The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski j dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXIII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČET&TEK) SEPTEMBER 19, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 221 1 kratke vesti 'z življenja in sveta VpraKxipoveljniki V FRANCIJI ,Uemšk'n'v~~ Te dni J'e inspiciral Walt °e^e v Franciji maršal 2a ^5 Von Brauschitsch, takoj % je Prispel tja nemški p0Veljnik Ch Reader' vrhovni je in Noskih je i«J ■ . nemške mornarice, ki Pieiral nemško ladjevje v »nem Vodah ob Rokav-da je e"VU' Iz tega se sklepa, ška inJ nacrtu skorajšnja nem- N^4voMEtiVEDOM Ve?' ^ontana. — Clovis skrb SDarf°Zdni čuvaJ- Pod cigar je šei p a*'0 tudi gozdni požari, nesel s ^ ne^ tak požar ter je dva ,jne Se^v°j v nahrbtniku za gledalVa Z'V^' Nenadoma pa je Hiladig, °^roinno medvedko z Zal Pred katero je sple-^vegu re!°- Čuvaj je sedel na Pod njim , dne> medvedka pa ANGLEŠKI LETALCI POVZROČAJO VELIKE NEPRILIKE PRODIRAJOČIM ' ITALIJANOM V EGIPTU Italijanske kolone so v neprestani nevarnosti pred bombami angleških letalcev. — Voda tvori velik problem pri italijanskem prodiranju. KAIRO, Egipt, 18. septembra.* — Angleško vojaško poveljstvo poroča, da so angleški letalci z vso silo napadli pri Sidi Barra-niju, šestdeset milj v notranjosti Egipta, italijanske kolone. Glavna tarča napadov angleških letalcev je bilo težko topništvo, katerega so Italijani spravili v Barrani. Pri mestu Buqbuq, drugem mestu, ki so ga zasedli Italijani v svoji egiptski ofenzivi, je bilo po angleških letalcih povzročenih najmanj deset požarov v i-talijanskih kolonah, ki so vozile razne potrebščine. Norman Thomas krča oba predsedniška kandidata "o g0rei 5°"? je g°zd neovira- Havel,- i Čn° Se J'e medved" io^ ^ °ala sedenja pod dre- ^diče 6r odtacala za svojima »(i a. Jauron je nato poga- '■*' nakar se je vrnil, utru- V Begaziju, v Libiji, so angleški letalci razdejali največje italijansko letališče. Požar s tega letališča se je videlo v daljavi sedemdesetih milj. Egipt se bo moral ukloniti novemu redu Thomas pravi, da je imel Willkie boljše šanse za izvolitev, dokler ni pričel s svojimi kampanjskimi govori. jen %eni Vimtradan' domov. C^vo ^jšni'e U' ^®nn- — Tekom tu-iSk8a zborovanja državne v ^deracije, je neki dele-lu^a ter zahteval, da se i j{.Itla odstrani z galerije >' ____ ^aha z rdečim prapor- iki i a se zasliši nenadoma Kl glas z "tana" SAN FRANCISCO, 18. septembra. — Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika, je danes okrcal vse od kraja: Wendella Willkieja, predsednika Roosevelta in konskrip-cijo. O Willkieju je Thomas dejal, da je imel boljše šance ali prilike, izvojevati zmago tekom teh volitev, dokler ni pričel s svojimi kampanjskimi govori. Egipt še ni napovedal Italiji | "Willkie je indorsiral vse revo jne, dasi je znano, da so nje-, forme, ki so jih demokratje po-gove simpatije na strani Angli- j vzeli od socialistov, pa kljub te-je. Italijanski list II Giornale mu pravi, da gre dežela k vra-d'ltalia izjavlja, da bo moral E- »u P°d demokratsko admini-gipt sprejeti "novi red," kakor stracijo," je rekel Thomas. so ga morale sprejeti po Nemčiji j "Predsednik Roosevelt pa u-dominirane države v vzhodni in tegne osebno ruinirati ali uniči-centralni Evropi. i ti demokracijo, je rekel Tho- 'mas. "Zdi se, da hoče Roosevelt Največje težkoče povzroča I- 0(jregjy ves §vet, toda doslej se ----------nrnHira- mu je to kaj slabo obneslo. — O^Sk ki galerije: "Saj ni temveč je samo ga pletem za svoje-, .uvp„ ' Je res vrag, če vi-L()»m,VSe krvavo . . . \^»peih°di i V J41®1"5 eru. __ Lina Medina, DENAR GOVORI Mi smo naglašali v svojih uredniških člankih, da bodo kapitalisti napeli letos vse svoje sile in da ne bodo štedili denarja, da se porazi Roosevelta in izvoli Willkie-ja, kajti doslej še ni bilo v Beli hiši predsednika, ki bi ga imeli denarni knezi tako zelo v želodcu kakor imajo Roosevelta. To je z njihovega stališča čisto naravno. Vsi se še spominjamo, kako se je godilo delavcem ob priliki raznih štrajkov in izporov, in kakšne so bile njihove posledice za delavce. Kapitalisti ne morejo pozabiti starih, dobrih časov, ko ni imelo delavstvo nobenih pravic in so ž njim lahko postopali kakor se jim je ljubilo. Ti časi so pod administracijo predsednika Roosevelta minili. Med neštetimi pravicami, ki jih je dobilo delavstvo, naj navedemo samo en zgled oziroma primer: Republic Steel korporacija v Clevelandu mora plačati svojim delavcem, ki so bili na štrajku, na katerem jih je policija pobijala kakor nekdaj v "dobrih starih časih," skoro dvanajst milijonov dolarjev na zaostalih plačah, za njihove poškodbe in za drugo škodo, ki so jo delavci utrpeli. In tega ne bo kapitalizem Rooseveltu nikoli pozabil! Mi smo ponovno naglašali, da bo nastopilo proti Rooseveltu večinoma vse meščansko časopisje, ne glede, katerim strankam pripada, kajti zlato se bo zdaj v curkih zlivalo v njegove blagajne. Da smo imeli prav, dokazuje uredniški članek v največjem ameriškem dnevniku "New York Times," kije tudi izjavil, da bo podpiral Willkie-ja . . . Nas to ne preseneča, in prav tako naj ne preseneča to nobenega slovenskega delavca! Čim večji pritisk, tem večji naj bo naš odpor, tem neizprosnejši naš boj! Pokažimo, da denar ni vse in da se poštenih in iskrenih ljudi ne more podkupiti z zlatim mamonom. Vse delavstvo mora soglasno voliti Roosevelta in njegovega partnerja Wallace-a! Za delavstvo, za njegove pravice in svoboščine, za njegov življenski standard kakor tudi za svetovno demokracijo ni bilo še nikoli toliko na kocki kot je sedaj. Slovensko delavstvo, zapomni si to! .. ......... . ..—i 4--^—-------—---- BOMBARDIRANJE ANGLIJE IN NEMČIJE SE NADALJUJE Angleški bombniki so v masnih napadih razbijali ob vsej obali Francije, ki je bila podobna goreči steni. NEMŠKI LETALCI MEČEJO NA LONDON VŽIGALNE BOMBE LONDON, 19. septembra. —* Nemški letalci so metali danes vžigalne oljne bombe na London, da bi jim plameni požarov kazali tarče. Nacijski bombniki so povzročili že veliko škodo v delavskih Pričetek Slovenske šole SND S in septembra stara 7 ,njen 16 mesecev stari sin- Vila* ^actcv aian »m- 'ela j ard° Alejandro, ki sta J- bos^S^e^ te dni v Chicago, ..2a enkrat še dospela, L D°sta er je h-r enkrat še dospela a rnV°^°^en njun odhod . odn ! *n n3eno dete' sta i-in „-° ovati z letalom vče-C %cer v H h, strež l°d je bil odložen, ker redu talijanom pri njihovem prodiranju v Egiptu oskrba z vodo. Vsakemu možu v italijanski armadi, ki operira v Egiptu, sta določena dva in pol galona vode na dan, ki pa mora zadostovati za njegove pitne potrebe, za u-mivanje in za hlajenje motorjev. To pomeni, da mora imeti Grazi-anijeva armada po 650,000 galo-nov vode na dan. Vodo vozijo za vojaškimi kolonami v velikih vodnih tankih. spremstvu očeta tljenelMfrej Tiburcio Medine, (\jl re^ce Elise Ramos !r,; udh, Kampanja vre do dveh vprašanj katerega moža sovražite: Roosevelta ali Willkieja. Po mojem mnenju, so principi večji "kot pa možje." George Scalise Kako bo konskripcija V petek, 20. sept, ob 7:30 — - _ zvečer se prične Slovenska šola četrtih Londona, zdaj pa so si odraslega oddelka, to je za učen-izbrali za taščo one četrti, kjer ce nad 16 jet starosti, v dvo-stanujejo premožnejši sloji. — !rani; št. 2. Vsi tisti, ki name-Bombe so porušil? mnogo po- ravate pohajati ta razred, pri-slopij ter povzročile veliko ško- dite ta večer v golo in se vpi-do.' Vse bombardiranje se je vr- i šite učiteljici Mrs. An- šilo tekom noči, ker podnevu so toinette Kennick. Važno je, da zavrnila angleška bojna letala pridite v golo takoj v začetku, vse jate nemških bombnikov, ki da ne zamudite zanimivega po-so hoteli prodreti nad London. | uj{a Masni napad angleških bombni- y soboto 21. sept. ob 9. uri kov zjutraj pa je pričetek Sloven- LONDON, 18. septembra. —' ske šole mladinskega oddelka, Danes je bilo vrženih v akcijo j za učence do starosti 16 let, v stotine angleških bombnikov, ki1 dvorani, št. 2. Vsi, ki želite pouk so razbijali po koncentraci jah J v slovenščini, se vpišite v šolo nemških ladij ob celi obali Ro- prj učiteljici Mrs. Mary Ivanush, kavskega preliva. To je bil naj-' v soboto v razredu. hujši masni napad, ki so ga še ; Slovenska šola, mladinski ali kdaj podvzeli angleški bombni- j odrasli oddelek, bo trajal 36 ki. Celotna francoska obala je tednov v sezoni 1940-41. Ne zabila podobna eni sami goreči ste- j mudite ugodne prilike, pojdite ni. ^ j v šolo in priučite se jezika svo- Cele tone angleških bomb je jih staršey! . , . ..... padlo na mesta in pristanišča Pismo Pri Navoda na 14311 Darwin Ave. ima Joe Skupek pismo iz starega kraja. Naj se oglasi tam, da ga dobi. je ukral delavstvu 118,000 dolarjev prizadela mlade zakonce' Knjigovodja unije je podal Oni, ki so se poročili pred podrobno poročilo o po- j 3:08 popoldne 16. septem neverbah, sleparijah in napačnih vknjižbah. Calais, Cap Gris Nez in Boulogne. Dočim so skupine angleških bombnikov napadale vso o- SLOVAKI PROTI ŽIDOM BRATISLAVA, Slovaška, 18. septembra. — Danes so bile ob- balo od Danske do Biskajskega javljene nadaljne odredbe, s ka-zaliva, so poletela krdela dru- j terimi se okrnjuje aktivnosti gih angleških bombnikov v Nem-! židov na Slovaškem. Med temi čijo, kjer so razbijala po prista- odredbami sta tudi dve, ki jem-nišču mesta Hamburga. — V ijeta Židom pravico do vožnje njihove potne li I GRADNJE lhVb!®T°VARNE 4 VČerJ?1' ^ich. — Tukaj je ^ Zpw.'I .Zasajena prva lopa-at. ^ljišču - ' - -- v° S.tala 11 milijonov . QVaij p tej tovarni bodo izlije v ^ " Whitney letalske % v]J j'*1 je naročila pri a Zedinjenih držav. na katerem Ford Republika San Marino je končala svojo 25-letno vojno z Nemčijo Republika San Marino pripravljena, da vrže vso silo svoje armade, ki šteje 950 mož in 39 častnikov, proti Veliki Britaniji. — Gorje Angliji! 4 ^*0, ■ o ^ažna seja 21. septembra se Seja delničarjev in (Ker se vsa sedanja politika izvaja v znamenju krvi in vojnih grozot, bomo danes priobčili za izpremembo nekoliko pojasnila o politiki in stališču republike bo San Marino, ki leži v italijan-novo to-! skem gorovju, katero poročilo bo vzbudilo med sedanjimi vestmi o grozotah v Evropi, gotovo dobro mero dobre volje. — Op. uredništva). ' SAN MARINO, republika San Marino, 18. septembra. — Ta najmanjša in najstarejša republika sveta se je danes odločila, da konča svojo pet in dvajset blika še nadalje nahaja v vojni z Nemčijo, ki je zaveznica Italije. Gorje Angliji! Regenta sta z balkona vladne palače naznanila, da je armada republike, ki šteje 950 mož in 39 častnikov, v izbornem stanju in da se lahko z vso svojo bojno silo vrže na Anglijo. Zato je ne- bra, bodo začasno izzvozti|Cherbonrgu v Franciji so bom Kn o rriQcflri n lota ir>ox7 nnarpvni i od vojaške dolžnosti. (oSi0- društev Doma Za- j letn0 vojno z Nemčijo ter da vr u A uv6Hi— -------— Av6;7ncev na 6818 Deni ' *večer 6,'a se prične ob 8. Nvo 80 Drošeni, da Udele žijo. Nei F>roslava V;5 kcJf''0 ^ septembra se Ev!6 ^0-letnice ustano CJ in r a Tabor, št. 139 k 6 in a2vitje društvene za-%^%oUAer V Slov- del. dom Sk86 priv e- Ob treh popol-* Vk; eile program, zvečer Šl Ples. ^ Ma^avot>i8ku \ .Mg). y Zgonc in sin Louis * k ^6V1JLV lil 5111 luUUlO l]iMr-ihV ^evelandu na obisk V7U Mr- Joe Zgoncu, St" iz Ely' Minn- že vso svojo bojno silo proti Veliki Britaniji. , 32 mil ozemlja, 14,000 prebivalcev Suvereni koncil te republike, ki obsega 32 kvadratnih milj o-zemlja in ki ima 14,000 prebivalcev, upa, da je s to gesto končal mučno situacijo, ki je nastala s tem, da se je ta republika, ki leži na italijanskem ozemlju, nahajala še vedno v vojni z Nemčijo, partnerico osišča. Tozadevna odločitev se je dosegla na seji šestdesetih svetovalcev in dveh novih regentov, ki sta bila izvoljena za dobo šestih mesecev. Očaki so sklenili, da nikakor ni prav, če se repu obhodno potrebno, da se nemudoma napove vojno Veliki Britaniji. Ta gorska republika leži v ,o-srčju Italije, 30 milj od Forlija, kjer je bil rojen premier Mussolini. Ko je leta 1915 napovedala Italija Nemčiji'vojno, jo je napovedala tudi republika San Marino. Ko pa se je sklepal v Ver-saillesu mir, ni bilo zastopnikov republike na ipzregled, zato tudi ni bil podpisan mir med republiko in Nemčijo. Republiko San Marino je ustanovil v četrtem stoletju dalmatinski kamnosek, po imenu Marino, ki je postal pozneje tudi verski voditelj ondotnega ljudstva. Leta 1291 je bilo ozemlje proglašeno za republiko. Leta 1631 je neodvisnost republike priznala tudi papeška država. Zdaj je torej sklenila republika z Nemčijo mir, da se vrže lahko z vso svojo silo na Anglijo. Gorje Angliji! CHICAGO, 18. septembra. — William Crawford, pomožni državni pravdnik, je danes izjavil, da bo najbrže dvignjena nova obtožba proti George Scalise-u, bivšem predsedniku Building Service Employes' unije, ker je zdaj neki knjigovodja unije povedal podrobnosti poneverb, s katerimi je bila unija oropana za $118,000. Knj%ovoaja, Kenneth Ashley, ki je izpričeval tri ure pred veliko poroto Cook okraja, je povedal, kako je pomagal Scaliseu pri poneverjanju in pri slepar-stvih. Knjigovodja se je pojavil prostovoljno pred sodiščem, ko se je prej skrival, odkar so obtožili Scalisea v New Yorku tatvine unijskega denarja. v svoji slepariji sta se posluževala pri knjigovodstvu poljubnih imen, ki sta jih našla v telefonskem direktoriju, katerim sta nakazovala "izplačane" vsote. Pod odredbami, nanašajočimi se na ameriško konskripcijo, bo trenutek, ki je napočil dne 16. septembra 1940 ob 3:08 popoldne življenjske važnosti za marsikateri novoporočeni par. Ako je bila namreč dvojica poročena tega dne pred tem trenutkom, ko je predsednik Roosevelt podpisal zakon o konskripciji, bo mož avtomatično izvzet vsaj začasno pred vojaško službo. Če pa je bila dvojica poročena po tem trenutku, bo moral zakonski mož dokazati draftne-mu odboru, da je njegova žena od njega odvisna, ako bo hotel, da se ga oprosti od vojaške službe. V Columbusu je bilo odločeno, da bo ustanovljenih v Cuyahoga okraju 53 draftnih uradov, in sicer 40 v Clevelandu, 13 pa v predmestjih. V vsaki izmed cle-velandskih 33 vard bo po eni be angleških letalcev pogreznile dvoje velikih ladij, katerih ena je bil nemški rušilec. 48 UBITIH V SMOD-NIŠNICI KENVIL, N. J., 18. septembra — Panes so dovršili identifikacijo ali ugotivitev osebnosti trupel 48 oseb, ki so bile ubite v tukajšnji Hercules tovarni za izdelovanje smodnika. Družbini u-radniki pravijo, da pogrešajo še enega moža. avtomobilov in dobavo potnih listov. Prav tako se bo čekiralo vse dokumente, s katerimi izpričujejo Židje svoje slovaško državljanstvo. Slovaški premier Vojteh Tuka je postavil "urad za arijanizacijo" Slovakov direktno pod svojo kontrolo. Pod nadaljno odredbo so zaplenjeni tudi vsi radio-aparati, ki jih lastujejo Židje, in sicer z motivacijo, da Židje poslušajo oddajanje iz Anglije, nakar trosijo med Slovake slišane vesti. Nov grob V torek večer je preminila v St. Alexis bolnišnici Mrs. Gertrude Dolinar, rojena Levstik, v starosti 64 let. Stanovala je na 19202 Muskoka Ave. Pokoj-nica je bila doma iz Podgore na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 34 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, hčere Anno, poroč. Vihta-lic, Leono, poroč. Lorbar in Ger- i---' ' i tak urad, v večjih vardah, kot j trude in sinova Ludviga in An Poroka v soboto, 21. septembra ob 9. uri zjutraj se poročita Mr. Stanley Kovačič, sin Mr. in Mrs. Frank Kovačič z 4121 St. Clair Ave., in Miss Mary Luzar, hčerka Mr. in Mrs. James Luzar, 21130 Miller Ave. Poroka se vrši v cerkev sv. Kristine. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da se udeležijo. Mlademu paru želimo obilo sreče. Ples Jutri, v petek, se vrši brezplačni ples, ki ga priredi John O. McWilliams, County Engineer v Slov. nar. domu na St. na primer v 2, 9, 14, 15, 29, 30 in 32 bosta pa najbrže po dva Povratek domov Mr. Mike Poklar se je vrnil nazaj v Cleveland z JSKJ konvencije, ki se je vršila v Wau-keganu, Wis. Pravi da je bilo vse dobro. Sedaj bo zopet na svoji gasolinski postaji na E. 43rd St. in St. Clair Ave. Čas pogreba Pogreb pokojnega Josepha Agnicha se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz August F. Svet-kovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkvi Marije Clair Ave. Igral bo Louis Tre-j Vnebovzetje in potem na Cal-barjev orkester. I vary pokopališče. thonya, v stari domovini pa brata Franka. Bila je članica društva Jutrajna zvezda, št. 137 JSKJ in Slov. ženske zveze, št. 14. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:15 iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Kristine in potem na sv. Pavla pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin. Preostalim naše sožalje. Tridnevna razprodaja Jutri, v soboto in ponedeljek se vrši razprodaja na vsem pohištvu pri Norwood Appliance & Furniture Co. na 6104 St. Clair Ave., in 819 East 185th St. Na razprodaji je vse pohištvo po znižani ceni. NOVI PETROLEJSKI VRELCI V RUSIJI PILTAVA. — Sovjetska geološka znanstvena odprava je odkrila nedaleč od Lubna precejšnja ležišča petroleja. Napredne Slovenke Članicam društva Naprednih Slovenk, št. 137 SNPJ naznanjam, da je preminila naša so-sestra Jennie Wencel, stanujoča na 1017 E. 62nd St. Ker je bila ustanoviteljica našega društva, bi bilo lepo, da jo spremijo na njeni zadnji poti vse ostale čla-nice-ustanoviteljice. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. — Tajnica. Dobra sreča Mr. Joe Pograjc nam poroča, da sta bila Louis Fortuna in njegova soproga Fanny, ki stanujeta na 19212 Keewanee Ave. v Euclidu, v nesreči, ko sta se včeraj vračala domov z obiska od njene sestre Mary Sadar na E. 72nd St. "Štrit kara" je zadela njihov avto na 72 in St. Clair Ave. Avtomobil je zmečkalo ob varnostni zoni s tako silo, da je voz poulične skočil s tračnic, ona dva pa sta ostala nepoškodovana. jhnXN 2. ENAKOPRAVNOST 19. septembra, 19$ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »ENAKOPRAVNOST« UREDNIKOVA POSTA Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto............*......................................................................$4.&0 za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: £a celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Proslava 30-letnice V nedeljo 22. septembra se vrši v Slovenski Delavski Dvo- Blanket klub Mr. Jenni Marolt, tajnica Mladinskega pevskega zbora na Hol- BANKIRJI HOČEJO WILLKIE-JA Finančni interesi v Zedinjenih državah so se zakleli, da se mora za vsako ceno strmoglaviti predsednika Roosevelta, liberalnega in progresivnega moža, pod čigar administracijo si je izvojevalo delavstvo toliko neprecenljivih pravic in svoboščin. Gonja proti Rooseveltu se je že začela, njen višek pa bo dosežen zadnje dni pred volitvami. Za Willkieja in proti Rooseveltu bo delovalo vse, kar poznamo pod označbo "finančnih interesov": velekapital, utilitete, Wall Street, banke, itd., itd., sploh v_i, v katerih interesu je, da pride na krmilo ameriške vlade mož, ki bo voljno sledil diktatom denarnih knezov, St. katerih prva skrb bo, preklicati pravice in svoboščine, ki jih je doseglo delavstvo pod administracijo predsednika Roosevelta. Proti Rooseveltu bo nastopilo najmanj 95 odstotkov ameriškega časopisja, kateremu bodo plačali kapitalisti (gromne vsote denarja, da bo v obliki člankov in oglasov delovalo Willkieju v prid. Med našim slovenskim na-iodom, ki je narod trpinov, delavcev in kmetov, bo sicer malo časopisov, ki bi tako globoko padli, da bi priporočali svojim čitateljem poraz velikega človekoljuba in delavskega prijatelja, predsednika Roosevelta in oddajo njihovih glasov za kapitalističnega slamnatega moža Willkieja, katerega ni pred štirimi meseci poznala še živa duša, toda vendar se bo dobilo med nami tudi tako časopisje. Slovenski listi, ki ponatiskujejo ter brez komentarja priobčajo nesramne laži republikanskega pritlikavca Will-kie-a, češ, da je Roosevelt prodal Čehe v Monakovem, ko je "telefoniral Mussoliniju, Hitlerju in Chamberlainu. naj žrtvujejo Češko," bodo tudi tako brezstidni, da bodo sprejeli Judeževo srebro, ki jim ga bodo nasuli kapitalisti, ter pozvali naše rojake, naj volijo za Willkie-a. Tako hočejo namreč bankirji, ki ne morejo Rooseveltu pozabit in odpustiti, da je posvetil v njihove bančne ipahinacij: ter ukazal zapreti vrsto bank, o katerih so bankirji ir njihovi oprode trdili nič hudega slutečim ljudem, da stoje te banke na trdnem kakor na Petrovi skali. Mi smatramo naš narod za preinteligpnten, da bi se dal potegniti takim potegavščinam, kakršne trosijo c predsedniku Rooseveltu Willkie in plačani sluge vele-kapitala, ki stoji za njim. Ameriško delavstvo predobro ve, kaj bo izgubilo, ako izgubi predsednika Roosevelta Da se ameriško delavstvo zaveda, da stoje zdaj na kocki svetovna demokracija, vse delavske pridobitve in sploh vse, kar dela življenje znosno, je videti iz resolucij, ki jih sprejemajo na svojih shodih vse delavske unije, ne glede na to, da-li pripadajo Ameriški delavski federaciji ali CIO organizaciji, s katerimi resolucijami indorsiraje tretji termin predsednika Roosevelta. Še več! Za Roosevelta se bo po vsej priliki izjavil tudi predsednik CIO organizacije Lewis, ki zadnje čase ni bil zaradi užaljene ga samoljubja Rooseveltov prijatelj. Sicer ni kdove kakšne važnosti, če se tudi on izjavi zanj, ker so CIO unije v ogromni večini že preko njega odločile indorsi ranje predsednika Roosevelta, zato pa bo Levvisov čin toliko bolj značilen. Rad ali nerad mora namreč izpre-videti, da bo sam sebi skopal grob, če bo deloval za Willkieja in za propast Roosevelta. / Še nikoli v zgodovini Amerike, razen za časa predsedovanja predsednika Lincolna, niso bile na kocki tako važne zadeve kakOr so danes. Pri nobenih volitvah ni bila za delavstvo še tako jasno začrtana črta kot je pri sedanjih. V svojem prizadevanju, da bi očrnil Roosevelta v ljudskih očeh, mu je pričel Willkie zdaj, ko ne najde na njem drugega madeža, očitati, da je "prodal češkoslovaško nacistom in fašistom." če ni to demagogija prve vrste, res ne vemo, kaj je. Očitati Rooseveltu, ki je že neštetokrat javno ožigosal diktatorje, radi česar mu je Willkie sam'očital, da izziva vojno, da je prodal Češkoslovaško Hitlerju, bi bilo smešno, če ne bi bilo hkratu nesramno. Obenem pa je ta očitek največja klofuta v obraz ameriškemu narodu, katerega mora Willkie smatrati za narod totalnih bedakov, če res misd, da bo našel takim potegavščinam. V interesu kapitalistov, bankirjev in njihovih slug rani na Prince Ave., in E. 109 mes Ave., prosi vse one žene, St. proslava 30-letnice društva ki so članice "blanket kluba", da "Tabor" štev. 139 S. N. P. J. in 'prinesejo v petek 20. septembra obenem razvitje društvene za-' takoj po pevski vaji, imena in stave. j naslove onih žena, (tudi možje Program bo vseskozi zanimiv; so dobrodošli), ki hočejo s tem in se prične ob 3. uri popoldne.! klubom nadaljevati. Ako katera Vstopnina k temu programu je; nima 'časa, je prošena, da napi-prosta: Zvečer se pa vrši ples in še ime in naslov in pošlje po o-je vstopnina 25c. | trocih v Slovenski Dom na Hol- Da ne bo treba biti lačen ali .mes Ave. žejen je razumljivo, kajti odbori Pokažimo dobro voljo in se je pridno na delu ter bo vsega! pridružimo tej skupini., kajti po-dovolj pripravljenega, zato se! edini šteje, da pomaga gmotno tudi uljudno vabi vse člane S.1 naši mladini spoznavati nas in Kurir" kategorično zanikuje in riški kulturni javnosti s kolek-lahko razloži vse take novice, tivno razstavo svojih del v Chi-posebno še zadnjo, ki pravi, da cagu. se je v šibeniku in Zadru raz-1 Pozneje so s Peruškom nave-pustilo Sokolsko društvo, vsled zali stike naši umetniški krogi N. P. J. kot tudi ostalo občinstvo iz celega Clevelanda in sosednjih naselbin, da posetijo to proslavo. Na svidenje v nedeljo 22. septembra v Slovenski delavski dvo našo pesem. Vsaka oseba prispeva 25c tedensko dokler ni dvignjena njena številka. Poskusite, morda bo vaše ime prvi, teden na svetlo dano, za vrednost šestih dolar- rani na Prince Ave., in e. 109 I jev. Pojdimo Mrs. J. Marolt na ro- Za društvo Tabor št. 139 SNPJ k0 njen!" delu in* fk!ži" ' mo, da vpostevamo njen trud. Anton Železnik, tajnik Ivan Kapelj, predsednik PROBLEMI PRISELJENCA potrebe. Drugo vprašanje je, da-li ste že poprej oddal prsto-tiske in, ako je temu tako, kdaj Rojstna država je zgubila svojo jn jye samostojnost Zgubila državljanstvo vsled zo- Vprašanje:—Sem inozemec, petne poroke z inozemcem ki se je rodil v državi, ki je ne-1 Vprašanje:—Prišla sem v davno zgubila svojo samostoj- Ameriko 1. 1897, ko mi je bilo nost in je bila anektirana k dru- 17 ]et. Poročila sem se 1. 1901 gi državi. Kako naj odgovorim jn moj mož je bil ameriški dr-na vprašanje No. 3b v vprašalni žavljan. Umrl je 1. 1917. Zopet poli za registracijo, ki zahteva, sem Se poročila 1. 1920 z ino-da navedem ime države, kjer zemcem, ki pa je postal ameriš-sem se rodil ? ki državljan 1.1923. Ali sem dr- OdgovorAko še imate pot- žavljanka? Stara sem 60 let. ni list, s katerim ste prišel v Moram-li Registrirati ali zapro-ždružene države, navedite ime siti za državljanstvo? one države, ki je tam navedeno. I Odgovor:—žalibog ste ino-Dežela rojstva ne obstoja več zemka. Postala ste državljanka, Vprašanje: — Dežela, kjer ko ste se 1. 1901 poročila z ame-sem se rodil, ne obstoja več koc riškim državljanom, zgubila pa politična enota. Ko odgovorim ste državljanstvo, ko ste se zona vprašanje 3b pri registraciji p^t poročila z"inozemcem. Dej-inozemcev, ali naj povem, da stvo, da je vaš drugi soprog po-iotična dežela ne obstoja več stal ameriški državljan 1. 1923, ili pa naj navedem ime one de- nj Vam povrnilo državljanstva, žele, ki sedaj tam vlada? kajti zakon, ki je prišel v velja- Odgovor: — Navodila justič- v0 dne 22. septembra 1922, je nega departmenta pravijo, naj ustanovil, da od tedaj naprej se navede ime dežele, kakršna poroka nima nikakega vpliva je bila za časa rojstva. na državljanstvo, tako da žena Vi treba navesti članstvo vseh niti ne pridobiva, niti ne zgublja organizacij državljanstva vsled poroke. Mo- Vprašanje: Bil sem člari mno- rate registrirati se. Državljan-gih organizacij v zadnjih 15 le- stvo pa morete pridobiti nazaj tih in od mnogih izmed njih sem zlahka, ako zaprosite zanj. že izstopil. Ko odgovorim na Državljanstvo nezakonitega vprašanje No. 15 v vprašalni | otroka sledi po materi poli za registracijo inozemcev, I VprašanjeMoja žena je moram-li navesti imena vseh jmya nezakonskega o tf oka, teh organizacij ! j predno se je poročila z menoj Odgovor:—Ne. Treba samo jn ta otrok je bil približno tri navesti imena onih organizacij, jeta star, ko smo se priselili v katerih član ste bil v zadnjih pe- Združene države. Jaz sem potih letih. ' stal ameriški državljan 1. 1919. Manjši prometni prestopki ne Ali je otrok moje žene držav-štejejo ! 1 jan oziroma se mora registrira-Vprašanje:—Bil sem večkrat ti kot inozemec? pozvan na sodnijo, ker sem vozil | Odgovor:—Otrok Vaše žene preko rdeče svetilke in tudi radi je ameriški državljan in zato predolgega parkovanja. Ali m o- mu nj treba registrirati se. Ko ram navesti vse te prestopke, ko ste Vi postali ameriški držav-izpolnim vprašanje No. 14 v jjan> je tudi Vaša žena avtoma-vprašalni poli za registracijo tično postala ameriška držav-inozemcev? % pijanka. Njen otrok pa sledi dr- Odgovor: tie. Ni treba navesti žavljanstvu matere, kot vsak ne-manjših prometnih prestopkov, j zakonski otrok. Odgovor na dve dodatni vpra-1 Common Council—FLIS. šari ji i _____ Vprašanje: Ali treba odgovo- NERESNIČNE NOVICE O riti še na kaka druga vprašanja ' NEREDU y JUGOSLAVIJI zraven onih, navedenih v tiskovini za registracijo inozemcev? j Zadnje dni so se v nekaterih Odgovor:—Da. Ko odvzame- j tukajšnih časopisih tiskale iz-jo odtisk prstov, vas vprašajo še mišljene novice o raznih vsta-dve vprašanji, ki nista navedeni j ah in neredu glede kupovanja v tiskovini, namreč: Ime in na- živeža in drugih potrebščin v slov naj bližnjega sorodnika ali j Jugoslaviji, posebno še po hr-osebe, ki naj se obvesti za slučaj , vaških krajih. "Jugoslovanski državnih homatij. Samo ob sebi je umevno, da je to le izmiš-ljetina, kajti v Zadru že dolgo časa Sokolskega društva ni bilo ;a razven tega pa še, da Za-dar ne spada več pod Jugoslavijo, ampak pod Italijo. Potem takem nima vlada nikake pravice do kakega društva v tuji državi. Nekdo si izmišlja in širi take razburljive in neresnične novice o Jugoslaviji, posebno še o Hrvat. Banovini; pravijo nam-j reč da ljudje protestirajo naraščajočim cenam. A resnično pa je, da je cela Jugoslavija oskrbljena s hrano za vojne in civilne potrebe najmanj za tri leta. Posebno še Hrvaška Banovina je zasigurana, da bo imela dovolj živil za zimo od pridelka od tega leta, in se še posebno pazi, da bodo prizadeti kraji dobro založeni z živežem. Dviganje cen od strani brezvestnih trgovcev se sodnijsko zasleduje in kaznuje. — Tudi poročila pogostih spopadih jugoslov. čet in Arnatov ob albanski meji, so neresnična. Brez dvoma čuva Jugoslavija prav skrbno svoje meje. Roosevelt o obrambi in socialnih pridobitvah Na Delavski praznik je imel predsednik Roosevelt dvoje govorov, v katerih je navedel socialne pridobitve, katere je pridobilo delovno ljudstvo te dežele v teku zadnjih sedmih let, potem pa je poudaril, da on ne verjame v to, da bi se vsled priprav za narodno obrambo moralo žrtvovati te pridobitve, temveč da se morajo iste tudi v bodoče širiti in večati. Wendell Willkie, ki je sicer nasproten konskripciji bogastva, je v svojem sprejemnem govoru rekel, da se morajo Amerikanci v bodoče pripraviti samo na žrtve. in pred leti je slikar obiskal do mače kraje in navezal nekatere osebne stike. Ob tej priliki je bilo v revijah prikazano njegovo umetniško delo. * Naša Narodna galerija ima Peruškovo sliko "Simfonija a-meriškega zapada", darilo ameriških Slovencev tej osrednji u-metnosti institucij stare domovine. Nekaj njegovih slik ima tudi univ. prof. dr. Stele. V zadnjih letih je živel Peru-šek v Clevelandu, kjer je užival velik ugled. Smrt ga je zadela 7. julija 1.1. pri. delu v palači "Arts and Crafts". Cleveland mu je priredil lep in časten pogreb. Truplo pokojnega umetnika je ležalo v slovenskem Narodnem domu, kamor so prihajale množice rojakov in tujerodnih znancev, da se poslo-ve od njega. Pokopan je bil 10. julija na e-nem izmed clevelandskih pokopališč. Gregor Perušek se je rodil 1. 1888 v Sodražici pri Ribnici. V trinajstem letu se je preselil k sestri onkraj velike luže in je moral takoj v začetku okusiti-trdoto izseljenskega življenja v Ameriki. Delal je v tovarni in je zaradi pretežkega dela zbolel. Poslej se je poizkušal pri kaj različnem delu in se je s težavo prerival skozi težke razmere, ne da bi si mogel pridobiti stalno eksistenco. Za razvoj Peruškovega slikarskega talenta je bilo velikega pomena njegovo več ko štiri-najstmesečno bivanje v Apalaš-kem gorovju (Zapadna Virgini-ja). Tu sta si s prijateljem kiparjem zgradila iz lesa in protja bajto, v kateri sta se preživljala z lovom in priložnostnim delom pri prebivalcih planinskih vasi. Perušek se tu ni samo okrepil telesno, marveč se je ob prijateljevem pouku učil risati. V svo ? y Y t % ,inmniinniiniuu>. {KRAI Na japonsko - kitajskem jišču se pogovarjata dva voj prostovoljca. ..A "Zakaj si stopil v v0^ vpraša prvi drugega. . J "Samec sem in všeč mi j® ^ jaški stan. Zakaj si Pa 1 jak?" jji "Oženjen sem in imaffl mir," je menil prvi. kot modernistični slikar Chicagu in morda tudi v1 meriki nobenega sovr: niin3' vsej ^ stnik& Prvo razdobje Perušk°v iveŽ1 1# Rooseveltova izjava je pomembna zlasti spričo vztrajne klevete, ki jo širijo ameriški burbonci, da se je Francija sesula vsled tega, ker je Blumova vlada dala delavskim masam prevelike socialne izboljšave. Dokazuje namreč, da Roosevelt tem bajkam ni nasedel, in da razume, da najboljša obramba Amerike poleg potrebnega vojnega ustroja so zadovoljni ljudje, ki se imajo v resnici za kaj boriti. dela kaže izrazito naturaj|s noto in očiten boj za ob i dovršenost. ^ V drugem razdobju u slikarskega razvoja Je v ^ Perušek k nekakemu ^ nemu, ekspresionističnen111 , t dabljanju, pri čemer je -ž. oblikami in barvami moc11 korativne učinke. .jgo- Glede umetniške izvirP0® a],jj tovo ni bil med prvimi s i dežele, ki sploh še ni no močnih, umetniško osebnosti, saj je amer*S-ni karstvo z malimi, izjema ^ vedno domena izraziteg3 gonstva evropske umetn Kot slikar znatnih je Perušek dosegel v , dober glas. Bil je neka] predsednik Zveze či— ^ nikov in član ameriške y ne umetniške organiz®1^ j< "Bleeding Hearts", v ^ poleg Meštroviča edim jugoslovansko umetnost čikaških u . bodni planinski prirodi si je na-jhčerka' Njegovega Willkie bo delavstvo ob vse, kar si je z dolgotrajno borbo in s pomočjo Rooseveltove administracije pridobilo. Rojaki, ne dajte si zastrupljati svoje zdrave pameti je. da zmaga Willkie, v interesu delavca in malega člo- in ne poslušajte krivih prerokov, ki vas hočejo zopet veka pa je Rooseveltova zmaga, kajti če bo zmagal speljati na led. Slikar H. G. Perušek Ljubljanski dnevnik "Jutro" je priobčil o pokojnem slovenskem umetniku Perušku sledeče vrste: Iz Amerike je dospela po ovinkih in z zamudo, ki ustreza sedanjim razmeram, novica o smrti slikarja H. G. Peruška, enega redkih naših rojakov, ki so si pri dobili sloves tudi. v širši javnosti svoje nove domovine. Ime Harveya G. Peruška se je večkrat omenjalo v pregledih sodobnega ameriškega slikarstva ; zlasti je bil znan v Chicagu, kjer je preživel dolga leta in pa v Clevelandu, kulturnem središču Slovencev. Do leta 1927 je bil slikar Perušek v svoji stari domovini do malega neznan. V prvih tednih tega leta je tednik "Življenje in svet" prvi prikazal življensko u-sodo in umetniški pomen našega Amerikanca ter tako opozoril Za pokojnim umetnik^ j$ j ostali žena, po rodu Ce rjf bral toliko vtiskov in slikarskih jtreBena P° širni # motivov, da jih je pozneje še dol-krase domove slov# ^ go upodabljal v svojih slikah. ! seUencev- ki so g e Tudi po vrnitvi iz prirode v|=™ ^ega umetnika ^ civilizacijo mu življenje ni biloi^^kakorsose^J ^ lahko. Sedaj pa je že imel pred!n* na n3eg°veSa m a seboj neki smoter in se je sku-j^a in zmagovalca šal preživljati delom. Pri tem se je kot samouk neutegoma uril v oblikovanju s čopičem, kredo in svinčnikom in se je počasi, z velikim trudom in v pravem ameriškem z deko^krskimiP"^^a P^elja^ terature Louisa Adami'' OGROMNO METAL^ pnniFTTF V TTR^ podjetje v ub MOSKVA. — Končana ^ boju za obstoj, razvil v slikarja, | za gradnjo novega velik « ^ ki je začel opozarjati nase tudi! talurškega podjetja na S g,/ druge. " ^ "n lrTY1 0 Že omenjena razstava v Chi-cagu ob koncu 1. 1926 je pomenila prvo njegovo veliko zmago. Ob tej priliki je zapisal o njem j bakrene rude, in sicer ^0jr kritik časopisa The Art World: j kor vsa podjetja, ki s0 "Po našem prepričanju Perušek , la v Rusiji leta 1913. ~| Uralu, približno 40 km dlovska. Vse naprave s° ^,/ dernejšega tipa. Podjetje,^ -i-__; J-L!—___lilrP 14 |i$' glo pridobivati velike vet' Pozor! Važno! - Registrirajte, se- Morda ni bilo še nikoli tako volilka, ki je volil ali v° nji dve leti bodisi Pr' primarnih ali posebnih j„9 t važno kakor letos, da gredo vsi volilci na volišče, zlasti naši ________r____ slovenski volilci, da oddamo svo-; je kvalificiran za voltt® je glasove za predsednika Roo- mu ni treba registrirati- > sevelta, proti kateremu bodo napeli reakcionarji in kapitalisti vse sile, da ga porazijo. Pomnite, da bo vsak glas važen in vsak glas bo doprinesel k odločitvi. Zato naj ob letošnjih volitvah nihče ne ostane doma, češ: bodo že brez mene opravili. Zato je pa skrajno važno, da se volilci registrirajo. Oni, ki se morajo registrirati, to lahko store vsak delavnik od zdaj pa do 7. oktobra, če gredo v u-rad Board of Elections, ki se nahaja v Mestni hiši (City Hall) v prvem nadstropju. Po novih odredbah se ni tre- na rojaka, ki se je nekaj mese- ba registrirati sledečim volil-cev prej krepko uvejlavil v ame- cem in volilkam: Tisti volilec ali Prav tako se ni le1 znanil na Board 01 --------------Vu- strirati onemu volilen se je spomnila na ^smerV'6, 2apekl°- Da- saj je v obra2 ^ VeJik in močan, zdrav, žaiui s r<^e^ 2 izrazitimi pote-lasje' g SVetiimi brki. Nafrljeni grm, rn° 11111 silili navzgor ko JHodre delali visoko čelo. Le Desno ov ~~~ moj Bog'le te oči! HeSpr °.mu je bilo na videz ralo v etljeno, le da se je upi-k°r daC °Veka brezizrazno, ka-'°iztiak6-^ ^kla. Levo je bi-ztyCi j^Zen°' z belo kroglico v Sr°Zuo j^Vo' brez duše, skoraj *"Vj0 zj. acl niim je prav pod o-raile a globok obrastek sta-*%rk0r'' ^?aj ga je pogledala ^ Pop]LVSakokrat ji je ob" °Čeh, na njegovih mrtvih ' v mislih je ni maral ponoviti. Palica mu je zapela, kot bi bi-; la udarila po košu. "Plot," je po- j mislil. Za njim so stali mladi! bras tiči in javori . . . Klanec se) SAMO TRI DNI Oglasite se pri L. ZDESAR 687 East 200 St. drugo, ljudje so legali k počit- j Palica mu je zamolklo pela ob ku. mahu. Tam, kjer neha zid in za- Slepec je stopil v enega izmed' čenja plot, se širi Frenconov sa-lclancev, ki so se razpredali po dovnjak. Sredi sadovnjaka stoji vsem pobočju ko pajčevina in ve- ( hiša . . . Nobena, niti domača zali med seboj bajte in kmetije, mu ni bila tako razločno obtiča-Sapa je šuštela, voda je curela'la v spominu. Pa je bila skoraj v plitvih, izsušenih grapah: Pe-'najubornejša v vasi. Nizka, tem-sem kobilic, glas sove. Od cer- na — v bregu se ji je streha sko-kve, ki je stala na položišču na-1 raj dotikala grive. Izba je diša-sprotnega hriba, se je oglasila la po tobaku in po krompirju v ura. Zateglo, šibko, a bistro slep 1 oblicah. Po revščini. In po cve- je razcepil. Ožja pot je vodila j ali pokličite KEnmore 3788 w. nad strmim bregom v Frenco-' nov sadovnjak, ki je oklepal grič Noge so šumele v travi. Vonj po sadnem drevju in po i cveticah. Slepec je postal, napel i mrtve oči skozi naočnike. Kakor j da je nenadoma spregledal in vi di med vejami dreves nizko o-kno. Na njem cvetoče nageljne, gorečke in roženkravt. Okno mu je bilo dobro znano. Tudi cvetice. A po vojski je le enkrat prebil noč pod njim. Neko noč, ko JOHN ŠEME vam naznanja, da ljihko dobite j . mazilo pod i%aom PEDI HEAL pri Flor i j an Setina 975 East 69th St. Cleveland, Ohio čevo uho jo je ujelo. Postal je in se oprl na palico, Ena, dve ..." Premikal je ust- ticah Zaprl je veke, kakor da tako laže obuja spomine. Da, neštetokrat je bil v nji. V prejšnjih ča- Naprodaj Proda se trgovina z zelenjavo j^k." 2;JU 8lcala, tu grm, a tu ____,______ ____________„ _ Z=» T' ^ Neka misel ki mu ...... -- j^ta. Hitremu kupcu se proda' * k kl%^™ P*™"' Je med tem nepoklicana sinila v,sih m zdaj, ko^o mu mrtve oci kovina se nahaja v! Samostojno društvo Ložka Dolina Uradniki za leto 1940 so sledeči: predsednik Frank Baraga, 1160 Addison Rd.; podpredsednik John Krašovec; tajnik Fr. Bavec, 1097 E. 66 St.; blagajnik in zapisnikar John J. Leskovec, 13716 Darley Ave. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu št. 4, staro poslopje. Društvo sprejme nove člane od 16 leta do 45 leta s prosto pristopnino ter zdravniško preiskavo. Društvo plača $200.00 smrtni-ne in $7.00 na teden bolniške podpore za $1 mesečnine. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se o- in grocerijo zaradi odhoda iz brnite na društvene odbornike *V1J,Ub temu nudila, je' glavo, ga je zmotila. Enajsta ? Ito ^ od ^ "ad njo. Toda Polnoč? Ni vedel. Nejevoljno je > s Sv nebala, kakor da mu1 stresnil z glavo. % ** nežnostjo olajšati glavo. Dalje, dalje S palico je tly ' v ^ v2tl ' saJ ga ni hotela tipal ob kamenitem zidu, ki je tU(li ^mirJati, a se skrblji- j oklepal sadovnjak k % m°gla odreči. Bil je tako Se j uareci. i raztresen, da se je trikrat usta- li zGenil, kakor da se, vil. Ali ni zašel? Klanec se je i J: je ! Materinega glasu, j nagnil globoko pod se, ob njem k' ^ ji odUti1' da nekdo v j je tekla grapa. V ozki strugi, ki l,jPoguznil se j je bila polna kamenja, je voda trudno lovile obraze. Ob peči jejP™"' JrgovW se V;nr, A4. v , . J- 1 slovenski naselbini. Naslov se UuLASAJ 1E V - Ivane, gospodar pri j dobi v uradu tega lista ali po-1 "ENAKOPRAVNOSTI" kličite HEnderson 5311. nu so pravili le pri hiši T tli je'zL°iSl:Cal črne naočnike, v lL%r aj n°sil pred ljud- j 1SC6 S€ 0 ^°Zno p.SliŠal po strani; : štiri sobe med Addison Rd. &a ]e gledati . . in l E. 76 St. Kdor ima kaj primer- /| ^ IN ŽENE nega' na-i pusti naslov v uradu V* ^ago draži, zato tega lista. . ete «am in svetujem, da " t'O^No U° *n čisto volneno ^*'«kt>° •» FUK k i^4tt v tovarni na ylk'v^S dohurej Uakor m0g0" \ ° ni;-, pr' meni vedno J'h cenah kakor kje 1 ■■"j t % r»y 4 L H' frhK ^oČam S 2 ' Leustig ^Dis°n road - ^Qtt %26 Vabita prijatelje in znance v Kdor želi kupiti najnovejši mo-1 soboto 21. septembra na Clam del Grand peči naj se zglasi pri Bake. Postregli vam bodo tudi z dobrim pivom, vinom in žganjem. Igrala bo tudi dobra godba. Serviralo se bo vse najboljše. Vstopnice se dobi do petka večer ali pa pokličite ENdicott 4294. Dolgan Hardware 15617 Waterloo Rd. TRI DNEVNA RAZPRODAJA V PETEK, SOBOTO in PONEDELJEK bomo imeli cene znižane na vsem pohištvu: Magic Chef peč, preje $124.50 sedaj samo $99.50 Grand peč, preje______$119.95 sedaj samo $79.50 Roper peč, preje______$104.50 sedaj samo $%^ 50 Maytag pralni stroj, iluminast čeber (dem) 109.50 samo $7^.50 in vaš stari stroj. ABC pralni stroj, preje $119.50 sedaj samo $£9.50 1941 Zenith radio, 11 tubov, preje $99.95 sedaj samo-------------------------------$79.95 Philco, Zenith, Emerson radios $19.95 sedaj samo_________________________________$9 95 Frigidaire, velika družinska velikost (dem) preje $159.75 sedaj samo ___________________$39.95 Desk Model šivalni stroj preje $119.95 sedaj samo________:_______________________ White šivalni stroj preje $80.00 sedaj samo $39 ^ Radi prostora ne omenjamo drugih posebnosti, pridite v naše trgovine in prepričali se boste, da so naše cene najnižje. Lahka mesečna odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. — 819 East 185 St. John Susnik in Jerry Bohinc, lastnika HAIR-BREADTH harry VVE MADE AN INVESTMENT. I V6 \ 0 2 Prijetna navada je, da imate dovolj steklenic Coca-Cola v vašem refrigerator ju za trenutek, da se osvežite med zaposlenimi urami doma in za postreči vašim prijateljem, ko pridejo k vam. Vaš trgovec ima pripravni 6-steklenični zavoj. Naročite z vašo zalogo. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 ZA CENENO, GLADKO IN BRZO VOŽNJO STALNO IZBOLJŠEVANJE ...ohijskega progresivnega gasolina! V svojem prizadevanju, da vam nudijo, ceneno, brzo in gladko vožnjo, so naši izvedenci učinkovitost SOHIO X-70 gasolina izza 1935 povečali nič manj kot 23 krat. . . šestkrat samo v prošlem letu! Če hočete dobiti največ za denar, rabite slej ko prej SOHIO X-70. UBe ' STANDARD OIL COMPANY (OHIO) SOHlo a-7O Jiii ste ga preiskusili zadnji čas? OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" RE= 22 NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠEM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grablje, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. ^X-beaW^, THE HANDLE THAT WONT BREAK RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik x ' : : 5 ^ ; , : (HE LOCATION OF Wii'iV 'AND PMNTINC 1HCL001NC STRAN 4. ENAKOPRAVNOST Wendell Wilkie smatra dolarje važnejše od VI VI •! ve 1 e » človeških življenj Zedinjene države se nahajajo pred silno nalogo, da se pripravijo za obrambo, ki je nujno potrebna spričo nacijske agresivnosti. Danes noben razumen človek več ne dvomi, da ako se Hitlerju posreči zdrobiti odpor Anglije — in da obstoji taka možnost, istotako nihče ne dvomi po tem, kar se je zgodilo s Francijo, bodo Zedinjene države prihodnje na vrsti, bodisi da pride do konflikta takoj ali pozneje. Gotovo je to, da čim šibkejša je Amerika v vojaškem pogledu, toliko večja je njena opasnost, da bo potegnjena v vojni vrtinec. Igranje z varnostjo Amerike v tej kritični dobi bi bilo kriminalno. Ameriški kongres se zadnjih par mesecev bavi skoro izključno s problemom obrambe. Pod pritiskom javnega mnenja je bil v zveznem senatu k predlogi za konskripcijo človeških življenj sprejet tudi dodatek, da ima predsednik Zedinjenih držav moč prevzeti vse industrijske naprave, ki se jih potrebuje za gradnjo uspešne obrambe, ako bi lastniki ne hoteli sodelovati z vlado v tem pogledu. Z drugimi besedami, ako interesi naroda zahtevajo od državljanov, da dajo narodu na razpolago svoje telesne sile, in ako treba celo življenje, tedaj ni nič ko prav, da tudi kapital doprinese svoj dolarski davek za obrambo države. Vsi člani zveznega kongresa, ki so glasovali za tozadevni do-] datek, brez dvoma, niso bili iskreni, temveč storili so to, ker hočejo imeti nekaj, s čemur se bodo lahko opravičili pred volilci, med katerimi jih je mnogo, ki so nasprotni obvezni vojaški službi v mirovnem času. Gotovo so bili med njimi taki, ki so ob istem času, ko so glasovali za dodatek, na tihem upali, da se bo zakon, ako bo sprejet, izkazal "nepraktičen" in "neizvedljiv." Toda ono temu tako ali drugače, značilen je odmev, ki ga je dodatek za konskripcijo industrijskih virov povzročil v bizniških krogih. Trgovske zbornice širom dežele so se dvignile kot en mož, in prvi med prvimi, ki so dvignili glas protesta, je bil Wendell L. Willkie, republikanski kandidat za predsednika. Njemu se je zdel ta amendment tako važen, da je v teku enega tedna dal v javnost dve izjavi, in v eni od teh je rekel, da ako se nameravani dodatek/uzakoni, potem bo ameriška industrija "sovjetizirana," in dostavil je: "Ako se ta dodatek uzakoni, za kaj pa se ima Amerika potem še boriti?" S tem je Willkie jasno in razločno podal stališče, ki ga zavzema ameriška plutokracijo. Kot reprezentant teh interesov je Willkie seveda popolnoma logičen. V ideologiji kapitalizma je privatna lastnina več kot človeška življenja. Privatna lastnina je sveta in nedotakljiva, človeška življenja pa so poceni in važna so le v toliko, v kolikor se jih more rabiti za njeno protekcijo. Da-li bo zakon za konskripci- jo industrije sprejet ali ne, se sedaj še ne ve, toda izgled je, da se bo v eni ali drugi obliki nekaj storilo v tem pogledu. Da je tak zakon potreben, se je izkazalo pred kratkim, ko je Henry Ford — in potem za njim še neka druga korporacija — odklonil vladno naročilo za letalske motorje. Njegov izgovor je bil, da je bil del naročila namenjen za Anglijo, ampak to ne spremeni položaja. Kot se poroča, je bil Ford pred par dnevi pri Willkieju na obisku in je imel ž njim daljši pogovor. De-troitski magnat, kot znano, je svoj čas prejel odlikovanje od Hitlerjeve vlade, katerega do danes še ni vrnil. Toaleta perujske kraljične , V bližini Lime so odkrili grob stairoperujske kraljičine približno iz 1. 1000 pred našim štetjem. Mumija je popolnoma o-hranjena in prav tako njeno o-blačilo iz krasnih, raznobarv- nih čipk. Poleg mumije so našli tkano torbico z dvema ročajema in v njej celo vrsto toaletnih predmetov: majhno bučo, ki je rabila po vsej priliki za puder, ker v njej je bil tudi čopič iz raznobarvnih peres, dalje podolgovat bronast tulec, ki je po ohranjenih ostankih barvila sodeč rabil kot shramba za karmina-sto rdeč črtalnik za ustnice, dalje bronasto pilo za nohte, no-žiček za manikiranje in pince-to. Poleg teh predmetov so našli tudi ročno zrcalo iz brušenega markazita s čudovitimi vložki. Po lišpu na mumiji sklepajo, da gre za hčer kakšnega poglavarja ali kraljevsko princeso. SPOMENIK TISKARSTVU REPUBLIKANCI SO STRANKA "AP1ZMENTA" Henry A. Wallace, demokratski kandidat za podpredsednika, je v svojem sprejemnem govoru izjavil, da republikanska stranka je stranka, ki hote ali nehote deluje za politiko "apiz-menta" s Hitlerjem. Poraz Roo-sevelta bi bila zmaga za totalitarizem, je rekel Wallace, kajti Roosevelt je danes poglavitni prestavnik demokratične ideje na svetu. Komar razkrinkal tatico Žena nekega višjega uradnika v Johannesburgu je dobila posebno dovoljenje, da sme svojemu možu, ki je trpel za težko želodčno boleznijo, nositi vsak dan toplo kosilo v rudnik diamantov, kjer je bil zaposlen.Tu-di njo so seveda tedaj, ko je odhajala, preiskali kakor vsakogar, ki zapušča ta rudnik, a nikoli niso mogli odkriti nič sumljivega. Nekega dne pa je ostro oko pregledovalke videlo nekaj, kar je dalo povod za sum. Na očesu uradnice se je sprehajal namreč komar, ne da bi napravila najmanjše kretnje, da bi žuželko prepodila. Očitno je ni videla in čutila. Sedaj se je izkazalo, da ima uradnikova žena brezhibno izdelano umetno oko, v katerem je tihotapila diamante iz rudnika. Ta stari tihotapski trik ji je bil že v mnogih primerih pomagal do "uspešnega dela." Pred sodniki pa se je v splošno presenečenje pokazalo še nekaj: mož se je bil s ti-hotapko diamantov poročil namreč baš zavoljo njenega steklenega očesa! Seveda so zaprli njega in njo. AJNtiKDUTA Brahmsa so vedno oblegali ljudje, ki so mu hoteli igrati, da bi slišali njegovo sodbo 0 jih sposobnostih. p®£gl Brahms videl, da je 'Sra,W,.; nič, ga je običajno us 3\ besedami: "Povejte mi, instrument ni dobro ug Nekega dne je prišel ( človek, ki je na te nJeg0\.[i sede odgovoril: ''To me ; moti!" "Če vas ne moti, moti P4 , ne," je dejal Brahms. VETERAN Otis N. Broivn, poveljnik ve teranov tujih vojn, otvarja konvencijo veteranov v Los Ange lesu. ŠILO ZA 0GNJIL° Zadnja poročila ^ angleški letalci maščevai bardiranje Londona z 1 ^ napadom na Berlin, vv,a ■ so prodrli prav do oS1^a škega glavnega mesta. na i padla na P^l staga, ki je leta l9oo ^ gorel. Angleži so tudi Nemčijo na tone ne e • g vžigljivih plošč, s kate je zanetilo velike Kadar potrebujete PreDl0® obrnite na JOHN NOVAK 641 E. 185th St. IV. 4475 W. ali KE ANGLEŠKI GRENADIR V AKCIJI Dne 16. septembra bo odkrita spominska plošča tiskarstvu, ko i poteče 500 let, odkar so pričeli tiskati s posameznimi črkami. GRETA GARBO Na sliki vidimo angleškega grenadirja, ki čaka v Angliji nemške invazije. Da se ta grenadir ne namerava šaliti z Nemci, je videti na njegovem obrazu in na njegovih stisnjenih zobeh. V roki drži grenadir ročno granato. HITLER IN NOVI NEMŠKI MARŠALI Na gornji sliki je ekscentrič-na filmska igralka Greta Garbo, ki je zdaj stara 35 let. ANGLEŠKI EKONOM Kancelar Hitler podaja maršalske palice novim nemškim maršalom, ki jih je imenoval po zaključeni vojni v Franciji. Sir George Paish, ki se nahaja . zdaj v Zedinjenih državah. V soboto 21. septembra » bo TRGOVINA ODPRTA V PETEK od g zj. do 0 zvečer TRGOVINA ODPRTA SOBOTO od § zj. do g zvečer THE MAY COMPANY 1 CLEVELAND 1 To je PRAVI ...to je EDINI. . .to je ORIGINALNI! .. . razprodaja, ki je ustvarila "nakupovalni praznik" v Cleveland11 Posebna postrežba parka11^ V petek je dan VLJUDNOSTI Vsi May Day predmeti se lahko dobijo po May Day cenah v PETEK v vseh oddelkih po nadstropjih in v kleti. Trgovina odprta od 9. zj. do, 9. zv. OGLEJTE SI OGLASE V VSEH ČASOPISIH ZA POSEBNE PREDMETE Preglejte clevelandsko časopisje v petek zvečer In soboto zjutraj za druge posebnosti. Mnogo stvari, ki ne bodo oglašane, bo naprodaj v soboto. Ne zamudite jih! Pazite na May Day napise! May Day je zopet tukaj . . . težko pričakovani dogodek,! Tisti, ki so obiskovali May Day razprodaje v preteklosti Vedo, kaj lahko pričakujejo. Novodošli v Clevelandu bodo doživeli novo presenečenje, ko bodo priča razprodaje, ki je ustvarila tak velik "nakupovalni praznik" v severovzhodni Ohio. Tako smo zopet pripravljeni, da služimo tisočim, ki bodo prišli sem v petek — na dan vljudnosti; in mi smo v polnem pripravljeni za silno mndžico, ki bo tukaj v soboto, na May Day. NIHČE NAS NE BO PREKOSIL V CENI in Naša garaža za odjemalce—Lakeside ^0. tario—bo odprta ob 8. ajutraj. Doda stor za parkanje de preskrbljen »a " ga' vzhodnem vogalu Lakeside in E. 9th ji8 stonj vožnja z busom do in od trg0 Dan Vljudnosti in na May Day. ® Posebna postrežba kar ,.v S posebnim dogovorom z Cleveland ^ Company, bodo vozile v soboto posebne ^ kare—dovolj voz. da bo lahko postrez O Posebni prodajalci p V • Več kot 8.000 uslužbencev bo tukaj pfi' postrežbo, veliki oddelki, široki hod'11 ^ ^ pravne spen.jače in stopnice—dodaj udobnosti pri nakupovanju. Radi raznih razlogov bodo nekatere trgovine skušale prodajati gotove MAY DAY predmete ceneje. POMNITE—Če bo kak predmet, ogla-šan za MAY DAY, oglašan ceneje drugje, se ga lahko kupi CENEJE tukaj, ne glede na NAŠE oglašane cene. Proslava 3(Metnice ustanovitve Nič po pošti, telefonu, aliC-OJ-na May Day nakupih y Eagle znamke se zamenja na ^ Day ali katerikoli drug dan P1"*'10 njega tedna. VSI ODDELKI V NADSTROPJIH IN V KLETI SODELUJEJO NA TEJ RAZPRO^^ THE MAY COMPANY Trgovina odprta v petek in soboto od 0 zjutraj do 0 zvečer: v nedeljo 22. septembri v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave., in E. } Ob treh popoldne se prične zanimiv program. Vstopnina P Zvečer ples. — Vstopnina 25c. . 0, i Članstvo SNPJ in ostalo občinstvo je najvljudneje vabl.T^pj# se te proslave vdeleži v obilnem številu. - v DRUŠTVA TABOR STEY. 139 SNPJ EN RAZVITJE DRUŠTVENE ZASTAVE