FRANJO ST1PLOVSEK: MLADINA GRADI
su. 17 (892) L. XVIII
NOVO MESTO, četrtek 27. aprila 1967
Tone Fajfar:
U* mape »Samac—Sarajevo«, 1947)
Medved pod kolesi dveh avtomobilov!
O nevsakdanji nesreči na asfaltirani cesti med Kočevjem in Ribnico, pri kateri je v nedeljo poga-nil 300 kg težak kosmatinec iz roških gozdov, berite posebno poročilo na 14. strani današnje številke!
O Dolenjski, ki je (kot ponovno vidimo) med drugim tudn »deželica medvedov«, piše najobšimeje vsak četrtek naš pokrajinski časnik; zato ga priporočite svojcem, prijateljem in znancem doma ter na tujem! Za sodelovanje se vam zahvaljuje Vaš
DOLENJSKI LIST
Borcem Kozjanskega odreda!
Skupščine občin Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Šentjur in Šmarje so sprejele odlok o podelitvi domicila Kozjanskemu partizanskemu odredu. Povelje bo izdano 2. julija letos v Brežicah, ko bo tovariško srečanje in zbor borcev Kozjanskega odreda.
Pozivamo vse borce Kozjanskega odreda, skupine VOS, ki je delovala na Kozjanskem, ter politične aktiviste — ilegalce: odboru za proslavo naj sporočijo sledeče podatke — naslov, dan
Sedemindvajseti april
vstopa v NOV, oznako enote, funkcijo v enoti in čas. ki so ga prebili v njej. Pripravijo naj se vsi tisti, ki živijo zunaj območja sodelujočih občin.
Odbor za proslavo zbira tudi zgodovinsko gradivo o Kozjanskem odredu. Borce prosi, da opišejo svoje spomine in pošljejo ohranjeno dokumentacijo teh enot na naslov:
Odbor za proslavo Kozjanskega odreda Brežicc
Kmalu po veliki noči me je poiskal Boris Kidrič. Vrnil se je s svojimi tovariši z Dolenjske, kamor je po 6. aprilu odšel kot prostovoljec.
S Kidričem sem se seznanil prejšnje leto, 1940. Sestala sva se nekega poletnega večera v kavami »Tabor«. Sestanek je organiziral prijatelj Lev Kovačič. Takrat sem v imenu krščanskih socialistov navezal prvi uradni stik z vodstvom Komunistične partije Slovenije.
Kaj nas je privedlo do te odločitve?
Krščanski socialisti, predvsem pa njihova sindikalna organizacija Jugoslovanska strokovna zveza, so doživljali čedalje hujši pritisk klerikalnega strankarskega vodstva in Cerkve. Razredna stremljenja krščansko-sociali-stičnega delavstva so prihajala v vedno večje nasprotje z naklepi klerikalizma, ki se je sredi tridesetih let že odločil za fašizem. Stanovska država, ki so jo oznanjali iz Rima, je bila cilj vse klerikalne politike. Prikrito nasprotje med delavskim krilom in uradnim vodstvom klerikalne stranke, ki je tlelo še izza časov Janeza Ev. Kreka in dr. Ivana Šušteršiča, se je po svetovni vojni poglabljalo toliko bolj, kolikor jasneje je krščansko-so-cialistično delavstvo sprevidevalo potrebo po čim enotnejšem nastopanju delavskega razreda za demokratične in razredne pravice. Z vsakim letom je klerikalno vodstvo izgubljalo vpliv na svoje delavstvo in leto za letom trdovratneje poskušalo obnavljati iz gubljene položaje. Enega zadnjih takih ponesrečenih poskusov je napravil leta 1934 dr. Miha Krek. Od tedaj datira odkrit razdor, zakrita trenja so se prenesla v javnost, klerikalno časopisje je začelo odkrito gonjo. K disciplini so nas hoteli pripraviti z ideološkim bojem, ob vprašanju pokorščine Cerkvi in njenemu nauku- o socialnem vprašanju. Okrožnica Pija XI. »Qua-dragesimo anno« postane bojna zastava klerikalizma v boju -proti razrednim težnjam delavstva. V boj začne čedalje aktivneje posegati fašistično usmerjena duhovščina s škofom Rožmanom na čelu. V imenu stoodstotnega katolicizma začno napad na »komunistično« miselnost, ki se je začela »kotiti« med krščanskim delavstvom. Končno je klerikalno vodstvo sprevidelo, da izgubljenih postojank ne bo več mogoče osvojiti, zato je ustanovilo novo fašistično delavsko gibanje, Zvezo združenih delavcev. Izročilo ji je vodstvo samoupravnih delavskih ustanov in ji dalo vso podporo režima.
Sledil je razpust socialističnih strokovnih organizacij, na vrsti so bile krščanskosocialistične, medtem ko so se tako imenovani narodni socialisti zbližali z Jugorasom in tako izdali boj za svobodo sindikalnega gibanja.
Težnja po čim bolj enotnem delavskem nastopu je med krščansko-soci-alističnim delavstvom večkrat prišla do izraza. Predloge v tem smislu je postavljalo že kmalu po prvi svetovni vojni. Odločneje pa se je začela ta težnja uveljavljati za Aleksandrove in pozneje Pavlove diktature. Po raznih delavskih revirjih so se začele pojavljati ob volitvah skupne liste delovnega ljudstva. Pri Stojadinovičevih volitvah smo že nastopili v opoziciji, ponekod z lastnimi, drugje pa s skupnimi kandidati s komunisti. Socialni demokrati so nastopili skupaj z liberalci iz JNS.
Ves razvoj v državi je kazal na to, da drvimo v fašizem in da se bo kmalu treba boriti za najosnovnejše človeške pravice. Nad delavski razred je prihajala težka preizkušnja, treba se je bilo nanjo pripraviti in enotno nastopiti. Jasno nam je bilo, da gre prvenstvo pri vodstvu delavskega razreda komunistom. Socialni demokrati so si to pravico, ki so si jo dolga desetletja prisvajali, zapravili s svojim oportunizmom, ki jih je vodil v izdajo delavskega razreda. Naravno je torej bilo, da smo v teh časih začeli iskati zvez s Komunistično partijo in ji ponudili sodelovanje.
Počasi nas je partija pritegovala v ■ilegalno delo. Naši sestanki so bili večidel tajni. Nekega jesenskega deževnega večera je Kidrič odpeljal Marinčka in mene na sestanek s Francetom Leskoškom. Najel je avtotaksi, ki nas je pripeljal do Polja, od tam pa smo bredli peš po kolovozih do Sneberij, kjer je živel Luka (že takrat je nosil to ilegalno ime) nekaj mesecev v ilegali. V skromni kmečki bajti smo ga našli pri peči z nekaj neznanci, ki so ob našem prihodu hitro odšli. Luko sem poznal že od prej, ko je bil še tajnik Strokovne komisije. Cenili smo ga kot poštenega in odkritega delavskega borca, ki je imel vedno pošten odnos tudi do nemarksistov. V tem se je močno razlikoval od raznih socialnodemokratskih tajnikov, ki jim je šlo v glavnem za osebne položaje in pri katerih se je bilo vedno treba bati prevare. Razumljivo je torej, da razni Vrankarji in Sedeji Luke niso mogli
(Nadaljevanje na 3. str.).
Volitve — spričevalo zdrave politike
Novomeška štafeta tretja v Banjaluki
Prva letoinja prireditev v okviru IX. sleta bratstva in enotnosti Je bila v soboto, 23. aprila, zvečer v Banjaluki. V balkanski Štafeti z baklami — ekipe so poslali vsi večji kraji, ki bodo letos sodelovali na zletu — so smaeall tekmovalci iz Karlovca pred Banjalučani, medtem ko so bili Novome-ftčani (Boris Vovk, Milan Močnik, Zdravko Slak in Jote Slajkovec) tretji.
Zle tol dnevi in tekmovanja so blizu. Odbor v Novem mestu sl prizadeva . da bi bilo naSo zastop stvo na letošnjom zlKu v Banjaluki čim bolje pripravljeno. J. G.
Prejšnji četrtek smo zapisali: nedeljske volitve — naš delovni dogovor. In tako je tudi bilo! Volilni uspehi v naših občinah so potrdili pravilnost politike, ki jo uresničujemo z gospodarsko in družbeno reformo. Izvolitev polovice novih občinskih odbornikov je bila hkrati zahteva in naročilo:	občinske
skupščine hočemo z novimi kadri okrepita in Jim zares pomagati, da bodo čimprej še uspešnejše kot naš učinkovit organ oblasti ter samoupravljanja! Razveseljivo Je, da Je bila marsikje udeležba na nedeljskih volitvah ce’-> boljša od udeležbe v sredo, 19. aprila. Mar ne govori to dovolj prepričljivo dejstvu, da so bili občani dobro obveščeni o namenu, pripravah in poteku tokratnih volitev? V nekaterih delovnih organizacijah Je obveščanje malce zatajilo, čeprav zato ni nobene potrebe. Na mnogih voliščih so se ponovile po-
dobe, dobro znane s prejšnjih volitev:	ljudje so že
pred 7. uro čakali v dolgih vrstah, samo da bi čimprej opravili svojo državljansko dolžnost. Ni manjkalo primerov, ko so starejši volivci bili znova zgled mlajšim, z mnogih volišč pa so že v zgodnjih dopoldanskih urah prihajala na občinske volilne
komisije razveseljiva poročila: »Pri nas smo volili že vsd!«
Volitve so bile naš delovni dogovor: uresničiti hočemo vse to, česar smo se lotili z uveljavljanjem gospodarske reforme! Čutiti Je bilo p sle-dice dobrega, več mesecev trajajočega političnega dela, ki so ga organizacije Sociali-
ZA PRVI MAJ,	g
MEDNARODNI PRAZNIK DELA,	S
ISKRENO ČESTITAMO	S
VSEM NAROČNIKOM, SODELAVCEM	S
IN PRIJATELJEM NAŠEGA TEDNIKA	S
TER JIM ŽELIMO PRIJETEN ODDIH	[g
ZA PRAZNIKE!	S
DOLENJSKI LIST	H
RSESlSircL. dTćftttth
stične zveze vodile že od lanske jeseni. Na ugoden volilni izid prav gotovo vpliva tudi močna zavzetost številnih požrtvovalnih aktivistov v vr-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Mladi na Lisco, starejši na Bohor
Na pobudo občinskega komiteja ZMS iz Sevnice je bilo na nedavnem posvetovanju s šolskimi mentorji dogovorjeno, da bodo učenci sedmih in osmih razredov odšli danes, 27. aprila, na Lisco, na skupni izlet ki so ga priredili v čast I. maja. Dogovorili so se tudi za program, za kate rega bo vsak aktiv prispeval 15 minut sporeda.
Sindikat družbenih organi-dj in občinske uprave je za danes predvidel tovariško srečanje na Bohorju, ki ga bodo priredili v spomin 30-letnice ustanovitve KPS in v čast dneva dela.
Danes posvet o cestah
Danes dopoldne se bodo ob 8. uri sestali v Sevnici predstavniki zasavskih občinskih skupščin, cestnih podjetij iz Novega mesta, Ljubljane in Celja ter poslanci na posebnem posvetovanju, posveče-hetn enemu najvažnejših vprašanj — cestnim prometnim zvezam, zaradi katerih je težko prizadeto zasavsko gospodarsbvo in tamkajšnje življenje nasploh. O ugotovitvah posvetovanja bomo obširneje poročali prihodnjič.
OD 27. APR. DO 7. MAJA
Nekako od 27. do 30. aprila in od 6. maja dalje deževje in hladno. Vmes po večini jasno, | vendar včasih krajevne , plohe ali nevihte, zlasti okrog 3. maja.
Dr. V. M.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Zgodilo se je tisto, Ha± desničarske stranke v Grčiji napovedovale že pred tremi tedni in o čemer smo pisali v našem zunanjepolitičnem pregledu. Vojska je v tej deželi, kjer se je rodila beseda demokracija, ' prevzela oblast, razpustila parlament, prepovedala vse stranke, ukinila ustavo in odpovedala volitve. Uvedli so policijsko uro in Atenci nekaj dni niso smeli na cesto.
politični položaj v državi in notranja nevarnost. Vse telefone so izklopili, šole zaprli, po ulicah grških mest pa so patruljirale motorizirane enote grške vojske.
No, po nekaj dneh, se je življenje vendarle moralo »normalizirati«, ker ljudje niso mogli ostati brez kruha in hrane. Zdaj pozivajo trgovce, naj odpro trgovine, delavce, naj se vrnejo na delo, ker »je go-
ki
Nedeljske volitve, ko smb . razen poslancev izvolili predvsem polovico novih odbornikov za občinske skupščine, so hkrati z volitvami z dne 19. aprila za nami. Udeležba je bila skoraj povsod zelo zadovoljiva. Takole je bilo na cuem izmed volišč v nedeljo dopoldne v Črnomlju (Foto: Slobodan Nikolič)
Spričevalo zdrave politike
(Nadaljevanje s L str.)
stah SZDL, katerim so tokrat bolj kot prej pomagali tudi mnogi komunisti, čeprav so med slednj.mi ponekod posamezniki Si-aii še ob strani.
Občinska politična vodstva bodo v kratkem podrobneje ocenila volilne uspehe na svojih področjih, kot kronisti pa lahko že danes zapišemo: dober uspeh volitev je prav gotovo tudi posledica boljšega in poglobljenega političnega dela po brionskem plenumu. Na volilni uspeh je močno vplivala* tudi resolucija VII. plenuma CK ZKS, ki je postavila izredno jasna stališča do vseh perečih idej-no-političnih problemov. Lahko trdimo, da se ljudje zavedajo prehojene poti in da predvsem krepko občutijo, da potrebujemo zdravo, idejno jasno in točno usmerjeno politiko, katere sestavni del je predvsem tudi naše vsakodnevno delo in prizadevanje, da bi kar najbolje uresničili vse naloge.
Medtem ko o izvoljenih odbornikih poročamo na tx>
amezmn komunskih straneh, podajamo hkrati še poročilo o izvoljenih poslancih zveznega in republiškega zbora:
ZVEZNI ZBOR:
izvoljen je bil Viktor Av-belj, ki je dobil od 87.577 volivcev 81.254 glasov.
REPUBLIŠKI ZBOR:
v Brežicah je bil izvoljen Milan šepetav ec, ki je dobil od 8,493 volivcev 6.974 glasov (kandidat Anton Rebselj je dobil 1.113 glasov); v Vid-mu-Krškem je bil izvoljen dr. Jože Brilej (od 9.130 volivcem 8.451 glasov); v Črnomlju je bil izvoljen Leopold Krese (od 10.112 volivcev 9.638 glasov); v Kočevju Je bil izvoljen Drago Benčina (od 10.347 volivcev je dobil 10.035 glasov); v Novem mestu je bil izvaljen dr. Franc Hočevar (od 11.985 volivcev je dobil 11.251 glasov); v Novem mestu je bil izvoljen tudi inž. Jože Legan (od 8.259 volivcev 4.941 glasov, medtem ko je dobil kandidat Zvone Perc 2.612 glasov).
spodarstvo Grčije ostalo zdravo«.
Pred tremi tedni smo opisah gr- Aretirali so voditelje vseh levičar-ške politične razmere in trdovrat- skih in sredinskih strank, po deželi no prizadevanje desnice, da ne bi ustanavljajo vojaška sodišča, prišlo do volitev, kajti te bi v sedanjih razmerah pomenile veliko --------------------------------------------
zmago unije centra in njenega voditelja Papandreua, naslednika velikega Venezilosa, ki je pred drugo svetovno vojno strmoglavil monarhijo. Že takrat so se po deželi razširili glasovi, da bo vojska prevze- -------------------------------------------
la oblast. Glasilo desničarskih elementov v vojski pa je zapisalo: »če bodo sodila »vsa kazniva dejanja«, bo vojska še naprej cilj, na katere- Imenovali so diktatorsko vlado, ki
ga meri unija centra, potem ali ne ~ —-----------------------’	---
bo volitev, ker se bo medtem nekaj
Udar v Grčiji
zgodilo, ali pa bomo naslednjega dne po volitvah zabredli v krvavo pustolovščino.«
Tisto »nekaj« se je torej že zgodilo in ni bilo treba dolgo čakati. Preteldi petek je radijska postaja oboroženih sil Grčije objavila kratko sporočilo, da je zaradi »nenormalnega položaja v državi vso oblast v Grčiji prevzela vojska«. Kasneje so objavili še kraljev d okret,
ji načeljuje general Spandidakis. Prve vesti o udaru v Grčiji so
vzbujale vtis, da gre za sporazumno akcijo vojske in dvora, zlasti še, ker je razvoj političnega življenja v Grčiji zadnji dve leti potekal v znamenju boja med dvorom in unijo centra, pri čemer je imela vojska seveda veliko vlogo. Tako so si tudi komentatorji po svetu ustvarili vtis, da je ta državni udar pač logična posledica dosedanje politike dvora, ki ni bil več kos če-s katerim se razveljavlja vrsta čle- dalje bolj rastočemu vplivu levi-nov grške ustave z obrazložitvijo, ce in unije centra v deželi. Bližale da je dal povod za to nenormalen so se volitve in je zadnja vlada, ki
ji je kralj zaupal vodstvo države, povedala na glas, da volitve bodo. Ce je torej peščica hotela ostati na oblasti in preprečiti zmago uniji centra, je morala nekaj storiti. In to naj bi bil torej ta državni udar. Zdaj pa prihajajo vesti, da so v hišnem priporu ne le voditelji nasprotnih strank, temveč tudi večina tistih, ki so podpisali razglas ob tem državnem udaru. In. še več! — Tudi kralj je pod stražo, hkrati pa se širijo govorice, da kralj niti ni podpisal dekretov in da je pri vsej stvari povsem nedolžen, temveč da so generali le zlorabili njegovo ime. Novinarjem namreč predstavniki vlade nikakor nočejo pokazati nobenega dokumenta s kraljevim podpisom.
Tuje časopisje pa trdi celo to, da je v vso grško zadevo vmešana ameriška obveščevalna služba in da so generali delovali po njenih navodilih.
Zdaj je položaj še tako zamotan, da ni mogoče še nič jasnega reči. Ugibamo lahko v različnih smereh. Ena med njimi je tudi ta, če zdaj namenoma niso razširili vesti o kraljevi »nedolžnosti«, kajti le tako bi mu ohranili dober glas, se pravi, če bi vojska naposled morala kloniti, se ne bi postavljalo vprašanje, da mora kralj s prestola, ker je bil zapleten v vso to zadevo. Vznemirjenje po svetu pa je veliko, kajti takale monarhofašistična diktatura, kakor jo nekateri imenujejo, vsekakor ne pomeni kaj prida varnosti v tem delu Evrope in lahko iz nje nastane marsikaj, čemur zdaj še ni mogoče predvideti posledic.
V novomeški občini je volilo v nedeljo 89,7 odst. volivcev
Na nedeljskih volitvah je 89,7 odstotka volivcev novomeške občine izvolilo 23 odbornikov v občinski zbor in dva poslanca v republiški zbor. Najboljšo, 97,8-odstotno udeležbo, so zabeležili na volitvah odbornika v kmetijsko podskupino zbora delovnih skupnosti. 19. aprila je 90,8 odstotka volivcev iz delovnih organizacij izvolilo 22 novih odbornikov v zbor delovnih skupnosti.
Novi odborniki v skem zboru ObS so:
občin-
inž. Peter Ivanetič, Avgust Avbar, inž. Niko Rihar, Niko Damjanovič, Rudi Mraz, Rudi Piletič, Franc Jančar, Branko Turk, Jože Gazvoda, Franci Kuhar, Jože Bregar, Slavko Kastelic, Pavel Zupet, Vinko Šušteršič, Martin Tomšič, Franc Udovč, Stane Sobar, Franc Markovič, Franc Nose, Jože Lukšič, Franc Brulec, Albin Jaklič in Anton Papež.
Novoizvoljeni odborniki zbora delovnih skupnosti pa
so:
v kmetijski podskupini: Jože Grešak; v skupini gospodarstva: Anton Pavlin, Venceslav Mirtič, Oskar Weber, inž. Avgust Fajfar, Janez Bajuk, Marjan Sonc, Janez Šuštar, Zvonko Mihelič, Avgust Mam, inž. Lado Kotnik, Dušan Može, Boris Guštin, Franc Smajdek, Karel Klemenčič, Radovan Gačeša in inž. Konrad Mehle (v. e. 28);
v skupini prosvete in kulture: Boris Gabrič in Bogo Komelj; v skupini zdravstva in socialnega varstva: dr. Vid Pintar, Martina Petakovič in Anica Janko in v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih: Sergij Thoržev-skij.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
El SPREMEMBE	ii> nurcoLi
SKK USTAVE — Zvezni zbor je razglasil ustavne amandmaje, s katerimi se v nekaterih določilih spreminja zvezna ustava. Podrobno o teh ustavnih spremembah smo že pisali v našem listu. Pretekli teden pa je tudi republiški zbor republiške skupščine razglasil sprepiembo republiške ustave. Po teh spremembah, ki so storjene v glavnem zaradi sprememb zvezne ustave, bo republiško delgacijo v zboru narodov zvezne skupščine volil republiški zbor iz vrst občanov. Druga sprememba se nanaša na to, da bo nekatere republiške funkcionarje volil republiški zbor na predlog skupščinske komisije za volitve in imenovanja in ne, kot je bilo doslej, na predlog izvršnega sveta. Le-ta pa lahko predlaga razrešitev katerega izmed teh funkcionarjev.
Ker si skrb za ustavno ureditev (državna varnost) po spremenjeni zvezni ustavi delita
federacija in republika, je tudi to zdaj zapisano v republiški ustavi. Na predlog izvršnega sveta pa so spremenili še dve stvari,
izvrš-
ki niso v zvezi s spremembami zvezne ustave, in sicer, glede referenduma v občini. Zapisano je zdaj, da se z zakonom določi, kakšna večina je potrebna, da je sprejet predlog, o katerem odločajo občani na referendumu. Zadnja sprememba pa se nanaša na to, da razpisuje volitve odbornikov občinskih skupsčin predsednik republiške skupščine in ne republiški zbor, kot je bilo doslej, saj razpisuje on tudi volitve republiških poslancev.
R| SPREJETIH VEČ POMEMBNIH ZAKONOV — Republiška skupščina je pretekli teden zadnjih sejah v dosedanji sestavi izglasovala več pomembnih zakonov. Med njimi so najpomembnejši tile: zakon o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakon o srednjem šolstvu, zakon o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena ter dva urbanistična zakona. Razen tega so sprejeli tudi, sklene o visokem šolstvu ter sklepe o znanstvenem raziskovalnem delu.
M VELIKA UDELEŽBA NA VOLITVAH. — Na volitvah zborov delovnih skupnosti občinskih skupščin, ki so bile 19. aprila, so zabeležili visoko udeležbo v delovnih kolektivih. Glasovalo je 91,6 odstotka volivcev. — V nedeljo pa so bile volitve zveznih in republiških poslancev ter odbornikov občinskih zborov, v kmetijski podskupini pa tudi odbornikov zborov delovnih skupnosti občinskih skupščin. Volitev zveznih poslancev se je po še neuradnih poročilih udeležilo 88,4 odstotka volivcev, republiških poslancev 89,5 odstotka, občinskih odbornikov 89,1 odstotka in v kmetijski podskupini 93,8 odstotka.
■ PLENARNA SEJA CK ZK SRBIJE — Plenum centralnega komiteja ZK Srbije je na nedavni seji razpravljal med drugim tudi
Sprememba ustave
o odgovornosti tistih komunistov, ki so podpisali tako imenovani »predlog za razmišljanje«. Sprejet je odstop člana CK Antonija Isakoviča.
■ SEJEM MOTORNIH VOZIL V BEOGRADU — V našem glavnem mestu so pretekli teden odprli mednarodni sejem motorjev in motornih vozil, na katerem sodeluje 127 jugoslovanskih podjetij in 154 najbolj znanih avtomobilskih tvrdk iz 18 tujih dežeL
■ CARINJENJE MOTORNIH VOZIL — Zdaj je izšla tudi lista, po kateri se carinijo osebni avtomobili, kamioni in motocikli. Objavljena je v Uradnem listu SFRJ št. 17. Lista je zelo obsežna, saj obsega samo za tovarno Peugeot 204 postavke.
■ LETO JAVNE HIGIENE — Zvezna konferenca SZDLJ, zveza sindikatov, turistična zveza in še vrsta drugih organizacij so začele skupno akcijo, da bi v mednarodnem
letu turizma izboljšali javno higieno in zdravstveno varstvo domačih in tujih turistov. Večina tujih turistov se namreč pritožuje prav čez te neurejene zadeve v Jugoslaviji.
■ NAJDENA RADIOAKTIVNA IGLA — Medicinska fakulteta na Reki je imela spravljeno v posebnem bunkerju radioaktivno iglo »kobalt 60«. Vrata v bunker so bila sicer zaklenjena, toda lina je bila odprta. Skoznjo so zlezli otroci in prebrskali notranjost bunkerja ter med drugim odnesli tudi radioaktivno iglo, ki je zdravju silno škodljiva, če se uporablja nekontrolirano. Fakulteta igle poldrug mesec ni pogrešila, ko pa so opazili, da je ni več v bunkerju, je nastal seveda velik preplah. Iskali so jo povsod, pri čemr so mobilizirah tudi vojsko in naposled jo je našel vojak Slobodan Čen-dič v nekem stanovanjskem bloku, kamor jo je pred štirinajstimi dnevi prinesel 13-letm deček. Zdaj zdravniško preiskujejo vse, ki bi utegnili priti z iglo v dotik.
■ SEST MILIJARD ZA STANOVANJA BORCEV — Predsedstvo zveznega odbora ZZB NOV je razporedilo denar, ki ga je za graditev stanovanj za borce dala zvezna skupščina. Razen tega so razdelili tudi denar, ki se zbere iz dohodkov jugoslovanske loterije v ta namen. Vsega skupaj je tega denarja za šest milijard starih dinarjev.
■ PREDLOG ZA PODRAŽITEV POŠTNINE — Skupščina PTT podjetij Jugoslavije je te dni zasedala v Karlovcu in predlagala, naj bi povišali poštnino za pisemske pošiljke na 60 starih dinarjev, za dopisnice pa na 40 starih dinarjev. Poštnina v mednarodnem poštnem prometu pa naj bi se zvišala za polovico. Na časopisna in založniška podjetja pa apelirajo, naj bi privolila v podražitev poštnine tudi za njihove pošiljke, to je za časopise in knjige ter revije.
■ TILKA BLAHA SE PREDSEDNICA — Na zasedanju skupščine zveze delavskih univerz Slovenije so za predsednico znova izvolili dosedanjo predsednico Tilko Blaha.
■ SMR1 SOVJETSKEGA KOZ-MONAVTA — V Sovjetski zvezi so pretekli teden izsrelili v vesolje vesoljsko ladjo čisto novega tipa z imenom »Zveza I«. Vodil jo je Vladimir Komarov, ki je enkrat že potoval v veaolje. Njegova naloga Je bila, da bi ladjo preizkusil. Pri pristajanju pa so se za-petle vrvi	padal in je ladja treščila na tla. pri čemer jc kozmonavt izgubil življenje. Vest o tej hudi nesreči je prizadela' ves svet. Predsednik Tito je puslal sožalje sovjetskim voditeljem. Pred dvema mesecema so se ubili trije ameriški kozmonavti: Gris-som, VVhite in Chaffee. Osvajanji' > vesolja zahteva svoje žrtve.
■ FRANC.JA ODREKLA GOSTOLJUBIVE RUSSELLOVEMU SODI SC II — General de Gaulle Jc pisal francoskemu filozofu Jeanu Paulu Sartru, da Russellovo sodišče, ki naj bi sodilo vojnim zločincem v Vietnamu, ne bo moglo zasedati v Franciji.
■ LORD CUALFONT T I3EO- ' GRADU — Na povabilo zveznega izvršnega sveta je prišel na obisk
v Beograd britanski minister za razorožitev lord Chalfont, ki se bo z našimi državniki pogovarjal o razoroži tvenih problemih.
■ PREGNANI DIPLOMATI — Iz Indonezije so izgnali kitajskega odpravnika poslov, iz Kitajske pa so pregnali indonezijskega odpravnika poslov.
■ KONRAD ADENAUER UMRL — Znani zahodnonemški politik Konrad Adenauer je pretekli teden umrl. Na njegovem pogrebu so se zbrali državniki z vsega sveta. Med njimi je bil tudi ameri-fckl predsednik Johnson. Adenauer je bil star 91 let.
■ KONFERENCA V KORLO. VYH VARYH — V manem češko-slovaškem letovališču Karlovy Va-ry se je začela konferenca evropskih komnnističnih partij. Naše delegacije ni na tej konferenci, sodelovala pa je v pripravah na nanjo. Pogovarjajo se predvsem o problemih evropske varnosti. Na konferenci ni tudi delegacij is Romunije in Norveške.
■ TORNADO V CHICAGU — Okolico Chicaga je zajel te dni hud tornado, najhujši v zadnjih 50 letih. Ubitih |e bilo po prvib vesteh 50 ljudi. Vihar je bil tako močan, da je nosil po zraku kar cele avtobuse.
■ LUNIN* SKORJA JE Z El A) RAHLA — Ameriška vesoljska ladja, ki je »mehko« pristala na Luni, pošilja nenehno fotografije z zemeljskega satelita. Raziskuje predvsem, kakšna Je sestava Luninih tal. Po vesteh is Pasadene, kjer opazujejo to ladjo, so Lunina tla zelo rahla.
■ OSVOBODILNA FRONTA A-DENA SNUJE VLADO V IZGNANSTVU — Vodstvo osvobodilne fronte arabskega Juga Je na zasedanju v Kaira sklenilo ustanoviti vlado v tagnanstvu. V njej naj bi bile zastopane vse sile, ki ae bore ta osvoboditev dežele.
■ SAMO DVE STRANKI V KONGU — Predsednik Mobutu Je izjavil, da bosta po referendumu, ki naj bi potrdil novo ustavo, dovoljeni v def*li 1«* dve stranki vladna in opozicijska.
'hfc i
aa^vX••••■ v. XvX^^:>:.>-- »
t "v <?*§<»
;•■ w
W/M*>
Pogled V moderno NOVOTEKSOVO apreturo: delo pri stroju »London Shrunk«
Foto: M. Moškon
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM IN2. AVGUSTOM FAJFARJEM
NOVOTEKS: izvoz je 9-krat večji i
NOVOTEKS je že v začetku leta krepko zaveslal v izvoz: ta je letos za 9-krat večji kot v enakem razdobju lani — Tudi podatki o proizvodnem planu ne kažejo slabo — Blago še vedno sproti, skoroda toplo zapušča tovarno — V tkalnici bodo pri diolenih kmalu uvedli 4-statveni sistem
— Pustimo ob strani vse notranje spore in se pogovarjajmo raje o proizvodnji
v	NOVETEKSU. Kaj povedo, tov. direktor, številke o letošnji proizvodnji, če jih primerjamo z enakim obdobjem 1966?
— Količinski plan proizvodnje za 1967 je v 1. četrtletju uresničen 22,7-odst. aii drugače: četrtletni plan je uresničen 90,9-odst. Proizvodnja je bila v 1. četrtletju letos za 8,8 odst. večja kot lani. Z realizacijo ni nič slabše, saj blago sproti, še toplo zapušfia tovarno. Realizacija letnega plana je v 1. četrtletju uresničena 22,6-odst.; četrtletni plan pa je uresničen 90,2-od-stotka.
— Zdaj pa prosim se nekaj številk o izvozu!
— Z izvozom je veliko boljše kot lani, saj je bil v 1. če-
Arcevia predlaga Ribnici pobratimstvo
Zupan italijanske občine Arcevia pri Anconi je v pismu predsedniku občinske skupščine povabil delegacijo ObS na proslavo, ki bo v prvi Polovici maja v Arcevii. V tem italijanskem mestu bo med drugim žalna svečanost sa padlimi borci, s katerimi so se proti skupnemu sovražniku borili tudi Slovenci. Na Pokopališču v Arcevii je po kopanih sedem jugoslovanskih borcev. Italijanski župan Je v pismu predlagal, naj bi Arcevia in Ribnica ob obesku ribniške delegacije sklenili Pobratimstvo.
Prvomajsko srečanje na Grmadi
Turistično društvo »Grmada« iz Ortneka in Poljan vabi dolenjske turistične delavce in druge Boste, da ob prvomajskih Praznikih obiščejo priljubljeno turistično postojanko na Grmadi. »Biser Ribiške doline« vabi izletnike in turiste, da se sami Prepričajo o veljavnosti reka: Kdor le enkrat obi-^e Grmado, je ne bo nikoli Več pozabil!
V. P.
trtletju letos za skoro 9-krat večji kot v enakem razdobju lani. Celoletni izvozni plan za 1967 je uresničen 29,8-odst., četrtletni plan pa presežen za 19,1 odst. Res pa je, da imamo na račun tako povečanega izvoza v 1. četrtletju nekoliko manjši dohodek.
— Kako je torej z deviznimi sredstvi za nakup surovin ter koliko teh deviznih sredstev boste dobili kot kontingent in koliko boste ustvarili sami z izvozom?
— Kontingent odobrenih deviz se stalno spreminja. Po zdaj znanih podatkih bomo dobili letos na ta način okoli
90.000	dolarjev. Po planu proizvodnje za 1967 pa potrebujemo za nakup surovin za vse leto okoli 2,300.000 dolarjev. Ta celoletni dolarski znesek se je nekoliko znižal zaradi nekaterih sprememb v poslovanju. Tako je na primer predilnica v Metliki do zdaj opravljala storitev za tujega kupca, ki je surovino zagotovil sam in nam je plačal samo delo, razen tega im smo po sklepu upravnega odbora kupili letos okoli 50 ton sintetike za dinarska sredstva. če upoštevamo to dvoje, so se naše potrebe po dolarjih zmanjšale od 2,300.000, ko-ikor bi jih potrebovali za vse leto 1967, na okoli 1,700 tisoč dolarjev. Doslej imamo podpisanih pogodb za izvoz v vrednosti 1,135.000 dolarjev, medtem ko so kupčije za preostanek še v pripravi.
— Dovoli, da poradovedim še glede organizacije in delitve dela ter povečane odgovor* nosti pri delu, ker so bile te stvari v NOVOTEKSU še letos več ali manj sporne?
— Po sprejemu nove organizacijske sheme je stara prenehala veljati. Nato pa do ene izmed sej DS v marcu letos ni veljala ne ena ne druga, vse dokler ni bilo novih zadolžitev. Edina izjema so bili glede tega tisti sektorji dela, ki so tudi v novi organizacijski shemi ostali neiz-premenjeni. šele pred 10 dne-
vi	so dobili vodja proizvodne komerciale in razvojno-kon-trolnega sektorja konkretne naloge. S tem smo praktično uresničili novo organizacijo sektorjev v okviru možnosti, ki jih nudijo razpoložljivi kadri. To je seveda šele začetek, vendar je boljše nekaj kot nič, ker je organizacija podjetja živa stvar, ki jo je treba stalno prilagajati stanju in potrebam, toda v okviru točno začrtanega koncepta. S tem, kar smo opravili do zdaj, je ustvarjena razmejitev dela in pristojnosti med sektorji, onemogočeno je vmeša vanje in hkrati določena odgovornost.
— In kako organizacijske izboljšave v neposredni proizvodnji?
— Razen pravkar omenjenih sprememb v organizacijski shemi smo posegli tudi neposredno v organizacijo dela v proizvodnji. V mislih imam 4-statveni sistem dela v tkalnici. Tu gre za trojni učinek, ki ga želimo doseči: povečano vrednost, proizvodnost in kvaliteto. Prvi poizkusi so že narejeni in ta sistem bomo v tkalnici pri diolenih uvedli.
V proizvodnji preje imamo zaradi plafoniranih cen manjši dohodek kot pri končnih izdelkih, torej tkaninah, če s 4-statvenim sistemom dela v tkalnici, ki izdeluje tkanine, povečamo njene zmogljivosti, se nam s tem poveča tudi dohodek.
V času, ko vse to še preizkušamo, moramo zlasti natančno analizirati nagrajevanje. Novi, 4-statveni sistem bo namreč terjal od delavk večjo spretnost, odprl bo možnost 3-izmenskega dela, hkrati s tem pa se bo pojavil problem nosečih delavk, zdravstveno prizadetih itd. Vse takšne primere bo treba reševati posebej, to pa bo terjalo čas in več dela od strokovnih kadrov v neposredni proizvodnji.
— To, kar si povedal doslej o proizvodnji, izvozu, organizaciji in delitvi dela, je dejansko praksa, ki potrjuje pravilnost stališč političnega aktiva in priporočil občinske skupščine, danih vašim samoupravnim organom. Kaj praviš k temu?
— Da je to res.
Delavci metliškega obrata vprašujejo v resoluciji, poslani občinski skupščini Novo mesto, kaj je z zakonitim postopkom proti povzročiteljem neredov in prekinitev dela v januarju letos in kdo bo odgovarjal za povzročeno škodo. Ali lahko kot direktor — po veljavnih predpisih si odgovoren za zakonitost poslovanja v podjetju — poveš, kako je s tem?
— Na^ to vprašanje zaenkrat ne* bi odgovoril.
Nasprotja v NOVOTEKSU so se torej pomirila in stanje se je obrnilo na boljše. Velika večina kolektiva se je že tako ves čas zavedala, da je rešitev v delu in v proizvodnji. O tej zavzetosti za proizvodnjo in tudi za izvoz pa dovolj zgovorno pričajo podatki, ki jih je naštel direktor, tov. inž. Fajfar. Takšnega razvoja v NOVOTEKSU pa smo lahko veseli vsi: tako kolektiv kot javnost, saj si vsi ku-iemo srečo predv^m z delom!
M. JAKOPEC
Sedemindvajseti april
(Nadaljevanje s 1. str.)
trpeti v svojem fevdu. S pomočjo policije in denunciacij so ga Topalovi-ćevi agenti izgnali iz Strokovne komisije. Luko smo našli v Sneberjah dokaj spremenjenega. Kar ga nisem videl, so mu zrasle košate brke, na videz se je nekoliko postaral. Pogovor je tekel o tesnejši povezavi našega delavstva s komunisti na terenu. — Luka je ostal v ilegali vse do 27. marca. Tudi on je šel v prostovoljce. Po okupaciji smo se prvič videli šele, ko je bil še komandant slovenskih partizanov. ,
Na sestankih Društva prijateljev Sovjetske zveze sem se spoznal s tovariši, ki so prišli v društvo iz sokolskih vrst. To sta bila zlasti dva sokolska borca, sodnik Jože Rus in učitelj Franjo Lubej. Oba sta na čelu dokajšnje skupine že dalj časa vodila v Sokolu boj proti paševanju strankarskih in kapitalističnih elementov, kakor so bili Bevc, Pestotnik in vrsta drugih. V sokolstvo sta vnesla srdito notranjo borbo, da bi se Sokol osvobodil hlapčevanja protiljudskim režimom in se držal nacionalnih ciljev, zaradi katerih je bil ustanovljen.
V	društvu so se tako začele zbirati razne demokratične in progresivne
B02IDAK JAKAC: TONE FAJFAR (1944)
Ob današnji 26. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva ponatiskujemo skrajšano poglavje »SEDEMINDVAJSETI APRIL« iz knjige Toneta Fajfarja »ODLOČITEV« (spomini in partizanski dnevnik). Knjiga je lani decembra izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani in je prav gotovo do danes eden izmed najtehtnejših dokumentov naše revolucije. Fajf.irje^a knjiga, v kateri se nenehno srečujemo z Dolenjsko, Belo krajino, s Koeevsko. z Ribnico in Notranjsko, oa seveda tudi z l jubijano in vsem našim osvobodilnim bojem, zajema obdobje od 6. aprila 1941 do 10. maja 1945. Napisana je sočno, pregledno in s poletom, da jo težko odložiš, dokler je nisi prebral. »Odločitev« sodi na knjižno polico sleherne naše hiše!
struje, ki so se pojavljale v predvojnem slovenskem življenju. Zbirale so se okrog komunistične partije, ki je tako postala naravna vodnica in je povezovala vse napredno slovensko življenje.
Kmalu po veliki noči me je torej poiskal Boris Kidrič in me povabil na sestanek, ki je bil nekega deževnega popoldneva v stanovanju Josipa Vidmarja na Večni poti pod Rožnikom. Tam smo se zbrali: Josip Vidmar, Boris Kidrič. Boris Ziherl, dr. Aleš Bebler, Jože Rus, dr. Ferdo Kozak, dr. France Šturm in jaz. To je bilo 26. aprila 1941, kakor smo pozneje za trdno dognali, ko smo primerjali razne okolnosti. Do napačnega datuma 27. aprila — ki ga danes praznujemo kot veljavno obletnico OF — smo prišli na podlagi nepopolnih ugotovitev, preden smo praznovali drugo obletnico Osvobodilne fronte.
Od tistega dne smo vsi toliko doživeli, da se malokdo od nas spominja podrobnosti. Med skupnim življenjem v partizanih smo se v pogovorih večkrat ustavljali pri tem dnevu, ki pomeni danes enega naj večjih in najod-ločilnejših datumov v slovenski narodni zgodovini. Toda podrobnosti so šle v pozabo. Takrat ni nihče mislil na to, da bi delal zapiske ali pisal spomine. Skušal bom po spominu obnoviti potek ustanovnega sestanka, čeprav vem, da bo to le nepopolna slika.
Pogovor je začel Boris Kidrič in analiziral položaj, v katerega smo za-
šli Slovenci. Postali smo žrtev imperializma. Jugoslavija je razpadla skoraj brez odpora, kar je posledica njene notranje gnilobe. Vse sile, ki so doslej predstavljale Jugoslavijo, so odpovedale. Katastrofa je pokopala pod seboj tudi vse stare stranke. Vse stare vezi med jugoslovanskimi narodi so potrgane. Edino, kar jih veže, je Komunistična partija, ki je ostala živa in nekompromitirana. Partija predlaga zatorej ustanovitev protiimperia-listične fronte, v kateri naj se združijo najprej vse napredne sile slovenskega naroda. Okrog tega jedra naj se potem zbere vse ljudstvo. Osnova fronte je slovenski proletariat, ki je pokazal dotlej veliko borbenost. Proletariat je tudi nosilec naprednih družbenih idej, ki so danes v spopadu s fašizmom. Predvsem nanj se moramo opreti. Cilj fronte: boj proti okupatorskemu imperializmu za osvoboditev naroda. Sredstva fronte: široka masovna ilegalna organizacija, propaganda v tisku in besedi, takojšen aktiven upor.
Pogovor je tekel o okolnostih, ki so se pojavljale na Slovenskem. Neka teri so bili zaskrbljeni nad delnim uspehom hitlerjanske demagogije na štajerskem in Dolenjskem. Toda bili smo prepričani, da bo po hipni omami kmalu prišlo iztreznjenje. Ljudstvo mora v kratkem spoznati, da so vsi upi v nemško rešitev socialnega in gospodarskega vprašanja prazni. Spoznalo bo, da je okupator njegov smrtni sovražnik in da je rešitev samo v boju. Jasno smo se zavedali, da je izhod, ki so ga predlagali komunisti, povezan z velikimi žrtvami. Toda gotovo se ne motim, če rečem, da sem že takrat pri vseh prisotnih jasno čutil odločitev, da je bolje častno umreti kot borec kakor pa počasi poginjati kot neumna klavna živina ali celo sramotno pasti na kolena pred sovražnikom.
Vse nas je navdajala še ena misel: Sovjetska zveza. Prepričani smo bili, da ni več daleč dan, ko bi tudi ona stopila na bojno prizorišče. Misel na Sovjetsko zvezo je slehernega od nas opogumila, da smo kljub brezupnim perspektivam z zaupanjem zrli v prihodnost. Verjeli smo, da je edina sila na svetu, ki lahko napravi konec fašizmu in reši človeštvo, prav Sovjetska zveza.
O teh rečeh je tekel pogovor, ki ga skušam po spominu obnoviti. Soglasno smo sklenili, da se ustanovi proti imperialistična fronta. Vanjo stopijo kot skupine Komunistična partija, krščanski socialisti, Sokoli in kulturni delavci. Pritegniti je treba tudi vse druge skupine, ki so sodelovale v Društvu prijateljev Sovjetske zveze, obe nem pa začeti širiti organizacijo med vsemi poštenimi Slovenci v mestu, po tovarnah in na podeželju. Začasna ek-sekutiva je bila zaupana Kidriču, Rusu in meni. Mislim, da smo že na tem sestanku sklenili izdajati glasilo fronte »Slovenski poročevalec«, ki je pod tem naslovom izšel prvič za Štojadi-novićevih volitev kot glasilo kmečko-delavske koalicije. Partija se je obvezala, da da fronti na razpolago ves svoj tehnični parat.
Odločilni korak je bil storjen. Skromen začetek velikega zgodovinskega razdobja našega naroda. Za ta začetek, kakor tudi za vse, kar je za njim prišlo, gre največja in zgodovinska zasluga Komunistični partiji. To je bilo že večkrat poudarjeno, toda prav zdaj, ko obnavljamo spomine na tiste dni, se moramo tega dejstva še prav posebno spomniti. Predvsem tisti, ki smo bili bližnje priče dela Partije v pripravah na odločilne dogodke še za stare Jugoslavije, ob ustanovitvi Fronte in pozneje skozi vse razdobje osvobodilnega boia. moramo njene neizpodbitne zgodovinske zasluge prikazati vsemu našemu ljudstvu.
Nemogoče 1e bilo najti v slovenskem javnem življenju silo, ki bi združevalno povezala vse svobodoljubne ljudi, ki bi modro in oreudamo vodila osvobodilno delo in organizirala takšno zmago, kakršno smo doživeli, če bi ne bilo Komunistične partije s takšnim vodstvom, kakršno je takrat imela.
Res so se v našem lavnem življenju pred vojno oblikovale v raznih taborih napredne in svobodoljubne skupine, ki so potem v Osvobodilni fronti odigrale nadvse važno vlogo. Ni pa bilo med niimi združevalne sile ne neomajno odločnih ljudi z izkušnjami v ilegalnem delu, predvsem pa ne preizkušene teorije in taktike v revolucionarnem boju. Vse te lastnosti je imela Partija, zato je bila sposobna postati iniciator in organizator zmagovitega osvobodilnega gibanja.
ISKRINI utripi pomenijo življenje Semiča
St. 17 (892)
POŠILJA ISKRENE PRVOMAJSKE POZDRAVE VSEM BELOKRANJCEM IN JIM 2ELI NADALJNJIH USPEHOV PRI VSESTRANSKEM RAZVOJU POKRAJINE!
Tovarna kondenzatorjev ima sodobne proizvodne prostore in lepo upravno stavbo. Vsenaokrog pa je zmeraj počiščeno, tako da tovarna že na prvi pogled daje videz urejenosti.
Semič je posebno spomladi resnično lep kraj; med vinogradi se vije cesta, ki jo skozi naselje asfaltirana. Kraj ima že nekaj stanovanjskih blokov, večjo trgovino, lep prosvetni dom, osemletko in sodoben poštni urad z ATC. K vsemu, kar pred* stavlja napredek zadnjih let, je v nemajhni meri pripomogla ISKRA.
rovin. Tako predvidevajo, da bo letos dosežen tudi letni plan proizvodnje v višini 3 milijarde 800 milijonov dinarjev; proizvodnja bo torej narasla kar ža 800 milijonov din.
Ker bodo vse to dosegli ob enakem številu zaposlenih (povprečno jih je v tovarni 463), je jasno, da bodo morali hitreje in več delati. To jim bo omogočilo izpopolnjevanje tehnološkega postop. ka in pa delo z novimi stroji.
330 milijonov je ostalo za sklade
Medtem ko je konec 1965 ostalo tovarni kondenzatorjev po pokritih obveznostih le 70 milijonov S dfn za sklade, je po lanski zaključni bilanci ta Številka mnogo ugodnejša: ostalo je 330 milijonov Sdi-narjev. Proizvajalci se dobro zavedajo, da si morajo ustvariti nujno potrebno rezervo zato so pri osebnih dohodkih vselej varčevali. Lani so 57 odst. ostanka čistega dohodka izplačali za zaslužke,
43	odst. pa odvedli v sklade.
Glede na razmeroma nizko povprečje osebnega dohodka, ki je|lani znašalo 58.200 Sdin, nameravajo letos delitveni sistem le nekoliko spremeniti, da ne bo zategovanje pasu več tako občutno. V planu je predvideno, da bodo 65 odst. čistega dohodka namenili za Izplačevanje OD, 35 odst. pa za sklade, vendar bodo oseb-ne dohodke vseeno povečali, toda le na podlagi 'dosežkov v proizvodnji, in pri tem ne bodo delali izjem.
Ne samo za tovarno, tudi za potrebe kraja
Da danes ISKRA z velikim razumevanjem sledi potrebam in razvoju Semiča, Je bi-
lo	že v prejšnjih letih očitno, še bolj izdatno pomoč krajevnim komunalnim zadevam Pa bodo nudili letos, kar je v razgovoru še posebej poudaril direktor tovarne Prane Košir:
—	330 milijonov starih dinarjev, ki so nam ostali po zaključnem računu, smo že razporedili. Okoli 60 milijonov bomo porabili za nakup nujno potrebnih strojev za modernizacijo proizvodnje, okoli 60 milijonov pa nas bo veljala gradnja skladišč.
V	tovarni jih doslej nismo imeli, zato smo morali izdelke prevažati na razne kraje v Semiču, kjer pa prostori niso ustrezali. Naći izdelki so zelo občutljivi in jih moramo shranjevati tako, da ob-držijo določeno temperaturo
Samo letos več kot 90 milijonov
30 milijonov bomo vložili pri banki kot vezana sredstva za gradnjo stanovanjskega bloka v Semiču, katerega bomo začeli graditi že letos, zgrajen pa bo 1968. V bloku bo več stanovanj za naše strokovnjake, nekaj stanovanj pa je namenjenih tudi prosvetnim delavcem. V stanovanjskem bloku bo urejen tudii primeren prostor za otroško varstvo. Tako bo Semič le dobil vrtec, o katerem že več let govorimo. Naša tovarna je zanj zelo zainte-resiirana, saj imamo pretežno žensko delovno silo. Ce hočemo, da bodo matere na delovnem mestu zbrane, moramo poskrbeti za varstvo njihovih otrok.
0	10 milijonov din bo
naša tovarna prispevala za nadzidavo sem iške osemletke.
0 6 milijonov naših dinarjev gre za strokovno šolstvo.
#	30 milijonov bomo dali za asfaltiranje ceste od tovarne v Semiču. To naj bi bil začetni prispevek k mo-derizaedji ceste Semič—Gradac, ki bi bila lahko s sodelovanjem širše družbene skupnosti že v dveh letih končana. Odsek ceste Vitača —Semič pa bomo začeli modernizirati takoj — že maja meseca.
t 10 do 15 milijonov dinarjev smo pripravljeni dati za material, potreben za rekonstrukcijo vodovoda, ki po. staja v Semiču čedalje hujši problem. Semiški vodovod, zgrajen pred več desetletji, ne ustreza zaradi premajnih cevi. Ker potrebuje tovarna vodo v svojem delovnem postopku, je vse ostale vasi od tovarne naprej ne dobivajo več. V načrtu imamo zamenjavo sedanjih vodovodnih cevi z večjimi, izkopane pa mislimo položiti od Podrebra do štrekljevca, kjer doslej še ni bdlo vodovoda. Ob vsem tem bo potrebno še razširiti zajetja na Blatniku in v VrČicah ter opraviti nekatera druga dela, vendar, razumljivo, vsega tovarna ne bo mogla plačati.
Ostanek sredstev, ustvarjenih lani, bomo vložili v poslovni sklad. Tega moramo krepiti tudi v naslednjih letih. In ga tudi bomo! — je odločno dejal tovariš direktor. To pomeni, da o tem ni nobenega dvoma.
Semičani se s krajevnimi družbeno-poiitičnimi organizacijami in krajevno skupnostjo vred čedalje bolj zavedajo pomena ISKRE, saj je ves napredek kraja s'.oro povsem odvisen od ISKRI-NIH sredstev. Zato je res, da ISKRINI utripi pomenijo življenje Semiča.
Besedilo in fotografije:, RIA BAČAR
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE KONDENZATORJEV
ISKRA - SEMIČ
šele pred dvema letoma so se v semiški tovarni kondenzatorjev previdno
spustili v izvoz — S kvalitetnimi izdelki pa so kupce naglo privabili, tako
da sklepajo letos pogodbe že za 1,200.000 dolarjev izvoza, proizvodnja pa
bo vredna kar 3 milijarde 800 milijonov starih dinarjev - To pa ni velik
uspeh le za ISKRIN kolektiv, temveč za vse prebivalstvo semiškega konca
— Tovarna kaže za potrebe kraja izredno razumevanje! Letos bo zgradila
nov stanovanjski blok, pomagala bo nadzidati šolo, asfaltirala bo cesto,
začela graditi vodovod. Pa še in še bi lahko naštevali drobnejše, toda zelo
pomembne prispevke za napredek kraja
Kolektiv tovarne kondenzatorjev na Vrtači je lahko zadovoljen z zaključnim računom za leto 1966, saj so ustvarili za 3 milijarde dinarjev proizvodnje in prodali za 653 000 dolarjev blaga v tujino, pretežno na zahodno tržišče:	v Nemčijo, Anglijo,
Avstrijo, na češko, deloma tudi v ZDA.
Z lanskm poslovanjem semiške ISKRE pa je lahko zadovoljna tudi širša družbena skupnost, posebno še, če upoštevamo, da je leto dni p:ej izvoz predstavljal le tipanje na zunanjem trgu in da proizvodnja ni dosegla niti celih dveh milijard Sdin. Gre torej za občuten napredek v lanskem letu, dosežen kljub temu, da je posebno v prvi polovici lota ze-
lo	primanjkovalo reprodukcijskega materiala, zaradi katerega je proizvodnja nekaj časa skoro obstala.
Vsekakor je gotovo eno: da so tuji kupci zadovoljni s kvaliteto semiških kondenzatorjev, sicer se ne bi tako naglo odločili za povsem neznanega proizvajalca ter mu zaupali naročila večjih količin. Strokovni kader semiške tovarne je bil pri delu res prizadeven in tudi uspešen, saj je izvoz v veliki meri odvisen od strokovnjakov. Se vedno pa v tovarni niso zadovoljni s številom inženirjev, tehnikov in drugih strokovnjakov, čeprav se kolektiv nenehno dopolnjuje. Sele leta 1969 oz. 1970 bo imela tovarna dovolj šolanih ljudi za vodstvo vse zahtevnejše proizvodnje. Tedaj bo končalo šolanje 36 Štipendistov, ki zdaj še obiskujejo razne fakultete, višje in srednje Sode.
Letos še enkrat večji izvoz
To, kar je ISKRA v Semiču v izvozu dosegla lani, pomeni pravzaprav samo ugoden Start za še pogumnejše načrte. Za letos je kolektiv predvideval kar 100 odstotno večji izvoz, se pravi za 1,200.000
dolarjev. Letos imajo še več naročil in še za večje količine blaga od posameznih kupcev. Pomembno pa je tudd to, da so prodrli na Švedsko, v Romunijo in da so kupci iz Amerike, kamor so lani izvozili le manjše količine kondenzatorjev, letos zelo povečali naročila.
Da bo drzni načrt tudi uresničljiv, kažejo podatki o doseženem planu v prvem tromesečju 1967, pričakujejo pa, da ge bo proizvodnja proti koncu leta še uspešneje odvijala, ko bo doma nekaj zalog repromateriala in ne bo več zastojev zaradi su-
V lastnem obratu družbene prehrane, preurejenem pred dvema letoma, nudijo zaposlenim dobre tople malice in kosila po razmeroma nizkih cenah
Kladim pesem naj zdrobi verige1
i
• PRVI MAJ je praznik dela, uspehov in veselja. V prazničnem razpoloženju si bomo otrli znoj s čela in se za hipec ozrli na prehojeno pot. Pogled bo objel tovarne, hidrocentrale, ceste, ki so prepletle deželo, nove bolnice, nove šole in svetle domove, v katerih prebivamo kot srečni ljudje.
• ZA STAREGA REVOLUCIONARJA, za delavca, ki je v predvojni Jugoslaviji ali pa iščoč kruha v tujini, občutil na svoji koži bridkost izkoriščanja, pomeni PRVI MAJ tudi spomine. Neizbrisne spomine na sprevode in zborovanja, ki sta jih razbijali orožništvo in policija, na skrivne delavske pohode v naravo, kjer so se za svoj delavski praznik laže skrili očem policije, na čase, ko je rdeč nagelj v gumbnici na prvomajski dan pomenil zelo veliko.
• PRVI MAJ je hkrati tudi spomin na NOB, saj je izkoriščani delavec v NOB nadaljeval s puško v roki revolucionarni boj za svoje pravice, ki se je začel že mnogo prej.
Pustimo tokrat ob strani delo, uspehe in veselje in se raje sprehodimo jx> spominih. Pomaknimo se' nazaj za ne-, kaj desetletij, v čase, ko je Pomenila beseđa boljševik toliko kot psovka. V čase, ko Je pomenil rdeč nagelj v gumbnici na prvomajski dan to, da kljubuješ, da javno izpričuješ svojo pripadnost delavskemu razredu in da se izpostavljaš. To so bila obdobja vztrajnega, podtalnega in zagrizenega boja za delavske Pravcie. Politični delavec je bil takrat člen v nepretrgani verigi, ki je bila močna zato, ker so jo povezovali tovarištvo, solidarnost in brezmejno zaupanje v Komunistično partijo.
Bili so to časi policijskih racij in preiskav. Takrat nisi vedel, kaj te čaka jutri. Ko si dobil nalogo, si jo šel opraviti brez pomišljanja, čeprav si vedel, da pri tem nosiš prostost in glavo naprodaj! »Rdeča nevarnost« Je takrat zmagovala s prepričljivostjo resnice, ki jo je ponujala za-tt*anim(/ čeprav je kraljevski režim grozil z zapori in mu-'knji, s Sremsko Mitrovico in 2 glavnjačo, s konfinacijo in Preganjanjem.
Velika osebna skromnost
Spomine na te čase pripovedujejo stari komunisti-revolu-Jonarji iz občin Črnomelj, Kočevje, Metlika in Novo mesto. 17. aprila so se zbrali v Dol. Toplicah na tovariškem srečanju ob 30-letnici ustanovnega kongresa KPS.
Človek bi pričakoval, da se bodo na vprašanje: »Katero osebno doživetje iz vašega 30-letnega partijskega dela vam Je ostalo najbolj v spominu?« usuli spomini kakor plaz.
Pa ni tako! »Kaj naj povem, ko je tega toliko?« zamrmra večina izmed njih zase. Pogled, sicer poln ognja in *skrivosti se zastre. Nato ste-ko besede počasi in preudarno. izkušeni revolucionarji Poznajo vrednost besede, saj Je bila živa beseda dolga leta "njihovo edino orožje.
Pripoved Je živa, spomin oster, pozabljena ni nobena Podrobnost, iz pripovedi pa veje neprecenljiva skromnost komunista-revoludonar j a, ki ne govori o sebi, pač pa o Partijskem delu in o tovariših, ki so sodelovali v podvigu.
Ne stari in mladi, pač pa: napredni in manj napredni!
■ Viktor Avbelj-Rudi, član Predsedstva CK ZKS, je ria srečanju v Dol. Toplicah čestital zbranim predvojnim komunistom revolucionarjem za dolgoletno požrtvovalno delo. Nato je v kratkih besedah °Pisal tri njihove odlike in Poudaril, da so zaradi teh od-
lik še danes najboljši zgled novim rodovom.
■ Velika predanost delavskemu gibanju in partijskemu delu je bila prva odlika predvojnih komunistov. Skupaj z izrednim pogumom, požrtvovalnostjo in vztrajnostjo je pripomogla, da so komunisti vzdržali v času najhujšega terorja v osebnem prepričanju m obdržali stik z množicami. To je Partiji omogočilo, da je lahko že 1941. začela v najtežjih pogojih z vstajo in oboroženim odporom. Današnji čas je drugačen, toda od komunista terja iste lastnosti in prav zato lahko še danes iščemo vzglede in pobude v delu predvojnih komunistov.
■ Prepričevalna in idejna moč partije je bila tista sila, ki je v obdobju ilegalnega dela pridobivala in povezovala napredne ljudi. Partija namreč takrat ni imela v rokah oblasti, kot smo vajeni reči. V današnji samoupravni družbi pa Partija spet gradi svojo pot s prepričljivostjo komunistov.
■ Brezmejna vera v to, da ima Partija prav, je bila tretja odlika komunistov. Predvojni komunisti so kljub preganjanjem in terorju, s katerim jim je vladajoči režim skušal zapreti pot, nastopali tako, kot da ima Partija dejansko oblast že v rokah. Zavedali so se, da pripadajo tisti sili, ki mora prodreti, sili* ki ne more biti poražena. Takratni občutek oblasti je bil pri komunistih bolj vodstveni občutek, zgrajen pa je bil na brezmejni veri v to, da ima Partija prav.
Zaradi teh treh odlik komunistov v ZK ne more prihajati do sporov med »starimi in mladimi«, pač pa prenašamo tradicije in izkušnje partijskega dela iz roda v rod. Komunisti se prav zato lahko ločujemo samo v napredne in manj napredne, nikakor pa ne v stare in i^lade!
Moč komunistov je bila v političnem vplivu
■ Dr. Franc Hočevar, republiški poslanec, je iz svo-jih spominov na predvojno in medvojno politično delo dodal:
— Sicer maloštevilni komunisti v Beli krajini, na Dolenjskem in Kočevskem so s svojo prisotnostjo ustvarjali v tej gospodarsko zaostali pokrajini vedro, revolucionarno razpoloženje. Moč komunistov na tem področju ni bila nikoli v številčnosti, saj je bilo tu vsega okoli 100 komunistov, pač pa v tem, da so s svojim vplivom na množico predstavljali ogromno politično silo. Prav to pa je največ pripomoglo k tako hitremu razvoju vstaje in oboroženega upora v letu 1941. —
Ostani miren, čeprav gre za glavo!
■ Niko Jakofčič, iz Cerkvica 26 pri Gradcu v Beli krajini, član KP od 1933:
— Po začetku vstaje 1941 sem kot komunist sodeloval pri terenskm političnem delu. Z ilegalno literaturo (dobival sem jo pri pok. Lojzu Dol-tarju v Gradcu) sem zalagal vso dolino od Gradca do Adle-šičev. Raznašal sem jo po stranskih poteh, ko pa je zapadel sneg, se je zataknilo.
Pozimri 1941-42 je bilo 3/4 m snega. Sel sem lahko edinole po glavni cesta. Franca Kova čiča iz Gradca sem naprosil, da mi je spravil literaturo mdmo fašistične straže na bloku v Gradcu. Kar na cesti sem sd jo naložil v žepe in za srajco in jo mahnil proti Krasincu.
Razmišljal sem, kaj bo, če naletim na fašistično patruljo. Cesta vodi po valovitem zemljišču. Sklenil sem oprezovati naprej in nazaj, da bi pravočasno opazil nevarnost in literaturo skril v sneg. Rečeno, storjeno! Ko sem se malo pred Krasincem ozrl, sem opazil, da se od Boršta čez polja približuje cesti fašistična patrulja na smučeh.
Za odločitev mi je preostalo le nekaj trenutkov. Sklenil sem ostati popolnoma miren. Nadaljeval sem pot. Prismu-čali so do mene in zahtevali izkaznico. Bili so iz postojanke v Gribljah. Mirno sem jim dal izkaznico in jim, kakor sem vedel in znal, začel dopovedovati, da sem iz Cerkvi-šča, ki je poleg Gribelj, kjer je njihova postojanka. Dokaj hitro so me razumeli in me pustili naprej, če ne bi bil ostal popolnoma miren in zbran, danes gotovo ne bi sedel tukaj!
VSEM INVESTITORJEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM SPOD. POSAVJA ČESTITA ZA PRAZNIK DELA
GRADBENO PODJETJE
SAVA
KRŠKO
»Druge izbire nisem imel!«
■ Milan šimec iz Črnomlja, član KP od 1935:
— 1941, takoj po kapitulaciji Jugoslavije, sem se vrnil iz internacije v Medjurečju v Zah. Srbiji, kamor sem bil pregnan v začetku istega leta kot komunist. Takoj po vrnitvi sem poiskal zvezo. Nisem se veliko kazal med ljudmi, še pred napadam Nemčije na ZSSR sem dobil od CK nalog,- naj se takoj po nemškem napadu umaknem v ilegalo.
22. junija zjutraj sem zvedel, da je So-* vjetska zveza napadena, istega dne popoldne ob treh pa sem zapustil Črnomelj. S seboj nisem vzel ndč. Skrival sem se pri naših ljudeh po Sinjem vrhu in Podzemlju, ponoči pa hodil na sestanek. V začetku avgusta sem odšel v hrib.
Pozneje sem odšel v Francijo za delam. Tam sem bil leta 1936 sprejet v KP. Pred sprejemam pa sem moral prestati mnogo preizkušenj. Delafl. sam v sindikatu, organiziral zbirke za Rdečo pomoč, skrbel za naše politične emigrante, zbi ral prispevke za tiskovni sklad in podobno. Pri tem sem spoznal Franca Leskoška-Luko, ki se je pred špansko revolucijo mudil v Franciji. V času revolucije v Spa niji smo imeli dela čez glavo: sprejemali in organizirali smo borce, ki so prihajali z vsega sveta, zbirali smo za zastavo naše Cankarjeve čete, organizirali smo protestne delavske štrajke itd.
Pred sprejemom v KP so mi partijski delavci nenehno poudarjali, da se s tem, ko postajam komunist, izpostavljam veliki nevarnosti, mučenju, preganjanju, nasilju režima itd. Leta 1936 pa sem bil
Miro Kugler: BREZPOSELNI
Odločitev o odhodu v ilegalo ni bila težka: vedel sem, da druge izbire nimam! če bi ostal doma, bi prišli pome, nato pa: zasliševanja, mučenje, zapori, internacija! Svoboda, čeprav še tako revna, je boljša!
Najprej preizkušnja, nato sprejem
■ Franc Gole iz Kočevja, član KP od 1936, sprejet v Sa-louminesu v Franciji:
— Prve predstave o delavskem gibanju sem dobil še kot mlad kmečki fant v Trebnjem. Slučajno sem bil na železniški postaji v Trebnjem na dan pohoda ORJUNE nad trboveljske rudarje. Orjunaši so z revolverji v rokah prišli na postajo v Trebnjem, nas surovo legitimirali in nagnali s postaje. Kmalu zatem sem šel v družbi fantov v gostilno skupaj z nekim trboveljskim rudarjem, ki je v Trebnjem zbiral pomoč za stavkajoče rudarje. Ko ga je gostilničar Cerkvenik zagledal, je prišel k mizi in rekel: »Ali pojdeš iz gostilne ti, ali pa bom šel jaz!«
po mnogih preiskušnjah v političnem delu na priporočilo Toma Brejca in še nekaterih naših tovarišev sprejet v Komunistično partijo.
»Oba bi bila skoroda mrtva!«
■ Franc Kovačič iz Gradca v Beli krajini, sprejet v KP 1940:
— To je bilo spomladi 1943. Ob štirih zjutraj je prišel na TV postajo 9, ki aem jo vodil, kurir, iz Glavnega štaba NOV Hrvatske z nujno pošto za naš Glavni štab. S kurirjem Mirkom Jakšetom sva takoj odšla na pot. Sla sva po cesti proti Maverlenu. Vedel sem da imajo Italijani in BG na Panjan hribu ob cesti proti Kanižarica navadno ob ju trih zasedo- S kurirjem pa sva morala prav tam mimo. Zato sva se ustavila, jaz pa sem se splazil po-zvedovat. Kmalu sem ugotovil, da je cesta proti Dragatu-
1
šu prosta, ko pa sem pogledal še malo dalje za hribček ob cestd, sem imel kaj videti!
Ob cesti je ležala skupina fašistov, ob bregu pa je stalo več belogardistov s puškami, pripravljenimi na strel. Strmeli so v ovinek, ker so naju najbrž zaslišali, preden sva se ustavila. Splazil sem se nazaj.
S kurirjem sva odšla na Bu-toraj in od tam poslala na cesto šolarčka in šolarko. Povedala sta, da so vojaki že odšli. S kurirjem sva nato odšla proti Maverlenu in pravočasno predala pošto na Glavnem štabu, če se zjutraj ne bi ustavila in če ne bi bil šel pozvedovat, bi bila oba mrtva. Pošte pa belogardisti ne bi dobili, ker sem imel vedno pri sebi bombo!
»Rudija ni! Ne vemT kam je šel!«
■ Marija Zupanc iz Novega mesta, članica KP od 1940:
— Beseda »boljševik« je pomenila zame v otroških letih nekaj hudega in groznega. To so mi vcepili v srce v šoli in v zaostalem okolju, v katerem sem živela. Ko sem se kot dekle seznanila s svojim sedanjim soprogom, sem kaj hitro opazila, da je zelo napredno usmerjen. Ko sva bila že poročena, mu je 1932 nekdo v družbi zabrusil: »Kaj boš ti! Ti si boljševik!« Po tem incidentu, če lahko tako rečem, mi je začel podrobneje pripovedovati o delavskem gibanju in počasi sem začela sodelovati.
V našo hišo v Dol. Toplicah so prihajali mnogi tovariši, ki sem jih poznala samo po ilegalnih imenih. Od vseh ml je naj v spominu tov. Vida čeprav sem jo spoznala sorazmerno pozno, tam nekje 1939. Prvo srečanje s pofc. Tonetom Tomšičem pa je bilo pravo doživetje.
To se je zgodilo konec 1938. Takrat je policija že uporabljala za odkrivanje partijske organizacije provokatorje, ki so prihajali h komunistom in skušali kot »višji partijski de-lovci«, aa kakršne so se predstavljali, iz nas kaj izvleči. Zato smo bili zelo providni.
Bila sem sama doma. V hišo je .prišel suh, mlajši človek, podolgovatega obraza, s očali. Vprašal je, kje je Rudi, in povedal, da bi rad z njim nujno govoril. Odvrnila sem, da ga ni doma in da ne vran, kje Je. Možak mi ni dal miru: na vsak način je hotel zvedel ti, kam je šel moj mož. Jas bi pa spet rada izvedela, kdo je on, pa se mi je izmikal tako spretno kot jaz njemu. Nato sem skoz okno opazila, da mož prihaja.
Neznanemu gostu sem se opravičila in stekla v vežo, da prestrežem moža. Vsa zasopla sem mu povedala, da je v hiši provokator in da naj bo previden. Vprašal me je, kakšen je, ko sem ga opisala, se je nasmejal in dejal: »Nič se ne boj! Kar pravi bo!« Nato je odšel v sobo in tam sta se z »nevarnim« neznancem prisrčno objela. Bil je pokojni Tone Tomšič. Možu je takoj pohvalil mojo previdnost, meni pa krepko stisnil roko in mi čestital.
^ * * •>.
B Takšnih doživetij je na ■ tisoče. Danes, po treh ali morda več kot dveh desetletjih, teče pripoved o njih gladko. V svojih dneh pa so te zgodbe terjale odpoved in žrtve, bile so združene s strahom in s pogu--mom, z zmagami in s po-rjazi. Doživljali so jih ljudje komunisti in tako v boju ustvarjali zgodovino.
M. JAKOPEC
a
E
IR
i
Miran Jare:
Nov# mest«
Izidor Mole: Spomin na Novo mesto
Jarčevo Novo mesto je v knjižni obliki ižšlo leta 1932. ko ga je izdala Jugoslovanska knjigama v Zbirki domačih pisateljev. Zanimivo delo o Novem mestu so leta 1960 ponatisnili pri Cankarjevi založbi v zbirki Jarčevih del (naslov Človek in noč). In znova se srečujemo z njim v knjižici, ki jo je pred časom izdala Državna založba Slovenije. Miran Jarc pripada tako v stilnem kakor duhovnem pregledu ekspresionizmu, v znamenju katerega je ustvarjala večina slovenskih literarnih imen po prvi svetovni vojni.
stoji tudi Bohorič, ki se je zmenil z Zorcem za sestanek. Poleg njega piše opazke stari poročevalec »Dolenjskih novic«. Bohorič mu s posmehljivimi pripombami pomaga naštevati izbrance, ki se razhajajo pred cerkvijo.
» ... zastopniki vseh c. kr. ci-
Vse hiše so v zastavah. Trg pred kapiteljsko cerkvijo je poln meščanov. Pravkar se je končala slovesna naša zahvalnica, ker je njegovo apostolsko Veličanstvo dočakalo šestinosemdesettetni rojstni dan. Ob obzidju se tesnć gruče radovednežev. Med njimi
vilnih oblasti, c. kr. orožniki, prostovoljni strelci, ves oficirski zbor, štabni zdravnik, poveljnik rezervne bolnišnice dr. Tr Roth, dr. Ernst Balkany, poročnik Va-rias, vsi trije z viteškim križcem Franc Jožefovega reda, zastopniki uniformirane meščanske garde in veteranskega društva, požarna bramba, zastopniki trgovcev in beguncev ...« Vsi se klanjajo drug drugemu dostojanstveno in slavnostno. Prežimo se ozirajo po hlastajoči množici. V trenutku, ko se je cesarsko-kra-ljev okrajni glavar, vladni svetnik gospod baron Rechbach, akrenil k polkovniku pl. Pollu Fohrenauu, je h gospodu priše-pal neobičajen človek; pustno našemljen, s pisanimi trakovi na raztrgani vojaški kapi, opasan z leseno sabljo ‘ in z lesenimi kolajnami na zelenem, ogoljenem suknjiču, tridesetleten bebec, umazan, zmršen, z rdečkasto brado — to je bil Andrejc, o katerem sd je vse mesto pravilo, da je nezakonski sin graščaka pl. Langenfelsa, ki je ta hip stal v bližini gospoda glavarja.
Bebec Andrejc je vojaško pozdravil in na vso moč zavpil: »Živela Avstrija! 2ivel cestar! Zdaj pa stopimo vsi skupaj na cesarsko kosilo h Kokliču.«
Množica je bruhnila v smeh. Iz ozadja se je začelo ploskanje. Gospodje v cilindrih in z odlikovanji so okameneli. Z njimi vred je okamenel tudi bebec Andirejc. čar uniform in pootifikalne maše je bil hudo oskrunjen. Koonaj so priklicali stražnika, ki je skušal odvesti nerodmeža. Toda šepavi norec se je začel upirata. »Jaz sem grajski,« je vpil, »v kočiji me morate peljati na cesarsko pojedino.« Ob smehu in ploskanju množice ga je stražnik odivedel.
»Sijajno,« je vzkliknil Bohorič, »to, dragi urednik, morate popisati v ,Novicah’!« Ali užaljeni poročevalec ni utegnil posvariti Bohoriča, ki je bil medtem že ugledal Zorca. »Si videl, kaj?« se je Zorec hihital in prerival z Boho-
ričem skozi gnečo. »To je treščilo kot bomba med ljudmi. Ali pa veš, da sem jaz zrežiral to igro? Toliko časa sem nagovarjal Andrejca, da se je res ojunačil. S takima prizori osmešiš vse take ceremonije in njih malike.«
Bohorič je bil zavzet nad Zor-čevo pustolovščino. »Samo da si prišel, samo da si. prišel,« je vzkliknil. Zdaj mu je bil Zorec živo potreben. Na potu v mesto sta srečavala same praznične ljudi, ki so bili veseli že samo cesarskih zastav, samo da so si s samoprevaro priklicali za nekaj ur razkošje brezskrbnosti in predvojnih časov.
»Veš, Zorec, vse iluzije sem izgubil,« je spregovoril Bohorič. »V^p do zadnje. In sedaj se zapišem, če hočeš, v kakršenkoli krožek, samo da bo borben. Zato sva se našla. Morala sva se najti.« Na dolgo in široko mu je pripovedoval o praznosti svojih počitnic vse do zadnjega izleta na Gorjance.
»Kaj boš sanjal v teh časih. Ali ne čutiš, da se je ozračje zgostilo za nevihto? še revolucijo bomo dočakali. Vesel bodi, da si spregledal, Bohorič, koliko ti moram povedati. Dežela je že vsa naveličana do obupa. Oblast je že tako slabotna, da zadošča iskrica upora, pa se bo vse zrušilo. Koonaj že čakam septembra. Ustanoviti moramo klub jugoslovanskih dijakov. Slišal sem, da imajo že po drugih mestih podobne tajne krožke.« In obširno je razpredal načrt, ki si ga je bil izmislil v teh tednih.
Ustavila sta se pred hotelom, kjer se je zbrala velika množica. »Zdaj zdaj pridejo...« vrši med gručami. Govoril bo pač kot vsako leto »preblagorodni gospod polkovnik pl. Poli Fohrenau, ki je tudi ob drugi podobni priliki v krasnih besedah, polnih navdušenja, izrazil ljubezen in vdanost do cesarja in presvetle vladarske rodbine . ..« Stražnik odriva ljudi, med katere sta se pomešala Bohorič in Zorec. Na dvorišču se gneto goriški begunci, ki so pravkar pripotovali. Bedni ljudje s košarami, kovčki, zaboji, žene, splašeni, jokajoči otroci, onemogli možje. Vsevprek prerivanje in vpitje. Ves iz sebe prihiti po dvorišču gospodar: »Kakšen nered! Kaj poreko visoki gospodje, če ugledajo ta Babilon!«
Zorec se vede izzivalno in namenoma veča zmedo. Tedaj ga prekine Bohorič.
»Za božjo voljo, Zorec, poglej tega človeka!«
Pri prizidku kraj stopnic, vodečih v klet, je stal nad zabojem s smetmi in odpadki živil izne-mogel mršav mlad človek v raztrgani obleki. Od komolcev so mu visele pisane kipe. Bosonog je stal v luži pomij. Z roko je stikal po kosteh in odrezkih, ki jih je bil pravkar ovohal pes. Bohoriča je pogled na tega se-stradanca globoko presunil. Ta hip pa je stopil k neznancu krčmar in ga razljučeno sunil v bok: »Spravi se s poti, vagabund! Kakšna sramota! Kaj poreko gostje, če vidijo to nesnago!«
f2i
Siegfrid Lenz:
Ljubezenska zgodba
Joseph Waldemar Gritzan, velik, molčeč drvar, je podlegel ljubezni. Pa se mu ni v hrbet zapičila le takšna špi-časta strelica, marveč, kot se je spodobilo njegovemu po-kficu, prava pravcata plenka-ča. Sprejel pa je to sekiro v trenutku, ko je zagledal izredno zdravo, rožnato dekle Katarino Knack pri spiranju perila. Na svojih znatnih kolenih je klečala ob rečica, s Sklonjenim telesom, nekaj laskov na rdečem obrazu, in čudovito obdelovala perilo. V tem trenutku, kot že rečeno, Je šel mimo Joseph Gritzan, in preden se je dobro zavedel, mu je v hrbtu že zijala rana.
Temu primemo ni šel v gozd, marveč je približno ob petih zjutraj prišel v Suley-ken k duhovniku in izbobnal božjega moža iz postelje. »Meni, gospod župnij,« je rekel, »je prišlo na misel, da bi se poročil. Zato bi vas prosil za krstni list.«
Duhovni, oropan milih sanj, si Je precej nemilostlji-vo ogledal Josepha Gritzana In rekel: »Sin moj, če ti že ljubezen ne da spati, bodi obziren vsaj do drugih ljudi. Pridi pozneje, po zajtrku. Ce pa imaš čas, mi lahko malce prekoplješ vrt. Lopata je v hlevu.«
Drvar je hitro pogledal k hlevu in rekel: »Ce bo vrt prekopan, bom smel potem prositi za krstni list?«
»Vse bo lepo odobreno, tako zdaj kot nekdaj,« je rčkel župnik in se poslovil.
Joseph Gritzan, srečen spričo teh besed, je s tako silo začel uporabljati lopato, da je bil vrt kaj kmalu prekopan. Potem Je po ponovnem razgovoru z župnikom
potegnil svinjam obročke skozi nos, pomolzel kravo, obral dva grma rdečega gro-zdačja, zaklal gos in nasekal skladovnico drv. Prav ko se je namenil popraviti hlev, ga je poklical župnik, izpolnil krstni list in ga z milimi svarili izročil Josephu Waldemar-ju Gritzanu. No, ta je počasi in skrbno zvil listino, jo zavil v stran iz mazurskega koledarja in jo shranil nekje v raasežni okolici svojih prsi. Zahvalil se je, kot se spodobi, in se brž odpravil k rečici, kjer ga je zadela ljubka Amorjeva sekira.
Katarina Knack ni vedela nič o njegovem stanju in prav tako malo je vedela, kaj vse je že napeljal na skrivna pota. Pojoč je klečala ob rečici, zvijala in gnetla perilo in si v premorih dovolila ogledovati svoj obraz, kar je bilo v rečici mogoče.
Joseph je objel rožnato postavo — s pogledi, se razume — globoko zajel sapo, za hip požrl slino in zagrgral in potem, ko se je odkolcal, stopil proti brvi. Silno in dolgo je razmišljal, kakšne besede naj bi uporabil, in ko je zdaj stal zraven nje, je takole govoril: »Zdrični, no, malo v stran.«
To je bil brez dvoma zelo jasen stavek. Katarina mu je umo napravila prostor na brvi in brez besed je sedel zraven nje. Sedela sta tako — le kako neki dolgo? — kakšne pol ure in drug drugemu krepko molčala. Opazovala sta rečico, parobek gozda onkraj nje, gledala, kako so se v dno zaganjali pupki in dvigali drobcene blatne oblačke, in kdaj pa kdaj sta se zagledala tudi v igro rac. »Kmalu bodo jagode zrele. In o bo-
rovnicah v gozdu ni vredno niti govoriti.« Deklica, ki ni bila pripravljena na njegov govor, se je zdrznila in rekla: »Ja.«
Tako, in zdaj sta tiho kot piščanca sedela drug poleg drugega, kukala čez travnik, kukala proti gozdu, pokukala včasih tudi v sonce in se včasih tudi popraskala za vratom ali po nogah.
Potem, čez dolgo časa, se je spet zgodilo nekaj nenavadnega. Joseph Gritzan je segel v žep, privlekel iz njega nekaj, zavitega v papir, on rekel Katarini Knack: »Hočeš,« je rekel, »malo sladkega korena?«
Prikimala je in drvar je odvil dve palčici sladkega korena, Ji eno dal in gledal, kako jo liže. Očitno ji je dobro teknila. Postala je prešerna — vendar ne toliko, da bi govorila — spustila je noge v vodo, jo plivkala v majhne valčke in mu sem in tja pogledala v lice. On pa si je sezul čevljev.
Vse dotlej je bilo, kakor je v redu in prav. Toda naenkrat — to se pač dogaja v takšnih zgodbah — je stara Guschke stopila pred hišico in zavpila: »Katinka, kje je žehta?«
Nakar je deklica zmedeno poskočila, prijela vedro in meni nič tebi nič, kot bi palčica sladkega korena prav nič ne pomenila, hotela izginiti. Toda, hvala bogu, je Joseph Gritzan x že raziskal razsežno območje svojih prsi, držal krstni list v rokah, ga skrbno razvil in še enkrat namignil dekletu, naj sede k njemu.
»Znaš,« Je vprašal, »bratij« Umo Je pokimala. Pomoril ji je krstni list in vstal. Opazo-
val je,, medtem ko je brala, njen obraz in se ves tresel.
»Katinka,« je kričala stara Guschke. »Katinka, so race požrle žehto?«
»Preberi ga do kraja,« je grozeče rekel drvar. Zastavil ji je pot, bog ve, da, ta človek.
Katarina Knack se je vedno bolj zatapljala v krstni list, pozabila je na svet in žehto in stala, no, pa recimo, kot zasanjan teliček, prav tako je stala pred njim.
»Žehta, žehta,« je kokodakala Guschke.
»Preberi do konca,« je grozil Joseph Gritzan in bil tako razburjen, da se sploh ni čudil svoji zgovornosti.
Nenadoma je skozi mali-novje planila stara Guschke, uma bujna ženska, stopila čisto h Katarini in zavpila: »Žehta, Katinka!« In s tatarskim pogledom se je zastrmela v drvarja:	»žehta je
bolj važna, ti kolera!«
O, čudež ljubezni, posebno mazurske ljubezni. Deklica, sanjajoča, rožnata, je dvignila glavo, pokazala stari Guschke krstni list in rekla: »Zdaj je,« je rekla, »zgovor-jeno in zapečateno. Kakšen lep krstni Ust! Poročila se bom.« Stara Guschke, ki ji je bilo sprva, ko bi jo kdo s ko- . lom po glavi, se je nato zasmejala in rekla: »Ne, ne,« je rekla, »česa vsega ne prinese žehta! Pri namakanju še ni bilo nič, pri likanju pa že skoraj vse.«
Medtem pa je Joseph Gritzan spet nekaj privlekel iz žepa, dal deklici in rekel: »Bi še malo sladkega korena?« Je rekftl.
'^evedla: Alenka Boie-Vrabčeva
Art Buchwald:
Rdeča
če niste popolnoma prepričani, da je ta naša zemlja ponorela, se samo spomnite, kakšen hrup je dvignil tisk o 17-letni Twig-gy, britanski manekenki.
Twiggy, ta zadnji krik na področju seksualnih simbolov, je čisto podobna fantu. Edino, po čemer boste spoznali, da gre za dekle, je njena frizura, ki je mnogo krajša od frizure, kakršno nosijo da-našji fantje.
Naj še tako demantirajo, ampak modni ustvarjalci so skovali zaroto, da bi uničili žensko telo, takšno, kakršno smo doslej poznali. Doseči želijo, da bi bile vse ženske podobne Al Caponu, Ernestu He-mingw.ayu ali Belmondu. Pred kratkim sem obiskal salon nekega mojstra ženske mode in ga intervju-val o ženski modi.
Ko sem se pojavil na vratih, je pristopil k meni monsieur Alfonso.
— Kako ste ljubki, draga moja, je vzkliknil. — Cigara vam imenitno pristaja!
— Monsieur Alfonso, je zastokal njegov tajnik. — To ni vaša manekenka, ampak neki novinar!
— Ah, oprostite, je zajecljal Alfonso. — Pred kratkim sem kreiral neki ženski model, ki je bil neverjetno podoben vaši obleki.
— O. K., sem odgovoril. — Vsak se lahko zmoti. Povejte mi kaj o svojih stvaritvah. Zakaj so pri vas ženske tako podobne
* moškim?
— Nimate prav. Mi dejansko osvobajamo žensko telo tradicionalnih okrasov, ki so že od davnih časov napravili iz ženske podrejeno bitje.
Tedaj se je pojavila neka manekenka. Nosila je kučmo, prešito bluzo in čme škornje.
— Ta model imenujemo rdeča garda, mi je pojasnil mojster. Primeren je za popoldanske sprehode. Jeanette, bojim se, da bi kdo lahko pod vašo obleko zaslutil prsi. škoda, škoda, saj veste, da letos ne kažemo prsi.
Pritisnil je na gumb in na vratih se je pojavil nekakšen lovec na divjačino.
Manekenka je nosila avstralski klobuk, ogrinjalo iz dolgodlakega krzna, usnjene hlače, težke volnene nogavice in škornje.
— Ta model sem imenoval Zarja nad Manitobo, mi je pojasnil mojster. — Lahko ga nosite doma pri sprejemanju gostov.
— Ampak, monsieur Alfonso, sem zastokal. — Ne bi hotel biti preveč kritičen, toda zdi se mi, da ti modeli ne poudarjajo ženskih oblik.
— Seveda ne. To je vpliv rdeče garde, študiral sem fotografije rdečegardistov, in tedaj se mi je posvetilo. Sploh ni mogoče razlikovati moškega od ženske, čudim se, na kakšno genialno idejo so prišli Kitajci.
V tem trenutku se j® pojavil model v čmem dežnem plašču, visokih škornjih in z rdečo čelado, na kateri je bila napisana nekakšna številka.
— Kaj je to? sem vprašal.
— Ne vem zagotovo, Je odgovoril Alfonso nervozno.
— Ali je izbruhnil požar in so prišli pnsilci a pa je to moj m- novejši model poročne obleke. • •
Kultura in mladina v Kočevju
Zanimivo posvetovanje o organizaciji kulturne dejavnosti v Kočevju — Z združenimi sredstvi predvsem kvalitetnejše prireditve! — V prihodnji sezoni trije abonmaji: mladinski in dva večerna — Posvetovanja o mladinskem klubu brez predsednika občinskega komiteja mladine
Predzadnji petek je bil v vorani Socialnega zavarova-Ja v Kočevju sestanek zastopnikav gospodarskih in organizacij, ki ga je KUcal občinski svet Zveze uiturno-prosvetnih organizacij. Razpravljali so o sodelo-anjii gospodarskih organiza-Jj pri organizacija kulturne-“a Oljenja v Kočevju. .
Zadnje leto se je kulturna ^javnost v Kočevju močno ‘^mahnila. Naj omenimo le ectna gostovanja dramskih iz Ljubljane (minuli .“■tek je gostovalo Mestno gledališče s Petanovo satiro eseda ni konj, v petek pa šentjakobsko gledališče z Jur-c — Marinčevo igro Hči “Ustnega sodnika), redne oncerte domače glasbene šo-® in razstave v likovnem ionu. Nedvomno zavidanja J^den napredek, občinski pa želi vse skupaj še p°pestriti, predvsem pa vodi-kultumo dejavnost še bolj ganizirano in načrtno. Sred-ya, ki jih za različne prire-tve dajejo kolektivi in ob-cmski svet, bj bilo treba
**ST! Zelo zaupno! I110! najboljši 'n najljubši prijateli
združiti in lahko bi ustvarili še več.
Da je zanimanje za kulturno dejavnost v Kočevju resnično veliko, dokazuje petkov sestanek; skoro vsi povabljeni so se dogovorili, da bodo v novi sezoni organizirali tri gledališke abonmaje, mladinskega in dva večerna, za kar bi potrebovali okrog sedem milijonov starih dinarjev Letos je občinski svet Zveze kultumo-prosvetndh organizacij dobil iz občinskega proračuna 2,8 milijona, od občanskega sindikalnega sveta pa še 400.000 SD. Milijon in 300.000 din bodo porabili za potujoči kino, okrog pol milijona za likovni salon in okrog 300.000 dinarjev za kritje izgube domače Svobode iz prejšnjih let, tako da ostane svetu le še dober milijon dinarjev.
ni dvakrat razpravljal tudi o zamisli predsednika sveta prof. Miloša Humeka o organizaciji centra za kultumo udejstvovanje in zabavo mladine. Mladina v mestu namreč nima primernih prostorov, kjer bd se shajala in prirejala Kulturne in druge prireditve. Za mladinski klub, kjer bi lahko imeli plese, re-citacijske ali literarne večere, glasbene prireditve ipd., bi bili najprimernejši prostori nekdanjega muzeja, ki jihi ima sedaj Trikon. Če bi dobili te prostore, bi bila organizacija mladinske zabave urejena. Nekatera podjetja so že obljubila sodelovanje pri urejanju prostorov. 2al se obeh posvetovanj kljub vabilu ni udeležil predsednik občinskega komiteja mladine. Kaj se giladina mogoče za to ne zanima? Ne potrebuje podob-
je ZVITOREPEC
Zato vsak četrtek kupim
ZVITOREPCA
Na sestanku s predstavniki kolektivov so se dogovori-	prostora	ali	pa je vpra-
li, da se bodo le-ti čim prej	556	uredlla	P°
odločili, koliko vstopnic za svoJe?	'vec
novo sezono bodo vzeli za svoje delavce za abonmajske predstave (v vsakem abonmaju bo šest predstav), vstopnica za abonma pa bo stala 12.500 starih dinarjev. Na ta način bi zbrali okrog pet milijonov dinarjev. Ko bodo organi upravljanja v podjetjih odločali o tem, morajo upoštevati, da so sredstva namenjena za kulturo in da se vsaka naložba vanjo slej ko prej bogato obrestuje.
Občinski svet Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij s skromnimi sredstvi podpira tudi dejavnost ostalih prosvetnih organizacij v občini.
Medtem ko kočevska Svoboda ne kaže zanimanja za delo, Je MK UD na gimnaziji precej prizadeven, prav tateo šolsko kulturno društvo v Pari. KUD v Predgrađu, del sredstev pa bodo namenili tudi kot pomoč knjižnici v Osilnica.
V zadnjem času je svet za kulturo pri občinski skupšči-
j; ‘ • i	•**•*•»	*	r*	-	f’	r
> •	■	i	i	,
Wemer Berg: GLEDALCI (lesorez)
V LAMUTOVEM RAZSTAVIŠČU v Kostanjevici na Krki bodo 9. V. ob 19. uri odprli razstavo dveh avstrijskih umetnikov: slikarja Wemerja Berga in kipar* ja Othmarja Jaindla. Razstavljena bodo najlepša dela obeh umetnikov, izmed kateri uživa Wemer Berg svetovni sloves. Mojster lesoreza se nam bo tokrat predstavil z bogatim izborom čmobelih nasprotij, ki govorijo z izredno likovno močjo. Otvoritveno besedo bo spregovoril dr. Emilijan Cevc, zriknst-vem sodelavec SAZU, po otvoritveni besedi bo tudi običajni glasbeni recital
Domala nova dvorana
Janez Kališnik in Franjo Smole v Kočevju
Pred dnevi smo z veseljem opazili, da je omarica kina Krke v Novem mestu znova polna. Nismo se tega razveseli zaradi filma, ki je prišel, ampak zato, ker smo tako zvedeli, da je dvorana novomeškega Doma kulture znova odprta. Prenovitvena dela so bila končana in prav zanimalo nas je, kakšen bo ta novomeški hram kulture. Naj povemo, da je vrednost prenovitvenih ded v dvoiani 17 milijonov starih dinarjev in da so prizadevni uslužbenca Zavoda za kulturno dejavnost opravili s prostovoljnim delom več del, katerih vrednost dosega skoraj milijon starih dinarjev. Dvorana je dobila popolnoma spremenjen videz; število sedežev se je povečalo. Štirideset no vih prostorov v dvorani se pri sicer majhnih novomeških kulturniških ustanovah že pozna. Obnovitvena dela v dvorani sicer niso spremenila odrske odprtine, na tem delu dvorane so opravili samo nekaj nujnih popravil. Parter pa se' je povsem spremenil:	upoštevajoč načela
modeme gledališke ali kino dvorane so naredili položna tla, tako da je pogled na oder dober z vsakega sedeža in da govor oziroma zvok ne zadeva na ovire. S stranskimi balkoni, ki so novost v dvorani, so dosegli lepšo podobo samega prostora: pridobili so nove sedeže, (ti so zlasti pri gledaliških predstavah ~edo primerni) ter povečali akustičnost dvorane. Posebnost v dvorani so tudi asfaltna tla ter prenovljena galerija.
Sedeži v parterju so ostali stari. Ceprm ni dolgo, kar so jih kupili, so že domala vsi zaznamovani z napisi, ki so pogosto vse prej kot dostojni. Obiskovalci prihajajo v kino med drugim tudi z noži. Kako bi sicer lahko tako globoko vpisovali svoja imena in drugo v naslonjače sedežev? V neki restavraciji na Poljskem, v Krakovu sem videi ploščo iz krhkega mar teriala z napisom: »če se na vsak način hočeš podpisati, se podpiši tukaj.« Res ne gre, da so podpisi tako nesistematično razporejeni po
likovi? ?’ aprila zvečer, Je r*? salon v Kočevju doživel 30 „i, “Premiero«: razstavo nad JanJ^arelov slikarjev amaterjev
Smoiot»l^USnika st ln Fran'ia
sam samcat nn »f™ Prostoru, nehote mislim pa “^vilna »likovno« prazna ali na neolt usnim kičem napol nje-Ko/u~?0vanJa ne le pri nas na In	Pač pa tudi drugod.
u°zaeva se mi, vedno jasne-
iz Ljubljane.
v raz-
je se zavedam, da so zanimiva dela, ki bodo razstavljena v salonu do konca meseca, z umetniške pa tudi s finančne plati dostopne vsem, tudi preprostejšim ljudem. Marsikdo bi namreč z odkupom razstavljene slike okusneje opremil svoje stanovanje ...
Tri dragocene knjige
Pri ugledni slovenski kulturni ustanovi, Slovenski materi se" prepletajo in "poigravajo ^cj; 50 ^1® tri pomembne odtenki barv najčudovitejfiega knjige: roman Andreja Hienga mojstra čopiča — prirode. Med- Gozd in pečina, Slovenska
Oba slikarja sta izrazita pejsa-iista. Privlači ju narava, neokrnjena, prvobitna pokrajina, v ka-
^godovinska študija o vojni
in zgodovinar Vlado , ‘ugar je v delu, ki je prav-tT:, ^o pri založbi Borec v Dijani, prikazal osvobodil-^ojno v Jugoslaviji. Knji-zanimivo delo o si0,/‘ J® skoraj hkrati izšla v nemščini (v za-bp., »Nemške vojaške založ * Nemški demokratični Kljub temu da si gOd£?rlinska zatožba po po vw Prva Pridobila vse pralca., v zveai s to knjigo, je 10 . ..rada privolila, da je deni ^ hkrati tudi v Ljubija v a^° smo Slovenci dobili stmi?Vodu Zdravka Klanjščka Voin del° o osvobodilni b0 -7 '*ut?oslaviji, po kateri lec	marsikateri	bra
tem ko je KaliSnik še izrazit realist v izbiri in upodobitvi motiva, zahaja	Smole	tu	in	tam v
ekspresionistične vode, v rahlo abstrakcijo,	ki pa	Je	še	vedno
razumljiva, blizu povprečnemu gledalcu.
Naj ob tej priložnosti opozorim še na	nekaj.	Na	razstavah
so navadno	tudi posebne	knjige
ali zvezki, kamor obiskovalci zapišejo vtise, pripombe, kritike ali pa se le podpišejo. Tudi na tej razstavi sta dva zvezka, > za vsakega slikarja posebej. Prvih
lične čačke, črte in podobno, kar vse z razstavo nima zveze. Umetnikom so knjige vtisov dragocen dokument, besede kritike, pohvale ali graje obiskovalcev pa spodbuda za nadaljnje delo. Knjige vtisov pa so tudi spričevalo zrelosti ln resnosti obiskovalcev. Torej sl bomo zapomnili: če nimamo po ogledu razstave kaj vpisati v knjigo, potem ne pišimo ničesar, ne črtajmo, ne poskušajmo se sami v risanju, ne dokazujmo svoje nezrelosti! Lahko se le podpišemo, lepo in čitljivo. Povemo, da smo si razstavo ogledali. To bo dovolj.
P GRIVEC
književnost 1945-65 avtorjev Borisa Paternuja, Helge Glu-šič-Krisperjeve in Matjaža Kmecla ter študija Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem (avtor Nace Sumi).
Hiengov roman je plod večletnih pisateljevih prizadevanj in več odlomkov Je brilo že objavljenih v Mtetrami reviji Sodobnost. Hieng je kot pisar telj znan po delih Usodni rob in Planota. Nagnjen k razmišljanju in psihodogiziranju, je Hieng v tem delu, ki je bilo ob letošnjem slovenskem kul turnem prazniku nagrajeno, podal usodo Skladatelja Mira Lebana, ld se giblje v svetu ljudi, katerih izredne, nenavadne življenjske Usode naravnost terjajo izpovedovanje.
Slovenska književnost 1945-65 jc prispevek članov katedre za slovensko književnost v Ljubljani, ki hočejo premosti-
ti praznino informiranosti o sodobni slovenski književnosti, Ugledni znanstveniki - slavisti nam sporočajo o liriki, prozi in literarnem dogajanju v najnovejšem obdobju slovenske književnosti, študija, ki je pred namd, ne bo samo izreden pripomoček slavistom, ki posredujejo znanje dijakom v šolah, temveč tudi vsem tistim, ki se zanimajo za književnost.
Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem je delo, ki je bi lo pred dnevi nagrajeno z nagrado Sklada Borisa Kidriča. V obrazložitvi pri podelitvi nagrade je bilo rečeno, da da knjiga prispeva bistveno nove ideje o podobi, značaju in pomenu tistega deda slovenske umetnosti, ki je našel svoj izraz v doslej skoraj nezapaženi arhitekturi 16. stoletja na Slovenskem.
Vse tri knjige Slovenske Matioe sodijo na naše knjižne police.
P. BREŠČAK
celi dvorani! Morda bi kazalo kaj takega uvesti tudi pri nas.
Novo mesto je na prenovljeni Dom kulture lahko ponosno. Dela so bila opravljena zelo hitro in temeljito.
P. BREŠČAK
Viragova Verona
Zbirka novel slovenskega pripovednika Ferda Godine, ki je pod tem naslovom pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi, je na slovenskem knjižnem trgu razveseljiv pojav. Prvič zato, ker je zajeta iz življenja mladih včerajšnjega sveta, in drugič, ker je pisatelj v njej življenjsko širok, osveščujoč, tak, da ga bodo radi prebirali ne le sedanji, marveč tudi pozni rodovi. Knjigo je opremila in ilustrirala Melita Vovk-štih, spremno besedo o pisatelju in njegovem delu pa je napisal Ivan Potrč.
Kocbekova »Listina«
Slovenska matica je te dni izdala knjigo Edvarda Kocbe ka »listina«, ki obsega pisar teljeve dnevniške zapisnike od 3. maja do 2. decembra 1943. Povzemamo nekaj vrstic iz ocene dr. Franceta Škerlja:
»Kocbekovi dnevniški zapiski kažejo obilje dialogov z ljudmi osvobodilnega gibanja pred petindvajsetimi leti, • o problemih, ki so zanimali lju di takratnega časa, ki so intenzivno doživljali ta čas, soustvarjali njegove zahteve ali pa jim celo tudi nasprotovali «
Ob Kocbekovi Listini se nam obeta zanimivo branje. Knjigo je Slovenska matica izdala za letošnje leto. Obsega 545 strani in pisateljevo spremno besedo. Opremil jo je Janez Bernik.
Revija pihalnih orkestrov
V organizaciji republiškega sveta zveze kulturno-prosvet-nih organizacij Slovenije, občinskega sveta Zveze v Kopru ter obalne turistične zveze v Kopru bo 18. junija v Kopru republiška revija pihalnih orkestrov. Namen te prireditve je, da se poživi dejavnost pihalnih orkestrov, da se dvigne strokovno znanje in umetniška raven ter da si udeleženci izmenjajo svoje dosedanje izkušnje. Rok za prijave je sicer že potekel, vseeno pa bi bilo zanimivo slišati, če se je tudi z našega področja prijavila kakšna skupina.
i
Mladinski pevski festival v Celju
Od 1. do 4. junija bo v Celju mladinski pevski festival, ki ima v pitogramu tekmovanje, koncerte mladinskih zborov, posvetovanje jugoslovanskih glasbenih pedagogov ter mednarodno razstavo učnih knjig, pripomočkov ln avdio-vizualnih pripomočkov za glasbeni pouk. Za pevski festival vlada med pedagogi, ki se ukvarjajo z glasbenim poukom, veliko zanimanje.
Novi prostori Študijske knjižnice
študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu je te dni pridobila nekaj novih prostorov v sosednji stavbi. Da bi bili novi prostori čim bolj estetsko urejeni, je kolektiv knjižnice poskrbel za ureditev velikega hodnika v novih prostorih. Večletna prizadevanja kolektiva, da si pridobi nujno potrebne prostore, so se te dni uresničila. Mesto si bo s tem na starih mestnih vratih postavilo kulturni spomenik.
OBIŠČITE ZANIMIVO RAZSTAVO V DOLENJSKEM MUZEJU!
Obveščamo vso javnost, šole in delovne kolektive, da je v Dolenjskem muzeju v Novem mestu prirejena razstava »Slovenska kmečka noša v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Razstava je odprta vsak dan od 8. do IS. ure, .ob sredah in petkih pa tudi od 17. do 19. ure.
L
Spremenjen statut občine
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji izglasovala tudi nekatere spremembe občinskega statuta. Tako bo po novem pri občinski skupščini le osem svetov: za splošne in notranje zadeve, za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, za družbeni plan in fl-nancc, za gospodarstvo, za izobraževanje in telesno vzgojo, za kulturo, in socialno varstvo ter za narobno obrambo. Doslej je bilo pri skupščini trinajst svetov
V bodoče bo mandatna doba članov svetov štiri leta, s tem da se vsaki dve leti izmenja polovica članov. Člane svetov bo imenovala le občinska skupščina, vendar na predlog delovnih in družbeno-poli-tičn.h organizacij. Tudi predsednika občinske skupščine ne bodo volili več na dve leti, ampak na Štiri.
Volitve in imenovanje
•
Na zadnji seji je občinska skupščina Kočevje imenovala:
— Petra Šubica za predsednika stanovanjske arbitraže pri Stanovanjskem podjetju;
— Janeza Žužka, Antona Hočevarja, Marka Žvoklja, Staneta Zemljaka, Eda Račiča, Ivana Uhana in Gusti Lenasi v odbor za pomoč odpuščenim odsojencem;
— Franca Ahaca, inž. Cirila Sfcrumblja in Franca Oberča v razpisno komisijo za razpis upravnika Delavsko-uslužbenske restavracije Rudnik.
Kje bo kopališče?
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je Viktor Dragoš predlagal, naj bi se čimprej odločili, kje bo stalo novo kočevsko kopališče. Predlogov je namreč več, pa tudi mnenja občanov so zelo različna. Predlagal je, naj bi imenovali posebno komisijo, ki bi izbrala naj pri- j memejšo lokacijo.
Predsednik občinske ; skupščine je odgovoril, naj bi o tej zadevi razpravljal in odločal pristojni svet, vendar naj bi se pred odločitvijo posvetoval z investitorjem, odborom za gradnjo kopališča in z vsemi zainteresiranimi društvi, organizacijami in občani. Svet naj nato o predlogih oziroma sklepih obvesti občinsko skupščino.
V Kočevju ustanavljajo jamarsko sekcijo
•
Sklep Turističnega društva Kočevje in Jamarskega kluba Ribnica, da bi ustanovili v Kočevju jamarsko sekcijo, se Je začel počasi uresničevati. V Turistični pašami (pri avtobusni postaji) se je že prijavilo nekaj mladih in sta rejših občanov, ki žele postati jamarji. Vendar je prijav le malo, zato naj se vsi, ki Jih zanima raziskovanje in urejanje kraških jam, prigla-se v pisarni Turističnega dru-Mnra.
Lepih podzemskih jam je na Kočevskem precej, zato je prav da ustanovimo tudi v Kočevju jamarsko organizacijo katere člani bodo jame raziskovali, urejali in tudi varovali.
Cene v Kočevju
Pretekli ponedeljek so ve-tjale v trgovini s sadjem In selenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,72 Ndin kg, jajca 0.47 Ndin kos, pomaranče 4,60 do 4,84 Ndin kg, banane 5.40 do 5,70 Ndin kg, limone 4,50 Ndin kg, jabolka S,76 do 4,05 Ndin kg, sveže aelje 1,96 Ndin kg, kislo zelje 1,54 Ndin kg, kisla repa 1,42 Ndin kg, solata 5,44 do 7.80 Ndin kg, čebula 3,76 novih din kg, ribe 6,35 Ndin kg, fižol v zrnju 3,93 do 4.77 no* v4h dinarjev kilogram.
■ nprn '	•. m
I .	4	v
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V KOČEVJU
Obračun zadnjih štirih let
Na zadnji seji v sedanjem sestavu je podal predsednik Drago Benčina obračun dela skupščine v zadnjih štirih letih in se zahvalil odbornikom, ki jim poteče mandat — Skupščina pozdravila predlog, naj bi Ivana Mačka proglasili za častnega občana
Občinska skupščina Kočevje, ki je imela 17. aprila zadnjo sejo v sedanjem sestavu, je sprejela načrt o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, spremembo statuta občine in odloke o javnih vodovodih, o ukrepih za pospeševanje živinoreje, o premiji za mleko, o spremembi odloka o maloprodajnih cenah in maržah ter razpravljala in odločala še o nekaterih drugih zadevah. Podrobneje bomo o seji poročali v naslednji številki.
Ob zaključku seje se je predsednik skupščine Drago
zadevanja za čim boljše delo skupščine in za napredek občine.
Poudaril je, da je bil v občini dosežen v minulih štirih letih lep napredek na področju gospodarstva in družbenih služb. Tako sta bili v tem obdobju dograjeni podjetji Melamin in ITAS, njuno izgradnjo pa je moralno, v okviru možnosti pa tudi materialno, podpirala občinska skupščina.
V preteklih štirih letih je bila modernizirana cesta ško-fljica-Kočevje, zgrajen novi dom telesne kulture in zdrav-
Volišča v kočevski občini so bila lepo okrašecia. Na sli- Benčina odbornikom, poseb- stveni dom, prenovljen Seški volišče »Trgoprometa«, kjer je bil izvoljen za občin — «-*«—	   —	’— J— -------1—---------—
skega odbornika Jože Žagar. (Foto: Primc)
no tistim, ki jim poteče mandat, zahvalil za njihova pri-
0 odpustih naj razpravlja sindikat!
Notranje rezerve niso samo v številu zaposlenih — Brezplačna pravna pomoč s področja delovnih razmerij — Sindikalni svet denarno podprl kulturo
in telesno vzgojo
kov dom, zgrajena nova pošta, zgrajenih je bilo precej novih stanovanj, dokončana dva trakta nove šole in drugo.
Tovariš Benčina je nakazal tudi nekatere naloge, ki jih bo reševala nova občin-
ska skupščina:	dograditev
nove šole; uresničevanje ukrepov, ki Jih zahteva reforma; gradnjo objektov, ki so potrebni za zaposlovanje občanov; gradnjo objektov družbenega standarda itd-Posebno pomembna za Kočevje pa je modernizacija ceste Kočevje-Brod na Kolpi, ki bo občino odprla še proti jugu.
Predlagal je tudi, naj bi izrazili priznanje dolgoletnemu poslancu kočevske občine in sedanjemu predsedniku republiške skupščne Ivanu Mačku-. Mati ji za njegovo delo tako, da bi ga proglasili za častnega občana.
Odborniki, ki jim poteče mandat, so sprejeli v spomin na svoje dedo v občinski skupščini tudi knjižna darila. Po seji so bili vsi odborniki povabljeni na skupno kosilo v hotel Pugled.
Na zadnji seji plenuma občinskega sindikalnega sveta Kočevje 13. aprila so razpravljali o zaposlovanju in proračunu sveta za letos.
S položajem na področju zaposlovanja je plenum seznanil vodja kočevske enote Zavoda za zaposlovanje Marko Žvokelj. Člani plenuma so v razpravi men li, da v sedanjem položaju delovne organizacije ne bi smele iskati notranjih rezerv le v zniževanju števila zaposlenih, ampak tudi v boljšim izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, boljši organ zaci ji dela in sedanjim pogojem poslovanja
prilagojeni komercialni službi. Kolektivi, ki jim gre dobro, se ne bi smeli zapirati vase, ampak naj bi pomagali reševati nekatere težave, ki se še pojavljajo (naraščanje nezaposlenosti) ali pa se bodo še pojavile na območju občine.
Plenum je tudi ugotovil, da morajo v bodoče sindikalne podružnice spremljati politiko zaposlovanja in odpuščanja v svojih delovnih organizacijah. Predvsem bi morale vedno razpravljati o morebitnih odpustih v svoji delovni organizaciji.
Plenum je sprejel proračun
Obvezno slikanje pljuč in srca
občinskega sindikalnega sveta za letos. V njem so predvidevali 6000 Ndin za kulturo in 5000 Ndin za telesno vzgojo v občini. Občinski zvezi kultu .no-prosvetnih organizacij so namenili 4000 novih din, 2000 Nd n pa za 'do rudniške godbe. Denar, ki so ga namenili za telesno vzgojo, bodo dali občinskemu svetu za telesno vzgojo.
Občinski sindikalni svet je organiziral za člane sindikata službo pravne pomoči, ki daje brezplačne nasvete predvsem s področja delavnih razmerij. Služba daje pomoč vsako sredo od 16. do 17. ure v prostorih občinskega sindikalnega sjveta.
Vojaki iz Sombora
čestitajo
bradoem Dolenjskega lista,
Fluorografiranje odkriva morebitne zametke bo- delovnim kolektivom, svojcem lezni — Kdor se je ne bo udelležil, je lahko kazno- “ 1£^vSno. Stanete,
van z 10.000 S-din
Od 16. do 23. maja bo v kočevski občini fluorografiranje (slikanje pljuč in srca). Fluorografiranje bo brezplačno In obvezno za vse občane, stare nad 24 let. Kdor se ga ne bo udeležil, bo lahko kaznovan z denarno kaznijo do 10.000 S-din. Vsak občan, ki bo moral priti k fluorografi-ranju, bo dobil poziv, na katerem bo napisano, kam in kdaj naj pride. S fluorografi ranjem odkrivajo bolezni pljuč in srca, kar je pomembno za uspešno zatiranje morebitne bolezni. Prav
zato je v interesu vsakega občana, da se fluorografira-nja udeleži. Zadnje fluorografiranje je bilo v kočevski občini leta 1962.
Pol ure brez telefonskih zvez
V torek popoldne je bilo Kočevje več kot pol ure brez telefonskih zvez. Zaradi okvare v avtomatski telefonski centrali - v Kočevju od 13.15 do 13.48 ni bilo mogoče telefonirati niti po mestu niti v druge kraje.
Koman Pirnar, Avgust Ogrizek, Jan- Grčar in Alfonz Kovačič, vojaki v Somboru.
Razlike niso upravičene!
Višina priznavalnin je v vsaki občini drugačna — Tudi razlike pri pokojninah so pogosto neupravičene — ZROP spet samostojen -
Na konferenci organizacije Zveze združenj borcev za mesto Kočevje, Iti je bila 18. apnila, so člani med ostalim razpravljali tudi o neenotnih priznavalninah in pokojninah, o partizanskem grobišču na Trati in sklenili, da se organizacija ZROP loči od Zveze borcev in ZWI.
Ko so razpravljali o priznavalninah, so poudarili, da so v posameznih občinah zelo različne. Bogate občine lahko dajejo večje priznavalnine, revnejše pa manJSe. Predlagali so, naj bi bile priznavalnine enotnejše, to pa bi bUo mogoče, če bi jih izplačevala republi ka in ne občine. Poudarili so tudi, da se borci v NOB niso borili za posamezne občine, kjer zdaj dobivajo priznaval nine, ampak za ves naš narod.
Kritizirali so tudi neenotnost pri pokojninah. Poudarili so. da ni prav, če dobivata različni pokojnini dva upokojenca, ki
imata enako službenih let, ki sta delala na enakih delovnih mestih in imata tudi ostale pogoje za pokojnino iste. Razr like v višini pokojnine so nastale namreč samo zato, ker sta bila upokojena v različnih letih.
Opozoril so nadalje, da je partizansko grobišče precej aa-nemar Jeno. Obvezali so se, d* ga bodo uredili s prostovoljnim delonv
Odločili so se tudi, naj se organizacija ZROP izloči Iz njihove organizacije. ZROP ima namreč predvsem druge naloge fvzgoja rezervnih oficirjev in podoficirjev) kot Zveza borcev in WI. Razen tega je v ZROP včlanjenih vedno več mladih rezervnih oficirjev, ki niso sodelovali v NOB in Jih tudi zanimajo v glavnem drugi problemi kot člane ZB. Na konferenci so ob zaključku izvolili dva odbora: za ZROP in ZZB.
Nad trideset kulturnih prireditev
Se se spominjamo časov, ko smo zmajevali nad kulturo v Kočevju. Le ta in tam je bila kakšna, včasih bolj slu čajna kot organizirana prireditev. Letos je drugače. Vsak mesec se zvrsti 7saj dvoje ali troje, včasih tudi več prireditev. Uspeh je tu. Medtem ko je bilo v začetku za prireditve zanimanje še bolj slabo,
Volilo je nad 90 odst upravičencev
Vsa volišča so bila lepo urejena — Volivci so prihajali zjutraj množično, ponekod pa so čakali v vrstah, da bodo volišča odprta
Večmesečne priprave SZDL na volitve 23. aprila so se v kočevski občini bogato obre-stova’c. Sestanki po vaseh, ki so jih organizirali krajevni odbori SZDL, in v mestu, ki sta jih organizirala krajevni odbor in odbor občinske konference SZDL — slednji je imel tudi dober program predvolilnega dela — ter popolna obveščenost vseh vo* livcev, za katero je pravtako poskrbela SZDL, so dali dob-
re rezultate. Ze do 10. ure dopoldne je volilo nad 80% volivcev. Do zaključka volitev so ugotovili, da se jih udeležilo 92.66°, o vpisanih volivcev, ki so volili poslanca republiškega zbora; 92,34% vpi* sanih volivcev, ki so volili od 1 »omike za občinski zbor, in 97.22% volivcev, ki so volili odbornike za kmetijsko pod* skup:no občinskega zbora delovnih skupnosti.
Ze ob 7.15 so volili vsj volilni upravičenci na voliščih t Polomu in Štalcerjih, do 10. ure pa na skupno 26 voliščih. V Fari in nekaterih vaseh ob Kolpi so zaključili volitve že okoli 8. ure, kmalu za njimi pa tudi v Kočevski Reki in na Smuki.
Slaba je bila udeležba na volitvah v občinski zbor delovnih skupnosti 19. aprila. Takrat se je volitev udeležilo le 85.56% volilnih upravičencev. Na teh volitvah je bila udeležba slabša predvsem zaradi slabih priprav na volitve v deSovnih organizacijah (Avto, Tekstilana. Rudnik), neaktivnosti vodilnih v podjetjih in slabe obveščenosti volivcev, saj nekateri niti niso vedeli, da bi morali voliti! Pri obojih volitvah pa bi bili doseženi še boljši rezultati, če bi bili volilni imeniki popolni. Precej volivcev se je namreč za stalno preselilo iz občine, niso se pa odjavili.
so zadnje čase predstave skoro vedno razprodane. To pa pomeni, da si ljudje kljub filmom in te.eviziji, kljub bližini Ljubljane predsitav v Se-škovem domu želijo ji da kulturno mrtvilo povzroča veliko škodo.
V letošnji sezoni ima v Kočevju Mestno gledališče iz Ljubljane redne abonmajske predstave. Skupaj bo osem predstav. Nedavno je gostovalo s Kreftovimi Kranjskimi komedijanti, prejšnji četrtek pa so nastopili s satirično lepljenko Žarka Petana — Bese da ni konj.
Občinski svet Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij je organiziral splošni abonma — osem predstav (Šentjakobsko gledališče, Mestno gledališče ljubljansko, Mladinsko gledališče, za glasbeni del pa skrbi Koncertna direkcija Sloveni-
Letni dopust s SAP v Kočevju
V poslovalnici SAP v Kočevju se je doslej prijavilo že nad 130 občanov ki žele
Breživeti letni dopust v turi-dčnlh centrih ob Jadranski obali ali v notranjosti Slovenije. Cene dnevne oskrbe za odrasle znašajo v sezoni povprečno 22 do 30 Ndin (največ pa 50 Ndin). V predsezoni in posezoni so nižje, otroci pa imajo 25 do 30 odstotkov popusta.
je). Od teh prireditev nad omenimo le glasbeno-bal©^ ni večer, nastop Slovenske#8 Okteta m opero Don Pasqu»' le. Za sedme in osme razred« osnovnih šol je predvideni!1 šest predstav v sezoni.
Omeniti velja tudi delež domačih prireditev, ki nikakor ni majhen. Glasbena šola D° pod vodstvom prof Miloš* Humeka pripravila šest g^' benih večerov, ta mesec Pft bodo gimnazijski dijaki n*_ stopili z Lipahovo komedij0 Glavni dobitek.
Najpomembnejša pridobi" tev Kočevja zadnje leto Je vsekakor likovni salon, v k*' terem so bile -od novembr® že štiri razstave:	Jarma
Brudarja, Vladimirja Makuc®-Hinka Smrekarja in'BoljKe " Černeta. Do Junija se zvrstili še dve razstavi. NW' prej se bo predstavil Jonj1*’ čin slikar — amater Smo*e> konec maja pa bo razstav številnih originalnih umeO^ ških del, ki jih hranijo 'JudJ® v Kočevju. Za raastavo Je sedaj precejšnje zanimanj ’ dela za razstavo pa tudi “ zbirajo.
To je le bežen pregled tošnje kulturne sezone v K čevju. Ze to dovolj jasno govori o precej razgibani <* javnosti, ki Jo nameravajo j seni še bolj popestriti. O » Črtih za jesensko sezono P kdaj drugič.	^
Pri restavraciji v Ribnici so le začeli rušiti hiše na ostrem ovinku. Žal pa podiranje le počasi napreduje. Na tem prostoru nameravajo urediti parkirne prostore in restavracijski vrt. (Foto: Primc)
Za 1. maj v Ribniško dolino!
Slavnostna sefa v Ribnici
Vožnja z avtobusom aii osehnim avtom po posodobljeni cesti Ljubljana—Koće rje
Deset novih odbornikov
19. aprila se je volitev v sb°r delovnih skupnosti občinske skupščine v Ribnici udeležilo 92,4 odst. vpisanih volivcev. V ribniški 2IĆNICI volitve opravili že ob 6.15, dopoldne pa so končali vo-.^e &e na nekaterih dru-8* voliščih. V podjetju J-NUSS so tega dne izvolili 22-članski centralni delavski svet in svete treh delovnih enot.
Novi odborniki v zborni delovnih skupnosti so: inže-jur Peter Bajuk (volilna eno-St-1), Ivan Car (v. e.3), ^unon Gorše (v. e. 5), Franc Mihelič (v. e. 7), Jože Vile-(v. e. 9), Jože Rigler (v- e. H)> Milena Boravac e. 20), Evgen Ivanc (vol. enota 22), Lado Poljane (vol. enota 23) in Stane Goršič (v-e. 25).
pomeni kratek sprehod, zato ima tudi Ribniška dolina čedalje več obiskovalcev.
V	Ribniški dolini so se gostišča in domovi že pripravili na sprejem med prvomajskimi prazniki. Na Travni gori in Grmadi so se pripravili, da bodo zadovoljili celo razvajene goste. V Ribnici je predvsem priporočljivo obiskati gostišče pri Cenetu, ki privablja zaradi domačnosti. Za obisk večjih družb se je pripravila restavracija. Med dobro urejenimi lokali je tudi Ulčarjevo gostišče. V okolici so tri zasebne gostilne: pri Krncu v Bukovici, pri Dejaku v Dolenjih Lazih in pri špičku na Bregu. V Sodražici sta znani gostilni pri Mikuliču in Čampi, na Hribu v Loškem potoku pa gostilni pri Moharju in Bartolu.
Izbire je torej dovolj, o čemer se bodo lahko gostje prepričali med obiskom.
Radi bi svojo trgovino
V	Prigorici so na zadnjem zboru volivcev predlagali, naj bi ribniško trgovsko podjetje JELKA v njihovi vasi uredilo trgovino.	*r
Gasilska društva v ribniški občini so dobro organizirana in pri delu uspesna. Na sliki: pogled na udeležence konference v Dolenji vasi. (Foto: Drago Mohar)
GASILCI RIBNIŠKE OBČINE SO ZBOROVALI
Vedno so pomagali pripravljeni
Več kot 100 gasilcev pomagalo ob poplavah
V Dolenji vasi so imeli 16. aprila gasilci ribniške občine letno konferenco. Dobra udeležba in plodna razprava sta potrdili delavnost vseh 24 društev z 928 člani. Kot gost je konferenci prisostvoval in sodeloval v razpravi predsednik republiške Gasilske zveze Metod Rotar.
Vzgoji kadrov so gasilska društva posvetila veliko pozornost, saj imajo že 247 izprašanih gasilcev. Tudi starešinskega kadra je precej: \69 podčastnikov, 18 častnikov in višji časnik. Gasilska društva so imela več tečajev za gasilce in izprašane gasilce.
Preventivna požarnovarnostna služba je v občini dobro organizirana. Področne komisije opravijo dvakrat na leto požarnovarnostne preglede. Lani so doživeli dvoje manjših požarov in poplavo. Ob poplavah je pomagalo pri reševanju več kot 100 članov iz desetih društev. Izkazalo se .je, da za take nesreče nimajo opreme.
Ko so obravnavali občne zbore gasilskih društev, so ugotovili, da so bili dobro
obiskani. Na zborih so društva sprejela važne sklepe. Med drugim so se odločila za nabavo motornih brizgalen (Zapotok), popravilo domov, ureditev bazenov in podobno. Društva si pri takih delih pomagajo s svoji-
mi močmi. Lani je dobila občinska Gasilska zveza le
800.000	S din dotacije, zato društvom ni mogla izdatneje pomagati.
Potrebno je povedati, da gasilci sodelujejo na vseh proslavah političnih organizacij, prirejajo pa tudi svoje. Več gasilcev je včlanjenih v razne organizacije in njihove odbore.
Važna in stalna naloga gasilcev pa je: pomlajevati gasilske vrste z mladino.
0 slabih cestah in stadionu
Volivci so proti spremembi odloka
Spremembe odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v Ribnici in Sodražici zbori volivcev niso sprejeli
Predloga o spremembi odlo gram bi financirali namreč ^ 0 prispevku za uporabo z denarjem, ki bi ga' zbrali s
—6» zemljišča, ki ga je prispevkom. Občani so torej občinska skupščina v raz- videli le prispevek (svoj izda Pfavo zborom volivcev v Rib- tek), ne pa tudi, kaj bodo r®* in Sodražici, volivci niso zanj dobdll-vn^eli' 281 118 prolog zbQri skupščina je namreč pred-JJjJcev tudi niso dali svojih lagala, da bi z denarjem, ki oziroma spremdnjeval- ga zbrali s prispevkom za Predlogov.	uporabo	mestnega zemljišča,
Vse kaže, da so voiivcd pre- plačali urbanistična načrta za upoštevali program del, Ribnico in Sodražico, preosba-ga je dala v razpravo li del pa bi porabili za komu-skupščina. Ta pro- nalno urejanje zemljišč.
Ker predlog o spremembi odloka ni bil sprejet, bodo zbori volivcev v prvem polletju letos ponovno razpravljala o tem odloku.
Leto za letom so ceste v okolici Ribnice spomladi v zelo slabem stanju, letos pa so pota ponekod še slabša, ker jih je povsem uničila povodenj. Zaradi naraščajočega motornega prometa so vedno bolj prizadete tudi stranske ceste, ki niso grajene za tolikšen promet in tako hitrost vozil, zato bi jih morali čimprej popraviti.
Trdim, da so prav ceste ogledalo skrbi občine za turizem, vprašanje pa je, kaj bodo rekli turisti, ki bodo v letošnjem mednarodnem turističnem letu potovali skozi naše kraje.
Cesta, ki vodi od opekarne do trga, je že dve leti tako zanemarjena, da so jo že tisočkrat prekleli pešci in vozniki motornih vozil. Za tako stanje oeste ni nobenega opravičila.
Neugoden vtis pa dela tudi pogled na stadion, kjer leži-
jo težki milijoni, zdaj pokriti s travo. Gradnja tega objekta je bila velik davek za ribniško občino, zdaj pa kažemo do njega tako brezbrižnost.
če bomo gradili plavalni bazen, dajmo stadion kmetijskemu 'posestvu ^ali pa šoli, da ga bodo šolarji vsaj malo uredili.	I.ŠEGA
Ljubljančani v Loškem potoku
V	Loškem potoku bodo le tošnji l.maj proslavili z ot voritvijo prenovljenega pro svetnega doma. Krajevna skupnost Loški potok, ki je bila pobudnik in investitor obnovitvenih del, bo v nede ljo, 30. aprila, organizirala otvoritev. Ob tej priložnosti bodo gostovali igralci šent jakobskega gledališča iz Ljubljane, ki bodo 30. aprila uprizorili domačo igro »Hč: mestnega sodnika«.	—r
Kako so volili v ribniški občini
Sveže belo —
°sKARJEVO delo
Na nedeljskih volitvah je v ribniški občini glasovalo 81% vpisanih volivcev in v zibor delovnih skupnosti kmetijske podskupine 94,1% upravičencev. To je lep uspeh, če upoštevamo, da Je precej ljudi s tega področja na delu v Zahodni Nemčiji.
Najbolj so se izkazali volivci z Ortneka, kjer so že ob 8.20 končali z volitvami, malo kasneje pa so volišča zaprli tudi v Zadolju, Grčaricah itd. Komaj 50.1% volilno udeležbo pa so imeli na volišču v Gori, 62% v Goriči vasi in 68% v Prigorici. Na tako slabo
Štab za varstvo pred nesrečami
Določene so krajevne skupnosti in podjetja, ki morajo ustanoviti organe za varstvo pred nesrečami
Občinska skupščina Ribnica je sklenila, da morajo ustanoviti organ za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami krajevne skupnosti Dolenja vas, Sodražica in Hrib — Loški potok ter delovni organizaciji INLES in Kovinsko podjetje. INLES jih mora ustanoviti za svoje obrate v Ribnici, Dolenji vasi, Sodražici in Loškem potoku.
Skupščina je imenovala v občinski štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi
nesrečami naslednje občane: Boga, Abrahamsberga (vodja štaba), Franca Ilca (namestnika vodje), Matija Zobca, Justina 2iberta, Andreja Klemenca, Dušana Ovna, Maksa Nosana, Zoro Nosan, Staneta Goršiča, Vlada Bajdeta, Bogomira Figica, dr. Rozalijo Benčina, Vinka Kersniča, Antona Šobarja, Franca Lapajneta, Draga Turška, Slavka Škrinjarja in Branka Vuksanovi ča.
udeležbo so vplivali odsotni občani, ki so na delu v tujini.
V splošni zbor občinske skupščine Ribnica so bili izvoljeni: Norbert čeme iz Grčaric, Miro Merhar iz Prigorice, Stane Petek iz Goriče vasi. Bogo Abrahamsberg iz Ribnice, Slavka Pucar iz Ribnice, Igrane Jereb iz Bukovice, Franc Dejak iz Dolenjih Lazov, Anton Strnad iz Veljkih Poljan, Slavko Klim iz Vinic, Danilo Samsa iz Sodražice, Stanko Krže iz Krže-tov, Anton Košmrlj iz Retij in Ivan Lavrič in Srednje vasii.
V kmetijsko podskupino
zbora delovnih skupnosti pa so bili izvoljeni: inž. Pavel Trdan iz Rakitice, Janez Kozina iz Jurjeviče, Jože Dov-ščak iz Vintarjev in France Levstik iz Travnika. -r
V počastitev 30. obletnice ustanovitve KPS, je bila v soboto, 22 .aprila, v Ribnici slavnostna seja občinskega komiteja ZKS. Prisostvovali so ji tudi predvojni komunisti in prvoborci Vinko Knol, Filip Tekavec in Vinko Mihelčič.
Sekretar občinskega komiteja Veno čihal je imel slavnostni govor o delovanju KP od ustanovitve do današnjih dni. Ob tej priložnosti je opozoril na nekatere nepravilnosti, ki se trenutno pojavljajo na področju samoupravljanja in drugje. Nato se je v imenu predvojnih revolucionarjev oglasil Vinko Knol ter ob koncu zaželel ribniškim komunistom še mnogo uspehov pri delu.
—r
Tudi letos pohod »Ob žici okupirane Ribnice«
V spomin na osvoboditev Ribnice (5. maja 1945) bo predvidoma 7. ali 14. maja tradicionalni pohod ob žici okupirane Ribnice. Izvedel ga bo ribniški Partizan, ZZB NOV pa bo izročila zmagovalcu prehodni pokal. Na zadnji seji je sekretariat občinskega ZZB Ribnica obravnaval nedavne konference krajevnih organizacij, glavne probleme s teh konferenc pa bodo obravnavali tudi v prvi polovici maja na razširjenem plenumu občinskega združenja ZB. Na seji so izvolili koordinacijski odbor za pomoč Vietnamu, ki bo takoj začel zbirati sredstva. -r
Prekvalifikacija zemlje
Občinska skupščina Ribnica bo poskrbela, da bo še letos izvedena prekvalifikacija zemljišč v katastrskih občinah Dolejnja vas in Prigorica. Predvsem v zadnjih letih so na tem območju vedno pogostejše poplave, zato bi po mnenju lastnikov zemlje morala občina to upoštevati pri davkih. Skupščina pa je ugotovila, da bi bilo treba prekvalificirati tudi zemljo v katastrskih občinah: Zamostec, Vince, Su-šje, Goriča vas, Jurjeviča in del Gorenje vasi.
Italijani na dopustu v Ribnici?
Predstavniki sindikata kovinskih delavcev iz Vidma (Udine) v Italiji so se v teh dneh pozanimali, če bi nekateri njihovi člani lahko izkoristili letni dopust kje v ribniški občini. Ogledali so si vilo »Ugar« in Dom na Travni gori. Obe turistični postojanki sta jima bili všeč, niso pa se še odločili, katero bi izbrali. Na dopust, ki ga bodo izrabili tudi za seminar in razgovore s slovenskimi sindikalnimi delavci, bo prišlo julija ali avgusta okoli 30 njihovih članov, ki bodo ostali pri nas mesec dni.
Cene v Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,80 no* vih dinarjev kg, jajca 0,45 do
0,55 N din kos, pomaranče 4,90 N din kg, banane 6 Ndin kg, limone 4,50 Ndin kg, jabolka 3,90 do 4,20 Ndin kg, sveže zelje 1,98 Ndin kg, kis.
lo	zelje 1,54 Ndin kg, solata 5,72 Ndin kg, čebula 3,80 novih dinarjev kg, fižol v zrnju 4,50 Ndin kg.
REŠETO ?
Malo takih strank!
še m dolgo, kar je prišel k meni starejši možak, Martin Kovačič iz Gradca. Bil je zelo dobre volje, ko se je prišel slikat za novo osebno legitimacijo. Čeprav ima že osem križev na hrbtu in še tri leta povrhu, se je bal, da ne bi bil med zadnjimi, ki bodo zamenjali osebne izkaznice. Všeč mi je bil, pa sem ga vprašal, kako je živel, da je' ostal tako veder in zdrav še na stara leta.
Takole mi je odivmil: — Tišlaril sem po štajerskem in Be lokran jskem.	Spomi-
njam se še, kako smo v črnomaljskem farovžu polagali tla. Vedno sem velriko delal, pa tudi pil. še vedno mi prija kozarec belokranjske črnine. Tudi godbo imam rad. Ce je priložnost, tudi še zaplešem.
Veliko ljudi sem že fotografiral, posebno v zadnjem ča su, a moram reči, da sem imel malo takih strank, kot je Kovačičev stric. Naj ga še drugi spoznajo!
ALBIN BOŽIC
Doklej vprege brez luči?
Po belokranjski asfaltni cesti je užitek voziti podnevi, medtem ko ponoči prežijo na voznike motornih vozil številne nevarnosti. Navadno se že v trdni temi vračajo s polj kmetovalci z vozmi, vendar imajo zelo redki med njimi s seboj svetilko. Voznik motornega vozila zagleda zato nevarnost šele nekaj metrov pred seboj, in če mu tedaj nasproti pripelje drugo vozilo, da mora zasenčiti še luči, je nesreča skoro neogibna.
Prometni predpdrfi natanko določajo tudi vožnjo v nočnem času, videti pa je, da jih morajo upoštevati le lastniki motornih vozil, medtem ko za voznike vpreg ne veljajo. Kako bi bilo sicer mogoče, da večer za večerom po tej cesti nemoteno vozijo vozniki konjskih vpreg brez luči? Ali bo res treba šele z življenjem plar čati kontrolo nad izvajanjem prometnih predpisov?
TANJA VIDOVIČ
%
Gribeljci so se videli na TV ekranu
Pretekli četrtek so v Gribljah komaj čakali popoldanske televizijske oddaje, v kateri so nastopali domačini. Ekipa TV je posnela za oddajo o - spremembi strukture prebivalstva tudi več gribelj-skih d;už.n, zato ta dan popoldne nihče v vasi ni delal. Ljudje so prihiteli s polj in služb k 4 televizorjem v vasi ter z zanimanjem opazovali, kako so se znanci držali pred kamero. Za vso vas je bil to velik dogodek.
Dne 19. aprila je bilo na 18 voliščih izvoljenih v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Črnomelj 11 odbornikov. Volitev se je udeležilo 92.94 odst. vseh zaposlenih volilnih upravičencev, kar nedvomno izpričuje njihovo visoko politično zavest. Volitve so s 100-odstotno udeležbo najprej končali — že ob 10. uri dopoldne v podružnici komunalne banke in v gimnaziji, do 12. ure pa so z volitvami opravili tudi že v Belsadu, pri Potrošniku, v poletju Elektro, v 2TP in na osnovni šoli v Semiču.
V občinski zbor delovnih
skupnosti so bili izvoljeni:
Naši fantje pozdravljajo
Za l.maj. praznik dela, pošiljajo vsem Dolenjcem, posebno pa prijateljem, domačim in mladini, iskrene če-srti tke: Marjan Škufca, Lojze Prazn k, Milan Hočevar, Stane Zupančič. Jože Horvat, Ivan Udovč in Ivan Ucman, ki služijo vojaški rok v Beli Crkvi.
Ivan Sašek, Kazimir Cemas, inž. Stane Pečaver, Pavel Kmetič, Lado Petrič, Anton Sever, Jakob Snoj, prof. Janez Kambič, dr. Pavel Sla-may, Vučina Vasič in Anton Tekavec.
Na volitvah v republiški zbor SRS je bil 23. aprila v črnomaljski občini izvoljen Leopold Krese. Volilo je 90 odstotkov upravičencev. Na nedeljskih volitvah za občinski zbor je kandidiralo 31 občanov za 14 odbomiških mest. Od 5699 volivcev je volilo 5233 upravičencev ali 91,8 odstotkov. Izvoljeni so bili: Ljudmila Kobetič iz Črnomlja, Marija Stamejčič iz Črnomlja, Franc Kapš s Stari-hovega vrha, Anton Plut iz Oskoršnice, Darko Plut iz Gradnika, prof. Marko Kobe iz Starega trga, Ivan Grabrijan iz Dragoš, Anton Panjan iz Dragovanje vasi, Ivan Vrbanec z Daljnih njiv, Rudolf Trempus z Vinice, Vincenc Fraljnik z Nove Lipe, Anton Jankovič iz Bednja, Janko Miiller iz Loke, Anton Jerman s Sel pri Otovcu.
Volitev v kmetijsko pod-
Prvomajsko srečanje
V črnomaljski občini bodo poleg prvomajskih proslav po šolah in kolektivih še v vseh krajevnih središčih večje prireditve, ki jih pripravlja občinski sindikalni svet. Večje prvomajske prireditve, pomembne za prebivalstvo celotne občine, pa bodo:
V četrtek, 27. aprila, ob 20. uri v Črnomlju svečana akademija v Prosvetnem, domu. Nastopali bodo učenci domačih šol in mladina.
V soboto, 29. aprila, bo ob 20. uri kresovanje pri hotelu Lahinja. Ta večer bodo kurili kresove tudi po vseh večjih belokranjskih gričih.
V nedeljo, 30. aprila, bo ob 10. uri na viniškem campu srečanje delovnih kolektivov, kjer bo kulturni program na prostem. Izvajale ga bodo folklorne skupine iz Dragatuša, Preloke in Vinice ter učenci osnovnih šol. Po programu bo zabava.
skupino se je udeležilo 88,2 odstotkov volivcev, ki so izvolili: Franca Malnariča iz Krupe, Jožeta Fortuna iz Damlja, Slava Kobeta iz Rađene in Jožeta šprajcerja iz Lokev.
Na nedeljskih volitvah je bila najboljša udeležba na območju Adlešič, precej slabša pa na Pavičičih, v Novi Lipi, Hrastu in v okolici Belčjega vrha.
Začela se je akcija za Vietnam
Koordinacijski odbor za zbiranje pomoči prizadetemu ljudstvu Vietnama je tudi v Črnomlju pred kratkim začel delati. Na prvi seji odbora je bilo sklenjeno, da bodo za denarno pomoč prosili vse delovne organizacije in tudi posameznike. Odprli so poseben tekoči račun v banki, kjer se bodo zbirali prispevki. Odbor namerava razen tega prositi za sodelovanje tudi krvodajalce, saj je posebno krvna plazma ena izmed najbolj dragocenih pomoči, ki jo lahko nudimo Vietnamu.
Učenci osmih razredov viniške osnovne šole so v nedeljo, 23. aprila, priredili tradicionalno jurje-vanje. Dopoldne so najprej na trgu izvedli program v narodnih nošah, nato pa so se skupine z zelenini Jurijem napotile po hišah. Voščili so dobro letino, gospodinje pa so jin® zato v košarico dajale jajca ali denar. Tako si viniški šolarji prislužijo denar za zaključni šolski izlet. (Foto: Ria Bačer)
družbenopolitičnih delavcev s področja celotne črnomaljske občine. Ob tej priložno-
Za izboljšanje šolske prehrane
Sodelovanje s podjetji postaja nuja
— • - - - - - - 4 - - - - - —
Ves aktiv političnih delavcev črnomaljske občine se je prejšnji teden sestal v Črnomlju — Po obravnavi zadnjih priprav na volitve še informacija o letošnjem izredno težkem položaju občinskega proračuna — Predstavil
Ivan Žele
Sejna soba občinske skup- s ti so političnemu aktivu šir- lovnih kolektivih. Nekatere ščine je bila v četrtek, 20. še obrazložili letošnji teža/vni delovne organizacije so pod-aprila, nabito polna aktivnih položaj občinskega proraču- pisale pogodbe o sofinancirana ter poudarili, da bo sode- nju strokovnega šolstva in lovanje gospodarskih organi- tudi nakazale denar (teh je zacij pri financiranju po- malo!), nekatere so sicer ob-membnejših komunalnih del ljubile prispevek, a ga niso postalo nuja. Doslej se je v dale, tretje pa niso podpisale tem pogledu najbolj izkazala niti pogodb in ne prispevale, semiška tovarna ISKRA, v Tako je v medobčinskem prihodnje pa bodo morale skladu za šolstvo nastal kriveč razumevanja za skupne tičen položaj. Sklad je moral potrebe občanov pokazati tu- že proti trem občinskim ~Z T	3	37	^	~	173	’	—TT	di druge tovarne in podjetja, skupščinam vložiti tožbe za-
Posebno na črnomaljskem področju je zvezna akcija za izboljšanje šolske ko bo izdelan točen načrt radi zaostankov plačil in v prehrane pomembna, saj so šolske mlečne kuhinje uspešno delovale le, najnujnejših komunalnih del kratkem bo na vrsti tudi ar-dokler so dobivale mednarodno pomoč, v zadnjem času pa so jih ponekod na področju občine, bodo na nomaijska občina, ker prav ukinili - Občinski odbor RK Črnomelj priporoča podmladkarjem na vseh	«ah°	i!?S	““ ^
šolah, naj se zveznega tekmovanja udeležijo	pravdjaii upravljavci iz vseh	...
--------------------------------------------------------------------------------------*	delovnih. kSivov.	Omenil je celo možnost, c*
nju šolske prehrane	in	higi-	1968. Podrobnosti o	vsebini	občinskemu političnemu	sLSh™ Š61ah STbelo-
enskun razmeram ter akcija tekmovanja bodo podmlad-	^ predstavil ^	Sdročj^dobili
za vključevanje šolskih otrok karji zvedeli naknadno, med- novoizvoljeni poslanec repub-	f^ajeaS le 50-odstotne
v šolske malice. V tem	času	tem pa jih občinski	odbor	nekega kultumo-prosvetnega	osebne dohodke kar bo že
so predvidene tudi akcije za RK vabi k sodelovanju. Raz- zbora Ivan 2ele iz Metlike,	težaven položaj šolstva
nabiranje sadja,	zelenjave,	meroma visoke	nagrade za	ki je razložil problematiko	še	zaostrilo. V zvezi s tem je
poljskih pridelkov	itd.	drugo in tretje	tekmovalno	šolstva v Beli krajini. Pouda-	gavorij	0 novj zakotiO-
Tretje tekmovalno	obdobje	abdobge bo prispeval centralni	ril je, da je bilo doslej za	^jj s področja izobraževanj®
je predvideno od	letošnjega	odbor Rdečega	križa Jugo-	potrebe strokovnega šolstva	in	vzgoje ter naglasil, da bo
29. novembra do	25. maja	slavi je.	kaj malo razumevanja v de-	v	prihodnje mogoče' doseči
enake pogoje za dosego izobrazbe na belokranjskih šolah le s pomočjo dodatni*1 sredstev republiške izobraŽ®" valne skupnosti.
Politični aktiv so ob koncU obvestili, da bo v kratkem prišlo še do sestanka z vsemi dosedanjimi in novimi republiškimi poslanci, kjer bodo obravnavali aktualnosti s področja gospodarstva.
Centralni odbor JRK ije pred kratkim razpisal zvezno tekmovanje za izboljšanje prehrane šolskih otrok, ker so ugotovili, da na primer v Sloveniji samo 62 odstotkov otrok dobiva šolsko malico, medtem ko je na šolah 11 odst. podhranjenih otrok, 23 odst. otrok ima neprimerno držo, 9 odst. otrok pa deformirano hrbtenico itd.
Glede na vse to nameravajo pospešiti rarzvoj šolskih mlečnih kuhinj s tem, da bi podmladkarji Rdečega križa sodelovali v tekmovanju, na katerem imajo možnost za lepe nagrade.
V prvem tekmovalnem obdobju, ki traja od 1. marca do 1. maja letos, ugotavljajo stanje mlečnih kuhinj na šolah. Mednarodna organizacija Churchvvoris service — Lu-theran world relief pa bo lepo nagradila tiste podmlad-karske organizacije, ki bodo same prispevale znaten delež k izboljšanju šolske prehrane.
Drugo tekmovalno obdobje (od 1. maja od 29 novembra 1967) je namenjeno izboljša-
9. maja izlet na Gosposvetsko polj©
Turistični biro Črnomelj je nameraval za 1. maj ganizirati izlet v Budin1' pešto, Bratislavo in na Du' naj, toda zanj je bilo le interesentov, zato potovft' nja ne bo. Pač pa bodo Belokranjci po prvom&J' skih praznikih obiskal Gosposvetsko polje m J£°' roško. Doslej se je Pril^
Črnomaljski obrat BETI II, kjer delajo pretežno pletenine za izvoz, je ze uavno vilo že za dva avtobusa 1 postal premajhen, zato dograjujejo proizvodne prostore in preurejajo stavbo. Taka letnikov iz Semiča in je bila videti tovarna pred nekaj dnevi. (Foto: Ria Bačer)	2 avtobusa Črnomaljce
Zadovoljni smo z volitvami
Skoraj 93 odstotkov zaposlenih je volilo 19. aprila, na nedeljskih volitvah pa je bila udeležba 91,8-odstotna — Volitve so bile povsod svečan dogodek
NOVICE 0:
čmomdljskJi Romurm
10 DOLENJSKI LISI
St. 17 (*93)
Volitve: odlična udeležba
Na področju metliške občine so se volivci polnoštevilno udeležili volitev 19. in 23. aprila
Medtem ko se je 98,27 odstotkov volilnih upravičencev v delavnih organizacijah udeležilo volitev odbornikov v občinski zbor delovnih skupnosti, je na nedeljskih volitvah glasovalo 94,42 odstotka občanov z volilno pravico.
V	nedeljo so že ob 8. uri s 100-odstotno udeležbo konča-
li	volitve v Bušinji vasi, malo kasneje pa tudi na Krašnjem vrhu, v Bojanji vasi, na Hrastu in na Radoviči.
Na nedeljskih volitvah je bila volilna komisija v Gradcu dobre volje. Občani so v V občinski zbor delovnih velikem številu že v zgodnjih jutranjih urah prihajali na volišča in okoli 10. ure, ko skupnosti so bili izvoljeni: smo jih obiskali, so se pohvalili že s 75-odstotno udeležbo. (Foto: Ria Bačer) Franc Vrviščar in Ivan Kuk-
Odpraviti pomanjkljivosti v gostinstvu!
Na nedavnem sestanku vseh gostincev s področja Metliške občine so razpravljali o pomanjkljivostih, ki bi jih bilo treba odpraviti do ščetka letošnje turistične sezone.
Strokovnjaki s področja turizma ter predstavniki občine so svetovali, naj vendar že začno pripravljati gostom domače belokranjske jedi, kajti Pečenke in krompirja so gostje, posebno tuji, že do grla siti. Prav tako bi morali nuditi pristna belokranjska vi-na> gostišča pa urediti v domačem slogu. Poudarili so, sta belokranjsko domače Platno m temu primemo pohištvo za turiste privlačnejša pd sodobne opreme, sintetike m plastičnih mas. Ce bi bile v lokalih še rože in če bi
imeli za gosta vedno prijazno besedo, se najbrž nad našim gostinstvom ne bi več pritoževali.
Na sestanku so govorili tudi o nujno potrebni strokovni usposobljenosti zaposlenih v gostiščih. Posebno letos, ko pričakujejo v Beli krajini več tujcev, se bodo težko sporazumevali, kajti le redki gostinci znajo kak tuj jezik. Na gostilniških mizah bi marali imeti vsaj jedilne liste in vinske karte z navedenimi cenami.
Ugotovljeno je tudi, da v mnogih zasebnih gostilnah še vedno strežejo gostom ljudje, ki' niso bili še nikoli zdravniško pregledani in tudi ne nosijo predpisanih belih delovnih halj. Vse te in nekatere
druge pomanjkljivosti, ki so jih našteli, bodo skužal-i takoj odpravita, kolikor bo pač mogoče, ker ostaja še malo časa do začetka sezone. Vendar pa so vsi navzoči gostilničarji pokazali dokaj dobre volje
m videti je bilo, da so dovzetni za nasvete. Tako vendar lahko upamo, da se bo v metliškem gostinstvu že v dveh mesecih marsikaj spremenilo.
JOŽE ŠKOF
man iz Metlike, Vid Kambič iz Gradca, Matija Jerman iz Blatnika, Pepca Jelenič s Suhorja, Anton Težak iz Radovičev, Janez Videtič iz Metlike, inž. Julij Nemanič iz Drašič, Ernest šauer iz Metlike, inž. Ivan Kostelec iz Metlike, Franc Brancelj iz Metlike, Slavica Jankovič iz Metlike in Slavo Prevaljšek iz Metlike.
Za odbornike občinskega zbora pa so bili izvoljeni: Peter Vujčič iz Metlike, Frenk Molek iz Metlike, Zdravko Cajnar iz Križevske vasi, Anton Simonič iz Drašič, Jože Rajk iz Metlike, Ivan Kraševec iz Gor. Lokvice, Jože Janžekovič z Radoviče, Lojze šavom iz Ljubljane, Gabrijel Bogdanovič s Hrasta, Martin Pečarič iz Curil, Leon Cerjanc iz Gradca in Janez štefanič iz Kaptfišč.
Občinska volilna komisija je ugotovila, da je bilo razmeroma zelo malo neveljavnih glasovnic, na nekaterih voliščih pa so bili prav vsi glasovalni lističi pravilno izpolnjeni.
Priprave za krvodajalsko akcijo
Občinski odbor RK v Metliki je že začel s pripravami na krvodajalsko akcijo, ki bo v metliški občini 17. in 18. maja. Aktivisti RK zbirajo prijave krvodajalcev po kolektivih in krajevnih organizacijah ter si prizadevajo zbrati nekaj več kot 300 pri-javljencev, kolikor bi morala. Mehika po planu imeti krvodajalcev. Poleg tega je
predviden odvzem krvi še 200 prostovoljnih krvodajalcev, vendar bodo te klicali postopoma, v skladu s potrebami novomeške bolnišnice.
Pred krvodajalsko akcijo bo občinski RK organiziral v večjih podjetjih in krajih tudi nekaj zdravstvenih predavanj s filmi. Predavali bodo zdravniki iz zdravstvenega dama Metlika.
Ker v Metliki ni nobenega otroškega igrišča, so si otroci iz novega naselja stanovanjskih blokov pomagali sami. Iz desk, ki ležijo naokrog, so naredili gugalnico — in veselje je tu. Najbrž pa bo radost kratkotrajna, ker nameravajo v olepševalni akciji očistiti in urediti tudi okolico novih blokov. (Foto: Ria Bačer)
Komenda - drugi dom na jesen življenja
^ metliškem domu počitka je trenutno 85 oskrbovancev iz 10 občin — Razmere v domu se izboljšujejo, radi pa bi še marsikaj uredili, da bi starim ljudem omogočili čim lepšo jesen življenja
2e v bivši Jugoslaviji so Prostore metliškega gradu, Baavanega komenda, nameni-za bivanje ostarelih ljudi, tedaj se tu venomer me-tavajo gostje.
Letos je v domu 85 askrbo-^eev, od tega 50 žensk in 35 moških. Prišli so iz 10 slo-Venskih in hrvaških občin, ®*jveč pa jih je z novome-f«ega področja (18). Po števi-u sledijo ostareli iz črnomaljske občine (17), enako, ^vilo jih je iz Metlike, manj [?a iz občin Trebnje, Grosuplje, palj. Krško, Celje ter štirih Pijanskih občin.
Mesečno oskrbovalnim) 40 Sdin za zdrave ljudi in
2.000	Sdin za bolnike v pomijah plačujejo za največ jSfcrbovanceV občine, v do-je le 12 samoplačnikov, ^l^hko s pokojnino krijejo
VSAKO LETO NEKAJ IZBOLJŠAV
2aradi nemogočih življenj* j Kih razmer, ki so se kopičijo v domu vsa povojna leta, 1963 začeli preurejevati etliški dom počitka. Tedaj Opravili največje preure-
ditve, nato pa vsako leto dograjevali in popravljali stavbo, kolikor je bilo na razpolago sredstev. Tudi lani so zamenjali 28 oken, lesene stopnice zamenjali s kamnitimi, na obeh hodnikih so obložili tla s parketom in vi-nas ploščicami, kupili so pralni stroj, kravo in televizor. Razen tega so zgradili lani Se drvarnico, da je klet na razpolago samo za ozimnico.
Ker se dam počitka vzdržuje sam, si prizadevajo čim-več hrane pridelati sami. V najemu imajo večjo njivo in Jo sami obdelujejo: zdravi oskrbovanci ter pisarniški in drugi uslužbenci z upravnico vred. Lani so pridelali vso solato, zelenjavo in precej krompirja, tako, da je bilo treba dokupiti le manjšo količino. Za zimo so vložili oko-
li	400 litrov sadja in zelenjave. To pa še ni vse, kajti redijo tudi 10 prašičev in 2 kraivi. Ko nabavljajo ostalo hrano v trgovinah, kupujejo1 tam, kjer je najcenejše. Varčujejo pri vsakem dinarju, kajti le tako lahko prihranijo nekaj skromnih sredstev
za vzdrževanje stare stavbe in nadaljnje izboljšave.
BOLNIČARKA VIKTORIJA JE ZLATA VREDNA
Večina oskrbovancev je ze-
lo	navezana na svoj drugi dom, največ zaslug za to pa ima bolničarka Viktorija, ki za vsakogar najde dobro besedo ne glede na uradne ure in opravlja mnoga dela, za katera ni plačana. Oskrbovanci so tako navezani nanjo, da jih včasih težko spravijo tudi v bolnico ali domov.
Sicer pa v domu ni dolgčas! Sklepajo se prijateljstva, dan mine ob pomenkih, pri poslušanju radia in pni delu, kolikor so ga posamezniki sposobni opravljati. Ob večerih pa se zbirajo v kulturnem kotičku in gledajo televizijo. Dom ima namreč poleg jedilnice še kulturni kotiček, toda čez zimo so v njem včasih tudi postelje, ker morajo sprejeti več ljudi, kot bi jih lahko.
Dom počitka je vsako zimo več kot poln, spomladi, posebno pa na poletje, nekateri stalno odhajajo. Obiskujejo svojce in domače kraje ter se
vračajo v dom šele na jesen, ko jih k temu prisili slabo vreme.
Oskrbovanci doma počitka se lahko sprehajajo po mestu, kadar hočejo, le zajtrka, kosila in večerje ne smejo zamuditi. Hišni red določa, da se pozimi vrata zaklepajo ob 19. uri, poleti ob 20. uri, kdor pa želi v krimo ali na prireditev, dobi dovoljenje in ključ.
Obiski so bili doslej neomejeni, pred kratkim pa so se odločili sprejemati svojce le dvakrat na teden: ob torkih, ko je v Metliki semenj, od 13. do 16. ure, in ob nedeljah od 12. do 15. ure.
Kakor je povedala upravnica Mimica Molek, se svojci zelo zanimajo za oskrbovance v domu počitka. Kdor le ima sorodnike, ima tudi obiske, še tiste, ki nimajo nikogar, obiskujejo znanci.
»LOČITI ZDRAVE OD BOLNIH«
—	Nujno bi bilo potrebno naš dam preurediti tako, da bi lahko omogočili ločeno bivanje zdravih od bolnih oskrbovancev. Imamo 10 sob po štiri postelje in 4 sobfe z več posteljami, kar je prema-
lo	in neugodno zlasti za zakonske pare, ki bi bili radi posebej, je dejala upravnica Mimica Molek. Povedala Je
še,, da si bodo prizadevam zbrati potrebna sredstva za dozidavo novih prostorov, v katerih bi bilo 10 sob z dvema posteljama. Kako? Kdaj? To je zaenkrat še negotovo, vendar o tem že teko razgovori.
Za 1. maj program mladine BETI
V metliški občini bodo letošnji praznik dela proslavili po večjih kolektivih in krajevnih središčih, v Metliki pa bosta ob tej priložnosti dve večji prireditvi:
28. aprila zvečer bo ob 20. uri v Domu TVD Partizana svečana akademija, na kateri bo večji del programa prispevala mladina iz tovarne BETI. Na prireditev se že dalj časa pridno pripravljajo pod vodstvom učiteljice Dragice Nenadič in prof. Lidije Miloševič. Vstopnine ne bo.
Na predvečer praznika bodo na Veselici kurili kres,
1.	maja zjutraj pa bo Metličane kakor običajno zbudila mestna godba s svojo budnico.
Park - kokošji pašnik?
V Metliki imamo več zelenic in nasadov okrasnega grmičja, toda kaj pomaga, ko nanje ne znamo paziti. Nasad ob Partizanskem trgu je tipičen primer za to. Na njem je vedno polno kokoši, ki se pasejo po lepi zeleni travi. Kure so sicer koristna domača perjad in vsi vemo, da je njih reja zaželena, vendar pa ne bi smeli pustiti, da si iščejo hrane po mestnih zelenicah, če občani nasadov ne znajo ceniti, bi morali pristojni poskrbeti, da se paša kokoši ne bi več nadaljevala, saj imamo odlok o javnem redu in miru. Potrebni pa so takojšnji ukrepi, sicer bodo zaman vsa prizadevanja turističnih delavcev za lepšo Metliko v mednarodnem turističnem letu.
ag
Značilnost Metlike postajajo oleandri
V	okviru olepševalne akcije v letošnjem letu so skleni-
li	Metliko okrasiti predvsem z oleandri, ki so še doslej metliškemu trgu dajali značilnost. Pred kratkim so pripeljali v mesto 60 oleandrov, te dni pa jih dobijo še 300. Pokupila so jih podjetja in zavodi, medtem ko si zasebniki nabavljajo oleandre še posebej.
Še mnogo uspehov pri delu
želi za 1. maj in čestita vsem delovnim ljudem iz Bele krajine Slavko Stepan, vojak v Zadru. Obenem pozdravlja svojce in mladino iz okolice Semiča.
OBČINSKA SKUPSCINA
METLIKA
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN OBČINSKI KOMITE ZMS voščijo za 1. maj vsem občanom, članom družbenopolitičnih organizacij in vsem, ki si prizadevajo za uresničitev skupnih zastavljenih nalog!
Mnogi vojaki v Cerkljah so prvič volili
Vojaki cerkljanske garnizije so imeli v minulih dneh dvakrat odprto volišče. 19. aprila so volili samo vojaki iz krajev, ki so 23. aprila izvolili poslance v zvezno skupščino. Na nedeljskih volitvah je polovica starešinskega kadra izvolila novega predstavnika za brežiško občinsko skupščino, vsi pa so — med prvimi — volili republiškega in zveznega poslanca. ■ Mnogi vojaki cerkljanske garnizije so tokrat prvič volili.
M. J.
Približali so prvo pomoč oddaljenim vasem
V	minuli zimi je občinski odbor Rdečega križa v Brežicah priredil 15 zdravstvenih predavanj po radiu Brežice. To obliko zdravstvenega prosvetlje-vanja je vpeljal na željo poslušalcev. Tudi po vaseh so zdravstveni delavci velikokrat predavali. Za obisk običajnp ni zadrege, saj si poslušalci snov sami izberejo.
Krajevne organizacije RK Cerklje, Mrzlava vas in Pišece imajo organizirano prvo pomoč po oddaljenih vaseh in šolah. To je zelo zelo koristno in občinski odbor RK priporoča tudi drugim organizacijam, naj približajo prvo pomoč najbolj oddaljenim.
KRATKE IZ BREŽIC
■ OBČINSKI KOMITE ZMS V BREŽICAH je 14. aprila organiziral enodnevni seminar za vostva Šolskih aktivov. Dopoldan so poslušali predavanja in si ogledali prostore občinske matične knjižnice, po kosilu in kratkem odmoru pa je seminar vodila članica CK ZMS.
■ NA ZADNJI SEJI UPRAVNEGA ODBORA IN ŠTABA OPERATIVE OBČINSKE GASDL&KE ZVEZE so obravnavali osnutek novega programa za tečaje Dotaknili so se tudi kritike na ra čun kupljenih gasilskih avtomobilov. Poostrili bodo ukrepe za čim boljše vzdrževanje teh vozil. Sklenili so, da bo občni zbor 7. maja v Brežicah. Za dan vojnega letalstva bodo obiskali bližnjo letališče.
■ VSEH SEST TOČK IZ KRANJA! V nadaljevanju prvenstva v republiški rokometni ligi so vse tri brežlSke ekipe na gostovanju V Kranju zmagale. Moški: KRANJ
— BREŽICE 14:18 (6:11). Tako so se Brežičani približali sredini razpredelnice. Zenske:	KRANJ — BREŽICE 11:14 (4:5). Po tej tekmi so Brežičanke prišle na vrh razpredelnice. V predtekmi so tudi mladinci iz Brežic premagali Kranjčane (12:11).
■ S AH. v okviru športnih tekmovanj v počastitev 1. maja Je komisija za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu organizirala simultanko z mojstrskim kandidatom Marjanom Ankerstom iz Ljubljane. Nastopilo je 27 šahi-atov iz 10 delovnih organizacij. Ankerst je pustil v Brežicah samo 3 točki in pol: zmagal je Vili Drobnič iz tovarne pohištva, remizirali pa so Ferdo Avsec, Boro Linčdć in Ivan 2ivič.
Radio BREŽICE
PETEK, 28. APRILA: 20.00—21.15
— Obvestila — Nove plošče RTB
— Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe!
NEDELJA, 30. APRILA: 8.00 do 10.25 — Kolektivi čestitajo za prašnik dela. 10.25—12.16 — Poročila
— Mimica Avsec: Analiza zaključnih računov delovnih organizacij Občine Brežice — Pred tednom RK
— Ta teden v Delavski enotnosti
— Za naše kmetovalce: inž. Olga Kopinič: Uporaba herbicidov v sadovnjakih in vinogradih — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis: Položaj in perspektive dobovskega obrata BETI — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.15 —- Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 2. MAJA: — Oddaja odpade.
PETEK, 5. MAJA: 20.00-21.15
— Obvestila — Nove plošče RTB
— Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeve tebe!
OB 10. URI KONČANE VOLITVE NA 42 VOLIŠČIH
Volišča so oživela zgodaj zjutraj
Viktor Avbelj je dobil v brežiški občini 89,09 odst. oddanih glasov — V republiški zbor republiške skupščine je bil izvoljen Milan Šepetave — Vsa volišča v občini so bila okrašena z zastavami in zelenjem — Krajevne organizacije SZDL so tekmovale med seboj v ureditvi volišč in organizaciji
volitev
Po vsej občini so v nedeljo volivci oddali svoje glasove za nove odbornike in poslance, ki so jim zaupali odgovorne dolžnosti v skupščinskih organih. Do 7.30 so volili 100-odstotno na volišču v Lazah in na volišču kmetijske podskupine na Bizeljskem. Do devetih so končali volitve
Volilna komisija pri SZDL predlaga
Volilna komisija pri občinski konferenci SZDL v Brežicah je na seji 15. aprila obravnavala zasedbo vodilnih mest v občinski Skupščina naj bi pred tem predsednika Vinka Jurka-sa, za podpredsednika pa prof. Marjana Gregoriča.' Skupščina naj pred tem spremenila statut, ker za podpredsedniško mesto ni več predviden profesionalec.
na Cimiku, v Podgračenem, v Breganskem selu, v Rigon-cah, na Malem Obrežu in v rudniku Globoko. Zelo zgodnji so bili tudi na Bizeljskem. Kmalu po 10. uri so bile volitve končane na 42 voliščih.
Poslanca zveznega zbora zvezne skupščine je volilo od 18.156 volilnih upravičencev 16.909 volivcev ali 93 odst. Za Viktorja Avblja je glasovalo 15.204 volivcev ali 89,09 odst. Neveljavnih glasovnic je bilo 1705 oz. 11,1 odst.
V	imenikih za volitve poslanca republiškega zbora je bilo vpisanih 9022 volilnih upravičencev. Glasovalo jih je 8493 ali 94,1 odst. Kandidat Milan šepetave je dobil 6974 glasov ali 82,1 odst, kandidat Rebselj pa 1113 glasov ali 13,1 odst. Neveljavnih glasovnic je bilo 406 ali 4,8 odst.
Za odbornike občinskega zbora je od 10.321 volilnih upravičencev glasovalo 9528 volivcev ali 92,3 odst. V kmetijski podskupini je bilo 485
volilnih upravičencev, na volišča pa jih je prišlo 397 ali 81,8 odst.
V	občinski zbor je bilo izmed 36 kandidatov izvoljenih 17 odbornikov.
Za uspešen potek volitev so se krajevne organizacije SZDL povsod zelo potrudile, zlasti še, ker jim je Socialistična zveza iz Pišec napovedala tekmovanje.
Prvomajski pozdrav kapelske in brežiške godbe
Prvega maja se bodo vrstile budnice godb na pihala od ranega jutra do opoldneva. Prebivalstvu sporočamo točen čas prihoda godbenikov: v Kapelah ob 5.00; v Dobovi ob 5.30; v Brežicah ob 6.00; v Pečicah ob 7.30;
▼ Cerkljah ob 8.00; v Artičah in Krški vasi ob 8.30; na Čatežu ob 8,45; v Dečnih selih ob 9.00;
v Sromljah ob 9.25; na Veliki Dolini ob 9.30; v Globokem dn na Jesenicah ob 10.00; na Bizeljskem ob 11.15. Kapelska godiba na pihala bo imela v Cateških Toplicah prometni koncert od 10.30 do 11. ure.
Občinski sidi kal ni svet vabi vse občane, naj se pridružijo veselemu razpoloženju ob igranju prvomajskega pozdrava v vseh krajih, ki jih bosta obiskali godbi na pihala.
Nocoj harmonikarski koncert
V	slavnostni dvorani brežiškega gradu bo nocoj ob 19.30 koncert harmonikarskega orkestra delavskega prosvetnega društva SVOBODA iz Šentvida nad Ljuhlja-no. Vstopnine ne bo. Občinski sindikalni svet vabi na prireditev v čast praznika dela vse delovne kolektive ter prebivalce Brežic in okolice.
Harmonikarski orkester iz
IZ PRORAČUNA SO PRISPEVALI ZA INVESTICIJE
Zaostanki iz občinske blagajne
Zaradi nerednega plačevanja davkov so bili prizadeti mnogi proračunski porabniki — Tudi krajevne skupnosti so zaman pričakovale obljubljene
deleže
Konec lanskega leta je imela občina Brežice za 126 milijonov Sdin neizterjanih davkov, od tega 29 milijonov zdravstvenega prispevka. Nereden dotok obveznosti občanov je vplival na vse proračunske porabnike. Edino šolstvo je redno prejemalo mesečne deleže.
Iz proračuna so lani nakazovali razen osebnih dohod kot za šolstvo, upravo in sodstvo tudi zneske za soudeležbo pri investicijah. Občinska skupščina je namreč najela
147,540.000	Sdin posojila, in sicer:
za preureditev osnovne šole v Dobovi 19,940.000 Sdin, za osnovno šolo v Velika. Dolini 22,000.000, za stanovanjski blok v Veliki Dolini 12,000.000, za most na Ulici 21 maja v Brežicah 27,500.000, za asfaltiranje ceste Brežice—Bizeljsko 42,000.000, za cesto Brežice—Dobova 18,000.000 in za avtomatizacijo telefonskega omrežja 6,100.000 Sdin.
Kulturno - prosvetne, turistične, telesnovzgojne in gasilske organizacije so med letom bolj ali manj životarile, ker je bil proračun več-
krat blokiran in so zaradi tega ostale brez denarja.
Tudi krajevne skupnosti so zaman pričakovale delež iz občinske blagajne. Dobile so
edinole samoprispevek občanov, četudi davki niso bili vplačani. Zaostanek iz lanskega leta bodo krajevne skupnosti prejele letos.
Šentvida praznuje letos 20. obletnico obstoja. Poznajo ga ne le v domovini, ampak tu-
Beti Jurkovič in Vice Vukov bosta 4. maja pela v Brežicah
V	četrtek, 4. maja, bo v Prosvetnem domu zanimiv koncert. Gostovali bodo veliki plesni orkester, mali narodni orkester in skupina kitaristov-elek-tričarjev VOJNE MUZIKE zagrebške garnizije. Nastopali bodo znani pevci Beti Jurkovič, Vice Vukov, Vera šehpamel in Mira šisler.
Koncert za mladino bo popoldne ob 16. uri, koncert za drugo občinstvo pa zvečer ob 20. uri — Predprodaja vstopnic je v Domu JLA v Brežicah vsak dan od 8. do 20. ure. Prireditelji vam obetajo prijeten večer. Spremna beseda bo v slovenskem jeziku.
st&jg KBM
s«* m *,» m mmm
'' 5 ifcV?
mmm
Kmetje izkoristijo vsak lep dan za delo na polju. Gornji posnetek je iz Globokega. Na levi branajo njivo za krompir, na desni pa trosijo umetni gnoj. (foto; Baškovič)
Dolžnosti bodo prevzeli novi odborniki občinske skupščine
Namesto odbornikov, ki so po štirih letih zapustili
NOVO V BREŽICAH
■ ODBORNIKI OBČINSKE SKUPSCINE bodo 7. maja odpotovali na obisk v bratsko srbsko občino Veliko Piano. Izlet bo trajal tri dni. Spotoma si bodo ogledali Beograd, Kragujevac, Oplenac in druge kraje. V Veliki Plani se bodo zadrževali en dan. Gostitelji jim bodo razkazali gospodarske objekte in kulturne ustanove v občini.
■ MINULO NEDELJO SO BILE BRE2ICE okrašene s številnimi zastavami. Ljudje so že navsezgodaj hiteli na volišča, da bi čimprej opravili svojo državljansko dolžnost. Radio Brežice Je sproti sporočal o obisku na voliščih v občini.
■ V LJUDSKI POTROŠNJI KRE-
DITIRAJO KUPCE. Za nakup industrijskega blaga Jim nudijo posojilo pod enakimi pogoji kakor banke. Ta ukrep bo gotovo pospešil povpraševanje po blagu na kredit. Marsikdo so bo za najetje posojila pri trgovskem podjetju prej odločil kot za posojilo pri banki, če bo ta pot hitrejša.
■ SKUPINA ZA RITMIKO IN
PLES pri glasbeni Soli pridno vadi za nastop ob koncu leta. Pouk obiskuje nekaj nad 30 deklic in dečkov. Med njimi so predšolski in šolski otroci. Prostor za vaje jim odstopa dom JLA vsako nedeljo dopoldne.
■ CELJSKI GLEDALIŠČNIKI so bili danes teden deležni navdušenega aplavza po uprizoritvi LA MALQUERIDE. Toda dvorana spet ni bila polna. Na predstave Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja se vedno pripeljelo tudi ljubitelji odra iz Dobovo, Pišec, Bizeljskega in Globokega, le Brežičani se nikakor ne morejo privaditi na obisk gledaJiških predstav.
skupščino občine Brežice, bodo zasedli izpraznjena mesta novoizvoljeni člani očinskega zbora:
Marjan Gregorič, Marija Vogrinc, Ivan Zorčič, Ivan Hrastovšek, Franc Glogovšek, Anton Kostanjšek, Franc Strgar, Jože Ogorevc, Vinko Jur-kas, Vinko Cančar, Anton Požar, Ivan Mihelin, Vladimir Čurin/ Franc Pavlovič, Ivan Račečdč, Martin Galič in Ivan Leskovec.
Na novo izvoljeni odborniki v zboru delovnih skupnosti so:
Anton Kržan, Gabro Klarič, Franc Peterkovič, Edi Verstovšek, Darko Gorišek, Lud-vik Jurman, Anica Dežman, Ivan Ritonija, Boris Pavlenč, Jože Žabkar, Milica Ribič, Jože Trampuš, Jože Verstovšek, Franc Premelč, Ivan Malus in Ivan Cizelj.
Pretekli teden so v Brežiški porodnišnici rodile: Ema Oerjafe iz Dolenje vasi — Rudija, Venčeslava Zorko s Trške gore — Anico, Julijana Zupančič iz Bregov — deklico, Ana Zupančič iz Prigorja — deklico, Justina Hrastelj iz Kalc
— Justino, Ljudmila 216kar iz Hrastja — dečka, Marija Kink z Malega Kamna — dečka, Hermina Matko iz Loga — Davorina, Brigita Zaleedna iz Kamnika — Borisa, Angela Ogorevc iz Šentjerneja
— dečka, Pavla Cvetkovič iz Drenja — dečka, Marija Hering iz Zakota — Milana, Anica Preskar iz Sel — Vesno, Ljubica Dostanič iz Brežic — dečka, Ana Zagmajster iz Orešja — Bernardo, Silva Medved s Pokleka — Beno, Smilja Zec iz Brežic — Ano, Marija Knežič iz Kraja Gornjega — Nevenko, Marija Hogač iz Laduča — dečka, Ana Poldan iz Krške vasi — Anico, Jelka Rautncr iz Bistrice ob Sotli — Matejo, Jožica KrošeiJ iz Stare vasi — Mirka, Zdenka Šoštarič iz Laduča — Zlatka, Štefanija Grilc s Senovega — deklico, Jožefa Ivačič s Senovega — dečka, Gabrijela Molan iz Zdol — deklico, Ivanka Kranjc z Vinjega vrha — Jožeta,
di zunaj njenih meja. Nastopal je na mnogih koncertih v zamejstvu, v Nemčiji, Italija, Švici in na Nizozemskem. Vsi člani so amaterji in pretežno mladi ljudje. Orkester je v dvajsetih letih vzgojil več kot sto harmonikarjev, ki so mu s svojimi nastopi priborili velik sloves. Orkester sodeluje s priznanimi glasbenimi umetniki in tako povečuje umetniško vrednost glasbene govorice, ki jo širi med ljudmi.
Trenutno šteje nekaj manj kot 20 članov, vodi pa ga že ves čas tov. Stojan Vidmar.
V	Brežicah se bodo odlični harmonikarji iz Šentvida nocoj prvič predstavili. Prireditelj posebej opozarja na to priložnost z željo, da bi se Brežičani čimštevilneje odzva-
li	povabilu.
Taborniki šo za stalno osvojili častni trak
V lepo okrašeni sejni sobi družbenih organizacij v Brežicah je bila 21. aprila slavnostna seja občinskega komiteja Zveze mladine Predsednica Božena Cešnovarjeva je sporočila prisotnim veselo novico, da izvršni odbor Zveze tabornikov Slovenije že petič poklanja partizanski trak taborniškemu odredu Matije Gubca. Tokrat so ga brežiški taborniki osvojila za stalno. Predstavnikom odreda je čestitala v imenu mladinskega komiteja, nakar so se pridružili čestitkam sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Franc Bukovinsky, presednik občinskega odbora SZDL Janez Pirnat in predstavnik garnizije JLA iz Ger-kelj.	\
Taborniki so nato začeli razgovor o svojem delu in dosedanjih uspehih, o načrtih in težavah, s katerimi se srečujejo pri delu. Ta organizacija je doslej najboljša v Sloveniji in njeni člani bodo naslov prvaka branili tudi vnaprej. Občinski komite jim je na slavnostni seji poklonil pet kompasov.
V Brežicah je vključenih v taborniške vrste 180 članov. Organizacija je bila ustanovljena 1958. Na papirju obsto-
•	ji tudi občinska Zveza tabornikov, vendar ni zaživela. Vlogo koordinatorja je opravljala uprava odreda. Med poglavitnimi načrti za prihodnje obdobje je razširitev organizacije, katere zametki so že v raznih krajih občine. Na predlog sekretarja občinskega komiteja so se na seji v petek dogovorili, da bodo ponovno skušali oživiti občinsko zvezo, sicer bodo težko kos obširnim nalogam, ki so jih spreoeld. „ .
Sklenili so tudi, da bo mladinska organizacija pobudnik praznovanja dneva mladosti in dh bo zaprosila za sodelovanje vse organizacije in društva v občini, da bo slav j« čimbolj množično.
BREŽIŠKE VESTI
?6’
12 DOLENJSKI LIST
St. 17 (892)
v'~v i '
PIONIR.TT NA POHODIT PO KURIRSKIH STF7AH
Partizanski miting na Zdolah
18. aprila so se na Zdolah srečali pionirji številnih odredov iz krške in brežiške občine — Sprejem kurirčkove pošte je bil zelo slovesen — Združili so ga z bogatim kulturnim programom
2e ob desetih dopoldne so se pionirji iz Krškega odpravili na pohod proti Zdolam. Po otroško so podoživljali pohode nekdanjih partizanskih kurirčkov skoed zasede sovražnikov. S seboj so nosili kurirčkovo tooibo s pismom za tovariša Tita.
Na Zdolah so se srečali s pionirji drugih odredov in tudi s pionirji iz brežiške občine. Bil je lep sončen dan in partizanska vas je sprejela goste slavnostno okrašena. Niso je obiskali samo pionirji, prišlo je tudi veliko nekda-
njih borcev in množica drugih občanov. Partizanski miting se je začel v veselem razpoloženju.
Udeleženci mitinga so pri-pravila tudi pester kulturni program. Najprej je komisar brigade Lojze Rihter poročal o poteku pionirskega pohoda, nakar so sledile pesmi, recitacije, igranje godbe na pihala in nato slovesna predaja kurirčkove pošte. Zbranim pionirjem so pripovedovali svoje spomine inž. Zvonko Sagadin, član republiškega odbora Zveze prijateljev mla-
dine, dr. Jože Brilej, poslanec republiškega zbora skupščine SRS, profesor Milojko Vidmar, član republiškega odbora Zveze prijateljev mladine in Stane Nuračič, direktor AGROKOMBINATA iz Krškega. Vsi govornika so pionirjem za uspešen pohod čestitali.
Pionirji so položili tisti dan vence k spomeniku padlih na Zdolah in k spomeniku v Močniku. Za kulturni program niso prišli vsi na vrsto, ker jim je ploha preprečila nastop.
Srečanja s poslancem dr. Jožetom Bilejem na Zdolah so minevala v zavzetih razgovorih. (Foto: J. Teppey)
Dr. Brilej je obiskal Kostanjevico
Pred nedavnim se je dvakrat mudil v Kostanjevici član zveznega izvršnega sveta in sekretar za turizem SFRJ tovariš dr. J02E BRILEJ. Obiskal je najprej Lamutov likovni salon, kjer si je pazljivo ogledal razstavo del Rafaele Potokarjeve, nato pa se je mudil več kot dve uri v kostanj eviškem gradu, kjer je s predsednikom občinske skupščine tov. Tonetom Javo-ričem, sekretarjem občinske konference SZDL tov. Markovičem, predsednikom upravnega odbora sklada za restavriranje in ureditev gradu Kostanjevica tov. Stanetom Nun-čičern, ravnateljem Gorjupove galerije tov. Ladom Smrekarjem in predsednikom Turističnega društva Kostanjevica tov. Jožetom Jankovičem proučeval možnosti za dokončno
so se skozi poldrugo stoletje vsak po svojih močeh trudili, da je ta veličastni kulturnozgodovinski spomenik danes pod streho in tako ohranjen tudi prihodnjim rodovom. Izredno je pohvalil spomeniško -varstveno službo Slovenije in lokalne predstavnike, ki so, četudi včasih v brezupni situaciji, pri svojem odgovornem delu le vztrajali. Po izjavi dr. Brileja je republiška spome-niškovarstvena služba s svojimi dolgoletnimi napori za ohranjevanje tega spomenika privedla grad do take stopnje, da lahko s preudarno turistično investicijo zgradimo »zlato jamo«.
Pogovori so tekli tudi o cesti od kostanj eviškega gradu do Ceste bratstva in enotno s ti. Ta cesta že zdaj prizadeva veliko gospodarsko škodo in si brez nje turizma v Kostanjevici sploh ni mogoče misli ti. Po temeljiti proučitvi problemov okrog obnove gradu je visoki gost obljubil, da bo s pristojnimi faktorji na zvezni in republiški ravni uredil, da se ti pereči problemi čim-prej premaknejo z mrtve točke. Na ta način bi Kostanjevica lahko kaj kmalu znatno dvignila narodni dohodek, kar bi bilo v tem pasivnem območju nadvse zaželjeno.
Samo odlok je ptemalo!
ureditev kostanjeviškega gra- Občinska skupščina Krško Mladi glasbeniki z osnovne šole v Brežicah so prijetno du v turistične namene.	je sprejela odlok, po katerem
Poživili kulturni program partizanskega mitinga na Visoki gost je izrekel naj- morajo vsi kmetovalci do 31.
Zdolah. (Foto: Teppev)	Pr®j	priznanje	vsem	tistim,	ki	marca očistiti sadno drevje.
To pomeni, da morajo poža-gati suhe in odvečne veje in
In še nekaj: vsak torek je v Podbočju odkup živine (menda ga organizira AGRO KOMBINAT Krško). Zgodilo se je, da je na tem odkupu ponudil neki tukajšnji rejec
V tednu mladosti bodo razvili prapor
Podmladek Planinskega društva Bohor na Senovem že peto leto uspešno priteguje v svoje vrste pionirje z osnovne šole in drugo mladino, člani podmladka se množično udeležujejo vseh akcij, ki jih prireja društvo. Letos ustanavljajo planinske pionirske skupine na bližnjih šolah: ustanovili so že planinsko skupino na brestaniški osnovni šoli, ki šteje 73 članov, v načrtu pa imajo še organizacijo skupin na šolah v Koprivnici in Goarnjem Leskovcu.
Na občnem zboru so mladi planinci sklenili, da bodo za letošnji (fon mladosti razvili svoj prapor, ki bo prvi te vrste v Jugoslaviji. Ker precejšnjim stroškom ne bd MM sami kos, so začeli zbirati prispevke za prapor ter za srebrne in zlatte žebljičke. Za pomoč bodo zaprosiM tudi delovne in politične organizacije, ki naj bi kupile spominske trakove. Povafbdli bodo tudi občane Senovega in okolice, predvsem pa vse ljubitelje planin, da bodo s svojo ude-ležbo počastili svečano razvitje prapora, ki bo 21. maja 1967 ob 10. uri pri planinski koči na Bohorju.
Obnavljanje poznogotskega spomenika
V Kostanjevici na Krki obnavljajo notranjost Miklavževe cerkvice na otoku, kjer je z Gorjupovimi freskami okrašen poznogotski prezbiterij. Cerkev obnavljajo na pobudo Zavoda za spomeniško varstvo. Zaradi velike vlage so začele pred leti Gorjupove freske odpadati. Z deli jih bodo zaščitili, pa uredili notrar njost tako, da se bo slikarija med gotskimi rebri u* jemala s stenami ladje.
P. B.
V OBČINI KRŠKO SO OBČANI OPRAVILI SVOJO DOLŽNOST	*	bi
Razveseljiv uspeh na volitvah
uničili razne škodljivce.
Toda kako naj drevje poškropijo, ko ni na vsem področju krajevnega urada Podbočje niti ene sadne škropilnice? V časih, ko smo imeli v Podbočju še svojo kmetijsko zadrugo, smo imeli tudi sadno škropilnico. Posebna
go leto starega, za zakol zrelega bikca. Odkupovalec Je ponudil precej nizko ceno. Rejec mu je nato povedal, da plačujejo na sejmu v Cerkljah ob Krki precej boljše in da so naši rejci prodali tja že več kot 40 telet. Odkupovalec je tega rejca nato z nespo-
Slovesno vzdušje na vseh voliščih — V zvezni zbor zvezne skupščine je bil	sadno škropilnico, poseona	iec je tega rejca	naio z n«*pu-
izvolien Viktor Avbeli, v republiški zbor republiške skupščine pa dr. Jože	ekipa je takrat vsako leto	dobnim izrazom	zavrnil in do-
Bri°ej —V zbor delovnih skupnosti občinski skupšeine so izvoli.! 2 odbor-	gj**«
nika iz kmetijske podskupine, v občinski zbor pa 16 odbornikov
Vedro nedeljsko Jutro je že litve v kmetijski podskupini, zgodaj zvabilo na volišča več- V obratu Goednega gospodarji del občanov. Vsepovsod so stva v Krškem so zaprli vodi-zastave in zelenje naznanjali Šče že ob 7.30 zjutraj, v obra-slovesno razpoloženje. Volišča so bila lepo okrašena.
V občini Krško so volili poslanca zveznega bora zvezde skupščine, poslanca republiškega zbora republiške \ skupščine, 16 odbornikov ob-
je bilo 49 volišč. Od 9725 volilnih upravičencev jih Je prišlo na volišča 9130 ali 93,88 odst. Za kandidata dr. Jožeta tu Gozdnega gospodarstva v Brileja je bilo 8451 glasov. ._.	-	.	aGROKOM-
Kostanjevici ob 8. uri, celotna Zanj se je torej izreklo 92,5 BINATU	Ta	^	do.
kmetijska podskupina pa Je odst. volivcev, ki so glasovali. ^NATO Kr^Ta^toa^
Nato pa se je KZ Podbočje kije!« Takšni postopki in od-priključila KZ Kostanjevica nosi, tako mislimo mi rejci, in sadna škropilnica je odšla prav gotovo ne bodo vplivali tja. Od takrat ni na področju na večji dogon in odkup v krajevnega urada Podbočje Podbočju!
nihče več škropil sadnega drevja.
Pozneje je bila KZ Kosta
zaključila volitve ob 11. uri dopoldne.
Odbornike občinskega zbora so volili v 16 volilnih enotah na 63 voliščih. Od 10.141 volivcev jih je glasovalo 9347
Zveznega poslanca so volili s«upšCine, 16 odhomiifcov od-	na 110	voliščih z 18.167 vpi-	volivcev jin je giasovauo
finskega zbora in 2 odbomi-	sanimi	volivci. Glasovalo jih	au 92,1 odst. Izvoljenih	je bika kmetijske podskupine za	je 16.562 ali 91,16 odst. lavo-	iQ jg odbornikov,
sboj- delavnih skupnosti.	ljen jo	bil Viktor Avbelj.
Med prvimi so zaključili vo- Za volitve v republiški zbor
V kmetijsko podskupino
volj svojih sadnih nasadov in plantaž. Najbrž se zadovolji s tem, da poškropijo svoje, zasebni lastniki in njihovo sadno drevje pa ga verjetno sploh ne zanimajo.
Mislim, da bi občinska skupščina, če je že sprejela odlok,
Budnice za prvomajsko jutro
Sinoči je bila v Krškem prva prireditev v počastitev praznika dela. V domu SVOBODE je imel koncert moški komorni pevski zbor iz Celja pod vodstvom dirigenta prof. Egona Kuneja. Povabil ga je občinski sindikalni svet, da bi dal nastop Celjanov prazniku slovesno vzdušje.
Včeraj in danes potekajo kegljaška tekmovanja med sindikalnimi podružnicami občine Krško. Tekmujejo ekipe in posamemiki.
Na predvečer praznika dela bodo na številnih vrhovih zagoreli kresovi. Zakurili jih bodo člani mladinsKih aktivov in z njimi nasr.a-nili začetek velikega praznovanja.
Za prvomajsko Jutro pripravljata godbi na pihala sindikalnih podružnic iz CELULOZE in RUDNIKA SENOVO vesele budnice. Prvomajski poadrav bosta zaigTftli po vseh krajevnih srediSčih občine.
zbora deflovnih skupnosti so morala naložiti AGROKOMBI-v nedeljo izvolili dva odbor- NATU, naj zagotovi zasebnim nika ob volilni udeležbi 98,4 kmetom škropilnice za škrop-odst. V isti zbor občinske ljenje. Marsikateri kmet nam-skupščine je glasovalo 19. reč ne ve, kje naj išče škro-
aprila 86,7 odst. volilnih upravičencev iz delovnih kolektivov.
pilnico! Samo s papirnatimi odloki prav gotovo ne bomo uničili sadnih škodljivcev!
JOŽE ŠKETA
DROBNE S SENOVEGA
■ V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI so bili 19. aprila v volilni enoti Jamskega obrata rudnika izvoljeni za odbornike: inž. Anton Koželj. Stefan Strok in Alojz Pavlič Odbornikom v drugih volilnih enotah tokrat mandat Še ni pote-kol«
Q UDELEŽBA JE BILA na vo: litvah 19. aprila zelo dobra, saj Je na Senovem volilo 80 odst. vseh upravi čenčo v v delovnih organizacijah. Volili niso edinole tisti, ki so na dopustu ali pa so bolni.
■ VEDNO VEČ KOTANJ Jo po zadnjem dežju na cesti KrSko Senovo. Promet po njej je nevaren, zato bi bilo treba cesto ali posuti ali pa zora ti.
Novi odborniki naše skupščine
 	--w	 -n__	A.lr*4«7	fVHlI
V občinski zbor so bili v nedeljo izvoljeni naslednji novi odborniki:
Franc Juvane, Gorica 17; Franc Strgar, Leskovec 115; Anton Jarkovič, Brod 18; Silvan Mozer, Brestanica 114; Anton Agrež, Stolovnik 12; Jože Tratnik, Raka 46; Jože Pečnik, Mali Tm 6; Franc Dermaž, Dolnja Prekopa 9; Mihael Senica, Senovo 97; Anton Pleterski, Senovo 128; Franc Božičnik, Veliki Kamen 40; Jože Radej, DovSko 28; Matko Matron, Krško; Anton Avsec, Bučerca i; Jo-
že Račič, Krško, in Branko Vodopivec, Dolenja vas 37.
Za odbornike zbora delovnih skupnosti pa so bili v kolektivih izvoljeni:
Iz »Celuloze« Stane Hribar in Maks Mirt; iz rudnika Senovo inž. Anton Koželj, Stefan Strok in Alojz Pavlič; Viktor Kostevc iz »Elektrarne« Brestanica, Alojz Volarič iz Kovinarske, Franc Sribar iz SAVE, Simon Gregorič iz krškega obrata »Elektro« Celje, Branko Voglar iz Splošnega obrtnega podjetja, Emil Klrtkočar kx Aoton Filipčič*
Agrokombinata, Alojz Obu iz šole v Kostanjevici, Franc Rakar iz šole v Brestanici, Vid Budna iz zdravstvenega doma v Krškem in Ivan Glogovšek iz SDK Krško.
Novoizvoljenim odbornikom čestitamo za zaupanje, ki so jim ga volivci na zadnjih volitvah izkazali!
»Hči mestnega sodnika« v Kostanjevici
V soboto, 6. maja ob 20. uri, bodo v domu kul-ture v’ Kostanjevici gostovali člani šentjakobskega gledališča iz Ljubljane z Marinčev o dramatizacijo Jurčičeve povesti HČI MESTNEGA SODNIKA. Dolenjski kulturni festival vabi občinstvo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji, (v dopoldanskih, urah tudi po telefonu na št. 19.)
Lani 6 stanovanj za prosveto
Za prosvetne delavce so lar ni v krški občini zgradili šest
stanovanj: štiri v Kostanjevici in drve v Senovem. Na stanovanja čakajo še v Brestanici, kjer so zgradili novo šolo. Verjetno bodo moraili prosveta! delavci še nekaj časa počakati, da se bo zbralo kaj denarja.
KRATKE IZ BRESTANICE
■ NA OBČNEM ZBORU TV D PARTIZAN so sprejeli delovni načrt, ki predvideva poživitev telovadbe za člane v Šolski telovadnici. Med Športi bodo gojili odbojko (ženske) in namizni tenis. Pri Soli nameravajo urediti športni park, pri čemer računa na po* moč elektrarne.
■ PRIPRAVE ZA UPRIZORITEV ljudske igre »Mlinarjev Janez« na prostem pri bnstaniacrm gradu dobro napredujejo. Režiser ima težave le s statisti, ker le-ten manjka Osnutek za ureditev prizorišča je narejen. Tudi igralci se že vadijo na prostem. Računajo, da bo prireditev obiskalo veliko ljudi, zato se bodo vsestransko pripravili. Na gradu so že uredili
EOstiSče.
■ PRVOMAJSKO ZABAVO NA BRESTANIŠKEM gradu pripravlja Turistično društvo v nedeljo, 30. aprila. Zabava se bo pričela popoldne. Za ples in razvedrilo bo poskrbel domači ansambel STEB.
z. s.
W/ f'/iM/mmm
Mjđmmm
„Vodka APOSTOLSKA” po vsej Jugoslaviji!
Na	spomladaiMtoem	zagreb-	—	APOSTOLSKO« kupcem iz lenjskem, je med vodilnimi
Sfcem	velesejmu	prodaja	tr-	vse	Jugoslavije.	tovrstnimi podjetji pri nas.
govsko podjetje	PREHRANA	DANA,	tovarna likerjev in Izdeluje okoli 50 vrst raznih
Jz Ljubljane	domačo	»vodko	sadnih	sokov	z Mirne na Do- žganih pijač, likerjev in sa-
dnih sirupov. Svoj asortiment »kačje sline« je sedaj popestrila še z »vodko APOSTOLSKO«. Pijača je čisti žitni destilat, izdelana in rafinirana po originalnem klasičnem ru-, skem postopku ter s staranjem in posebno nego oplemenitena. Najboljša je, če jo uživate primerno ohlajeno.
Od vseh pijač, ki jih Prehrana prodaja na sejmu, to pa so predvsem uvožene pijače, posebno priporočajo kupcem domačo »vodko APOSTOLSKO«. Vsi kupci hvalijo novi proizvod DANE, še posebno pa jim ugaja okus-
na zunanja oprema steklenice. Vodko so prodali že v vse večje kraje naše domovine. Samo iz Beograda jo je vzelo kar 7 kupcev.
Prehrana prodaja tudi iz Rusije uvoženo vodko, ki ji pravijo »stoličnaja vodka«. Polnjena je v pollitrskih steklenicah in vsebuje 40 odstotkov alkohola, mirenska pa je v 0,75-litrsikih steklenicah in ima 42,3 odstotka alkohola. Prodajna cena steklenice uvožene in domače vodke je približno enaka. Domača je tako za tretjino cenejša, po kvaliteti pa enakovredna uvoženi. Prav zato pričakujeta proizvajalec in prodajalec, da bo mirenska »vodka APOSTOLSKA« osvojila domače in tudi tuje tržišče.
Oborožene Parižanke
Btane Gliha, dipl. ekonomist PREHRANE iz Ljubljane (v sredini), pozdravlja kupca v paviljonu svojega podjetja. »Vodka Apostolska« je vzbudila pri vseh poslovnih ljudeh na letošnjem spomladanskem zagrebškem velesejmu prijetno presenečenje in vse kaže, da se bo DANA z Mirne z novim proizvodom še bolj uveljavila na jugoslovanskem trgu in tudi v izvozu.
(Foto: Mirko Vesel)
Parižanke so se odločile, da se bodo same branile pred nadlegovalci in nasilneži, pri tem pa jim bo v bodoče pomagala tudi sodobna industrija.
Po statističnih podatkih je samo lani odgovarjalo pred francoskimi sodišči 45.000 mladoletnih prestopnikov, ki so jih v večini obdolžili uličnih napadov na ženske, tatvin in posilstev. Zaradi tega so številne preplašene telefo-
Valvasor o gradovih v dolini Krke
USTRAZ
Vsebina — Kdaj je bil sezidan grad Ustraž in kdo ga je sezidal. Kje leži. Rodovitnost zemlje. Grad ima hudobne sosede. Zakaj se grad imenuje Ustraž. Nekdanji lastniki gradu in njegova sedanja lastnica. Domnevni vzrok za ime Ustraž.
Grad je takega, kakršen je danes, pozidal leta 1645 gospod Ivan Jakob Muretič, predtem pa je bil grad v zelo slabem stanju. Graščina leži na Do lenjskem, deset milj od Ljubljane in dve milji od Novega mesta, med gradom Vrhovo in Prežekom, na dobrem in rodovitnem kraju, čigar tla rodijo obilo sadja in nedaleč od gradu leži vinograd, kj daje odlično vino. Kraj je torej rodoviten, ne oziraje se na to, da je tu malo ravnega polja, ker pač leži graščina precej visoko v hribih, in to tik pod Uskoškim pogorjem. Zaradi tega se graščina ne more pohvaliti s preveč dobrim sosedstvom; ker se pač Uskoki, o čigar slabih navadah in roparskih krempljih smo govorili že večkrat poprej, izkažejo za tem boljše sosede, čim dalje od njih živimo. Ta svoj sloves, ki se jih drži že od nekdaj, pa radi pogosto potrdijo znova z dejanji. Tako so pred mnogimi leti po izdajstvu grajske kuharice zavzeli grad Ustraž in takratnega lastnika Severina Schweitzerja bedno umorili z nožem.
Izvor imena gradu ni poznan, in gotovo ne more prit! od besede nno
sta«, ker pač v bližini ne pelje nobena cesća. Po kranjsko se grad imenuje Ostraž, kar bi lahko izvajali od besede »ostro«. Morda so kraj tako imenova-li zato, ker pač ta zaradi svojih že omenjenih pobožnih in poštenih sosedov, Uskokov namreč, potrebuje ostrega očesa. Ti namreč tako marljivo iščejo tam, kjer niso ničesar izgubili, da lahko izgubiš nekaj prej, kakor bi si to mogel misliti. Morda pa se kraj imenuje Hochstrass zato, ker leži visoko v hribih.
Prej je bil grad last že omenjenega gospoda Severina Schweitzerja, nato pa gospoda Ivana Jakoba Muretiča, Id je grad, kakor je bilo to že omenjen-no, prezidal. Nato je postal lastnik gradu gospod Ivan Jurij pl. Kaisell, ki ga je po smrti zapustil svoji ženi gospe Mariji Sidoniji, roj. pl. Gali; ta je še danes lastnica gradu.
Leta 1686 je na gradu izbruhnil požar, ki ga je popolnoma upepelil, vendar so v ga od takrat zopet pozidali-(Skrajšano).
(Grad Ustraž je že dolga leta
popolna ruševino.)
nistke, bolničarke, blagajničarke in ženske drugih poklicev, ki marajo delati ponoči, z navdušnjem sprejele raz Učne izdelke, ki naj bd jim pomagali otresti se napadalcev. Na tržišču so se najprej pojavile piščalke, s katerimi lahko pokličejo policijo. To da mnogo zanesljivejši in zaradi tega bolj priljubljeni so obeski za ključe, ki spuščajo solzilni plin ali pa tekočino vijoličast«! barve, ki zaznamuje napadalca. V prodaji so tudi obeski za ključe s plinom, ki lahko napadalca zaslepi že v oddaljenosti petih metrov.
Trgovske hiše, ki prodajajo f) strašilno orožje, zelo dobro poslujejo. Je sicer manj zanesljivo, zato pa cenejše od revolverja, vrhu tega zanj ni potrebno nobeno dovoljenje.
TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT
»DOM« LJUBLJANA
Mestni trg 24
poslovni enoti
SUHA ROBA SODRAŽICA RAŠICA
čestitata za 1. MAJ
vsem delovnim ljudem in izdelovalcem na področju Dolenjske!
V ponedeljek ob enih ponoči je zgrmel provizorij teras pod Petričevo hišo na novomeškem Bregu v dolino. Nestrokovno in brez dovoljenja zgrajene »galerije« na strmem pobočju Brega, v katere je lastnik vložil veliko truda, so se zrušile na srečo ob takem času, ko ni bilo v bližini nikogar, ki bi jo lahko skupil. (Foto: Mirko Vesel)
Kupite srečke -napotnice za srečo!
Več kol 10 milijonov Sdin je izplačala državna loterija izžrebancem, ki so njene srečke kupili v Novem mestu letos, še ni dolgo, ko so čez noč postali milijonarji kar trije: zidar, naš dopisnik iz Krmelja in se nekdo iz Novega mesta. Manjših dobitkov so v Novem mestu marca izplačali za več kot 1,200.000 Sdin. Toliko »poberejo« izžrebane srečke domala vsak mesec. To pa je tudi nekaj. Seveda vsaka srečka pač ne more zadeti milijona ...
Srečke državne loterije kupujejo ljudje najraje v kiosku ob Cesti komandanta Staneta. Tu jim prodajalec Ivo Tratnik razen
srečk ponudi tudi listke za športno stavo, loto in podobne »napotnice« za srečo. Marsikdo skoraj ne more mimo, da ne bi pristopil h kiosku. Ljudje v srečo verjamejo. To potrjuje tudi velik denarni promet s srečkami v Novem mestu, saj prodajo samo srečk državne loterije po 1200 in še več vsak teden.
»Rad bi mel večji prostor, saj tu skoraj ne morem delati,« je povedal Ivo Tratnik. »Včasih bi koga povabil v kiosk, pa ne morem, ker je prostor še za normalno delo enega človeka premajhen.« Dodal je, da se mu bo želja morda izpolnila že letos.
Iz sokolskega arhiva v Ribnici
2e takoj po ustanovitvi telovadnega društva »Ribniški Sokol« 1906 so začeli z veliko nabiralno akcijo za gradnjo telovadnega doma. Vodili so jo člani društva in občani. Zamotane priprave in naoio-nalno zatiranje pa so akcijo zavrli. Veliko članov telovadnega društva je odšlo v Ameriko, da bi se tako izognili političnemu zapostavljanju in nevšečnostim. Ti mladi telovadci so še vedno obdržala stik z domačim društvom in so v Ameriki nadaljevali z nabiralno akcijo med tamkajšnjimi rojaki.
Zanimiva so pdsma teh članov, posebno pismo Štefana Lavriča, ki ga je 9. 6.1920 pisal iz Chicaga. V njem je omenil tudi stavko čedezničarjev in tragične dogodke na Zaloški cesti. Ko je v pismu razložil nabiralno, polo ter sporočal glede denarja, je nar pisal še naslednje vrstice, ki jih navajamo brez popravkov:
»Da ja ne bo kak Lah delal pri zgradbi, to je želja vseh darovalcev. Da ne bodete zopet gada na prsih redili. Noviga ni posebnega, mogoče gremo v kratkem na stavko, ako se ne bode tako zgodilo, kot se je v Ljubljani. Žalostno se sliši iz JuRo-Slavije, da imate še vedno tiste Avstrdjake na odličnih mestih.
Ako bi še prokleta Avstrija eksistirala, mene ne bi bilo več domov, kajti bil sem zaznamovan od avstr, podrepnikov. Kajti tam se je malo vedelo, kako smo mi tu delali za razpad Avstr.-Ogr. Tudi od Rusije ste malo poučeni, ni vse tako slabo, kot si mislite. Angleška dela že s sovjetsko Rusijo trgovske pogoje. Rusija tako dela, da kdor ne defla, naj tudi ne je, kar Je čisto pravilno ...«
13.6.1920 pa piše: »So se razmere doma kaj izboljšale ali mogoče imate upanje, da bi se v kratkem? Kajti letošnjo jesen bodejo predsedniške volitve. Kakor sedaj izgleda, bode bolj slabo * delom tu. Do sedaj sem delal 5 let vedno. Zadnjo soboto, t. j. 12.6. ob 10 uri, smo šli na stavko. V kratkem se bode videlo, kako bode. Mogoče tudi, da bode tovarna zaprta za nedoločen čas. Tu nas Je prizadetih krog 2000 delavcev ter tudi po celi državi v večjih mestih. Ker je vojna minula, so na dnevnem redu stavke. Drugače tu po starem, sedaj imamo že hudo vročino v Chicagu, da je nemogoče spati ponoči. Pijače pa nobene kot slabo vodo, to ti je življenje tu sedaj ...«
V arhivslilnh telovadnega društva paifiaan Rftbntaa Je Se več podobnih pisem, ki so
setf
ver^
boj*
P
veri*
sin
m« 5
A
d»*5
le P)
dragocen prispevek za študij gi/P delavskega gibanja v teh kr a- ^ Jih. -	Jo*
A. ARKO
Na otvoritvi razstave o Kostanjevici se je zbrali ze, slovenskih muzejev,
flUlrM
stavnikov organizacij In vnuk inS. arh. Ferđlnanđo
Ressla je Imel prof. &
ZLFLSTFHTFbVRR
NOVOTEHNA grjf J
NOVO MESTO NOVOTKHNA
NOVO* Stalna dežurna služba v Ločni. Ob delavnikih od 6. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 20. ure. Telefon: 21-538.
v Lamutovem likovnem salonu v je bilo veliko predstavnikov univer-so omogočili razstavo, in pred-,|e prišpl tud« Resslov pra-’• 1*rp-ip»anje o žIvTJenJti in rtclu Josipa (° (desno). (Foto: IVIirko Vesel)
OBIŠČITE ZA 1. MAJ
HOTEL GRAD OTOČEC IN NOVO RESTAVRACIJO
ob avtomobilski cesti, kjer boste solidno postreženi!
Ob sobotah, nedeljah in praznikih ples!.
Vsem gostom čestitamo za praznik dela 1. maj!
HOTEL GRAD OTOČEC
75-L>;TNI OOE. Sloviti umetnik Charlie Chaplin s sinom iz zadnjega zakona (levo) in (desno) dr. ANA AR SLAN.
Pot v LaJ
visoko
fedved je izgubil življenje pod kolesi
Se da staranje zavreti? Nauk najstarejšega človeka
starost
Nekaj praktičnih nasvetov
Prof. Aslanova ima nekaj praktičnih nasvetov, ki jih lahko srečujemo na straneh najrazličnejših medicinskih revij. Ti nasveti so preizkušeni z dolgoletno prakso v njenem inštitutu in jih posebno priporoča tistim, ki so že prekoračili 60. leto, v nekaterih primerih pa tudi tistim, ki so morda za deset let mlajši. Na kratko povedano, bi se glasili tako:
— nadaljujte z vsakodnevnim gibanjem (o tem bomo še posebej govorili);
— ohranite normalno spanje — v 24 urah mora biti vsaj 7 ur spanja;
— ne zanemarjajte vsakdanje higiene;
— preiti je potrebno k bolj umirjeni prehrani — dnevno od 1800 đo 2500 kalorij — in pri tem zaužiti čim manj maščob in tekočin;
— čimprej zamenjajte navadno maščobo z rastlinsko, meso pa jejte le 2-3-krat na teden;
— povečajte pozornost do kroničnih bolezni, ki ste jih že prej opazili;
— lajšajte posledice duševnih in podobnih poškodb;
— čimprej opustite ali pa vsaj zmanjšajte količino alkohola in tobaka.
Ljudje se neradi drže nasvetov, posebno kadar so v nasprotju z njihovimi dolgoletnimi navadami. Zato je potrebna organizirana pomoč ljudem v letih; to je izvedljivo s pomočjo nekaterih institucij, predvsem zdravstvenih. Tu se mora poslušati zdravnikova beseda.
Ravnotežje telesnega in duševnega dela
Tistim, ki so vse svoje življenje delali duševno, daje Aslanova poseben nasvet za ohranitev določenega ravnotežja med telesnim in duševnim delom. To ravnotežje je moralo obstajati že prej, posebno v letih, ko človek odide v pokoj. Tako ravnotežje je pogoj, da človek dolgo ohrani »biološki višek življenja«, v katerega pride le s potrpežljivim varovanjem zdravja skozi več let.
Izkušnje tega inštituta in več drugih znanih primerov nam vsiljujejo sklep, da sta red in delavnost — telesna ali duševna — najboljša obramba pred senilnostjo in prezgodnjo ostarelostjo. Zato zdravi in še sposobni ljudje, ki komaj čakajo upokojitve, da bi se rešili dela, kolikor res ni tehtnih vzrokov, dejansko odsekajo najbolj zdravo vejo svojega življenja.
če zdravstveni ali kakršnikoli drugačni vzroki silijo človeka, da gre v pokoj, potem mora tak človek storiti vse, kar je v njegovi moči, da si poišče primemo zaposlitev. Ne samo zaradi tega, da bi zabijal čas, marveč zaradi tega, da se ne bi predajal starčevskim mislim, da je že »odigral svojo vlogo«. Prav to je usodno za stare ljudi, kajti to je pravo dolgotrajno ubijanje samega sebe.
Zajahajte svojega »»konjička«!
Prepričani smo, da ni človeka, ki si ne bi mogel poiskati primemo zaposlitev, nekakšno delo, ki mu bo dajalo vedrino, razpoloženje, v več primerih pa tudi korist. Prof. Aslanova navaja primer afriškega pisatelja Duboisa, ki se je zdravil v njenem inštitutu in v 93. letu starosti naredil načrt za izdajo neke afriške enciklopedije.
Vsi psihiatri in številni zdravniki svetujejo ljudem, naj si poiščejo svojega »konjička«, ki jih bo rešil. Več zdravniških strokovnjakov pravi, da je konjiček boljše zdravilo kot vsa sredstva proti mlahavosti.
Aslanova priporoča, naj se stari ljudje po svojih nagnjenjih opredele ali za zbiranje znamk, fotografij ali podobne zbirke; naj se lotijo pletenja ali drugačnega »motenja«, ki bo zaposlilo njihovo pozornost, hkrati pa bodo imeli dokaz, da so še vedno koristni člani družbe. Tu v njenem inštitutu, izdelujejo stari ljudje igračke in druge stvari, ki so resnično dragoceni spominčki.
Mojstrstva velikih ljudi
V vsakem izmed nas tiči skrita želja, da bi nekaj ustvaril, izumil, uredil, napisal in podobno. Prav takim mojstrovinam prostega časa se moramo zahvaliti, da smo dobili veliko izumov, dragocenih zbirk, koristnih opažanj.
wDe 12 lovske dru-ov * pripovedoval '“ttsetn tole lovsko je trdil,
smo bili na
, Vs&mi naboji, ra-w so bili še slabi. **eki dan spet k.u-» zadrugi v Ljub-s šibrami. Ko
kcU] I>roti domu' drevesu ve-h ^1 kupljene na-dušiti, e i.02^ Prvič — ve-..^ sedi na veji. ^ — veverica sProžim tretjič 'ivtef® je premaknila
ajff- Sprožil sem še potem je
sera
veverico, čud-
^ Je zdelo, da je p. svojo velikost trii • ^a- Skrivnost s^le kasneje do-
o,( *nar*cem in ^ n,ni ljudem
ta ^oniajska vošči-I , vsem domačim. t olektivom, prija-, 2nancem fantje, ki jaški rok v Zadru: p J°že Lovšin, Ja > Ivan Arko, Stane { okolice Ribnice, se Pridružujejo tu-i *1> Tone Jarkovič, Alojz Salmič, «ič, Fi-anc špara-lcrskega konca.
a Pravnik dela
kolektivom, ^ ^etorn iz oko-1 in	čestitava
V želiva vese'
^Iba^”0 Rukše ih
r> Vojaka v Bi-
j-cUjtili KUlfllSij še okoli 300 gledalcev. Seveda so se želeli vsi slikati z mrtvim medvedom. Truplo kosmatinca je prevzel zastopnik Lovske družine Kočevje. Vendar pa se je več lovskih organizacij po/animalo, od kod je medved prišel, kam je bil namenjen in drugo, da bi ugotovile, kdo bo lastnik njegovega kožuha in ostalih posmrtnih ostankov.
Komisija, ki je. raziskovala nesrečo, je ugotovila, da sta bila voznika trezna in da je z obeh strani Jasnice, se pravi dela ceste, kjer se je zgodila nesreča, znak »divjad na cesti«. Na tem delu ceste je bilo doslej povožene že precej divjadi, največ srn in jelenov. V nedeljo pa se je prvič zgodilo, da je na tej cesti izgubil pod kolesi avtomobilov življenje tudi medved.
JOŽE PRIMC
1300 kg težak medved neprevidno prečkal cesto, sta se vanj kar dva avtomobila — Nesrečni kosmatinec, ki se ni lcal» če je cesta prosta, je izgubil življenje, na osebnih avtomobilih pa je za okoli milijon Sdin škode
pozdrav
>nom
Jem iz krške Pa kolektivu ■ rwT’ domačim in Cla 1-maj fw. z najlepšimi Bračun, vo-
MEDVED, PONOS ROŠKIH GOZDOV, je posebna mikavnost naših krajev. Tale, ki ga vidite na gornji sliki, pa zadnjo nedeljo ni imel sreče. Na cesti med Ribnico in Kočevjem, na Jasnici, ga je deset minut po 19. uri pobrala »Matilda s koso« v podobi dveh osebnih avtomobilov. Kosmatinec je bil pravi velikan, saj je tehtal okoli 300 kg. To kaže tudi fotografija, ki jo je »na kraju nesreče« posnel dr. Janez Klun iz kočevskega zdravstvenega doma. Ob medvedu se je hotelo fotografirati ludi več lovcev in drugih občanov, Id so v tistem času slučajno bili na Jasnici...
NE HODI DOMOV BREZ
pa je iz nasprotne strani pripeljal z osebnim avtom Anton Gregorič iz Kočevja in se tudi zaletel v nesrečnega okoli 300 kg težkega kralja kočevskih gozdov.
Za kosmatinca se je poizkus, da bi se preselil na drugo stran asfaltne džun-. gle, slabo končal, saj je pri tem izgubil življenje. Na osebnih avtomobilih je za okoli milijon S din škode, medtem ko med potniki ni bil nihče resneje poškodovan.
Vest o nesrečni smrti velikega medveda se je hitro razširila, zato se je na kraju nesreče kmalu
n
Je zgodila v	trčil osebni avto, ki ga je
’ *3. aprila ob	upravljal Martin Gruber
4. Jasnici, se pravi ■ iz škofje Loke in je vozil •‘med Kočevjem	iz Kočevja proti Ljubljani' V medveda, ki	ni. Ranjeni kosmatinec se
prišel na as-	je ustrašil in odskočil na
to. je najprej	drugo stran ceste, takrat
obtežena veverica
ma, ko sem veverico odrl. Pod kožo je imeda namreč toliko šiber, da sem samo iz dobrih napravil kasneje tri nove naboje. Veverica torej ni padla z drevesa zato, ker bi bila smrtno nevarno zadeta, ampak ker je bila preob-težena s šibrami ...
Sprejem kur»»-čtrnve , pošte
V soboto dopoldne, 'Ia.u.#. -la, so pionirji sevniške osnovne šole sprejeli kurirčkovo pošto, ki je do takrat obšla že precej krajev v občini, med njimi Bučko, Blanco in Zabukovje. Pot je nadaljevala proti trebanjski občini.
Priprave za novo trgovsko hišo
Pred dnevi je buldožer prvič zaril svojo čeljust v zemljo nasproti konfekcije Lisce in začel pripravljati zemljišče za gradnjo prve trgovske hiše v Sevnici. V njej bodo imele prodajalne Trgovsko podjetje, Merks in j Jutranjka, pa tudi sevniška knjižnica bo tam dobila nove, lepše prostore.
V načrtu imajo pralnico
avtomobilov
AMD iz Sevnice je lani uredilo servis za popravljanje motornih vozil, ki se je že dobro uveljavil. V njem je zaposlenih pet ljudi, ki imajo polne roke dela. Ko smo jih povprašali za letošnje načrte, so povedali, da bodo verjetno v smeri proti-postaji uredili pralnico avtomobilov, ki jo v kraju že dolgo pogrešajo. V načrtu imajo tudi posebno učilnico za šofersko šolo, saj se je motorizacija v sevniški občani že zelo razširila.
V Radečah predavanje o Himalaji
V četrtek je bilo v kino dvorani v Radečah zanimivo predavanje o Himalaji, ki ga je imel član jugoslovanske odprave Ciril Debeljak-Gic iz Celja. Njegove besede je spremljalo veliko število lepih diapozitivov. Popeljal nas je preko Libanona in Indije do Kalkute, od tam pa proti Nepalu. Posnetki so pokazali žalostno življenje tamkajšnjih prebivalcev, ki živijo samo od riža in dočakajo povprečno le 30 let starosti. Obiskovalci smo šele na predavanju dobili pravo podobo težavne poti, ki Jo je morala prehoditi odprava, ko se je lotila tako težavnega vzpona. Tov. Debelak je bil zadovoljen z obiskom in je obljubil, da se bo jeseni spet oglasil pri rade ških planincih.
Še enkrat: Med šolo in Partizanom še ni sporazuma
Pod garryim naslovom je bil v Dol. listu 13. aprila objavljen sestavek, ki je z netočnimi podatki prikazal novi odbor TVD Partizan v Sevnici. K temu sestavku izjavljamo:
Sestavek je bil objavljen, Se preden je novi odbor Partizana sploh začel z delom. Konstituiral se je 3. aprila in se ob tej priložnosti načelno odločil za prenos nekaterih dej a/vnosti — kolikor bodo to dovoljevale možnosti — v novo šolsko telovadnico. Hkrati se je soglasno izrekel za sodelovanje s šolo. Novi vaditeljski zbor se je zbral 11. aprila in sestavil urnik, ki je bil nato obravnavan še na skupni seji obeh odborov 13. aprila. Tu je bilo ugotovljeno tudi, kateri oddelki bodo lahko telovadili v šolski telovadnici. Na podlagi toga bomo v prihodnjih dneh uredili dogovor s šolo. Novi odbor ni postavil šoli kakšnih posebnih pogojev za uporabo telovadnice^ kot je pisalo v sestavku, marveč je zahteval vknjižbo pravice do souporabe ob. do solastništva sam nekdanji Tvredsednik Partizana.
Upravni odbor TTVD Partizan Sevnica
Zdaj je tu osnova za napredek
Pogovor s kandidatom za predsednika sevniške občinske skupščine
tov. Francem Molanom
— Na kakšen način, menite, bo bodoča občinska skupščina zmogla dobro voditi občino kot celoto?
— Ker imamo pri nas skupščinski ne pa predsedniški sistem, je pričakovati uspešno delo le, če bodo odborniki in volivci med seboj sodelovali. Od tega neposrednega stika ne pričakujemo samo večje odbornikove oderov^TTiosti. marveč tu-
Franc Molan: »Več sodelovanja, načrtnega dela, zaupanja v svoje moči. Ne samo čakati, kaj bo naredila občina.«
di novih spodbud in idej. To govorim zaradi tega, ker v dosedanjem delu skupščine odbornikov iz delovnih organizacij ni bilo dovolj čutiti, medtem ko so bili odborniki iz naselij bolje po vezani z volivci.
— Katere so prvenstvene bodoče naloge na področju gospodarstva?
— Predvsem utrditi in konsolidirati podjetja, da bodo dajala več dohodka. Imamo pa tudi velike probleme, ki se vlečejo iz leta v leto, katerih pa žal brez širše družbene pomoči ne bomo mogli hitreje odpravljati. Pri tem mislim na slabo cestno povezavo naših krajev z oko lišnimi področji, kar hromi naše gospodarstvo in življenje nasploh. Modernizacija cestne ( mreže bo stala na stotine milijonov dinarjev, vendar naše domače gospodarstvo tega ne bo zmoglo, saj mora med drugim še posebej prispevati za šolstvo.
— In naloge na področju družbenih služb?
— V našem programu ima do leta 1970 šolstvo prvo mesto. Do takrat naj bi uredili materialno osnovo naših osnovnih šol, da ne bo več treba gledati res žalostnih razmer v nekaterih krajih in vedno govoriti o potrebah gradnje šole na Telčah ter Primožu in še kje. Caka pa nas tudi neurejeno zdravstvo.
— Kaj je še treba naredi-
ti, da bodo vaši občani zadovoljni?
— Razvijati trgovino, gostinstvo, turizem in obrt. Občinska skupščina ima pri tem glavno besedo in od njenih odločitev je odvisno marsikaj.
— Tudi kulturna dejavnost?
— Delno tudi, vendar je treba povedati, da pri tem denar ni vse. Če ni dejavnosti, ki mora izhajati iz notranjih potreb ljudi, tudi ni iskanja denarja. Eno prihodnjih sej bo občinska skupščina posvetila obravnavanju problemov kulture in bo poskusila narediti vse „da bi tudi na tem področju dosegli viden napredek.
' — Občina ima velik odstotek kmetijskega prebivalstva. Kako ocenjujete dosedanje prizadevanje na tem področju?
— Z razvojem zasebnega kmetijstva v naši občini ni mogoče biti zadovoljen. Predvsem je premalo sodelovanja z družbenim kmetijstvom, premalo je kooperantov, skratka: premalo pomagamo kmetovalcem. Odpis davkov v hribovitih predelih še ni vse, kmetije potrebujejo kredite in strokovno znanje, če se
Prvemu — sto tisoč dinarjev
Krajevni odbor Socialistične zveze iz Sevnice je imel te dni sejo, na kateri so udeleženci sklenili, da bo Socialistična zveza dala Turističnemu društvu iz Sevnice 100.000 S din za ureditev okolja gradu. Sklenili so tudi, da bodo podarili tistemu predelu Sevnice 100.000 S din, kateri bo prvi uredil igrišča za otroke in dokazal, da je vložil toliko denarja kolikor je določil odbor Socialistične zveze.	'
hočejo postaviti na noge. Naše področje je rajonizira-no za sadjarstvo. Kmetijski kombinat je obnovil precej sadovnjakov, zasebni kmetje pa ne toliko. Tu imamo še velike možnosti.
— Kaj vas trenutno najbolj zaskrbljuje in kako gledate na prihodnost?
— Trenutno je sila zaskrbljujoče vprašanje, kako zaposliti mlade ljudi, ki bodo zapustili osnovno šolo. Upam, da bomo pri tem naredili, kolikor bo v naših močeh. V glavnem pa sem optimist. Zdaj imamo osnovo za napredek in ta osnova nam vliva zaupanje. Rad bi še, da bi se ljudje bolj obrnili k sebi in ne čakali, da bo vse naredila »občina«.
M. L.
Iz občinskega proračuna - 10 din za liter
Na zadnji seji sevniške občinske skupščine so odborniki sprejeli odlok, po katerem bodo dobile delovne organizacije, ki prodajajo kravje mleko na območju občine, iz občinskega proračuna 10 S din za liter prodanega mleka. Ker je občinska skupščina to odločitev sprejela, bodo delovne organizacije dobile tudi 10 S din iz republiškega proračuna. V nasprotnem primeru republiške pomoči ne bi bile deležne.
14. aprila je obiskal Sevnico dr. Ivan Komelj, zastopnik Zavoda za spomeniško varstvo, in se s predstavniki ob činske skupščine razgovarjal o letošnjem programu odkrivanja fresk v Lutrovi kleti. Po tem programu, za katerega je že zagotovljen denar, bodo letos odkončno odkrili vse freske in uredili klet tudi za ogled obiskovalcev. Dr. Komelj je ob tej priložnosti znova potrdil, da so te freske, ki so bile naslikane v drugi polovici 16. sto* letja, eden največjih biserov tovrstne umetnosti na Slovenskem, saj kažejo oblikovno vpliv in odsev italijanske renesanse, vsebinsko pa so odsev protestantske verske misli. Največje vrednosti so skupine fresk, ki predstavljajo Križanje, Kristusovo vstajenje in Zadnjo sodbo. Na sliki je detajl iz Lutrove kleti. (Foto: M. Legan)
Dne 23. aprila je 11.752 volivcev sevniške občine ah 94,2 odstotka vseh na 85 voliščih izvolilo Viktorja Avblja za poslanca zveznega zbora, 6281 volivcev ali 94,4 odstotka vseh pa se je udeležilo volitev odbornikov v občinski zbor (42 volišč). V Dol. Brezovem so opravili volitve že pred 9. uro, do 12. ure pa še na 34 voliščih . 19 aprila se je 93,3 odstotka volivoev iz delovnih
Z načrtnim delom do pravih uspehov
Vse organizacije in društva, ki se kakorkoli ukvarjajo s socialnimi problemi, bodo v sevniški občini povezali v načrtno in koordinirano akcijo za postopno odpravljanje tega družbenega zla
V sevniški občini je ras- predvsem pa ne odpravljati družbeno aktivnost žena in naeroma veliko ljudi, ki po- vzrokov, ki vodijo do tolik- krajevne skupnosti, vsaka za-trebujejo družbeno pomoč, šnega razslojevanja ljudi. Ze se prizadevajo odpravljati te Občinski proračun je letos dalj časa v občini opažajo, težave, vendar pri tem manj-v te namene določil skoraj da si posamezne organizaci- ka načrtnega in med seboj 54 milijonorv S din, vendar je, kot so RK, DP služba usklađenoga dela. je ugotovljeno, da se tudi z	socialnega	varstva pri občin-	zato so se pred kratkim
denarjem ne dš vse narediti,	siri upravi, konferenca	za	zbrali predstavniki vseh teh
organizacij in sestavil okvirni program dela na področju socialnega varstva. Dogo-vorili so se, da bodo popisali vse socialne podpirance, za , ,	„	,	,	delo nesposobne kmete, otro-
organizacij udeležilo volitev	ton Jenko,	Karel Žlender,	Jo-	ke bree v^tva nekdanje
* ebor deto-na, to	Atbta	JeSetalk	^ ^ pr<x^Sl M
Odbornike v občinski zbor so volivci vollM med 25 kandidati. Izvoljeni so bili:
Niko Mam, Jože Buko vic,
Jože Cimerman, Albert Felicijan, Vlado Senčar, Pepca Ma
Kako smo volili v sevniški občini
in Maks Zemljak;
v kmetijski podskupini:
Alojz Mihev (Bučka — Studenec) in Bruno Vidmar (Tržišče — Šentjanž);
v skupini prosvete in kul-iešdič, Miha Kozmus, Vinko ture: Dušan Milost;
Urbanč, Karel Kosem, Anica	v gimpini zdravstva	in so-
Požeg, Brane Ogorevc, Karel dajnega varstva: dr. Terezija imela nalogo spremljati pro-
druge za delo telesno ali duševno nezmožne ljudi. Poseben organ, ki ga bodo v kratkem določili, bo skrbel za povezavo vseh teh organizacij. V občinskem merilu bodo organizirali preko krajevnih skupnosti organizacijsko mrežo te službe, ki bo
V Jugotanimi - izguba
Podjetje Konus iz Slovenskih Konjic, kamor spada tudi sevniški Jugotanin, ni dalo sevniški občinski skupščini pravočasno na voljo podatkov o lanskem poslovnem u-spehu. Ko so zanj zvedeli, za občino ni bil razveseljiv, saj je sklepni račun pokazal 10 milijonov Sdin primanjkljaja, ki so ga pokrili iz skupnih skladov celotnega podjetja.
Zastopniki Jugotanina so povedali, da je izguba nastala predvsem zaradi podražitve lesa, medtem ko se cena taninu ni povečala. Razen te-
Sli VNISKI-VESTNIK
&JL	•
ga so morah za predelavo zaradi pomanjkanja kostanjevega lesa uporabljati tudi hrastovega, ki daje manj. Tri mesece pa je obrat delal le s polovično zmogljivostjo in ni dosegel niti količinskega niti finančnega načrta proizvodnje. V podjetju menijo, da se bo letos stanje izboljšalo.
»Naši trije angeli« na Studencu
Prosvetno društvo »Matija Gubec« s Studenca je v nedeljo, 16. aprila, uprizorilo komedijo Naši trije angeli. Domači gledalci, ki so napolnili dvorano, so odhajali iz nje po končani predstavi nasmejani m zadovoflini
Kolman, Ivan BorStnar in Jože Spec.
V v. e. Drožanje so na nadomestnih volitvah v občinski zbor izvolili Franca Zupana.
Novi odborniki zbora delovnih skupnosti so:
v skupini gospodarstva:
Alojz Zakrajšek, inž. Martin Novak, Milan Levstik in An-
Lani 978 milijonov skladov
Gospodarske organizacije sevniške občine so lani ustvarile za 978 milijonov Sdin skladov, kar pomeni 260 milijonov več kot leto dni prej. To je lep napredek, posebno če računamo, da so se tudi zaslužki zaposlenih povečali za 34 odstotkov in so znašali lani povprečno 72.000 Sdin (v vsej Sloveniji 84.000 Sdin). Podjetja so skupno dala za sklade 18 odst., za osebne dohodke pa 82 odst. dohodka, vendar so med posameznimi delovnimi organizacijami ve-’fV-e razlike.
Žnidaršič;
v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih: Jože Knez in Janko Rebernik.
blematiko na terenu ter javljati in predlagati preventivne ukrepe, ki bodo pripomogli, da bo socialna pomoč učinkovitejša in hitrejša.
Ustanovljen je štab za varstvo pred nesrečami
Občinske skupščine so dolžne poskrbeti za zaščito prebivalstva v primeru naravnih ali drugih nesreč. V ta namen so tudi v Sevnici ustanovili štab za varstvo pred nesrečami, ki ga bo vodil podpredsednik občinske skupščine Franc Molan, njegov namestnik pa bo Tone Medved. Za člane štaba so še izbrani: Dušan Diesinger, Mirko Bnm-šek, dr. Jurij Pesjak, Dane Mrj.goj, Jože Smodej, Franc Lipovšek in Andrej Martinc. Za njihove namestnike so bili določeni: Tone Kozmus, Zdravko Balog, dr. Franc Pungerčič, Alojz Lipoglavšek, Martin 2nidaršič, Viljem Jeraj in Ivan Nagode.
Vse večje organizacijo morajo ustanoviti svoje enote za varstvo pred nesrečami, razen njih pa tudi krajevna skupnost Krmelj, KS Blanca in KS Loka.
ČE NE BO ŠKROPLJEN, BO MORAL BITI IZTREBI JEN
črni ribez preganja zeleni bor
Pred kratkim je že bilo javno razglašeno, da je treba letos večkrat in temeljito škropiti vse vrste ribeza, posebno pa črnega, ki je najboljši prenašalec nevarne bolezni, ki grozi, da bo naredila v gozdarstvu veliku škodo — Gozdarji so morali posekati že več desetin kubičnih metrov zelenega bora, uničenih pa je že tudi na stotine sadik.
V okolici Šentruperta in Mokronoga ter delno tudi v Koritih pri Dobrniču se je pred kratkim pojavila v večjem obsegu zelo nevarna bolezen z značilnimi znaki, ki ji gozdarji pravijo mehurjevka, sadjarji pa ribezova rja, strokovno pa jo oboji imenujejo cronartium ribicola
Mehurjevko ali ribezovo rjo ali rjo zelenega bora povzroča ista glivica, za katero je značilno, da potrebuje za svoj razvoj in razmnoževanje dve rastlini — ribez in bor. Pred sto leti so jo prvič odkrili v Sibiriji in se je s širjenjem nasadov ribeza in zelenega bora hitro razširila po vsem svetu. V Ameriki je uničila na desettisoče hektarjev borovcev, zaradi česar so bili prisiljeni iztrebiti vse nasade črnega ribeza, ki je od vseh vrst ribeza najbolj nevaren.
Pri zatiranju bolezni so velike težave, ker obe rastlini zahtevata približno enake po-
goje za rast in jima prav to sosedstvo prinaša pogubno bolezen, za katero so strokovnjaki za rastlinske bolezni potrebovali precej časa, da so jo pojasnili. Pri tem je ugotovljeno, da je bolezen nevarna za zeleni bor, če raste okuženi ribez oddaljen od njega do pol kilometra, na črni ribez pa lahko veter prenaša bolezen z zelenega bora tudi v razdalji 50 in več kilometrov.
Vse to je povzročilo, da se je bilo treba odločiti ali za ribez ali za bor, čeprav sta obe rastlini zelo donosni, saj da bor tudi do 20 kubičnih
Prizadevanja za manjšo upravo
Občinska uprava v Trebnjem je ob nedavno sprejeti novi sistemizaciji zmanjšala število delovnih mest od 58 na 52 — Za letos predvidevajo, da bo šlo za stroške občinske uprave 111 milijonov starih dinarjev ali 6 odst. manj kot lani
metrov prirasta na leto na 1 hektar, hektar ribeza pa do 10 ton grozdičja, ki ga zaradi velikih količin C vitamina prehrambena industrija zelo išče in tudi dobro plača.
Ker smo se na Dolenjskem odločili za bor in v več krajih že rastejo lepi nasadi, se bo moral ribez, ki ne predstavlja večje gospodarske vrednosti, umakniti. Spoprijeti se bo treba tako rekoč z vsakim grmom, čeprav raste le kot okras na domačem vrtu. Ker se borovih nasadov ne izplača škropiti, je zaenkrat obvezno škropljenje ribeza, za kar lahko uporabljamo modro galico v obliki bordojske brozge, podobno, kot jo naredimo za škropljenje vinogradov. Če škropljenje ne bo zaleglo in če ne bo obsegalo vsega ribe-zt, ki raste v bližini borovih nasadov, bo treba poklicati na pomoč sekiro in z manjšim zlom preprečiti večje.
M. LEGAN
Takole napadeni zeleni bor je lahek plen tudi drugih rastlinskih škodljivcev in bolezni Ker se jim dolgo ne more upirati, je drevo najbolje posekati. Na zgornji sliki so na deblu dobro vidni izrastki, v katerih se tvorijo trosi (ecidiospore), ki jih, ko dozorijo, veter nosi na desetine kilometrov daleč in z njimi okuži ribez.
PRESENETLJIVO DOBRA UDELEŽBA NA VOLITVAH
Izbrani so novi odborniki
V naših razmerah, ko imamo priznano zapleteno in neustaljeno zakonodajo in ko se mnoge pristojnosti prenašajo na nižje upravne enote, pomeni zmanjševanje delovnih mest pravzaprav podvig, ki ga je treba vsestransko presoditi to pripraviti. V novi sistemizaciji delovnih mest občinske uprave v Trebnjem so izločili 6 delovnih mest, njihove pristojnosti pa prenesli na dru-
Z 39 na 12 odstotkov
Kot je znano, izločajo delovne organizacije 4 odstotke od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo. Od tako zbranega denarja so morale lani po občinskem odloku plačevati za subvencioniranje stanarin 39 odst. Ker pa morajo stanovalci letos plačevati sami četrtino večje stanarine, Stanovanjsko podjetje pa je dobilo v gospodarjenje tudi dobske bloke in s tem pocenilo režijo, je lahko ta odstotek znižan na 12. Tako bo podjetjem ostalo precej več denarja.
ge. Skupaj s katastrom ter veterinarskim inšpektorjem in veterinarskim higienikom, ki ju plačuje občinski proračun, vendar sta zaenkrat še v delovnem razmerju pri veterinarski postaji, je za občinsko upravo potrebnih 52 ljudi, kar je polovico manj, kot je bilo pred leti, ko je štela celo 103 ljudi.
Ob novi sistemizaciji je bilo tudi predlagano, da bi število zmanjšali še dva, s tem da bi na štirih krajevnih uradih vse delo opravljala le dva upravna delavca. Vendar zaenkrat ta predlog še ni bil sprejet, ker vodje krajevnih uradov delajo razen za potrebe občinske uprave tudi za krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije. Podrobneje bodo te stvari proučili še letos.
Povedati je treba tudi, da se je zasedba delovnih mest bistveno premaknila na bolje, kar je omogočilo zmanjšanje števila ljudi. Upravni delavci imajo tudi možnosti, da se strokovno izpopolnjujejo in dodatno šolajo.
Po odstotku udeležencev na volitvah za zbor delovnih skupnosti je trebanjska občina druga v Sloveniji, saj je volilo kar 97,1 odst.^ volilnih upravičencev — Skoraj nič slabše ni bilo v nedeljo —- V kmetijsko podskupino je od 321 volilnih upravičencev volilo 317 ljudi ali 98,7 odst., v občinski zbor /	pa	92,4	odst. volilnih upravičencev
Nedelja je v trebanjski občini minila v svečanem volilnem razpoloženju. Pri okrasitvi volišč so se posebno izkazali kraji na področju Trebelnega. Tako so na primer v Cužni vasi postavili 30 m visok mlaj, po okrasitvi pa niso zaostajali drugi kraji na tem področju, za katerega je skrbela skupina, ki jo je vodil Dominik Girni-pelj. Nekateri ljudje so imeli do volišč tudi do tri ure hoje, pa so vseeno prišli. Na področju Trebelnega so volitve zaključili že ob 15. uri, saj je volilo tako rekoč vseh 400 volilnih upravičencev, v Mimi vasi in Vel. Strmici pa so volitve končali že ob 8. uri dopoldne. Nedeljske volitve s*5 imele tudi v merilu vse občine presenetljivo udeležbo, ki je bila plod do-
bre priprave na ta pomembni dan.
Izvoljeni so bili naslednji novi odborniki: v industrijsko podskupino: Janez Bukovec, Franc Kotar, Marjan Pivk, Stanislav Pančur, Franjo Bulc, Miha Baškovič, Tone Pate; v skupino družbenih služb pa: Marija Velikonja, Lado Saje, Jože Goved-nik, Milan Avsec in Tone Gole. V kmetijsko podskupino so bili izbrani:	Alojz Ko-
porc, Franc Hočevar, Ivan Gorenc in Anton Žagar.
Novi odborniki občinskega zbora pa so: Ludvik Mežan, Pavel Gabriel, Franc Novak, Ciril Pevec, Franc Grden, Jože Bedene, Jože Klemenčič, Marijan Zamljič, Anton Sever, Nace Dežman, Anton Skušek, Ciril Ravnikar, inž. Franc Kodrič, Dominik Gimpelj in Franc Starič.
Dve z Mirne
ZA VRTEC BO TREBA SE POLGRUGI MILIJON. OtK> žiro varstvo na Mimi je že dalj časa žgoč problem, saj to gospodarsko središče še nima prostora, kjer bi zaposleni starši lahko puščali otroke, ko odhajajo na delo. Pred kratkim je Maks Kurent ponudil prostore, ki bi se	preurediti v vrtec,
vendar bi za to potrebovali vsaj poldrugi milijon Sdin. Verjetno bo treba denar zbrati pri delovnih organizacijah in posameznikih.
■ PRVA ZASEBNA PRODAJALNA MESA. V kratkem bo v hiši Tončke Marinove Stane Zavrl odprl prodajalno mesa, ki bo prva zasebna prodajalna v občini. Meso bo dobival iz dobske klavnice.
Boriti se je treba proti vzrokom
11. aprila je bilo v Trebnjem zanimivo posvetovanje o vplivu okolja, predvsem socialnih razmer, na nastajanje mladoletniškega prestopništva Na povabilo sveta za zdravstvo in socialno varstvo so se shoda udeležili razen domačih predstavnikov šol in občinske skupščine tudi zastopniki TNZ iz Novega mesta, Medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo in republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo — Sodelavec republiškega sekretariata za notranje zadeve psiholog Vinko Skalar je zbranim predaval o prestopništvu predvsem s psihološkega vidika
Osnova za posvetovanje je bila študija socialne delavke tov. Potočnikove, v kateri je bilo podrobno proučenih 29 mladoletnih prestopnikov, kolikor so jih predlanskim zabeležili v trebanjski občini. Čeravno ta številka v primerjavi z mestnimi območji še ni velika, je zaskrbljujoče Predvsem to, da število teh prestopnikov hitro narašča, saj je bilo lani že 47 primerov, prav gotovo pa jih je šlo več tudi mimo skrbstvenega organa občinske uprave. Ker se, kot pravi poročilo, nihče ne rodi huligan, je treba proučiti, kaj mladega člo-
veka vodi na slabo pot, ter zdraiviti vzroke, ne pa posledice.
Ugotovitve raziskave o mladoletnem prestopništvu so zanimive tudi za druge 'predele Dolenjske. Za podeželje je značilno, da prihaja mladoletnik kasneje kot v mestih navzkriž s postavami. Najpogostejši prekršek je kraja, ki obsega 80 odst. kaznivih dejanj. Pri tem je značilno, da na podeželju veliko manj segajo prestopnik* po luksuznih predmetih, kot to počenjajo v mestih, da na deželi izhajajo predvsem iz velikih kmečkih in kmečko-
delavsikih družin, ki živijo v pomanjkanju; v mestih pa se prestopništvo pojavlja predvsem v družinah, ki imajo malo družinskih članov in živijo za naše razmere v izobilju.
Za obravnavane mladoletne prestopnike je značilna tudi pomankljiva šolska izobrazba, saj večina od njih kljub normalni nadarjenosti ni končala 8 razredov osnovne šole. Vse to je vplivalo, da niso dobili primerne zaposlitve, da se mnogi od njih preživijo s priložnostnim ali sezonskim delam, pri čemer velikokrat menjajo okolico
in imajo neurejeno življenje. V trebanjski občini je značilno, da dajo največ prestopnikov zaostali kraji.
DOLGOLASEC ŠE NI HULIGAN
Ko je psiholog Vinko Skalar razčlenjeval vzroke, ki vodijo v prestopništvo, je navedel kot važen vzrok prizadetost otrok, bodisi telesno ali duševno, zaradi česar imajo ti ljudje manjše možnosti uveljavitve in jih mori občutek, da jih okolje ne sprejme za svoje. Takim ljudem Je treba pomagati, kar pa je sila zahtevno delo, ki terja strokovno usposobljenost ali vsaj dobro voljo okolice, v kateri živijo.
Alkoholizem je hud napeljevalec h kaznivim dejanjem; zanimivo je, da je celo »razvajenost v družini v tesni zvezi s prestopništvom. Pri odpravljanju vseh teh vzrokov	v predšolski dobi
največjo vlogo družina, v šolski dobi pa je šola, ki za razliko od družine dela načrtno, česar marsikateri starši ne znajo.
Tudi družba kot celota je
po Skalarjevih besedah pri mladoletniških izpadih reagirala povečini preveč čustveno in premalo razumsko. Pokazalo se je namreč, da moraliziranje ali pa hude kazni kaj malo naredijo za odpravljanje prestopništva. Za veJi-ko naših ljudi je značilno, da ne ločijo kriminalitete od aso cialnosti, da mečejo huligane in dolgolasce v en koš. Gotovo je tudi, da premalo poznamo mladino, njen telesni in duševni razvoj.
V razpravi so sodelovali tudi predstavnik Medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo tov. Sol-majer, ravnatelj mirenske šole Vladimir Silvester, predstavnik TNZ iz Novega mesta in še nekateri drugi, ki 30 povedali svoje izkušnje v želji, da bd ukrenili vse potrebno, dokler je še čas, da ne bo prestopništvo postalo hujše družbeno zlo. M. L.
Nov odcep pri Korenitki?
Prebivalci Vel. Loke in okolišnih vasi so na zadnjih zborih volivcev že dvakrat zahtevali, naj bi Cestno podjetje uredilo nov odcep na avtomobilski cesti pri Korenitki, kjer gresta nova in stara cesta ena ob drugi v isti višini. Svoje zahteve utemeljujejo tako, da bi se s tem zelo skrajšala pot proti Vel. Loki, Čatežu, Gabrovki in Žužemberku.
Ko je bilo pred kratkim za to zaprošeno tudi novomeško Cestno podjetje, je odgovorilo, da bi uredilo nov odcep, če bo to dovolil republiški cestni inšpektorat in če bodo zainteresirani sami financirali večino dela. Vendar je pri vsem tem še ena stvar, ki je do sedaj ni še nihče upošteval. Po urbanističnem programu Trebnjega in njegovega vplivnega območja je namreč predviden pri vasi Štefan razbremenilni odcep bodoče moderne ceste, ki bo peljala iz Sevnice po Mirenski dolini. Ta priključek bi občutno skrajšal tudi pot nfoti Vel. Loki.
Kri je darovalo 315 ljudi
V krvodajalski akciji, kije bila marca v trebanjski občini, je dalo kri 315 občanov, od tega v Trebnjem 123, na Mimi 115 in v Mokronogu 77. Ko je prejšnji teden izvršni odbor občinskega odbora pregledoval te uspehe, je sklenil javno pohvaliti destilacijo Dano z Mirne, kjer je od 125 zaposlenih darovalo kri kar 50 ljudi,, zatem Litostroj in trebanjsko družino Slak, Id je prispevala kar 6 krvodajalcev. Zahvalili pa so se tudi drugim krvodajalcem. Izvršni odbor je tudi menil, da bo s tem, ko bo KPD Dob še dvakrat imel krvodajalsko akcijo, izpolnjen letni plan 770 krvodajalcev.
Na sestanku je bilo tudi dogovorjeno, da bo občinska konferenca RK v nedeljo, dne 7. maja.
Najprej iniciativni odbor
Na prvi seji pred kratkim ustanovljene občinske komisije za turizem 20. aprila je bil tako imenovan iniciativni odbor; ta naj bd v kratkem sklical občni zbor trebanjskega turističnega društva, ki naj v letu mednarodnega turizma zaživi tako, kot je za kraj potrebno.
Komisi& je obravnavala tudi poseben občanski predpis, ki ga pripravljajo — odlok o zunanjem videzu naselij. Pripravljeni osnutek bodo obravnavali še na zborih volivcev, s sprejetimi določili pa bo občina skrbela za to, da bodo naselja čista in lepo urejena.
Grm pri Dol. Ponikvah: pokopališče je polno
Pokopališče na Grmu pri Dol. Ponikvah je že tako polno, da pokojnikov nimajo več kje pokopavati. Pred nekaj dnevi je posebna občinska komisija (pregledovala okolfioo sedanjega pokopališča, ki- ga bo treba razširiti. Predhodno bo treba sondirati še teren, ki mora imeti v tavih primerih talno vodo vsaj 280 cm globoko. S pokopališčem upravlja krajevna skupnost Dol. Nemška vas, ki bo morala organizirati zbiranje denarja za najnujnejša dela, potrebna za razširitev pokopališča.
Št. 17 (892)
Novomeška občina pod drobnogledom
B 17.575 LJUDI V 9600 HIŠAH 355 NASELIJ — Ob koncu 1S6S je živelo v novomeški občini, ki meri 759 km2, 47.575 ljudi, od tega za 2,1 odst. več žensk kot moških. Stanovali so v 9500 hišah 355 naselij. Našteli so 13.312 gospodinjstev s po 3 do 4 člani. Samo sedem naselij je štelo več kot 500 ljudi, med temi je največje Novo mesto, ki je imelo 8517 prebivalcev (leta 1963: 7501).
■ CESTA DO BEOGRADA!? — Ce bi vse kategorizirane ceste v novomeški občini sestavili v eno, bi dobili cesto, ki bi iz Novega mesta segla dlje kot do Beograda. Ta cesta ne bi bila nič krajša od 488 km! Razen tega je v občini 66 mostov in propu-stov. Cestno podjetje skrbi za 229 km cest, komunalno podjetje za 92, krajevne skupnosti pa za 167 km.
■ INpUSTRIJA DA DOHODE K^O MILIJARD — Industrijska podjetja novomeške občine — teh je 15 — ustvarijo na leto 30,3 milijarde Sdin celotnega dohodka ali 46,4 odst. vseh gospodarskih dohodkov. V 153 gospodarskih in negospodarskih organizacijah je bilo lani 11.821 zaposlenih, med temi 44,4 odst. žensk, s povprečnim osebnim dohodkom po 76.400 Sdin.
■ ZNAČILNA DOBRA POSEST — Lanski podatki povedo, da se s kmetijstvom v novomeški občini preživlja 18.364 ljudi ali 38,6 odst. vsega prebivalstva. Značilna je drobna kmečka posest, saj je med gospodarstvi 31 odstotkov takih, ki nimajo več kot 2 ha zemlje. Kmetijskih površin je 32.569 ha. Družbeni sektor ima 6,2 odst. teh površin.
■ ZA JEDAČO IN PIJA-
OO — Malokje se lahko pohvalijo, da imajo toliko gostišč kot v novomeški občini. Tu opravlja gostinsko dejavnost 63 gostišč: 9 v družbenem sektorju, druga pa so zasebna. Za »jedačo in pijačo« skrbita še dve naravni zdravilišči, počitniški in planinski dom na Gorjancih ter spominska koča na Frati.
■ OBRTNIKOV ČEDALJE VEC — Z obrtjo se v novomeški občini bavi 21 podjetij in delavnic ter 264 zasebnikov. Dopolnilno obrtno dejavnost opravlja 143 zasebnikov.
Preveč brezbrižni za nevarnost
Ob pregledu 73 delovnih organizacij v novomeški občini so ugotovili, da ponekod preveč malomarno vzdržujejo naprave za požarno varnost, da delavci ne znajo ravnati s temi napravami in da marsikje niso poučeni o nevarnosti, ki preti zaradi malomarnosti in neprevidnosti Požarnovarnostna služba Je izdala delovnim organizacijam več odločb, da bi pomanjkljivosti odpravile.
1,300.000 litrov mleka v Ljubljano
Lani so iz Novega mesta odpeljali v Ljubljano 1,300.000 litrov mleka, odkupljenega v novomeški občini. Novome Skl potrošniki pijejo mleko in uživajo mlečne izdelke, ki Jih pošljejo iz ljubljanskih mlekarn, pri tem pa je liter mleka za 9 S din dražji zaradi prevoza.
Sodnik za prekrške potrebuje še enega pomočnika
Sodnik za prekrške v No vem mestu ne more rešiti pravočasno vseh zadev, če prav ima pomoćnika, zato predlagajo, da bi mu dali še enega pomočnika.
Brez prisilne uprave v „Novoteksu"
vendar občinska skupščina zahteva, da tekstilna tovarna uresničuje njena priporočila in ji o tem sproti poroča — Prisrčno slovo predsednika, podpredsednika in odbornikov, ki jim je potekla mandatna doba
Petkova in hkrati zadnja seja (21. aprila) občinske skupščine v Novem mestu je bila že tretja, na kateri so razpravljali o NOVOTEKSU. Na podlagi poročila upravne komisije in NOVOTEKSOVEGA pisma občinski skupščini so ugotovili, da ni zakonitih razlogov za prisilno upravo v NOVOTEKSU. Zahtevali pa so, da se odnosi in druge razmere v NOVOTEKSU urede tako, kot je rečeno v priporočilih skupščine. Občinska skupščina bo vztrajala, da jo tekstilna tovarna sproti obvešča vse dotlej, dokler ne bodo uresničena vsa njena priporočila.
stanarin v letu 1967 ter dali soglasje k zaključnima računoma občinskega šolskega sklada ter sklada za borce ^ -NOV.
Na koncu se je predsednik Thorževskij zahvalil za sodelovanje odbornikom, ki jim je potekla 4-letna mandatna doba, in v spomin vsakemu razdelili po en izvod
knjige »Med Triglavom in Iz poročila upravne komi- SU; ugotovili so, da podjet- Tnstom« Stanka Petelina.
je dobro gospodari in da je predsedniku in podpredsed-
sije in NOVOTEKSOVEGA
pisma je razvidno, da so se treba z dnevnega reda umak- niku akuipš6me se je v ime
v novomeški tekstilni tovar-	niti prisilno upravo, za kate-
ni povečali poslovni stroški	ro ni zakonitih razlogov,
in da se je v primerjavi s Predsednik Sergij Thoršev- najstarejših Odbornikov Miha prejšnjimi leti zmanjšal do-	Skij je zatem v poročilu o pogrvina	cicil
hodetk, vendar to ni posledica	delu občinske skupščine ugo-	š’	ke
slabega gospodarjenja. Slab-	tovil, da so imeli skupščina
še poslovne uspehe ima pod-	in odborniki kot posamezniki
jetje predvsem zaradi spre-	v zadnjih štirih letih odgovor-
menjenih pogojev gospodar-	no nalogo, ki je bila v danih
jenja, zlasti ker proizvaja z	možnostih tudi odgovorno
nu odhajajočih odbornikov zahvalil za njim trud eden
Počrvina, cicibani pa so jima \ Š	/
iki *	-	Vy	'
Po seji so imeli odborniki na Otočcu slavnostno kosilo.
uvoženimi surovinami, za fca- opravljena. Opozoril pa je tere sd mora sama zagotoviti na hibe, ki jdh bo morala od-
Skupščina je izvolila in imenovala
devize, in sicer z izvozom praviti naslednja skupščina. Občinska skupščina v No-svojih izdelkov na konverti- Menil je, da bo moral bolje vem mestu je 21. aprila iz-bilmo področje, pri čemer pa delati zlasti zbor delovnih volila Zlato Savelj, diplomi-ne dosega najboljših cen. V skupnosti, saj se je sedanji v rano pravnico, za sodnico ob-pisrau je razen tega še pove- štirih letih sestal le šestkrat, črnskega sodišča in imeno-dano, da podjetju za daljše kar je premalo. Tudi nekateri vala:	Štefana Seničarja za
obdobje ne bo manjkalo su- odborniki niso živeli z volivci načelnika oddelka za finance rovki in da tudi v prihodno- tako, kot bi marali. To bodo in Andreja Grčo za direktor-sti ne bo zabredlo v denarne morali njihovi nasledniki po- ja Zavoda za izmeno in kata-težave, razen tega pa se je praviti. »Biti odbornik,« je ster zemljišč, odločilo zaostriti odnose do dodal predsednik Thoržev-dolžnikov. Z vsem tem so skij, »pomeni biti v veliki šo-
mšm
-mmmšm
Novomeščani so bili te dni priča kar dvema dogodkoma na že skoraj pozabljenih ruševinah zadnje vojne. S pripravami za gradnjo novih poslovnih stavb so pričeli na dveh mestih: med poslopjem zavarovalnice in ELEKTR07 'EHNE na glavnem trgu (na sliki) ter med Andrijaničevo in Furlanovo hišo na cesti komandanta Staneta (Foto: M. Moškon)
lijki velja za vse življenje.«
Tajnik Franci Kuhar je govoril o delu občinske uprave. Opozoril je, da si delavci v upravi prizadevajo delati, Čeprav je bil Janez Kuralt kot najbolj morejo. Ce jih za-iz VOlavč pri Šentjerneju že dene kritika kot kritika na
dobili odborniki boljšo podobo razmer v N0VOTEK-
Slovo od stoletnika
v 103. letu, je njegova smrt bridko odjeknila po Sentjer-nejski dolini. Na svojega naj-
birokratsko reševanje zadev, ta kritika ni vedno upravičena, saj občinska uprava le
starejšega prebivalca je bila opravlja naloge, dane z ob-Sentjemejska dolina ponosna, saj je malo krajev s prebivalcem take starosti, kakršno je dočakal Janez Kuralt. Na zadnji poti ga je spremilo veliko ljudi iz oko lice in gasilci iz Dol. Mokrega polja ter Orehovice.
P. M.
Neredna pošta v Škocjanu
črnskimi, republiškimi in zveznimi akti in predpisi.
Na zadnji seji so sprejeli odlok o spremembah občinskega statuta in odlok o sredstvih za subvencioniranje
1380 poškodovanih pri delu
Lani se je v novomeški
KAJ IN KAKO JE DELALA OBS V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH
Tovariši odborniki, vaš delež...
Seje občinske skupščine čedalje bolje obiskane, toda to ni edino merilo
za delo odbornikov
90-članska občinska skupščina v Novem mestu se letih 289 izostankov več kot je od 3. junija 1963. do 31. marca letos 43-krat sestala, v naslednjih dveh letih in v zbor delavnih skupnosti pa je imel v tem času še tem času tudi lil manj ne-šest samostojnih sej. Odborniki, izvoljeni pred dvema opravičenih izostankov. Zani-letoma, so prisostvovali samo 26 sejam.	mivo je tudi, da med odbor-
niki, ki jim je potekla man-
V štirih lotih je skupšciiis vcčkrftt v dvorjani Doirm kul* dfitriri <ir>hR ni	ht&z
obravnavala in sprejela 394 ture, nekajkrat pa v sindikal- ^starAa medtem ko sS v odlokov, sklepov, priporočil, ni dvorani in v prostorih Za- deiu skupščine izvoljene 1. poročil in informacij. V zad- voda za izobraževanje kadrov. 1955 ^ar ^va: p0 eden v 0^. njih. dveh letih je obravna- Vse seje so bile sklepčne. činskem zboru in zboru de-vala 120 zadev več kot v pr- Kako pa so se odborniki lovnih skupnosti, vih dveh, in sicer: odlokov — udeleževali skupščinskih sej? Tako govore na kratko sta-57 več poročil m informacij ob preverjanju navzočnosti tistični podatki, dani v raz-45, sklepov 15 in priporočil odbornikov na 43 skupnih se- pravo na skupščinski seji 21. troje več.	j ah obeh zborov so ugotovila aprila letos. Številke pa so
Seje je v glavnem vodil 891 izostankov. Ce upošteva- vedno zelo suhoparne in dosti-predsednik, nekajkrat jih je mo, da šteje skupščina 90 krat ne prikažejo dela v pra-
V Škocjanu pravijo, da	občini poškodovalo pri de-
jim pošta zelo neredno	lu 1380 zaposlenih obča-
prihaja, po žigih na pi-	nov. Po ugotovitvah in-
semskih ovitkih se vidi,	špekcije za delo se je naj-
da se včasih zakasni sko-	več nesreč pripetilo zara-
raj ves teden. Pošta pri-	di pomanjkljivo opremlje-
haja neredno zlasti tedaj, nih strojev, električne na- vodil	tudi	podpredsednik	in	članov, je na vsaki	seji manj-	vi luči. Tako velja tudi za
enkrat	njim	namestnik.	Vse	kal povprečno vsak četrti od-	odbornike	kot posameznike,
so bile v Novem mestu, naj- bomik. Skoraj polovico izo- kajti njihovega deleža ne
Stankov, natančneje 405, je smemo meriti samo po tem, bilo neopravičenih.	Slabše so	kolikokrat	je bil kdo na seji,
se sej udeleževali	odborniki	kolikokrat	je govoril, o čem
zbora delovnih skupnosti, je razpravljal, marveč bi ga saj so jim vpisali 504 izostan- morali meriti bolj po njegovi
odkar so začeli poštne pošiljke voziti z avtomobili.
peljave, slabe ventilacije in drugih vzrokov.
So otroci v črni reji zapostavljeni?
Jeseni seminar za rejnike? — Problematika črnega rejništva sili v širšo
obravnavo
Na to vprašanje poskušajo odgovoriti v analizi, ki ugotavlja, kako živijo in s čim se ukvarjajo otroci, ki so jih dali starši v rejo tujim ljudem.
Malo več kot leto dni stari podatki povedo, da je v črni reji (brez vednosti skrbstvenega organa) v novomeški občini 125 otrok, od tega 63 takih staršev, ki živijo drugje.
V črni reji je največ dečkov, starih 8 do 14 let. Pri tujih ljudeh so različno dolgo, toda dokler so, je njihovo življenje kaj malo podobno življenju otrok, ki živijo pri starših. Dečki služijo pretežno kot pastirji, rejniki pa jih uporabljajo tudi za težja kmečka dela. Mnogi otroci morajo stanovati v hlevih in na kozolcih, uaradi takšnih razmer so često šibkega zdravja in v šoli težje izdelujejo
Zakaj daj« starši otroke tujim ljudem?
Analiza ugotavlja, da pretežno zaradi neurejenih družinskih odnosov (alkoholizem, tepež, delomraništvo), potem, ker ne marajo otrok, ker so starši preveč zaposleni ali pa Je v družini preveč otrok.
Socialnoskrbsbvena služba pri Centru za socialno delo v Novem mestu si je že naredila načrt za stike z otroki v črni reji in njihovimi rejniki. Med drugim nameravajo v jeseni organizirati seminar za vse rejnike, rejencem pa priskrbeti mesto v počitniških kolonijah.
O tej problematiki namerava kmalu razpravljati svet delovne skupnosti novomeške-
Namesto 14 le 7 svetov
Namesto 14 svetov bo imela občinska skupščina v prihodnje le 7 svetov: svet za splošne on notranje zadeve, svet za finance, svet za gospodarstvo, svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, svet za prosveto in kulturo, svet za zdravstvo, socialno varstvo in delo ter svet za narodno obrambo. Odlok o tem je občinska skupščina sprejela 21. aprila, v njem pa so navedene vse pravioe in dolžnosti svetov. Te spremembe bodo vnesli v občinski statut.
ga Centra za socialno delo, z njo pa nameravajo seznaniti tudi svet za socialno var stvo in varstvo družine pri občinski skupščini.
Še 12 milijonov za stanovanja!
Podjetje »GORJANCI« je po zaključnem računu lanskega leta sklenilo prispevati za stanovanjsko izgradnjo za svoje delavce 12 milijonov starih dinarjev. Denar bodo dajali prosilcem na kredit, vrniti pa ga bo treba v petnajstih letih. Podjetje že četrto leto kreditira zasebne graditelje in je v ta namen dalo že okoli 32 milijonov starih dinarjev.
Zaslišali 3250 prič
Lani je v Novem mestu nekaj več kot 1100 občar nov vložilo zahtevke za ugotavljanje zavarovalne in posebne dobe, 800 zahtevkov pa je čakalo na rešitev že od prej V 1400 primerih so zaslišali 3250 prič in rešili 864 zahtevkov.
ke, od tega pa je bilo 222 izostankov neopravičenih. Kaže, da je vsak novoizvoljeni del skupščine bolj discipliniran. Ce primerjamo podatke za minula štiri leta, ugotovimo, da je bilo v prvih dveh
dejavnosti in aktivnosti zunaj skupščine — med volivci. O tem pa ni statističnih podatkov, ker je delo, zlasti še delo odbornika kot družbenopolitičnega delavca neizmerljivo.
NOVOMEŠKA KOMUftf
■ PRODAJALNO KRUHA na
Glavnem trgu so začeli v ponedeljek obnavljati. Pot rožniki, ki so bili navajeni kupovati v tej prodajalni, lahko dobijo kruh v prostorih slaščičarne na drugi strani ulice.
■ KROJNOSIVILSKI TEČAJ se bo pričel po praznikih, 3. maja. Na Partizanski cesti 5 vpisujejo udeleženke in dajejo druge informacije. Tečaj bo za začetnice in nadaljevalni.
■ AVTOMOBILSKI SEJEM na dvorišču hotela Kandija minulo nedeljo Je bil kljub hladnemu vremenu dobro obiskan. Naprodaj pa so bili fički, volkswagni in druge vrste osebnih avtomobilov ter motorji.
■ ZAPUŠČENI LOKAL cvetličarne »Vijolica« je, kot pove listek za šipo. že nekaj časa naprodaj.
■ »CRNO-BELI« IZ VARAŽDINA so za sinoči napovedali gostovanje v Domu kulture. Na sporedu imajo zabavno in beat glasbo. Predstavi naj bi bili ob 17. in 20. uri.
■ PARKIRIŠČE ZA TAKSIJE so uredili pri kiosku Mladinske knji-
ge nasproti hotela Metropol. NOV OBRTNIK Je Franc
Če-
ku ta v Bršljinu, ki je pred kratkim odprl lastno avtokleparsko. ličarsko in mehanično delavnico.
Ker je po takih uslugah vedno več povpraševanja, mlademu obrtniku dela ne bo manjkalo, zlasti če bo stranke zmeraj tako zadovoljil, kot jih zdaj, ob začetku poslovanja.
■ V PONEDELJEK je bila novomeška tržnica navzlic slabemu vremenu, mrazu in dežju kar dobro založena. Jajca so prodajali po 40 do 45 din, solato berivko po 100 Sdin merico, regrat po 60 Sdin merico, solato ledenko po 500 Sdin kg, navadno zeleno solato po 400 Sdin kg, glavica česna je veljala 50 Sdin, kilogram fižola 300 Sdin, drobnih jabolk 250 Sdin. Trg Jo bil dobro založen tudi s kramarskim blagom in konfekcijo.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodili sta: Milka Repše z Ragovske 7 — Matejo in Milka Foršek iz Volčičeve 25 — Branko.
Preložen koncert .Slovenskega okteta’
Koncert »Slovenskega okteta«, bi moral biti v petek 28. aprila v Dolenjski galeriji, je zaradi obolelosti v zboru presožen.
Pogovor z zdravnikom
TELOVADNA AKADEMIJA DIJAKOV BREŽIŠKE GIMNAZIJE	Prvak:	ekipa	IM	V
Uspešen nastop pred občinstvom
Brežice
Gimnazija mora čimprej dobiti telovadnico — Bodo delovni kolektivi z razumevanjem sprejeli željo po njej? — Samo ohi lahko pomagajo pri izgradnji novega telovadnega prostora
Dijaki brežiške gimnazije so 18. aprila priredili telovadno akademijo v Prosvetnem domu. Občinstvu so pokazali, kaj zmorejo in kaj vse bi lahko še dosegli, če bi imeli na šoli normalne pogoje za razmah telesne kulture.
Pod vodstvom prizadevnih tele-snovzgojnih učiteljev Marije Vebletove in Jožeta Senice so dijaki izpeljali veliko zanimivih vaj in gledalci so bili presenečeni nad tolikšnim znanjem. Spored je vseboval vaje deklet z obroči, vaje s kiji in vaje s trakovi, splet narodnih plesov, preskoke dijakov čez mizo, akrobatiko, parterno telovadbo dijakov in dijakinj, vaje na bradlji in proste vaje. Avtorica vaj za dekleta je bila Marija Ve-bletova, vaje za fante pa je pripravil prof. Jože Senica. Glasbeno spremljavo sta odigrala Anamarija Osojnikova in dr. Minko Bric.
Prireditelji so bili nekoliko razočarani, ker je bilo na akademiji tako malo obiskovalcev iz gospo-
darskih organizacij, pa tudi predstavnike PARTIZANA in družbenopolitičnih organizacij so pogrešali. Delovne kolektive so še posebej vabili, ker prav od njih pričakujejo razumevanje in pomoč pri uresničevanju načrtov za bodočo telovadnico.
Gimnazija ima lepe, sodobno o-premljene učilnice, za pouk telovadbe pa temačen, neprimeren pro-
stor, v katerem so dijaki zelo utesnjeni. Toda kljub temu da nimajo urejene telovadnice, so se za minuli nastop zelo potrudili.
Na akademijo so se pripravljali skoraj izključno v prostem času. Vadili so tudi pri večerni telovadbi v telovadnici PARTIZANA. Tam so le težko prišli na vrsto, saj je zasedena od 7. ure zjutraj pa do poznega večera.
ŠPORT V KOČEVJU
■ ROKOMET. V kočevskem Partizanu so že močno zaposleni z drugimi panogami in nekateri mislijo, da rokometa v kraju sploh ne gojijo. Vendar je ta šport razvit posebno na osnovnih šolah v okviru šolskih športnih društev. Prejšnji teden je bila v Kočevju vsakoletna rokometna tekma med pionirji osnovnih šol iz Ribnice in
V nedeljo, 23. aprila, so se republiški odbojkarski ligaši prvič pomerili v letošnji sezoni na odbojkarskih igriščih. Medtem ko sta prvoligaš Novoteks in drugoligas Trebnje izgubila tekmi v Črnučah oz. Kamniku oba z rezultatom 3:1, je šlo drugemu drugoligašu Kočevju v Šenčurju mnogo boljše, saj je premagal tamkajšnje moštvo z rezultatom 3:0. Na sliki je prizor z nedeljske tekme med odbojkarskim klubom Kamnik in TVD Partizanom iz Trebnjega. (Foto: M. Legan)
Šport
novomeških gimnazijcev
• ODBOJKA — Gimnazijska
ekipa je tudi bila poražena v povratni tekmi s Črnomaljci (0:3).
V odbo ki so čmomeijske . gimnazijke premagale Novomeščanke s 3:0, medtem ko so Novomeščanke v rokometu premagale črnomaljske vrstnice z 20:8.
• ROKOMET — Gimnazijske rokometašice so premagale ekipo osnovne šole Katje Rupena z 8:1. Časten gol za osnovno šolo je dala Brudarjeva.
• ORODNA TELOVADBA — 20 dijakov je tekmovalo na šestih orodjih. Zmagal je Drago Rustja (56,40 točke) pred Bojanom Potočnikom. Tekmovanje so sodili profesorji:	Igor	Penko,	Milan
Smerdu in Jelka Hude,
. JAP
Dijaški krosi v Novem mestu
• GIMNAZIJCI so tekli na 1000 metrov. Zmagal je četrtošolec Boris Vovk. Pri dekletih je bila prva Metka Zagorc.
• NA KROSU grmske kmetijske šole je zmagal Edo Malnarič. Favorit Matija Vidmar je bil peti. Med dekleti Je bila prva -pa cilju Majda Grivec.
• DIJAKI poklicne kovinarske in avtomehaniške Sole so bili na krosu zelo razpoloženi in so dosegli dobre rezultate. Najboljši je bil Jože Henigman.
• KROS so tekli tudi osnovnošolci. Zmagal je Andrej Pristave. Pri dekletih je bila najboljša Cvetka Stanfek.
Po teku so se razredi pomerili Se v Športnih igrah.
ELAN : Vrhnika 2:4
V prvenstveni tekmi so bili nogometaši novomeškega Elana na Vrhniki premagani z 2:4 (2:1). Po boljši igri v prvem polčasu so popustili in se vrnili brez točke. Strelca golov sta bila Vlado Mace-1® in Zdenko Kranjc.	J»p.
Sestri Močnik zmagali v Ljubljani
V nedeljo, 23. aprila, je na atletskem prvenstvu v Ljubljani v teku na 400 m med starejšimi mladinkami zmagala Novameščan-ka Katja Močnik z rezultatom 62,1 sekunde. Med mlajšimi mladinkami je bila najfboljša njena sestra Danica Močnik s 63,3, druga v tej skupini pa je foia Marija Bratkovič s časom 65,0. Obe sta izboljšali osebne rekorde.
J. G.
Novo mesto 15:11
Križe
Kočevja. Po lepi in enakovredni
igri so zmagali pionirji iz Ribnice z rezultatom 16:15. Ker je to za kočevske pionirje vsekakor uspeh, bi kazalo rokomet bolj razvijati. V ta namen bi bilo treba v Kočevju narediti asfaltno igrišče, ki bi ga lahko uporabljali tudi odbojkarji, košarkarji in kotalkarji. Povratna tekma med pionirji obeh krajev bo v Ribnici.
■ GIMNASTIKA. V nedeljo, 16. aprila, je bilo v Kočevju republiško tekmovanje mladih orodnih telovadk, ki je pod naslovom Srečanje mladih predstavljal pravi preizkus nadebudnih športnic. To je bila po dolgem času prva republiška preizkušnja v modemi telovadnici v Kočevju, čeprav je kraj samo slabo uro vožnje oddaljen od Ljubljane. Same telovadke so bile presenečene nad modernimi prostori in so se čudile, zakaj republiška zveza ne priredi večkrat tekmovanj v nji. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Peršič (Zelena jama — Ljubljana) 35,95 točke, 2. Slave (Maribor) 35,15, 3. Labovič (Zelena jama — Ljub.) 35,15,	4. Ule (Maribor)
35,05 itd. Nastopilo je 17 telovadk. Po tekmovanju je Zdenka Cerarjeva razdelila v imenu Gimnastične zveze Slovenije priznanja udeleženkam tekmovanja, domače spominke pa sta razdelila tekmovalkam, trenerjem in sodnikom tov. Bi-žal in tov. Arko s povabilom, naj še večkrat pridejo v Kočevje.
■ KOŠARKA. V nedeljo je bil v Kočevju košarkarski turnir med mladinskimi moštvi šolskih športnih društev gimnazije, mladinskega aktiva tovarne Itas ter pionirji Partizana. Igre so bile živahne in borbene ter so se končale takole: Partizan :	SŠD	gimnazija 36:26
(22:10), Partizan : AMS Itas 42:32 (20:16), ŠŠD gimnazija : AMS Itas 54:19 (24:8). Končna uvrstitev: 1. TVP Partizan, 2. ŠŠD gimnazija, AMS Itas. Tekmam je prisostvovalo veliko ljudi, ki so razigrano bodrili svoja moštva.
■ NOGOMET. Pred kratkim je bila odigrana tekma XVII. kola ljubljanske nogometne lige. Kočevski klub Rog je imel v gosteh enajsterico NK Enotnost iz Jevnice. Igrali so na razmočenem terenu in srečanje končali z rezultatom 1<1. Gostom se je posrečilo izenačiti tik pred koncem, domača reprezentanca pe ni znala izkoristiti več zrelih priložnosti.
HI ODBOJKA. Odbojkarji Partizana iz Kočevja so v nedeljo, 24. aprila, odigrali prvo letošnjo tekmo v republiški ligi. Gostovali so v Šenčurju in zmagali z rezultatom 3:0 (18:16, 15:12 in 15:7). Iz nizov je razvidno, da je bilo srečanje ostro in da je odločila zdržljivost. Začetek je bil torej za kočevske odbojkarje zelo dober.
A. ARKO
Senovo : Ljubno 5:1
16. aprila so nogometaši šenov-skega Rudarja v prvenstveni tekmi na domačem igrišču premagali Ljubno s 5:1 (3:1), gole pa so dali: Jevšnik 2, Gabrič, Avsenak in Brinovec. Pri gostih je bil uspešen igralec na levem krilu.
V okviru tekmovanj za počasti-tev 1. maja je občinski sindikalni svet organiziral tekmovanje v streljanju z zračno puško. 22. aprila se ga je udeležilo 36 tekmovalcev. Nekatere podružnice žal niso poslale svojih ekip kljub prijavam (ObS, V. P. Celje, šola Dobova, KZ, Agroservis, Opekama in rudnik Globoko). Pohvaliti pa je treba sind podr. Vodne skupnosti, ki je poslala kar 3 ekipe!
Zmagala je ekipa IMV Brežice 1 s 312 krogi; 2. ekipa Tovarne pohištva — 306, 3. ekipa IMV Brežice II — 299. Med posamezniki je bil najboljši Silvo Zobarič iz Tovarne pohištva — 82 krogov in Buko vinski iz Vodne skupnosti — 81; Franc Piltaver, Roguljič in Gerjevič iz IMV so pristreljali po 80 krogov itd. — Tekmovanje je lepo uspelo.
Športne vesti:
ROKOMET — ženske: Brežice : Slovan (Lj) 8:6. Zenska vrsta Brežic je na lestvici še vedno prva s točko prednosti pred ekipo Pirana. — Moški: Brežice : Slovan 15:13 (9:6). Med domačimi sta se odlikovala obe vratarja in Bosina, ki je sam dosegel 9 zadetkov. — V predtekmi so mladinci Slovana zmagali nad Brežičani s 26:20, dekleta osnovne šole bratov Ribarjev pa so se pomerile z mladinkami Slovana; gostje so zmagale z 10:8.
NOGOMET — Brežičani so v nedeljo igrali z ekipo Šmartnega neodločeno 1:1 (0:0). Trenutno so Brežičani na tretjem mestu celjske podzvezse.	p*
Cveta Urbas najboljša gimnazijska telovadka
Profesorji Igor Penko, Milan Smerdu in Jelka Hude so sodili prvenstvo novomeške gimnazije v orodni telovadbi za ženske. Tekmovalo je šest dijakinj, ki so se pomerile na gredi, bradlji, v parterju in preskoku. Vrstni red: Cveta Urbas (4 b) 38,8 točke, Dragica Zupet (4 b) 38,4., Nataša Petrov (4 b) 38,3, Meta Zagorc (2 a) 37,3, Marija štuber (4 b) 36,1 in Meta Rihar (4b) 35,6.	Jap
Semiški košarkarji premagali Metliko
V nedeljo, 23. aprila, so košarkarji semiškega Partizana prema gali ekipo Metlike s 50:32 (29:15). šest minut pred kancem tekme so metlisiri igralci nešportno nastopili, vendar so tekmo le odigrali. Za Semič je dal največ košev Plut (29), za Metliko pa Guštin (12).
DUŠAN PLUT
Podlistek »Higiena v življenju žene«
bomo nadaljevali v prihodnji številki Dolenjskega lista. Bralke in bralce prosimo, da spremembo blagohotno upoštevajo!
UREDNIŠTVO
V prvenstveni
conske lige so--------------
ta&l pred kratkim premagali Križe s 15:11 (9:6). Zaradi slabega vremena sl Je tekmo, ki jo Je sodil Hren iz Ljubljane, ogledalo malo Mudi. Za Novo mesto bo dali gole: Kokalj 1, Globokar in Sotina po 2, ®antar 3 in Jaklič 7, pri postih Pa so bUi uspešni: Dobre in Sitar po 1, Perne, JolSe in Mali po 2 ter Jazbec 8.
Pomen sedimentacije rdečih krvničk
Večkrat pravi zdravnik bolniku, da je porreon-, napraviti še sedimentacijo, šele potem mu do lahko dal ustrezna zdravila za njegovo bolezen. Tudi med bolniki je ta pojem splošno znan, saj marsikdo sprašuje v ambulanti ali v bolnišnici, kakšno kri ima. Pri tem navadno misli na sedimentacijo. fCar je to ena najvažnejših priročnih orientacijskih preiskav, je prav, da se o njei malo pogovorimo.
Sedimentacijska reakcija ah kratko SR se v uoJezru zelo spreminja. Gre za spremenjeno ravnotežje beljakovin v krvi, kar pomeni, da se kri sesede v zato posebej prirejeni stekleni cevki prej ali pozneje. Ko vzamemo bolniku nekaj krvi iz žile in jo pomešamo s posebno kemikalijo da se takoj ne strdi, jo vbrizgamo v posebno stekleno cevko, ki ima označene milimetre, in počakamo eno uro, da lahko odčitamo, do katerega milimetra so se sesedli eritrociti ali, kakor jim še jjravimo, rdeče krvničke, če so se sesedli pri moškem do 4 mm, pri ženski pa do 8 mm, potem pravimo, da je to normalna krvna sedimentacija. Kratko pravimo, da je SR 4 oziroma SR 8.
Ce je sedimentacijska reakcija večja, torej če so se rdeče krvničke sesedle še bolj, to je od 10 mm naprej pa do 100 mm in še čez, potem ne gre več za zdravega človeka, pač pa za bolnega. Pravimo, da je sedimentacijska reakcija bolj ali manj pospešena, odvisno pač od tega, kakšno število milimetrov je dosegla. Sedimentacijska reakcija krvi je izredno občutljiva metoda za razpoznavanje bolezenskega stanja človeka, zaradi tega je v vsaki zdravstveni ustanovi skoraj nepogrešljiva.
Vedeti pa je treba, da se SR normalno v nosečnosti zelo poveča, da nepoučenega človeka visoka številka SR v nosečnosti ne bi zavedla. Vsako drugo povečanje pa je bolezensko. Vse bolezni, ki nastanejo hitro, pa tudi tiste, ki nastajajo počasi, imajo povečano sedimentacijo. Posebno visoka je pri razpadu tkiv, npr. pri raku. Ker ta poskus naredimo večkrat, lahko opažamo padanja in dviganja sedimentacije, kar pomeni, da se bolezen popravlja ali pa da se slabša. Cim pa se sedimentacija približuje normalnim vrednostim, je jasno, da se tudi človekovo zdravje vrača oziroma da bolezen pojenjuje. Seveda velja tudi nasprotno, da se pri stalnem slabšanju sedimentacije bolezen slabša. Izrednega pomena je SR pri zdravljenju jetike in revmatizma, kjer nam tedenska kontrola pokaže prav tipičen potek zdravljenja oziroma napredovanja bolezni.
Poleg SR delamo še veliko različnih krvnih preiskav, ki nam služijo za razpoznavanje bolezni ali pa za zdravljenje bolnika, vendar je pomen SR tako velik in preizkus tako preprost, da brez njega praktično skoraj ne gre.
Dr. BOŽO OBL AK
NESREČE
Šentjernejski fantje pozdravljajo
Lado Dular, Peter Selak in Jože Antončič, šentjernejski fantje, ki služijo vojaški rok v Titogradu, pošiljajo iskrene prvomajske pozdrave vsem dejavnim ljudem iz domačih krajev, hkrati pa pozdravljajo domače in mladino.
Pri srečanju podrl mopedista in sopotnika
22. aprila' zvečer se je Anton Žnidaršič iz Šentjerneja z osebnim avtom peljal iz Dobruške vasi proti Dobravi. Pri Dobruški vasi je srečal moped, na katerem sta se peljala Jože Turk in Ignac Klobučar z Vinjega vrha pri Beli cerkvi. Avto je zadel moped, Turk in Klo-bučar sta padla. Klobučar je k** hudo ranjen in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, škodo so ocenili na 500 Ndin.
Trije v nesreči pri Drnovem
22. aprila zjutraj je Franko TiMtini iz Zagreba z osebnim avtom na avtomobilski cesti pri Drnovem dohitel osebno vozilo nemške registracije, ki ga Je vozil Slavko Božnjak, in ga začel prehitevati. Naproti je pridrvelo neko vozilo, zato se Je Bettini umaknil na desno, tftm pa trčil v 06ebni avto, ki ga Je vozil Zagrebčan Franjo Habijanič. Trčenje je zaseglo tudi BoSnjakov avto. Habijanič in Stjepan Juldč sta bila ranjena, škodo so ocenili na 10.000 Ndin.
Voznik zaspal med vožnjo
15. aprila popoldne se je iz Ljubljane peljal v osebnem avtu Novosadčan Zivan Petrič in pri Otočcu utrujen zadremal. Zapeljal je na levo, koder je pridrvel tovornjak s prikolico iz Kočevja, ki ga je vozil Stane Levstik. Pri trčenju je o-sebni avto odbilo, po 80 m pa se je spet ustavil na sredi ceste. Ranjena je bila sopotnica v Petrovičevem avtu. škodo so ocenili na 2.000 NdinarjeV.
Je peljal tovorni avbo proti vasi Oštrc. Na ostrem desnem ovinku pri Dolščah mu je nasproti pripeljal Martin Božič ie; Prošnje vasi z osebnim avtomobilom. Ovinek je nepregleden ta oba voznika sta vozila precej po sredini ceste. Ko sta drag drugega opazila, sta zavila vsak na svojo desno stran, vendar trčenja nista mogla preprečiti. Pri trčenju je na vozilih nastalo za okrog 3.200 Ndin škode.
Tovornjak v jarku
15. aprila ponoči je iz Šentjerneja v Novo mesto potoval tovar-njak, ki ga je vozil Zagrebčan Mar. tin Kolenc. Pri Brezju je prehitel nekega mopedista, potem pa zavil preveč na levo in zdrsnil v jarek, škodo so ocenili na 5.000 Ndinarjev.
»Svečano obljubljam, da bom zvesto služil svojemu narodu...« so besedo .za besedo ponavljali mladi vojaki svečano zaprisego v sredo, 19. apnla, v vojašnici Milana Majcna v Novem mestu. Njihovi obrazi so zdaj že ogoreh od sonca ln vo.ra, ki so jo prinesli s seboj, pa je izginila z lic. Ta vsakoletni praznik so tudi letos proslavili z vrsto športnih srečanj in kulturnoprosvetiuh prireditev,	Paso
vojaki volili. Na sliki: vojaki podpisujejo listino o zaprisegi. (Foto: Miloš Jakopec)
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Manja Milek iz Metlike — Marijo, Ana Redek iz Mačkovca — Damjana, Marija Kresal s Križnegd' vrha — Manjo, Mira Muškon iz Pečic — Stanko, Ivanka Škrbec iz 2užemberka — Liljano, Marija Pirc iz Vavte vasi
— Bojana, Katarina Zupet iz Škocjana — Natašo, Marija Bošnjak iz Metlike — Zdenka, končka Grandovec iz Trebnjega — Andreja, Anica Butala iz Gornjih Radencev — Andreja, Apolonija Urek iz Kakega — Sandija, Marija Stanič iz Velike vasi — Francija, Marija Golobič s Kala — deklico, Jožefa Udovič iz Stopič — deklico, Emilija Grubar iz Zaboršta — deklico, Marija Kostevc iz Krškega — deklico, Francka Pavlovič s Senovega
— deklico, Martina Gorjanc s Tol-stega vrha — dečka, Zofija Žerjal iz Gornjega Kota — deklico, Ma-
Trrpnip na ovinku	rija Udovč iz Mihovega — dec<ia,
ircenje na OVirmu	M^ija Kelhar ,iz Velikega Kamna
19.	aprila popoldne se je pripe- — deklico, št&ka Jerman iz	JelS
tila prometna nesreča na cesti pri — deklico inTerezija šu vasi Dolšče. Ivan Papež s Suharja Vrhovega — dečka.
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE j
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski g postaji: Marija šivak in Fani Paderšič, članici koletaiva	m
Krka tovarna zdravil, Novo mesto; Franc Primc, član kolek-	p
tiva Novoteks, Novo mesto; Darja Podbevšek, Anica Jan^o	g
in Jožica Klajder, članice tolektiva Center za socialo delo, | Novo mesto; Jože Pirnar, Stane Kavšek, Joze^Korasa, . .	H
rija Sučevič, Mara Blažič, Marija Mrak, Marija	=
Vida Krhin in Marija Primc, člani kolektiva Labor, Novo	g
mesto- Viktor Avsenik, član kolektiva Novoles, Straža, ®*ar-	g
ian Pureber in Dari"h* Lukšič, člana kolektiva UNZ	Novo	=
Šesto; Joža Strle, članica kolektiva splošne boinice	Novo	g
mesto; Pavla Smuk, članica kolektiva Pionir, Novo mesto, g
dUHMUatttiUHliUlUUuUltMIrttHUUUH
m
TOVARNA
POHIŠTVA
BREŽICE
vošči za letošnji praznik dela in se priporoča!
PRIJETNO • PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SPODNJEGA POSAVJA
GOSTINSKO
PODJETJE
BREŽICE
IN JIH MED PRAZNIKI VABI V SVOJE OBRATE!
Vsem delovnim ljudem v naši domovini prisrčno čestitamo za mednarodni delavski praznik!
Trgovsko podjetje
KRKA - BREŽICE
VABI KUPCE V SVOJE DOBRO ZALOŽENE TRGOVINE, KJER JIM NUDI RAZNOVRSTNO BLAGO PO KONKURENČNIH CENAH!
PRISRČNE ČESTITKE ZA 1. MAJ! —
$
PREVOZ BREŽICE
opravlja s svojimi avtovlaki prevozne usluge na vsem ozemlju Jugoslavije kvalitetno in poceni!
Prisrčna voščila pošilja delovni kolektiv vsem svojim strankam in prebivalstvu domače občine!
GRAD MOKRICE
Plesna glasba vsak dan — Nizke cene, solidna postrežba!
Pridite, prepričali se boste sami!
OO^OO^EuHI^
VSEM POSLOVNIM ZNANCEM IN SODELAVCEM ČESTITA ZA 1. MAJ
STANO-
VANJSKO
KOMU-
NALNO
PODJETJE
BREŽICE
Občinska skupščina
BREZICE
Občinski odbor SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski odbor ZZB - Občinski komite ZMS - Občinski sindikalni svet
čestitajo občanom za dosežene uspehe ih želijo, da bi si še nadalje prizadevali za uspešno gospodarsko rast komune!
GOZDNO
GOSPODARSTVO
BREŽICE
ČESTITA ZA 1. MAJ V IMENU VSEH SVOJIH DELOVNIH ENOT.
PRIPOROČA SE ZA NAROČILA!
(0
C
JO
s
3
N
3 l.M,^S,P02MVUAJ0:
PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ DOBOVA
AGROSERVIS BREŽICE
obrat Agrotehnike iz Ljubljane
popravlja vse vrste avtomobilov, kmetijskih strojev in opreme ter prisrčno čestita vsem delovnim ljudem domače občine za 1. maj!
Vse kmetijske proizvajalce na svojem območju toplo pozdravlja
KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE
in se priporoča!
SPLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA
opravljamo livarske usluge: uli-vamo sivo litino, bronasto litino, medenino in aluminijaste legure! Naj živi 1. maj!
aoagiit
ww
Trgovsko podjetje
ČESTITA VSEM SVOJIM STRANKAM ZA LETOŠNJI MEDNARODNI PRAZNIK DELA TER SE JIM TOPLO PRIPOROČA ZA NAKUP V SVOJIH BOGATO ZALOZENIH TRGOVINAH!
TRGOVSKO PODJETJE
LJUDSKA POTROŠNJA BREŽICE
ČESTITA ZA PRAZNIK DELA V IMENU VSEH SVOJIH PRODAJALN!
VSEM SVOJIM ČLANOM IN OBRTNIKOM KAKOR TUDI KUPCEM ČESTITA ZA LETOŠNJI 1. MAJ IN SE PRIPOROČA
METAL
JESENICE na Dolenjskem
DELOVNI KOLEKTIV
KOVINARSKE
3E4>uefi'
tovarne industrijske opreme in konstrukcij
KRŠKO
2ELI SE MNOGO DELOVNIH ZMAG IN VOŠČI ZA PRAZNIK DELA!
PRISRČNE POZDRAVE Z NAJLEPSIMI ŽELJAMI POŠILJA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM KAKOR TUDI PREBIVALSTVU SPODNJEGA POSAVJA
PAPIRKONFEKCIJA
KRŠKO
INDUSTRIJA ZA PREDELAVO PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE
Kovinsko obrtno podjetje
KOVINOPLAST
JESENICE na DOL.
IZDELUJE VIJAČNE IZDELKE IN KOVINSKO GALANTERIJO! PRIPOROČA SE ZA NAROČILA IN VOŠČI ZA 1. MAJ!
Razgledni stolp na Gorjancih
PODJETJE
ZA
PTT
PROMET NOVO MESTO
PRISRČNO ČESTITA ZA 1. MAJ VSEM UPORABNIKOM SVOJIH USLUG. OBENEM 2ELI CIMVEC USPEHOV PRI SKUPNIH PRIZADEVANJIH ZA NADALJNJO MODERNIZACIJO PTT PROMETA!
DELOVNI KOLEKTIV
INDUSTRIJE OBUTVE NOVO MESTO
želi vsem jugoslovanskim proizvajalcem še mnogo uspehov, hkrati pa pošilja iskrena prvomajska voščila prebivalstvu Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja!
Izdelujemo delovne zaščitne čevlje, specialne čevlje za gozdarje, škornje za moške, ženske in otroke!
(oMet
KME11JSKA ZADRUGA
KRKA
NOVO MESTO
vošči vsem kmetijskim proizvajalcem na svojem območju, posebno pa kooperantom, ter jam želi v prihodnje še več delovnih uspehov!
Vsem občanom prisrčne čestitke z željo, da bi tudi v prihodnje složno hodili po poti napredka!
OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO
OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI OD-BOR ZZB — OBČINSKI KOMITE ZMS — OBČINSKI SINDKALNI SVET
J
NAJ 2IVI NAS DELAVSKI PRAZNIK — 1. MAJ! NAJ 21VI ENOTNOST DELAVSKEGA RAZREDA! POZDRAV USPEHOM NAŠE DRU2BENE SKUPNOSTI!
*	J.4	f	<■■■■'■	i	\	h/>	j	j.Jk
Vlado Lamut: Kira pri Mihovem
VODOVOD
M MESTO
KONFEKCIJSKO PODJETJE
KOMET - METLIKA
pozdravlja za 1. maj vse delovno ljudstvo Bele krajine, hkrati pa se še nadalje priporoča kupcem svojih kvalitetnih izdelkov doma in v tujini!
Nudimo kvalitetne nedrčke, steznike, podkrilca, halje!
Svojim strankam, poslovnim znancem in vsem delovnim ljudem domače občine vošči za letošnji delavski praznik
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO
I
AVTOBUSNI PROMET - TUZEMSKA ŠPEDICIJA
GORJANCI
NOVO MESTO - STRAŽA
prisrčno pozdravljajo za 1. mej svoje stranke in potnike, obenem pa želijo vsem delovnim organizacijam nadaljnjih uspehov!
Naši pozdravi in čestitke veljajo za letošnji delavski praznik rudarjem vse domovine, prav tako pa delovnim ljudem iz proizvodnje in drugih služb!
INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN
KREMEN - NOVO MESTO
z obrati Novo mesto, Ravno, Globoko, Mirna, Birčna vas, Mokro polje
TEKSTILNA TOVARNA
NOVOTEKS
NOVO MESTO
NAJ ŽIVI IN SE RAZVUA NASA SOLIDARNOST V PRIZADEVANJIH ZA MEDNARODNO SODELOVANJE, NAS BOJ ZA MIR IN ZMAGO VSEH NA-PREDNIH SIL, ZA NOVE ODNOSE MED LJUDMI IN NARODI!
A	*	*	V.	^	■
PRISRČNA PRVOMAJSKA VOŠČILA VSEM DELOVNIM LJUDEM DOLENJSKE IN BELE KRAJINE!
Prijetno prvomajsko praznovanje vam nudi
RIBJA RESTAVRACIJA V NOVEM MESTU
Kolektiv se priporoča za obask! Solidna strežba, priznana jedila in pijače! Velika izbira morskih in sladkovodnih rib!
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
čestita za delavski praznik vsem delovnim ljudem s področja Dolenjske in Bele krajine!
RESTAVRACIJA NA GRIČU
(motel Čatež)
ČESTITA CENJENIM GOSTOM ZA PRVI MAJ IN SE JIM PRIPOROČA ZA OBISK!
VSEM DELOVNIM LJUDEM V DOMOVINI 2ELIMO ŠE MNOGO USPEHOV IN JIM VOŠČIMO ZA LETOŠNJI DELAVSKI PRAZNIK!
ELEKTRARNA BRESTANICA
TURIS1 HOTEL SREMIČ
ZADOVOLJI OKUS TUDI NAJZAHTEVNEJŠIH GOSTOV. OBIŠČITE NAS MED PRAZNIKI!
AGROKOMBINAT
KRŠKO
priporoča svoje pridelke: vino, zlasti še odličen cviček, sadje, posebno pa breskve in hruške. Cenjenim strankam ter poslovnim prijateljem iskrena voščila z najlepšimi željami!
K
Franjo Stiplovšek: Z mladinske delovne akcije šamac—^Sarajevo
VSEM UPORABNIKOM CEST, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM DOLENJSKIH OBČIN PRISRČNO VOSCI ZA LETOŠNJI MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK KOLEKTIV
CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO
Vsem kmetovaloem in drugim prebivalcem Suhe krajine prisrčno vošči za praznik dela
KMETIJSKA
ZADRUGA
ŽUŽEMBERK
z obratom GOSTILNO ter poslovalnicama na DVORU in V HINJAH.
Prepričajte se, da nudimo res dobro postrežbo, odlično hrano in izbrane pijače po zmernih cenah! Bazen neprekinjeno odprt 24 ur! Vabimo vas za 1. maj!
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
VSEM INVESTITORJEM DRUŽBENEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA SE PRIPOROČA IN JIM ČESTITA
NOVOMEŠKA
OPEKARNA
ZALOG
ŠE MNOGO USPEHOV PRI DELU — 2ELI VSEM DELOVNIM SKUPNOSTIM
MIZARSKO
PODJETJE
PODGORJE
ŠENTJERNEJ
NAJ 2IVI NAŠ PRAZNIK — PRVI MAJ!
GOSTINSKO PODJETJE
Vsa v stroko spadajoča dela opravimo hitro, solidno in kvalitetno! Svojim strankam in vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj!
INSTALATER
NOVO MESTO
HOTEL METROPOL NOVO MESTO
vošči svojim gostom prijeten prvomajski oddih in se jim toplo priporoča!
SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO
vošči za prvi maj vsem poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem naše stilistične domovine'
KVALITETNE IN CENENE USLUGE IZ TOVORNEGA PROMETA OPRAVLJA PODJETJE
TRANSPORT KRŠKO
SVOJIM - STRANKAM SE PRIPOROČAMO TUDI VNAPREJ IN JIM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
/ ; •• .• •
ZA 1. MAJ ČESTITA IN POZDRAVLJA TUDI
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV IN DRUGIH OSEB
BRESTANICA
NAJ 2IVI PRAZNIK DELA!
ZA NAŠ NAJVEČJI DELAVSKI PRAZNIK — 1. MAJ ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM, PROIZVAJALCEM, ZAPOSLENIM V DRUŽBENIH SLUŽBAH, V TRGOVINI, GOSTINSTVU IN OBRTI TER JIM ŽELIMO, DA BI SKUPNA PRIZADEVANJA ZA URESNIČITEV DRUŽBENOEKONOMSKE REFORME ČIMBOLJ USPELA!
ISKRA _
TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO . ‘
m
Naši pozdravi in čestitke veljajo ob prvomajskih praznikih vsem delovnim ljudem, posebno pa prebivalcem Suhe krajine!
SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
KOVINAR
NOVO MESTO
pozdravlja vse svoje stranke in poslovne prijatelje, se jim priporoča in želi prijetno prvomajsko praznovanje!
ZA NAJVEČJI PROLETARSKI PRAZNIK - 1. MAJ SE ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV PRIDRUŽUJE TUDI
RIBOGOJSTVO
KRKA
DVOR >;/, PRI
ŽUŽEMBERKU
SGP PIONIR NOVO MESTO
ima v svojem sestavu gradbišče Novo mesto, Ljubljana in Brežice, lastne centralne obrate in projektivni biro. Podjetje čestita vsem investitorjem, poslovnim partnerjem in kooperantom za praznik dela.
Opravljamo vse vrste
visokih in nizkih gradenj kvalitetna, v rokih in po konkurenčnih cenah! Investitorji, odločite se in izberite za svojega' izvajalca del gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta!
Nova bolnišnica v Novem mestu, eno izmed Pionirjevih del
' ■' . '
»
r»Pi*	n w .
►V* rM«MW*
; •<;;	y>y v.v*v :»£•:	CEv?«
LESNOPREDELOVALNA INDUSTRIJA
LEPIŠ - SUHOR
pri Met " i	se	ob	praznovanju	prvega	maja 1967 pridružuje
manifestacijam in čestitkam delovnih kolektivov!
NAJLEPŠE POZDRAVE IN PRISRČNA PRVOMAJSKA VOŠČILA POŠILJA VSEM DEI£>VNIM LJUDEM KOLEKTIV
GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
Vsem potrošnikom električne energije kakor tudi kolektivom v gospodarstvu in na področju družbenih služb čestita za praznik dela
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
ELEKTRO
LJUBLJANA - ENOTA
NOVO MESTO
z obrati ČRNOMELJ, MIRNA PEČ, DOBOVA IN LJUBLJANA
SVOJIM STRANKAM IN PREBIVALCEM DOMAČE OBČINE ČESTITATA ZA PRVI MAJ
želi prebivalstvu Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja prijeten prvomajski oddih z željo, da bi si še nadalje vsak na svojem delavnem mestu prizadevali za čim boljše uspehe!
PEKARIJA - FOTO-KINO METLIKA
KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA
GOSTINSKO
PODJETJE
ČRNOMELJ
OBRTNO
KOMU-
NALNO
PODJETJE
ČRNOMELJ
VOŠČI ZA DELAVSKI PRAZNIK VSEM SVOJIM KOOPERANTOM IN DRUGIM KMETOVALCEM V BELI KRAJINI!
OPEKARNA
KANIŽARICA
Ples vsako soboto v hotelu Lahinja! Zabava tudi med prvomajskimi prazniki! Obiščite 1. maja cam-ping na VINICI!
V naših obratih v Črnomlju, Semiču in na Vinici boste dobro postreženi.
Cenjenim gostom prisrčne čestitke!
Investitorjem, poslovnim prijateljem in strankam prisrčno čestita za 1. maj in se še nadalje priporoča
OPRAVLJA VSA GRADBENA IN OBRTNA V STROKO SPADAJOČA DELA, SE PRIPOROČA ZA NAROČILA IN VOŠČI ZA PRVI MAJ!
IJSKOGKADI.
ČESTITKAM IN POZDRAVOM DELOVNIH ORGANIZACIJ SE PRIDRUŽUJE TUDI KOLEKTIV
se priporoča za obisk v svojih obratih: Dom na Mirni gori, bife na postaji in gostišče črmošnjice
KLAVNICE
IN
MESNICE
ČRNOMELJ
Občinski odbor SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski odbor ZZB — Občinski sindikalni svet — Občinski komite ZMS
GOSTINSKO PODJETJE
HOTEL PUGLED KOČEVJE
V NAŠIH
PRODAJALNAH VEDNO SVE2E MESO!
čestita cenjenim gostom in vabi v svoje obrate:
gostilno PUGLED, kavarno ZVEZDA, gostilno ROG, restavracijo PRI KOLODVORU, gostilno PRI KMETU, bife AVTO in ŠALKA VAS
Občinski odbor SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski odbor ZZB - Občinski komite ZMS - Občinski sindikalni svet
pozdravljajo vse delovne ljudi na področju domače občine ter jim želijo, da bi z nezmanjšanim delovnim poletom nadaljevali bitko za socializem!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA
BELOKRANJSKA ŽELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA
ČRNOMELJ
V NOVEM MESTU, s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturama v TREBNJEM in v METLIKI
želi vsem svojim poslovnim sodelavcem, vsem varčevalcem in vsem delovnim ljudem za 1. maj mednarodni praznik dela, kar največ delovnih uspehov in osebne sreče!	*
izdeluje gradbene stroje za izdelavo betonska blokov, betonske mešalce za zasebno gradnjo in druge stroje
VIBROSTROJ
stroj za izdelavo be tonskih blokov po načelu vibracije in enakomernega pritiska.
Za 1. maj prisrčne čestitke vsem proizvajalcem v Beli krajini in vsem poslovnim prijateljem!
Varčujte in vlagajte svoje prihranke v enotah DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE, saj boste s tem pomagali gospodarstvu in koristili samim sebi! Vloge sprejemajo tudi vse področne pošte.
Naši izdelki so znani po
■ kvaliteti	■	higieničnosti
■ trpežnosti	■	uporabnosti
KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE
• MELAPAN
• KATEMEL
• KOMEMOL
• KATEFLEX
pošilja iskrene prvomajske pozdrave vsem delovnim ljudem v naši domovini!
GRADBENO
OPEKARSKO
PODJETJE
LESNI KOMBINAT
NOVOLES
NOVO MESTO
LESNA
INDUSTRIJA
KOČEVJE
nudi potrošnikom gugalne fotelje, gostilniške garniture, stilne garniture, komo kavče, ser. vime mizice, bukov, hrastov in jesenov par* ket, šivane zaboje, vezane plošče in panel ploMe.
Vsem poslovnim sodelavcem in vsem kupcem, prav tako pa tudi vrsem delovnim ljudem širše Dolenjske prisrčne čestitke za 1. maj!
z obrati:
• opekarno
• žago
• mizarstvom
• in betonarno
■ ŠOLSKO POHIŠTVO
■ ŽAGAN LES
■ EMBALAŽO IN
■ LESENE IZDELKE ZA GOSPODINJSTVO
čestita za letošnji praznik dela in se priporoča za vsakovrstna naročila!
ZDRAVILIŠČE
ČATEŠKE TOPLICE
KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
je tudi za letošnje prvomajske praznike poskrbelo za kulturni program, ples, promenadni koncert, za kopanje v odprtem in zaprtem bazenu ter za prijetno zabavo svojih gostov!
Solidna postrežba — nizke cene! Priporočamo se za obisk in pošiljamo prisrčne prvomajske pozdrave vsem domačim in tujim gostom!
ZA NAJVEČJI PRAZNIK DELAVSKEGA RAZREDA VSEGA SVETA POŠILJAMO PRISRČNE ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM ŠIRŠE DOLENJSKE, KAKOR TUDI VSEM NAŠIM POSLOVNIM SODELAVCEM, POSEBNO PA VSEM ZDRAVSTVENIM USTANOVAM IN ZDRAVSTVENIM DELAVCEM
V	SFRJ!
Občinska skupščina Kočevje
LETOŠNJI PRVI MAJ 'POZDRAVLJAMO Z NOVIMI USPEHI NA VSEH PODROČJIH DRUŽBENEGA IN JAVNEGA ŽIVLENJA, PRIZADEVATI PA SI MORAMO DOSEČI SE VEČ! VSEM OBČANOM PRISRČNE ČESTITKE!
Občinski odbor SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski odbor ZZB - Občinski sindikalni svet - Občinski komite ZMS
44
VSEM OBISKOVALCEM
KINA JADRAN KOČEVJE
ČESTITAMO ZA PRVI MAJ IN JIM 2ELIMO PRIJETEN ODDIH!
GOSTINSKO
PODJETJE
LJUDSKA RESTAVRACIJA KOČEVJE
s poslovalnico JELKA nudi vse vrste jedil in pijač po ugodnih cenah!
Priporočamo se in čestitamo!
Trgovsko podjetje
MERCATOR
poslovna enota
TRŽAN
MOKRONOG
ČESTITA
ZA DELAVSKI PRAZNIK IN PRIPOROČA NAKUP V SVOJIH POSLOVALNICAH!
J
KOPITARNA
SEVNICA
priporoča večbarvne rolete iz plastične mase, ki pomenijo novost na našem trgu!
Za praznik dela iskrene čestitke!
MIZARSKO PODJETJE TREBNJE
opremlja stanovanja, lokale, šole, zdravstvene domove in opravlja vsa dela po naročilu. Poslovnim prijateljem in občanom trebanjskega področja iskrena voščila!
PODJETJE STORITVENIH OBRTI
KOVINAR - KOČEVJE
POZDRAVLJA ZA 1. MAJ VSE DELOVNE LJUDI TER KOLEKTIVE IN JIM ŽELI NOVE USPEHE PRI DELU!
ZA VSAKO ROKO NALIVNA PERESA, KEMIČNI IN TEHNIČNI SVINČNIKI TOVARNE
EMI
MIRNA NA DOLENJ
SKEM
PRISRČNA VOŠČILA ZA PRVI MAJ!
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN STRANKAM VOŠČIMO ZA 1. MAJ!
* avto
KOČEVJE.
SGP ZIDAR - KOČEVJE
gradi vse vrste gradenj ter stanovanja za trg v Kočevju, Ljubljani in na Reki. Investitorjem se še nadalje priporočamo, hkrati pa čestitamo delovnim ljudem za praznik dela!
Podjetje	.	.	i	■	v.	'	-	-
MARMOR - GRADAC
GRADAC v Beli krajini
izdeluje nagrobne spomenike vseh vrst ter opravlja teracerska dela po naročilu! Priporočamo se za naročila, obenem pa voščimo prebivalcem Bele krajine, posebno Gradca, za 1. maj!
MESTNA KLAVNICA METLIKA
nudi v svojih prodajalnah vsak dan sveže meso po konkurenčnih cenah! Cenjenim strankam in poslovnim prijateljem iskrene čestitke!
TRGOVSKO PODJETJE
JELKA - RIBNICA
ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM V IMENU VSEH PRODAJALN TER SE PRIPOROČA ZA NAKUP!
\ > ■
., ..
KMETIJSKA
ZADRUGA
TREBNJE
ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, SODELAVCEM IN KOOPERANTOM!
SVOJE USLUGE PRIPOROČA TER VOŠČI ZA PRVI MAJ!
KOMU-
NALNO
PODJETJE
METLIKA
Občinska skupščina
RIBNICA
Z iskreno željo, da bi skupna prizadevanja v bodoče rodila še več sadov, pozdravljamo občane za praznik dela in jim čestitamo!
OBČINSKA SKUPŠČINA
SEVNICA
Občinski odbor SZDL - Občinski komite ZKS -Občinski odbor ZZB,- Občinski komite ZMS -Občinski sindikalni svet
Občinski odbor SZpL - Občinski komite ZKS - Občinski odbor ZZB - Občinski komite ZMS -Občinski sindikalni svet
prisrčno pozdravljajo občane za letošnji delavski praznik ter jim želijo v prihodnje še več delovnih zmag!
LEKARNA NOVO MESTO
ČESTITA ZA 1. MAJ — MEDNARODNI PRAZNIK DELA VSEM SVOJIM STRANKAM, POSLOVNIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, ZLASTI PA ZDRAVSTVENIM USTANOVAM DOLENJSKE!
MERCATOR
POSLOVNA ENOTA
STANDARD Novo mesto
ISKRENO ČESTITA ZA LETOŠNJI DELAVSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA NAKUP. OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE, KJER BOSTE VSELEJ POSTREŽENI S PRVOVRSTNIM BLAGOM!
Delovni kolektiv podjetja
44
KNJIGOTISK
TISKARNA - KNJIGOVEZNICA -KARTONAŽA
NOVO MESTO
čestita za prvi maj vsem svojim strankam in se jim toplo priporoča za nadaljnja naročila, katera opravlja solidno in po konkurenčnih cenah!
VODNA SKUPNOST
za vodno preskrbo Kočevja in Ribnice
želi prijeten prvomajski oddih — hkrati pa iskreno čestita članom vseh delovnih organizacij!
KOVINSKO PODJETJE RIBNICA
nudi
kmetijsko orodje, raznovrstne pluge, brane, samokolnice in japanarje
ZA 1. MAJ ISKRENA VOŠČILA!
Mesno prehrambeno podjetje Novo mesto
želi prijeten prvomajski oddih vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in sodelavcem ter vsem delovnim ljudem s področja novomeške občine
ZAVOD ZA DERATIZACIJO, DEZINSEKCIJO IN DEZINFEKCIJO
»KEMOCID«
SLOVENSKA BISTRICA
izvaja po odloku občinske skupščine Novo mesto (Ur. vestnik Dolenjske 4/64) načrtno deratizacijo Novega mesta z bližnjo okolico. S t«m v zvezi izdaja zavod naslednje
OBVESTILO 0 IZVAJANJU DERATIZACIJE
Zavod za deratizacijo, dezinsekcijo in dezinfekcijo »KEMOCID«, Slovenska Bistrica, je pooblaščen, da s svojimi strokovnimi ekipami v dneh
od 4. maja 1967 do 11. maja 1967
izvrši deratizacijo - uničevanje giodalcev (podgan in miši) na področju’mesta Novo mesto in bližnje okolice
Da bi bil uspeh uničevanja škodljivih giodalcev čim večji in da bi hkrati preprečili morebitne nezgode, je treba obvezno upoštevati naslednja navodila:
1. Iz kleti, skladišč, dvorišč in drugih prostorov je treba odstraniti razne smeti in navlako, zlasti pa odpadke hrane.
2. Za ves čas trajanja deratizacije se mora preprečiti otrokom dostop v prostore, okolje in do mest, kjer so nastavljene strupene vabe. To velja tudi za vse nepoučene in za vse tuje osebe. x
3. Domače živali je treba zavarovati in jim preprečiti dotik s strupenimi vabami.
4. Vsako dotikanje ali prestavljanje zastrupljenih vab po nepooblaščenih in nepoučenih osebah je prepovedano in kaznivo.
Prebivalstvo opozarjamo, da zaradi lastnih in skupnih interesov strogo in dosledno upošteva gornja navodila, ker bo v nasprotnem primeru trpel morebitne posledice vsak posameznik zase in za svoje nedoietne otroke.
ZAVOD »KEMOCID««, SLOVENSKA BISTRICA
Oglašujte v »L!
MOV AVTOMAT
za kuhanje kave ekspres
proda
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO.
Informacije na upravi bolnišnice.
LOVSKA ZADRUGA
»LOVEC«, Ljubi jan«
razpisuje delovni mesti za novoustanovljeno poslovalnico v Novem mestu:
1. poslovodjo poslovalnice
2. učenca trgovske stroke Zahteve delovnega mesta: pod 1. VKD trgovske stroke z 8-letno prakso, ali KD z večletno prakso, po možnosti lovec in ribič; pod 2. končana osemletka. Prošnje naslovite na upravo Lovske zadruge, Ljubljana, Gosposvetska c. 12. Priložen naj bo kratek življenjepis. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Lovska zadruga »LOVEC«
PETROL
LJUBLJANA
skladišče
NOVO MESTO
pozdravlja vse lastnike in voznike motornih vozil ter jim vošči prijetne prvomajske praznike!
OBJAVA KZ ŽUŽEMBERK
KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK
prepoveduje vsako vožnjo, hojo, pašo živine in spuščanje kokoši na zadružna zemljišča na celotnem območju. To velja za zemljišča družbene lastnine, ki jih uporablja Kmetijska zadruga Žužemberk in za zemljišča zasebnikov, ki jih ima Kmetijska zadruga Žužemberk v zakupu.
Vsakogar, ki ne bo upošteval te prepovedi, bomo sodno preganjali.
— Najlepša dota! Naučil sem ga varčevati in ceniti denar! Že zdaj ima hranilnik pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu
*
Hranilnik za vašega otroka lahko dobite vsak čas tudi pri vseh poslovnih enotah Dolenjske banke in hranilnice, ki so
v KRŠKEM,. METLIKI In TREBNJEM
Hranilno knjižico lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje!
Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)-21-227!
SAP-TURISI BIRO LJUBLJANA
vabi
NA ZANIMIVE IZLETE Z AVTOBUSOM:
prireja v času od 28. maja do 1. junija zanimivo
potovanje na OTOK ELBO
Na tem potovanju boste spoznali lepote, zgodovinske in naravne znamenitosti tega otoka v Tirenskem morju in še drugih znanih italijanskih mest.
Prijave sprejemajo do 5. maja naše poslovalnice v Ljubljani, BRE2ICAH, KRŠKEM, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, KOČEVJU, Cerknici in Idriji.
PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA NAŠIH TURISTIČNIH AVTOBUSOV ZA VOŽNJE, ŠOLSKE IN POUČNE EKSKURZIJE.
ZAKLJUČENIM SKUPINAM NUDIMO POSEBEN POPUST!
Vlom v Ribjo restavracijo in Glasbeno šolo pojasnjen
UPRAVNI ODBOR PODJETJA
LABOD tovarna perila NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE OBRATA
KRŠKO
Razen splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi tele pogoje:
l- višja konfekcijska šola in vsaj 2 leti prakse v industriji perila,
2. srednja tekstilna šola (konfekcijska smer) in vsaj 3 leta prakse v industriji perila,
3. VK ali KV delavec (šiviljske ali krojaške stroke) in najmanj 5 let prakse v industriji perila, na delovnih mestih, na katerih pride do izraza organizacijska in vodstvena sposobnost delavca.
Rok razpisa je 15 dni po objavi.
Prošnje z dokazih o strokovnosti in dosedanji praksi p. opisom dosedanjega dela in življenjepisom sprejema splošni sektor podjetja.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 3 dneh po odločitvi.
Na voljo je družinsko stanovanje.
B. V. dijak gimnazije, doma iz Beie krajine, je lani obesil šolo na klin. Leta 1966 je moral ponavljati 3. razred, kljub temu pa je imel v I. polletju šest negativnih ocen. Zato je prenehal z rednim šolanjem, a je kmalu zapadel v neprimerno življenje in dobil slabo družbo.
Tako je v noči od 24. na 25. maj 1966 vdrl z dvoriščne strani v zaklenjene prostore Ribje restavracije v Novem mestu. Splazil se je v lokal, v točilnici nasilno odprl zaklenjeni predal ter. vzel okoli 16.750 Sdin gotovine. Iz steklene omarice je vzel več zavitkov napolitank, čokolade, bonbonov in keksov v vrednosti 21.150 Sdin.
Ponoči med 14. in 15. novembrom se je po zidu splazil do okna glasbene šole, ga odprl in prišel v stavbo. Vzel je magnetofon, vreden
176.000	S din. Preiskovalni organi so na razbitih šipah Ribje restavracije in na okenski polici v glasbeni šoli odkrili iste prstne odtise. Nedvomno je ugotovljeno, da je sledove pustil omenjeni B. V.
Kljub temu dokazu pa na razpravi pred . novomeškim okrožnim sodiščem vlomov m priznal. Izgovarjal se je, da je morebiti prijel za okno v Ribji restavraciji, ko je bil tam kot gost, in da je verjetno prijel za okensko polico v glasbeni šoli kot tamkajšnji bivšii dijak. To pa ni res, kecr so bili sledovi povsem sveži. Senat okrožnega sodišča je obsodil
B. V. na eno leto zapora in plačilo 37.900 S din odškodnine Ribji restavraciji.
V Suhi krajini goreli hiši
Dne 24. aprila popoldne se je vnelo podstrešje v hiši Janeza Tekavčiča na Hinjah. Zgorelo je več stanovanjske opreme. Ogenj je izbruhnil zaradi pomanjkljivo opremljenega dimnika. Škodo so ocenili na 10.000 Ndin.
Dne 5. aprila ponoči pa je zgorela hiša Ane Erjavec v Trebči vasi pri Žužemberku. Kaže, da je hišo nekdo zažgal iz maščevanja, škodo so ocenili na 2.000 Ndin. Vzroke še raziskujejo.
Iz garaže ukradel 20 litrov vina
Dne 22. aprila ponoči je neznanec vlomil v garažo Ru dija Kranjca v Koštialovi uli ci v Novem mestu in odnesel 20 litrov vina, več jajc in nekaj oblačil v vrednosti oko
li	170 Ndin.
Dne II. aprila je nekdo na dvorišču hotela K ANDI J A vlomil v osebni avto trgovskega potnika Janeza Rož mana iz Kranja in si prisvojil delovno obleko, haljo in dežni plašč, vredne 220 Ndin. Na tem dvorišču je bilo vlo mijeno tudi naslednjo noč Neznanec je z avtomobila trgovskega potnika Sliva Bajca iz Postojne odvil za'’-ji odbijač in ga odnesel voznika pa oškodoval za 240 Ndin.
Še enkrat: minilo je 48 let
Ker se se vedno oglašajo nekdanji borci — prostovoljci za severno mejo v letih 1918—1919 zaradi sprejema v zvezo in za priznanje spomenice 1918— 1919, smo se odločili dati kratko pojasnilo:
Kot je pisalo v članku »Minilo je 48 let« 22. decembra v Dolenjskem listu, se po dvajsetih letih spet zbirajo nekdanji prostovoljci, ki so po prvi svetovni vojni branih severne meje Slovenije, in ustanavljajo svoje občinske odbore kot naslednike nekdanjih Maistrovih borcev in Legije koroških borcev. Novi odbori niso bili ustanovljeni v vseh slovenskih občinah, pač pa le v večjih središčih, ker je živih le še malo prostovoljcev. Tako je za vso Dolenjsko in Spodnje Posavje osnovan odbor le v Novem mestu. V občinski odbor so bili sprejeti vsi nekdanji borci — prostovoljci, ki "so vstopili v vojaške enote prve slovenske narodne vojske od začetka novembra 1918 do vključno februarja 1919. Ti prostovoljci imajo tudi pogoje, da dobe potrdilo, ki nadomestuje Spomenico 1918—1919.
Rok za vpis v članstvo se je končal 31. decembra 1966, vendar se še lahko prijavijo tisti, ki se doslej iz upravičenih niso mogli, na naslov:	Republi-
ški odbor Zveze borcev — prostovoljcev za severno mejo 1918—1919, Ljubljana, Triglavska 17.
Člane obveščamo, da je ObS Trebnje sprejela odlok o priznavalninah tudi za prostovoljce iz leta 1918—1919. Upravičeno pričakujemo, da bodo take sklepe sprejele tudi ostale dolenjske in posavske občine.
Občinski odbor ZZB NOV namerava v maju sklicati širši sestanek, na katerem se bomo pogovorili o društvenem življenju, hkrati pa razširili upravni odbor in s tem poživili delovanje naše zveze.
Članarina za leto 1967 znaša 500 starih din. Prosimo, da jo čim prej nakažete po nakaznici ali položnici na račun -521-679-898.
OBČINSKI ODBOR ZPB za SM 1918/19 NOVO MESTO, p. p. 66
59 mrtvih, 740 ranjenih
V letih 1965 in 1966 je bilo na cestah štirih dolenjskih
OKNA, VRATA, POLKNA
in drugo STAVBNO POHIŠTVO za opremo VAŠE HIŠE
dobite pod zelo ugodnimi pogoji v
X'tTv' ■■s I
....
PRODAJNEM
SKLADIŠČU
>
INLES
11
v RIBNICI
občin (Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje) 2141 prometnih nesreč. 59 ljudi je umrlo, 740 pa je bilo ranjenih. Največ nesreč se je pripetilo na avtomobilski cesti, v Novem mestu, med priključkom v Kaiieljevem in Gorjanci ter na cestah iz Novega mesta v Mačkovec, Šentjernej in Dolenjske Toplice.
V teh občinah je tudi čedalje več voznikov motornih vozil, toda vedno teže je napraviti izpit. Leta 1964 je med 2389 kandidati opravilo izpit še 63 odstotkov, leto kasneje je bilo že 2611 kandidatov, a le 44,6 odst. uspeg-nih na izpitu, medtem ko je lani od 3491 prijavljenih kandidatov opravilo izpit le 34 odstotkov.
V novomeški občini je bilo ob koncu leta 1966 7870 voznikov motornih vozil, od tega 4870 voznikov avtomobilov in motorjev in 3000 mopedistov.
Ko je bilo na vozu vse v redu, oče požene. Konj zbere svoje zadnje moči, šine kakor strela po cesti, Po trgu in že stoji pred Sddnikovo hišo. Tu jih je že vse čakalo; mati, Ana, tudi Matija je bil medtem prišel s polja in posli. Valentin skoči z voza in poda roko najprej materi, ki si je s predpasnikom brisala oči, potem sestri, slednjič bratu, ki je nekoliko bolj v stran stal in čakal, da pride tudi k njemu. Govorili niso nič. Sćdnik vrže vajete čez konja, ki ga je veliki hlapec držal za uzdo, stopi z voza in Prvi spregovori:	/
»Kaj pa gledate? Hitro na mizo, kar imate.« Andrejček in Zalka primeta Valentina vsak za eno roko in tako odidejo v hišo.
Ko so bili odšli, stopi mali hlapec k velikemu, ki je konja izprezal, ter mu reče:
»Nu, Luka, zdaj bo dela, zdaj, ko pride ta Valentin, vse narobe obrne; ta zna, ta!«
»Kaj hočeš?« odgovori Luka ter gladi z roko Potnega konja, »gospoda je gospoda!«
Vsak človek ima svoj god, siromak in bogatin. To je lepa naprava, če se vse leto živa duša ni zmenila zate, ta dan se te vendar kdo spomni, da se ne Čutiš čisto zapuščenega na svetu. Tako ima tudi vsaka cerkvica, najmanjša, najubožnejša podružnica enkrat v letu svoj god in praznik.
Sv. Rok menda ni prvak med svetniki, ali svetnik Je vendar; časti se, svoje cerkve ima po vsem vernem svetu in svoj god in praznik tudi, kakor kateri bodi drug svetnik. Svojo cerkev ima tudi v Prilesju, majhno, skromno, vendar čedno, prijazno, cerkvico. Na vzvišenem prostoru stoji sredi vasice, tako da se od nje vidi daleč po deželi Poslopje je nizko, tudi zvonik se ne dviguje mnogo nad streho; ^ajvišjim stavbam ni da bi ga prišteval; petletnega dečka roka zažene zlahka kamen čez njegovo »jabolko«. Tudi »veliki zvon« sv. Roka v Prilesju ne*
sluje zaradi svoje velikosti in teže po svetu; korenjak bi ga nesel nekoliko korakov v desnici in morda najmanjšega tudi še zraven v levici. Vendar se zvečer kaj prijetno razlega njun glas po dolini, četudi morebiti ne prav tako kakor onih slavnih »zagorskih zvonov«, ki tako »prelepo pojo« v lepi narodni pesmi.
Sv. Rok in njegova cerkvica v Prilesju praznujeta danes svoj god. Sv. Roka dan je bil pač že nekoliko dni prej, ali obhaja se danes, v nedeljo. Cerkev ne more odločiti vsakemu svetniku posebej svojega posebnega zapovednika praznika, kdaj bi potem ljudje delali? Manjših svetnikov spomin se obhaja prihodnjo nedeljo po pravem godu. Pobožnega brav-ca prosimo blagovoljnega potrpljenja, ako ni to vse prav in spodobno razloženo. Pripovedovalcu je treba govoriti o tako raznovrstnih stvareh, da ne more biti v vseh strokovnjak; in tako dolgo je že, kar ni pisatelj te povesti videl sv. Roka v Prilesju!
A tega se pa Še dobro spominja, kako lep, jasen dan je bil to nedeljo, ko je bil »shod« pri sv. Roku v Prilesju. Pravi shod! Shajali so se ljudje, praznično oblečeni, od vseh strani iz okolice častit svetnika, ki je vse leto pozabljen samotaril na prileskem griču. A danes je bil lahko zadovoljen s svojimi častilci. Prej ta dan je bil cerkovnik, navadno pošten krojač,
cerkvico pridno osnažil, pajčevine po kotih ji potre-bil ter jo tudi olepšal, kakor je vedel in znal.
človeku ni moči natanko vedeti, kako je teličku, ki ga izpuste prvič na pašo, ko prestopi prvič za svojo materjo okorno prag zatohlega hleva s svojimi neokretnimi nogami. A to je gotovo, da je vesel, kakor ni še nikoli bil, ko se nov svet odpira njegovim očem, ko poskuša prve poskoke, z repom kvišku, na prostem zelenem pašniku. Vse mu je novo, vse ga zanima, vesel in ponosen je tudi, Jcer se zdaj tako pase kakor velika živina, četudi še ne zna tako spretno muliti zelene trave kakor drugi, kakor modra mati njegova! če kaj misli, če se pozneje še spominja tega časa, zdi se mu gotovo ta dan silno imeniten, da, najimenitnejši trenutek v življenju; v tem trenutku je tako rekoč stopil prvič v življenju, postal je prvi ud vaške čede, in to ni kar si bodi!
Tako nekako se godi tudi otroku, ko ga vzemo prvikrat v cerkev; tak imeniten trenutek v njegovem življenju je, ko stopa deček v prvih hlačnicah z materjo ali očetom — dečku pa se pač bolj spodobi, da gre z očetom, dekliei z materjo — prvič k maši. Silno ponosen je, modro se drži in stopa kar najširje more; s konca celo poskuša ustrezati očetovim korakom, kar pa ga hitro utrudi; nazaj grede že dela svoje navadne korake.
Ako bi se morebiti kdo spotaknil ob to nekoliko nenavadno, izvirno primero, želeli bi mu skoraj za kazen, da naj se spotakne; če si malo nos pobije — samo prehudo ne! — tudi nič ne škodi, naj bode druge krati bolj previden in pameten! Po tej opazki 'ž.e vrnimo k otrokom, ki gredo prvič k maši.
Naravno je, da se v vaseh, ki imajo nekoliko delj do župnijske cerkve, za to imenitno opravilo izvoli navadno dan, ko je shod v njih podružnici. Več dni, da, več tednov prej se začne pripravljanje in poučevanje otrok, kako naj se vedd, da bo spodobno.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
™ensK<!)ledbr
Peten, 28. aprila — Pavel Sobota, 29. aprila — Robert Nedelja, 30. aprila — Katarina Ponedeljek, 1. maja — Praznik dela Torek, 2. maja — Boris Sreda, 3. maja — Saša Četrtek. 4. maja — Florijan
itfČESTilM'
Dragemu sinu in bratu Marjanu Možetu, ki služi vojaški rok v Somboru, za 19. rojstni dan čestitajo in mu želijo srečno vrnitev at», mama in Jože z družino.
Ana Vrviščar in Marija Adlešič, obe z Radoviče, pošta Metlika, prepovedujeva hojo in vožnjo po najinih njivah v Kuzle. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bova sodno preganjali.
Franc Potočar, Loka 8, Šentjernej, preklicujem hojo in pašo kokoši po travniku za hišo. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal, kokoši pa zastrupil.
Franc Jerman, Jelše 3, Otočec ob Krki, prepovedujem vsak prebod in povzročanje škode v vinogradu Sevno pod Trško goro. — Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal, morebitna kazen pa bo namenjena za varstvo otrok.
Ivan Burgar, Šmihel 20, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši in hojo po mojih njivah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sp-
dno p-eganjal.
Obžalujem besedo, ki sem jo izrekla proti Tereziji Račič, n. h. Brege. Nežika Škrbina, Brege 25, Leskovec pri Krškem.
Ob nepričakovani izgubi naše ljubljene hčerke
SLAVICE SUŠIN
učenke 7. razreda osnovne šole Pišece
se najiskreneje zahvaljujemo celotnemu šolskemu kolektivu osnovne šole Pišece za lepo organiziran pogreb, pionirkam in pionirjem za izkazano pomoč, sošolki Vidi Riček, učitelju Marjanu Vučanjku, gospodu kaplanu za lepe poslovilne govore, Šolskemu pevskemu zboru, vsem, ki so darovali vence in ji zasuli grob s cvetjem, in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Prav tako vaščanom, ki so nam Ob težkih dneh nudili pomoč, predvsem Tonki Petančič
V NAJLEPSIH LETIH MLADOSTI NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NASA SOŠOLKA JN UČENKA
MARIJA
GAZVODA
SKROMNO IN DOBRO UČENKO BOMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU.
SKUPNOST UČENČEV IN UČITELJSKI ZBOR OSNOVNE SOLE BRUSNICE.
in Anici Kostevc, sorodnikom, zlasti bratu in svaku dr. Slavku Su-šinu in sestri Milki ter vsem drugim, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: oče, mati In brat
Ob tragični izgubi našega dobrega moža, očeta, brata in svaka
VIKTORJA LAVRIČA
posestnika in upokojenca v Črnem potoku pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu počastili z obiskom na domu in ga spremili na poslednji poti, darovalcem tako številnih vencev, gasilcem iz Kočevja in okoliških vasi, rudniški godbi; zahvala tudi govornikom za ganljive besede pred domačo hišo in ob odprtem grobu. Posebno se zahvaljujemo tovarišu Petru žužku, ki nam je pomagal v teh težkih urah urediti, kar je bilo potrebno, enako tudi tovarišu Alojzu Vidrihu in Albertu Jakliču. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoča vdova Marija, sinova Viktor in Zdravko, hčerka Zlatica; bratje Ivan, Franc in Jože; sestri Rezika in Lenčka, mati Frančiška in drugo sorodstvo.
Ob boleči izgubi mojega dragega moža in očeta
IVANA DOLIČA
iz Semiča se naj lepše zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način pomagali v dolgotrajni bolezni in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih njegovega slovesa.
Žalujoča žena in hčerke
PARNO peč, dvoetažno, sedaj v obratu, ugodno prodam. Ignac Poljanšek, Brežice, Trg svobode 1.
PRODAM nov pletilni stroj znamke orion. Ponudbe pod »Orion«.
PRODAM globok nemški otroški voziček. Rifelj, Paderšlčeva 6 — Novo mesto.
Sejem rabljenih avtomobilov
bo odslej vsako nedeljo
tudi
v Novem mestu
Začetek ob 8. uri zjutraj na dvorišču hotela KANDIJA.
PRODAM traktor ferguson s kosilnico, jermenico in clrkularko, sadilec krompirja, mlatilnico na tresala, grablje (vprežne), obračalnik in drugo. Vprašajte v gostilni Jerlah, Veliki Gaber.
PRODAM skoraj nove vprežne grablje in gepeij. Naslov v upravi ista (586-67).
PRODAM vprežne grablje, obračalnik za seno in dvovrstni 9e-jalnik za koruzo. 2efran, Gotna vas 23, Novo mesto.
PRODAM neizsekan zrel gozd — hrast in smreka — v bližini železniške postaje. Vprašajte pri Mirku Kramarič, Črnomelj.
TRAVNIK (en hektar) prodam — Ogled 14. maja ob 14 url. Franc Lavrič, Loke 4, Straža.
OBRTNIKI — pozor! Enostano-vanjsko hišo z lokalom na prometnem kraju in hišico z vrtom ugodno prodam Stane Lavr inšok, Krško.
PRODAM dve slamoreznici — eno s puhalnikom. Naklo 46 pri Kranju.
POCENI prodam osem oleandrov. Naslov v upravi lista (569-67).
POCENI prodam cerado — nepremočljivo platno za tovorni avtomobil 4 x 5 In kompletno kolo s plaščem in zračnico za gumi voz 5 x 60 x 15. Naslov v upravi lista.
PRODAM lokal (26 kvadratnih m) v cetru Novega mesta. Ponudbe na upravo lista (583-67).
Ob nepozabni izgubi našega dobrega moža, ata in starega ata
IVANA KURALTA
iz Volavč pri Šentjerneju
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih pomagali, ga obdarili s cvetjem in venci ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo duhovnikom, posebno gospodu župniku ter tov Pipi za poslovilne besede, kolektivoma KREMEN in IMV Novo mesto ter gasilskima društvoma Mokro polje in Orehovica. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči:
žena Nežka, sinovi: Milan, Marjan, Tone z družinami in Lado, hčerke: Tončka in Milka z družinami
ter VMn in Neži.
ODDAM enosobno stanovanje. — Plačilo vnaprej.	Jože Luznar,
Adamičeva 17, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo enemu ali dvema samcema za 12.000. Zupančič, Cesta herojev 45, Novo mesto.
GARAŽO oddam.	Kandijska 9,
Novo mesto.
SPREJMEM kmečkega fanta v službo na kmetijo z vso oskrbo ali mu priskrbim službo. Nudim hrano in stanovanje. Jakob Babnik, Ljubljana, Vodnikova 123.
SPREJMEM v varstvo otroka. Naslov v upravi lista (568-67).
GOSPODINJSKO pomočnico (lah ko tudi starejša ženska) za razna gospodinjska dela sprejmem. Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. Anica Novak, gostilna Hrastje 14, pri Šentjerneju.
SOLIDEN izobraženec, srednjih let išče opremljeno sobo (ima lastno posteljnino) v mestu ali bližnji okolici. Zaželena tudi hrana. Ni izbirčen. Plača dobro. Ponudbe pod »Soba«.
SLUŽBO, hrano in stanovanja dobi v Belgiji dekle, ki ima veselje do gostinstva. Lep zaslužek. Podrobna pojasnila dobite po telefonu 21-606 pri Avbar, Nad mlini 8, Novo mesto, ali osebno v popoldanskem času.
SPREJMEM mizarskega pomočnika za pohištvena dela in pomožnega delavca (možnost priučit-ve). Začasno stanovanje prosto. Miha Burgar, mizarstvo, Viž-marje 204, pošta Šentvid nad Ljubljano.
UPOKOJENEC išče delo na kmetiji. Vse drugo po dogovoru. — Naslov v upravi lista (579-67).
ZA TAKOJŠEN nastop službe gospodinje, ki je vajena tudi malo kmečkih del, sprejmem žensko, staro od 48 do 50 let. Ponudbe pošljite pod »Možnost poroke« na poštno ležeče, Begunje na Gorenjskem.
OCrVIDCA nesreče, ki se je pripetila 1. maja 1966 ob 22.30 med Koroško vasjo in Cerovcem prosim, da se zglasi pismeno ali osebno na pošti Suhor pri Metliki.
SAMOSTOJNA kuharica dobi zaposlitev v zasebnem gostišču v Trogiru, Dalmacija. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. (598-67 ).
24. APRILA od 13. do 14. ure
sem izgubil v Kočevju od trgovine Potrošnik do ambulante trgovsko beležko prehrambenih in drugih artiklov. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne trgovini Potrošnik.
TELEVIZOR siemens prodam po ugodni ceni. Ogled v Radio servisu, Novo mesto, vsak delavnik.
PRODAM mizarski kombiniran stroj. Avgust Cimerman. Polje 324, Ljubljana.
IŠČEM mizarskega pomočnika — Hrana in stanovanje priskrbljena. Avgust Cimerman. Polje 324 pri Ljubljani.
SPREJMEM žensko za pomoč v gospodinjstvu. Peter Zajc, gostišče, Ruperč vrh. Novo mesto.
KL!J
Brežice: 28. in 29. 4. francosko-italijanski barvni film »Angelika — prelepa ljubimka«. 30. 4. in 1. 5. ameriški barvni film »Sinovi Katie Elder«. 1. in 2. 5. ruski barvni film »Ljubezen in feredže«.
Črnomelj: 28. in 30. 4. ameriški barvni film »Trije naredniki«.
Kočevje — »Jadran«: 28. in 30. 4. ameriški barvni film »Kat Ba lu«. 1. 5. ameriški barvni film »Gospodar Havajev«. 2. in 3. 5. nemški barvni film »Labirint smrti«.
Kostanjevica: 30. 4. ameriški barvni film »Ptiči«. 1. 5. ameriški barvni film »Najdaljši dan«. 3. 5. slovenski barvni film »Lažnivka«.
Metlika: 29. in 30. 4. francoski barvni film »Grof Monte Cristo« — I. in H. del.
Mokronog: 29. In 30. 4. angleški barvni film »Zaliv tihotapčeva.
Novo mesto — »Krka«: 27. In 28. 4. italijansko-francoski film dinski zbori. 10.35 Naš podlistak — ški barvni film »Moje pesmi, moje sanje«.
Ribnica: 29.	in	30.	4.	francoski
barvni film »Sreča«.
Sevnica: 29.	in	30.	4.	francoski
film »Odmor borcev«.
Sodražica: 29. in 30. 4. angleški film »Tigrov zaliv«.
Šentjernej: 29. in 30. 4. ameriški barvni film »Najdaljši dan« Opozarjamo gledalce, da traja film 3 ure. Vstopnina	je	za	ta film
zvišana!
Trebnje: 29.	in	30.	4.	ameriški
vojni film »Pet ostriženih žena«
8UPERAVTOMATIĆNI PRALNI STROJ!
vseh znamk
IZREDEN POPUST!
MONTA2A - NAVODILA - GARANCIJA -TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE:
NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 7: št. telefona 068-21—659 SEVNICA: TOTER,
Heroja Naroka 4 vsako soboto od 15. do '17. ure.
PEROTTI-EXPORT
8. FRANCESCO 41, TRST
Izključni proizvajalec v Jugoslaviji DESTILACIJA »DAMA« MIRNA na Dol.
f* •	•	v	v
Sejmišča
V Novem mestu: nekoliko nižje cene
V ponedeljek, 24. aprila je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 1.240 prašičev, prodali pa so j‘h 936. šest do dvanajst tednov stare prašiče so prodajali po 14.000 do 21.000 Sdin, tri do šest mesecev stare (na voljo jih je bilo 73) pa po 22.000 do 31.000 Sdin. Kapci so bili predvsem iz oddaljenih krajev, rejci, pa so morali malim prašičem cene nekoliko znižati
Brežice: 470 prašičkov prodanih
Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 915 prašičkov, prodali pa so jih le 470. Manjši so šli v denar po 900 Sdin kilogram, večji pa po 700 do 900 Sdin kilo-gTam žive teže.
OBVESTILO
KMETOVALCEM
Zaradi prvomajskih praznikov sejmlce 1. maja v Novem mestu ne bo.
Sejmica za govejo živino in prašiče bo v
ponedeljek, 8. maja 1967.
KR'
NE
Prezrl parkirišče
21. aprila popoldne se je pripeljal na novomeški Glavni trg Janez Bezeg z osebnim avtom. Nameraval je parkirati pri kavami Center, ker pa je slabo ooenil razdaljo, je zapeljal na pločnik in trčii v zid pred kavarno. Vozniku ni bilo nič, medtem ko so škodo ocenili na 800 Ndin.
Kolesar padel na avto
23. aprila popoldne se je Peter Zbašnik iz Doljnega Mraševega na kolesu pripeljal iz Straže v Vavto vas in se zaletel v osebni avto Ljubljančana Janeza Zupana, ki je stoje ugotavljal, kod se gre v Ljubljano. Kolesar je padel na pokrov avtomobila, udaril z glavo v rob nad vetrobranskim steklom in si jo poškodoval.
S praznim kolesom v cikcak
Janko Laznik iz Dadeč pri Zidanem mostu se je 23. aprila zjutraj v osebnem avtu peljal iz Got-ne vasi v Jedinščico. Na ostrem ovinku mu je počila zadnja desna zračnica, zato ga je začelo zanašati. V cikcaku je zadel brežino in se prevrnil, škodo so ocenili na 2.000 Ndin.
Tovornjak s papirjem prevrnjen
21. aprila je Jože Škulj iz Belce pri Mojstrani peljal tovornjak, naložen s papirjem, po avtomobilski cesti. Pri Otočcu so ga zaslepile dolge luči nekega vozila, ki je vozilo naproti. Škulj je zavil na neutrjeno bankino, tovornjak pa se je nagnil. Ko je voznik izstopil, je papir zdrknil na tla, tovornjak pa se je prevrnil in obstal s kolesi navzgor, škode je bilo za 2000 Ndinarjev.
Ustavil znancu in počakal nesrečo
22. aprila zvečer se je Ivan Stopar z osebnim avtom peljal iz Novega mesta domov v Dolenjske Toplice. Na Potoku je dohitel znanca in ustavil. Tedaj je v avto od zadaj trčil osebni avto Stražana Franca Kogoja, ki na mokri cesti vozila ni mogel pravočasno usta viti. škode je bilo za 800 Ndin
Na križišču podrl žensko
Mopedist Prane Škrbec se je 20 aprila popoldne peljal iz Bučne vasi v Novo mesto. Na križišču z Ljubljansko cesto je zadel in zbil na tla Jožefo Kobe iz Vel. Bučne vasi, ki je pred njim prečkala ce-
ato. Kobotovu si Je ranila glavo in
noge.
Znašli so se na travniku
16. aprila zjutraj je zaradi prehitre vožnje v Kronovem zaneslo s ceste na travnik osebni avtomo-
OBVESTI LA I
OBVKSCAM cenjene stranke, da sem odprl avtokleparsko delavnico v Bršlinu 29 (Drenik), Novo mesto, telefon 21-411. — Hitra in solidna izdelava. Se priporočam!
ČRKOSLIKAR dobi službo — v Ljubljani. Stanovanje zagotovljeno, ponudbe pod »Dober zaslužek« na upravo lista.
ŠČETKE za loščilce ln za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Ar-mič, Ljubljana, Tržaška 52.
CANDY SERVIS! Montaža — navodila — garancija na področju Kočevja in Ribnice. Jože Ponikvar, Kočevje, Kidričeva 1, telefon 86-120.
Oblačila očisti KEMIČNA ČISTILNICA, Novo mesto, Germova 5.
POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5 (poleg univerze), Ljubljana.
Gostilna »Pri Henriku«, Loš|ca vas, Dolenjske Toplice, vabi na praznovanje prvomajskih praznikov v nedeljo in ponedeljek. Za ples in razvedrilo bodo poskrbeli fantje lz Straže. Pridite, postreženi boste z domačimi specialitetami in dobro kapljico!
bil, ki ga je vozil Drago Jordan iz Drage. Vozniku in trem sopotnikom se ni nič zgodilo, čeprav se je avto prevrnil, škode je bilo za 5.000 Ndin.
Tovornjak s ceste pri Mačkovcu
15. aprila ponoči je s ceste pri Mačkovcu zapeljal in se prevrnil na bok tovornjak Modnih oblačil, ki ga je vozil Emil Potočnik iz Ljubljane. Ranjena sta bila vodja potujoče trgovske ekipe Jože Začek in trgovski pomočnik Andrej Turk. Škodo so ocenili na 2.500 Ndin.
Tovornjak mu je zaprl pot
22. aprila popoldne se je pripetila prometna nesreča na Glavnem trgu v Sevnici Iz smeri Radeč se je pripeljal s tovornjakom Jože Slapšek iz Vel. Gornika pri Šentjanžu. V nepreglednem desnem ovinku je na ozki cesti prehiteval kolesarja. Tedaj je nasproti pripeljal mopedist Alojz šporer iz Arta, kateremu je tovornjak zaprl pot. Mopedist je s krmilom zadel ob tovornjak in se prevrnil. Pri tem se je laže poškodoval. Na mopedu je za okrog 1000 Ndin škode.
Ni nakazal spremembe smeri
23. aprila dopoldne se je Dragan Stankovič iz Cerkelj peljal z motornim kolesom iz Brežic proti BukoSku. V Zakotu je hotel na cesti obrniti, vendar ni nakazal spremembe smeri. Ko je začel obračati, je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Anton Dvoršak iz Brežic, ki je motorista opazil na zelo kratko razdaljo. Čeprav Je močno zavrl, vozila ni mogel pravočasno ustaviti. Zadel je motorno kolo in ga podrl. Na vozilih je za okrog 3.500 Ndin škode.
Mopedistu je zaprl pot
19. aprila se je pripetila prometna nesreča na Cesti prvih borcev v Brežicah. Po tej cesti je vozil voznik osebnega avtomobila Milan Dolenc iz Brežic in zaprl pot mopedistu Martinu Kerinu, ki je pripeljal po Prešernovi cesti. Pri trčenju je mopedist utrpel lažje prakse po rokah in nogah, na vozilih pa je škode aa okrog 600 Ndin
Vožnja po levi strani se je slabo končala
20. aprila zvečer Je la Triiiča proti sfcvnic* po levi strani vozil
mopedist Helmut Kostanjšek
Sevnice. V desnom nepreglednem ovinku je nasproti pripeljal pravilno po desni strani motorist Mirjan Povšič s, Malkovca s sopotnikom Antonom Udovičem lz Malkovca. Pri trčenju oe je Kostanjšek poškodoval po glavi in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Motorist Je vozil brez vozniškega dovoljenja Na vozilih je ikode zn okrog 2.000 Ndin.
Trčila pred »Labodom«
Pred novomeško tovarno »Labod# v Ločni sta 20. aprila trčila osebni avto, ki ga je vozil Franc Cekuta, in mopedist Anton Srebrnjak. Mopedist je prehiteval kolesarki in zavil v levo, ko se Je naproti pripeljal Cekuta. Škode je bilo za 800 Ndinarjev.
Mopedist v bolnišnici
15. aprila se Je mopedist Anton Konček iz Cegelnice peljal Iz Dolenjskih Toplic na Uršna sola. Na nepreglednem ovinku ga Je z osebnim avtom prehiteval NovomeSčan Janez Legan. Avtomobilist Je prisilil Končka, da Je zapeljal v jarek, kjer se Je prevrnil. Ranjenega mopedista so odpeljali v novomeško bolnišnico.
PRIHODNJA
ŠTEVILKA
Dolenjskega lista bo zaradi prvomajskih praznikov izjemoma izšla na 12 straneh
v petek, 5. maja
Uprava lista
DOLENJSKI LIST
uASTNIKl IN IZDAJATELJI: občinski odbon SZDL Bre žice. Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika. Noro mesto. Ribnica. Sevnica is Treba]«
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. Tone Ootalk (glavni m odgovorni urednik). Ria Bačer Miloš Jakopec,. Marjan Legan Jože Primc loiica Teppev tn Ivan Zorn n Tehnični urednik Marjan Moškon
IZHAJA vsa* četrten
Posnmezna števiiKi« o(' pai
,5li
starih din) - Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinj polletna 10 novih dinarjev <1000 stanh dln»; piačlliva )o vnaprej - Za inozemstvi' 17 50 novih dinariev iSTM rih din* oa 3 ameriške dolarje - Tekoči račun prt poj*™* nici SDK v Novem mestu 521 tt-a - N ASU) V UREDNIŠTVA TN UPRAVE Novo mestp Olovni trg s - Poštni pfredai a* - Telefon 21 27? - Rokopisov in fotogram ne.	"
Tlskn <"!n«ODisno oodJeMe »Delo« • t.InbllMV