r List 32. A; • »« *t ' i i. rti v • lecaj XLYIII. • • i i Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jeroaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol lefa 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. Ljubljani 6. avgusta 1890 Obseg: Kako pridelovati slive in Češplje, da se izplača ? lenjad in prilivanje. O pravilni zgradbi svinjakov Gnojenje z gnojnico pri rastlinah posajenih v vrste. Ze- Vprašanja in odgovori. obrazi Nasi dopisi Novi čar. Zemljepisni in narodopisni Gospodarske stvari. Kako pridelovati in slive izplača? v v ■ ■ cesplje 7 da se da se izb Da se izplača sadjarstvo, treba je posebno gledati podnebje ? sad vrste, katerim ugajajo zemlja in lega. Izbrati morajo se sadne vrste, od ka terih je pričako\ati obilnega pridelka po krajevnih razmerah. Posebno pa to velja še za koščičasto sadje. Baš e zahteva še bolj nego jabolka in hruške koščičasto godnega podnebja, ugodn ml j in lego. Če ni vseh teh pogojev, dobivamo le malo sadja in še to je slabo in ni za prodajo. Glavno koščičasto sadje so slive in češplje. Za češplje največ dobimo, če jih posušimo svežih prodati ne moremo. Važno je za sadjarje, da zvedo, kaj jim svetuje > ako posebno znaui sadjar B. C. Kúhn v svoji najnovejši knjigi : „Unter welchen Verhâltnissen ist der Anbau von Zwet8chken oder Pfkumen lohuend" na podlogi večletnih opazovanj in poskusov. Kiïhn priporoča češplje in slive bolj obilo nasajati pod ugodnim podnebjem, v ugodni zemlji in legi in jih najprimerneje pomnoževati. Kar se tiče zemlje, hoče češplja bolj apnenih tal. To kažejo kraji, po katerih je največ češpelj. Kar se tiče pomnoževanja, gotovo je, da se češplje izprevržejo, če se pomnožujejo s semenom ali šibicami in da ]e najboljše, če se divjaki cepijo s takimi češpljami imajo debelo sadje. Da se pa zve, katera vrsta ka ? j kemu kraju ugaja, naj se pa poskuša. Brez prejšnjih poskusov ne nagajaj nobene vrste češpelj ali sliv kako večo množino, naj še tako priporočajo. Izbrati se pa morajo zaradi tega take vrste, ki » i Nadaljnji pogoj, da se češplje dobro prodade da imajo aromatičen ukus in da so zelo sladke. Navada je, da se češplje v trgovini razločujejo po koliko jih gre na pol kile. Najboljšega blaga gre na pol kilo 60 do 65 komadov, in take češplje se ozna- tem ? čujejo na kratko s 60 05 100 Dalj e se razločujejo : 7%5, 90 j 120 in drobnejše sadje. 60/ 1009 65 da blaga 70 kakih 30% suhega 5 ločij Vsekakor je 31%, 9%co 32%, 10%20 kakih 34°/, treba da se češplje razne debelos s prebiralnim rešetom razločevanj češpelj služi najbolje razvrstilna priprava, katero je sestavil Herzog v Lipsiji in ki ima vihteča rešeta in v eni uri 25 meterskih centov češpelj razdeli v razne vr&te. k a I Pred sušenjem se češplje parijo. Najboljše suho sadje dobiva se z Ryderjevim aparatom, ki prekaša vse druge sušilne načine. Njega prednosti so : njem se sadje ne sežge ali drugače pokvari Zaradi enostavne konstrukcije se ni treba bati da bi bilo treba popravljati in vsled tega prenehati sušiti, kar je iz več vzrokov neprijetno. Lahko se prevaža iz enega kraja v drug. 4. Postavi se lahko v vsakem prostoru, ne da bilo treba kakega dragega prezidavanja. * ' . njim se lahko toliko sadja posuši, da ni prav nič proti njegovi ceni. o. Gnojenje z gnojnico pri rastlinah posajenih vrste. Kako dobro je gnojiti z gnojnico, ve vsakdo, toda žal, še premalo tako ravnajo. Mnogi ne gnoje z gnojnico, ker se jim tako gnojenje zdi predrago. Po drevesnicah, imajo debelo sadje, ker se take češplje najbolje proda- po zelnih, špargljevih, semenskorepnih gredah itd. stane jajo že sveže, tem bolj pa še suhe. polivanje z gnojnico jako mnogo. Gnojnica ni draga, pa veliko velja delo. Mislimo pred vsem rastline, ki niso više nego 50 in hočemo le omeniti, da se drevesnica nabitih remeljev, da zadržujejo odtok gnojnici po deskah Ker nekaj vidno opomore, če se le jedenkrát pognoji z gnojnico, nice na obeh straneh doli prostega prostora nf steče nekoliko gnoj Potem ni treba več gnojiti z zakopovanjem gnoja kakor kaže v podobi pri čemer se več korenin poškoduje Grajščinski oskrbnik vitez priprost način za P, druga poprečnega rem Hamm je izumil kaj remelji na konc . pšica gnojnica pa steče čez remelj S do bližnjega tem da se proč vzamejo preč » priteka gnojnica ko se je na gnojenje z gnojnico. Po tem načinu tem konci že dosti pognojilo in on že več let gnoji, pa tudi drugi kmetovalci so se že poprijeli takega gnojenja in vsi priznavajo, da je jako pripravno. predenejo na niža mesta, pomoči se lahko vsaka vrsta rastli na obeh Izberejo se po dolge C m debele in 20 straneh. Ko se je ena vrsta pomočila, postavijo se koze polože na nje deske, in to se tako nad drugo vrsto in dolgo nadaljuje, da so vse vrste namočene. Vsa široke deske, pribijejo na nje po kakih 20 % dolgi re- naprava je tako priprosta, da jo vsak hlapec lahko se- A » stavi in potem poliva. Će se morajo više rastline na-8oda v kad, v makati z gnojnico, spusti se gnojnica iz Katero se postavi Fowlerjeva tromba za gnojnico. Tako namakanje z guojaico ima naslednje nosti : Rastline se nikdar same ne pomočijo, temveč pred- gnojnica pride finim sesalnim koreninicam. Nadalje se grede ne pohodijo, kakor če se poliva s škropilnico, in delo se lahko opravlja ob deževnem vremenu najugodnejše za polivanje. ? ki je Za koze in deske vzame se najlahnejši les, in na- mažejo se 8 karbolinejem. Eden moški zadostuje pri polivanji popolnoma za deset po štiri metre dolgih desk. Na 50 dolžine daje se 50 strmca, in oskrbnik vitez Hahn pravi, da je na ta način pri špargljevem nasadu z 2000 rastlinami dosegel najlepših uspehov. Nazadnje bodi še omenjeno, da se, če ni gnojnice umetnim gnojem in z vodo izvrstno pognoji. » se z Podoba 1, 2, 3, 4 y melji (L), in sicer tako, da se proti sredi deske pri- bližujejo drug drugemu do kakih 8 % (Pod. 4). Mej vsakim parom remeljev mora biti 4 prostora (2), Zelenjad in prilivanje. Vsaka zelenjad, ki smo jo morali presaditi, raste različno, kakor jej takoj potem pridno ali malomarno prilivamo. Če salato, peso ali rajska jabolka ali kaj drugega s sadilnim kolom presajamo » paziti nam malenkosti, če hočemo dobiti lepega jo blaga, na neke kakeršno vzgajajo naši vrtnarji. Kakor piše časopis „Auf dem Lande", treba pri presajanji gledati na naslednje reči : gnojni gredi ali v rastlinjaku ne sej pregosto da je moči vložiti podoben ker sicer vzrastejo, zlasti če je rastlinjak malo gorak, medle rastline, ker se druga druge tiče in zaradi tega spodnji deli izgube zeleno barvo in se preveč omeče. Ravno to se zgodi, če so rastline predolgo pod steklom in okeu dovolj ne prezračujemo ter se vsled tega rastline dosti ne utrdijo. Sadilni kol moraš tako rabiti, da korenine sa- potem jih s kolom od visok in 2—3 % širok dik navpik pridejo v zemljo, in remelj hočeš ki začeti i brani gnojiti tekočini, da vsa ne odteče. Kadar strani zaspi s prstjo. Rastline pa î A ne morejo navpično 9 B B, kakor je videti denejo se deske na lesene koze priti v zemljo, če je zemlja presuha ali pa prerahla, na podobi 5., sod z gnojnico se ker se luknja takoj na pol zaspe, kadar izruješ kol. Za- postavi spod, in če se položi od vehe na prvo desko, tegadelj je i 8UŠÍ Polože se, kakor se vidi na podobah » m j pri politi grede. Luknje se potem ne tri ure pred sajenjem zaxipljejo, in človek remelji mej prvim, drugim, tretjim, četrtim itd. parom sadi hitreje Kadar sadiš, pazi, na bodo vsi esledki me.) ljive vremenske premembe, ob enem pa se izogne žival rastlinami v eni vrsti in pa mej vrstami enoliki, zatoraj tudi soparni vročini, mrazu in mokroti. Za svinjake se naj bodo grede, koder je tega ne pogodi z očmi. c teri mora stati in likor so povprečne nii goče, pravokotne. Kdor ne smejo najslabejši, marveč morajo se vselej primerni pa na sadil deski na ka- prostori v gospodarskem poslopji izbrati mora biti ravno toliko široka, ko vrste oddaljene druga od druge 9 za- Poleg prav izvoljenega kraja gledati je, da je svi njak dosti prostoren, posebno pa da so posamični nje znamenuje s črtami ali zarezami, koliko naj bodo rast- govi oddelki, katere imenujemo n koče u J namenu svime j line vsaksebi. Pazi, da predevaje desko ostaneš v isti reje primerno veliki. meri. Našim vrtnarjem je veliko do tega, da so vsi pre- Računi se prostora v svinjaku, in sicer za plemen sledki krog stlin ki, da so vrste enako oddalj 8kega merjasca 2*5 do 3 kvadratne metre (25 do 30 na dolgost in na širokost, sadilna deska mora zatoraj kvadratnih črevljev) y za plemensko svinjo s prašički biti tako široka, kolikor je treba saditi rastline drugo vred po njih velikosti, oziroma plemenu (pasmi) od druge. do o kvadratnih metrev (30 do 50 kvadratnih črevljev) za 4. Rastlin ni smeti presajati globoče, nego so stale pitanca (pitanega prašiča) povprečno 2 kvadratna metra poprej. Rastlino je seveda lahko za centimeter više za- (20 kvadratnih črevljev) in za mlade prašiče suti, ker se zemlja posede. Pregloboko posajene rastline kvadraten meter (5 do 10 kvadratnih črevljev). rada gnijo ali pa zaostajajo v rasti. Motijo se, ki mislijo da globoko posajene rastline bolje rastejo. v. 2 do Omenimo naj še, da je pri navadnem pitanji pra- šičev prostor lahko bolj tesen, oddelki svinjakov za ple 5. Ob vsaki přesaje i sadiki pusti jamico. Ta ja- menske svinje pa morajo biti veliko veči, da se morejo mica je jako važua, da se v njej zbira voda, ko rastlinam bolj gibati in da oprasivšim se ne postane prostor pre- 8 škropilnico prilivaš. Da se bode vtaka rastlina prijela, majhen, drugače se večkrat gospodarju v škodo prašički ne sadi ob solnčni vročini, ampak zjutraj zgodaj ali pa pomečkajo. Pri določbi prostornosti svinjakom gledati moramo dalje vselej na pleme, katero redimo ; za veliko Lincoln- še bolje zvečer. Ko posadiš tri ali štiri vrste, vlij brez škropilnice vode v vsako jamico, pa ne čakaj dokler posadiš vso gredo. Kadar gredo posadiš, polij s škro- shirske prašiče n. pr. je napraviti veče svinjake * nego za pilnico vso gredo tako močno, kakor bi poprej rastlinam srednje velike Suffolske ali Berkshirske ali za naša do ne bil primočil. Vode se mora na novo nabrati po ja- mača in ogrska plemena. micah za nekaj časa. Greda potem ostane drugi dan Izjemno smemo svinjake tudi k drugim poslopjem vlažna ; bodi si solnce še tako vroče, rastline stojé po (hlevu ali skednju) prizidati ali vzidati, čemur se tu in konci in ne venejo. Kdor se pri sajenji boji za vodo, tam pri manjših kmetijah ni mogoče izogniti, če pa re-bode čez nekaj dni videl, da se mnogo rastlin ni prijelo, dimo bolj veliko prašičev, moramo jim postaviti popol- Kadar so se rastline dobro prijele » lahko je malo noma točen svinjak. ponehati z zalivanjem, ali če hočeš, da bode zelenjad Sicer ne posebno priporočani v govej hlev se po ali v zimi hitro rastla, moraš jej ob najgorkejših dnevih tako močno skedenj vzidani svinjaki omogočijo , da prilivati, da. prst dopoludne ostane vlažna. Pozno posa- toplina toliko ne zniža. Skrbeti pa je za dober odvod jena zelenjad, če jo pridno zalivaš, poprej toliko doraste, gnojnice, za redno kroženje zraka ter za to, da se na da je užitna, nego zgodaj sajena, če je ne zalivaš. primernih krajih napravijo okna, aa so svinjaki kolikor Ptilivaj in rahljaj po leti, in zelenjad ti bode čuda mogoče svetli. lepo uspevala, pravilni zgradbi svinjakov. Da prašiči lepo uspevajo, treba, da so v dobrem svinjaku. Dasi bi to moralo povsod biti znano, vendar so Pod tlemi svinjakov je treba napraviti primerne gnojnične kanale, in sicer tako da se po posamičnih oddelkih nastala gnojnica ne izgublja na istem prostoru v tla, marveč da hitro odteka. Tako se dobiva mnogo dobrega gnojiva za travnike in deteljišča itd., na kar posebno opozarjamo. svinjaki večinoma mokri, umazani, temni, proti mrazu in vročini nezavarovani ter se nahajajo v najslabejšem kraji gospodarskega poslopja. Zato se tudi ne smemo Razne reči. čuditi, če vidimo > da se gospodarjem svinjereja ne ob * naša dobro ter da vsako leto mnogo prašičev po raznih občinah pogine za različne bolezni. Kakšen je svinjak, to je za zdravje in dobro rejo prašičev zelo važnega vpliva in izredno velike pomembe. Sploh hočemo ob kratkem omeniti, svinjaki naj bodo gorki in suhi, in zatoraj je najbolje, da stoje proti rode ? Da moraš jim pognojiti s pepelom. breskve, katere nočejo roditi, vendar le Ameriki, kjer imajo velikanske breskove nasade, izkusili so namreč, da dela pepelika breskve rodne. Pepela natrosi okoli debla f in sicer precej daleč na okrog, najmanj pa toliko daleč, dokler sega krona. * Kako se preženo miši ? Jako dobro sredstvo za jugu. tem se poravnajo pred vsem zdravju zelo škod- preganjanje miši je liste oleandrovo (listje rožnega * vora). Listi se posuše, potem pa zmanejo v štupo. Ta štupa se sama ali pomešana 8 peskom pospe po kotih. Mišim je duh tega listja jako zoprn, zatoraj zapuste take kraje in se več ne povrnejo. Ti listi so tudi močen strup za osle, ovce in koze, in zatoraj imenujejo oleander na Španjskem, Laškem in Grškem, koder raste, tudi „morilca oslov". * Sredstvo proti kapusovemu belimi. Po vrtu posej nekaj semena divje kumene (ostrožnice) in tako ravnaj, da bodeš imel do jeseni cvetočih cvetic. Duh teh rastlin je, kakor poroča nemški kmetijski list, kapusovim be-linom jako pogodu. Vsi kapusovi belini, ki so v istem kraji, prilete v tropih na rastline in na jedno steblo usede se jih včasih po dvajset. Če se iščejo, posebno dokler neso jajca, po noči s svetilnico i u pckunčavajo, bode malo gosenic na vrtu. * Sredsto proti polžem. Ob mokrih poletjih delajo polži vrtnarjem in ljubiteljem vrtov mnogo sitnosti. Da jih poloviš, položi mej rastlinskimi vrstami majhna po-vesna slame. Če drugo jutro preiščeš povesma, najdeš mnogo polžev po njih, ker radi gredo na suho počivat, in sedaj jih lahko pokončaš. Povesma moraš semtertja zamenjati, kajti polžev bodeš našel na njih le, dokler so suha. Vprašanja in odgovori. Tretji odgovor na 143. vprašanje: Najbolj radikalno sredstvo, da se praprot zatre, je, če se populi s korenino, kadar postane ravno toliko močna, da se ne trga več. To delo je najbolje zvršiti precej po kakem dežji. Sicer jo pa kosa res tudi zatre, a mnogo pozneje, t. j. čez več let. Brulec, župnik v Vel. Dolini. Drugi odgovor na 153. vprašanje: Da drevo dolgo noče roditi, lahko je tudi vzrok vrsta. Tako na pr. la-budska moštnica, žlahtni maršlanček, grafenštanjsko jabolko i. dr. prično zelo pozno roditi. Vzrok utegne biti tudi to. da vrsta ne ugaja kraju, in ako je tako, ni druge pomoči nego precepljenje. Iz mnogih ozirov bi bilo dobro vedeti, od kake vrste je vprašalčevo drevo, zato naj izvoli to uredništvu naznaniti. Dr. Ipavic v Šentjurji n. j. ž. Vprašanje 159. Pošiljam Vam uzorec vina, kaker- šnega sem kupil 30 96fc pred mesecem dni od nekega Hrvata, ki ga je sam pripeljal. Uže poprej sva se zmenila, da mi pripelje nekaj prav izvrstne kapljice. Ko sem ga točil, opazil sem sicer, da malo cika, a mislil sem, da mu bode to ob pretakanji prešlo, kar se pa ni zgodilo. Bojim se, da se mi ne izpridi. Kaj naj storim? Ako se skisa, smem mu ga li vrniti? (S. v N.) Odgovor : Vino samo na sebi je res prav dobro, oziroma bilo je prav dobro, a sedaj je uže bolno. Vino je res malo cikasto, a zraven tega ima nekoliko zav-relice, kar je bolj nevarno. Kar se tiče cika, ne de še mnogo, ker ga je komaj spoznati in je večina naših vinopivcev cika toliko navajena, da se zanj niti ne zmenijo, če ni premočen. Pretakanje pa cik pospeši in ravno tako toplota. Cikanje toraj zadržujemo, ako vino kolikor moči varujemo zraka in je hranimo v hladni kleti. Popolnoma se pa cik ne da ustaviti, zato je najboljše, hitro porabiti vino, doider je še pitno. Kar se pa tiče zavrelice, pa je uže bolj nevarna reč. Vino je hrvatsko, starina in je gotovo nad leto dni ležalo na drožji. Sedaj se napačno ravnanje maščuje, in drožje, ki je v vinu ležalo, pričelo je gniti in se dvignilo. Od tod megla v vinu in neprijetni grenki okus. Vožnja vina po vročem solnci je morda bolezen pospešila, če ne morda povzročila. Ako morete vino tako, kakoršno je, hitro spečati, priporočamo Vam najbolj. Dobro bi bilo, očistiti je in potem pretočiti, a pretakanje bi cik in tudi zavrelico pospešilo. Vino seveda lahko vrnete, a nastala bode pravda, ali zmagali bodete le, če dokažete, da je bilo vino, kadar ste ga prevzemali, uže tako bolno. To pa ne bode mogoče, ker ste bili sami navzoči ko ste vino prevzemali, in niste ničesar zapazili. Končno Vam moremo iz svoje skušnje povedati sredstvo, kako smo ozdravili tako bolno in uže nepitno vino. Na vsak hektoliter vina smo pridejali 1 % drobno stolčenega kovaškega oglja. To oglje je ostalo v vinu pet dni, ob enem pa smo viuo skoiaj vsaki dve uri ves ta čas dobro pre-mešavali. Zadnji dan smo přilili na vsak hektoliter vina 10 9j citronske in 2 9j salicilne kisline ter zopet dobro premešali in pustili, da se je vino očistilo. Ko je bilo vino čez nekaj dni čisto, pretočili smo je ter videli, da je postalo pitno ter se potem več mesecev tako vzdržalo. Citronsko in salicilno kislino smo zato, ker se počasi topita, poprej v vrelemu vinu razstopili ter potem ohlajeni v vino vlili. Uže zdaj Vam pa povemo, da vse to da veliko opravila in da sta citronska in salicilna kislina precej dragi. Vprašanje 160. Ker v našem kraji navadno vsako leto zboli mnogo prašičev za vraničnim prisadom, zlasti pa jih je letos veliko zbolelo, blagovolite naznaniti: Je 11 kako zanesljivo sredstvo, s katerim je žival ozdraviti od te bolezni, ali če ga ni, je li kako sredstvo, da se žival obvaruje te bolezni? j(F. U. v A. na Štajarskem. Odgovor: Vranični prisad je kužna bolezen, katero provzročujejo glive. Ako pridejo v živalsko telo, žival zboli, in dosedaj nam ni še znano zdravilo, ki bi ozdravilo od te bolezni. Ker pa poznamo nje svojstva, zato jo lahko vsaj nekoliko preprečimo Glive vraničnega prisada so povsod tam, koder se je ta bolezen ugnezdila na raznih mestih : ob hlevskih stenah, v tleh, v gnojnici, v vodnjakih, na paši itd. Iz tega izvira, da povsod tam koder živina za to boleznijo pogibije, nikdar ni miru pred njo. Ako se hočemo toraj prevelikih izgub varovati moramo se natanko držati postavnih predpisev. Ti predpisi zapovedujejo, hitro odstraniti pogible živali po postavnem načinu, odpraviti in razkužiti gnoj ter tla v hlevu, razkužiti stene ter jih iz nova pobeliti. Kai je lesenega v hlevu, naj se vse požge in novo naredi. Vzlic temu je težko pregnati vranični prisad, in zato se sme smatrati za najboljše sredstvo, da se živina obvaruje cepljenje vraničnega prisada na tak način, kakor stavijo osepnice (koze) ljudem. O vraničnem prisadu speče koruznih hlebčkov. takimi stebli razsvetljujejo se njega cepljenji v našem listu. hočemo v kratkem priobčiti daljši članek noč kakor z bakljami, in zato nazivajo stebraste kakte baklje (Fackeldistel). Človek ne bi veroval, da drevo od stebra8tega k&kta more stotice let stati v zraku in vlagi pa ne razpade. » Kumani izdelavajo Indijanci, kakor nam to Humboldt sporoča, svoja vesla največ od ste- Poduène stvari. brastih kaktov, pa tudi pri hišah jih upotrebljajo. Kordiljerah se nahajajo na velikih višinah človeške na-selbine, in za ta svet ni boljšega gradiva od kaktov. Najlepša debla znosijo na mulah, ako bi bila od drugega Zemljepisni in narodopisni obrazi drevia > ne mogli ž njimi nikamor naprej. vi kakti pa so najboljša meja, s katero gospodar Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 181. svoj svet ogradi. Nepravilna stebla opleto se kot gost plot, in kedor hotel prodirati ? zelo se obodel » in Cvetje in plodovi kaktovi Orodje in ograja od kakta- Življenje in ustroj kakta. Kakti niso lepe oblike, a zato imajo najkrasnejše cvetje. Človek se sprijazni tudi z najneskladnejšim ob- p usti 1 prazno delo. V španjolskih naselbinah zasajajo kaktove plotove kot utrdbe za trdnjave. Kjerkoli nasujejo nasipe, koj zasade kakte, ker so oni najboljša straža in obrana. Tudi v zdravništvu imajo kakti svoje mesto. Od kiselkastega soka napravljajo lekarji obloge za vnetje, in plodove na razne načine pripravljene upotrebljajo kot ličjem grčastega kakta, kedar ga vidi, kako se je na- domača zdravila. Najglavnejšo korist pa imajo trgovci lepotičil z najdivnejšimi cvetovi, kateri se purpurno 0d kaktov. Na kaktu živi košenilka, o katerej hočemo prelivajo. Kedar človek vidi žalostne in suhe stebre v posebnem članku kaj malega povedati. velecvetnega stebrastega kakta, ki kakor oKlje ščena in Kolikor so kakti zanimivi s svojim grdim licem, s mrtva debla v pustej okolici stršé, ne more skoro sam prekrasnimi cvetovi in z raznovrstno Koristijo, toliko so sebi verovati, da so se na njih razvili oni veliki in prekrasn zanimivi tudi botaniku v znanstvenem oziru. Dolgo se cvetovi, s katerimi so se na njih razvili oni veliki in je verovalo, da mnoge biline morejo vso svojo hrano iz zraka prejemati, da jim je iz zemlje ni treba vpijati. toviti ti izredno nežne modre boje se odpirajo v tihej Bili so znameniti učenjaki, ki so ta nauk verovali, in prekrasni cvetovi, s katerimi so se nalepotičili. Cve- noči in razširjajo prijeten duh po vaniliji. Kdor je najboljši dokaz zanj 80 nahajali v kaktih. Videli so » imel priložnost motriti po botan'ških vrtovih razcvele kako kakti tudi za največje vročine ostajajo sveži in kakte, obstal je zavzet od izredne divote in razno- zeleni. Videli so, kako najvodnejši in najsočnejši kakti ličnosti njihovih cvetov, a vsakdo dobro zna, da se prav rasto radi teh cvetov mnogi kakti po suhem pesku in razpoklinah v kamenju, po naših hišah vzgaiajo. kjer po tri četrtinke leta ne dežuje, in zato so mislili, Priroda je kaktom poklonila še jeden dragocen dar, da da ni treba boljšega dokaza za svoj nauk. Dogodilo se •M I se človek po njih ozira ne jedino radi nenavadnega lica ali krasnega cvetja, da jih je več potov na toplih vrtovih, da so izruvano rastlino, ne išče po pustarah samo ali odsekano vejo kaktovo vrgli v kot. Ko so jo čez kaj radi sveže pijače, temveč jih more tudi kot svoje žlahtno časa pobrali, našli so več potov, česar niso pričakovali : in koristno ovočje smatrati. Gotovo vsi kakti rode dobrih kaktova veja, mesto da se je posušila, rasla je dalje in ■i • in tečnih plodov, in zato mej tečnim in sočnim ovočjem pognala novih mladik, dasi ni imela korenine, da bi iz ki je rodi vroče podnebje j gre dostojno mesto tudi zemlje mogla srkati hrano Še De Candolle je prišel kaktom. Tudi sami grčasti kakti, katerim plod pri nas na sled tej skrivnosti. Začel vagati take odsekane ne dozoreva dobro > imajo v vročih krajih sicer bolj veje, in četudi so rasle, bivale so vsak pot laglje ; toraj droben plod, ali jako ugoden kiselkast sok, da jih ljudje so morale več v zrak oddajati, kakor bi mogle iz njega radi jedo. Kakti ponujajo človeku še drugih koristi j. Kdor dobivati. Sedaj je bilo jasno, da kakt raste samo na račun one hrane, katero že v sebi ima nabrano , in poznaje stebraste Kakte, kateri po botaniških vrtovih kedar se na ta način odsekana veja iztrosi, potem po- % » rasto, njemu bi gotovo nikdar na um ne palo, da se s Poznato je, kako mnogo živali pri nas prespe celo tega 80čnatega in mesnatega stebla more kedaj trdo gine. zimo, in ves ta čas ne jedo. Ako 80 pa te živali na drevo napraviti. Prvo mesto gre v tem oziru stebrastim jesen premalo debele 5 ali če zima nenavadno dolgo se kaktom. Kedar stara debla odmrjo, izgube svojo zelen- vleče, potem jim gre trda. Tudi kakti se pred vročino kasto skorjo in pokaže se belo drevo, in ta mrtva le. in sušo napolnijo s sokovi, zato imajo mehko in sočnato steblo. Kedar nastopi vročina, tedaj je kakt dobro nalit sena strašila stoje leta in leta mej živimi drugovi. v teh kraji ), kjer ni drugega drevja, prav hodijo taka s sokovi. Vročina večmesečna pa vendar posušila suha stebla potniku, katere, ga je noč v pustari ujela, kakt, da se ni on tudi proti izhlapenju zavaroval. Po- njimi si more zakuriti, da se moskitov ubrani, ali da znato je, da rastline izparivjo svojo vodo poglavito na perje, in ni sumnje da prav tega kakti mmajo Med tem stopi v vrsto Štaj perja. Mesnato in sočnato steblo kaktovo je še na drug nebjem in pričakovati je način poskrbelo, kako hoče svoje izparivanje zmanjšati, valcev. da s hladnejem pod- doide tudi dosti obisko Ono se je namreč obleklo v trdo kožo in skozi tako kožo morejo vodene pare le slabo probijati. Ta koža je Osebna navzočnost cesarjeva vsaj veliko pripo- pri pojedinih kaktih debelosti. Ona najdebelejša mogla k temu, da je ves svet opozorjen na razstavo samo pri kaktu dinjarju, ker prav ti kakti žive v najtoplejših poročila krajih iu prihodu cesarjevim v Gradec došla so sledeča na gastih popolnoma suhem svetu. Ima tudi viju Danes dne kaktov, kateri žive kot vlažnih brazilijskih šumah zajedalci po drevj v in ti kakti imajo najtanjšo kožo, ker se jim ni bati ne vročine, ne izparivanja. Kot važno posebnost imajo kakti še to, da so se jim mesto perja razvile dlake in bodice. Ti izrastki so navadno trovrstni, a največ so vse tri vrste skupaj raz vite. Najpreje nahajamo po kaktih fine in mehke dlačice Mej njimi se razvil cel snopič nekoliko daljših ali vrlo tankih bodic, in radi teh bodic se zlasti čuvamo da se kakta ne dotaknemo zato ostanejo kosci v koži, Ker se bodice lahko trgajo in onem mestu nas začne koj srbeti. V tem je najnevarnejša smokva, katere) so radi tega dali priimek jedna „divja u indijska . Kedar divj mule s kopitom obdelavajo kakte, da se napijejo Y> tuna u vode, poškodujejo se časih tako zelo, da šepajo. Na kaktu so bodice tako čvrste in velike, da bivolu kožo prebijejo, kedar se vanje zaleti, in žival od prisada potem tudi pogine. Kedar so Angleži in Francozi mej seboj razdelili otok St. Cristoph, zasadili so tega kakta v tri vrste, in boljše ter varnejše meje si niso mogli napraviti. nikova umela tudi Kratka ta črtica je pokazala, da je roka Stvar v nagerdah pokazati svoje dovršenstvo kaktih je pustara dobila svoje življenje, človek in žival dobro pijačo, v njih je človek našel tudi hrano in gradivo, gospodar po vrhu pa še dragocenega črvca, da ne omenimo prirodoslovca, kateremu so kakti nekatero zagonetko reši:i. (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. Gradca dne 4. avgusta. Deželna štajerska razstava, zavoljo katere se je že mnogo črnila pretočilo, se je včeraj po presvitlem cesarju samem slovesno otvorila vladni krogi so si namreč silno prizadevali, da bi se ta razstava odložila, ker bi letos škodovala enaki dunajski razstavi, katera bi bila in bode tudi štajerski v škodo. Toda dogovori bili so za obe razstavi toliko daleč dognani, da je odlašanje postalo nemogoče. pravljalo avgusta pri solnčaem izhajauji se je štajersko stolno mesto vremenu na sprejem cesarja. pri - pri najlepšem ivo gibanje mnogobrojne množice opazovati je oilo že pri jutranjem mraku pred kolodvorom in po vsih cestah, po katerih je imela pot peljati cesarja. Vse ceste bile so bogato okinčane z zastavami, slavoloki, cveticami in cesarskimi grbi ter orli. Na kolodvor došli so k sprejemu: grof T a a f fe , minister Gautsch, namestnik Kubeck, knezoškofa dr. Z w e r g e r , dr. Na potni k. dalje vojaški poveljnik vojvoda Wiirtemberški. višje sodnije predsednik Wa s e r , deželni glavar grof W u r m -brand, predsednik odbora za razstavo baron Washing-thon, mestni župan dr. Portugall in načelniki drugih uradov in zavodov. Po predstavljanji navzočih dostojanstvenikov, pozdravil je mestni župan dr. Portugall cesarja v daljnem govoru, v katerem je izražal veliko veselje cesarjevim ter zagotavljal ga zvestobe in udanosti vse dežele. mesta Gradca in vse Štajerske na prihodu Cesar zahvalil se je v svojem odgo za časti tanje podano mu o zadnji priliki poroke nadvojvodice Valerije, ter je dalje zagostavljal kako rad je prišel v Gradec v prvi vrsti rešit svojo dano besedo, v drugi vrsti pa prepričat se o napredku štajerskega duševnega in gmotnega življ čega žive izvode se nadja vi- deti o razstavi, ki se ima danes otvoriti. Pri vožnji v mesto vozil se je v prvem vozu predsedniški tajnik grof Wickenburg, v drugem : mestni župan dr. Portugall, v tretjem cesarski namestnik es ar in njegov adjutant fml. baron Kubeck, potem c grof P » potem spremstvo cesarjevo, med tem grof Wolkenstein, dalje ministra grot Taaffe in baron Gautsch in pa fzm. vojvoda Wiirtemberški. cesarja povsod pozdravljalo zvonilo, ljudstvo pa dvorišču dvorca Ni toraj preo8tajalo druzega, izrekoma za vlado, da je jeti naslednji bila je nastavljena častna kompanija graške meščanske straže, katero je cesar blagovolil ogledati si. Ob 8. uri je knezoškof dr. Zwerger v oratoriji stolne cerkve maševal tiho mašo, pri kateri je bil navzoč cesar s svojim adjutantom. uri začel je cesar sprejemati in bili so spre- tudi štajersko razstavo pospeševala, kolikor se je to moglo zgoditi brez posebne škode za dunajsko razstavo. Sedaj je dunajska razstava že otvorjena tri mesece in kdor se je zanimal za njo, bilo mu je že lahko mo- Knezoškof dr. Zwerger s stolnim kapitolom in rodovniškim drugim duhovništvom. Knezoškof dr. Na-potnik, z prelati svoje škofije, dalje vojvoda Wiirtemberški z generali in častniki, prednica c. kr. ustanov za goče, in za čas velike vročine ostaja Dunaj tako in tako plemenice baronica Spiegelfeld ; deželni bolj zapuščen. glavar grof Wurmbrand z deželnimi odborniki : dr. vitez Schreiner dr. A. Wannisch, Al. Karlon, grof Attems baron Berg mládenči, izvežbali so se v tem kratkem času tudi vže cesarski namestnik baron Kúbeck z dvornim svetnikom dobro v milodonečim narodnem petji. Ce bodo vedno vodja vladni in pa svetovalci namestništva, policijski tako navdušeni ostali za lepo stvar, dospo kmalu tudi etnik Jenko s svetnikom Hôlzel, poštni v tem oziru do svojega vrhunca. Z ognjegasci bil je tudi višji vodj Gross in načelniki druzih uradov, vseučilišča polhogradski župan, g. Jakob Sodnikar, ki je ob enem in odbore za razstavo. Ob 11. uri vršilo se je slovesno otvorjenje raz tudi vrli tenorist. Počastila sta vrle Polhogradčane s svojo navzoč- stave. nostjo bila tudi g. dr. Matija Hudnik in dobrovski župan ' slavnostnem oddelku pričakovali so cesarja: oba g. Miha Novak. Prvi gospod navduševal jih je s priro-ministra, načelniki uradov in vojaštvo in pa odbor za jeno mu spretnostjo kaj krepko za narodni napredek io razstavo. Predsednik tega odbora baron Wa s h i ng t h o ustrajno delovanje. Pri dohodu podala je šopek svežih cvetlic načelniku prejel je cesarja z obširnim nagovorom, katerega je ognjegascev, g. Riharju, petletna hčerka, Marijca Doli- sklepal s klicom : Bog blagoslovi, Bog obvaruj in ohrani narjeva. Da Polhogradčanje tako lepo napredujejo, da egovo cesarsko in kraljevo Veličanstvo našega pre- imajo svoje bralno drušlvo, na podlagi tega pa v posle- milostivega. našega preljubljenega gospoda in cesarja dici tudi prepotrebno ognjegasno društvo združeno s Franc Jožefa! Živijo, živijo, živij pevskim zborom, gre pred vsem zasluga tamošnjemu Potem je godba zaigrala cesarsko pesem in ko je blagemu gospodu duhovnemu pomočniku Ivanu Hladniku, bila ta končana, nadaljeval je predsednik razstavnega kateri je za dušni blagor in pošteni narodni napredek odbora s prošnjo: Naj sedaj Njegovo Veličanstvo blago- vrlih Polhogradčanov z dušo in telesom ves vnet. Slava voli deželno razstavo Štajersko za leto 1890 izreči mu ! mirno vestjo more biti ponosen na uže do sedaj otvorjeno. dosežene velike vspehe. Da so mu posluš a to odgovarjal je cesar zopet v daljnem govoru udani, pokazali edeljo tukaj na Suj in popolne navdušenih ter konečno izreče razstavo otvorjeno. Potem vršilo se je ogledovanje razstave, med katerim je cesar vpisal nanj poleg. se glasečih napitnicah, čeravno samega bilo svoje ime v spominsko knjigo Potem je cesar obiskal Kakor se kaže, navdušili so uže preje Šentvidci y a slavnostno streljanje, ob 6. uri pa je bil dvorni obed. Drugi dan (dne 4. avgusta) ogledaval je cesar vojaško posadko, požarno stražo, nov spominek za vojake, osobito pa še sedaj Polhogradčani s svojim mirnim na večer ob 8. uri pa se je odpeljal cesar po sijajnem poslovljenji. Sujca pri Dobrovi dne 30. julija. nedeljo popo- taktnim in uzornim vedenjem ter izurjenim delovanjem tudi tukajšnje moštvo, da se v kratkem prične snovati pri nas društvo ognjegascev. Gospod Dolinar se za stvar je časa kaj vrlo zanima. Potrebno je tako društvo ao na svojem mestu. Bog daj svojo uže tusaj in bilo bi popol ludne 27. t. m. priredila je požarna bramba polhogradska pomoč! Šujcanom in sosednim vaščanom pa zadosta sem doli na prijazno Šujco staja še svoj izlet. Društvo to ob trd volj potrebnega poguma, in stvar bode postala kakih dobrih 10 mesecev. Nihče bi ne bil pričakoval v tako kratkem času kaj toliko dovršenega istina ter se zveza ognjegasuih društev kranjskih zopet pomnoži za eno novo krepko mladiko. v od tako mladih ognjegascev. Res je: „Stanovitnost vse premaga/ Radovednih gledalcev in občudovalcev ni se manjkalo. Praktične vaje prično se, gasilnica se priredi z dvema cevima ob enem ; trobentač vstopi se na pre- zavzima, akora Iz Izubijane Poroka v cesarski rodbini bode jutri že teden dni, odkar se je slovesno vršila v Išlu, še vedno prvo mesto med pogodbami javnega življenja. Ker je pri tej priliki cesarju došlo toliko čestitk in gledno mesto; vrli načelnik gjspod Franjo Rihar da povelje. Poveljnik daje svoje ukaze s trobento, a moštvo deluje točno in v najlepšem redu vsake, besede liki pû^tâ^rtu. Le šum dveh curkov iz brizgalničnih cevi je slišati, koja sta se razlivala preko najvišjih streh daleč izreči vsakemu posebej tja na vas. Da, mlado društvo to naredilo je v kratkem v posebnem lastnoročnem pismu, naj to stori v posebni cesarsko rodbino, da mu ni bilo mogoče svojo izrazov ljubezni in vdanosti za zahvalo čil je cesar grofu Taaffe-ju času svojega obstanka velikausk korak v napredku. Po dokončanih praktičnih poskusih zaploskalo je gledajoče ljudstvo vrlim Polhogradčanom ter jim razglašeni skupni zahvali. liavzočosti cesarjevi v Gradci poročamo v nav dušeno zaklicalo : „Slava in čast ! na vrtu gospoda današnjem listu v posebnem članku, vendar pa nam je Potem pričela se je tukaj dodati dvoje: Pred vsem naglasiti neumorno za-Dolinarja poljudna prosta zabava med nimanje cesarjevo za javno dogodbe, komaj dva dni pred, godbo požarne brambe, navdušenimi napitnicami po v četrtek minulega tedna, moral je cesar biti pozoren pevanjem raznih mičnih narodnih popevk. Vrli ognjegasci polhogradski, čeravno so pod tem imenom še le pravi pri mnogobrojnih gostih na ženitovanji v Išlu, spremljal je odhajajoče goste, v nedeljo rano na jutro pa je došel že v Gradec in se tam vdeleževal vtrudljivih svečanosti, dva dni zaporedoma. In zopet je c bil v Gradcu dal povod » sprejem cesarjev tako sijajen, da mu v posebnem lastnoročnem pismu naprositi namestnika baron Kubecka vsem deležnikom izreči zahvalo za presrčni sprejem in pa priznanje za napredek Štajerske, kakor se kaže v povoljno mudil sa je tukaj en dan, včeraj pa se je odpeljal za nekoliko dni na posestvo svojega brata Filipa na Ogersko, do dne 14. t. m. pa se zopet vrne v Bolgarsko praznovat obletnico svojega vladanja. Cesar 8 spremstvom vrnil se je včeraj v Iš vrejeni deželni hoče praznovati rojstni da razstavi Veselica slovenskih abiturjentov, ki se pri Uradni list minule sobote razglasil je umirovlj deželnega šolskega nadzornika Jak. Smole j-a in Die čela ta ponedeljek in se sklepa danes, je srečna misel g°vo odlikovanje z redom železne krone III. vrste in se povoljno zvršila. Slovenska mladina na gim- in Pa imenovanje vodje Jos. Sum na njegovo mesto nazijah zanima se naravno za javno življenj zanima za nadzornika se zato vsled lastnega tudi z osebnega stališča arodnega čutja, posebej še pa Češka in se imajo odločiti, v kateri abiturjentov, ki so na razpotji knez Karol stroki hočejo delovati za C lam S Prage se poroča govorica, da nameravata Schwarzenberg in pa grof Richard svoj narod. Odhodnice praznovali so abiturjenti od starih taki odhodnici so se do odstopiti od političnega življenja. Tak korak časov, pa novo je letos ravno to, da zbero abiturjenti vsih slovenskih pokraj sedaj družili še le na posameznih vseučiliščih. Prvi pasji dan imeli smo v Ljublja popolud Zbrali so se krog oblaki, grmelo in treskalo ure popoludn včeraj 5 črni bil za češKo konservativno veliko posestvo največjega pomena in bi združeno z odstopom dr. Riegerjevim pomenilo propad sedanje državnozborske večine in oziroma nemogočo^t daljne Taaffe-jeve vlade. Mislimo, da prav sodimo, ako smatramo taka zna ure popol skoraj nepretrgoma do menja časa za svarila sedajni vladi med viharjem lil je dež in vse je kazalo ali celo desnici sovražnimi koraki. Nemška. — Cesar Viljem opravil je, kakor videti na dobro pripravljenost oblakov, pogubne toče vsute nad lepo in bogato polje. Padale so precej debele toče ali večinoma svoje letošnje potovanje, katero ravno sklepa same na redkoma ali pa pomešane med dežjem Ob z obiskovanjem svoje stare matere kraljice angleške treh popoludne pokazalo se je zopet jasno nebo, solnce je ko je tikoma popred obiskal na novo pridobljen otok posijalo, daleč na okoli pa so se podili črni oblaki, med Helgoland. katerimi so švigali svitli bliski do večera. O škodi vsled toče nam do sklepa lista, hvala Bogu, poročila Bivši ba Potem ko je angleški parlament sprejel zakon o ni dcšlo nobenega odstopu otoka in ga je kraljica potrdila, vrši se ravno : Pri- nedeljek v starosti 77 let um sedaj prejemanje njegovo po Nemških oblastvah hrvatski Ivan Mažuranič je v po- hodnjo soboto odpotujejo domu angleški oblastniki Slovanski jug zgubi s pokojuim odličnega pesnika, hrvatski narod najboljšega svojega rodoljuba. « Okrajna bolniška blagajna ljubljanska. Od po- avgusta 1889. preteklo je 31. julijem me- in iz računskega zaključka Ruska. Merodajni listi zagotovljajo, da nemški četka dn secem prvo leto upravne dobe vidij se nastopne številke: Vseh dohodkov bilo je cesar pri svojem obiskanji ruskega cara, gotovo pride v Petrovi dvor, da tje dospe dne 24. avgusta in da se od tod vrne po morji dne 26. avgusta. Koraki ruskega zastopnika v Carigradu zarad Bolgarski dovoljenih škofijskih mest, ostali so vkljub pod- 14.367 gld. 76 kr., vseh stroškov pa 13.821 gld. 58% kr., Pore 8rbskega zastopnika brezvspešni. toraj je koncem upravne dobe jednega leta prebitka Sultan ostal ie mož beseda vkljub hudim pritiskom. 546 gld. 17V2 kr., troški razpredelijo se takole: Bolnikom se je izplačalo podpore 6237 gld. 86 kr., zdravnikom in za kontrolo bolniško 2313 gld. 90 kr., za medikamente Amerika. argentinskih združenih državah in druge lečilne sredstva 1133 gld 38 kr bolniško oskrbovalnih troškov 845 gld. 58 kr.? upravnih troškov 2782 gld. 35 kr. 77 gld. 23 kr. in povračil na prispevkih bilo je 47 gld Iz štatistike je razvidno da je obolelo 719 doseglo se je premirje, pa več ne, ministerstvo hoteli so so8taviti v smislu poravnave, pa videti je, da je to nemogoče, ker voda in ogenj ne more sklepati prijateljstva. 28V« kr pogrebščine 384 gld., Brezvestnost in brezznačajnost je rodila tam v dalj raznih troškov je Ameriki večinoma v lastni dobiček republike in naravno je, da so verni in pošteni državljani 8 takimi vladami moških in 101 ženskih ženskih udov. udov ter umrlo 22 moških in Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Včeraj vrnila sta se ministra Taaffe in Gautsch z Gradca nazaj na Dunaj. Knez Bolgarski nezadovoljni. Bližna prihodnjost pokazala bode, ali so se ojačili poštenjaki v toliko, da odrinejo vsaj za nekaj časa vlado 8leparstvo. Da je vladalo sleparstvo kaže cena zlatu, ki znaša nad 200%» to se pravi tamošnji državni papirnat denar ' ima komaj še 23°/0 vrednosti. Odgovorni urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki