94. številka. Ljubljana, v sredo 25. aprila. XVI. leto, 1883. Ichaja vsak dan svi^er, izirnii nedelje in praznike, ie' »sija po posti prejeman za a v stri j lk o-ogc rsk e dežele za *ae letu 1« yM , za pol leta H gld., za fetrt leta 4 gld., m j liru mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pol ' ija na dom za vse loto II gld., /a četrt leta li gld. 30 kr., za jo;lcn meHce 1 gld. 10 kr. Za poftilj.mje na dum računa se p lO kr. za m^cc, po 80 kr. za četrt leta. Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina KlUkM. Za oznanila plaCuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. ravnifttvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamarijc. oznanila, tj. v»e odiu-niFitratinnp atvaii. Židovstvo. x. Socijalno vprašanje čem dalje boli zanima vse državniške kroge. Beda raste, število proletarijata se mnrži, in ž njim število tistih obupnih elementov, kateri so nnpojeni strastnega sovraštva proti imetku in imetnikom, ter le še v krvavih pre-kucijah vidijo rešitev iz ne/.nosnega sedanjega položaja. Kakor leta 1870 petrolej v Parizu, sta Beda j dinamit in nitroglicerin grozovito orožje, s katerim tajno in neustrašljivo deluje fanatizem našodobnih revolucionarjev. Ako se pa vprašamo, kdo je najbolj zakrivil, da se je socijalno vprašanje tako silno poostrilo, glasi se kratki odgovor: Židovstvo. Odkar so vsled krivo razumljenega liberalizma zidovi postali jednakopravni državljani, ne glede na njihovo pleme, katero se z i odo-germanskim nikakor ne da asimilirati, ne glede na njihova verska načela, ki BO diametralno nasprotna krščanske) morali, od tistega časa se je židovstvo širilo po evropskih državah in plodilo, kakor zajčja zalega. Zlasti v avstrijskih deželah so zidovi našli rodovitna thi za svoje špekulacije in oderuška podjetja. Postali so gospodarji na borsi in v Časnikarstvu, ter si pridobili neomejeni upliv na vse javne zadeve. Židovi po svojej naravi se nočejo pečati niti s kmetijstvom, niti s kakim rokodelstvom. „Hau* delu!" je njihovo gaslo in ker sinejo po talmudu drugoverce slepariti, opehariti in odirati, si kmalu napolnijo žepe, denar pa vladu s\et. V novejšem času so se zidovi posebno časnikarstva polastili, dobro spoznavši, da veČina ljudij neče in nema druge razsodbe, nego katero srka iz časnikov. Koliko je poštenih možakov mej Nemci, ki črte zidove, ker vidijo njihovo nemoralno, pogubonosno delovanje, a prvi židovski organ, „N. Fr. Presse", jim je evan gelij, na katerega dan za dnevom prisegajo. Dalje so zidovi vselej vedeli se skrivati za mogotci. Vladarjem so posojeva!! denar, se ve da ne brez vi80cih obresti j, visoko in uplivno gospodo so podkupavali in kar posebno na Ruskem \idimo korumpirali so sodnike iti uradnike sploh. Kakor v absolutn h, tako so gnali v ustavnih državah oh:a-niti in še povekštiti svoj upliv, v ustav.tih tem ložje, ker so po časnikih obdelovali javno mnenje in pri volitvah, Če ni šlo drugtče, z obilnimi novci svojim privržencem pomagali do zmage. Razen poljskega dela Rusije nikjer dl'tlgej zidovi neso prišli do take veljave, kakor v Avstriji. Spodeni iz drugih držav, pribežall so v našo in tukaj našli varno zavetje. Di ne govorimo o Ogrskej in Hrvatske), kjjr bo zidovi zares že gospodarji, pogledimo le v Gališko, kjer je že vsaki peti prebivalec Židovskega plemenu, in zlasti v našo ghvno stolico Dunaj z 80.000 zidovi. Ni Sala, ampak žalostna resnica, da je Dunaj novi Jeruzalem. Banke, čegave so? Židovske. Vsa velika trgovini h fabriškimi proizvodi, v Čegav h je rokah? V židovskih. Palače na ringu V Židovske. Časnikarstvo? Z malimi i/.jemami židovsko. Govorniki v parlamentu, ki so najbolj strastni in predrzni pod krinko nem-štva: dr. Jacques, Neuvvirt, Menger, Srn as, Beer ? Židovskega so rodu. In liberalizem, katerega pridi guje cela ta stranka ? Sad je tistega židovskega duha, ki le v Židovu vidi izvoljeno pleme, a na vse pietege deluje, da spodkopava krščanske ideje in uničuje vso vzvišeno mišljenje, pogriznivši razuzdano človeštvo v brezdno najsurovej-ega materijalizma. Ž»< lovstvo v obojem o/.iru, v materi jal nem in duševnem, pogubonosno upliva na drugo človeštvo. Kjer se naseli židovski barantaft, ve v kratkem času spodkopati krščanskega trgovca; kjer kupi ali po stavi žid fabriko, gorje poštenim konkurentom, gorje delavcem. Namesto solidne trgovine in obrtmštva stopi Bleparstvo, in židovska nepoštena praksa s svojimi slabimi izgledi demoializuje ljudstvo, da izgubi vero v poštenje in pravico, ter konečno začne posnemati Židova v njegovih sleparijah in zvijačah. Ui m bolj pa se denar in imetek v posamičnih rokah, v prvi visti židovskih, nakopiči, ti-m bolj raste število revnih in bednih, in socljal1 stično mišljenje zavzima daljše in daljše kroge, V Avstriji pa se imamo židovstvu še posebno zahvaliti za vse one laži*liberalne postave v poslednjih dvajsetih letih, ki so izročile neomejeno moč gibočemu kapitalu, podrle vse ograde v obrambo neodvisnega kmetijstva in solidne trgovine, ter iz milijonov dotle svobodnih državljanov naredile sužnje velicega kapitala. Ako bi Šlo še nekaj časa po tem potu, prišla bi res tista od zidov pričakovana doba, da bode imel vsak žid 10.000 sužnjih kristijanov. Ni tedaj čuda, da se, kakor že večkrat v prejšnjih stoletj h, spet Bptoina i.evolja obrača proti Židom in da v poslednjih letih se rnno'e napadi na zidove zlasti v Rusiji in ua Nemškem. V Avstriji zdiliujemo Bieer najhuje pod židovsko šibo, pa tukaj imajo zidovi pos« biiO srečen položaj, da lehko v svoj prid obračajo narodnostne prepire Skrivajo se za nemštvo, hujsk.jo proti Čehom, Poljakom in Slovencem, in najdejo mej Nemci žallbog dosti vernih poslušalcev. Vender so naposled tudi mnogi Nemci spoznali, da je židem n< mštvo le Irinka, pod ka-teio delajo v korist židovstva. Odkar je na Nemškem se močna sttanka vzdignila pioti židovstvu, se tudi mej avstrijskimi Nemci Če dalje več anti-semitov nahaja, ki si upajo javno izreči svoje prepričanje, ne da bi se ustrašili kričanja židovskih listov. Na skrajni levici nemških antisemitov stoji znani Schonerer, in dasi njegovo prenapeto nemštvo predaleč sega, n;u ne moremo odreči svojih simpatij znrad njegove nt ustiaši mosti v boji zoper židovstvo. Mi Slovenci smo dosdaj še tako srečni, da židovstvo mej nami še ni pognalo BVOJih korenin in da se je prav malo Židov mej nami naselilo. A tudi LISTEK. Slotnikova hči. (Roman A. S. Puškina, poslovenil —r.) VII. Poglavje. Naskok. (Valje.) — No kaj? rekla je poveljnica. Kako kaj gre boj ? Kje je sovražnik V — Sovražnik ni daleč, odgovoril je Ivan Kuz mič. Bog daj, vse bo dobro izšlo. Kaj Maša, ali se zelo bojiš? — Ne očka, odgovorila je Marija Ivanovna: doma se bojim hiti sama. In pogledala je na me, ter po sili se zasme-jala. Nehote prijel sem za svoj meč, spomuivši se, da Bem ga prejel prejšnji večer iz njenih rok, kakor za varstvo najine ljubezni. Srce mi je gorelo. Mislil sem, da sem njen vitez. Želel sem pokn,..iti, da sem vreden njenega zaupanja, težko sem čakal odločilnega trenutka. Izza neke višine, pol vrste od trdnjave, po-j i kazala se je nova konjiška četa, hitro se je napol-1 nila vsa stepa z množico ljudij, oboroženih s suli-jcanii in streloloki. Mej njimi jahal je na belem konji človek v rudečej obleki z golo sabljo v roci: bil je Pugačev. Obstal je, obstopili so ga, in kakor na povelje oddaljili so se od njih štirje možje, in v hitrem diru spustili proti trdnjavi. V njih spo znal" smo svoje izdajalce. Jeden nesel je nad kapo list papirja, drug pa na sulico nataknemo Julajevo glavo, in zalučal jo je čez ograjo. Glava ubogega j Kalmika zakotala ae poveljniku pod noge. Izdajalci so kričali: — Ne streljajte, pojdite ven k carju. Car je tukaj! — Vam bom že pokazal! zaklical je poveljnik. Ustrelite vojaki 1 Naši vojaki so ustrelili. Kozak, ki je nesel pismo, smajal se je in zvrnil raz konja, drugi so jo ^ pa udrli nazaj. Pogledal sem na Marijo Ivanovno. Bila je vsa prestrašena od krva\e Julajeve glave J in omamljena od stre'janja, malo je manjkalo, da ni padla v nezavest. Poveljnik poklical je desetniki in velel mu je vzeti list iz rok ubitemu kozaku. Desetnik odšel je iz trdnjave in vrnil se, p- Ijajoč za uzdo kozakovega konja. Izročil je pismo poveljniku. Iv;n Kuzmič prebral je tiho pismo, potem ga pa raztrgal na kosce. Mej tem so se panterji pripravili na boj. Kroglje so začele ž\ižgati okrog naših ušes in več pU*iC zasadilo BO j«' pred nami v zemljo in ograjo. „Vasljisa Jegorovna," za klical je poveljnik: „Utkaj ui banje delo; odpelji M no; glej, deklica ni ne živa ne mrtva." Vasiljisa je mej krogljaini postala krotka, po-gledala je po stepi, kjer je bilo veliko gibanje; potem pa je lekla svojemu možu: Ivan Kuzmič, življenje in smrt sti v božjih rokah; blagoslovi Mašo. Maša, pojdi k očetu. Maša je vsa bleda in prestrašena stopila k Ivanu Kuzmieu, pala je na kolena in poklonila se do tal. Stari poveljnik jo je trikrat prekrižal; potem jo je pa vzdignil, poljubil in rekel j»'j s tresočim glasom: — Maša, bodi srečna, Moli Boga; <>n te ne bo zapustil. Ako dobiš dobrega moža, Ho« da; vama blagoslov in ljubezen« Živita, kakor sva ž.vela z Va- nam je opreznim biti, da obvarujemo svoj narod od materijalnega in duševnega propada, katerega vidimo pri narodih, ki so prišli zidovom v last. Najtrdnejša jezova proti Židovskemu poplavu sta pri našem narodu: Versko prepričanje in narodna zavest. A samo na ta dva v resnici trdna stebra se ne smemo zanašati, ampak skrbeti nam je za po-vzdigo kmetijstva, za podporo domačim obrtnikom in domečiin trgovcem, ter vedno se ravnati po gaslu: Svoji k svojim! „Laibacher Zeitung" in dr. pl. Schrey. Kakor smo v zadnjej številki omenili, prinesla je včerajšnja „Laibacherica" naslednji uvodni članek: rLaibacher "VVochenblatt" a zadnja številka prinaša a<)\or, kateri je govoril načelnik konštitucijo-nalnega društva dr. p'. Schrev pri občnem zboru v 9. dan apiila — kateri zbor bil je baje mnogobrojno obiskan, ker je bilo prisotnih 27 članov. Kar je g. pl. Schrev tu pravil, smo že mnogokrat od njega čuli, se i ešče pa v „glasilu ustavoverne stranke v Kranjskej" in v drugih opozcjskih listih čitali — fraze, nič nego sentimentalne prazne fraze, trditve brez vsacega utemeljenja. Spravljivost in sporazum ljenje — opomni govornik v svojem eksordiji — bila je rudeča nit, ki se je vlekla sk^zi parlamentarne dogodke preteklega leta, in v tem znamenji razvijalo se bode ustavno življenje tudi na dalje, dokler ne bode obestranska zaloga političnih menjalnih vrednosti j prazna, ali ne bode več jedinosti v ti j zadevi in se bode moralo prestopiti k stralciranju podjetja. Da, spravljivost in sporazumljenje je program sedanje vlade, katera hoče to uresničiti s tem, da narodom nasproti, iz'katerih obstoji Avstrija, goji pravico, jim namreč daje to, kar jim po ustavi — o katerej zagotovljajo i g pl Scbrcv in njegovi pristaši, d<. jej ostanejo zvesti — pristaja, za to pa od državnega zastopa zahteva, da daje državi, kar je državnega. G. pl. S :hrey sme to postopanje imeno- j vati. kakor mu drago; tega pa na) ne zabi, da je takozvana ustavovema stranka, katero za-' stopa on, morala prestopiti k stralciranju, ker je1 ravuala inače, ker namreč v državi ni videla ni-česa, nego samo sebe. S cer pa zahteva dr. pl. Schrey tudi spravlji- j vost, za N cm ce v A vs tri j i namreč, „vve'che man zu versoliuen fUr ubi rfltissig zu halten scheine". Da ' Be mej „Nemci v Avstriji'1 misli na takozvano ustavo-verno stranko, umevno je ob sebi. In kako bi g. pl. Schrey to spravo rad izvel? Kako drugače, nego predstavkom bi g. pl. Schrey radovoljno pružil roko k spravi, potem bi trajno vladala mir in jedinost mej avstrijskimi narodi, ker bi se po mnenji g. pl. Schrey-a „po krepkej dr;avnej oblasti, katerej bi bil pravi pogled na istinite potrebščine prebivalstva vodilo, napravil zopet red v „chaosu-u (1)" — Kar se slednjega tiče, menimo, da je pred vsem treba nekoliko reda v nchaos"-u, ki prevlada pri g. pl. Schrey-u glede pojmov o državnej oblasti, njenih dolžnostij, kakor tudi potrebščin prebivalstva. Zlasti pa sedanje razmere v Kranjskej neso g. pl. Schrey u po godu. „Da mi Kranjci" — tako jadikuje — „osobito hrepenimo po izpremembi razmer, tega mi ne treba naglašsti. Bolj, nego kjer koli, čuti se v našej deželi, kako neugodno je stališče države, katero vodijo šepetanja inferiornih politikov. Hado se dopušča, da se skrbno gojene kali nemške omike skoro duše, Šole v deželi prepuščene so slovenjenju, uprava sledi voljno uplivom narodne poželjivosti itd. itd.**. Mi moramo ugovarjati proti temu, da g. pl. Schrey kot nM i" govori v imenu Kranjcev in pri tem napada vlado na navedeni način. Kajti Kranjci v istini neso njegovega mnenja. G. pl. Schrey-u zdi se stališče države neugodno, ker je baje vodijo šepetanja inferiornih politikov. Mari misli, da je on sam tak politik, da bi se za državo obrnilo na bolje, ko bi se preustrojila po receptu njegovega govora? Šole v Kranjskej da so izročene poslovenjenju, ker se na tukajšnjem izobraževališči z i učitelje in učiteljice in na gimnazijah poučuje nekoliko predmetov v mate rinščini, mej tem — kolikrat naj to še naglašamo? — ko je pouk v večini predmetov tudi za Slovence prej ko slej nemški in kooNem c i h n i k d o nc domneva, da bi se slovenski tudi le čitati učili, če nečejo. Pri tacih okoliščinah da se dušijo kali nemške omike! Mari g. pl. Schrey-a boli, ako dobiva slovenska mladež nekoliko omike v materinščini ? Se mari boji, da pri tem nemška literatura in kultura izgine v slovenskej? In g pl. Schr»y najde za svoje ekspektoracije še poslušalcev! Se ve da — kljubu naporu, da se jih dobi za letni občni zbor prav veliko — uštevši njega, samo 27 poslušalcev. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 25* aprila. Včeraj obravnavel seje v državnem zboru , 8. 21. šolske novele, ki je prouzročil burno debato. da vlada Nenemcem vse, kar se jim je mej tem do- %, „ ____r i*«.«. 6 i i i i* * •* * 1 j 1 j Ta paragraf slove: „Solska dolžnost prične z do zvolilo na podlagi zakonov, jednostavno zopet od- končanim šestim in traje do konca štirinajstega leta. vzame ter ročaj samovlade potisne ustavovernej Izstop iz šole sme se le tedaj dovoliti, če so si Btrauki v roke, „kajtr' — tako meni g. pl. Schrey učenci pridobili za ljudsko šolo predpisane najpo- — „kar so narodnjaki in klerikalci dosegli doslej — trebnejše znanosti, kakor veronauk, branje, pisanje ...... ... in računanje Na občnih ljudskih šolah smejo se po koncesije na jezikovnem in upravnem polj] — to , , ' Jx . , ,J, .. , • w\ , 1 ' J 1 11 končanem šestletnem šolskem obiskovanji otrokom nema stalne vrednosti, ker je trajnost zavisna po debeli in otrokom ubožnih po mestih in trgih na jedino le od dobrohotnosti vsakdanje vlade". S tem prošnjo njihovih starišev ali namestnikov iz oz'ra vrednih uzrokov dovoliti olajšave glede* mere rednega šolskega obiskovanja. Te olajšave sinejo obstati v utesnenji pouka na jeden del leta, ali na poludnevni pouk, ali pa na posamezne dneve v tednu. — Te olajšave naj se dado tudi otrokom celih šolskih občin po deželi, ako za to prosijo zastopi vseh či-harnih ušolanih občin na podlagi ukrepov občinskih odborov. V tem slučaji se učni načrt lahko tako uredi, da se okrajšani pouk otrokom podaje do končanega štirinajstega leta in sicer v posebnih, od drugih učencev ločenih oddelkih. — V vseh slučajih, ki so omenjeni v sprednjih dveh sestavkih, naj se tako poučuje, da zamorejo šolo obiskujoči otroci doseči obče predpisani šolski poučni cilj. Koncem šolskega leta sme okrajno šolsko nadzorstvo učencem, kateri neso sicer še prebili štirinajstega leta, pa ga dokončajo v prihodnjem polletji, in kateri znajo popolnem vse predmete ljudske šole, iz posebnih ozirov dovoliti iznustnice." — Po preČi-tanji tega paragrafa opominja predsednik zbornice poslušalce na galeriji, da naj bodo mirni in tihi, sicer bode prisiljen brez vsakcrAnega opominjevanja galerijo dati izprazniti. Proti t* mu paragrafu so se nali upisati poslanci: Dumba, Loblich, Wildauer, Kowalski, Kopp, Miiller, za njega pa Chelmecki in B&rnfeind. Mej debato oglasil se je tudi naučni minister Con rad, protestovaje proti trditvi, da se s šolsko novelo kaj principijalnega spieminju, ali pa da se ž njo utesnuje ljudska prosveta. Ta §. 21. ima samo v ped h gosnjskem zmislu neko skrajšanje Šolske naloge, nikakor pa ne utesnenje naučnega cilja. Nasproti sedanjemu stanju šole ni to nobeden nazadek, nego zdatno poboljšanje; kajti sedaj boiio dobivali tudi oni tri- in štirinajstletni otroci poseben pouk, katerim so se dajale doslej olajšave v šolskem obiskovanji. — Pri glasovanji vzprijel se je ta paragraf s 172 proti 159 glasom. Justični odsek obravnaval je v pondeljek predlog poslanca dr. Butata, da se ima § 14. civilnega proc. reda za kraljevino Dalmacijo tako le spremeniti: „Ohe stranki in n j ini zastopniki morajo se v svojih govorih posluževati ali s rbsk o-hr va ts ke ga ali pa italijanskega jezika11. Dosedanji veljavni paragraf 14. zapaduega gahškejza sodnega reda se je glasil: noba dela iii njuni zastopniki poslužujejo naj se v svojih govorih jezika, ki je v deželi pri Bodniji v navadi in naj se pri tem vzdržujejo vseh obširnostij, ponavljanj in cikanj". Za južne Tirole vzprejel se je bil ta paragraf po besedah, za Dalmacijo pa se je ustavil pasus: „idioma italianou. — Po daljšem obravnavanji vzprejel se je soglasno ta §.. kakor ga je nasvetoval dr. I iti hit. VuaiOt* tlr/aic. Iz Varšave se jioro'a da je dijak S u k o-vič, kateri je bil posredno prouzročil zadnje dijaške nemire, izpuščen iz zapora proti varščini 1000 rubljev, katere so zanj zložili njegovi tovariši. Veselje dijakov nad tem se še pomnožuje z vestjo, da bode kurator Aj)uchtin odstavljen ter da pride na njega mesto vodja šole pažev v Petrogradu Hart« mann. — General Albedinski podal se bode čez nekaj tednov v inozemske toplice. Na njegovo mesto imenovan b:>de knez Imeretinski za začasnega guvernerja varšavskega. — Vojaško upra-viteljstvo bodb poleg stavbe že naznanjenih trdnjav sočasuo započelo graditi velike centralue magaziue v Varšavi, kateri bodo namenjeni za shrambo živeža vsej vojski, kolikor jo je razpostavljene v ruskej Polj s kej. 8iljiso J'^oroYno. Z Bogom, Maša. Vasiljisa Jegorovna pelji jo hitro proč. M-isa se mu je oklenila okrog vratu in zajokala je. — Poljubiva se še midva, rekla je poveljnica tudi ihteča. Z Bogom, moj Ivan Kuimič! Odpusti mi, če sem te razžalila s čim! „Z Bogom, z Bogom, mamica!" rekel je poveljnik in objel starko. „A zadosti je tega ! Pojdita domov, in če utegneš obleci Mariji sarafan". Poveljnica odšla je s hčerjo. Jaz sem gledal za Marijo Ivanovuo, ona se je ozrla nazaj in poki-mala mi je z glavo. Tu se je Ivan Kuzmič obrnil k nam, vse njegove misli bile so obrnene na sov ražnika. Puntarji so se zbrali okrog svojega poveljnika in poskakali s konj. BZdaj držite se hrabro", rekel je poveljnik: „bode uaskok . . .u Ta trenutek razleglo se je strašno žvižganje in kričanje: ustaj-niki drli so v tek {»roti trdnjavi. Poveljnik jih je pustil prav blizu, potem je velel drugikrat ustreliti b topom. Karteča priletela je mej nje. Puntarji odskočili so na dve strani in umaknili se nazaj. Njih poveljnik Bntn ostal je spredaj! . . . Mahal je h sabljo, nagovarjal jih in nauduševal . . . Kričanje in žvižganje je utihnilo za jeden trenutek, potem se pa začelo z nova. „Ljubi moj", rekel je poveljnik: „odpri vrata in tolči na boben. Za menoj, fmitje, za menoj !" Poveljnik, Ivan Ignatijevič in jaz bili smo hipoma za trdnjavskim nasipom; a prestrašena posadke se ni ganila. „Kaj stojite dragi moji, kaj stojite?" kričal je Ivan Kuzmič. „Umreti, umreti nam veleva dolžnost I" Ta trenutek napali bo nas ustaju i ki in udrli v trdnjavo. Boben je utihnil; posadka je proč pometala orožje; meni so se šibile noge, a ustal sem in Šel s puntarji v trdnjavo. Poveljnik ranjen v glavo stal je sredi razbojnikov, ki so zahtevali ključe od njega. Hitel sem mu na pomoč, nekaj ljutih kozakov me je zgrabilo in zvezalo z vrmi rekoč: rMi bomo že pokazali vam carjevim nepokor-nežem!" Vlekli ho nas po ulicah; prebivalci prihajali so iz hiš s kruhom in soljo. Zaslišalo se je avonenje. Čuli so ee klici, da car čaka na trgu ujetnikov in prijemlje prisego zvestobe. Narod valil se je na trg. Pugačev sedel je v naslonjači na stopnicah pred poveljnikovo hišo. Oolečen je imel rudeči kozaški kaftan s širokimi portaini. Visoko zobolovo kapo s široko zlato porto imel je pomaknem) na čelo. Oče Gerasim bled in tresoč se stal je na Btop-nicah s križem v roki, in na tihomu je molil za predstoječe žrtve. Na trgu postavili so hitro vešala. Ko smo se mi približali, razgnali so Baškirci narod in peljali nas pred Pugačeva. Zvonenje je utihnilo in nastala je globoka tišina. „Kdo je poveljnik?" vprašal je samozvanec. Naš narednik stopil je izmej ljudij pred Pugačeva in poaazal na Ivana Kuzmiča. Pugačev pogledal je grdo sturca, in rekel mu : „Kako si se predrznil ustavljati se svojemu vladarju?" Poveljnik, oslabel od rane, zbral je vse svoje moči in odgovoril je s trdim glasom : „Ti nesi moj vladar, ti si razbojnik in Bamozvanec". Pugačev nagubaučil je čelo in mahnil je z robcem. Nekaj kozakov zgrabilo je starega stotnika in vleklo ga k vešalom. Na poprečnem brunu vrh vešal čepel je oni pokvečeni Baškirec, katerega smo včeraj izpraševali. Držal je v rokah konopec, in čez jedno minuto je že visel Ivan Kuzmič v zraku. Zdaj pripeljejo k Pugačevu Ivana Ignatjeviča. „Prisezi!" rekel mu je Pugačev: Za predstojeCe konečne seje podonavske „conference & quatre" došli so že na Dunaj poverjenik Srbije, Bogičević in pa zastopnika Bul-garske, Stojčev in Stoj lov Gospodje obiskali so že drug druzega in pa sekcijskega načelnika pl. Szogy eny-M ar icb-a, kateri bode konferencam predsedoval. Kot zastopnik Turčije bode fungiral ondukajšnii turški poslanik Saadulah paša. Za konferenčno delovanje zadostovale bodo baje dve, k večjemu tri seje. Bivši francoski poslanik v Madridu, An-drieux, priobčuje s svojim imenom v listu „Jouru članek otripel-nlijanci mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo, v katerem pravi: Nasproti vnem zanikava-njem je resnično, da se je pogodba podpisala v juniji 1. 1882. Smoter te alijance pa je, da se Francija v -gotovem trenutku prisili razorožiti se. Knjz Bisinarck pozna Francijo in miroljubne nazore nje vlade, on ne veruje na revanche, dokler vlada seda nji parlamentarni sistem in negotovost na znotraj; ven-der pa tudi ne veruje, da bi bila ugasnila čutila proti zmagovalcem iz 1. 1870. Prvi pogovori v tej zadevi bili bo mej Manciuijem in Hi-t/feldom. Ideja Bis-marekova je bila ta, da se osigura evropski mir in dožene okruženje Francije s tem, da se prisili k razoroženju; zato pa treba popolnega osamljenja Francije. Iz tripelalijance izcimila se bode quadru pel-ali janca. Giers da je že pritrdil temu. Španija se je tudi uujala ustopiti v ligo velevlasti), Anglija pa bode pritrdila iz trgovinskih ozirov. M.sli se, da financijalno in ekonomično stališče Franciji dozvoljuje vzprejeti razorožitev. Evropski ligi se bode predložila razorožitev; ako se Francija brani, potem bode vse proti tej deželi. Dopi SI. Iz krskc'ifa 24. aprila. [Izv. dop.] (Pri prave za šest stoletnico. — Velika beseda v bralnem društvu. — Začetekslovenskega uradovanja.) Tud' pri nas se delajo že priprave za letošnje praznovanje habsburške šeststoletnice. V sredo, 18 t. m. došel je v ta namen k nam iz Ljubljane deželnega odbora koncipist, g. Pfeifer, da se je pogovarja' z raznimi domoljubi, ki so bili od g. c. kr. okrajnega glavarja povabljeni, kako bi se Dolenjska udeležila te svečanosti. Vsi povabljeni so sklenili, da se kakor odbor konstituirajo, in da bodo posredovali med tukajšnjimi udeleževatelji ljubljanske svečanosti in med glavnim odborom v glavnem mestu. Za zdaj je prevzel ta odbor, kateremu sta na čelu g. c. kr. okrajni glavar Weiglein kot predsednik in g. župan V. Pfeifer kot pod predsednik, to nalogo, da hoče poizvedovati po ose bah v tem okraji, ki bi v lepih narodnih nošt h šle takrat v .belo Ljubljano. — V nedeljo 22. t. m. imelo je bralno dru St v o pri nas zopet jako lep večer, kakoršne na vadno uživajo le v glavnih mestih. Veliki požrto val n o.* t i tukajšnjega pevskega zbora se imamo nam reč zahvalit za lepo zabavo s petjem, ki je po pravici zaslužilo naslova velike besede. Naš vrlo dobro izurjeni pevski zbor pel nam je ta večer 4 lepo zbore tako popolno in točno kakor se le malo kdaj čuje. Prednašal je namreč „Jadransko morje," .Popotnika," .Pomladansko" in „U boj". Poleg tega je isto tako pohvalno pel kvartet: „Devi,u nvčen ta čveteropev. Prej nego pa sem hvalil zbore in čveterospev, zaslužila je gospa F. vso pohvalo in čast, da je blagovolila pet', in to kaj dobro peti, težki solo „Nezakonska mati". Tako bi pa tudi rad omenjal in javno pohvalil vo ditelja pevskega zbora, ki je pel „Mornarja," ako bi mi tega ne bil prepovedal. Da bodem vender za to molčanje malo odškodovan, naj se pa v imenu odbora zahvalim g. B., ki je bil zadnji trenutek rudi popolnosti programa prevzel lepo deklamacijo, katero je tudi prav primerno vsebini deklamoval. Odbor je bil pa tudi z loterijo in ustopnino zadovoljen, kajti z dohodkom teh se bode zopet lahko gibal v nadaljno društveno korist. Torej Še jedenkrat: Prelepa hvala vsem, osobito pa gg. pev cem in njihovemu voditelju! Še eno veselo imam Vhm poročati: Pri nas so nekateri uradi, nekatere uradue osebe že pred novim letom nekoliko slovenski uradovale. V novem 1. 1883 so se pa vsi uradi slovenskega uradovanja še v večji meri lotili. Nadejamo se, da bodo to še nadaljevali in s tem pokazali, da jim je kot nepristranskim uradom le pravici Iti korist ljudstva pred očmi. Bog torej poživi vse c kr. uradnike, kateri spoštujejo naš narod in njega jezik! ■ z Ptuja 22. aprila [Izv. dop.] (Dr. lian s Mihelič in — slovenščina.) Čitateljem vašega ista je že itak dobro znano, da je tukajšnji odvetnik dr. H Mihelič najhujši sovražnik slovenščini ter najpredrznejši nemškutarski rogovilež, kojega početja baje ue odobtavajo tudi njega pajdaši več. Mož je pt išel pretečeno leto, kakor tudi znano, dotiko s kazensko sodnijo radi ovadbe [nemškega komija, katera ovadba se je pre naslanjala na § 129 ali 500 kaz. zak. (Vergehen und Uebertretungen gegen die ottentliche Sittlickk-dt.) Nadejali smo se po vsej pravici, da se bode mož opravičil, odložil svoja častna mesta, kajti on je načelnik uemškemu političnemu društvu „foitscurittsvereinu", ud okrajnega zastopa, ud krojnega šolskega sveta itd. in je pri zadnjih volitvah tudi kandidiral v mestni zastop, a njega tovariši pustili so njega in njemu popolnem jednakega Piskača na cedilu, meneč, da hode potem miroval in ne vedno mirne meščane hujskal proti nun Slovencem. Preteklo je leto dnij 10 zamun pričakujemo opravičenJH. Kot. odvetnik bi moral vedeti, da ima postava od 1. aprila 1872. št 40dtž. zak. paragraf, koji določuje, kai ae zgodi z odvetnikom, kateremu njega čast ni mar. Mi si moramo še vedno misliti nolens volens, da je bila komijeva ovadba popolnem opravičena in to tem več, ker ima mož Še vedno le nedorasle mladiče za svojo druščino. Mi pomilu-lujemo našo pmmško stranko'*, da si ui kos dobiti boljšega voditelja. Ker navedeni odvetnik ni preobložen s svojim poslom, si trati čas s tem, da se v svojih ulogah norčuje iz — slovenskega, tistega jezika, kojega govori narod, Cegar kruh mu je pa prav dober. Po naključni mi pride te dni navedenega mo-žiceljna uloga v roke. V tej piše in piše na dolgo in široko o slovenskej razsodbi, o katprej ulogi trdi, da so v tej razsodbi rabljeni izrazi „juristisehe KunstausdiUcke", da naše ljudstvo take slovenščine ne razume, da je hodil njegov klijent s to razsodbo od Poncija po Pilata, a nihče je ni razumel. Trdi se tudi v tej „interesantnej" ulogi, da njega klijent le malo čitati zna, posebno pa, da ne razume „ju-ristisehe Geschaftsspracheu, vender pa je razumel, da je bil nepogojno obsojen platiti znesek 240 gld., ali ta le pasus ne razume: „daljni znesek 50 gld., 6% obresti od 5. junija 1882. je le tačas v 14 dneh v ogib izvršbe plačati, nko toženec njemu za-vrneno glavno prisego itd. ne stori". Kaj ne, temu je treba mnogo študij, da se zamore kaj jednacega razumeti? Gospod doktor, idite mej gorenje Štajerce in pokažite priprostomu kmetu nemško razsodbo, videli in prepričali se boste, da tudi tam gori neso taki učenjaki! Čudimo se pa, da gospod doktor slovenske uloge sprejema, da slovenskega kmeta v svojej pisarni trpi, on ki črti vse, kar jo slovenskega, tedaj tudi slovenskega kmeta! Po tem, kar se je o dru Miheliču pisalo, že vsakdo zna, da ima mož nenavadno debplo kožo in velik delež brezstidnosti, a da si bode kdaj usojal, siliti s^ mej filologe, tega bi ne bili pričakovali, ko bi ne vedeli, da za njegov „passlonV v navadnih jezikh ni izraza. Domare stvari. — (Mestni odbor ljubljanski) sestavljen je 8ed»j, ko so se dovršile dopolnilno volitve, iz 28 odbornikov, ker sta dva (Josip Luckmann in dr. Buppan) odložila mandate. Odborniki razdele se po ratnih stanovih tako: Advokatov šteje mestni zastop tri: (dr. Alfonz Mosche, dr. Fran Papež in dr. Valentin Zanvk); obrtnikov jo sedem (Do-berltt Fran, Gor>ič Fran, llorak Ivan, Klein Anton, Peterca Fran, Štupica Ignacij in Tomek Josip); trgovcev je šest (Fortuna Fran, Kolman Fran, Kušar Josip, Ledenik Alfred, Petričič Vaso, PakiČ Miha); doktorja medicine sta dva (dr. Bleiv/eis vitez Trsteniški in dr. Josip Dere); hišna posest* ni k a in zasebnika sta dva (Anton vitez Gari-boldi, Peter Grasselli); uradnikov je sedem (B;»yer Alojzij, dr. Henrik Dolenee, Hribar Ivan, Murnik Janez, Ravnikar Fran, Žužek Fran); profesorja sta dva (Friderik Knžnar in Fran Šuklje). Mej vsemi odborniki, kateri neso posebno zaznamovani kot hišni posestniki, jih je še trinajst, tedaj vkupe petnajst hišnih posestnikov. Najbolj številno zastopanje ohitnijski stan, ki šteje sedem, temu skoro jednako kupčijski, ki šteje šest odbornikov. Uradnikov je sedem, ki spadajo ra/.nim strokam javnih uradov, jeden je načelnik privatnega zavoda, mej profesorji je jeden katoliški duhovnik. Vidi se tedaj iz te razvrstitve, da je narodna stranka carju Petru Feodorovlču!" — „Ti nesi naš vladar' odgovoril mu je Ivau IgnatijeviČ, ponavljajoč besede svojega stotnika. nTi striček, si razbojnik in samo zvanec!" Pugačev mahnil je zopet z robcem in do bri poročnik visel |e poleg svojega stotnika. Vrsta prišla je name. Predrzno sem gledal Pugačeva, vsak čas pripravljen ponoviti besede velikodušnih svojih tovarišev. Takrat sem k mojemu velikemu začudenju zagledal mej kozaškimi staraši-nami Švabriua, kratko ostriženega in v kozaškem kaftanu. Stopil je k Pugačevu in pošepetal mu na uho nekaj besed. »Obesite ga!' velel je Pugačev, ne da bi bil pogledal name. Nataknili so mi zanjko na vrat. Molil sem neko molitev, in iskreno obžaloval svoje grehe, ter prosil Boga, da mi jih odpusti. Molil sem za vse, ki so bili dragi mojemu srcu. Privlekli so me pod vešala. aNe boj se, ne boj se," ponavljali so moji rabelji, morebiti so mi res hoteli dati pogum. Kar zaslišim krik: „Postojte, prokleti, postojte! ..." Moji rabelji bo obstali. Ko se oz rem, vidim Saveljiča ležati pri Pugačevljevih nogah. „Naš oče!-4 odgovoril je ubogi sluga. „Kaj ti je treba Bmrti gospodskega dečka V Spusti ga; zanj ti dado odkupnt*oto-7° C. Stanje sploh jo bilo llkrat nad , lOkrat pa podnormalno, in sicer najvišje, za 9*8° C. nad noruniloiu, v četrtek opolndne; najnižje, za B'5° C. pod normalom, v ponedeljek zjutraj; razloček mej maksimum in minimum sploh je tedaj znašal 18 7° 0. Najvi'ćji razloček v stanji jednega dno. za lfr5°C., jo imel ponedeljek; najmanjši, za 60° C, sobota. Vetrovi pretočenega tedna so bili precej moCni in tutli zelo spremenljivi. Največkrat, 7krat, jo bil .Jugozahod", Okrat „vzhbd", po 2krat „zahod", Jugovzhod* in „sever", po lkrat „borja" in „brezvetrtjo". Nebo ju bilo zelo spremenljivo, vender še največkrat, Škrat, „jasno", 7kr:;t „deloiuu jasno", 6krat ,,oblaćuo1'. Vreme pretočenega tedeua je bilo precej suho in zanesljivo; teden je imel en sani deževen dan, z lo li.fiO mm. mokrinc. TjLn^jsfeia, "borza. dne 25. aprila. (Izvirim relejrratićno poročilu.) Papirna renta.......... 78 Srebrna renta .... ..... 78 Ziata renta ... .... .98 5°/0 marčna renta......... 93 A.kiojo narodne banke . ..... H34 Kreditne akcije...... 314 London . ..... U9 srebro . ....... — Sapol. . ......... <♦ C kr. cekini. ...... . ♦ Noin-^ke marke ..... 4% dižavne srečke iz I. 1854 250 gld Državne srečko iz 1. 1864. 100 „ 4% svstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata lenta 6°/0...... 120 n n n 4°/0......89 „ papirna renta 5n/0.....88 5*/Q tdajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunav* reg. srečke 5*/# . . 100 gld. Zemlj. obč. avst<\ i'/tVo *l*ti zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pt.or. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Uudolfove srečke.....10 „ Akrije anglo avstr. banke . . 120 „ Trammway-druŠt. volj. 170 gld. a. v. . tfld. D r>8 119 168 98 103 113 117 10 ) 104 173 19 Ufi 223 65 95 60 20 50 75 51 66 55 75 25 40 10 95 05 75 75 60 75 86 50 25 75 kr. „Pesnij venec" za glasovir uredil "Vilctor ^eurzEiai. V založbi podpisanega izšlo je s tem naslovom novo delo tega priljubljenega skladatelja, čigar ime je le znano po prijetnib skladbah Milica-polka in Jour-fixe-koračnica. Cena 90 kr., po pošti 95 kr. (250—7) Iv. Giontini v Ljubljani. T7" ao.aJe:m. se daje na dobrem prostoru v IJublJani (259—2) prodaj alnica z vso opravo za prodaj > epecerljakega blagu« ali pa se tudi opravu (stelaže itd.) takoj proda. — Natančneje o tem pove g. Laniovee, Pred škofijo št. 16. Št. 5G40- Razglas. (260—2) Tržne cene; v IJul>ljćiiii dne 25. aprila t. I. Pšonica, hektoliter . . . Rež, „ ... I Ječmen „ . . i Oves, „ ... Ajda, „ ... , Proso, , ... Koru/a, n ... j Leča „ . . ' (irab g ... j Fižol - ... i Kionipir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . Mast, p Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jelen, jedno...... Mleko," liter...... dovele meso, kilogram Telečje „ , Svinjsko „ , Koštiunovo „ „ Kokoš........ Oolob........ Seno, HM) kilogramov . . Slama, „ „ . , Prva trda, 4 kv. metre . . inobka, - „ n * gld. kr. 80 20 55 \) f-5 87 40 30 9« 88 70 78 85 t8/a M 60 48 60 30 3i 17 9l> 87 V |>c»iic»dc>IJck <1im> 30, aprila t. I. dopoludne ob 10. uri se bo pri tuuaišiijeni magistratu mostna kopel j v Koleziji za leto 18811 po očitn