Gozdarski vestnik, letnik 70 • številka 2 / Vol. 70 • No. 2 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry UVODNIK ZNANSTVENE RAZPRAVE STROKOVNA RAZPRAVA 103 STROKOVNA RAZPRAVA 108 IZOBRAŽEVANJE IN KADRI 110 58 Franc PERKO Gojiti, prepoznati, poznati in tržiti 59 Matjaž GUČEK, Andrej BONČINA, Jurij DiACi, Dejan FiRM, Aleš POLJANEc, Tihomir RuGANI Gozdovi s poudarjeno zaščitno in varovalno funkcijo: značilnosti, valorizacija in gospodarjenje Forests with Direct and Indirect Protection Function: Characteristics, Valorisation and Management 72 Blaž čERNE, Miran Hafner Prostorska razširjenost, habitatne značilnosti in upravljanje s populacijo gamsa (Rupicaprarupicapra L.) na območju Zahodnih Karavank Spatial Distribution, Habitat Characteristics, and Population Management of Chamois (Rupicapra rupicapra L.) in the Western Part of the Karavanke Range Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov: evropski kostanj Klemen JERiNA, Maja ANDRiČ, Andrej BONČiNA, Rok ČERNE, Tomaž DEvJAK, Jurij DiACi, Marko JONOzOviČ, Aleš KADuNC, irena KAvČiČ, Andrej KOBLER, ivan KOs, Miha KROFEL, Lado KuTNAR, Aleksandra MAJiČ - sKRBiNšEK, Miha MARENČE, Anton MARiNČiČ, zdravko MiKLAšiČ, viktor MiKLAvČiČ, Tom NAGEL, Mirko PERušEK, Boštjan POKORNY, Dušan ROžENBERGAR, Matija sTERGAR Izhodišča s posvetovanja in delavnice Upravljanje velike rastlinojede divjadi ob upoštevanju njenih vplivov na gozdni prostor, potreb velikih plenilcev in pomena za lovstvo Jože JEROMEL, Jože MORi Šesta licitacija visoko kakovostnega lesa v Sloveniji urška BRADEšKO Društvo študentov gozdarstva na dvodnevni ekskurziji v Sarajevu 112 Maja BOžiČ Diplomska, magistrska dela in doktorske disertacije v letu 2011 Uvodnik Gojiti, prepoznati, poznati in tržiti Za Slovenijo je značilna zelo velika naravna pestrost, ki je posledica raznolikih geoloških razmer, razgibanega reliefa in dejstva, da se tod srečujejo celinsko, alpsko in sredozemsko podnebje. K pestrosti sestojnih razmer veliko pripomore tudi drobna gozdna posest. V Sloveniji ima areal svoje naravne razširjenosti kar 71 drevesnih vrst, od tega le 10 iglavcev in kar 61 listavcev. V tako pestrih razmerah in bogatem lesnoproizvodnem potencialu naših gozdov je ob večnamenski vlogi gozdov poudarek na proizvodnji kakovosti. Kaj sploh je kakovost in kolikšna je njena tržna vrednost, najbolje spoznavamo na licitacijah visoko kakovostnega lesa. To smo imeli priložnost tudi pri nas spoznati že šestič po vrsti. Te licitacije bi morale biti obvezna učna ura za gozdarje in lastnike gozdov, ker si na njih lahko pridobijo neprecenljivo znanje in izkušnje za gojenje, prepoznavanje in trženje kakovosti. Ni dovolj, da znamo gojiti kakovost v naših gozdovih, kakovost je treba tudi prepoznati, poznati, kaj naši sestoji skrivajo v svojih nedrjih, in znati kakovost tudi tržiti. Poznavanje kakovosti lesa je dobrodošel pripomoček tudi pri siceršnjih prodajah lesa. Res je, da ni ves les, ki ga pridobimo pri poseku, najvišje kakovosti, iztržek za najkakovostnejši les pa nam lahko bogato povrne vloženo delo in stroške v dolgoletno nego in varstvo gozda. Zasnova visoko vrednega lesa sega stoletje nazaj: stoletje ali več je bilo treba sestoj in drevo negovati, varovati, ohranjati. Zasluga za to, da je dandanašnji hlod javorja dosegel tako izredno vrednost, velja številnim generacijam lastnikov gozdov in gozdarjem. Se sploh zavedamo, koliko gospodarskim in družbenim krizam se je moralo izogniti to drevo, da je letos pristalo na licitaciji in doseglo izredne vrednosti? Le upamo lahko, da bodo rezultati našega dela prihodnjim generacijam dajali na licitacijah veliko blagodejnih učinkov gozda, pa tudi vredne gozdno-lesne sortimente. Mag. Franc PERKO GDK 265/6+627.1(045)=163.6 Gozdovi s poudarjeno zaščitno in varovalno funkcijo: značilnosti, valorizacija in gospodarjenje Forests with Direct and Indirect Protection Function: Characteristics, Valorisation and Management Matjaž GUčEK1, Andrej BONČINA2, Jurij DIACI3, Dejan FIRM4, Aleš POLJANEC5, Tihomir RUGANi6 Izvleček: Guček, M., Bončina, A., Diaci, J., Firm, D., Poljanec, A., Rugani, T.: Gozdovi s poudarjeno zaščitno in varovalno funkcijo: značilnosti, valorizacija in gospodarjenje. Gozdarski vestnik, 70/2012, št. 2. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 38. Jezikovni pregled angleškega besedila Breda Misja, slovenskega besedila Marjetka Šivic. Varovalni učinek gozdov so prepoznali že pred več stoletji. V Sloveniji razlikujemo območja s poudarjeno varovalno funkcijo in območja s poudarjeno zaščitno funkcijo. S podatki podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije smo analizirali prekrivanje območij s poudarjeno varovalno funkcijo in poudarjeno zaščitno funkcijo. Hkrati smo analizirali orografske, vegetacijske in sestojne značilnosti gozdov na teh območjih, primerjali naš pristop s tistimi v nekaterih drugih srednjeevropskih državah in predlagali dopolnitve pri valorizaciji, načrtovanju in gospodarjenju z gozdovi s poudarjenimi varovalnimi učinki. Ključne besede: varovalni gozd, zaščitna funkcija, naravne nesreče, gospodarjenje z gozdom Abstract: Guček, M., Bončina, A., Diaci J., Firm, D., Poljanec, A., Rugani, T.: Forests with Direct and indirect Protection Function: Characteristics, Valorisation and Management. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 70/2012, vol. 2. in Slovenian, abstract in English, lit. quot. 38. Proofreading of the English text Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. The importance of the protective effects of forests has been recognized for centuries. There is a distinction between forest areas with direct and indirect protection function in Slovenia. Based on the databases of the Slovenia Forest service, we analysed overlapping of forest areas with direct and indirect protection function. We also analysed orographic, vegetation and forest stand characteristics of this areas and compared our approach with the approaches in some other Central European countries. We proposed some improvements for valorisation, planning and management in forests with protective effects. Key words: protection forest, direct protection function, natural hazard, forest management 1 uvod 1 introduction Ljudje so pomen gozdov za zaščito njihovih bivališč in prometnih povezav pred različnimi naravnimi nevarnostmi spoznali zelo zgodaj. Že nekateri pisni viri iz 14. stoletja omenjajo prepovedi ali omejevanje rabe gozdov, kot sta gozdna paša in pridobivanje lesa zaradi zagotavljanja varovalnih učinkov gozda pred snežnimi plazovi, hudourniki in drugimi nevarnostmi (npr. MAYER in OTT, 1991, MOTTA in HAUDEMAND, 2000). Zaradi naravnih razmer je razumljivo, da so se prav v alpskem prostoru pojavile ideje o nujnosti trajnega ohranjanja gozdnega rastja na erodibilnih območjih. Na območju Slovenije se je raba gozdov v zadnjih stoletjih spreminjala (BLAZNiK in sod., 1970), prav tako njihov pomen. Gospodarski pomen gozdov se je znatno povečal z razvojem 1 M. G., Zavod za gozdove Slovenije - OE Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 b, 4000 Kranj. Matjaz.Gucek@zgs.gov.si 2 Prof. dr. A. B., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana. andrej. boncina@bf.uni-lj.si 3 Prof. dr. J. D., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana. jurij.diaci@ bf.uni-lj.si 4 D. F., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana. dejan.firm@bf.uni-lj.si 5 A. P., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana. ales.poljanec@bf.uni-lj.si 6 T. R., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana. tihomir.rugani@bf.uni-lj.si obrti, nastajanjem naselij mestnega tipa, še bolj pa z ustanavljanjem fužin, pozneje železarn in steklarn. Raba gozdov je bila pogosto pretirana ali neustrezna, gosposka jo je poskušala izboljšati z izdajanjem gozdnih redov in drugih predpisov (BONčlNA, 2009). Z višinsko kolonizacijo, razvojem pašništva, gradnjo prometnic in povečanim izkoriščanjem gozdov se je postopno povečevala raba gorskih območij, ki so bila sicer manj primerna za poselitev in kmetijsko rabo. Zaradi skrajnostnih naravnih razmer in neustrezne rabe so bila mnoga podvržena erozijskim procesom. Zato se je poleg zahtev po lesu kmalu pojavilo prizadevanje za zagotavljanje varovalnih učinkov gozda; Terezijanski gozdni red (1771) omenja varovanje gozdov, gozdarski patent iz leta 1852 pa varovalne gozdove kot posebno kategorijo. Od takrat pa do danes so se merila za določanje varovalnih gozdov spreminjali, zato so se spreminjale tudi površine varovalnih gozdov na območju Slovenije (ANKO/GOLOB in SMOLEJ, 1985), prav tako se spreminja, predvsem pa dopolnjuje razumevanje varovalnih funkcij gozdov. V nekaterih evropskih državah so bile v prejšnjih desetletjih opravljene številne raziskave o varovalni funkciji (gorskih) gozdov (npr. BRANG in sod., 2006, DORREN in BERGER, 2006a, WEHRLI in sod., 2007); pogostejše so bile v alpskih regijah oziroma državah, saj tam takšni gozdovi zavzemajo znaten ali kar prevladujoč delež vseh gozdnih površin (MAHRER in sod., 1988, SONNiER, 1991, BAYSTMELF, 2000, BMLFUW, 2006). Alpska konvencija (EUROPEAN COM-MUNNiTiES, 1996) je bila pomembna podlaga za raziskovalne projekte o varovalnih učinkih gozda. Rezultati projektov so raznovrstni, zagotovo pa so pomembno prispevali k opredelitvi in uskladitvi meril za izločanje varovalnih gozdov. Takšna sta bila predvsem projekta SiLVAPROTECT-CH (2011) v Švici in projekt PROALP (2010), v katerega je bilo vključenih več alpskih držav. izdelane so bile tudi smernice za gospodarjenje z varovalnimi gozdovi, ki upoštevajo rastiščne razmere in vrste naravnih nevarnosti (npr. FREHNER/ WASSER in SCHWiTTER, 2005, BERRETTi in sod., 2006, GAUQUELiN in COURBAUD, 2006, NaiS 2011). izsledki raziskav razvojne dinamike gorskih gozdov tudi opozarjajo, da je lahko v primeru, ko jih prepustimo naravnemu razvoju, njihova stabilnost ogrožena, varovalni učinki takšnih gozdov pa zato slabijo (MAYER, 1976, BRANG, 2001, DORREN in BERGER, 2006b, DORREN in sod., 2004). Znane so različne klasifikacije funkcij gozda, ki pa se spreminjajo. Torej niso odvisne od gozda samega, ampak predvsem od človekovega vrednotenja pomena gozda, ki se spreminja z razvojem družbe in njenimi novimi zahtevami do gozdov. To velja tudi za varovalne funkcije gozda. Varovalne funkcije gozda lahko opišemo kot različne učinke gozda, ki prispevajo k omejevanju ali preprečevanju naravnih nevarnosti v gozdu samem ali njegovi okolici, kot so, npr., različne oblike erozije. Pojem uporabljamo v množinski obliki zato, ker gre za različne učinke, kot je npr. varovanje pred padajočim kamenjem, plazovi, varovanje pred hudourniki, vetrno erozijo itn. V določenih naravnih razmerah so učinki gozda odvisni predvsem od strukture gozdnih sestojev. Varovalne učinke gozda je mogoče klasificirati na različne načine - z različnim številom funkcij in njihovimi stopnjami poudarjenosti. Pri tem pa je pomembna zahteva, da morajo biti tovrstne členitve učinkovite in uporabne za načrtovanje in gospodarjenje z gozdovi. V večini alpskih držav razlikujejo tri glavne skupine funkcij gozdov: varovalne, socialne in proizvodne (npr. BACHMANN, 2005). Varovalno funkcijo (ang. ''protection function'') nekateri členijo na posredno varovalno funkcijo (ang. ''indirect protection function'') in neposredno varovalno funkcijo (ang. ''direct protection function'') (BRANG in sod., 2006, WEHRLi in sod., 2007); slednja je nekoliko podobna zaščitni funkciji pri nas. V Sloveniji so varovalne funkcije gozdov zajete predvsem v dveh različnih funkcijah gozda. Funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (v nadaljnjem besedilu: varovalna funkcija) spada med ekološke funkcije; opredeljena je kot varovanje rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, v pomenu zagotavljanja (ohranjanja) odpornosti tal proti erozijskim pojavom, preprečevanja razvoja (pojavljanja) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov, preprečevanja poglabljanja pobočnih jarkov, preprečevanja premeščanja naplavin, Guček, M., Bončina, A., zadrževanja drobnega plovnega materiala in ohranjanja rodovitnosti gozdnih tal. Gozdovi s poudarjeno varovalno funkcijo so na območju zgornje gozdne meje, na erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi o vodah, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdom in upravljanje z divjadjo (2010) - v nadaljnjem besedilu Pravilnik). Delu gozdov, kjer je varovalna funkcija izjemno pomembna, je na podlagi Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu Uredba) (2005, 2007, 2009, 2010) določen poseben pravni status, to je kategorija »varovalni gozdovi«, in s tem tudi režim gospodarjenja. Druga funkcija gozda, ki je neposredno povezava z varovalnimi funkcijami (učinki) gozda, se imenuje »zaščitna funkcija«; o njej govorimo, kadar gozd zmanjšuje ogroženost infrastrukturnih ali drugih objektov pred naravnimi nevarnostmi. Gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo zagotavljajo zaščito prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, in zagotavljajo varnost bivanja in prometa. Poudarjeno zaščitno funkcijo pripisujemo gozdovom na strmih pobočjih nad naselji, cestami ali železnico (Pravilnik, 2010), ki tako ščitijo ljudi, stavbe in drugo infrastrukturo pred naravnimi nevarnostmi. Tako varovalna funkcija nakazuje predvsem skrajnostne rastiščne razmere, medtem ko zaščitna funkcija gozdov izpostavlja pomen gozda za zaščito (varnost) ljudi in različnih objektov. Guček in Bončina (2011) sta za gozdove s poudarjeno zaščitno funkcijo predlagala izraz »zaščitni gozdovi«, da bi tako poudarila razliko do preostalih gozdov, v katerih so pomembne le varovalne funkcije. Varovalnim gozdovom v Sloveniji, v katerih so varovalne funkcije praviloma izjemno pomembne, so namenjali znatno raziskovalno pozornost (npr. ANKO/GOLOB in SMOLEJ, 1985, HORVAT, 1997, ANKO, 1998, ANKO/GOLOB, 1998, FiNK, 2001, PAVŠEK, 2002, GOLOB, 2005 ...), medtem ko gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo z nekaj izjemami (npr. KUNC, 2008) niso bili predmet poglobljenih raziskav. Pri obstoječem vrednotenju gozdnega prostora v Sloveniji se mnoge funkcije vsaj delno prekrivajo; glede na merila, pričakujemo podobno za gozdove z zaščitno in gozdove z varovalno funkcijo. Zato se postavlja vprašanje, v kolikšni meri se prekrivajo gozdovi s poudarjeno varovalno in poudarjeno zaščitno funkcijo. Ali je takšno razlikovanje gozdov z vidika učinkovitega načrtovanja in upravljanja sploh ustrezno? Poraja se tudi vprašanje, v katerih značilnostih se razlikujejo gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo od gozdov s poudarjeno varovalno funkcijo. V Sloveniji doslej še ni bilo podrobne analize značilnosti gozdov s poudarj eno zaščitno funkcijo, zato je primerjalna analiza zagotovo zaželena in potrebna. Namen raziskave je: 1) ugotoviti razširjenost in prekrivanje gozdov s poudarjeno varovalno funkcijo, varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo; 2) predstaviti njihove orografske, vegetacijske in sestojne značilnosti, 3) preveriti, ali se med seboj značilno razlikujejo v orografskih parametrih (nadmorska višina, skalnatost itn). Opravljene analize so podlaga za presojanje 1) smiselnosti ločenega obravnavanja varovalne in zaščitne funkcije gozdov, 2) skladnosti izločanja gozdov s poudarjeno zaščitno in varovalno funkcijo z glavnimi usmeritvami v Pravilniku, 3) zasnove zdajšnje inventure in spremljave stanja v gozdovih s poudarjeno zaščitno oziroma varovalno funkcijo. 2 OBJEKT IN METODE RAZISKAVE 2 STUDY AREA AND RESEARCH METHODS Raziskava temelji na podatkovnih zbirkah Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZGS) (ZGS, 2010). Analizirali smo vse gozdove v Sloveniji, v to površino pa je vključen tudi večji del ruševja. Poseben poudarek je namenjen gozdovom s poudarjeno varovalno in zaščitno funkcij o. Analizirali smo več informacijskih slojev; temeljni sloj za analizo podatkov je bila sestojna karta, poleg nje pa smo analizirali še sloj funkcij gozdov (FUNP, 2009), varovalnih gozdov (Uredba, 2010), odsekov (ODSEK, 2009), gozdnih združb (ODSGZD, 2009) in digitalni model reliefa (DMR). Najprej smo na ravni sestojev dopolnili obstoječo zbirko podatkov o sestojnih znakih s podatki o orografskih znakih in gozdnih rastiščih. Oro-grafske znake, kot so nadmorska višina, lega in naklon, smo določili z digitalnim modelom reliefa (DMR). Pripadnost vegetacijski enoti (gozdni združbi) smo pridobili iz podatkovne zbirke ODSGZD, podatke o združeni kamnitosti in skalovitosti pa smo pridobili iz sloja ODSEK. Nato smo s presekom dopolnjene sestojne karte s slojem funkcij ter slojem varovalnih gozdov oblikovali štiri skupine gozdov, za katere prikazujemo rezultate analiz, in sicer: V1: gozdovi s prvo stopnjo poudarjenosti varovalne funkcije, V2: gozdovi z drugo stopnjo poudarjenosti varovalne funkcije, Z: gozdovi s prvo ali drugo stopnjo poudarjenosti zaščitne funkcije, O: preostali gozdovi. Posamezni sestoji zaradi prekrivanja funkcij lahko pripadajo več skupinam, le v skupini »preostali gozdovi« so sestoji, ki niso uvrščeni v nobeno od prvih treh skupin. Prekrivanje prvih treh skupin smo ugotovili s poizvedbami iz atributne baze sloja funkcij gozdov. Prekrivanje proučevanih skupin gozdov s slojem kategorije varovalnih gozdov pa smo izvedli s preseki grafičnih slojev. Podobnosti in razlike v orografskih, vegetacijskih in sestojnih značilnostih med sestoji posameznih skupin smo analizirali s šestimi spremenljivkami, pri tem smo kot utež upoštevali površino sestojev. Pri analizi gozdnih združb smo upoštevali le prevladujočo gozdno združbo v odseku. Pri prikazu gozdnih združb po skupinah gozdov smo se omejili na deset najbolj razširjenih združb v posamezni skupini. Sestojne razmere v posamezni skupini gozdov smo prikazali s površinami sestojnih tipov. Pri analizi in prikazu podatkov smo nekatere sestojne tipe z manjšimi površinami zaradi preglednosti združili. V skupino »raznomerni sestoji« smo vključili sestoje s posamično do šopasto raznomerno zgradbo in sestoje s skupinsko do gnezdasto raznomerno zgradbo. V skupino »drugi sestoji« smo zaradi majhne zastopanosti združili dvoslojni gozd, pionirski gozd z grmišči in prebiralne sestoje. Orografske značilnosti sestojev smo prikazali s štirimi spremenljivkami: nadmorsko višino, naklonom površja, lego in spremenljivko »skal- natost«, ki je seštevek ocen skalovitosti in kamni-tosti. Površine sestojev smo glede na povprečno nadmorsko višino odseka razporedili v deset 200-metrskih razredov. Glede na povprečni naklon površja smo razlikovali štiri kategorije, v katerih je možno pojavljanje različnih naravnih nevarnosti, in sicer: 1) položno površje (naklon < 40 %): brez potencialne nevarnosti; 2) strmo površje (40 % < naklon < 50 %): drobirski tok, zemeljski plaz; 3) zelo strmo površje (50 % < naklon < 120 %): drobirski tok, zemeljski plaz, snežni plaz, padajoče kamenje; 4) izredno strmo površje (naklon > 120 %): drobirski tok, zemeljski plaz, padajoče kamenje. Po posameznih skupinah smo prikazali tudi porazdelitev površin glede na lego (ekspozicijo) površja, ki vpliva na vegetacijske razmere in prisotnost erozijskih procesov, hkrati pa je v Pravilniku (2010) navedena kot merilo za izločanje varovalne funkcije. Za oceno možnosti pojava podorov in padajočega kamenja je pomembna spremenljivka skalnatost. Glede na njeno vrednost smo površine razporedili v šest razredov (0-9 %, 10-19 %, 20-29 %, 30-39 %, 40-49 % ter 50 % in več). Razlike med posameznimi kategorijami smo ugotavljali z enostavnimi statističnimi testi. Podatkovno zbirko smo izdelali v programskem paketu Mapinfo Professional 10.5, medtem ko smo statistično obdelavo izvedli s programskim orodjem SPSS 19. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Razširjenost skupin gozdov in njihovo prekrivanje 3.1 Spatial distribution of different forest categories and their overlapping Z analizo sloja funkcij smo ugotovili, da znaša površina gozdov s prvo stopnjo poudarjenosti varovalne funkcije 158.915 ha, površina gozdov z drugo stopnjo poudarjenosti varovalne funkcije 269.739 ha in površina gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo 29.209 ha. Površina varovalnih gozdov znaša 99.248 ha (Uredba, 2010). Večino gozdov z varovalno funkcijo prve stopnje poudarjenosti najdemo v severnem delu Slovenije, v visokogorju, kjer ti gozdovi poraščajo območja do zgornje gozdne meje (Slika 1). Večje površine Slika 1: Prikaz prekrivanja gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo z gozdovi s poudarjeno varovalno funkcijo Figure 1: Overlapping of forests with direct and indirect protection function gozdov s poudarjeno varovalno funkcijo druge stopnje so prav tako v severnem delu Slovenije pa tudi zahodnem, jugozahodnem in delno tudi osrednjem delu Slovenije, kar pomeni predvsem v alpski, dinarski in submediteranski regiji. Glede sklenjenosti teh gozdov izstopata Kraško in Nazarsko gozdnogospodarsko območje. Zaščitna funkcija je poudarjena v okolici naselij (npr. Idrija), pomembnejših prometnicah (npr. Zasavje, Podravje) in v okolici ljubljanskega letališča. Gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo in gozdovi s poudarjeno varovalno funkcijo se izrazito prekrivajo: 39,8 % gozdov z zaščitno funkcijo se prekriva z gozdovi s poudarjeno varovalno funkcijo prve stopnje, 31,6 % površine pa z gozdovi s poudarjeno varovalno funkcijo druge stopnje. To pomeni, da na 28,6 % površin gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo varovalna funkcija ni bila določena. Delež prekrivanja gozdov s poudarjeno varovalno funkcijo z gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo pa je zaradi njihove majhne površine v primerjavi s površino gozdov s poudarjeno varovalno funkcijo majhen. Tako se 6,8 % gozdov s poudarjeno varovalno funkcijo prve stopnje in 3,4 % gozdov s poudarjeno varovalno funkcijo druge stopnje prekriva z gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo. Na 86,3 % površine varovalnih gozdov je valorizirana varovalna funkcija prve stopnje, na 5,0 % varovalna funkcija druge stopnje, na 9,0 % pa gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo. 3.2 orografske, vegetacijske in sestojne značilnosti skupin gozdov 3.2 Orographic, vegetation and stand characteristics of different forest categories Po podatkovnih zbirkah ZGS se gozd pojavlja do nadmorske višine 2000 m (Slika 2); v zgornjem delu tega pasu, nad 1600 m, se povečuje delež ruševja v gozdni površini. Večina gozdnih površin pa je v pasu od 400 do 1200 m. Z večanjem nadmorske višine se podnebne razmere zaostrujejo, vegetacijska doba je vse krajša in nakloni terena so večji. Večanje deleža gozdov z varovalno funkcijo znotraj gozdne površine po 200-metrskih višinskih pasovih kaže, da se varovalni pomen gozdov Slika 2: Porazdelitev površin gozdov (v %) po 200-metrskih razredih nadmorskih višin Figure 2: Distribution of forest area in 200 meter altitude classes Slika 4: Porazdelitev površin gozdov glede na lego površja Figure 4: Distribution of forest area in different exposition classes z nadmorsko višino izrazito veča; skoraj v vseh gozdovih, ki ležijo nad 1400 m, je valorizirana varovalna funkcija. Takšnega vzorca ne opazimo pri gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo. Delež takšnih gozdov po 200-metrskih višinskih pasovih je približno enak na območju od 200 do 1600 m n. v., znotraj tega intervala pa je nekoliko večji v pasu od 200 do 1000 m, kjer je območje poselitve in prometne infrastrukture, hkrati so v tem pasu že prisotne naravne nevarnosti. Zanimivo je, da je relativni delež teh gozdov manjši v pasu do 400 m n. v., kjer je sicer območje intenzivne poselitve, vendar je ogroženost zaradi naravnih nevarnosti praviloma manjša. če primerjamo povprečno nadmorsko višino analiziranih skupin gozdov, potem je ta najvišja v gozdovih z varovalno funkcijo na prvi stopnji poudarjenosti, nekoliko nižja v gozdovih, kjer je varovalna funkcija na drugi stopnji poudarjenosti, precej nižja pa v gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo in najnižja v skupini preostali gozdovi (Slika 6). Naklon terena je eden od pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na to, ali se bo neka gmota z mesta premaknila in kolikšno kinetično energijo bo v takem primeru dosegla. Z večanjem naklonov se delež gozdov s poudarjeno varovalno funkcijo povečuje (Slika 3), v intervalu naklonov od 40 do 120 % se povečuje tudi relativni delež gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo; njihov relativni delež je največji v tretjem razredu (50-119 %). Na »položnih predelih«, na katerih je naklon manjši od 40 %, pričakovano prevladuje skupina »preostali gozdovi«, opazen pa je tudi znaten delež gozdov s poudarjeno varovalno funkcijo druge stopnje. Na bolj strmih predelih (več kot 50 %) pa v skupni površini prevladujeta skupini gozdovi z varovalno funkcijo prve in druge stopnje poudarjenosti, delež skupine »preostali gozdovi« Slika 3: Porazdelitev površin gozdov po razredih naklonov površja v odstotkih Figure 3: Distribution of forest area (in %) in slope classes (in %) je manjši. Povprečni naklon površja je med analiziranimi skupinami gozdov opazno različen (Slika 6); največji je v gozdovih s poudarjeno varovalno funkcijo prve stopnje, sledijo gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo in nato gozdovi z varovalno funkcijo druge stopnje poudarjenosti. Pričakovano je povprečni naklon površja najmanjši v skupini ostali gozdovi. Med skupinami gozdov ni opaznih večjih razlik v ekspoziciji terena. Pomenljivo je le, da v gozdovih s poudarjeno varovalno funkcijo prve stopnje in gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo prevladujejo južne in jugozahodne lege, kar pomeni toplejše lege, za razliko od skupine preostali gozdovi, pri katerih prevladujejo severovzhodne in severne lege (Slika 4). V vseh skupinah gozdov opažamo, da se njihova relativna površina z večanjem skalnatosti zmanjšuj e, vendar je zmanjševanj e med skupinami gozdov različno. V prvem razredu nekoliko izsto- pajo »preostali gozdovi« in gozdovi s poudarjeno varovalno funkcijo druge stopnje, medtem ko je v razredih s skalnatostjo več kot 30 % relativni delež »preostalih gozdov« najmanjši. Pomembno izstopa ugotovitev, da je na skoraj 30 % površine vseh gozdov s poudarjeno varovalno funkcijo prve stopnje in slabih 20 % površine gozdov z valorizirano zaščitno funkcijo stopnja skalnatosti enaka ali večja od 50 %. Če primerjamo povprečne vrednosti skalnatosti med skupinami, potem je ta največja v gozdovih z varovalno funkcijo prve stopnje, sledijo gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo ter gozdovi s poudarjeno varovalno funkcijo druge stopnje. Najnižja povprečna vrednost pa je pričakovano v skupini preostali gozdovi (Slika 6). Rastiščne razmere lahko posredno opisujemo z gozdnimi združbami. Pri tem smo se omejili le na gozdove s poudarjeno varovalno in zaščitno funkcijo (Preglednica 1). Med tremi skupinami so opazne podobnosti, saj se med desetimi naj- Slika 5: Porazdelitev površin gozdov po razredih skalnatosti Figure 5: Distribution of forest area in different rockiness classes Slika 6: Porazdelitve površin različnih kategorij gozdov glede na analizirane orografske spremenljivke Figure 6: Distributions of forest areas of different forest categories by analyzed orographic variables Slika 7: Delež gozdne površine (v %) s poudarjeno varovalno in zaščitno funkcijo po sestojnih tipih Figure 7: The percentage of forest area with indirect and direct protection function in different stand types pogostejšimi gozdnimi združbami v vseh treh skupinah gozdov pojavljajo iste združbe (npr.: Anemono trifolio-Fagetum var. geogr. Helleborus niger, Ostryo-Fagetum var. geogr. Acer obtusatum, Ostryo-Fagetum var. geogr. Anemone trifolia, Arunco-Fagetum ...), ki nakazujejo skrajnostne rastiščne razmere. Med skupinami so opazne tudi razlike, saj so v gozdovih s poudarjeno varovalno funkcijo druge stopnje in v gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo združbe, ki na splošno nimajo visokega varovalnega pomena (npr. Hacquetio-Fagetum) in jih ne najdemo v gozdovih s poudarjeno varovalno funkcijo prve stopnje. Očitna razlika je tudi v velikem deležu r h ro ian goet 'H S 8 1 £ na d ve e id čd 3 £ O re p h v t s 2 s dr oi z it jši co etj ss ts a 11 pj of kaz a m iPr eht "Ö ^ eb ePr aT Zaščitna funkcija % celotne površine združbe v sloveniji ro 10 = 3 0 = 55, 1-10 = 35, >10 = 56 58,4 2 OBREM_PROST 1 (majhna) = 39, 2 (srednja) = 27, 3 (velika) = 25 1 (majhna) = 13, 2 (srednja) = 41, 3 (velika) = 92 43,3 2 PASA 1 = 39, 2 = 25, 3 = 27 1 = 73, 2 = 14, 3 = 59 13,1 2 PADAVINE 1600-1800 = 0, 1800-2000 = 19, 2000-2600 = 72 1600-1800 = 23, 1800-2000 = 72, 2000-2600 = 51 45,9 2 TEMPPOVP do 4 = 43, 4-6 = 39, nad 6 = 9 do 4 = 23, 4-6 = 39, nad 6 = 84 56,2 2 * Razlike med skupinama so pri vseh spremenljivkah statistično značilne s tveganjem, manjšim od 0,05 (p<0,05) * Differences between groups are statistically significant with risk below 0.05 (p<0.05) for all variables Preglednica 3: Rezultati logistične regresije Table 3: Logistic regression results ocena parametra / Parameter estimation st. napaka / Standard error Waldova statistika / The Wald statistic sp / DF p-vre- dnost / p-va-lue Razmerje obetov / Odds ratio 95 % razmerje obetov / 95% CI for odds ratio ***NADMV 0,005 0,001 21,812 1 0,000 1,006 1,003-1,008 *SKALOV_% 20,488 4 0,000 do 2,0 % -2,911 0,772 14,230 1 0,000 0,054 0,012-0,247 od 2,0 do 3,0 % 0,112 0,771 0,021 1 0,884 1,119 0,247-5,069 od 3,0 do 8,0 % -1,044 0,640 2,663 1 0,103 0,352 0,101-1,233 od 8,0 do 16,0 % 0,122 0,609 0,040 1 0,841 1,130 0,342-3,730 ***GOZD 0,038 0,011 11,633 1 0,001 1,038 1,016-1,061 *POZIDISOR_% 10,660 1 0,001 do 0,30 -2,279 0,698 10,660 1 0,001 0,102 0,026-0,402 *DROG_rf2 11,580 0,009 do 0,4 % 1,971 0,824 5,723 1 0,017 7,178 1,428-36,080 od 0,4 do 6,2 % 2,216 0,658 11,361 1 0,001 9,173 2,528-33,284 od 6,2 do 13,4 % 1,311 0,621 4,459 1 0,035 3,710 1,099-12,529 *PREZE_ODD 22,758 0,000 do 452 m 4,002 0,848 22,266 1 0,000 54,692 10,377288,264 od 452 do 690 m 2,677 0,783 11,675 1 0,001 14,542 3,131-67,534 od 690 do 965 m 2,423 0,699 12,006 1 0,001 11,280 2,865-44,419 od 965 do 1421 m 2,451 0,722 11,528 1 0,001 11,605 2,819-47,774 *PASA 13,152 0,001 2,211 0,625 12,501 1 0,000 9,129 2,679-31,106 **2 1,631 0,628 6,739 1 0,009 5,108 1,491--17,497 Konstanta / Intercept -12,669 2,183 33,683 1 0,000 0,000 *Kategorialna spremenljivka; primerjalni razred je vselej zadnji razred; **1 - paša ob naseljih, 2 - ni paše (pretežno gozd), 3 - planinska paša; ***Za zvezne (nekategorialne) spremenljivke so podana razmerja obetov pri spremembi spremenljivke iz njenega 5. v 95. percentil (X0 05 X0 ). ^Discrete variable; reference class is always the last class. ** For continuous (non-discrete) variables, the odds ratio for the change of the variable from its 5th to 95th percentile ((X0.05 X0.95) are given. glednici 2 prikazujemo njihove najpomembnejše ugotavljamo največje razlike (med kvadranti s statistične podatke. Pri zveznih spremenljivkah pojavljanjem gamsa in kvadranti, kjer se gamsi ne pojavljajo) pri nagibu (NAGIB_STOP), nato oddaljenosti od naselij (NASEL_ODD), sledi nadmorska višina (NADMV) itn. (stolpec rang), med diskretnimi spremenljivkami pa je največja razlika v velikosti naselij (NASEL_VEL), podobna tudi v povprečni temperaturi (TEMPPOVP). Logistična regresija napoveduje, da v proučevanem obdobju na prisotnost gamsov (v kvadrantih) vpliva sedem (7) okoljskih dejavnikov (Preglednica 3). Pojavljanje (in odstrel gamsov) se povečuje z večjo nadmorsko višino (NADMV), Nadaljevanje na strani 96 Preglednica 4: Logistični model habitata gamsa: natančnost razvrščanja enot Table 4: Chamois habitat logistics model: dataset classification accuracy Dejansko / observed napovedano / Predicted nehabitat / non-habitat habitat / habitat nehabitat /non-habitat 87,7 habitat / habitat 83,5 Povprečje /Average 86,1 Nadaljevanje s strani 80 z večjo skalovitostjo terena (SKALOV_%), z večanjem deležem gozda (GOZD) in z večjim deležem pozidanih in sorodnih zemljišč (POZI-DISOR_%). Pojavljanje in odstrel gamsov se zmanjšuje s povečevanjem deleža drogovnjakov (DROG_rf2), s povečevanjem oddaljenosti od lovskih prež (PREZE_ODD), razlikuje pa se tudi na območjih z različnimi oblikami paše (PASA). Velikost vpliva posamezne spremenljivke prikazujemo z razmerjem obetov med »najboljšo« in »najslabšo« kategorijo: nadmorska višina: 1 : 1,006 skalovitost: 1 : 20,9 delež gozdov: 1 : 1,04 delež pozidanih in sorodnih zemljišč: 1 : 9,8 delež drogovnjakov: 1 : 9,2 oddaljenost od lovskih prež: 1 : 54,7 paša: 1 : 9,1 7 RAzpRAvA 7 discussion Med vsemi proučevanimi spremenljivkami na pojavljanje in odstrel gamsov v poletno-jesen-skem obdobju (avgust-oktober) najbolj vplivajo nadmorska višina, skalovitost, delež gozdov, delež pozidanih in sorodnih zemljišč, delež dro-govnjakov, oddaljenost od lovskih prež in paša domačih živali. Medtem ko nadmorsko višino, skalovitost, delež gozdov, delež pozidanih zemljišč, delež drogovnjakov in pašo lahko uvrstimo med ekološke dejavnike, ki dejansko vplivajo na pojavljanje (habitat) gamsa v proučevanem prostoru in obdobju, pa oddaljenost od lovskih prež lahko povezujemo z intenzivnostjo lova. Med vsemi obravnavanimi spremenljivkami na pojavljanje in odstrel gamsa najbolj vpliva skalovitost terena. V razredu z deležem do 2 % znaša verjetnost rabe prostora le 5 % najvišjega razreda (nad 16 %), v razredu 2-3 % znaša verjetnost rabe prostora 110 % najvišjega razreda, podobno tudi v razredu 8-16 %. Vpliva nagiba nismo odkrili (razen v parcialni primerjavi - rang 1), je pa nagib v tesni povezavi s skalovitostjo (rs = 0,72). Rabo strmih terenov (z večjo skalovitostjo in kamni-tostjo ter prepadnimi previsi) lahko povezujemo z antipredatorsko strategijo. Skalovje in drugi habitati blizu skalnatega terena zmanjšaj o tveganj e zaradi plenilcev. BOSCHI/NIEVERGELT (2003) v švicarskem narodnem parku navajata, da so bile skoraj vse opažene živali v času opazovanj a v oddaljenosti 20-60 m od najbližjega skalovja, večina na razdalji okoli 40 m. Tudi za Novo Zelandijo YOCKNEY/HICKLING (2000) navajata, da gams poseljuje planinsko strmo in skalovito pokrajino in pokrajino z zelišči in subalpskim grmičevjem. FINDO et al. (2006) za Nizke Tatre navaja, da so poleg alpskih travnikov in ruševja glavni gamsov habitat skalovje, slemena, soteske, melišča. Gams uporablja odprt habitat, če sta v bližini skalovje in ruševje. HAMR (1988) za Karwendelske Alpe navaja, da je bilo strmo, z gozdom poraslo skalovje priljubljen teren za umik; pri tem so bile samice na motnje bolj občutljive kot samci. Antipredatorska in optimalna prehranska strategija se odražata v pogosti uporabi skalovja in bližnjih alpskih travnikov (84 % opazovanj) (FIND'O et al. 2006), čeprav je v nekaterih okoljih lahko raba skalovja, npr. poletnem času, zmanjšana, ker se gamsi več prehranjujejo na alpskih pašnikih (RAMANZIN et al., 2002). Z delnimi analizami smo ugotovili, da je mediana nagiba terena, ki ga gamsi poseljujejo v našem proučevanem območju, 29,0 stopinj. Podobne nagibe v habitatih gamsov ugotavljajo tudi drugi avtorji. SHANK (1985) v Bavarskih Alpah npr. ugotavlja, da so samci poseljevali blage nagibe v gozdnatem območju, samice pa so bile bolj prisotne v bližini gozdne meje (bolj strmi nagibi). V gorskem okolju BOSCHI/NIEVERGELT (2003) za Švicarski narodni park navajata, da so proučevane živali uporabljale večje nagibe, in sicer od 25 do 65 stopinj s srednjo vrednostjo od 40 do 50 stopinj. CAMPELL/FILLI (2006) prav tako za Švicarske Alpe navajata, da so gamsi najpogosteje poseljevali nagibe od 30 do 40 stopinj. BÖGEL et al. (1999) in BÖGEL (2001) za narodni park Berchtesgaden navajajo, da so gamsi uporabljali nagibe v širokem razponu od 20 do 70 stopinj, uporaba manj strmih in bolj strmih nagibov je bila manjša kot 10 %. Gams je prilagojen na življenje v strmem, kamnitem in skalnatem terenu. Čez poletja velja za tipično vrsto odprte pokrajine nad zgornjo gozdno mejo, pozimi pa se marsikje premakne v gozdove pod gozdno mejo. V nekaterih okoljih vse leto živi v gozdnatih območjih. Na splošno so gozdovi za gamsa manj primeren habitat v primerjavi z odprto pokrajino. Prisotnost gamsov v gozdnatih območjih je lahko rezultat antropogenih motenj (FRANKHAUSER/ENGGIST, 2004). Uporaba odprte pokrajine zagotavlja dobro vidljivost in mu omogoča čimprejšnje spoznavanje morebitne nevarnosti. Na odprti pokrajini namreč gams uporablja predvsem vid za odkrivanje vsiljivcev (HAMR, 1988). FRANKHAUSER/ENGGIST (2004) navajata, da se v gorskem okolju gamsi pojavljajo na pašnikih do 4 %, v gozdu 31 do 37 % in v odprti pokrajini 62 do 65 %. SHANK (1985) za Bavarske Alpe navaja, da so bili najbolj običajen tip habitata gozdovi, 49 %, sledi ruševje, 22 %, in skalovja, 12 %. HERRERO et al. (1996) za Pireneje navaja, da je bilo prek vsega leta 43 % opazovanj ugotovljenih na travnati pokrajini in 35 % v ruševju. V našem proučevanem območju je prisoten širok spekter nadmorskih višin od najnižjih do najvišjih, to je od nižin Zgornjesavske doline pa do območij nad zgornjo gozdno mejo s pasom ruševja, alpskimi pašniki in skalovjem. Ugotavljamo pa, da vpliv nadmorske višine ni izrazit; v proučevanem obdobju gamsi očitno pose-ljujejo širok razpon nadmorskih višin, vključno z najnižjimi legami. Prisotnost gamsov v razredih nižjih nadmorskih višin potrjuje tudi vpliv deleža pozidanih in sorodnih zemljišč. V razredu z deležem do 0,30 % znaša verjetnost za prisotnost gamsov le 9,8 % najvišje vrednosti (nad 0,3 %). Pri tem je treba pojasniti, da gre v proučevanem območju za nizke deleže tovrstnih zemljišč in da je znašal delež kvadrantov, v katerih ni bilo evidentiranih deležev pozidanih in sorodnih zemljišč, 37 %, zato so rezultati v tem pogledu bolj informativne narave. Na navedeno ugotovitev lahko vpliva tudi velikost osnovne prostorske enote (kvadranta), ko je pogosto v enem delu kvadranta naselje, v drugem pa odvzem gamsov (bližina naselij in strmih skalovitih predelov). V proučevanem obdobju se gamsi pojavljajo pogosteje v okolju z večjim deležem gozda, ki pa se pojavlja z večjimi deleži v sredogorju do zgornje gozdne meje. Gams namreč lahko poseljuje tudi gozdove sredogorja in nižjih leg, če so strmi nagibi in skalovje (HAFNER/čERNE, 2010). LOVARI/ COSENTINO (1986) tudi za gorsko okolje navajata, da so nekateri samci poseljevali gozdnata območja vse leto, razen obdobja parjenja (november). Tudi v nižjih legah našega proučevanega območja so strma skalovita pobočja z grapami in soteskami. Pojavljanje gamsov v tem času v navedenih višinskih razredih si razlagamo z ugodnimi prehranskimi razmerami tudi v gozdnem okolju, s potrebami po termoregulaciji in z antropogenimi motnjami v območju nad gozdno mejo. Raba velikih nagibov s skalovjem je namreč lahko povezana tudi s termalnim kritjem (LOVARI/ COSENTINO, 1986). V primerjavi z odprtimi sončnimi legami je v nižje ležečih gozdovih hladneje, še posebno grapah, soteskah in drugem okolju s skalovjem in razgibanim mikroreliefom. Tudi LEGAT (2011) in KOŠIR (2011) navajata, da se v poletnih mesecih del gamsov zadržuje v osojnejših, zaprtih predelih lovišča, drugi del pa na grebenu Karavank z dnevno migracijo na osojnejšo, bolj strmo avstrijsko stran, kar je povezano tudi s pojavom antropogenih motenj (planinci). Tudi BERNARD (2011) navaja, da je v poletnih mesecih več gamsov tudi na nižjih nadmorskih višinah (po grapah in odročnejših predelih). Večkrat so gamsi opaženi praktično na dnu Zgornjesavske doline. BERNARD (2011) tudi navaja, da je na gozdno okolje (nadmorska višina 1000-1200 m) vezano predvsem poleganje mladičev. V visokogorju v tem letnem obdobju lahko tudi 14 dni ni mogoče opaziti gamsov, nato pa je v enem dnevu na isti lokaciji mogoče opaziti več različnih skupin (trop ov). Se pa v proučevanem območju v gozdovih gamsi pogosteje zadržujejo v sestojih z manjšim deležem drogovnjakov, kar je verjetno povezano s količino dostopne hrane, ki je v drogovnjakih skoraj ni. V razredu z deležem drogovnjakov do 0,4 % je verjetnost rabe prostora 7,1-krat večja, v razredu z deležem 0,4 do 6,2 % 9,1-krat večja in v razredu z deležem drogovnjakov 6,2 do 13,4 % 3,7-krat večja kot v najvišjem razredu (več kot 13,4 %). V pričujoči raziskavi razen deleža različnih razvojnih faz sestojev nismo proučevali vpliva strukture sestojev. HAFNER/ čERNE (2010) pa ugotavljata, da na prisotnost gamsov v gozdnatem okolju Jelovice z obrobjem vpliva tudi notranja zgradba sestojev. Navajata, da je prisotnost gamsov večja v gozdovih z majhno pestrostjo rastlinskih združb, majhno gostoto gozdnega roba, precejšnjim deležem iglavcev, nizkim deležem plitvih tal, nekoliko manjšo lesno zalogo sestojev, v manj presvetljenih sestojih ter v sestojih z zmernim deležem debeljakov. Z raziskavo smo poizkušali odkriti tudi morebiten vpliv antropogenih motenj na pojavljanje in odvzem gamsov. V ta namen smo vključili tudi osem spremenljivk, ki vključujejo tudi različne vire vznemirjanja, vključno z lovom. Ugotavljamo, da na pojavljanje in odstrel gamsov vplivata tudi paša in oddaljenost od lovskih prež, vpliva drugih spremenljivk pa nismo zaznali. Pojavljanje gamsov je v kvadrantih, kjer je prisotna paša v bližini naselij in samotnih kmetij, 9,1-krat večja, v kvadrantih, kjer ni paše (večina gozdov), pa 5,1-krat večja kot v kvadrantih, kjer je planinska paša. Navedeno potrjuje dosedanje ugotovitve o pojavljanju gamsov tudi v nižjih nadmorskih višinah in gozdovih sredogorja. Vzrok je lahko antropogenega značaja, kamor sodi tudi planinska paša. Na območjih s planinsko pašo, kjer so staje in drugi objekti, je poleg domačih živali (govedo, drobnica) namreč lahko moteč dejavnik tudi spremljajoča človekova dejavnost (turizem, obiskovanje planin). Mnenja o vplivu domače živine na gamse so različna. HERRERO et al. (1996) navaja, da se gamsi z alpskih pašnikov, kjer se pase domača živina, umaknejo v nižje ležeče gozdove s prepletenimi travniki, kjer preživijo poletje. LA MORGIA/BASSANO (2008) navajata, da prisotnost ovc zelo vpliva na gamsove prehranske habitate (veliko prekrivanje prehranskega izbora). RÜTTIMANN et al. (2008) pa npr. navaja, da prisotnost ovc pomembneje ne vpliva na prisotnost gamsov, gamsi naj se tudi ne bi izogibali prisotnosti manjših količin, npr., ovčjih iztrebkov (FRANKHAUSER et al., 2008). V obravnavanem območju bi manjšo prisotnost gamsov na območju planinske paše lahko pojasnjevali s prisotnostjo domačih živali pa tudi s spremljajočimi antropogenimi vplivi. Da nismo odkrili vpliva drugih antropogenih motenj na pojavljanje gamsov, je lahko vzrok tudi v velikosti osnovne prostorske enote zbiranja podatkov. V okviru istega kvadranta se namreč lahko pojavljajo viri vznemirjanja pa tudi lokacije primernega kritja, kamor se umaknejo gamsi. Da vznemirjanje vpliva na pojavljanje gamsov, potrjujejo tudi drugi viri. SCHNIDRIG-PETRIG/INGOLD, 2001, navajata, da se v območju z jadralnim padalstvom gamsi pogosteje in dlje zadržujejo v gozdu v primerjavi z nevznemirjenimi območji, kjer so po ves dan na območju pašnikov in skalovja nad gozdno mejo. Podobno za zračni promet navajata tudi BOLDT/ INGOLD (2005). BÖGEL/HÄRER (2002) za narodni park Berchtesgaden navajata, da vrsta in pogostost motenj zelo vplivata na vedenjske odzive gamsov, toleranca do motenj pa se spreminja glede na sezono, čas dneva, spol živali in velikost skupin. Motnje iz zraka bolj vplivajo kot motnje, povzročene s tal. V območjih s pogostejšimi motnjami je vedenjski odziv zmanjšan in je opaziti določeno privajanje na motnje. Z motnjami je zelo povezana tudi raba habitatov; v takih primerih so se gamsi zatekali v gozd (kritje) ali skalovje (nedostopnost). Ugotavljamo tudi, da se raba prostora gamsov (in njihov odstrel) manjša z oddaljenostjo od lovskih prež. Pri tem je treba poudariti, da rabo prostora ugotavljamo glede na podatke odstrelje-nih živali, lokacije lovskih prež pa lahko vplivajo na večj o verj etnost oziroma večj o gostoto odstrela. V razredu z oddaljenostjo lovskih prež do 452 m je verjetnost rabe prostora (odstrel) 54,7-krat večja kot v najvišjem razredu (oddaljenostjo nad 1421 m). V razredu z oddaljenostjo 452 do 690 m je raba prostora 14,5-krat večja, v razredu 690 do 965 m 11,2-krat in v razredu 965 do 1421 m 11,6-krat večja kot v najvišjem razredu (nad 1421 m). Vendar pa v gorskem okolju gamse lovijo z visokih prež le izjemoma, večina odstrela poteka z zalazom oziroma v kombinaciji zalaza in čakanja (krajših postankov) brez uporabe visokih prež, kar potrjuje tudi BERNARD (2011). Podobno navajata tudi LEGAT (2011) in KOŠIR (2011). Zato si »vpliv« visokih prež na pojavljanje in odstrel gamsov razlagamo s pogostejšim pojavljanjem gamsov v gozdnatem okolju sredogorja pa tudi v nižjih nadmorskih višinah, kjer so visoke preže pogostejše. Večja gostota lovskih prež v tem okolju pa ni prvenstveno namenjena lovu gamsov, pač pa lovu drugih rastlinojedih parkljarjev in divjega prašiča. 8 pOVZETEK Gams je najbolj tipičen predstavnik rastlinojedov, ki poseljuje območje Zahodnih Karavank. če izvzamemo ravninski, bolj poseljen predel območja, ga najdemo povsod, s tem da je številčnost večja v bolj strmih predelih. V prejšnjem stoletju je številčnost zelo nihala. V prvi polovici dvajsetega stoletja je bila dokaj skromna, v drugi polovici pa so se pojavile težnje po večji številčnosti in velikih tropih, kar je povzročilo pretirano varovanje določenih spolnih in starostnih struktur. Številčnost se je posledično zelo povečala, kar se je odrazilo v izbruhu številnih bolezni, ki so zdesetkale populacijo. Ta izkušnja nas je pripeljala do spoznanja, da je treba številčnost (gostoto) stalno usklajevati z nosilno zmogljivostjo okolja. če želimo trajnostno upravljati s populacijo gamsa, je zelo pomembno, da poznamo vplive tistih dejavnikov, ki so ključni za prostorsko razporeditev, popula- cijsko dinamiko in gostoto vrste. To poznavanje je še pomembnejše, ker je v prostoru Zahodnih Karavank še vedno zelo zasidrano: miselnost po izrazitem varovanju, težnja po številčnih tropih, zavračanje znanstvenih ugotovitev, navajanje da se življenjski prostor gamsa krči ipd. V zadnjih petnajstih letih se količina odvzema gamsov na tem območju ni bistveno spremenila in znaša v povprečju nekaj več kot sto gamsov na leto. Tudi sama prostorska razporeditev odvzema se ni spremenila. O tem pričata število in razporeditev kvadrantov, v katerih je bil evidentiran odvzem (skupno v 150 kvadrantih). V obdobju 1996 do 2000 je bil odvzem evidentiran v 107 kvadrantih, v drugem petletnem obdobju v 114, v tretjem v 116 kvadrantih. V analizo habitatnega izbora za poletno-jesensko obdobje (avgust-oktober) smo vključili 481 podatkov o odvzetih gamsih v zadnjih petnajstih letih, ki so bili prostorsko umeščeni v 91 kvadrantih ter 26 okoljskih spremenljivk, ki bi prek določanja habitatne primernosti lahko vplivali na prostorsko razporeditev gamsa. Rezultati statističnih analiz kažejo, da je pojavljanje (in odstrel gamsov) pogojeno z vrednostmi sedmih (7) okoljskih dejavnikov. Najpomembnejši ekološki dejavnik, ki vpliva na pojavljanje gamsov, je skalovitost terena; z večanjem deleža skalovitosti se povečuje verjetnost za prisotnost gamsov. Ne glede na to, da nismo odkrili (razen v parcialnih primerjavah) vpliva nagiba, pa je nagib v tesni povezavi s skalovitostjo. Rabo strmih terenov z večjo skalovitostjo in prepadnimi previsi pojasnjujemo z antipredatorsko strategijo. Skalovje in drugi habitati blizu skalnatega terena zmanjšujejo tveganje zaradi plenilcev, v njih se gamsi počutijo varne. Na pojavljanje gamsov pozitivno vpliva tudi nadmorska višina, vendar njen vpliv ni izrazit. V proučevanem okolju in letnem času gamsi poseljujejo širok spekter nadmorskih višin: praktično od najnižjih leg pa do najvišjih nad gozdno mejo. Da gams poseljujejo tudi najnižje lege, potrjuje tudi pozitivni vpliv pozidanih in sorodnih zemljišč na habitatni izbor. Tudi v najnižjih legah so namreč v krajši oddaljenosti od naselij strma in skalovita pobočja, kjer se pojavljajo gamsi. Pojavljanje gamsov je pogostejše tudi v okolju z večjim deležem gozda, le-ta pa je največji v sredogorju. V gozdovih se pogosteje pojavljajo v sestojih z manjšim deležem drogovnjakov. Pojavljanje gamsov v tem času v navedenih višinskih razredih si razlagamo z ugodnimi prehranskimi razmerami tudi v gozdnem okolju, s potrebami po termoregulaciji in z antropogenimi motnjami v območju nad gozdno mejo. Večje pojavljanje gamsov v nižjih nadmorskih višinah in v sredogorju potrjuje tudi manjše pojavljanje gamsov v območjih s planinsko pašo v primerjavi z območji brez paše ali s pašo v bližini naselij. Ugotavljamo tudi, da se raba prostora gamsov manjša z oddaljenostjo od lovskih prež. V gorskem okolju večina odstrela gamsov poteka z zalazom in krajšimi postanki (brez uporabe visokih prež). Zato si tovrstno rabo prostora razlagamo s pogostejšim pojavljanjem gamsov v gozdnatem okolju sredogorja pa tudi v nižjih nadmorskih višinah, kjer so visoke preže pogostejše. Večj a gostota visokih prež v tem okolj u pa ni prvenstveno namenjena lovu gamsov, pač pa lovu drugih vrst parkljarjev. 9 sUMMARY Chamois is the most typical herbivore animal to reside in the mountain range of Western Karavanke. The species inhabits the entire study area, except for its flatter and more densely populated parts, showing higher densities on steeper slopes. In the 20th century, chamois population fluctuated considerably. In the first half of the century, chamois numbers were relatively low, but in the second half certain tendencies to boost the species population and the size of chamois herds were observed, which resulted in excessive protection of the chamois of a certain gender and age. Such measures led to a significant increase in chamois numbers, which eventually provoked an outbreak of numerous diseases that decimated the population. The lesson learned from this was that the size (density) of the population needed to be constantly monitored and balanced against the carrying capacity of the habitat. In order to ensure sustainable management of chamois populations, we first need to study the effects of all factors which are of key importance for the spatial distribution, population dynamics, and density of the species. This knowledge has an even greater value because the area (and people) of the Western Karavanke continues to support and endorse strict species protection and large-sized herds, while expressing reluctance to accept scientific findings and belief that the chamois habitat is shrinking. Over the last 15 years, harvesting of the chamois animals from the area has not changed considerably and amounts to an average of just over 100 animals per year. The spatial distribution of the taking has also remained largely unchanged as evidenced by the number and distribution of quadrants in which harvesting of the animals was recorded (a total of 150 quadrants). Records show that in the period 1996-2000 chamois were taken from 107 quadrants, in the second five-year period from 114 quadrants, and in the third five-year period from 116 quadrants. The analysis of the habitat selection for the summer-autumn period (August-October) included 481 data on the chamois taken from the habitat in the last 15 years, from a total of 91 quadrants, and considered 26 environmental variables which might contribute to the suitability of the habitat, thereby potentially affecting the spatial distribution of the species. The results of the statistical analyses indicate that the occurrence (and harvesting/ hunting) of chamois is related to the values of seven environmental factors. The most important ecological factor affecting chamois occurrence is the rockiness of the area: the rockier the terrain, the higher the chance of chamois occurrence. Although inclination was not found to have any significant effect (except in partial comparisons), it is closely related to the terrain rockiness. Chamois preference for steep terrain with a high percentage of rocks and overhanging rocks can be explained in the context of the species' anti-predator strategy. The rocks and other habitats near the rocky terrain reduce predator risk and make chamois feel safe. Another factor positively affecting chamois presence is altitude, although its impact is not significant. In the studied area and season, chamois inhabited a wide range of elevations, ranging from the lowest-lying areas to the highest sites, above the tree line. The presence of the chamois in the lower-lying areas is further confirmed through the positive impact of the built-up and related land. Even at lower elevations, chamois are found on steep and rocky slopes at a relatively short distance from human settlements. Chamois occurrence is generally more frequent in habitats with a high percentage of forest land, i.e. in mid-altitude mountains. As concerns forest habitats, chamois are more common in stands characterized by a lower share of pole stands. The main reasons why the species occurs in the area at the given time and under the stated altitude conditions are the following: favorable feeding conditions of forests; chamois' need for thermoregulation; and anthropogenic disturbances in the areas above the tree line. The fact that more chamois reside at lower elevations and in mid-altitude mountains corresponds with the finding that the occurrence of chamois is lower in mountain pastures than in no-grazing areas or on grazing grounds near human settlements. Furthermore, it has been established that the use of land by chamois decreases with the distance from hunting blinds. Most chamois hunting in the mountains is carried out through stalking and several stops (without the use of high blinds, i.e. treestands). Such use of land therefore explains frequent occurrence of chamois in the forested areas of mid-altitude mountains and in lower elevations, where high blinds are more common. High density of hunting blinds in this area is primarily not intended for chamois hunting, but for hunting for other ungulates. 10 zahvala 10 acknowledgements Prispevek je del projekta »Karavanke@prihodnost. eu - gospodarjenje z naravo v evropski regiji prihodnosti«, ki poteka v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013 in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. 11 viRI 11 literature BERNARD, N., 2011. Razgovor o pojavljanju gamsov v lovišču Jesenice (ustni vir). BOLDT, A./INGOLD, P., 2005. Effects of air traffic, snow cower and weather on altitudinal short-term and medium-term movements of female Alpine chamois Rupicapra rupicapra in winter. Wildlife Biology, 11, 4, s. 351-362. BÖGEL, R./LOTZ, A./FRÜHWALD, B./WALZER, C./ OLTMANNS, W./DOLEIRE., 1999. Raumnutzung und Habitatwahl der Gemse (Rupicapra rupicapra, L.) und Entwicklung GIS-gestützter Modelle zur Beurteilung der Habitateignung im Biosphärenreservat Berchtesgaden. Verhandlungen der Gesellschaft für Ökologie, Band 29, s. 173-184. BÖGEL, R., 2001. Lebensraumansprüche der Gemse in Weckselwirkung zu Waldentwicklung und Tourismus im Nationalpark Berchtesgaden untersucht mit telemetrischen Methoden. Abschlussbericht zum E+E-Vorhaben »Einsatz automatischer Telemetriesysteme zur Černe, B., Hafner, M. Untersuchung der Raum-zeitlichen Nutzungmuster der Gams im Nationalpark Berchtesgaden« des Bundesamtes für Naturshutz. Bundesamt für Naturshutz. Angewandte Landschaftsökologie, Heft 35. BOGEL, R./HÄRER, G., 2002. Reactions of chamois to human disturbance in Berchtesgaden national park. Pirineos, 157, s. 65-80. BOSCHI, C./NIEVERGELT, B., 2003. The spatial patterns of Alpine chamois (Rupicapra rupicapra rupicapra) and their influence on population dynamics in the Swiss National Park. Mamm. Biol., 68, s. 16-30. BRAMBILLA, P./BOCCI, A./FERRARI, C./LOVARI, S., 2006. Food patch distribution determines home range size of adult male chamois only in rich habitats. Ethology Ecology and Evolution, 18, s. 185-193. CAMPELL, S./FILLI, F., 2006. Habitatwahl und Habitatnutzung weiblicher Gamsen Rupicapra rupicapra im Winter. Diplomarbeit am Institut für Zoologie der Universitat Basel. Nationalpark-Forschung in der Schweiz, 93 s. FINDO, S./FRANKLIN, P./HAMMER, M., 2006. Biosphere expeditions, Expedition report. Chamois, wolves and bears of the Nizke Tatry mountains, Slovakia. http:// www.biosphere-expeditions.org/images/stories/pdfs/ reports/report-slovakia0506.pdf FRANKHAUSER, R./ENGGIST, P., 2004. Simulation of alpine chamois Rupicapra r. rupicapra habitat use. Ecological Modelling, 175, 3, s. 291-302. FRANKHAUSER, R./GALEFFI, C./SUTER, W., 2008. Dung avoidance as a possible mechanism in competition between wild and domestic ungulates: two experiments with chamois Rupicapra rupicapra. Eur J Wildl Res., 54, s. 88-94. GARCIA-GONZALES, R./HIDALGO, R./MONTSERRAT, C., 1990. Patterns of livestock use in time and space in the summer ranges of the western Pyrenees: a case study in the Aragon valley. Mountain Res. Dev., 10, 3, s. 241-255. GARSON, G. D., 2008. »Logistic regression«, from Statnotes: Topics in Multivariate Analysis. Retrieved 09/14/2010 from http://www2.chass.ncsu.edu/garson/pa765/statnote. htm HAFNER, M./ČERNE, B., 2010. Vpliv okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev gamsa (Rupicapra rupicapra L.) v gozdnatem območju Jelovice z obrobjem. Gozdarski vestnik 68, št. 3, str.145-158 in 175-177. HAMR, J., 1988. Disturbance Behaviour of Chamois in an Alpine Tourist Area of Austria. Mountain Research and Development, 8, 1, s. 65-73. HERRERO, J./GARIN, I./GARCIA-SERRANO, A./ GARCIA-GONZALES, R./KUITERS, A. T./MOHREN, G. M. J./VAN WIEREN, S. E., 1996. Habitat use in a Rupicapra pyrenaica pyrenaica forest population. Conference »Ungulates in temperate forest ecosystems, 23-27 April, 1995, Forest Ecology and Management, 88, 1-2, s. 25-29. JERINA, K., 2006a. Prostorska razporeditev, območja aktivnosti in telesna masa jelenjadi (Cervus elaphus L.) glede na okoljske dejavnike. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 172 s. JERINA, K. 2006b. Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev divjega prašiča (Sus scrofa L.) v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81, s. 3-20. KOŠIR, R., 2011. Razgovor o pojavljanju gamsov v lovišču Dovje (ustni vir). LA MORGIA, V./BASSANO, B., 2009. Feeding habits, forage selection, and diet overlap in Alpine chamois (Rupicapra rupicapra L.) and domestic sheep. http:// www.springerlink.com/content/xp500t60h1175732/ fulltext.pdf LEGAT, R., 2011. Razgovor o pojavljanju gamsov v lovišču Dovje (ustni vir). LOVARI, S./COSENTINO, R., 1986. Seasonal habitat selection and group size of the Abruzzo chamois (Rupicaprapyrenaica ornata). Italian Journal of Zoology, 53, 1, s. 73-78. Lovsko gospodarski načrti za lovišča LD Kranjska Gora, LD Dovje, LD Jesenice, LD Stol-Žirovnica za obdobja 1980-1985, 1986-1990, 1991-1995 MERTELJ, A., 1996. Bolezni divjadi. Zbornik Lovske družine Kranjska Gora, str. 68-78. RAMANZIN, M./CONTIERO, B./FUSER, S., 2002. Spatial segregation and summer habitat use by alpine chamois (Rupicapra rupicapra) and mouflon (Ovis orientalis musimon) in the Dolomiti Bellunesi National Park, Italy. Pirineos, 157, s. 117-127. RÜTTIMANN, S./GIACOMETTI, M./McELLIGOTT, A.G., 2008. Effect of domestic sheep on chamois activity, distribution and abundance on sub-alpine pastures. Eur J Wildl Res., 54, s. 110-116. SCHNIDRIG-PETRIG, R./INGOLD, P., 2001. Effects of paragliding on alpine chamois Rupicapra rupicapra rupicapra. Wildlife Biology, 7, s. 285-294. SCHRODER, W., 1978. Gams. Zlatorogova knjižica 9, Ljubljana. Lovska zveza Slovenije. 261 str. SCHRODER, W., 1977. Raumliche Verteilung und Nahrungsauswahl von Gams und Rotwild im Hochgebirge. Forstwissenschaftliches Centralblatt, 96, 2, s. 94-99. SCHRODER, J./SCHRÖDER, W., 1984. Niche breadth and overlap in red deer, Cervus elaphus, roe deer, Capreolus capreolus, and chamois, Rupicapra rupicapra. Acta Zool. Fenn., 172 s. 85-86. SHACKELTON, D., editor. 1997. Wild sheep and goats and their relatives. IUCN Caprinae Specialists Group. IUCN Publications, Gland, Switzerland. SHANK, C. C., 1985. Inter- and intra-sexual segregation of chamois (Rupicapra rupicapra) by altitude and habitat during summer. Zeitschrift Fuer Saeugetierkunde, 50, s. 117-125. YOCKNEY, I. J./HICKLING, G. J., 2000. Distribution and diet of chamois (Rupicapra rupicapra) in Westland forests, South Island, New Zealand. New Zealand Journal of Ecology, 24, 1, s. 31-38. Zavod za gozdove Slovenije. Podatki o odvzemu divjadi za obdobje 1975-2010. Strokovna razprava GDK 156:971(045)=163.6: Izhodišča s posvetovanja in delavnice Upravljanje velike rastlinojede divjadi ob upoštevanju njenih vplivov na gozdni prostor, potreb velikih plenilcev in pomena za lovstvo Klemen JERINA1*, Maja ANDRIČ2, Andrej BONČINA1, Rok ČERNE3, Tomaž DEVJAK3, Jurij DIACI1, Marko JONOZOVIČ3, Aleš KADUNC1, Irena KAVČIČ1, Andrej KOBLER4, Ivan KOS5, Miha KROFEL1, Lado KUTNAR4, Aleksandra MAJIČ - SKRBINŠEK5, Miha MARENČE3, Anton MARINČIČ3, Zdravko MIKLAŠIČ3, Viktor MIKLAVČIČ3, Tom NAGEL1, Mirko PERUŠEK3, Boštjan POKORNY6, Dušan ROŽENBERGAR1, Matija STERGAR1 V Sloveniji že desetletja potekajo razprave o pravilnosti upravljanja velikih rastlinojedih parkljarjev v prizmi problematik njihovih vplivov na gozdni prostor, zlasti objedanja mladja in lupljenja dreves. Neskladja in težave so tradicionalno velike zlasti glede dinarskih jelovo-bukovih gozdov, kjer mnogi gozdarski strokovnjaki izpostavljajo predvsem nujnost zmanjšanja števila parkljarjev za zagotavljanje naravne obnove gozda, zlasti jelke. Vendar so parkljarji motivacijsko in ekonomsko ključni z vidika lovstva. Poleg tega se vse bolj zavedamo tudi velikega pomena vzdrževanja ustreznih gostot parkljarjev za ohranitev velikih zveri in mnogih drugih ekoloških vlog, ki jih opravljajo parkljarji. Pogledi na problematiko in načine njenega reševanja so neenotni, lahko celo diametralno nasprotni, tako v akademskih krogih kot med načrtovalci in praktiki -upravljavci na terenu. Neskladja se končno odražajo tudi v slabšem upravljanju gozda kot ekosistemske celote (rastlin in živali) in mečejo slabo luč na stroko. Z namenom spodbujanja izmenjav pogledov in prispevanja k bolj celostni obravnavi tematike ter s tem k boljšemu upravljanju populacij divjadi pa tudi gozda kot celote smo 29. in 30. novembra 2011 v okviru EU LIFE+ projekta SloWolf in dveh projektov CRP (V4-0540 in V4-1146; financerja ARRS in MKGP) organizirali dvodnevno posvetovanje in delavnico z imenom Upravljanje velike rastlinojede divjadi ob upoštevanju njenih vplivov na gozdni prostor, potreb velikih plenilcev in pomena za lovstvo. Namenjena je bila predvsem strokovnjakom Zavoda za gozdove Slovenije s področij gozdnogospodarskega načrtovanja, gojenja gozdov in gozdnih živali ter lovstva. Na njej smo sodelovali tudi raziskovalci in pedagogi, ki se ukvarjamo s prostoživečimi živalmi in gozdom z Biotehniške fakultete (Oddelek za gozdarstvo in Oddelek za biologijo), Gozdarskega inštituta Slovenije, ZRC SAZU - Inštituta za arheologijo, inštituta ERICo Velenje in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za okolje in prostor. Prvi dan je bil v celoti posvečen vsebinsko zelo pestrim vabljenim predavanjem (16 referatov), s katerimi smo skušali izmenjati oz. predstaviti ključne temeljne in aplikativne informacije o obravnavani tematiki ter pripraviti podlage znanja za naslednji dan. Na osnovi referatov smo oblikovali izhodišča, ki so v nadaljevanju predstavljena v pričujočem prispevku. Celotni povzetki prispevkov so objavljeni v zborniku (uredniki: K. Jerina, A. Majič Skrbinšek in M. Jonozovič; dostopen na www.volkovi.si pod zavihkom MULTIMEDIJA - Publikacije). Drugi dan je potekala vodena delavnica, v kateri smo opredelili ključne dileme in skušali sestaviti zaključke, s katerimi bi se lahko strinjale vse interesne skupine. Sklepi delavnice bodo predstavljeni v eni od naslednjih številk Gozdarskega vestnika. Izhodišča s posvetovanja Poznavanje stanja in vzorcev sprememb naravne vrstne sestave gozda je ena izhodiščnih informacij pri sonaravnem upravljanju gozdnih ekosistemov, saj takšne sestave pogosto privzemamo kot referenco in cilj gospodarjenja. Na osnovi današnjega stanja ni mogoče zanesljivo sklepati, kakšna bi bila naravna sestava gozdov, saj je na njihov razvoj prek iztrebljenja velikih rastlinojedov in velikih zveri, požiganja, nepo- 1 Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2 ZRC SAZU - Inštitut za arheologijo, 3 Zavod za gozdove Slovenije, 4 Gozdarski inštitut Slovenije, 5Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 6 ERICo Velenje *Corresp. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, klemen.jerina@bf.uni-lj.si srednega pospeševanja gospodarsko zanimivejših vrst itn. zelo vplival človek. Zato so zelo dragocene informacije o zgradbi gozdov iz obdobja, ko človekovi vplivi še niso bili tolikšni. Pelodne analize nakazujej o, da sta bili jelka in bukev (kot tudi druge zdaj zastopane vrste) večji del holocena (zadnjih 8.500 let) v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih slovenije verjetno stalni in prevladujoči vrsti, ni pa mogoče oceniti njune absolutne zastopanosti niti obsega morebitnih nihanj v času in prostoru. O tem bi bile dobrodošle dodatne raziskave. Verjetno so na zastopanost globalno in lokalno vplivali raznoteri dejavniki, npr. podnebje, človek in tudi prostoživeči veliki rastlinojedi. Jelka je občutljiva za človekove vplive (npr. ogenj, paša, intenzivna sečnja) in se mu je skozi holocen umikala. Človekovi vplivi so v obliki občasnih rahlih nihljajev zastopanosti peloda bukve in jelke razvidni tudi v diagramih za dinarsko jelovo-bukove gozdove v obdobju najmanj zadnjih 5.500 let in so se okrepili zadnjih 2.000 let, ko je bila oblikovana krajina, ki je podobna današnji. Za razumevanje vlog velikih rastlinojedov v gozdu je pomembno poznavanje njihove pretekle populacijske dinamike. Arheološke najdbe nakazujejo, da so bili veliki rastlinojedi na območju zdajšnje slovenije tudi ves holocen stalno prisotni in verjetno pogosti. Njihova vrstna pestrost je bila celo večja od zdajšnje, saj so tod poleg zdajšnjih vrst živeli še los, maral, zober in tur. zlasti pogosta je bila jelenjad, katere ostanki so med ostanki divjih živali med plenom lovca - človeka najpogostejši. V srednjem veku je bila verjetno še široko razširjena, kar nakazujejo tudi pogosta imena krajev s korenom »jelen«. V obdobju po marčni revoluciji (od leta 1848 do konca istega stoletja) pa je bila iztrebljena, vendar ob koncu 19. stoletja ponovno naseljena v več delih sedanje Slovenije; nasprotno je srnjad v večjem delu države preživela tudi marčno revolucijo. Po II. svetovni vojni so se populacije parkljarjev prostorsko in številčno zelo povečale, čemur je botrovala ureditev razmer v lovstvu (npr. varovanje z lovno dobo in načrtovano višino odstrela), pa tudi izredno majhna gostota naravnih plenilcev in povečana nosilna zmogljivost prostora zaradi zaraščanja (praznjenje podeželja) in intenzivnejšega izkoriščanja gozdov (obilnejša pritalna vegetacija zaradi presvetlitev). v zadnjih 150 letih se je gostota velikih rastlinojedov torej diametralno spremenila in je bila verjetno pred 100-150 leti najmanjša v celotnem holocenu (v zadnjih 10.000 letih), obratno pa je sedanja morda največja. Velik del dreves, ki v dinarsko jelovo-bukovih gozdovih zdaj tvorijo streho sestojev, se je torej pomladilo še v času, ko je bila gostota rastlinojedov na rekordno nizki ravni. To je lahko vplivalo na obilnejšo zastopanost občutljivejših vrst, tudi jelke, ki so jo ponekod tudi neposredno vzpodbujali z izsekavanjem bukve. Obratno pa je pred desetletji jelka začela nazadovati zaradi onesnaženosti zraka, poleg tega se je zelo spremenila gostota rastlinoj edov. Zato velik nihljaj v zgradbi gozdov, ki ga opažamo, ni presenetljiv. Čeprav je sedanja gostota rastlinojedov verjetno večja od zgodovinske, pa na podlagi tega ne moremo zaključiti, da enako velja tudi za njihove vplive na pomlajevanje gozda, saj dandanes, v nasprotju z večjim delom holocena, ko naj bi naše kraje skoraj v celoti pokrival gozd, rastlinojedi dobijo zelo velik del hrane tudi zunaj gozda (jelenjad morda okoli 1/2). Veliki rastlinojedi opravljajo v ekosistemih številne pomembne vloge; npr. pospešujejo razgradnjo organske snovi in opravljajo vertikalni ter horizontalni transport hranil in tako vplivajo na njihovo lokalno dostopnost v tleh in posledično na produktivnost ekosistemov; s selektivnim prehranjevanjem vplivajo na pogostnost in vrstno zastopanost rastlinskih vrst, tudi drevesnih; raznašajo semena; vplivajo na pogostnost požarov; so ključna prehran-ska vrsta velikim zverem. Njihovi neposredni vplivi na tla in vegetacijo se lahko posredno prenašajo tudi na druge trofične ravni v ekosistemih, zato v njih pogosto opravljajo tudi vlogo ključnih vrst. Vse naše rastlinske vrste, vključno z drevesnimi, tudi jelka, so koevoluirale z velikimi rastlinojedi, kar pomeni, da so ti obvezen element za normalno delovanje naših gozdov. Glede na dolgotrajnost soobstoja velikih rastlinojedov in jelke nastaja vprašanje, zakaj je ta sedaj tako občutljiva na objedanje. Na splošno bi to lahko razložili z: (1) morebitno manjšo gostoto rastlinojedov v preteklosti, (2) morebitnimi spremembami vedenja rastlinojedov, vključno s prostorsko porazdelitvijo in prehranskim izborom v zadnjem času, morda zaradi majhne gostote velikih plenilcev (glej naslednji odstavek) pa tudi krmljenja, saj to pri nekaterih vrstah (npr. jelenjadi) zmanjša sezonsko migratornost in poveča koncentracije živali v okolici krmišč, (3) morebitno manjšo zastopanostjo jelke v preteklosti oz. z našimi zgrešenimi predstavami o njenih deležih v »naravnih gozdovih«, morda zaradi specifične zgodovine nastanka sedanjih gozdov (prejšnji odstavek); (4) morebitno povečano občutljivostjo jelke v zadnjem času, morda zaradi toplejšega in bolj sušnega ozračja, krajših zim in manj snega pozimi (sneg ščiti pred objedanjem) ter bolj sušnih poletij. Vse naštete razlage so bolj ali manj le hipoteze, za katere bi sicer lahko našli nekaj podpore v podatkih (vsaj za določene primere), a jih je premalo, da bi jih lahko sprejeli in posplošili; za trdnejše zaključke bi bile zanimive in potrebne dodatne raziskave ter sinteze že objavljenih raziskav. Po poenostavljenih predstavah naj bi plenilci vselej regulirali plenske vrste, kar je bil verjetno pomemben argument za v preteklosti uveljavljeno mnenje, po katerem naj bi bila gostota velikih rastlinojedov v obdobju, ko človek ni tako učinkovito kontroliral plenilcev, zelo majhna. Vendar empirične raziskave kažejo, da je paleta morebitnih izidov interakcije plenilec-plen izredno široka, vse od iztrebljenja do skoraj nobenih vplivov ter je dejanski vpliv odvisen od številnih dejavnikov in se lahko s časom zelo spreminja tudi na istem območju. V Evropi so vplivi velikih zveri na številčnost plenskih vrst odvisni od produktivnosti okolja in človekovih posegov ter se na splošno od juga proti severu večajo skladno z zmanjševanjem produktivnosti okolja. Kakšni so bili vplivi pri nas pred obdobjem človeka, je zelo tvegano napovedovati. Kakor koli pa glede na raziskave iz tujine sklepamo, da so naši veliki plenilci verjetno lahko vzdrževali številčnost rastlinojedov pod nosilno zmogljivostjo prostora, niso pa jih regulirali; gostoto plenskih vrst so v povprečju verjetno manjšali, zmanjševali so amplitudo in upočasnili nihanja gostote v času, niso pa je trajno zadrževali pri stalni (nizki) vrednosti. Novejše raziskave kažejo, da so posredni učinki plenilcev (npr. na vedenje in prehranske strategije plenskih vrst, kar se odraža tudi na vegetaciji) celo večji od neposrednega učinka na številčnost plena in se pogosto izražajo v trofični kaskadi (vplivi se odražajo na mnogih ravneh v ekosistemu). Človek lahko nadomesti vlogo plenilcev pri vplivu na številčnost rastlinojedov, drugi učinki odstrela pa se precej razlikujejo od naravnega plenjenja. Pri sedanji gostoti volkovi na leto v štirih LPN v Dinaridih (LPN Žitna gora, Jelen, Medved in Snežnik - Kočevska Reka) uplenijo okoli 400 osebkov jelenjadi, kar je okoli 4,5 % biomase jelenjadi na proučevanem območju. Ocenjeno plenjenje jelenjadi znaša vsaj 11 % (evidentirano), verjetno pa okoli 22 % (ocenjeno) skupne smrtnosti. Vpliv plenilcev na dinamiko rastlinojedov pa je vseeno večji, kot bi lahko sklepali le na osnovi absolutnega odvzema, saj pogosteje plenijo reproduktivne samice oz. je struktura plenjenja zelo drugačna od odvzema, ki ga izvaj a človek. Klj ub temu je njihov vpliv na dinamiko populacij plenskih vrst primerjalno s človekom danes vseeno relativno majhen. Ris je lokalno pomem- ben plenilec srnjadi. Če bi bil prisoten v celotnem Notranjskem LUO, bi njegovo plenjenje pomenilo okoli 1/3 vsega odvzema te živalske vrste. Relativen pomen smrtnosti zaradi plenjenja je odvisen od lokalne gostote srnjadi (obratno sorazmeren vpliv). Trenutno so največja grožnja ohranitvi volkov konflikti s človekom (npr. plenjenje drobnice, kom-peticija z lovci zaradi plenjenja divjadi, strah), saj se pogosto odražajo v pritiskih po večjem legalnem odstrelu in lahko tudi večjem ilegalnem ubijanju volkov. Pri tem je eden pomembnih dejavnikov, povezan s pogostostjo konfliktov, ohranjenost naravne prehranske baze - pri nas zlasti jelenjadi in srnjadi. Raziskave iz tujine namreč nakazujejo, da se plenjenje drobnice (eden glavnih virov konfliktov) lahko zelo poveča ob zmanjšanju naravne prehranske baze. Obenem je pri majhni gostoti rastlinojedov verjetno povečana tudi kompeticija volka s človekom - lovcem. Primerjave naših razmer s tujimi nakazujejo, da je pri nas gostota rastlinojedov tolikšna, da plenjenja drobnice ne moremo pripisovati premajhni gostoti najpomembnejših plenskih vrst divjadi. Zaradi razlik v prehranski priljubljenosti, zaščite in zmožnosti regeneracije po poškodbi med drevesnimi vrstami lahko veliki rastlinojedi prek objedanja ter lupljenja zelo vplivajo na vrstno in debelinsko sestavo gozdnih sestojev (in tudi na vrednost lesa) ter usmerjajo njihov razvoj, kar se pogosto izpostavlja kot eno pomembnih težav v gozdarstvu. Temu ustrezno se poudarja pomen vzdrževanja ustrezne gostote rastlinojedov za zagotavljanje naravne obnove gozda. Manj pa se upošteva, da jakost vplivov rastlinojedov na mladje lahko zelo uravnavamo tudi z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi ukrepi v gozdu. Analize podatkov iz vse Slovenije kažejo, da je stopnj a poškodovanosti mladj a drevesnih vrst nekajkrat bolj kot od gostote rastlinojedov odvisna od splošne prehranske nosilne zmogljivosti prostora: od deleža negozdnih površin, deleža mladovij, sestojev v obnovi in odraslih sestojev listavcev. Z gospodarjenjem z gozdom torej zelo vplivamo na prehransko nosilno zmogljivost gozda za rastlinojede vrste, kar je mogoče izkoristiti pri uravnavanju vplivov velikih rastlinojedov na pomlajevanje. Eden mogočih načinov zmanjševanja škode v gozdu zaradi rastlinojedov in zagotavljanja naravne obnove so poleg posrednih ukrepov (pašne površine, zimska sečnja, zaraščajoče se površine, odstrel) tudi neposredni zaščitni ukrepi. Ločimo individualne zaščite: koli, polni in perforirani tulci, fino in grobo mrežasti tulci, premazi, čepki za zaščito mladja; pre- mazi in ovoji za zaščito debel. Za skupinsko zaščito so primerne ograje, pri čemer sta pomembni velikost in postavitev. Odsvetujemo rabo klasične postavitve, boljša je škarjasta. Uporabne so tudi lesene ograje, saj so ekološko in estetsko manj sporne. Pomlajevanje s skupinsko zaščito ima to slabo lastnost, da ograjene površine v celoti izključi iz prehrane divjadi, kar pomeni, da so drugod pritiski na gozd večji. Zato je ukrep smiselno uporabljati le na majhnem deležu površin za izbrane drevesne vrste in rastišča, ne more pa biti redna praksa pomlajevanja. Pri vrstah z dolgo pomladitveno dobo (npr. jelka) je tudi težavno zagotoviti, da so ograje vzdrževane dovolj časa. Pri vseh zaščitah je na splošno lahko vprašljiva tudi ekonomska upravičenost, kjer bi za racionalno odločanje potrebovali več znanja. Jelka je izrazito sencovzdržna vrsta in je primerjalno z drugimi drevesnimi vrstami konkurenčno uspešna v razmerah z malo svetlobe. Ima slabše razvite strategije za preživetje v okoljih z rastlinojedi (nima mehanske niti kemijske zaščite, počasi raste); verjetno edina strategija v dinarsko jelovo--bukovih gozdovih je »pobeg« v predelih z veliko skalovitostjo. Na takih predelih je morda uspešnejša zaradi ugodnih mikrorastiščnih dejavnikov in/ali lokalno majhne gostote rastlinojedov zaradi slabše prehodnosti terena. Na uspešnost njene obnove so vplivi gojitvenega sistema (prebiralno, skupinsko postopno v različnih merilih) manj pomembni od vplivov rastlinojedov, matične podlage in splošne prehranske ponudbe v okolju (deleža mladj a, itn.). Z vidika ohranitve jelke je zaradi slabšega širjenja semena pomembno ohranjanje semenj akov. Za reševanje težav z obnovo v jelovo-bukovih gozdovih bi verjetno kazalo razmisliti tudi o lokalni rabi zaščitnih ograj in sajenju (tudi provenienc jelke, ki so prilagojene na toplejše podnebje). Primerjave med ograj enimi in neograj enimi ploskvami kažej o, da se jelka lahko uspešno obnavlja ob izključitvi rastlinojedov. Njena objedenost v gradientu gostote jelenjadi pa je izrazito nelinearna: že pri razmeroma majhni gostoti se hitro poveča, potem pa se ustali. Slednje nakazuje, da v nekem deležu jelka obstane tudi ob veliki gostoti rastlinojedov. Torej strah, da bi jelka zaradi rastlinojedov lahko popolnoma izginila, ni upravičen. Delež jelke v gozdovih se zaradi več razlogov, vključno z rastlinojedi, zmanjšuje v Sloveniji in v sosednjih državah, a je pri nas zmanjševanje celo nekoliko hitrejše. Težave se pojavljajo predvsem v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih. Na Snežniškem se je večina jelke, ki zdaj tvori streho sestojev, pomladila v času, ko jelenjadi skoraj ni bilo oz. je bila iztrebljena (okoli leta 1840), obenem so pozneje jelko spodbujalo z izsekavanjem bukve. Podatki iz Goteniškega pogorja kažejo, da je jelka v obdobju zadnjih nekaj sto let (podatki segajo do pred. 500 let) dokaj stalno vraščala v sestoje. V Kočevski območni enoti, ki pokriva velik del j elovo-bukovih gozdov v državi, se lesna zaloga sestojev veča: od leta 1970 se je povečala za 1/3. Delež mladovij je manjši od modelnega in se zadnja desetletja zmanjšuje, delež debeljakov pa veča. Enako velja, čeprav v manjši meri, tudi za sestoje v obnovi. Zelo se zmanjšuje tudi delež pionirskih gozdov in grmišč. Možnosti za zmanjševanje pritiskov divjadi na gozd prek upravljanja prehranske nosilne zmogljivosti prostora torej še niso izkoriščene. Težave z naravno obnovo zaradi jelenjadi se izpostavlja kot enega ključnih problemov pri gospodarjenju z gozdom. Pritiske rastlinojedov dobro prenašata bukev in smreka; njun delež je večji od želenega, ki ustreza v GGN predvideni naravni sestavi; obratno pa je pri jelki in plemenitih listavcih majhen oz. glede na želenega premajhen. Ena izmed pomembnih odločitev pri gospodarjenju z gozdovi so želeni ciljni deleži drevesnih vrst v lesni zalogi. Vodilni strokovnjaki s področja gojenja in urejanja gozdov za dinarske jelovo-bukove gozdove v Sloveniji svetujejo kot primeren delež jelke okoli 30 % v lesni zalogi (v povprečju), pri čemer izhajajo iz podatkov o deležu jelke v daljši zgodovini (nekaj sto let) pri nas in v primerljivih razmerah v celotnih Dinaridih, tudi v območjih, kjer so bili človekovi vplivi na zgradbo gozda v prejšnjem stoletju manjši kot pri nas. Ker se jelka, ko preraste iz faze mladja, verjetno bolje uveljavlja od drugih vrst (je izrazito klimaksna vrsta), je lahko njen delež v mladju manjši od želenega v lesni zalogi. Vsekakor pa bo navedeni ciljni delež težko dosegljiv; glede njegove utemeljitve, vplivov na živali ter smotrnosti v prizmi pričakovanih vplivov podnebnih sprememb (glej enega od naslednjih odstavkov) sta potrebna tudi kritično preverjanje in konsenz v širšem strokovnem krogu. Na osnovi lovskih statistik odvzema lahko sklepamo, da se je v lUO-jih, ki pokrivajo Dinaride, gostota jelenjadi do začetka 90-ih let večala, zatem pa manjšala, sedaj pa je konstantna oz. se še manjša, je pa še vedno med največjimi v Sloveniji; gostota srnjadi pa se verjetno ni bistveno spreminjala. V tem območju so vplivi srnjadi na pomlajevanje gozda bistveno manjši od jelenjadi, pri čemer so verjetno izjema najbolj občutljive in prehransko priljubljene vrste, vklj učno z jelko. Obe vrsti rastlinojedov sta z smreke in njen delež v lesni zalogi. Pričakovane spremembe gozdov so zlasti velike v Dinaridih. Glede na jakost obsega napovedanih sprememb bi veljalo tematiko razvijati, spremljati, se do nje kot stroka opredeliti in razviti strategije omilitvenih ukrepov in prilagajanja. V Sloveniji za upravljanje gozda z vsemi komponentami uporabljamo kontrolno metodo, ki temelji na spremljanju kazalnikov, ukrepanju, spremljanju učinkov storjenega ter morebitnih popravkih ukrepov. Upravljanje rastlinojedov v prizmi njihovih vplivov na gozd temelji na kazalnikih stanja živali (npr. gibanje telesnih mas, mas rogovja, realizacija načrtov odvzema) in stanja okolja (stopnja objede-nosti mladja, škode v kmetijskem prostoru). Metoda implicitno predpostavlja, da z večanjem gostote proti nosilni zmogljivosti prostora kazalniki reagirajo, po možnosti linearno in monotono. vendar odnosov še ne poznamo dovolj dobro, ne poznamo pa tudi odzivnosti indikatorjev oz. njihove indikatorske vrednosti. Vprašanje bo v celoti obdelano projektu v CRP, ki se je začel pred nedavnim. Ena od pomembnih vhodnih informacij pri usklajevanju vplivov rastlinojedov na obnovo so popisi objedenosti gozdnega mladja, ki jih izvaja ZGS. Metodo smo glede na izkušnje iz obdobja 1996-2004 dopolnili. Sedaj se popise izvaja na vsaj 51 ploskvah v vsaki od skupaj 31 popisnih enot; le-te pokrivajo celotno državo in zajemajo območja, ki so glede stanja populacij divjadi in rastiščnih razmer dokaj homogena. Analize doslej zbranih podatkov nakazujejo, da mejne objedenosti, zlasti uniformne za vso državo in za vse vrste, niso uporabne, saj nekatere vrste pri enaki poškodovanosti izpadejo, druge pa nimajo težav. za prihodnje kaže več pozornosti nameniti analizam ciljne in minimalne gostote mladja drevesnih vrst, mejnih objedenosti za glavne drevesne vrste po popisnih (ekoloških) enotah ter dejavnikom, ki vplivajo na preraščanje mladja. Glavni vir (v njem so navedeni tudi vsi uporabljeni viri): Jerina, K., Majic Skrbinšek A., Jonozovič, M., 2011 (eds.) Upravljanje velike rastlinojede divjadi ob upoštevanju njenih vplivov na gozdni prostor, potreb velikih plenilcev in pomena za lovstvo: zbornik povzetkov in prispevkov. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 65 str.; dostopno tudi na http://www.volkovi.si/images/ stories/Miha/zbornik%20prispevkov%20-%20upra-vljanje%20velike%20rastlinojede%20divjadi.pdf vidika lova v Sloveniji motivacijsko in ekonomsko med najpomembnejšimi oz. pogosto celo glavni vrsti divjadi. V LUO-jih, ki pokrivajo Dinaride, je v sistem lovstva vključenih skoraj 90 lovskih družin in pet lovišč s posebnim namenom (LPN) s skupaj skorajda 5000 lovci. LPN zaposlujejo 46 ljudi, odstrel prinaša 230 ton »zdravstveno« neoporečnega mesa (divjačine) v vrednosti primarnega odkupa 0,65 mio evrov na leto. Samo v LPN skupni prihodki znašaj o 1 mio evrov. Za celovito razumevanje pomena lova (in velikih rastlinojedov) bi morali poznati tudi posredne dohodke, zlasti od lovskega turizma, ki izhajajo iz potrošnje lovskih gostov v lokalnih okoljih, ter pomena lovstva za lovce v primerjavi s stroški zagotavljanja drugih oblik udejstvovanja državljanov (npr. šport, društva) za državo. Za presojo upravljanja gozda pri različnih scenarijih glede na vplive in gostoto divjadi so pomembne tudi prirastne značilnosti glavnih drevesnih vrst v Dinaridih. Na splošno imajo iglavci, zlasti smreka, večji volumenski donos; pri vrednostnem donosu lesa je najugodnejša smreka, sledi jelka, bukev pa bolj zaostaja (okvirno razmerje vrednostnih donosov bukve, jelke in smreke znaša 1 : 1,6 : 2). Na splošno so enomerni sestoji manj donosni kot raznomerni, razen pri smreki. Če ne bo velikega povpraševanja po tehničnem lesu bukovine, bo bukev ostala znatno manj donosna vrsta. Gorski javor lahko obogati vrednostne donose, vendar le v omejenem obsegu, saj je vselej primešan v manjšem deležu. Če so zaščitni ukrepi mladja namenjeni predvsem povečevanju donosnosti lesa (npr. pospeševanje donosnejših vrst), ne pa vzdrževanju »naravne« vrstne sestave, bi bilo pri skupnem neto vrednotenju ekonomike gospodarjenja smiselno upoštevati tudi stroške zaščite pred rastlinojedi, kar bi lahko precej spremenilo odnose med drevesnimi vrstami in bi napredovale tiste, ki rabijo manj ukrepov zaščite. Klimatologi napovedujejo velike spremembe podnebja v prihodnosti. Če napovedi sprejmemo kot verjetne, bo to vplivalo tudi na vegetacijo, vključno z drevesnimi vrstami. zastopanost dinarsko jelovo--bukovih gozdov se bo po večini scenarijev podnebnih sprememb zmanjšala; po pesimističnih scenarijih (predvidevajo večje povečanje temperatur ozračja ob hkratnem zmanjšanju količine padavin) bodo ti gozdovi omejeni le še na zelo majhen delež sedanje razširjenosti. Napovedi kažejo na bistveno zmanjšane deleže jelke in manjše, a vseeno pomembno zmanjšanje bukve v lesni zalogi, povečali pa naj bi se deleži termofilnih listavcev. Po napovedih se bosta zelo zmanjšala tudi območje razširjenosti Strokovna razprava GDK 71(045)=163.6 Šesta licitacija visoko kakovostnega lesa v sloveniji V Slovenj Gradcu je letos v januarju in februarju, v organizaciji Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveze lastnikov gozdov Slovenije in ob pomoči Zavoda za gozdove Slovenije, potekala šesta licitacija visoko kakovostnega lesa. S pripravami na letošnjo licitacijo smo začeli že v začetku jeseni, ko smo začeli z intenzivnim obveščanj em lastnikov gozdov in tudi potencialnih kupcev. Odziv prodajalcev pa tudi kupcev je bil izjemen, na kar kaže tudi rekordno število prodajalcev (lastnikov gozdov), saj je letos svoj les ponudilo kupcem kar 410 lastnikov gozdov, kar daleč presega vse dosedanje licitacije. Na licitaciji so sodelovali lastniki gozdov praktično iz vseh delov Slovenije, tudi iz najbolj oddaljenih predelov, kot je npr. zgornja Primorska, od koder doslej ni bilo veliko hlodov. Organizacija izbire primernih hlodov, predvsem pa prevoza, je potekala tudi prek številnih lokalnih društev lastnikov gozdov. Tako kot na lanski je tudi na letošnji licitaciji sodelovalo manjše število lastnikov gozdov iz bližnje avstrijske Koroške. Tako kot pri prejšnjih licitacijah so lastniki začeli dovažati hlodovino takoj po novem letu in do 17. januarja pripeljali na mesto licitacije rekordnih 2.482 hlodov v skupni izmeri 2.164,74 m3. Lastniki gozdov so kupcem ponudili les 26 drevesnih vrst. Do 3. februarja so si potencialni kupci lahko ogledali les in oddali ponudbe v zaprtih kuvertah, ki jih je komisija odprla 3. februarja. Kljub rekordni količini lesa (2164 kubičnih metrov) so lastniki prodali veliko večino hlodov. To kaže na iz leta v leto večje povpraševanje po visoko kakovostnem lesu predvsem kupcev iz tujine. Dokaz, da je visoko kakovosten les res iskan in redek, je tudi dejstvo, da se predstavnikom furnirnice iz severne Nemčije izplača sodelovati na licitaciji in tudi ponuditi najvišje cene. Letošnja licitacija je močno presegla vse dosedanje tudi po količini prodanega lesa. Močno se je povečalo število vseh danih ponudb za posamezne hlode. Ponudbe je oddalo 30 kupcev: enajst Slovencev, osem Avstrijcev, štirje Nemci, dva iz Hrvaške, eden iz Švice in letos prvič štirje iz Italije. Pri kupcih je bila letos opazna očitna razlika med lesnimi trgovci in kupci, ki so hkrati tudi predelovalci, kot so npr. furnirnice. Predvsem tuji predelovalci so kupili manjše količine (nekaj hlodov) in ponudili najvišje možne cene, medtem ko so lesni trgovci kupovali velike količine lesa, ponudili pa sorazmerno nizke cene, kar velja tako za tuje, kot tudi domače kupce. Slovenski kupci so se približali cenam tujih lesnih trgovcev, medtem ko ponudbam za najboljši les še Jeromel, J., Mori, J.: Šesta licitacija visoko kakovostnega lesa v Sloveniji Preglednica 2: Povzetek najvišjih cen sortimentov po drevesnih vrstah - primerjava z letom 2011 Drevesna vrsta Ponujena cena €/m3 2011 Ponujena cena €/m3 2012 % povišanja Gorski javor 7.760,00 9.720,00 + 25 Oreh 3.500,00 6.152,00 + 76 Sliva 2.022,00 2.022,00 0 Črni oreh 4.740,00 1.650,00 - 187 Češnja 2.100,00 1.428,00 - 47 Ostrolistni javor 323,00 949,00 + 194 Veliki jesen 328,00 839,00 + 156 Kostanj 828,00 678,00 - 22 Macesen 528,00 669,00 + 27 Smreka 728,00 666,00 - 9 Graden 506,00 618,00 + 22 Bukev 188,00 429,00 + 128 Preglednica 1: Primerjava ponudbe in povpraševanja na dosedanjih licitacijah 1. licitacija 3. licitacija 5. licitacija 6. licitacija Število hlodov 890 824 1.768 2.482 Kubatura (m3) 618,30 699,73 1.442,73 2.164,74 Število lastnikov 83 107 268 410 Število kupcev 16 20 27 30 Število ponudb 1.369 1.641 4.680 5.353 Število kosov brez ponudbe 119 230 256 328 dolgo ne bodo mogli konkurirati. Pokazalo se je tudi, da slovenski kupci pogosto kupujejo hlode samo ene drevesne vrste npr. smreke. Pri tolikšni količini hlodov se seveda pojavljajo tudi hlodi, ki niso dosegli zadovoljivih cen, zato bo v prihodnje treba poostriti selekcijo. Najvišjo ceno za 1 m3 je ponovno dosegel gorski javor, in sicer 9.720,00 €/m3, ki zaseda tudi drugo mesto z 9.370,00 €/m3 in tretje z 6.269,00 €/m3. Četrto mesto je letos dosegel oreh s 6.152,00 €/m3. Najvišjo ceno za celoten hlod je prav tako ponovno dosegel gorski javor, 16.577,58 €, ki ga je ponudil lastnik iz zgornje Primorske, kupila pa furnirnica iz Nemčije. To je tudi najvišja cena, ki je bila kdajkoli dosežena na licitacijah v Sloveniji in Avstriji. Gorski javor je zasedel tudi drugo mesto z 10.529,21 €, tretji pa je bil orehov hlod z 9.186,40 €. Letos pozitivno preseneča hlod smreke, ki je dosegel ceno 3.724,45 €. Poudariti je treba, da tako kakovosten les zelo težko zraste sam po sebi. Gozdove, ki dajejo tako kakovosten les, je treba namreč negovati že v rani mladosti, ko tak gozd lastniku še ne daje nobenih dohodkov. Zaradi Jeromel, J., Mori, J.: Šesta licitacija visoko kakovostnega lesa v Sloveniji dolge proizvodne dobe lastniki gozd gojijo za svoje potomce. Prav tako je pomembno, da lastniki gozdov pri sečnji in spravilu lesa uporabljajo sodobno tehnologijo. Zato bodo potrebna večja vlaganja v gozd, pa tudi v lastnike gozdov - tudi s strani države. Vložek se lastnikom in tudi državi prav gotovo povrne. Že naslednje leto bo treba dokončno urediti certifikacijo lesa, saj kupci vse bolj povprašujejo po certificiranem lesu. V Sloveniji pa še vedno večina zasebnih gozdov nima certifikata, da je les iz naših gozdov pridelan na trajnosten, okolju prijazen način. Upamo, da bo nosilka tega projekta, Kmetijsko-goz-darska zbornica Slovenije, napela vse sile, da bi ta problem rešili čim prej. V prihodnje bo treba še zgostiti mrežo prevzemalcev na terenu, pri čemer računamo tudi na pomoč Zavoda za gozdove Slovenije. Glede na dosežene rezultate lahko ugotovimo, da je licitacija vrednega lesa v Sloveniji presegla licitacije v tem delu Evrope - tudi v Avstriji, kj er smo se učili prodajati les na tak način. To nam priznavajo tudi kupci, ki so letos kupovali les na licitacijah. Za Zvezo lastnikov gozdov Slovenije Jože JEROMEL, Jože MORI Fotografije: Jože PRAH Izobraževanje in kadri Društvo študentov gozdarstva na dvodnevni ekskurziji v sarajevu Društvo študentov gozdarstva je bilo ustanovljeno pred več kot desetletjem in deluje na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. Po krajšem obdobju, ko je aktivnost društva nekoliko zamrla, društvo v zadnjih letih spet deluje s polno paro in se lahko pohvali z velikim številom aktivnih članov ter organizacijo številnih dogodkov in projektov, kot so obisk sejma Austrofoma, potopisna predavanja, tečaj varnega dela z motorno žago in za marec 2012 načrtovano mednarodno srečanje študentov gozdarstva. Eden takšnih dogodkov, ki so namenjeni mednarodnemu povezovanju in širjenju obzorij, je bila tudi lanskoletna ekskurzija v Sarajevu. Na meglen petkov večer 2. decembra 2011 smo naložili nahrbtnike v kombi in odrinili v Sarajevo. Zakaj Sarajevo?! Saj je čevapčiče mogoče dobiti tudi kje bliže! Toda mi smo vendar študenti gozdarstva in nismo lačni samo čevapčičev, pač pa tudi novih znanj, povezovanja s študenti v tujini ter polnjenja baterij društvene motivacije, inspiracije in integritete. Za nekatere se je ta projekt začel v tistem trenutku ko smo za sabo zaprli vrata kombij a in je zarohnel stari motor, za druge že zdavnaj prej s planiranjem, za tretje s paniranjem. Da, s paniranjem. V študentski kuhinji, s paniranjem velikih sočnih dunajskih zrezkov, ki bodo na dolgi poti še kako prav prišli. Po naporni deveturni in raznoliki nočni vožnji, polni razdrapanih in ovinkastih lokalnih cest, smo utrujeni popadali na postelje majhnega sarajevskega hostla. Toda noč je bila kratka. Vstali smo zgodaj, saj so nas že pričakovali naši gostitelji na gozdarski fakulteti. Za zmeraj nam bo v spominu ostal topel sprejem s pogostitvijo in odlična predstavitev bosanskih gozdov s strani prof. dr. Seada Vojnikovica. Izvedeli smo mnogo novega o bosanskih endemičnih rastlinskih vrstah, ekoloških posebnostih ter predvsem o obsežnih in fascinantnih bosanskih gozdovih in pragozdovih, ki smo jih že v naslednji uri spoznali v živo. Sarajevska kolega Edo in Almedina ter naša slovenska kolegica Ines, ki je v Sarajevu na študentski izmenjavi, so nas popeljali v gozdni rezervat Ravna Vala na Bjelašnici, kjer se je Izobraževanje in kadri razvila prava mala »okrogla miza« sredi gozda. Prišlo je do plodne in konstruktivne izmenjave mnenj in znanj o dobrih in slabih praksah v gozdarstvu obeh držav, vzniknila pa je celo ideja o ustanovitvi sarajevskega društva študentov gozdarstva Seveda nas je zanimalo tudi, kako je videti študij gozdarstva na sarajevski fakulteti za gozdarstvo. Kako stara je fakulteta? Koliko je študentov? Kako dolgo traja študij? Je po zaključenem študiju težko najti službo? Fakulteta za gozdarstvo Univerze v Sarajevu bila ustanovljena leta 1948 in s tem sodi med najstarejše visokošolske ustanove v Bosni in Hercegovini. Za primerjavo s Slovenijo lahko povemo, da je bil naš Oddelek za gozdarstvo ustanovljen leto kasneje v sklopu Agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete v Ljubljani. Podobno kot pri nas je tudi sarajevska fakulteta za gozdarstvo sprva delovala kot Poljoprivredno - šumarski fakultet (fakulteta za kmetijstvo in gozdarstvo); za razliko od Slovenije pa sta bila v tem času študij a kmetijstva in gozdarstva v Sarajevu združena v enotnem študijskem programu. Leta 1958 sta se študija ločila, leta 1996 (po vojni, ko so zaposleni začeli fakulteto obnavljati dobesedno z lastnimi rokami) pa se je uvedel še študijski program Hortikultura. Od študijskega leta 2005/06 izvajajo izobraževanje po bolonjskem sistemu (triletni študijski program prve stopnje in dveletni program drugostopenjskega oziroma magistrskega študija), kar je kar dve leti prej, kot smo to začeli izvajati na našem oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozne vire. Na prvostopenjski študij gozdarstva v Sarajevu se dandanes vsako leto vpiše 80 domačih in 20 tujih študentov, na drugi stopnji pa je na voljo 30 mest za domače in 5 za tuje študente. V Bosni in Hercegovini so pred kratkim ustanovili še nekaj fakultet za gozdarstvo (v Banja Luki, Vlasenici in Bihaču), kar pomeni, da vsako leto izobraževanje konča kar veliko število študentov. Tako je povpraševanje po delovnih mestih v gozdarstvu vsako leto veliko, toda na srečo je zaenkrat možnost zaposlitve v tem sektorju po besedah študentov dobra, saj delodajalci potrebujejo visoko izobražen kader . Žal pa gre pričakovati, da se bodo v naslednjih letih ta delovna mesta precej zapolnila. Obenem pa je mogoče pričakovati tudi nadaljnji razvoj gozdarstva, saj le-ta predstavlja skupaj z lesno industrijo pomemben gospodarski sektor. Pokritost z gozdovi v Bosni in Hercegovini je skoraj 53 % in tudi izvoz lesa je precejšen. Ob zanimivi diskusiji je čas mineval, kot bi mignil; v mogočnem pragozdu se je pričelo mračiti. Tako smo se naposled po vznemirljivem in napornem dnevu na terenu vrnili v mesto, se sprehodili po Baščaršiji in se naužili kulinaričnih posebnosti Sarajeva. V večernih urah pa je bil čas za sproščeno druženje s sarajevskimi študenti gozdarstva. Tako smo navezali še boljše in trdnejše odnose, stkala pa so se tudi nova prijateljstva. Naslednje jutro smo se odpravili na dogovorjeni ogled prirodoslovnega muzeja in botaničnega vrta. V muzeju smo se pobliže spoznali z naravnimi znamenitostmi Bosne in Hercegovine, prikazanimi v bogatih zbirkah rastlinskih, živalskih in geoloških primerkov, v botaničnem vrtu pa smo obnavljali znanje prepoznavanja vrst. Po še zadnjem sprehodu po mestu in okusni porciji čevapčičev je bil čas za slovo. Ko smo se peljali nazaj proti Sloveniji in obujali spomine, smo komaj lahko verjeli, da sta minila komaj dva dneva in pol. Čeprav utrujeni, smo bili tako polni vtisov, novih znanj in idej! Vzdušje v kombiju je bilo veselo, v zraku pa upanje na ponovno snidenje z novimi prijatelji, vonj novih pustolovščin in projektov, za katere so se nam porodile ideje na tej poti. Ko smo se tako vozili po avtocesti mimo mehkih dolenjskih gričev, smo se zavedli, da Ljubljana ni konec naše poti; plodovi tega popotovanja bodo v nas namreč zoreli in nas bogatili še dolgo. Za Društvo študentov gozdarstva: Urška BRADEŠKO Izobraževanje in kadri ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE BF UL Diplomska, magistrska dela in doktorske disertacije v letu 2011 1 diplomska dela 1.1 Diplomska dela (visokošolski strokovni študij) BIZJAK, sebastjan. Razvoj in uporaba motorne kose pri delu v gozdu : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = Development and use of clearing saw at work in forests : graduation thesis - higher professional studies. Ljubljana: [S. Bizjak], 2011. XI, 58 str., ilustr. http://www. digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_bizjak_sebastjan.pdf. [COBISS.SI-ID 3174566] Mentor: J. Marenče Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire GRUBIŠlC, Marko. Učinki žerjava Syncrofalke 3T pri spravilu iglavcev v predelu Vitanje : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij) = Effects of cable crane Syncrofalke 3T in the harvesting conifers in region Vitanje : graduation thesis (higher professional studies). Ljubljana: [M. Grubišic], 2011. IX, 38 f., ilustr. http://www.digitalna--knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_grubisic_marko.pdf. [COBISS. SI-ID 3246502] Mentor: B. Košir Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ILC, Jože. Oglarjenje na kočevskem gozdnogospodarskem območju : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = The charcoal burning on the Kočevje forest management area : graduation thesis - higher professional studies. Ljubljana: [J. Ilc], 2011. VIII, 62 str., ilustr. http://www. digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_ilc_joze.pdf. [COBISS. SI-ID 3174310] Mentor J. Marenče Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire KODRIČ, Dejan. Navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii)(Mirb.) Franco) na zgornjem Gorenjskem : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = Douglas Fir (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in zgornja Gorenjska region : graduation thesis - higher professional studies. Ljubljana: [D. Kodrič], 2011. X, 56 str., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_kodric_dejan.pdf. [COBISS.SI-ID 3175078] Mentor: R. Brus Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire KRAGELJ, Erik. Analiza ukrepanj intervencijske skupine Zavoda za gozdove Slovenije v primeru prijave ogrožanja ljudi ter njihove lastnine s strani rjavega medveda : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = Analysis of activity of the Slovenia forest service intervention group in case of reported threats to people and their property by the brown bear : graduation thesis - higher professioanl studies. Ljubljana: [E. Kragelj], 2011. IX, 71 f., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_kragelj_erik.pdf. [COBISS.SI-ID 3292582] Mentor: K. Jerina Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire LUBI, Janko. Gospodarjenje s topolovimi nasadi na Krško--Brežiškem polju : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = Management with poplar's plantations in region Krško-Brežice : graduation thesis - higher professional studies. Ljubljana: [J. Lubi], 2011. VII, 49 str., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_lubi_janko.pdf. [COBISS.SI-ID 3175590] Mentor: R. Brus Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire MIKEC, Sebastjan. Spravilo lesa iz pomlajenih sestojev na obmocju Novomeškega Roga : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = Wood extraction from regenerated stands in the area of Novomeški rog : graduation thesis - higher professioanl studies. Ljubljana: [S. Mikec], 2011. VIII, 62 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni--lj.si/vs_mikec_sebastjan.pdf. [COBISS.SI-ID 3292070] Mentor: B. Košir Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire STERN, Simon. Presoja sprememb organizacije gozdarskih del z izgradnjo nove ceste v predel Hom : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij) = The asessment of changes in the forest work organization by construction of the new road in area of Hom : graduation thesis (higher professional studies). Ljubljana: [S. Štern], 2011. IX, 24 f., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_stern_simon.pdf. [COBISS.SI-ID 3246758] Mentor: J. Krč Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire TIČAR, Ana. Evidentiranje dreves na javnih površinah na Viču v Ljubljani : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = Recording of trees in public areas in Vič in Ljubljana : graduation thesis - higher professional studies. Ljubljana: [A. Tičar], 2011. IX, 44 f., ilustr. http://www. digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_ticar_ana.pdf. [COBISS. SI-ID 3292326] Mentor: D. Hladnik Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire TROHA, Rajko. Metode štetja kupčkov iztrebkov za ocenjevanje številčnosti jelenjadi in srnjadi na območju jugozahodne Slovenije : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = Feacal pellet-group count method for estimation of Red and Roe deer densities in the Southwest Slovenia : graduation thesis - higher professional studies. Ljubljana: [R. Troha], 2011. VIII, 32 f., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_troha_rajko.pdf. [COBISS.SI-ID 3110054] Mentor: K. Jerina Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ZIMŠEK, Metka. Zgradba in rast sestojev črnega bora na strmih, dolomitnih pobočjih v Zasavju : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = Structure and growth of Europea black pine stands on steep, dolomited slopes in Zasavje : graduation thesis - higher professional studies. Ljubljana: [M. Zimšek], 2011. X, 41 str., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_zimsek_metka. pdf. [COBISS.SI-ID 3110310] Mentor: A. Kadunc Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 1.2 Diplomska dela (visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) HIRŠELJ, Jože. Preizkus ocenjevanja gostot jelenjadi (Cervuselaphus) z metodo štetja kupčkov iztrebkov : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij - 1. stopnje = Testing of deer (Cervus elaphus) density estimation with method of excrement piles counting : graduation thesis - professional study programmes. Ljubljana: [J. Hiršelj], 2011. VII, 25 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica. bf.uni-lj.si/vs1_hirselj_joze.pdf. [COBISS.SI-ID 3236774] Mentor: K. Jerina Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire KRESE, Anže. Biomasa korenin v bukovih sestojih na dolomitni matični podlagi : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) = Root biomass in European beech stands on dolomited bedrock : B. Sc. Thesis (professional study programmes). Ljubljana: [A. Krese], 2011. VII, 26 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj. si/vs1_krese_anze.pdf. [COBISS.SI-ID 3245222] Mentor: A. Kadunc Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire PRELESNIK, Nejc. Vloga Zavoda za gozdove Slovenije v Komisiji za evropske pešpoti v Sloveniji : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) = Role of Slovenian forest service in Commission for European footpaths in Slovenia : B. Sc. Thesis (professional study programmes). Ljubljana: [N. Prelesnik], 2011. VIII, 32 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs1_pre-lesnik_nejc.pdf. [COBISS.SI-ID 3244966] Mentor: J. Pirnat Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire SAJE, Robi. Zasnova poskusa redčenj bukovih sestojev v raziskovalnem objektu Brezova reber : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) = Design of thinning experiment in beech stands in the Brezova reber research object : B. Sc. Thesis (professional study programmes). Ljubljana: [R. Saje], 2011. 64 f., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs1_saje_robi.pdf. [COBISS.SI-ID 3244198] Mentor: A. Kadunc, somentor: A. Bončina Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ŠILC, Matej. Vpliv tehnike dela na obremenitev sekača s tresenjem : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij - 1. stopnja = Impact of work techniques on lumberman vibration load : B. Sc. Thesis - professional study programmes. Ljubljana: [M. Šilc], 2011. V, 28 str., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs1_silc_matej. pdf. [COBISS.SI-ID 3174054] Mentor: I. Potočnik, somentor: A. Poje Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire STRAvS, Janez. Rast gradna na rastišču Blechno-Fagetum v Poljanski dolini : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) = Growth of Sessile oak on the Blechno-Fagetum site in Poljanska dolina : B. Sc. Thesis (professional study programmes). Ljubljana: [J. Štravs], 2011. VII, 21 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica. bf.uni-lj.si/vs1_stravs_janez.pdf. [COBISS.SI-ID 3244454] Mentor: A. Kadunc Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ŠTULAR, Primož. Primernost drevesnih vrst za umetno obnovo gramoznic na Kranjskem polju : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) = The fittness of tree species for recovering gravel pits on the Kranjsko polje : B. Sc. Thesis (professional study programmes). Ljubljana: [P. Štular], 2011. VII, 31 f., ilustr. http://www. digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs1_stular_primoz.pdf. [COBISS.SI-ID 3243942] Mentor: R. Brus Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ŽMUC, Tomaž. Vpliv tehnike dela na težavnost dela sekača : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) = Impact of work techniques on wood cutters work load : B. Sc. Thesis (professional study programmes). Ljubljana: [T. Žmuc], 2011. VI, 25 f., ilustr. http://www.digitalna--knjiznica.bf.uni-lj.si/vs1_zmuc_tomaz.pdf. [COBISS. SI-ID 3244710] Mentor: I. Potočnik, somentor: A. Poje Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 1.3 Diplomska dela (univerzitetni študij) BURGAR KUŽELIČKI, Dan. Vključevanje deležnikov v proces izdelave gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot na območjih Natura 2000 : diplomsko delo - univerzitetni študij = Participation of stakeholders in creation of management plans for management units on Natura 2000 : graduation thesis - university studis. Ljubljana: [D. Burgar Kuželički], 2011. X, 71 f., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_burgar_k_dan.pdf. [COBISS.SI-ID 3248294] Mentor: D. Krajčič Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire cERJAK, Bojan. Poškodbe tal po strojni sečnji in spravilu lesa v redčenjih : diplomsko delo - univerzitetni študij = Soil damage after harvesting and forwarding in thinnings : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [B. Cerjak], 2011. IX, 72 str., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica. bf.uni-lj.si/dn_cerjak_bojan.pdf. [COBISS.SI-ID 3173030] Mentor: B. Košir Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Čebul, Tina. Lesna biomasa iz zunajgozdnih nasadov hitrorastočih vrst : diplomsko delo - univerzitetni študij = Wood biomass from outside the forest plantations of fast-growing species : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [T. čebul], 2011. X, 67 str., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_cebul_tina.pdf. [COBISS.SI-ID 3172262] Mentor: B. Košir, somentorica: N. Krajnc Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ČERNIGOj, Manca. Spolni dimorfizem kranjske kozje češnje (Rhamnus fallax Boiss.) na območju Javnornikov : diplomsko delo - univerzitetni študij = Sexual dimorphism of Rhamnus fallax Boiss. in the Javorniki region : graduation thesis - university thesis. Ljubljana: [M. Černigoj], 20100. IX, 62 str., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj. si/dn_cernigoj_manca.pdf. [COBISS.SI-ID 3110566] Mentor: R. Brus Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire DAMIjAN, Rok. Nove možnosti trženja opuščene gozdarske koče Šumik na Pohorju : diplomsko delo - univerzitetni študij = New marketing opportunities of the abandoned hut Šumik on Pohorje : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [R. Damijan], 2011. IX, 76 f., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_damijan_rok.pdf. [COBISS.SI-ID 3247782] Mentor: J. Pirnat Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire FIDEj, Gal. Presoja varovalnega učinka gozda pred dro-birskimi tokovi ob Savi Bohinjki v Soteski : diplomsko delo - univerzitetni študij = Assessment of protective effect of forest against debris flows along Sava Bohinjka in Soteska gorge : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [G. Fidej], 2011. XI, 93 f., ilustr. http://www. digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_fidej_gal.pdf. [COBISS. SI-ID 3234982] Mentor: M. Mikoš, somentor: J. Diaci Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire FLAjŠMAN, Katarina. Značilnosti rasti izolatov gliv Chalara fraxinea in vpliv različnih gojišč : diplomsko delo - univerzitetni študij = Growth caracteristics of Chalara fraxinea isolates and effects of culture media : graduation thesis - university studis. Ljubljana: [K. Flajšman], 2011. X, 56 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj. si/dn_flajsman_katarina.pdf. [COBISS.SI-ID 3247526] Mentor: D. Jurc Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire GAjŠEK, Domen. Navadni brinjekaz (Arceuthobium oxycedri (DC.) M. Bieb.) v Sloveniji : diplomsko delo -univerzitetni študij = Juniper Dwarf mistletoe (Arceuthobium oxycedri (DC.) M. Bieb.) in Slovenia : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [D. Gajšek], 2011. VII, 56 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj. si/dn_gajsek_domen.pdf. [COBISS.SI-ID 3293606] Mentor: R. Brus Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire HARTL, Tadej. Ledvice in rogovje srnjadi (Capreolus capreolus L.) kot bioindikatorja onesnaženosti okolja na Kozjanskem : diplomsko delo - univerzitetni študij = Roe deer (Capreolus capreolus L.) kidneys and antlers as bioindicators of environmental pollution in the Kozjansko region : graduation thesis. Ljubljana: [T. Hartl], 2011. VIII, 64 str., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ dn_hartl_tomaz.pdf. [COBISS.SI-ID 3172774] Mentor: K. Jerina, somentor: B. Pokorny Univ. v Ljubljani, Bioteh. fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire KAČIČ, Klemen. Za človeka nevarne lesnate rastline v Ljubljani : diplomsko delo - univerzitetni študij = Human health-threatening plants in Ljubljana : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [K. Kačič], 2011. X, 49 str., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ dn_kacic_klemen.pdf. [COBISS.SI-ID 3299750] Mentor: R. Brus Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire KNIFic, Anže. Načrtovanje in izvedba naravoslovne učne poti Blata - Mlake v sodelovanju z deležniki : diplomsko delo - univerzitetni študij = Planning and execution of scientific learning paths Blata - Mlake in cooperation with stakeholders : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [A. Knific], 2011. VII, 149 f., ilustr. [COBISS. SI-ID 3293094] Mentor: P. Skoberne Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire KRAjNc, Bor. Gostota tal in zaloge ogljika v gozdnih tleh na trdih karbonatnih podlagah v Sloveniji : diplomsko delo - univerzitetni študij = Forest soil bulk density and carbon stock on hard carbonate parent materials of Slovenia : graduation thesis - university studis. Ljubljana: [B. Krajnc], 2011. IX, 45 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica. bf.uni-lj.si/dn_krajnc_bor.pdf. [COBISS.SI-ID 3248038] Mentorica: H. Grčman, somentor: J. Diaci Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire laznik, Luka. Učinki različnih načinov redčenja v gorskem bukovem gozdu na Mežakli : diplomsko delo = univerzitetni študij = Effects of different thinning regimes in mountain beech forest on Mežakla : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [L. Laznik], 2011. VIII, 67 str., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ dn_laznik_luka.pdf. [COBISS.SI-ID 3173798] Mentor: J. Diaci Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire LEvER, Tadej. Razvoj sestojev v odvisnosti od rabe in gospodarjenja v kmečkem prebiralnem gozdu : diplomsko delo - univerzitetni študij = Development of stands as function of landuse and management in a farmer selection forest : graduation thesis university studies. Ljubljana: [T. Lever], 2011. IX, 44 str., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica. bf.uni-lj.si/dn_lever_tadej.pdf. [COBISS.SI-ID 3299238] Mentor: J. Diaci Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire OTO, simona. Sodelovanje lastnikov gozdov pri rabi strojev na območju Strojne, Zelen Brega in Suhega Vrha : diplomsko delo - univerzitetni študij = Machine usage cooperation of forest owners in the area of Strojna, Zelen Breg and Suhi Vrh : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [S. Oto], 2011. XI, 60 str. + pril., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_oto_simona.pdf. [COBISS.SI-ID 3172518] Mentor: J. Krč, somentorica: Š. Pezdevšek Malovrh Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pAHOvNIK, Andrej. Analiza vetroloma na Območju Črnivca letsa 2008 : diplomsko delo - univerzitetni študij = Analysis of windthrow on Crnivec saddle range in year 2008 : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [A. Pahovnik], 2011. VII, 38 f., ilustr. http://www.digitalna--knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_pahovnik_andrej.pdf. [COBISS. SI-ID 3294118] Mentor: A. Bončina Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pAjK, Benjamin. Zasnova poskusa redčenj bukovih drogovnjakov v raziskovalnem objektu Pišece : diplomsko delo - univerzitetni študij = Formation of the beech pole stands experiment in the Pišece research plot : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [B. Pajk], 2011. 66 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ dn_pajk_benjamin.pdf. [COBISS.SI-ID 3293862] Mentor: A. Bončina, somentor: A. Kadunc Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire PRAZNIK, Nejc. Analiza stanja parkovne drevnine v mestnem parku Pratogiardino v Viterbu, Italija : diplomsko delo - univerzitetni študij = Analyse of trees condition in city park Pratogiardino in Viterbo, Italy : graduation thesis - university studies. Ljubljana : [N. Praznik], 2011. XI, 149 str. : ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_praznik_nejc.pdf. [COBISS.SI-ID 3173542] Mentor: P. Oven Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire sERDINŠEK, Tadej. Ugotavljanje useda kovin v gozdne ekosisteme z mahovi kot bioindikatorji : diplomsko delo -univerzitetni študij = Determination of metal deposition in forest ecosystems with mosses as bioindicators : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [T. Serdinšek], 2011. IX, 69 str., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj. si/dn_serdinsek_tadej.pdf. [COBISS.SI-ID 3300006] Mentor: F. Batič Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ŠIMON, Martin. Preizkus učinkovitosti atraktantov za spremljanje šesterozobega smrekovega lubadarja Pityogenes chalcographus (L.)(Col.:Scolytinae) v smrekovih sestojih po vetrolomu leta 2006 na Jelovici : diplomsko delo - univerzitetni študij = Testing the efficiency of different synthetic pheromones for monitoring six-toothed spruce bark beetle Pityogenes chalcographus(L.)(Col.:Scolytinae) in spruce stands of Jelovica after windthrow in 2006 : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [M. Šimon], 2011. X, 89 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ dn_simon_martin.pdf. [COBISS.SI-ID 3235238] Mentorica: M. Jurc Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ŠLEBIR, Aleš. Vpliv velikih rastlinojedih parkljarjev in velikosti vrzeli na pomlajevanje dinarskih jelovo-bukovih gozdov v GGE Vrhnika : diplomsko delo - univerzitetni študij = Impact of large herbivores and gap size on natural regeneration of dinaric fir and beech forests in GGE Vrhnika : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [A. Šlebir], 2011. IX, 69 str., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica. bf.uni-lj.si/dn_slebir_ales.pdf. [COBISS.SI-ID 3299494] Mentor: J. Diaci, somentor: K. Jerina Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ŠMAJDEK, Bojan. Vlačenje lesa navzgor s prilagojenim kmetijskim traktorjem in gozdarskim zgibnim traktorjem na mehki podlagi : diplomsko delo - univerzitetni študij = Skidding timber up with adapted agricultural tractor and skidder pn soft ground : graduation thesis. Ljubljana: [A. Šmajdek], 2011. VIII, 44 str., ilustr. http://www.digitalna--knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_smajdek_bojan.pdf. [COBISS. SI-ID 3173286] Mentor: B. Košir Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire VAJDETIČ, Alen. Gozdni rezervat Lipje : diplomsko delo - univerzitetni študij = Forest reserve Lipje : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [A. Vajdetič], 2011. IX, 62 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ dn_vajdetic_alen.pdf. [COBISS.SI-ID 3247014] Mentor: J. Diaci Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire VEDENIK, Andreja. Vpliv mortalitete in vrasti na razvojno dinamiko subalpinskih gozdov na Polšaku : diplomsko delo - univerzitetni študij = Influence of mortality and recruitment on subalpin forest dynamics in reserve Polšak : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [A. Vedenik], 2011. IX, 44 f., ilustr. http://www.digitalna--knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_vedenik_andreja.pdf. [COBISS. SI-ID 3293350] Mentor: J. Diaci Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Viher, Eva. Uspešnost saditve nižinskih dobovih sestojev v Prekmurju : diplomsko delo - univerzitetni študij = Efficiency of planting lowland forest stands of Pedunculate oak in Prekmurje : graduation thesis - university studies. Ljubljana: [E. Viher], 2011. IX, 102 f., ilustr. http://www. digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_viher_eva.pdf. [COBISS. SI-ID 3247270] Mentor: J. Diaci Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 1.4 diplomska dela (univerzitetni študij -1. stopnja) BoNČINA, Živa. Vpliv svetlobnih razmer na pomlajevanje v pragozdnem rezervatu Krokar : diplomsko delo (univerzitetni študij - 1. stopnja) = Influence of light conditions on natural regeneration in the Krokar virgin forest : B. Sc. Thesis (academic study programmes). Ljubljana: [Ž. Bončina], 2011. VIII, 38 f., ilustr. http://www.digitalna--knjiznica.bf.uni-lj.si/dn1_boncina_ziva.pdf. [COBISS. SI-ID 3245734] Mentor: J. Diaci Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire KOKALJ, Vita. Žagovinarji (Cerambycidae: Monochamus) kot vektorji borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v Sloveniji : diplomsko delo (univerzitetni študij - 1. stopnja) = Sawyer beetles (Cerambycidae: Monochamys) as vectors of pine wood nemathode (Bursaphelenchus xylophilus) in Slovenia : B. Sc. Thesis (academic study programmes). Ljubljana: [V. Kokalj], 2011. VIII, 39 f., ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn1_kokalj_vita.pdf. [COBISS.SI-ID 3245990] Mentor: M. Jurc Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire MIRTIČ, Jaka. Rastne značilnosti belega gabra (Carpinus Betulus L.) na Dolenjskem : diplomsko delo - univerzitetni študij 1. stopnja = Growth characteristics of European honbeam (Carpinus Betulus L.) in Dolenjska region : B.Sc. thesis - academic study programmes. Ljubljana: [J. Mirtič], 2011. VIII, 24 str., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica. bf.uni-lj.si/dn1_mirtic_jaka.pdf. [COBISS.SI-ID 3128998] Mentor: A. Kadunc Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire No Č, Tina. Montaža in demontaža večbobenskih žičnih žerjavov : diplomsko delo (univerzitetni študij - 1. stopnja) = Assembling and dismantling of cable cranes : B. Sc. Thesis (academic study programmes). Ljubljana: [T. Noč], 2011. VII, 34 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj. si/dn1_noc_tina.pdf. [COBISS.SI-ID 3245478] Mentor: B. Košir Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ODAR, Lucija. Težavnost dela pri sečnji in spravilu lesa : diplomsko delo (univerzitetni študij - 1. stopnja) = Work difficulty level with felling and skidding : B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes). Ljubljana: [L. Odar], 2011. VII, 36 f., ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj. si/dn1_odar_lucija.pdf. [COBISS.SI-ID 3237030] Mentor: I. Potočnik, somentor: A. Poje Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pERGER, Matej. Odnos prebivalcev Polzele do gozdnih virov : diplomsko delo - univerzitetni študij - 1. stopnja = Polzela community residents attitude towards forest resources : B. Sc. Thesis - academic study programes. Ljubljana: [M. Perger], 2011. IX, 36 f., ilustr. http://www. digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn1_pergar_matej.pdf. [COBISS.SI-ID 3292838] Mentor: M. Černič Istenič Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire sARAŽIN, Jaša. Poplavna in erozijska ogroženost ob hudourniku Brut : diplomsko delo (univerzitetni študij - 1. stopnja) = Flood and erosion risk by the stream Brut : B. Sc. Thesis (Academic study programmes). Ljubljana : [J. Saražin], 2011. VII, 46 f. : ilustr. http:// www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn1_sarazin_jasa.pdf. [COBISS.SI-ID 3236518] Mentor: F. Steinman Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 2 magistrska dela AHAČIČ, Urška. Pomen nadzorne funkcije pri zagotavljanju ohranjanja naravnih vrednot : magistrsko delo = The importance of supervisory function in valuable nature features conservation : master of science thesis. Radovljica: [U. Ahačič Pogačnik], 2011. X, 159 str., ilustr. [COBISS. SI-ID 3243686] Mentor: D. Krajčič Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire LApUH, Irena. Trajnostni razvoj v alpskem prostoru - ude-janje alpske konvencije na zavarovanem in nezavarovanem območju slovenskih alp : magistrsko delo = Sustainable development in the Alpine area - the realization of the Alpine convention in the protected and unprotected area of the Slovenian Alps : M. Sc. thesis. Ljubljana : [I. Lapuh], 2011. XVII, 110 str.+ pril. : ilustr. [COBISS.SI-ID 3176614] Mentor: J. Marušič Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire NUNAR, Karmen. Zgodovina, razvoj in širitev populacij jelenjadi v Karavankah : magistrsko delo = The history, the development and the expansion of the population of the red deer in Karavanke : M. Sc. thesis. Ljubljana: [K. Nunar], 2011. 167 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 3154086] Mentor: M. Adamič Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire papEŽ, Jože. Neme priče pri presoji nevarnosti zaradi erozijskih in hudourniških procesov : magistrsko delo = Silent witnesses in hazard assesment of erosion and torrential processes : M. Sc. thesis. Ljubljana : [J. Papež], 2011. 180 str.; 42 str. pril. : ilustr. [COBISS.SI-ID 3154342] Mentor: F. Steinman, somentor: J. Krč Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire SKOK, Janko. Vpliv gospodarjenja z gozdom na biodiver-ziteto : mali sesalci jelovo-bukovih gozdov na Snežniku kot modelna skupina : magistrsko delo = Impacts of forest management on biodiversity : small mammals in the fir-beech forest of Mt. Snežnik as a model group : master of science thesis. Ljubljana : [J. Skok], 2011. XIV, 109 str. : graf. prikazi, ilustr. [COBISS.SI-ID 1967059] Mentor: B. Kryštufek, somentor: M. Debeljak Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 3 doktorske disertacije cOjzER, Mateja. Značilnosti zaraščanja in možnosti usmerjanja sukcesijskega razvoja sestojev pionirskih drevesnih in grmovnih vrst na novonastalih gozdnih površinah : doktorska disertacija = Characterics and management potential of pioneer tree and shrub species within secondary successional vegetation : doctoral dissertation. Ljubljana: [M. Cojzer], 2011. XVII, 195 f., [31] f. pril., ilustr., tabele. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ dd_cojzer_mateja.pdf. [COBISS.SI-ID 256278784] Mentor: R. Brus, somentor: J. Diaci Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Avtorski izvleček: Disertacija obravnavava značilnosti zaraščanja na opuščenih kmetijskih zemljiščih in učinke nege na možnost usmerjanja sukcesijskega razvoja v Halozah. Raziskava je razdeljena na dva dela. V prvem delu se proučujeta trend naraščanja površine gozdov in zemljišč v zaraščanju ter vpliv dejavnikov okolja na zaraščanje. Vegetacijsko sestavo na zemljiščih v zaraščanju se primerja z vegetacijsko sestavo mladih razvojnih faz gozda, proučujejo se strategije zaraščanja na zemljiščih v zaraščanju ter procesi naravne obnove v gozdu. V drugem delu se proučujeta vpliv nege na zgradbo sestojev na zemljiščih v zaraščanju ter možnost usmerjanja sukcesijskega razvoja teh sestojev. Za proučevanje vegetacijske sestave in procesov naravne obnove so uporabljene gradientne metode, statistične analize, indeksi pestrosti ter izračun pomembnosti vrste, učinke nege se ugotavlja s statističnimi analizami. Rezultati analiz kažejo, da se je od leta 1985 do leta 2005 površina gozdov v Halozah povečala za 6,9 %, v naslednjem desetletju pa se pričakuje, da se bo še za dodatnih 5,5 %. Na potek zaraščanja vpliva nadmorska višina. Opuščena kmetijska zemljišča se začnejo zaraščati z grmovnimivrstami, z napredujočo sukcesijo se povečujeta število drevesnih vrstin gostota osebkov, delež pionirskih vrst se manjša. Proces zaraščanja poteka preko stadijev Cornus sanguinea - Cornus sanguinea - Carpinus betulus . V gozdu prevladujejo drevesne vrste, s procesom razvoja gozda se gostota osebkov manjša, število vrst se bistveno ne spreminja. Proces naravne obnove poteka preko stadijev Fagus sylvatica - Fagus sylvatica - Carpinusbetulus . Z nego se pospešuje preslojevanje in rast prehodnim vrstam, zlasti plemenitim listavcem ter povečuje prsni premer izbrancem. Zaključek raziskave je, da je s pravočasnimi ukrepi nege mogoče pospešiti naravno sukcesijo in jo usmeriti v gospodarsko zanimiv in ekološko stabilen gozd. Kakovost je na teh ekološko labilnih opuščenih kmetijskih zemljiščih drugotnega pomena. ERHARTIČ, bojan. Naravovarstveno vrednotenje geo-morfološke dediščine v Dolini Triglavskih jezer z metodo geomorfološkega kartiranja : doktorska disertacija = Nature protection assessment of geomorphosites in the Triglav Lakes Valley with the method of geomorphological mapping : doctoral dissertation. Ljubljana : [B. Erhartič], 2011. XI, 228 f. : ilustr. [COBISS.SI-ID 752247] Mentor Jurij Kunaver Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., podiplomski študij Varstvo naravne dediščine Avtorski izvleček: Disertacija se osredotoča na reliefno analizo Doline Triglavskih jezer in naravovarstveno vrednotenje reliefnih oblik. Dolina, na preoblikovanje katere so vplivali številni dejavniki in procesi, zlasti učinki poledenitve in holocenskega zakrasevanja, je geomorfološko izredno pestra in razgibana. Za celovito terensko in kabinetno zbiranje gradiva o reliefu in reliefnih oblikah, njihovo razvrščanje glede na genezo - nastanek in izvor oblik ter glede na procese, ki oblikujejo in preoblikujejo, je uporabljena metoda geomorfološkega kartiranja. Zaradi drobljenja reliefnih oblik, zelo različne velikosti leteh in večjega naravovarstvenega pomena območij z veliko gostoto in raznovrstnostjo oblik, je relief vrednoten po 17 enovitih geomorfoloških enotah. Uporabljena je švicarska metoda, ki obsega osrednja oziroma znanstvena merila vrednotenja (redkost, tipičnost, celovitost, paleogeografska vrednost). Rezultat reliefne analize in vrednotenja oblik oziroma (geomorfoloških) enot je kartografski, tabelarični, grafični, slikovni in opisni prikaz območij geomorfološke dedišlčine v Dolini Triglavskih jezer. Kot naravovarstveno najpomembnejša so ovrednotena jezera in območje Velikih vrat. Po pomembnosti sledijo Prehodavški podi, mutnirano površje južno od Ledvice in Gladki lašt. Podan je predlog podelitve statusa naravne vrednote ter predlog zavarovanja. JELENKO, Ida. Čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.) kot bioindikator onesnaženosti okolja in pripomoček za trajnostno upravljanje s srnjadjo in njenimi habitati : doktorska disertacija = Roe deer (Capreolus capreolus L.) mandibles as bioindicator of environmental pollution and a tool for sustainable management of roe deer and their habitats : doctoral dissertation. Ljubljana : [I. Jelenko], 2011. XIII f., 215 str., [9] f. pril. : ilustr. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ dd_jelenko_ida.pdf [COBISS.SI-ID 1099222] Mentor: B. Pokorny, somentor: P. Skoberne Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Avtorski izvleček: Srnjad (Capreolus capreolus L.) je ena najpomembnejših lovsko-gospodarskih vrst v skoraj vseh evropskih državah; hkrati je tudi ena primernejših vrst za bioindikacijo onesnaženosti okolja v kopenskih ekosistemih. Z namenom natančnega evidentiranja in kategorizacije uplenjenih živali se v Sloveniji vsako leto zberejo vse spodnje čeljusti iz lovišč izločene srnjadi; le-te zagotavljajo relevantne informacije o: (a) onesnaženosti okolja; (b) izpostavljenosti populacij in njihovem odzivu na izpostavljenost določenim one-snažilom; (c) vitalnosti srnjadi in spreminjanju kakovosti habitatov; (d) zdravstvenem stanju populacij. S primerjavo vsebnosti fluoridov v 441 čeljustih srnjadi štirih območij Slovenije smo ugotovili, da so najvišje vsebnosti fluoridov v čeljustih srnjadi v okolici Kidričevega (dvo- do štiriletna srnjad: n = 42, ? = 840 64 mg/kg, Max = 2.020 mg/kg); v Šaleški dolini so le-te bistveno nižje (dvo- do štiriletna srnjad: n = 22, ? = 175 9,5 mg/kg, Max = 285 mg/kg), najnižje pa so v kontrolnem območju Zgornje Savinjske doline (dvo- do štiriletna srnjad: n = 8, ? = 138 13 mg/kg, Max = 201 mg/kg). Na celotnem letnem odvzemu srnjadi iz leta 2007 je bila izvedena metoda odzivne bioindikacije onesnaženosti okolja s fluoridi, in sicer določitev stopnje zobne fluoroze (DLI: dental lesion indeks) z vizualno oceno vseh šestih stalnih kočnikov vseh odraslih osebkov srnjadi (n = 14.672; prisotnost zobne fluoroze: 14,9 %; povprečen DLI = 0,6 0,1; Max DLI = 25). Ti podatki potrjujejo, da je zobna fluoroza (tako pojavnost kot tudi stopnja intenzitete) v Sloveniji bistveno nižja kot kažejo podatki nekaterih drugih območij iz Evrope. Le v okolici Kidričevega, kjer se nahaja tovarna aluminija,je DLI indeks povečan (lovišče LD Boris Kidrič: povprečen DLI = 7,8 1,3; Max DLI = 20). Vsa večja naravovarstveno pomembna območja Slovenije so v smislu obremenjenosti s fluoridi v ugodnem ekološkem stanju. Na velikost čeljusti, kot potencialnega kazalnika vitalnosti srnjadi vpliva starost osebka, dostopnost in kvaliteta hrane, klimatski dejavniki (padavine) ter gostota jelenjadi (Cervus elaphus L.). Zdravstveni status populacij srnjadi, odvzete iz Slovenije leta 2007, je bil določen s pregledom vseh čeljusti (>38.000) in določitvijo nekaterih anomalij, poškodb oz. bolezni. Prisotnost in pojavnost aktinomikoze (113 primerov; 7,4 %) ter hipoplazije (216 primerov;14,1 %) se pojavlja razpršeno, kljub temu pa se na določenih območjih ti obolenji grupirata in sta najverjetneje posledica vpliva okoljskih dejavnikov, onesnaženosti oz. parazitov. Prisotnost prvega predmeljaka (27 primerov; 0,6 %) je naključna, medtem ko se odsotnost drugega predmeljaka (137 primerov; 3,3 %) pojavlja v skupinah, kar nakazuje na vpliv genetskih faktorjev. ERHATIČ ŠIRNIK, Romana. Varstvo ptičev v 19. in 20. stoletju na slovenskem ozemlju : doktorska disertacija = Protection of birds in 19th and 20th century in Slovenian territory : doctoral dissertation. Ljubljana: [R. Erhatič Širnik], 2011. XV f., 448 str., 11 f. pril., ilustr. [COBISS.SI-ID 259342848] Mentor: Boštjan Anko Univ. v Ljubljana, Biotehniška fak., podiplomski študij bioloških in biotehnoloških znanosti, področje Varstvo naravne dediščine Avtorski izvleček: Disertacija skuša osvetliti razvoj varstva ptičev v 19. in 20. stoletju naslovenskem ozemlju, ki doslej še ni bilo obdelano. Poznavanje problematike ptic je lahko odlična osnova za učinkovito zakonodajo, njeno implementacijo in uspešno varstvo ptic v praksi, hkrati pa je naloga oris razvoja naravovarstvene misli na Slovenskem. Ptiče je ogrožal lov, z razvojem kmetijstva, industrije in urbanizacije pa tudi slabšanje in izgubljanje življenjskih prostorov. S spremembami v gospodarskem in družbenem razvoju se je spreminjalo dojemanje pomena in vloge ptic, kar je vplivalo na odnos ljudi do ptičev, zakonodajo in varstvene ukrepe. V preteklosti so varstveni ukrepi sledili parcialnim interesom posameznih dejavnosti, največkrat pa bili omejeni na trajno ali časovno omejeno prepoved lova določenih vrst, zimsko krmljenje in nameščanje gnezdilnic. Zakonsko varstvo je bilo urejeno v skladu z vsakokratnim dojemanje varstva in primerljivo z ureditvijo v evropskih državah. Problem je predstavljala učinkovita implementacija zakonodaje v prakso. Prvi zakoni za varstvo ptičev so bili sprejeti zaradi gospodarskih interesov, kasneje pa so se pridružile pobude, ki so temeljile na humanih vrednotah. Od druge polovice 19. stoletja je varstvo ptičev (najprej selivk) vpeto v mednarodne okvire. Konec 20. stoletja so sledili celovitejši pristopi, ki naj bi varovali tudi življenjske prostore. V 19. stoletju je bilo varstvo in skrb za ptiče vključeno v izobraževanje. Ko so ptiči izgubili gospodarski pomen, so se zmanjšale tudi vsebine, povezane z varstvom ptic. Skrb za ptice je bila zajeta samo še kot humana in kulturna potreba, Takšnim trendom so sledili tudi mediji. KLOPČIČ, Matija. Sestojna dinamika jelovo-bukovih gozdov v Sloveniji od začetka načrtnega gospodarjenja do danes : doktorska disertacija = Forest stand dynamics of silver fir-european beech forests in Slovenia from the beginning of regular forest management until the present : doctoral dissertation. Ljubljana: [M. Klopčič], 2011. VII, 105 f., ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 257521408] Mentor: A. Bončina Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Avtorski izvleček: Dinamika pretežno raznomernih jelovo-bukovih gozdnih sestojev v zadnjem stoletju in njeni poglavitni vplivni dejavniki so bili proučevani v treh prostorsko dislociranih raziskovalnih objektih (Jelovica, Trnovo in Leskova dolina). S pomočjo arhivskih podatkov iz gozdnih inventur in pripadajočih gozdnogospodarskih kart je bila izdelana GIS podatkovna zbirka, v kateri je bil odsek osnovna prostorska enota. Spremembe v zgradbi gozdnih sestojev so bile ovrednotene z izbranimi sestojnimi parametri: lesno zalogo, debelinsko strukturo, diverziteto debelinske strukture, drevesno sestavo in vrastjo dreves. V zadnjem stoletju so se proučevani sestojni parametri značilno spreminjali. Med objekti so bile odkrite značilne razlike v sestojni dinamiki, vendar tudi nekatere podobnosti. V proučevanem obdobju je lesna zaloga gozdnih sestojev v vseh raziskovalnih objektih stalno naraščala. Spremembe debelinske strukture so nakazale dva različna razvoja sestojev: povečevanje sestojne gostote in količine tanjšega drevja (»pomlajevanje sestojev«) na Jelovici in Trnovem in znižanje sestojne gostote ob hkratnem povečevanju količine debelega drevja (»staranje sestojev«) v Leskovi dolini. Med objekti so bile ugotovljene opazne razlike v diverziteti debelinske strukture, vrasti dreves in drevesni sestavi. Na Trnovem in v Leskovi dolini sta jelka in bukev v proučevanem obdobju izmenjaje prevladovali v lesni zalogi. Med glavnimi drevesnimi vrstami so bile največje spremembe obilja in debelinske strukture opažene pri jelki, vendar so se te spremembe med objekti razlikovale. V proučevanem obdobju so na različen razvoj jelovo-bukovih gozdov v treh analiziranih območjih najpomembneje vplivale razlike v pretekli rabi gozdov, režimih abiotskih in biotskih naravnih motenj in rastiščnih razmerah. Na podlagi presoje vplivov posa- meznih dejavnikov so bili podani predlogi za prihodnje gospodarjenje z jelovo-bukovimi gozdovi ter nakazane možnosti raziskav v prihodnosti. KOBAL, Milan. Vpliv sestojnih, talnih in mikrorastiščnih razmer na rast in razvoj jelke (Abies alba Mill.) na visokem krasu Snežnika : doktorska disertacija = The influence of stand, soil and micro-site conditions on growth and development of silver fir (Abies alba Mill.) in high karst of Snežnik : doctoral dissertation. Ljubljana: [M. Kobal], 2011. XVIII, 148 f., ilustr., preglednice. [COBISS.SI-ID 255941120] Mentor: D. Hladnik, somentor: A. Kadunc Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Avtorski izvleček: V GGE Leskova dolina so analizirali vpliv sestojnih in rastiščnih razmer na rast in razvoj jelke (Abies alba Mill.). Raziskava je bila zasnovana na dveh prostorskih nivojih. Spremembe drevesne sestave v obdobju 1954-2004 so analizirali za štiri rastiščnogojitvene razrede na rastiščih dinarskih jelovo-bukovih gozdov, ki so v GGE Leskova dolina prisotni na 2.392 ha površine (79,4 %). Rezultati nakazujejo, da se je drevesna sestava v zadnjih petdesetih letih spremenila glede na sestojno zgradbo leta 1954. Slednja je bila v preteklosti spremenjena zaradi preteklega načina gospodarjenja v teh gozdovih. Značilen vpliv na spremembo drevesne sestave ima tudi razmerje med sanitarnim in rednim posekom iglavcev. Vpliv sestojne zgradbe, katero so ocenili s pomočjo indeksov konkurence, ter vpliv rastiščnih dejavnikov (relief in tla) na rast jelke so analizirali na raziskovalnem objektu (18 ha). Na volumenski prirastek jelke (n = 65) v obdobju 2002-2007 ima največji vpliv konkurenca, sledi dosežen volumen drevesa. Na višinski prirastek ima značilen vpliv lega drevja v terenu, prav tako nanj vplivajo združbe tal, na katerih drevo raste. Tla vplivajo tudi na volumenski prirastek jelke v obdobju 2002-2007. Povprečna globina tal ima na volumenski prirastek dreves pozitiven učinek. V raziskavi niso potrdili, da bi talni žepi (s hranili bogata zaplata) vplivali na volumenski prirastek jelke. Učinek konkurence se med združbami tal razlikuje - najhitreje se volumenski prirastek z naraščanjem konkurence znižuje na združbi izpranih tal. Najmanjši upad prirastka z večanjem konkurence smo ugotovili na rjavih pokarbonatnih tleh. Z modelom, v katerem so upoštevali konkurenco, dosežen volumen drevesa in tla, so pojasnili 76 % variabilnosti volumenskega prirastka jelke v obdobju 2002-2007. Ellenbergovi indeksi so se izkazali za manj primerno metodo vrednotenja rast na tako majhnem rastiščnem razponu. POJE, Anton. Vplivi delovnega okolja na obremenitev in težavnost dela sekača pri različnih organizacijskih oblikah dela : doktorska disertacija = Influence of working conditons factors on exposure and wood cutters work load by diffrent [!] organizational work forms : doctoral dissertation. Ljubljana: [A. Poje], 2011. XIII, 242 f., ilustr., preglednice. [COBISS.SI-ID 256733440] Mentor: I. Potočnik Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Avtorski izvleček: Relativno preprost in ekonomsko nezahteven organizacijski ukrep, kot ga predstavlja menjava delavcev na delovnih mestih, lahko zmanjša težavnost sekaškega dela in negativne vplive dejavnikov delovnega okolja na sekača. Z namenom ocene zmanjšanja obremenitev se je na območju visokega krasa v mešanih gozdovih jelke in bukve opravila 15-dnevna ergonomska raziskava treh načinov dela sekača, v kateri so bile vse meritve srčnega utripa (HRR), obremenitve z ropotom (Leqkor, LCpeak), tresenjem rok in dlani (RMS HA), tresenjem celega telesa (RMS WB, VDV), z ogljikovim monoksidom (CO) ter toplotne obremenitve (WBGT) opravljene sočasno ter vse samo na enem delavcu. Rezultati raziskave so pokazali, da je sečnja v skupini, kjer istočasno potekata sečnja in spravilo lesa, delo pa je plačano po učinku spravila lesa, za sekača kljub največjemu faktorju neproduktivnega časa (1,72) najtežavnejši način dela (HRR8h: 41 %). Težavnost načina sečnje v skupini in klasične sečnje (HRR8h: 34 %), kjer sekač opravlja sečnjo časovno in prostorsko ločeno od spravila lesa, sta za 7 - 25 % težavnejša od načina z menjavo delovnih mest pri sečnji in spravilu znotraj posameznega delovnika (HRR8h: 32 %). Tudi večina obremenitev z dejavniki delovnega okolja, razen obremenitev s tresenjem celega telesa, je bila pri načinu dela v skupini (L : 94,4 dB(A); LC : 145,0 dB(C); E v eq.kor \ / peak \ / RMS HA: 3,7 m/s2; CO: 21 ppm) ter pri klasični sečnji (L . : 95,1 dB(A); LC • 139,4 dB(C); RMS HA: 3,7 m/ x eq.kor x ' peak x ' s2; CO: 20 ppm) večja kot pri načinu z menjavo delovnih mest (L . : 92,5 dB(A); LC • 145,5 dB(C); RMS HA: v eq.kor \ / peak \ / 2,6 m/s2; CO: 9 ppm). Obremenitve s tresenjem celega telesa so pri 190 metrov dolgi povprečni razdalji vlačenja znašale 0,45 m/s2 (RMS WB) oz. 17,2 m/s175 (VDV). Opoldanske toplotne obremenitve v vročih poletnih dneh niso presegle vrednosti 23°C (WBGT). Ker z menjavo delovnih mest porazdelimo težavnost dela in obremenitve na več delavcev, težavnost dela in obremenitve pa razen pri kratkotrajnih obremenitvah z ogljikovim monoksidom ne presegajo mejnih dopustnih vrednosti dnevne izpostavljenosti, lahko zaključimo, da v smislu zmanjšanja negativnih vplivov dela in obremenitev na delavčevo zdravje, način dela z menjavo delovnih mest predstavlja učinkovito alternativo klasičnemu načinu sečnje in sečnji v skupini. mag. Maja BOŽIČ Gozdarski vestnik, LETNIK 70-LETO 2012-ŠTEVILKA 2 Gozdarski vestnik, VOLUME 70YEAR 2012NUMBER 2 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v Razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/Edifor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Ediforial board Jure Beguš, prof. dr. Andrej Bončina, doc. dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, dr. Klemen Jerina, doc. dr. Aleš Kadunc, doc. dr. Darij Krajčič, dr. Mirko Medved, prof. dr. Ladislav Paule, mag. Mitja Piškur, prof. dr. Stanislav Sever, dr. Primož Simončič, prof. dr. Heinrich Spiecker, Rafael Vončina, Baldomir Svetličič, mag. Živan Veselič Dokumentacijska obdelava/lndexing and classificafion mag. Maja Božič Uredništvo in uprava/Edifors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2007866 E-mail: franc.v.perko@siol.net, zveza.gozd@gmail.com Domača stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 7,70 EUR. Letna naročnina: fizične osebe 33,38 EUR, za dijake in študente 20,86 EUR, pravne osebe 91,80 EUR. Izdajo številke podprlo/Supported by Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/Abstract from the journal are comprised in fhe infernafional bibliographic dafabases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of fhe publisher nor fhe ediforial board Foto: Jože Prah.