oskrbljenostjo sedanjega tržišča in širitvijo prodajnega območja izven lokalnih meja organiziramo dvoizmensko delo v obsegu, ki bo zagotavljal popolno sigurnost oskrbe tudi ob največjih povpraševanjih pred prazniki. Vse to daje tudi možnosti odpiranja novih delovnih mest. Prizadevali si bomo tud: za čimprejšnje organizha-nje pekarstvu vzporedne dejavnosti v prostorih pr vega nadstropja starega dela zgradbe, ki jih za pekarno ni mogoče uporabiti.« Kakšno je življenje v Žitu? (Referat Marka Soka na V. problemski konferenci komunistov) 1. Petič se komunisti ŽITA srečujemo na problemski konferenci. Odločili smo se namreč, da preko te oblike vsako leto napravimo inventuro vseh dosežkov in odprtih problemov, ter da na osnovi tega začrtamo naloge in aktivnosti komunistov za dosledno uresničevanje naših razvojnih ciljev, ki smo jih opredelili v planskih aktih, za dvig materialne proizvodnje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter vodilne vloge ZK. Izkušnje nam kažejo, da smo se v preteklosti opredelili predvsem za analiziranje problemov, manj pa za iskanje poti in rešitev za njihovo premagovanje in odpiranje jasnejše perspektive našega razvoja, kar brez poglobljene akcije komunistov ne bomo sposobni rešiti. Ne gre nam vse gladko in vsakodnevno življenje rojeva probleme, ki pospešujejo oziroma omejujejo dogovorjene rešitve. Kakorkoli gledamo na probleme, pa vendarle vidimo, da se začenjajo in končujejo pri nas delavcih in še posebej pri nas vodilnih in vodstvenih delavcih. Naj na kratko povzamem glavne teme dosedanjih problemskih konferenc. Prva je leta 1981 imela osrednjo te- mo, kako organizirati življenje v naši DO in kako povezati razbite temeljne organizacije s skupnimi interesi v močno in zdravo DO. Na teh osnovah smo pripravili »bohinjske dogovore«, v katerih smo podrobno obdelali vse poslovne funkcije s posebnim poudarkom na odnosih med TOZD in DO. To je bila tudi osnova za dopolnjevanje samoupravnih aktov in planskih dokumentov. Druga problemska konferenca je obravnavala posamezne poslovne funkcije s ci-fjem po uvajanju načel produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja. Tretja problemska konferenca je v ospredje postavila razvojno raziskovalna prizadevanja, jačanje kadrovskih potencialov našega kombinata, socialne varnosti in pospeševanje izvozne aktivnosti vseh naših temeljnih organizacij. Četrta problemska konferenca, ki je bila lani, je ugotovila, da smo dosegli na preskrbovalnem in konditorskem področju zadostno sigurnost pri preskrbi s surovinami na osnovi dolgoročnih vlaganj in da je potrebno posebne napore vložiti v kvalitetne razvojne usmeritve. Dogovorili smo inštitucijo združevanja 40 % za- konsko določene amortizacije ter se dogovorili za razvoji ^ raziskovalni sklad kot obliko pospeševanja inventivne dejavnosti v naših TOZD ih DSSS. Poleg tega pa smo se na zadnji problemski konferenci dogovorili o akcijsi.1i izhodiščih za realizacijo ciljev, postavljenih v srednjeročnih planskih aktih naše DO. V času od zadnje problemske konference sem štirikrat poročal predsedstvu problemske konference o realizaciji sprejetih stališč in sklepov Ocenjujemo, da smo uspešno opravili odgovorno nalogo pri preskrbi z moko in kruhom ter, da smo pomembno vplivali na poslovni model, ki tudi že na tem področju postopoma vključuje ekonomska načela. V realizaciji je tudi stališče c združevanju dela zakonsk določene amortizacije za projekt ekstrudiranje. Prav tako smo uspeli opredeliti razvojne usmeritve za posamezne dejavnosti, ki so prisotne v naši DO. Od pomembnih stališč nismo realizirali samo razvojnega sklada. Razlog za to je velikem kadrovskem osipi strokovnih, vodilnih in vodstvenih delavcev. II. Na kratko moram navr.r ekonomsko in politično star. . Nadaljevanje na 4. str.: mini glasnik L««».h 3 23/ 8.3. 1934 Oostje iz Belorusije v Žitu V okviru gostovanja predstavnikov Beloruske socialistične republike ob »Tednu beloruske kulture v Sloveniji« je delegacija gostov iz Sovjetske zveze v sredot 15. oktobra obiskala tudi našo delovno organizacijo Žito. Med obiskom so si gostje ogledali proizvodne prostore na Šmartinski cesti v Ljubljani. Skupne službe: pokritje za tričetrtletje Kolegij direktorjev DO Žito je imel seji v torek, 7. in v petek, 10. oktobra. Oblikovali so osnutek sprememb in dopolnitev SaS o nagrajevanju DO, obravnavali osnutka SaS o vzpodbujanju izvoza v DO ter o združevanju sredstev za ekstrudiranje, prejeli so informacijo o kadrovskih vprašanjih in razpravljali o predlogu rebalansa plana DSSS za leto 1986. Pri slednjem so se dogovorili za pokritje negativne razlike v poslovanju delovne skupnosti za prvih devet mesecev. Letos manj odkupljene domače pšenice Odkup slovenske pšenice letnik 1986 je bil konec sep-■ ambra praktično zaključen. Po podpisanih pogodbah -mo predvidevali odkup v družbenem sektorju v višini >007 ton, v združenem delu sektorju 9230 ton. Po podatkih smo do 25. septembra odkupili 3484 ton pšenice v družbenem sektorju, kar predstavlja 70 odstotkov plamenih količin, od kmetijskih zadrug pa smo odkupili 5408 on ali 59 odstotkov pogodbenih količin. 'Hkrati z odkupom je potekala tudi akcija zamenjave Senice za koruzo, in sicer smo zadrugam dali 881 ton oruze za zamenjavo. Sodobnejša pekarna v Novem mestu V petek, 1. avgusta je bila v našem tozdu Pekarna in slaščičarna Dolenjska slovesna otvoritev prenovljene pekarne v Novem mestu. Prisotnim je o razvoju pekarne ter o pomenu nove pridobitve spregovorila direktorica tozda, Dragica Galič. Z rekonstrukcijo pekarne smo pridobili nove prostore za hlajenje in ekspedit kruha in peciva, nove prostore za proizvodnjo slaščic, iztrošeno krušno peč (stara je bila 16 let) pa smo zamenjali z novo pečjo večjih zmogljivosti. Hkrati je bila prenovljena elektro-instalacija, urejena nakladalna ploščad in parkirni prostor. Pred obnovo so lahko novomeški peki napekli 1300 kilogramov kilskega kruha, zdaj pa lahko spečejo 1740 kilogramov. Zmogljivost se je torej povečala za dobro tretjino. Prenova je stala 115 milijonov dinarjev, od tega so 25 milijonov prispevale novomeške organizacije združenega dela. Rekonstruirana pekarna pomeni za 105-članski kolektiv boljše delovne pogoje, za Novo mesto in okolico pa veliko pridobitev, saj so dane možnosti za kvalitetnejšo in nemoteno oskrbo prebivalcev s pekarskimi proizvodi. Jože Blažič, najstarejši delavec novomeške pekarne, je prerezal trak in s tem odprl prenovljeno pekarno. Kadrovske spremembe V DO Žito je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb na vodilnih in vodstvenih delih, nekaj sprememb pa se pripravlja: - v TOZD Mlini je za vršilca dolžnosti direktorja TOZD imenovan Peter Krušič. - s 1. novembrom je prevzel funkcijo pomočnika direktorja DO Žito za plansko,ekonomsko področje Rudi Kajtner, - objavljen je bil razpis za direktorja TOZD maloprodaja, do imenovanja novega direktorja ostaja direktor Darko Lakovič, - v delovni skupnosti skupnih služb je novi vodja splošno kadrovske službe Iztok Purič. Janez Klemenčič je spregovoril o pomenu pekarne Breg. Domači hlebci iz pekarne Breg V torek, 7. oktobra je bila slovesna otvoritev pre* novljene pekarne Breg v Ljubljani. V njej se je začela proizvodnja klasičnih domačih kruhov, izdelanih po starih pekovskih postopkih, kar predstavlja popestritev ponudbe na tržišču s kvalitetnim proizvodom. Na otvoritvi je gostom spregovoril Janez Klemenčič, direktor tozda Pekarstvo in testeninarstvo. Opisal je preteklost pekarne in pomen njene prenovitve. Pekarna Breg je v preteklosti nekaj časa poslovala kot samostojno podjetje. V letu 1952 je imela Ljubljana 16 manjših pekarskih podjetij. V letih 1955 do 1965 so ekonomski in sani-tarno-tehnični kriteriji narekovali opuščanje starih pekarskih obratov. Pekarna Breg se je takrat priključila pekarni Center, kamor spada še danes. Pekarna Breg je prenehala obratovati, potem ko je kolektiv Pekarne Center odprl na Tržaški cesti svojo novo, veliko pekarno. Sedaj, po nekaj letih, je v njej spet stekla proizvodnja hlebcev, kakršne so ne; koč enkrat tedensko peki' v kmečkih pečeh in s katerimi se je družina hranil0 ves teden. Po takemu domačem, rustikalnem krU" hu(*- KI ostane dalj cas» svež, je tudi veliko povpta-Sevanje. Ena izmena b° lahko napekla nekaj ve0 kakor 1000 kilogramov takega kruha. V obnovo pekarne Breg je bilo vloženih poldru9° milijardo starih dinarje''-Obnova je potekala v skladu z zahtevami spomeniškega varstva, kar pomeni, da je bil z njo dan prispe' vek k ohranitvi ene iz me« etnoloških zanimivost Ljubljane. -aši DO. Trenutna ekonom-! .2 ocena poslovanja naše O je ugodna. Preskrbovalni rompleks je uspel uskladiti rr. ,-ebne blagovne tokove in >pešno zagotavlja preskrbo z n oko in kruhom v 26 slovenskih občinah oziroma pokriva % slovenskih potreb. Malo . • o se sprostili od bilanc in več je možnosti, da se okvarimo s samim poslovnim procesom. Uspeli smo vsaditi mo-it kvalitete, ki se že kaže v d-'erenciaciji asortimana mok ,n kruha. Borimo se s premagovanjem »komunalne« men-. ?.litete in z razvijanjem marketinške filozofije tudi na tem področju. K temu nam je pripomogla tudi politika cen, ki se je, razen pri moki tipa 850 ne bodo oborožile s 'n resno«3 Za9otavljanje reda Za dosenJ' .so Pogosti napori °v 0dv6|aij1,e bo|iših rezulta- *' so uoo^?anp izv°zni rezultatskem in vsem našim iz-za n30 še ^Prte mož- _ 'UKOrr. iz.- d°stj Zam 80 Se odprte mož-!Ve tup°Ve izvozne usmeri-*retrna : trez®n ekonomski nPliva na ^0zn'kov zaviralno ?eZnih Tnznravl,enost P°sa" 1 t,3,i se rnnr 0 Za izv°z. Prepri- i o,>na no^°:da_i.zvoz ni 16 t li se moD za 'zvoz. Pr< ^dutnan1-3?10’ da izvoz i bak je , Posl°vna poteza, am- vu|tat dali6ihečini»primerov re" v#dnih inŠnr raz^°jnih, proiz-u3nj- Sča opre Uvozne mož- zlSl°/d tt;mlCil,e' obse3’ no.^Pradi n 8 eiemente izvo-n,LUtS,reznega eko-'Zvo rd°ramn ,tmana izvozni- voza. Vse to smo že imeli, le da nismo slutili, da imamo pri nas zelo sposobne izvoznike in strokovnjake. V momentu pa, ko moramo preskočiti preko lastne TOZD, že imamo fige v žepu. Naša izvozna politika je kar naenkrat v besedah in naše poslovodstvo ne vidi prednosti uravnotežene zunanjetrgovinske bilance naše DO. Pri tem je pomembno poudariti, da ne razprodajamo Žita, temveč da je pač svetovni trg nekaj danega in da ga ne zanima neustrezen odnos dinarja in konvertibile. Prav tako ne smemo odstopiti od bilanciranja izvoza in uvoza v naši DO. Ta je sicer v današnjem deviznem sistemu precej nepomembno, vendar lahko pričakujemo, da bomo imeli v perspektivi nesporne prednosti, v koliko bomo lahko pretežni del uvoza pokrili z našim izvozom. 4. Razvoj novih programov in tehnologij mora ostati najvitalnejši del naše OZD. Dosedanjim bogatim tehnološkim izhodiščem moramo priključiti ekonomiko in marketing. Organizacijsko se moramo pripraviti za interdisciplinarnost pristopa, saj je to edina možnost, da posamezne investicije uspejo. Posebno pozornost bomo morali dati tudi povezavi TOZD in skupnih služb pri investicijah, saj se pogosto čuti nepovezanost in različnost interesov. Ne sme več biti vlaganj brez mrežnega plana poteka investicijskih aktivnosti in vodje projekta. Za take pristope pa potrebujemo sposobne in izkušene strokovnjake tehnologe in ekonomiste. Naši dolgoročni, srednjeročni in letni plani so razvojno zelo jasni. Rehabilitirati moramo samo idejo in metode marketinga. Brez tržnosti je vse delo zaman. 5. V preteklosti smo podredili kadrovsko funkcijo prakti-cističnim rešitvam. Vsi dosedanji pozivi za ojačitev in izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih v TOZD niso bili uspešni in ponovno bomo morali pristopiti k razpravam o strokovni usposobljenosti posameznih sredin, o štipendijski politiki in študiju iz dela in ob delu. V zvezi s kadrovsko strukturo je povezan tudi sistem nagrajevanja, ki je pri nas po moji oceni zaostal za časom in ne omogoča v vseh sredinah motiviranja boljšega dela, kot tudi ne stimulira kvalitetnejše in odgovornejše delo. Morali bomo sprejeti načelo, da mora boljši delavec zaslužiti več, kot tudi princip boljšega nagrajevanja strokovnega in bolj odgovornega dela. V zadnjem letu je zapustilo DSSS 18 delavcev z visoko in višjo izobrazbo. Na novo smo pridobili le 6 delavcev. Zaradi velikega zaostajanja osebnih dotfodkov pri vseh naših delavcih s kvalifikacijo in visoko oz. višjo izobrazbo smo se odločili za povečano vrednotenje kvalifikacije in strokovne izobrazbe nasploh. V pripravi je predlog sprememb SAS o OD, kjer bomo skušali te kvalitetne dopolnitve izpeljati. V tem okviru bomo tudi dodatno vrednotili nočno delo, saj je le-ta osnov-' ni problem pri pridobivanju kvalificiranih delavcev za pekarne. Komunisti bomo morali nositi težo v razpravah v posameznih TOZD, ko bomo sodelovali na zborih delavcev, in pojasnjevali naša stališča glede nagrajevanja. V kolikor to ne bomo uspeli, nimamo več nobene garancije za normalno delovanje skupnih služb, kar je osnovni pogoj za ustrezno vrednotenje dela naših delavcev. Pojasniti želim tudi stališče glede upokojitve naših delavcev. Vztrajali bomo na načelu, da se mora delavec upokojiti, ko izpolni pogoje, ne glede na to ali je delavec za strojem ali direktor, kot tudi ne glede na funkcije in zasluge v preteklosti. 6. Ponovno se nam približuje kriza poslovanja v TOZD Tehnični obrati. Kljub vsem dogovorom, pisnim in ustnim, nismo uspeli z ekonomsko rehabilitacijo te sredine. Ne sprejemamo nobene ideje o razbitju te TOZD, saj ne bomo znali zagovarjati situacije, ko ne bomo usposobljeni opraviti nujnega remonta v neki pekarni oz. mlinu. Predlagam, da temeljito ekonomsko proučimo posamezne dejavnosti v okviru te TOZD in da se potem odločimo, ali naj deluje naprej samostojno ali pa jo nekam priključimo. Seveda moramo v to razpravo vključiti delavce TOZD in poslovodno strukturo celotne DO. 7. Vsak dan postaja pomembnejša aktivnost TOZD Blagovni promet. Na žalost je prisotna problematika izredno težka in čaka nas zahtevna naloga, s katero moramo dodatno organizacijsko in strokovno usposobiti našo prodajno funkcijo. Pri preobrazbi bodo morale sodelovati tudi vse TOZD, saj je v našem skupnem interesu, da smo čimbolj učinkoviti. Izogniti se bomo morali slabi koordinaciji in nesporazumom, ki pogosto ustvarjajo med nami hude nesporazume. Še vedno ostaja nedorečena funkcija marketinga in vsi se moramo potruditi, da bo dobila v ŽITU pravo mesto. 8. Tako v resoluciji X. kongresa ZKS kot v predlogih za spremembo Zakona o združenem delu in Ustave se poudarja jačanje funkcije DO. Ocenjujem, da smo dosegli v preteklosti potrebno homogenost in da so samo izdvojeni primeri, ko naše sodelovanje ni zadostno in korektno. To je predvsem pri finančni, nabavni in distribucijski funkciji. Prepričan sem, da bodo na-daljne akcije poslovodnih in drugih delavcev uspele ublažiti te konflikte. V kolikor to ne bomo uspeli pomeni, da ne gremo s časom. Izogniti pa se moramo vsakemu razmišljanju, da se želi okrniti funkcija TOZD in strokovna prizadevanja delavcev v TOZD. Sem za odgovornost v TOZD in na ni- voju DO. 9. Naša samouprava in delo družbeno-političnih organizacij je po moji oceni ustrezna. Mislim, da smo dosegli dobro informiranost, kar je tudi osnova za dobro delo. Pri oceni dela teh organov pa le ne morem mimo problema znanja. -Mi bomo morali doseči tako povezovanje problemmov in tako stopnjo znanja, ki nam bo omogočilo večjo kritičnost pri delu. Bolj se bomo morali usmeriti v ustvarjanje dohodka kot kategorije, ki nastane iz razlike med celotnim prihodkom in materialnimi stroški ter amortizacijo. Torej naši samoupravni organi in družbeno politične organizacije bodo morali začeti posvečati enako pozornost ustvarjanju dohodka kot delitvi. V naši DO je posebej uspešna aktivnost Delavskega sveta in zveze sindikatov. Vse poslovne usmeritve organizacijske rešitve in poslovni rezultati se obdelajo na teh dveh organih. Materiali gredo od strokovnih služb preko kolegija direktorjev na te organe. S tem 'pa, da sta na vseh sejah kolegijev direktorjev prisotna predsednik DS DO in predsednik konference ZSS. Težko je oceniti, po čigavi zaslugi imamo v Žitu vsako leto zimske in letne športne igre in planinski izlet. Aktivno imamo tudi organizacijo ZB in društvo upokojencev, medtem ko koordinacija zveze mladine na nivoju DO ne more zaživeti. Nadaljevanje s 5. strani sta ter primarni vodovodi na Viču, 3. zaščito varstvenih pasov vodnih virov - gradnja kanalizacije vodarn v Klečah, Šentvidu, Hrastju, Jar-škem brodu in Brestu, 4. izgradnjo lokalnih vodovodnih virov na območju vodovodov Dolsko, Horjul, Turjak, Brezovica, Brest, Medvode, Zbilje, Vodice, Besnica in Vikrče, 5. sanacijo lokalnih vodovodov - 55 lokalnih vodovodov v upravljanju krajevnih skupnosti, 6. izgradnjo centralne čistilne naprave - 1. faza, 7. sanacijo grajskega pobočja - načrt zajema komunalno in .energetsko opremo ter sanacijo (odstranitev nevarnih dreves, zasaditev ustreznih rastlin, sanacija opornih zidov, počivališča, igrišča, kažipoti in podobno), 8. izgradnjo odlagališča komunalnih odpadkov, 9. komunalno ureditev potniške postaje Ljubljana. Operativni štab je 8. oktobra črtal iz programa 7. in 9. točko. Za navedena dela je potrebnih 38.337 milijarde dinarjev. Sredstva od samoprispevka naj bi znašala 19,300 milijarde dinarjev, ostala sredstva v višini 19,037 milijarde dinarjev pa bodo zagotovljena po Samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnih planov Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, sisov za energetiko in dbmočne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava. V naslednjih šestih letih naj bi torej plačevali 1,5 odstotka od osebnega dohodka za uresničitev zastavljenega načrta IV. samoprispevka. To pomeni, da naši osebni dohodki ne bodo dodatno obremenjeni, saj smo prav tolikšen odstotek plačevali že prej, oziroma ga še vedno plačujemo. V. letne športne igre DO ŽITO Nepozaben dan*v Krškem Samoprispevek se ne plačuje od našlednjih prejemkov: - od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, - od priznavalnin, od invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, - od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, - od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, - od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, - od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Predsedstvo Mestne konference SZDL Ljubljana je skupaj z operativnim štabom zavzelo stališče, naj bi bili oproščeni plačevanja samoprispevka IV tudi vsi tisti delavci, ki ne dosegajo 70-odstotnega povprečnega osebnega dohodka v Ljubljani. Tako bi bili oproščeni samoprispevka vsi občani, ki v prvem polletju niso dobivali več kot 74.722 dinarjev osebnega dohodka ali pokojnine. Pomembnost objektov, ki so načrtovani s četrtim samoprispevkom, je tako velika, da bi vsako odlašanje pri gradnji pomenilo veliko škodo za naše okolje. Posledice takšnega ravnanja pa bi čutile generacije, ki prihajajo za nami. Zato glasujmo zaradi njih, kot tudi zaradi nas samih, ZA uvedbo IV. samoprispevka. Zelo prijetno vzdušje, množična udeležba, lepi športni boji, bučno navijanje na večini prizorišč, odlična organizacija in lepo vreme — to so bile značilnosti petih letnih športnih iger delavcv DO ŽITO, ki so potekale 13. septembra v Krškem. plavanju na 50 metrov. Organizator - Imperial je poskrbel za nemoten potek tekmovanj in za prijetno vzdušje kakih 550 udeležencev iger. Po tekmovanjih so vsi tisti, ki so imeli v svojih nogah še dovolj moči, zaplesali ob zvokih domačega ansambla, drugi pa so s hrano in predvsem s pijačo obnavljali izgubljeno energijo. Igre so se uradno končale s podelitvijo plaket, kolajn in pokalov, čeprav je glasba in pesem za najbolj vztrajne odmevala še pozno v noč. Športna tekmovanja so pričeli kegljači, ki so se v petek, 12. septembra pomerili na kegljišču v hotelu Sremič. Nastopilo je 45 tekmovalcev in tekmovalk. Razred zase so bile predstavnice domačega Imperiala, ki so bile v ekipnem seštevku boljše od vseh moških moštev; kot posameznice pa so »pobrale« cel komplet medalj. V soboto smo se športniki Žita zbrali pri osnovni šoli v Leskovcu in tekmovali med seboj v nogometu, krosu, šahu, namiznem tenisu, streljanju, vlečenju vrvi in - prvič na igrah - v Uradni rezultati: Kegljanje ženske Ekipno: 1. Imperial Krško 2. Triglav-Gorenjka 3. Blagovni promet 4. Mlini 5. Pekarstvo in testeninarstvo 6. Šumi Posamezno: 1. Marjeta Kovač 2. Slavica Alba 3. Jožica Pavlin 4. Ivanka Berčič 5. Alenka Pristav Nastopilo je 18 tekmovalk. Kegljanje — moški Ekipno: 1. Imperial Krško 2. Mlini 3. Pekarstvo in testeninarstvo 4. Triglav-Gorenjka 5. Pekarna Dolenjska 6. Tehnični obrati 7. Pekarna Krško 8. DSSS x 9. Blagovni promet Posamezno: 1. Dore Grad 2. Jože Preskar 3. Miro Kralj 4. Janez Kranjc 5. Peter Markovič Nastopilo je 27 tekmovalcev. Šah 1. Pekarstvo in testeninarstvo 2. Triglav-Gorenjka 3. Mlini 4. Pekarna Vrhnika 5. DSSS 6. Pekarna Kranj 7. Imperial Namizni tenis - ženske 1. Imperial Krško 2. Triglav-Gorenjka 3. Pekarstvo in testeninarsto Namizni tenis — moški 1. Blagovni promet 2. Pekarstvo in testeninarstvo 3. DSSS 4. Mlini 5. Tehnični obrati 6. Imperial Krško 7. Pekarna Vrhnika 8. Triglav-Gorenjka Streljanje — ženske Ekipno: 14 točk 10 točk 7 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 1. Imperial Krško 445 krogov 15 točk 2. Pekarstvo in testeninarstvo 332 krogov 11 točk 3. Pekarna Vrhnika 211 krogov 8 točk 4. Triglav-Gorenjka 210 krogov 6 točk 5. Blagovni promet 206 krogov 5 točk 6. Pekarna Dolenjska 172 krogov 4 točk 7. Šumi 152 krogov 3 točke 8. Pekarna Kranj 107 krogov 2 točki 9. DSSS 89 krogov 1 točka Posamezno: 1. Verica Močivnik Imperial Krško 166 krogov 2. Marica Pavlin Imperial Krško 153 krogov 3. Zdenka Nedeljkovič Triglav-Gorenjka 137 krogov 4. Irena Brunčič Pekarstvo in testeninarstvo 135 krogov 5. Andreja Oblak Pekarstvo in Nastopilo je 25 tekmovalk. testeninarstvo 127 krogov 592 kegljev 462 kegljev 362 kegljev 345 kegljev 336 kegljev 324 kegljev 12 točk 8 točk 5 točk 3 točke 2 točki 1 točka Imperial Krško 211 kegljev Imperial Krško 200 kegljev Imperial Krško 181 kegljev Triglav-Gorenjka160 kegljev Triglav-Gorenjka 152 kegljev 588 kegljev 577 kegljev 570 kegljev 548 kegljev 529 kegljev 526 kegljev 491 kegljev 431 kegljev 333 kegljev 15 točk 11 točk 8 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka Mlini 220 kegljev Imperial 204 keglje Pekarstvo in testeninarstvo 201 kegelj Triglav-Gorenjka 200 kegljev Imperial 198 kegljev 13 točk 9 točk 6 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 8 točk 4 točke 1 točka Streljanje — moški Ekipno: 1. Imperial Krško 2. Pekarstvo in testeninarstvo 3. DSSS 4. Pekarna Kranj 5. Šumi 6. Pekarna Krško 7. Mlini 8. Pekarna Vrhnika 9. Triglav-Gorenjka 10. Blagovni promet 11. Pekarna Dolenjska 12. Tehnični obrati Posamezno: 1. Jože Koritnik 2. Andrej Mekine 3. Ivan Čop 4. JožeSodič 5. Iztok Majcen Nastopilo je 36 tekmovalcev Mali nogomet 1. Pekarna Krško 2. Pekarstvo in testeninarstvo 3. Triglav-Gorenjka 4. DSSS 5. Pekarna Dolenjska 6. Tehnični obrati 7. Imperial 8. Pekarna Kranj 9. Pekarna Vrhnika 10. Mlini Kros — ženske Ekipno: 1. Imperial Krško 2. Triglav-Gorenjka 3. Šumi Posamezno: Kategorija »A«; 1. Darja Kavčič 2. Marica Komlenovič 3. Melita Zorko 4. Suzana Prašnički 5. Verica Buletinac Nastopilo je 11 tekmovalk. 481 krogov 444 krogov 402 kroga 374 krogov 344 krogov 314 krogov 261 krogov 260 krogov 256 krogov 254 krogov 252 krogov 218 krogov Imperial Krško Pekarstvo in testeninarstvo Pekarstvo in testeninarstvo Imperial Krško DSSS 18 točk 14 točk 11 točk 9 točk 8 točk 7 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 168 krogov 165 krogov 164 krogov 160 krogov 154 krogov 16 točk 12 točk 9 točk 7 točk 6 točk 5 točk 4 točk® 3 točke 2 točk' 1 točka 8 točk 4 točke 1 točka Triglav-Gorenjka Pekarstvo in testeninarstvo Imperial Krško Pekarstvo in testeninarstvo Pekarstvo in testeninarstvo Podelitev priznanj in medalj je potekalo v slovesnem in veselem vzdušju. Največ radosti je bilo na zmagovalnih stopnicah takrat, ko so odličja prejemale domačinke iz Imperiala. Kategorija »B«: 1. Marija Vidoš 2. Joži Dragan 3. Jožica Hictaler 4. Dragica Avsec 5. Petra Lazarevič Nastopilo je 9 tekmovalk. Pekarna Dolenjska Pekarna Dolenjska Imperial Krško Šumi Pekarstvo in testeninarstvo Kategorija »C«: 1- Olga Zorko 2. Marija Polc 3- Ivanka Berčič 4. Mili Petrič 5. Barbara Uršič Nastopilo je 5 tekmovalk. Imperial Krško Triglav-Gorenjka Triglav-Gorenjka Šumi Šumi Kros - moški Ekipno: ^ Pekarna Dolenj-2 Mlini f- Pekarstvo in testeninarstvo 4^ Trigiav-Gorenj- 5' •mperial Krško' 11 točk 7 točk 4 točke 2 točki 1 točka Posamezno: Kategorija »A<<: J- Ramiz Veladžič 2. Zdenko Fric 3- Roman Klobasa 4- Marjan Tepina P- 'orno Jurčevič Nastopilo je 18 tekmovalcev. Kategorija »B«- 0 r,ranc Simčič 1 Mustafa Veladžič a ,arun Berbič c Janez Kolarič M,c,ade Zivanovič Otopilo je 10 tekmova Mlini Pekarna Dolenjska Mlini Pekarna Kranj Pekarstvo in testeninarstvo Pekarna Dolenjska Mlini Pekarna Dolenjska Pekarstvo in testeninarstvo Triglav-Gorenjka Kategorija »B-<: 1. Jože Preskar Imperial Krško 2. Vojko Cuder Pekarstvo in testeninarstvo 3. Zdravko Plut Imperial Krško 4. Vlado Lopatič. Pekarstvo in testeninarstvo 5. Miha Tominc Pekarna Vrhnika Nastopilo je 15 plavalcev. Kategorija »C«: 1. Andrej Cimmerman Imperial Krško 2. Marko Sok DSSS 3. Jože Karin Pekarna Do- 4. Janez Železnikar lenjska 5. Iztok Majcen Blagovni promet DSSS Nastopilo je 12 plavalcev. Vlečenje vrvi — ženske 1. Imperial 2. Triglav-Gorenjka 3. Pekarna Dolenjska 4. Pekarstvo in testeninarstvo 5. Šumi 6. DSSS 7. Blagovni promet 8. Mlini Vlečenje vrvi - moški 1. Mlini 2. Pekarstvo in testeninarstvo 3. Imperial Krško . 4. Pekarna Kranj 5. Šumi 6. Blagovni promet 7. Triglav-Gorenjka 8. Pekarna Dolenjska 9. DSSS 10. Pekarna Vrhnika 11. Tehnični obrati 12. Pekarna Krško 0:32,0 0:34,2 0:35,0 0:36,8 0:38,4 0:34,3 0:38,8 0:42,5 0:44,2 0:45,0 14 točk 10 točk 7 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 18 točk 14 točk 11 točk 9 točk 8 točk 7 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka Tudi nastopi v krosu so bili za gledalce zelo privlačni, od tekmovalcev in tekmovalk pa je proga zahtevala dobro telesno pripravljenost. Zato je bilo zadovoljstvo ob dobri uvrstitvi povsem upravičeno. Večna dilema: ali je šah tudi šport? Naj bo odgovor tak ali drugačen, priznati moramo, da predstavlja krepko 'telovadbo' za možganske vijuge. fategorija »c«; 0 /anc Špendal 1 J°že Karin 4 J®,nko Kokalj ■ Jakob Slavec o- Franc Jeršič Nastopilo je 7 tekmoval -■ r 3. iv Triglav-Gorenjka Pekarna Dolenjska Blagovni promet Pekarna Vrhnika Imperial Krško Imperial Krško Imperial Krško Pekarstvo in testeninarstvo Triglav-Gorenjka Imperial Krško Pekarstvo in testeninarstvo Triglav-Gorenjka Imperial Krško Blagovni promet Imperial Krško Pekarstvo in testeninarstvo Triglav-Gorenjka Pekarna Dolenjska Pekarna Krško Skupna ekipna uvrstitev - ženske: 1. Imperial Krško 61 točk 2. Triglav-Gorenjka 32 točk 3. Pekarstvo in testeninarstvo 19 točk 4. Blagovni promet 12 točk 5. Pekarna Dolenjska 11 točk 6. Šumi # 9 točk 7. Pekarna Vrhnika ' * 8 točk 8. Mlini 4 točke 4 točke 9. DSSS 4 točke 10. Pekarna Kranj 2 točki 0:38,8 0:52,7 Skupna ekipna uvrstitev — moški: 1:01,2 1:04,7 1. Pekarstvo in testeninarstvo 75 točk 2. Imperial Krško 60 točk 3. Mlini 54 točk 4. Triglav-Gorenjka 37 točk 0:58,0 5. DSSS 34 točk 1:29,0 6. Pekarna Dolenjska 32 točk 7. Pekarna Krško 27 točk 8. Blagovni promet 25 točk 0:48,6 9. Pekarna Kranj 23 točk 0:55,1 10. Pekarna Vrhnika 16 točk 1:01,6 11. Šumi 16 točk 12. Tehnični obrati 16 točk 7 točk Skupna ekipna uvrstitev - moški in ženske ; 4 točke 1. Imperial Krško 121 točk 1 točka 2. Pekarstvo in testeninarstvo 94 točk 3. Triglav-Gorenjka 69 točk 4. Mlini 57 točk 0:32,1 5. Pekarna Dolenjska 43 točk 6. DSSS 38 točk 0:35,0 7. Blagovni promet 37 točk 8. Pekarna Krško 27 točk 0:35,0 9. Šumi 25 točk 0:36,8 Pekarna Kranj 25 točk 0,37,1 11. Pekarna Vrhnika 24 točk 12. Tehnični obrati 16 točk Nogomet je vzbudil veliko zanimanja. K temu je pripomogla tudi nepričakovana uvrstitev za silo skrpanega moštva DSSS v polfinale, kjer pa so jim ljubljanski peki nasuli kar deset žčg v mrežo. Kotiček za zdravnika Znižajmo visok krvni pritisk V prejšnjih številkah našega lista smo zvedeli kaj je, kako nastane in katere so posledice nezdravljenega krvnega pritiska. Zdaj se bomo seznanili z osnovami zdravljenja zvišanega krvnega pritiska, to je z zdravim načinom življenja; v naslednji številki pa z zdravo prehrano. Zdrav način življenja Razvade so škodljive spremljevalke sodobnega, prezaposlenega, zaskrbljenega in nemirnega človeka. Pomagajo mu skozi vsakdanje stiske in ga le za trenutek mirijo - skodelica kave, morda že peta v dopoldnevu, na ogorek prižgana cigareta ali pa kozarec žganja. In vse to morda Nagradna križanka »Pekarna Dolenjska« Pravilna rešitev nagradne križanke Samova iz prejšnje številke: Vodoravno: pekarna, okreten, skorbut, S, ST, FO, VR, akcija, pi, ro, moare, ZA, lišp, oljarna, Sančo, von, Milka, sel, Ava, ena, Cano, BO, on, ceh, OG, EZ, MA, Ta, u, Sl, žig, ne, PR, TJ, I, Seme, Jack, A, GŠ, žaba, Ohio, rt, kol, liska, aorta, tolmun, drvo, OK, list. Med pravilnimi rešitvami je žreb razdelil nagrade takole: - prva nagrada, 500 din: Mila Fatur, Zg. Pirniče 32, 61215 Medvode (upokojenka) - druga nagrada, 300 din: Renata Pogačnik, TOZD Triglav-Gorenjka - tretja nagrada, 200 din: Andolšek Marjan, DE Pekatete. Rešitve križanke pošljite do 10. decembra na Uredništvo. Zahvala Zahvala Ob izgubi najinega dragega očeta iskrena Ob smrti mojega dragega očeta se za darova- hvala vsem sodelavkam in sodelavcem no cvetje in izraze sožalja iskreno zahvalju- TOZD T. O. za darovano cvetje, denarno jem vsem sodelavkam in sodelavcem raču- pomoč, izrečeno sožalje in vsem, ki so ga novodstva spremili na zadnji poti Marija Nahtigal Milica Urbančič Marija Nahtigal še pred prvim dnevnim obrokom. Vpliv kofeina vsi dobro poznamo. Skodelica prave kave ali ruskega čaja nam kmalu požene krvni obtok, srce prične hitreje utripati in tudi krvni pritisk takrat zraste. Vendar učinek kofeina hitro izgubi in po dvajsetih minutah postanemo celo bolj zaspani. V naglici zaužiti hladni obrok hrane, branje med jedjo, preobilna večerja in nočni obiski hladilnika so le navidezno nepomembne razvade. Neprimerno odmerjeni, enolično sestavljeni in premastni obroki pospešujejo razvoj bolezni krvnih žil. Stene le-teh se počasi debelijo, svetline se ožijo, kar nas privede do trajno zvišanega krvnega pritiska. Še dandanes govorijo nepoučeni laiki o ugodnem učinku alkohola na srce in ožilje. Vendar njegov »blažilni« učinek občutimo le kot močan glavobol ali »mačka« ob iztreznitvi. Bolečina je posledica draženja živčnih niti v žilah, ko le-te zaradi delovanja alkohola postanejo ohlapne. Trajnega pozitivnega učinka pa alkohol na krvne žile nima. Dobro pa je poznan njegov škodljivi vpliv na jetra, srčno mišico, živčni sistem in druge organe, kar neposredno vpliva na bolezen povišanega krvnega pritiska. Najnevarnejši sovražnik bolnika z zvišanim krvnim pritiskom je pretres ali stres. V vsakdanjem življenju ga pogosto srečamo v večni stiski s časom, ko hitimo od doma na delo, s sestanka na sestanek, z de- la domov - z mislijo, da bo dan prekratek in da bodo opravila ostala nedokončana. Vsi ti pretresi lahko povzročijo tiščanje v prsih,: drhtavico rok, vročica zalije obraz in srce pospešeno bije. Ob takem psihičnem pretresu, ki je lahko trenuten ali dolgotrajen, pride do povečanega sproščanja nekaterih hormonov iz žlez v krvni obtok. Zato začne srce hitreje utripati, krvn' pritisk zraste, izloča se več želodčnega soka, znojenje je močnejše in živčna napetost izrazita. To je mehanizem borbene pripravljenosti organizma, ki je bil smiseln za človeka, ki mu je bila - kot lovcu - borba za življenje vsakdanjost. Danes povzroča ta reakcija le. 'patološke spremembe v organizmu. Škodljiv vpliv stresa lahko zmanjšamo s tem, da se mu izognemo. Zelo enostaven nasvet je, naj se nam nikoli ne bi nikamor mu-; dilo. Poglavje zase predstavlja nikotin, oziroma kajenje cigaret in pip. Učinek nikotina je mnogovrsten in sistemski. To se pravi, kajenje ne- vpliva le na pljuča, temveč tudi na ožilje, srce, želodec in posredno ali neposredno tudi na zvišan krvni pritisk. Ko smo iz svojega življenja in iz svoje okolice se da temeljito odstranili tiste dejavnosti, ki pripeljejo do stresnih stanj, skušajmjj svoj organizem priprave na obrambni? dejavnost. pa nam bo najbolj uspelo telesno aktivnostjo O tej temi bomo pisal' naslednji številki našed Glasnika. dr. Bogo R*iiC IKOFA 86 Sejem neizpolnjenih želja Tokrat tudi Anton Aškerc ne bi mogel zapisati »sejem bil je živ«. Mednarodni sejem prehrambnega gospodarstva in kolonialnega blaga v MOnchnu, kljub močni mednarodni udeležbi (28 držav) nekako ni imel pravega poslovnega tona. Pričakovanja organizatorjev, da bo sejem pomembno prispeval k oceni tržnih gibanj, konkurenčne zaostritve in strukturnih sprememb v mednarodni živilski branži, so se potrdila le preko velike vzdržnosti obiskovalcev sejma. V poslovnem smislu se na sejmu ni veliko dogajalo. Ne bi bilo mogoče reči, da se razstavljala niso potrudili, sicer eni bolj kot drugi, toda manjkalo je poslovne aktivnosti. Ni bilo obiskovalcev, ki bi se kakorkoli zanimali za ponudbo preko ustaljenih poslovnih tokov. Jugoslavija in še posebej slovenska živilska industrija tradicionalno sodeluje na tem sejmu, saj je njen izvoz v veliki meri usmerjen na nemško tržišče. Čeprav tudi tokrat funkcionalno ne-odgovarjajoč »stand« v izvedbi Jugoslavija puhlica, ni pomembneje vplival na dogajanje v poslovnem smislu, ker gro očitno za druge vzroke v ponudbi povpraševanju živilskih 1 delkov. Bogati ponudbi ^ upira zasičenost, premfi)^ povpraševanje, kar izredh zaostruje pogoje tržepy To pa je najpomembheJ rezultat, odnosno bridv, ocena sejma, da bo kme'1 ske pridelke in proizvod živilske industrije kaj tez* plasirati na tuja tržišča. ^ 0. ^JUBLJAN^f J glasni^ glasilo delavcev živilskega kombinata , Izdaja Živilski kombinat Ljubljana, Šmartinska \ct Glavna in odgovorna ured*|o, Zlata Vidmar. Uredništvo: Šmartinska 154, telefon: l« j. 442-981, int. 238. Ureja ure« : ški odbor. Urednik in noV j, Marko Pograjc. Tehnični nik: Avgust Cerar. Tisk: "kipelo, TOZD TČR, Ljubljana-lova 35.