th-e oldest and most
popular slovenian
newspaper
IN UNITED STATES O« AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
»ajstarejši in najbolj priljubljen slovenski
UST X ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH,
Ste v. (No.) 152.
Slovenski katoliški shod v So. Chicago
MRS. M. BRIŠAR GOVORI ZA NARODNO EDINOST MED SLOVENCI. — K. S. K. J. SPREJELA 22 NOVIH ČLANOV MED TEMI TRI SLOVENSKE DUHOVNIKE POD SVOJE OKRILJE.
CHICAGO, ILL., TOREK, 29'. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 29, 1925.
LETNIK XXXIV.
Mrs. Magdalena Brisar, podpredsednica društva sv. Ane Atev. ..70, je imela naslednji govor:
"Velecenj. g. gl. predsednik, preč. g. duhovni vodja, cenj. ostali tfl odborniki, čč. duhovščina, dragi sobratje in so-sestre in slavno southchicaško občinstvo!
"Čast mi je Vas pozdraviti v imenu ženskega društva sv. i Ane štev. 170, KSKJ. — Ko so svetovni dogodki konečno prodrli mejo, ki je nas Med-žimurske in Prekmurske Slovence dolga leta ločila od naše skupne matere Slovenije, tako, da smo v tej dolgi dobi postali nekak narod v narodu,~se je tudi med nami ameriškimi Medžimurskimi in Prekmurskimi Slovenci zbudila zavest, da smo po krvi otroci ene matere. Tudi med nami se je vnelo hrepenenje iz tujčevega naročja v materno. Toda ona je daleč, daleč.—. Ima pa tudi v Ameriki svojo namestnico, ki čuva njenim otrokom dve najdražji svetinji, ki jim jih je dala na pot v tujino, namreč vero in narodnost. In ta njena namestnica je K. S. K. J. (Gromovito ploskanje prekine govornico). — Proti njej smo začeli obračati svoje oči in ste-; govati svoje roke tudi mi tukajšnji Medjimurski in Prek-: murski Slovenci. Naša verna in domorodna srca so nam na-' rekovala, da spadamo samo v j njo. In takrat se je začelo med j nami živahno gibanje za pristop v KSKJ. namestnico naše matere domovine. — Najprej smo dvignile svojo zastavo me žene pod okrilje naše matere jednote, ki je nam rodila hčerko, kateroj smo dali ime društvo sv. Ane. In kmalu zatem je nam naša mati jednota rodila še enega sina, katerega smo krstili za društvo sv. Martina. (Živahno ploskanje.)
Mlade smo še, in ravno-zato, ker smo mlade imamo lepo prihodnjost v roki; ^korajžo imamo in upanje, da polagoma vse, kar še med našim ženst-vom katoliško in narodno misli in čuti, zbrano v društvu sv. Ane. In tistikrat g. gl. predsednik bomo me drugače govorile, ker nas je kot listja in trave in možem se tudi "bitati" ne damo! (Ploskanje po dvorani.)
In če ne boste med tem drugih jednotinih ženskih društev pokrepili Vam bomo Vaš stol še pustile, ampak ženski podpredsedniški stol bomo pa me zasedle!
Bog živi vso "našo danes tukaj zbrano armado in vse njene generale, posebno pa naše ženstvo, ki sestoji iz samih Miklovih Zal in junaških Blejk!	'
Dovolite h k,oncu samo se par besedi, naj pripomnim samo še to, morda so se komu čudni zdeli izreki Medžimurci in Prekmurci, posebno pa izraz Medžimurje. Mislim, da večini od Vas je kraj Medžimurje nepoznan kraj. A stari pregovor pravi, da vsak cigan svoje ga konja rod hvali in tako tudi jaz kot Medžimurka. Kraj Medžimurje so večinoma nazi-vali Medžimurski svet in ker sem tudi jaz pricvela z vrta Medžimurskega sem tudi po-
nosna nanj. Nas Medžimruske in Prekmurske Slovence je v starerh kraju popolnoma ločila Mura, tako smo bili vsak za sebe. A tukaj v Ameriki nas več ne loči ne Mura ne Raba, ne Drava ne Sava in smo kar smo, samo Slovenci! (Pritrjevanje po dvorani.)
Želeti je, da med nami posebno ameriškimi Slovenci, Kranjci, Štajerci, Prekmurci, Medžimurci in tako naprej ne bi bilo nobene več meje, ker v resnici jo ni, le na naših jezikih se tupatam ponavlja. Naj izgine vsaka meja tudi na naših jezikih, naj ne bo nobene več meje, nobenega srankarstva več, naj nam je zadosti eno geslo in ime Slovenci smo! (Ploskanje med občinstvom.) Naj bi se vsak Slovenec(ka) zavedali. kaj je nam mati djala. ko nas je kot dete pest ovala: Vsi ene krvi sinovi hčere — Majke Slave— Slovenec(ka) sem! tako mi je mati djala, ko me je dete pestovala, zatorej dobro vem, Slovenec(ka) sem! (Gromovito ploskanje po dvorani.) —Pozdravljeni tudi naši bratje Hrvati, kateri se tudi z nami združujejo in tako je tudi prav, ker Slovenec in Hrvat sta si uvek brat in brat! Bog Vas' živi in hvala!" —
Krasnemu govoru Mrs. Brisar je sledilo gromovito eplav-diranje med občinstvom, kar je pokazalo, da je govornica zadela na pravo narodno struno našega slovenskega ljudstva, j
Mr. Schiffrer se je kot stolo-ravnatelj junaški govornici lepo zahvalil za tako krasne vspodbudne besede, nato je pa naznanil občinstvu, da se bo sedaj vršil uradni sprejem novih članov in članic v KSKJ. —Tu je spregovoril še gl. predsednik Mr. Grdina in dal navzočim deset minut časa za agitacijo za nove člane za KSKJ. V ta namen je gl. predsednik določil deset minut odmora.i
Po odmoru je stoloravnatelj privedel 22 novih članov in članic na oder. Med njimi so bili trije slovenski duhovniki in sicer Rev. Benvenut Wnkler domači g. župnik, Rev. Blanko Kavčič pomožni g. župnik in Rev. J. Judnič župnik hrvatske fare v Gary, Ind. Občinstvo je pozdravilo nove kandidate (inje) z gromovitim ploskanjem.
Gl. predsednik je naredil na navzoče nove kandidate jedrnat nagovor in jim pojasnil, kaj je KSKJ. Nato se je vršil uradni sprejem, katerega je vodil gl. tajnik KSKJ. Mr. Za-lar. Lepo je bilo videti, kako je nova skupina novih kandidatov na glas ponavljala obljubo in prfsego, kakor to zahteva ritualni način sprejemanja v KSKJ.
Po slovesnem sprejemu je zopet zapela "Zarja" pesem "Pozdrav", nakar je stolorav-nateli nadaljeval z govorniškim programom. Predstavil je občinstvu Mr. Martina Kreme-seca gl. porotnika KSKJ. ki je nastopil viharno pozdravljen od strani občinstva. Njegov govor se je glasil :
(Dalje prihodnjič.) -o-
ŠIRITE A. SLOVENCA!
+
4* *
Hb
DOBRO DOŠLI IN POZDRAVLJENI!
GLAVNI URADNIKI IN DELEGATJE D. S. D.
Danes dne 28. septembra ste se zbrali zastopniki Družbe sv* Družine kakor tudi zastopniki vseh lokalnih društev naše ugledne slovenske katoliške podporne organizacije D. S. D.
Naš list kot Vaše uradno glasilo Vas ob tej priliki najiskrene-je pozdravlja, ter želi, da bi šesta redna konvencija ustvarila novo podlago tej Vaši ugledni slovenski organizaciji, da bi tako raztegnila svoja krila nadvse slovenske naselbine v Ameriki!
Dal Bog, da bi vse delo ki bo zvršeno na tej konvenciji nosilo Njegov sv. blagoslov, da bi bili vsi sklepi te konvencije v blagobit in procvit organizacije D. S. D. in slovenskih družin in posameznikov, ki se nahajajo pod okriljem te organizacije!
sv.
S temi željami Vas pozdravlja naš list in slovenska naselbina Štefana v Chicago!
i i
i !
Iz Jugoslavije.
USTVARJA SE MOČAN OPOZICIJSKI BLOK. — ZOPET SILEN NALIV V OKOLICI CELJA IN V MARIBORU. VINOGRADI IN VRTOVI MOČNO TRPELI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI..	v <
RIFIJANCIUSTRAJAJO.
Abd-el Krim upa še vedno, da
KRIŽEM SVETA.
Pariz. — John Jacob As-
se bo otresel nadležnih Fran-, tor, dedič polkovnika John Ja-cozov in Špancev. — Sidi cob Astorja, kateri je našel ža-Mohamed, desna roka Kri- lostno smrt v valovih ko se je ma.	j potopila plavajoča palača Ti-
—o—	jtanic, leži v ameriški bolnišni-
Glavni stan RifijancevJ ci v Neuilly za legarjem, nie-
Targhzuit. — Napadani iz treh srtani; iz suhega in morja, kakor tudi iz zraka, se Rifijanci ne podaio, temveč vstrajajo v boju zajr— svobodo. Dasi jim je takorekoč odrezana pot za dobavo potrebščin za preživi je-nje in orožje ter municijo, vendar jim ni upadel pogum, nasprotno, čim bolj so pritisnjeni
govo stanje je opasno.
— Grove City, Pa. — Dve deklici sta bili mrtvi in tretja
PONESREČENA
PODMORNICA.
Ameriška podmornica S-51 se je potopila, v katero je zadet pamik "City of Rome." — 34 mož je našlo žalostno smrt v valovih.
New Port, R. I. — V petek večer je v bližini Block otokov
Opozicija se ojačuje.
V vrstah opozicije se opaža precejšnja živahnost. Tako poroča ljubljanski "Slovenec". Ta živahnost se kaže predvsem v razpravljanju o nekaterih zadevah, ki so vsem opozicio-nalnirn grupam skupne, ter v skrbni pripravi za jesensko skupščinsko zasedanje. V političnih krogih se je začelo govoriti o približevanju HZ k Davidovičevi stranki; v zvezi s predstoječim parlamentarnim delom se namreč v opozicional-nih krogih pretresuje, kako bi prišle opozicionalne skupine še v tesnejše zveze med seboj in kako bi se čim učinkovitejše postavile nasproti vladni večini. Zato ni izključeno ustvarjanje novega opozicionalnega bloka na mnogo širši podlagi kakor sedaj. Dasi predstavite-lji vladne večine o tem formiranju močne opozicionalne grupe v javnosti neradi govore, se vendar zanimajo in so radi te-s ga v precejšnjih skrbeh. -o
težko ranjena, ko se je prekuc- zadel Parnik "City of Rome" v nil truk v katerem so se pelja- Podmorski čoln S-51 in j?a pole. Nesreča se je zgodila, ko je i^P*1 s Posadko 34 mož. Takoj voznik prehitro zavil okrog začeli z rešilno akcijo, čoln vogala.
— London. — Angleška kra-
k zidu, tem bolj pri srcu jim je ljeva dvojica je priredila za-njihova zemlja — svoboda, da bavni večer s plesom za služab-— Rifijanci so danes podobni, nike iz dvora, tudi kraljica Ma- ,\T^e| jQ je levinji, ki brani svoje mladiče,;ry je plesala s služabniik. i Hawkins.
bodo dvignili, ni pa upanja, da bi bil še kateri član posadke pri življenju. Ponesrečena podmornica se nahaja eno miljo dalje proč od mesta nesreče.
letalec poročnik
tako branijo oni svojo zemljo.
Sidi Mohamed, mlajši brat Abd-el Krima, se nahaja v glavnem stanu v Targhzuit, od koder daje povelja in je vedno v zvezi potom telefona z bratom, Abd-el Krimom, kateri se nahaja v mestu Ajdir, ki leži na obali Rifa. Mesto je veliko pretrpelo pred bombami francoskih letalcev.
— Chicago. 111. — V petek I Poveljnik Lewis D. Causey večer je eksplodirala bomba, |trdi- da ker Pohajajo na poki je bila položena ob steni <vršJe kJer leži Podmorica me
"Eden vojak Abd-el Krima, je vreden deset francoskih bojevnikov," tako trdijo okoli generalnega štaba Rifijancev.
r^tavracije na N. Clinton cesti Štv. 6 in napravila veliko škodo na poslopju, ogroženo je bilo življenje gostov. Skoro istočasno je bila druga razstrelba na 104. W. Monroe cesti, kjer je tudi precejšna škoda.
PARIZ-NEW YORK
PONESREČENO.
Dreux, Francija. — Letalo, katero je bilo zgrajeno nalašč
—	Chicago, 111. — Mrs. Lo-raine Wardean in njenih sedem otrok od 6 mesecov do o-sem let starosti se nahajajo v bolnišnici vsled zastrupljenja. Sodijo, da je bilo zastrupljeno
LETALO i mleko, katero so uživali.
—	San Antonio. — Mrs. Ada Mc Cobb, vdova, stara 59 let, je bila najdena v stanova-
za nameravani poxal iz Pariza nJu ^žeča «eh * mlaki ^
vi. Mrs. Mable Longworth,
v New York, ne da bi kje pristalo, je razdejano. Drzna letalca, ki st.i nameravala pod-vzeti ta polet, sta se pri poletu za dosego rekorda v hitrosti, deset milj od tukaj ponesrečila. Treščila sta na zemljo, letalo je uničeno popolnoma, eden letalcev je zadobil težke, drugi lahke poškodbe.
hurčki, je znamenje, da uhaja zrak iz ponesrečenega čolna in je izključeno, da bi bili ponesrečeni še pri življenju ; dočim trdi poveljnik križarke Putnam, C. Shaw, da ako ni čoln preveč poškovan je še upanje, da bodo nekateri pri življenju ostali, ker so imeli na čolnu zraka dovolj za 72 ur.
Mornariški tajnik Wilbur je dejal, da bi bil moral parnik, ki je zakrivil nesrečo ostati na mestu nesreče, dokler bi ne dobil ukaz, da lahko svojo pot nadaljuje. Ker pa to ni storil, bo pozvan kapitan parnika City of Rome na odgovor.
Kapitan parnika City of
Poplava.
V četrtek dne 3. sept. je pričelo v Celiu in okolici močno deževati. Istotako je tudi bilo v gornji Savinjski dolini, ker je preplavila Savinja vse bregove in se razlila po bližnjih travnikih, poljih in nasadih ter povzročila zopet — to je letos že drugič — velikansko škodo. V koliko še niso kmetje spravili svojih pridelkov; s polja, je vodovje vse odplavilo. S tem je bila prizadejana našim poljedelcem velikanska škoda.
Silen naliv smo imeli v noči od četrtka na petek in v petek dopoldne dne 3. sept. v Mariboru. Lilo je neprestano. Voda je tekla po ulicah, kakor v potokih. Vrtovi v mestu in vinogradi v okolici so močno trpeli. Po dolinah je uničena vsa še nespravljena otava. Že dolgo ni bilo takega naliva.
-o-
Nesreča.
Pod odrivač lokomotive je padel rudar Bervan Anton iz dnevnega odkopa na Doberni pri Trbovljah in si pri tem našli vsega gnilega, zlomil desno nogo. f -o-
govec z g. Ano Copetti, trgovčevo vdovo. Dne 2. t. m. pa se je poročil v frančiškanski cerkvi gosp. Tischler Ernest, trgovec v Vilanju z gdč. Emo Planine, gostilničarjevo hčerko.
-o-
Slovenci v Franciji.
Primorani smo se zopet oglasiti in razložiti naše delo in življenje. Žene tistih mož, ki se nahajajo v Franciji ali pa tisti, ki pridejo domov iz Francije, se zelo pohvalijo s Francijo. V resnici pa ni tako tu v Saar-gebietu. Res, da se več zasluži, toda samo pri stavbenih delih, ki pa niso vsak dan radi vremena. Delo traja le toliko časa, da je stavba končana, torej kvečjemu šest tednov. Potem smo pa brez posla po 8 do 14 dni. Kar si poprej pristra-dal, pa v času, ko si brez posla, porabiš. Tudi nekateri gozdni delavci in tesači so nekaj zaslužili, pa so redki. Živimo pa samo ob kruhu in kavi, le ma-lokateri si kupi včasih kaj mastnega. Kuhanih jedi tu ne poznamo. Rudarji imajo pa res zelo majhno plačo, da si v resnici ne morejo nič prihraniti. Mnogi pridejo sem, pa nimajo nič denarja, ne dela, ne jeia. —
-o-
Obesil se je
1. sept. t. 1. v Gaber ju št. 53 20 letni hlapec pri Novaku Franc Kozobran iz Šmarja pri Jelšah. Vzrok samomora ni znan. Bil je zelo mirne narave, priden in delaven hlapec. Gotovo se mu je omračil um.
-o-
Samomorilec.
V gozdu pri Veliki Preski so našli m. m. obešenega Janeza Kotarja, posestnika z Vel-ke Gobe v litijskem okraju. Pogrešali so ga že od 14. avgusta in ker je že delj časa hodil zamišljen ter se menil, da se boji za živino, da mu je ne vzamejo v vojno in več takih stvari, so takoj sumili, da si bo kaj naredil ter ga iskali, pa šele v nedeljo 23. avg. so ga
Rome se izgovarja, da je rešil stara 30 let, živeča v isti hiši je tri monarje bila aretirana na sumu, da je čolna, ki so bili ranjeni, in da nameravala vdovo umoriti. V lje čutil dolžnost, da čim preje
25. SEPT. JE BILO
70 let, ko je večkratni milijonar John D. Rockefeller dobil delo kot pomožni knjigovodja pri neki tvrdki v Cleveland, O., ko je že šest tednov pohajal po ulicah in iskal službe. V krogu prijateljev je obhajal to 70 letnico z igranjem golfa. Stari John D. šteje danes 86 let.
bližini težko ranjene našli okrvavljeno Zlatnine v vrednosti je tudi zmanjkalo iz stanovanja žrtve, katera se bori s smrtjo v bolnišnici.
— Sofija, Bolgarija. — Tu-kajšni listi so obsodili Ligo narodov kot orodje velesil. Spor med Turčijo in Vel. Britanijo radi Mozula ne more Liga poravnati, zato ostanejo še turške čete na meji, dasi po zatrdilu Turčije si oni ne želijo vojne z Anglijo,, pač pa je njih dolžnost varovati svoje interese. Neko berlinsko poročilo se glasi, da se Rusija in Turčija pripravljati na .vojno z Anglijo.
so tudi;pride do obrežja, da se preskr-kladivo. bi pomoč za ranjence, ker po-$10,000 'topljenemu čolnu itak ni mogel
nič pomagati. Dalje tudi pravi kapitan, da je bila krivda podmornice, ker ni imela ob boku luči, kakor je predpisano.
Rešeni mornarji pripoveduje, da bi bil parnik City of Rome lahko rešil več mož, zakaj to ni storil ni znano. Eden rešenih, z imenom Lira, je jokal kakor otrok, ko je pripovedoval o nesreči svojih tovarišev, za katere ni upanja. Nekaj strašnega so prestali, Lira je bil eno uro v vodi predno je bil rešen.
Podmorski čoln se je potopil v globočino 138 čevljev. -»
Plaz na dnevnem odkopu Doberna.
Po hudem deževju so nastali na Doberni plazovi, ki ogrožajo, da se delni obrat začasno ustavi. Zgornji bager je deloma razsut, nova glavna železnica, ki je bila šele prejšnji mesec kolavdirana je tudi v bli-ponesrečenega! žini spodnjega bagerja raztrgana, je plaz odnesel pri tej železnici tudi štiri vagone. Plazovje se najbolj razširja med spodnjim bagerjem in novim vrtiljakom. Delavstvo je pridno na delu, da reši, kar se rešiti da. Tudi na dnevnerrr odkopu obrata "Neža" dela plazovje veliko škodo. Tu se je počela pa zgornja plast zemlje premikati proti nižje ležečim etažam. Tudi tu je, obrat ogro-
'■mm
-o-
ŠIRITE A. SLOVENCA!
zen.
Poroke ▼ Mariboru.
Dne 5. sept. so se pefročili v stolnici: Dr. Vlado Muha, sodnik iz Ptuja z gdč. Vando Trost, zasebno uradnico; * g. Aloiz Hrašovec, zasebni uradnik z gdč. Ljudmilo Lackner, zasebnico; g. Ivan .Copetti, tr-
DENARNE P0Š1LJATVE
v jugoslavijo. ITALIJO«
AVSTRIJO, ITD. Na$a banka ima svoje lastne |T««I
s poito in zanesljivimi bankami g starem krajn in naše pošiljatre aojiB» stavljene prejemniku na dom aH a4 zadnjo poito točno in brez mfcijl odbitka.
Naš« cene ra pošiljke v dinarjih la B* rah so bile včeraj sledeče: S krmno ■ poitnlno:
500 — Din. .......$ 9.60
1.000 — Din.............. $ 18.85
2,500 — Din. ________________ $ 47.00
5,000 — Din. ____________ $ 93.50
10,000 — Din. _____________ $186.00
100 — Lir............$ 5.00
200 — Lir________$ 9.65
500 — Lir_________$ 23.25
1,000 — Lir ------------- $ 45.25
Pri pošiljatrab nad 10,000 Din. H nad 2,000 Lir poseben poj>uat.
Ker se cena denarja čestokrat cat* nja, dostikrat docela nepričakorurib je absolutno nemogoče določiti išsl vnaprej. Zato te pošiljatre nakafta}« po cenah onega dne. ko mi spreja* mo denar«
DOLARJE POŠILJAMO MI TU91 V JUGOSLAVIJO IN SICER PQ POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV« NO.
Vse pošiljatre naslovne na—8LQ VENSKO BANKO
ZAKRAJSEK * CEfiAREK .455 W. 42nd ST. NEW YORK CIT*

A ■ r: ......— ■ ■■ r —	- ^

"AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Ustanovljen leta 1891.
The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
Ishaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday. Thursday and Friday except the day after holiday.	v
— PUBLISHED BY — f
Edinost Publishing Company
1S48 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene drŽave za celo leto..................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year...................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ........$4.75
___"_For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50
Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
"Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
H konvenciji D. S. D.
Slovenske podporne organizacije v Ameriki imajo bogato iii zanimivo zgodovino za seboj. Podpirati uboge v bolezni in nezgodah, pomagati zapuščenim vdovam in malim otročičem, ko jim pobere smrt ljubljenega očeta ali obratno mater, je plemenit namen.
Ta namen je pri vsaki organizaciji navišji. Zato bi morali oni, v katerih rokah je usoda naših organizacij paziti, da bi za ta namen najbolj delovali.
Doba med konvencijami je doba prakse in praktičnega po-izkušanja v izvajanju, kar se na konveciji sklene in odobri. Na konvenciji je vse delo bolj teoretičnega značaja, delo po konvenciji, ko se sklepe izvaja, je izvajanje v praksi. Zato se često-krat pokaže, da nekateri sklepi, ki so se na konvenciji zdeli dobri in koristni, so po konvenciji v praksi čisto drugačni in tupatam morda še nepraktični. So pa tudi slučaji, ki jih raznim društveni kom nikakor ni mogoče predstaviti v dovolj po-jasneni sliki, da bi videli že v teoretiki njih važnost za bodočnost.
Pri razpravah pri D. S. D. pred konvencijo je bilo jako malo onih, ki so se razprav udeležili, dasi je treba in potrebno mnogo izboljšati in predrugačiti ravno pri tej organizaciji, da bo dobila pravi pomen in namen med slovensko javnostjo v Ameriki. Gledati je treba, da se postavi našo organizacijo na stališče poslovanja, ki ji bo dovoljeno poslovati v vseh državah, kjerkoli biva naše slovensko ljudstvo. Gledati je treba, da bo naša organizacija imela ugodnosti za razvoj in napredek in da ne bomo vedno na enem in istem mestu. To se stori, ako se jo postavi na ono poslovno stališče, da se ji bodo odprle vrata za poslovanje še v drugih državah.
t postavitev Fraternal Congress lestvice bo morda trda kost za našo konvencijo. To morda iz večih razlogov, kateri pa nimajo prave podlage. Taki razlogi so preveč navezani na za-namsko dobo in se zato tudi nato opirajo, češ, dobro je, kakor je bilo doslej in tako najbo še zanaprej. To mnenje je pa napačno. Kajti, kar je danes dobro ni v več ozirih več dobro jutri. Časi se spreminjajo in z njimi okoliščine, v katerih živimo.
Poglavitno pa je, da se naši mladi organizaciji odpre vrata za poslovanje tudi v vseh drugih državah. To je pa nemogoče s sedanjo lestvico. Ako hočemo to, potem ste prim orani sprejeti Fraternal Congress lestvico, ki bo dala organizaciji zanesljivo podlago za solventnost. Zato bo vsak, kateremu je le količkaj organizacija pri srcu deloval za Fraternal Congress lestvico.
Naš prav dobrohotni nasvet Družbi sv. Družine in zborujo-čim delegatom je, da naj to vprašanje temeljito preštudirajo. Povdarjamo, ako hočete, da bo D. S. D. dobila svoj pravi bratski pomen in namen v širšem pomenu besede, tedaj dajte Vaši mladi katoliški podporni organizaciji v roke Fraternal Congress lestvico. In videli boste, kako se bo razvijala in rastala. Le nikar se ne braniti onih sredstev, ki so se drugje skazali za koristne in dobre.
Zato ne prezrimo najvažnejših sredstev, da se z njimi pospeši širši razvoj in širši napredek naše ugledne mlade katoliške podporne organizacije Družbe sv. Družine.
To so naši skromni nasveti ugledni slov. podporni organizaciji; D. S. D. katera hoče življenja in tudi zasluži, da se širi, napreduje, raste in procvita med slovenskim narodom v Ameriki !
Barberton, Ohio.
Vročina je pojenjala in dnevi se krajšajo. Noči postajajo daljše, s tem nam preostaja tudi več Časa za čitanje časopisov, katerih imamo Slovenci na izbero. Kar se mene tiče so zanimam le za katoliške in komaj čakam pošte, da hitro prebrskam list. Posebno me zanimajo dopisi, kjer se takore-koč ena naselbina pogovarja z drugo. Samo to je škandal, da nas je več, ki raje beremo, kakor pišemo, pa vendar, da ne zaostanejo barbertonske novice, eden ali drugi iz kakega kota posveti in naznani javnosti, da se tudi mi še vedno držimo zemljske oble. Kar se tiče dela je nekako srednje. Seveda mora biti človek zelo previden, da se pošteno preživlja, posebno, kjer šteje družina po 6 ali j več članov. Na bogastvo ni za j misliti, to prepustimo onim. ki so v miljone zaljubljeni. Mi pa imamo druge skrbi in smo vseeno zadovoljni.
Gospa Štorklja tudi možato j koraka od hiše do hiše. tako je ^nedolgo te^ga potrkala na vrata i lepe nove hiše rojaka Josip jLekšan ter pustila v naročju 'soproge zalega sinčka. Pri ro-ijaku Josip Hiti pa Iuštno hčerko. Odtu jo je mahnila pa po-,bližini v Sherman ter pustila pri Centovih za spomin fletno punčko. S tem se je število dobrih faranov spet pomnožilo in če bo šlo tako naprej bo naša cerkev kmalu premajhna. Saj so že sedaj vsako nedeljo sedeži vsi polni. Kako bi pa tudi ne bili saj našega blagega g. župnika imamo vsi radi, ker nas, kakor dobri pastir vabijo skupaj.
Večno zvestobo sta si oblju-ibila Mr. Josip Sega in Mrs. j Theresa Lintol, ker je pa Joe fant od fare je peljal svojo nevesto takoj po ohceti na ženito-jvanjsko potovanje, kjer sta se jinudila teden dni. Zdaj pa stanujeta pri nevestinih stari-jših. Novemu paru želimo obilo sreče v novem stanu!
Kar je pa najbolj važno pri-ide pa nazadnje namreč, vsa barbertonska društva so se složno roka v roki poprijela resno .dela ter se pridružila akciji, katere namen je pomagati slepim revežem v stari domovini. Zbrali so se zastopniki (ice) vsih društev ter sklenili prirediti skupno veselico, katere dobiček se pošlje v Ljubljano na Glasbeno Matico, da ona preskrbi, da se tem revežem postavi v Ljublj ani lastni dom. To je zares plemenita ideja. Prvo se je zato zavzelo dr. Domovina, katero je tudi obljubilo brezplačno dvorano zato prireditev, kar zasluži dr. Domovina vse priznanje.
Nekaj lepega bo pa tudi, ko se bomo menda prvič zbrali vsi skupaj neoziraje se na to ali ono prepričanje. S tem bomo pokazali, da nismo samo člani ene ali druge stranke ampak tudi bratje in sestre, ki smo skupno pripravljeni celiti rane našim trpinom onstran morja. Zatorej ste vsi vabljeni dne 24. oktobra na veselico, kjer si bomo prijateljsko podali roke, da bo zabava tem lepša, sta nam 'oba pevska društva obljubila, i da skupno zapojeta nekaj krasnih slovenskih pesmi. Ker bo na omenjeni večer igrala tudi najboljša godba je pričakovati jobilo udeležbe. Če pa slučajno kdo nežna lepo sukati pete ima do tedaj pa še čas, da se nauči. !Apeliram posebno na takozva-ni nežni spol, kajti moški so vsi obljubili, da niti enega valčka jne zamude.
Začetek veselice bo točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina samo 50c. za moške. 25 centov za ženske. Spomnite se torej pro-sečega izreka, ki pravi: Odpri srce — odpri roke in oliraj bra-tovske solze!
Mrs. Jennie Ožbolt.
*-o-
Waukegan, III.
Odbor društva sv. Jožefa, št. 53, K. S. K. Jednote, Waukegan, 111., si šteje v prijetno dolžnost, da se na tem mestu zahvali vsem vdeležencem, kateri so pripomogli, da se je slavnost 25 letnice društva na tako lep in sijajen način praznovala. V pni vrsti se moramo najtopleje zahvaliti Rev. John Plevniku. župniku iz Jolieta, 111., ki se je odzval na naše povabilo in daroval slovesno sveto mašo za žive in mrtve člane in Članice našega društva. Nadalje hvala domačemu župniku Rev. Fr. Ažbetu za tako krasen govor v cerkvi, ker je po njegovem priporočilu sodeloval tudi orkester Holy Name s cerkvenim pevskim zborom v čast božjo. Ravno tako hvala tudi ostali častiti duhovščini, ki je pomagala pri službi božji. Zahvaliti se moramo tudi častitim šolskim sestram, ki so tako lepo okrasile cerkev za to izvanred-no slavnost. Nadalje se moramo zahvaliti sobratu Josip Za-larju, glavnemu tajniku iz #o-lieta in sobratu Martin Kreme-secu, porotnemu odborniku K. S. K. Jednote iz Chicago. ki sta s svojo navzočnostjo in s svojimi govori slavnost še bolj povzdignila. Hvala Mr. Albin Za-krajšku, zastopniku "Ameri-kanskega Slovenca" iz Chicago ter sobratu Frank Opeka, glavnemu nadzorniku K. S. K. Jednote, Waukegan, ki je kot sto-loravnatelj vodil celo prireditev, da je tako sijajno izpadla, j Nadalje se najlepše zahva-
ljujemo naslednim društvam, ki so se blagohotno odzvala našemu povabilu ter se vdeležila naše slavnosti: Društvo sv. Alojzija, št. 47, K. S. K. Jednote, društvu sv. Martina, št. 178 K. S. K. Jednote; društvu Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote, vsi iz Chicago, 111.; dalje društvu sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote, društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, K. S. K. Jednote ter društvu sv. Genovefe, št. 108, K. S. K. Jednote, vsi iz Jolieta, III. Nadalje društvu, sv. Janeza Evangelista, št. 65, K. S. K. Jednote, ter društvu sv. Ane, št. 176, K. S. K. Jednote iz Milwaukee, Wis., društvu Marije Pomagaj, št. 79, K. S. K. Jednote, društvu sv. Ane. št. 127, K. S. K. Jednote, društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 1533 Č. O. F., društvu sv. Družine, št. 6, D. S. D. ter slovenskemu samostojnemu društvu Vitezi sv. Jurija. vsi iz Waukegan, 111. Vsem 'društvom se najtopleje zahvaljujemo za njih obilno vdeležbo iter jim obljubujemo ob priliki vrniti njih poset.
Zahvaliti se moramo tudi vrlim kuharicam, ki so se trudile, da so priredile tako okusen iobed. Ravno tako tudi dekletom, ki so vse te okusne stvari cenjenim gostom servirale. Nadalje se moramo zahvaliti cerkvenemu pevskemu zboru, U-kaleli Girls, Dramatičnemu klubu, ki so s svojim petjem in igrami zabavali goste med banketom. Žal. da je moralo več točk izostati iz programa vsled neznosne vročine. Ravno tako se moramo zahvaliti pripravljalnemu odboru, zlasti okraše-valnemu odboru, ki je pod vodstvom Mr. Frank Ogrina s pomočjo Mr. John 11 era ver ja, Mr. Lovro Musiča, Mr. Joe Iiera-verja in Mr. Frank Musič in njihovim soprogam, ker so vse tako lepo okrasili pri cerkvi in v dvorani. Zahvaljujemo se tudi za lepo vbrano potrkava-nje iz zvonika. Nadalje se zahvaljujemo vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je naša slavnost na tako sijajen način obnesla. V imenu društva sv. Jožefa se vam najlepše zahvaljujemo in obenem prosimo, da nam oprostite, ako ni bilo vse, kakor bi moralo biti, ker prvič zaradi pomanjkanja prostora, drugič nismo mogli postreči kakor je bila naša želja.
Končno se še na j prisrčne jše zahvaljujemo vsem govorni kom za njih lepe navdušene besede: gotovo je, da jih bodo društveni k i k srcu vzeli in se tudi po njih ravnali. \ Ustanoviteljem društva pa želimo, da bi zdravi in veseli kakor danes obhajali še zlati jubilej.
Pripravljalni odbor društva 53, K. S. K. J.
koliko smradu in saj je ne pri
"frančiškanskih hlapcih," ampak pri gotovih bratcih. Radi bi videli, od koga in s čim so ti
"frančiškanski hlapci" napum-pani in hipnotizirani, da vidijo vse črno in umazano. Hipnotizirani ! — Hahaha! To pa to! Sirotka, ali pa veš, kaj ta beseda pomeni. Hipnotizirani pač ni-
DROBNE VESTI IZ DOMOVINE.
Umrla je v Kovitih pri Dobr-ničudne 30. avg. Anica Žerjav, poštna odpravnica v DobmiČu, stara 23 let.
Sin ministra in poslanca Ra-dičeve stranke dr. Superina se je poročil v pravoslavni cerkvi
smo mi, ampak ti, ki bedeč spiš ^ Splitu.
p Tudi v Bosni je divjala silna nevihta. V okolici in kraju Derventa je poškodovanih
in si od rdeče farbce tako zaslepljen, da vidiš pri nas vse črno in umazano. No, no, novodobni sv. Peter! Vidimo, da se vendarle izza mladih let spominjaš še nekoliko besed iz sv. pisma, ko praviš: "Kdor za meč prime, bo z mečem končan."
Kdo bo pa končan ? ! —--
Povej nam, ljubi Peterček, kateri člani S. N. P. J. so pa "na potu"--in kje je tisto slavno pevsko društvo, za katerega se vedno skrivaš ! Ubogo revše! Kot član S. N. P. J., povej nam, ali si bil že kdaj v Lemontu ? — Sedaj, ko smo prebrali tvoj dopis z dne 21. sept. t. 1. v "Prosveti," smo pa prepričani, da imaš res sajaste oči, da vidiš namestu korenin in dreves samo strojnice in topove, ki jih baje vlivajo v Lemontu. Zato ti, o boječi Peterček, damo en prijateljski nasvet: Eden Peter je nekdaj vtaknil meč v nožnico — ti pa zdaj jezik za zobe. Bojiš se vsake sence — kaj pa še le pesti ali stolov !!
Kikiriki J — "Prosveta" govori. Žarkomet zasveti in — zasmrdi. Živel član S. N. P. J.!
Far an.
okoli tisoč hiš. Toča ponekod debela kot jabolka, je silno padala.
Pogorel je kozolec Francu Anžicek usnjarju v Škoeijanu štev. 42.
Na vlak je skočil, ko se je vlak že pomikal Tomo Antolo-vič iz Požege. Ko je visel na vlaku komaj z eno nogo, se je zadel ob kup drv. Padel je vsled tega tako nesrečno, da si je zlomil obe nogi. Umrl je v bolnici v Novi Gradiški.
Masten plen. Iz Amerike se je vrnil v svojo domovino kmet Kosta Milovič iz Slatine. V Zagrebu je zamenjal svoje dolarske prihranke in je prejel 130 lepili, novih 1000-dinar-skih bankovcev. Vesel je od-| šel v gostilno in na to ira kolodvor kjer je v čakalnici trdno zaspal. Ko se je zbudil, je denar iskal zastonj — bil je okraden.
Medvedovko je ustrelil posestnik Janez Zupančič iz Ti-sovca pri Strugah (Dobro-polje).
Iz Sarajeva poročajo, da se
-o-
Za sestrino čast.	'Je 1 Prelil tam S4ovencc orož-
Mika Jovičič, delavec v to-< nik Avgust Vrhovnik. Vzrok
bačni tovarni v Banjaluki, ože-njen in oče več otrok, je sklenil nedovoljeno znanje z mladim dekletom. O tem je zvedela njegova žena Milena, ki je ob
samomora, življenje se nru je zamerilo.
Savinjska dolina. Dne 80.
avg. je šofer kemične in lesne industrije zadel z avtom v dre-
vestila svoja brata. Leta sta:vo ob državni cesti. Prednji del ,takoj sklenila maščevati čast'avtoja ie Poškodovan, tudi šo-svoje edine sestre. Počakala'fer Je zadobil težke poškodbe, sta Miko v mestnem parku in Posledioe dviganja valute. Neki
ko je prišel, mu je mlajši brat, aktiven narednik, zabodel bajonet v srce. Javičič je na mestu izdihnil.
I	.
Prerazgrete mlade glave.
V Belgradu se je ustrelil jurist Milutin Ubavkič. Iz pisma, ki ga je zapustil, je razvidno, (ia se je ustrelil samo zato, ker
posestnik v Letušu je prodal nad 1700 kg težke vole za 56.-000 kron. Iste vole bi lahko že lansko leto prodal za 80,000 kron. To je toraj dobiček celoletnega truda.
Dne 30. avg. se je obhajala v Olševku lepa slavnost nove maše, krftero je pel č. g. Janez Koželj D. J. iz ugledne Krhlje-
sta si dala s prijateljem častno ,VG besedo, da izvršita samomor. Osilnica. Letos pri nas njive Prijatelj —Svetolik Joksimo- samo razkopavamo, ko smo vič — je bil pametnejši in je; dru^a leta rekli, da krompir smatral stvar za šalo, Ubavkič 1 kopljemo. Zelo ga je malo, a
glavna hrana je. Tudi drugi pridelki so pičli. Živina brez-cene, a druge potrebščine so ostale pri isti ceni, delavci pa
V vasi Studenci v Bosni je brez zaslužka. Vsako leto je
J1 slabše.
je menil, da mora besedo držati.
i ...—
Svinja požrla otroka.
So. Chicago, 111.
Ubogi žarkometar! Koliko idela in truda boš imel. ako boš j hotel res prodreti dim in saje v So. Chicago! Žarkomet, le posveti, o le posveti k nam posebno v nekatere kraje, boš videl.
odšla žena tovarniškega delavca Cosiča za nekaj minut iz hiše in pustila svojega otroka j brez nadzorstva. V ženini odsotnosti pa je prišla v sobo J svinja, ki je na tleh se igrajo-čega otroka požrla. Ko se je mati vrnila, je našla le še nekaj kosti svojega otroka na tleh.
-o-
Poštenje bi se ne vpoštevalo tako visoko, ko bi ne bilo tako redko.
Sv. Rupert v Slov. Goricah.
Mrak tihe žalosti je ležal nad Gornjo Voličino. Kruta smrt je obiskala nenadoma in nepričakovano dobro hišo Štuberjevo ter je iztrgala sedaj edino sedemnajstletno hčerko Liziko, ki je bila tudi Marijina dru-žbenica. Zastrupila se ji je kri. Ko so se oglasili mili ruperški zvonovi, nihče ni mogel verjeti, da leži Štuberjeva Lizika na mrtvaškem odru.
Moja pot po svetu.
Spisala Helena Turk.
So namreč samd nekake pregraje za noter brez vrat. Okna z lesenimi zatvornicami in brez šip. Po tleh sama shojena zemlja. No, pa ker tam ni mraza in zastonj stanovanje je vendar dobro, zlasti za one, ki ni-.so nič denarja prinesli seboj. Od cele skupine z Jeršanovimi je prinesla samo Hele-nica 5 goldinarjev denarja in še tisto je posodila gospodarju, da so kupili za prvo silo za živež. Za pohištvo seveda še misliti ni bilo, pa tudi potreba ni bilo, saj se je dobilo dosti lesa. Da so le deske in pa koli, pa je zadosti. Deske se porabi za stranice in podnice, pa koruzne slame gori in se spi. Miza pa ravno tako. Zabije se štiri kole, gori par desk in je miza, zakatero se ni bati, da bi se prevrnila. Taka miza je tudi za pijance dobra, ker lahko razbijajo po njej,
, i..--. •«....., ._
pa se -ne prevrne in niti na pijanca ne pade. Pijače je bilo po teh krajih mnogo, zlasti žganja (pinge) katerega so kuhali iz sladkornega trnja, ki je za proizvanje alkohola, kakor nalašč.
Po par dnevih so si lepo vredili v hiši. Šele sedaj se je začela Helenica opominjati svojih starišev in domačega ognjišča. V tem neprijetnem stanovanju ni nikogar poznala. Včasih je šla h Kovačevim nad oranže, ki so jih imeli celi kup na tleh, tam se je malo zamotila. A želja in hrepenenje po domačih in domači, grudi se jo je lotevala čedalje bolj. Prijetnost domačega 'ognjišča se spozna še le v tujini. Po tem kratkem počitku pride nekega jutra ukaz, da morajo iti vsi novi naseljenci na delo v kavine nasade. Dobili so posebne matrike, kopalnice in odšli so. Delo ni bilo težavno, ker zemlja je rahla brez plevela, zraven pa še tako lepa narava, vedno zeleno in kavino grmje, vojn cvetlic. In ker je tega drevja in grmovja nasajenega milje in milje daleč na okrog ter semintja, kako oranžno, ali kako drugo sadno drevje vmes, zato je res f krasen pogled v tako daljavo.
Tudi Helenica je začela mahati z moti-ko, kakor bi bila doma na krompirjevi njivi . Toda kmalu jo je miril neki črnec, da je tu treba delati drugače. Sicer ga ona ni razumela, ampak drugi so ji potem dopovedati. da tu ni treba matike tako vihteti, da tu se lažje dela itd. "Še boljše," si je mislila Helenica in pridno delala naprej. "Bog ve, kako kaj plačajo tukaj," tudi nato je študirala Helenica.
Prvi dnevi so v tem novem svetu še nekako prijetno potekali. A novo življenje, vedno enaka hranr* fižol in riž, riž in fižol, take hrane ni bilo mogoče dobiti kot doma, zato se Helenici, kakor tudi drugim ni preveč dopadlo to življenje. Dobila se je koruza za polento, potem radič italijanska sa-lata. Krompirja, zelja, kakoršnega so imeli doma tam ni bilo. Pozneje so dobili včasih sladki krompir (Patados dose), kateri je jako dober pečen ali kuhan, še celo na trgu prodajajo kuhanega. In sladkemu krompirju podobno je neki pridelek južnih krajev pod imenu "Mandioca," ki pa nima j skoraj nikakega okusa, to služi mesto 'krompirja po južnih krajih.
Helenica je delala v kavinih nasadih samo 11. dni, nakar je dobila še precej dobro službo pri neki bogati italijanski družini (gospod je bil zdravnik), kjer se ji je jako dopadlo, zlasti še, ker je bila družina jako pobožna kaj takega res ni pričakovala, dasiravno! je bila doma navajena moliti vsaki večer rožni venec. Toda, kakor je bil pa ta gospod se je kar čudila. Ako-ravno je bilo še toliko ljudi na obisku, vendar, kadar je prišla ura molitve tedaj pa: kdor hoče moliti naj ostane, kdor noče pa lahko gre. Tako je ukazoval gospod sleherni večer. Helenica je imela primerno ne preveč dela, za vse je'/ bilo dobro, ko bi le kaj razumela jezika, a druzega kot slovenskega ni znala. Nič ji ni ugajalo, ko je vedno čula italijansko čebljanje: "vija-mi-ja-vija-mija, razumela pa nič. Dobila je v koloniji neko hrvatsko dekle, katera je dobro znala italijansko, ta ji je večkrat tolmačila; toda učenje je šlo le počasi. Kadarkoli so govorili italijansko je mislila, da jo obrekujejo.
Ob nedeljah so hodili k sv. maši iz one kolonije,, kakor tudi Helenica v bližnje me-
sto eno uro oddaljeno v cerkev sv. Križa (Santa Cruz). Bilo je neko nedeljo, kmalu potem, ko je Helenica novo službo nastopila. ko jiW je šlo več skupaj zjutraj k sv. maši k sv. Križu. Ker pelje pot skozi mali gozdič zato ni prav varno, po njej posamezno hoditi, zlasti za dekleta ne. Takoj po sv. maši so se ljudje pa razsili po trgovinah, kupovati razne stvari, zato so se eni zamudili več ali manj. Tudi Helenica si je imela nekaj več za kupiti, tako, da je družba vsa odšla ter je sama tam ostala. Straha ravno ni nikdar poznala, zato ni morala nič. ako ravno je morala sama skozi gozd. Toda, kakor je pričela tisto nedeljo korakati proti gozdu, je srečala nekega mladega gospoda. Ona pa je šla kar inaprej brez straha. Ni bilo pa še par minut, ko začuje za seboj stopinje in ko se ozre, vidi, da gre isti gospod za njo, ki ga je ravnokar srečala. Sedaj se je pa vendar ustrašila. Po kaj neki gre nazaj, si je mislila, pa že jo je začel obgovarjati, ona seveda ni razumela nič, kako italijansko besedo je odgovorila, pa še tisto je bilo vse narobe, vendar, kakor ga je razumela, jo
Je hvalfl*	(Dalje sledi.)
iimwii l
. » .:.....-•■« _________

. -. - iii. :	.	:: • JA
.....
' ■
■■■■■■■■ij^H

"AMERIKANSK3 SLOVENEC"

Tvoj nedeljski tovariš. o
Rev. J. C. Smoley.	^
TEDENSKI KOLEDAR.
18. po bink. — Jezus ozdr. mrtvoudnega. M. 9.
4	Nedelja — Frančišek Asiš-ki spoz.
5	Pondeljek — Placid in tov. muc.
G Torek — Bruno opat.
7	Sreda — Sv. Iiožni venec HI. D. M.
8	Četrtek — Brigita , vdova. 0 Petek -
nwic.
10 Sobota gia, spoz.
ljata k tem: "Ko je pa Jezus videl njihovo vero, je rekel mrtvoudnem-u: Zaupaj sin, od-
najbo-lj svet! so imeli tak strah našnji evangelij nam to pove "Množice pa, ki so to videle, so
so se Boga, tn ta strah jih je varoval hudega, da je rad zahajal k njim.
Skrbimo, da bomo tudi mi imeli ta strah božji. PriČetek
bolj strupena. Odkod prihaja- »-jo strupeni učinki sline niso
puščeni so ti tvoji grehi; vstani, 'modrosti, pravi sv. Duh, je vzemi svojo postelj in idi do-jstrah božji. Kdor se Boga boji, mu r Tn mrtvoudni je bil o- bo svoje življenje prav uravnal
zdravljen se tisto uro.
in bo mislil na konec, na sedbo
Taka je torej bila vera Ka- božjo. Kako prijetno bi bilo na farnaumčanov. Radi te vere je Wetu, ko bi med ljudmi vladal pa tudi slovel Kafarnaum in se povsod strah božji! Skrbimo,
Kampanja za 700 novih naročnikov!
twotwi.v,	»VTwrcnjxn.v	»iHWfmi	wHTvw »WW WW W W 9
Izredna prilika! Izredna kampanja! Izredna prilika!
Ponovite svojo naročnino sedaj! Pridobite novega naročnika sedaj! Zakaj pa? Zato, ker sedaj dobite list še za staro ceno
4.00 .
imenoval mesto Gospodovo. Ko Dionizij in tov. j bi, prijatelji, vsaka župnija bi
da bo strah božji po naših župnijah rastel! Vcepite ta strah jla res župnija Gospodova. ko(božji v srca vaših otrok, vcep
Frančišek Bor- j bi bila v vsaki župniji tako živa <ljate ga v svoja srca !
lin trdna vera! Skrbimo, da boj To so bile te tri lastnosti, da
-o--J tako. Vsak izmed nas naj bo|se jc mesto Kafarnaum lahko
OSEMNAJSTA NEDELJA PO pravi apostol! Skrbite v prvi imenovalo mesto Gospodovo:
vera, ljubezen in strah božji.
BINKOŠTIH.
In je prišel v svoje mesto.
Mat. 9, 1.
vrsti, vi stariši, da bote vsadili v srca svojih otrok pravo vero,
se bale in slavile Boga!" Baliivedeli do časa Pasteurja, fcele ^
ta je dognal, da leži stmp v ^ Gospod mikroorganizmu. Sedaj pozna- ^ mo nad 30 vrst mikroorganiz-1^* mov, ki žive v človeški slini ini^* se tam zelo hitro množijo. I ^ Mnogo teh mikroorganizmov J je vzrok, da se po ekstrakciji! T zoba zastrupi kri pri količkaj nepravilnem ravnanju. Seveda je v slini še večje število bakterij, ki pa so neškodljive.
Zato vidite je tudi nevarno poljubovanje otrok po tujih ljudeh. S poljubom prenesete bacile, pustite -strupeno slino na obrazu ali ustnicah otroci-ča. ki to potem vse izsesa in si zastrupi svoj sistem. Zato noben tuj človek naj ne poljubu-je tujih otrok.
Kristus Gospod je prišel v stusa! Naj vera z njimi raste! mesto Kafarnaum. da bi tam u- Kolikor le mogoče, jih poučuj-r i' božjo besed©. In res Čudno j te o Zveličarju, o njegovem je kako imenuje evangelist to'rojstvu, njegovih čudežih, nje-mesto: imenuje ga "Gospodovo smrti, da bo vera v njiho-mesto," ker pravi, da je prišel vih srcih napravila globoke ko-"v svoje mesto." V svoje me- renine. Sploh vsi odrastli skr-sto — torej Gospodovo mesto, bite za to, da se bo vera v žup-S čim se je pa to mesto tako ™ji širila, da se bo utrjevala, odlikovalo, da je zaslužilo ime Storite to lahko v mejsebojnem "Gospodovo mesto?"	i poučevanju, posebno z razšir-
To vprašanje je vredno, da ianjem dobrih knjig in časni-ga premišljujemo. Kako velika
Daj Bog, da bodo te čedno-vero v Boga, vero v Jezusa Kri-;sti vladale tudi med nami, da
bo tudi naša župnija, naša naselbina res župnija, naselbina Gospodova! Amen.
ZDRAVSTVO.
Priporočilo za uživanja jajc.
*
"AMLRIKANSKI SLOVENEC" začne izhajati z mesecom novembrom dnevno petkrat na teden, kar je toliko kot dnevnik. Za dnevnik bo tudi višja naročnina. Zato je koristno za vsakega naročnika, da ponovi in podaljša svojo naročnino še za naprej v tem času, ko velja še stara cena $4.00. Sedal je nrilika. da nn^itim
, v . . „ , .	Sedaj je prilika, da poaffitira
v sak naročnik in p idobi gotovo vsaj enega novega naročnika za Amenkanskeg-a S wenca, ker zdaj si j?a lahko naroči vsak še staro ceno $4.00. Č tatelji in naročniki nepozabite tega!
Katoliški Slovenci agritirajte v tem času za nove naročnike!
za
Chikaški zdravstveni komi-
POL1CISTI V BOJU Z BLAZNIM ČLOVEKOM.
Birmingham, Ala. — V neki tukajšni hotel je prišel na stanovanje C. Kose iz mesta Pratt. " jBila mu je odkazana soba v ho- nje, četrti je pa zadobil tako vsak na eno stran. Proti jugu telu, iz katere se pa Rose ni ga- hude opekline, da ni upanja, vozeči vlak se je dvakrat okrog nil dva dni. Ker se je zdelo to da bi okreval. Do trupel pone- preobrnil, le čudež, da ni bilo sumljivo hoteljskim uslužben- srečenih so prišli šele čez par več mrtvih. Med ranjenci "
i +
*
*

sreča bi bila za našo naselbino, za našo župnijo, če bi je mogli imenovati "Gospodovo župni-io," ko bi vsak oseba v župniji imela lastnosti, katere
ceni so šli trkati na vrata in ur po razstrelbi, kajti bili so
sar H. N. Bundensen M. D. pri- gosta klicali, a namesto odgo- zasuti. Rudnik je last Consoli-
poroča publiki v svojem buleti-jVora je pričel Rose streljati v dated Coal kompanije.
_ ,	uživanje jajc. O uživanju vrata. Vodstvo hotela je bilo	-o
kov. Tako bote vrši i i pravo a- jajc pravi to le:
postolsko delo. potem se bo pa "Jajca spadajo med najteč
tudi naša župnija, naša našel-' nejša jedila. Za
je
primorano poklicati policijo.1 — Chattanooga, Tenn. Prišedši policaji so ta'voj spo- Ena oseba je bila mrtva in mlekom je znali, da imajo opravili z blaz- ranjenih ko sta v Worley,
človekom, hoteli .-o dobiti milj od tukaj dva vlaka skupaj prizadetih, pridelki uničeni ve-s pušča- trčila in padla preko nasipa liko ljudi je ^prišlo ob življenje.1
je:
več težko ranjenih.
— Peking. Kitajsko. — Tako zvana Yellow reka v Shan-; tung provinci je silno narasla!
bina lahko, imenovala župnija,„ajbolj tečna jed. ki ima nim naši naselbina Gospodova .	' vsebi koncentrirana vsa ona iz sobe živega, zato
Kafarnaumčani so se nadalje hranilna sredstva, ki so mla- li v sobo tako zvane
50 10
in preplavila pokrajino. 2e 40 let ne pomnijo take povodnji. Nad en milijon prebivalcev je
Plione: Canal 4340.
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. ISth Street,
CHICAGO, ILL.
Vence za pogreba, šopke za-neveste in vsa v to ,-troko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav Ijam na dom.
Cene zmerne.
143S E. 95th St. CLEVELAND, OHIO.
listu k Korinčanom:
ammonia" bombe, s katerimi bi ga JjraV!.NJvim najbolj potrebna. Jajce je bili le omamili. Ker pa je blaz-i , • ! t ,	j zelo tečno in Vsebuje sledeče- než odprl okno, niso bomf>e u-
naumrani; bila je to: trdna ve- ime! vso voro- hl ^hko gore|če sestavine apno. fosforus. že- Činkovale Med tem je Ro^e ne . krščanska ljubezen in strah Prestavljal, pa ne bi imel lju- ]ozo in je posebno bogato na prestano streljal v j j	j bezm, nisem nič"' 7 ———- ' .... ^
>o imeli Kafaraaumčani. Bile odlikovali s pravo krščansko dim in starim, bolnim in zdra <o pa-posebno tri lastnosti, ska- Uobeznijo. Sv. Pavel terimi so se odlikovali Kafar
imel vso vero.
NASA MLADINA — NAŠE UPANJE.
V NAJEM
vrat;». m
biti združena ljubezen ! so Kafarnaumčani imeli. Odkod pa vemo to
zen k bližnjemu.
Kafarnaumčani so se odlikoval po živi veri. Odkod imamo za to dokaze? Imamo jih do-vol i v sv. Pismu. Opozorim vas samo na dogodek, ki je znan vsem, ki sem vsako nedeljo prebere v cerkvi: Kristus Gospod je prišel nekoč v Kafar-naum. in pristopil je k njemu vojaški stotnik in ga prosil: "Gospod, mojega hlapce je zadel doma mrtvoud, in veliko trpi." Tn Jezus je rekel: "Prišel bom doli. pa ga bom ozdravil." Nato je odgovoril stotnik — pomenljive so njegove besede: "Gospod, nisem vreden, da greš
pod moj streho, reci le besedo, jje ušel; Jeruzalemčani so sra
obsodili na smrt in križali. Samarijci ga niso hoteli pustiti
Z vero mora j vsebini vitaminov. Jajce je naj- nil enega detektiva. PoW'ijp je mladina bo v bodočnosti Zdru- za avtomobil. Tn to bolj zdravo za oslabele, zlasti poklicala na
pomQČ jrasilce, žene države še bolj povečale.
i etične, ali drugače oslabljene nakar se je zbrala pred hote- Toda, če hočete da bodo vaši
lz sv. t isrna. Opo-j/|ju<3i. Otrokom pospešujejo lom dvatisoč glava množica otroci kaj dosegli, morajo biti zorujem vas pa najprej na to, [rast in moč( krr vsebuje dobr. med katero je Rose odd j t d". zdravi in močni;
da je v ljubezni obseženo dvo- ?mi del solitrove kisline in tudi
je: ljut)ezen k Bo$?u in ljube- iri—____u: ...... , ...... .. .
gasilci
se odda stanovanje z štirimi so-Počitnice so končane: naša bami. Gas, elektiTka in ko-mladina gre zopet v šolo. Ta palnica v hiši. Klet in garaža
Vprašajte v, trgovini' John Gottlieb, 1845
\V. 22na St., Chicago,
p. t.
oddal tudi zoravi in moem. iaKojsnja po-
r ,	,	i i	--------- —----a k sreči ni niko- zornost na bolezen in slabo
inmezen k ^ogu m !jui>e- (drugih mineralnih sestavin, ki gar zadel. Prišedši gasilci so zdravje je velike vrednosti, ker
i i
Imeli so ljubezen do Kristusa, in sicer resnično, gorečo ljubezen. Dok?z nam le to, da so ga vedno radi sprejeli. Be-tlehemčani Kristusa niso hoteli i la-,CG
na bo ozdravljen moj hlapec.' Kako krasne besede, kako krasna vera v Jezusa Kristusa! Gospod; nisem vreden. Ti si več kakor navaden človek, ti si Sin božji; sem sicer stotnik, nekaj
so potrebni zobovju, očesam, brizgali vodo v sobo, a tudi to se ž nji morda še lahko zdrav-lasem in sploh za vzdrževanje ni nič pomagaio. Policisti so se ljenje prepreči. Trinerjevo dobrega stanja človeškega te- nato pozlužili revolverjev in s Grenko Vino ta najbolj zanes-lesa-	silo odprli vrata, r.a sredi sobe Tiiva želodčna tonika io znana
Dr. Bundesen pravi: "Eno je ležalo truplo blaznega gosta, že zadnji 35 let: \ to hi mora-na dan bo pospešavalo zadeto od več krogel.	! lo biti zdaj začetkom jeseni;
sprejeti, ga niso poznali, rodil ;rast in zdravje otroku, utrjuje	-—o------j pri vsaki družini in v vsaki hi-'
se je v revnen^ hlevu. Nazaret- j -dra *je in moč v odraščeri DR. HARVEY REŠEN. ši. To zdravilo je za stare in čani so ga. nahujskani od fari- jmladini, prinaša rdeča lica na Peking. Kitajsko. — T>. mlado ljudi. Izčišč;> želodec, zejev, izgnali iz mesta, peljali j obraze oslabelih in obolelih Harvey j. Howard, iz Ročke- utrjuje ves prebavni sistem in! so g«", vrh gore in ga hoteli vre- ^udi, vzdržuje matere pri hla- fetlerjeve bolnišnice v Pekin- krepča kri. Vživajte to-vino,| či doli raz njo, pa Gospod jim l(^osti in daje očetu moč pri gu, katerega so pred štirimi pa ne boste imeli več slabega
delu."	r j meseci ugrabili kitajski bandi- okusa, zabasanosti, neprebave.
Odkod dobi otrek gliste? | ti je rešen. Banditi so postopali glavobola in sličnih želodčnih Samo od tega, ker je hrano z z zdravnikom še dosti lepo, le nenrilik. Vaš lekarnar ali pro-
in j dajalec zdravil ga ima v zalo-:
BRIVNICA NA PRODAJ!
Vse podrobnosti sa izve pri lastniku na 2059 W. 22nd Pl.j Chicago, 111.	p. t. s.
NAROČNIKOM	|
V CLEMANDU!
SLOVEČI UMETNIŠKI . FOTOGRAFIST
NemlceK
1439 W. 18th St.
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
Ce želite obnoviti naročnino aH spremeniti naslov za naš list; n Amerikanski Slovenec, to storite »pri našem
•<u,	j GrtisHn tinktura zoper eivc
FRANK KURNIKU	j katere postanejo lasje popolnoma m
6121 St. Clair Avenue,
Cleveland, O.
NA MILIJONE ljudi bi nc bilo d.t-
s brez las. ko bi vsaki ob pravim lahko času rabil W ah č i če to Alpen Tinkturo, Zastopni-' ^atera najboljša in uspešna na sve-f n« za proti izpadanju in za rast las. I Brusfin tinktura zooer sive lase. od
turni. Dalje imam najbolj uspesna zdravila, kot za rane. opekline, bule, turnve. kraste, grinte, lišaje, solnčna-
v mesto, da so apostoli klicali |R€snažnimi rokami. Znano jc,! odkupnino so hoteli imeti
ogenj iz neba na nje. Kako dru-1 se zaredi glista iz jajčeca, orožje. Koso gače so se pa obnašali Kafar- i Otrok dobi tako jajčece na so zdravnika naumčani proti Gospodu! Ka- roko- k<> brska.v pesku in hla-, bodo. veljam — vendar nisem vreden, k or hitro je prišel k njim. fo ga >t«. kjer so skoraj povsod ostan-
da bi ti prišel pod mojo streho. z veseljem sprejeli, prihiteli k ,ki raznih glivic in odpadkov. FKSFLOZIJA, TRIJE MRTVI.
dobili zahtevano gi- Imejte doma pri rokah tudi izpustili
Samo besedo, eno samo reci, te-jtljemu kakor piščeta k koklji. ;Ge potem otrok je z umazani-bi o Gospod, je vse mogoče; s,Ostali so pri njem in poslušali mi rokami, poje jajčeca z jed-samo besedo ga boš ozdravil, njegove besede. Da še več: Ka- j jo vied in tako se potem v čre-vsaj si vsemogočni Gospod ! Ka- ^or pripoveduje sv. Lukež, so v^su zarede iz jajčec gliste. Če
ko krasna, kako trdna vera ? jse na njegov prihod vedno pri-Kristusa samega je ta vera ga-jpravljali in se veselili. To je nila, da se je obrnil k množici bila prava ljubezen k Kristusu, in ji rekel: "Povem vam, take1 pa tudi ljubezen do bližnje-vere še nisem našel v Izraelu!" so javno kitzali. Dokaz ima-Vidite, nikjer ni našel Gospod mo v današnjem evangel ju. Bil take vere, kakor ravno v Ka- .je mrtvouden človek, ki si sam farnaumu. — Pa o tej veri nam ni mogel pomagati, pa ga niso pričuje tudi današnji evangelij, pustili ^rez^ pomoči: pomagali Sv. Matevž, kojega evangelij so mu, in kakor hitr,) je prišel se nam bere danes, omenja ta Gospod v mesto, so ga takoj ne-dogodek le bolj površno; ob- sli k njemu. Vidite, delo usmi-
Herin, 111. — V rudniku šiv. 7. je nastala eksplozija plinov, mi: trije rudarji so prišli ob življe-!go, III.
, ,........ gazine.
e dobiti kje v bližini, pišite.
Joseph Triner Co., Chica-
Ilavno tako.se obrnite do nje- te pike in prah« te na plavi, za revni a-
ga v vseh drugih zadevah, tika- tizem aii	^no oči. bradovice,
potne noje i. t. d. Kateri bi rabil mn-,-spcha mu povrnem takoj po cenik, ga po-
WAHČIČ.
Cleveland, Ohio
143C E. 95th St.
mati ne skrbi dovolj za snaž-nost, če si otroci ne umi je j o rok po opravi jen ju potrebe, potem še lahko mati in drugi večji otroci dobe gliste. Zato, ' umivajte si roke pred jedjo! Držite otroke v vedni snagi, ker v nesnagi se rede in širijo ^ bakclli. iz katerih nastajajo! v bolezni. Otroci naj tudi ne nosi-l J
n
MATHILDA LUDWIG
CORSETS (MODRCI) IN POTREBŠČINE ZA ŽENSKE
se preseli v večje in udobnejše prootorc na 2202 W. 22nd St. Chicago, III.
Ijenja in ljubezni! Tu vidimo to, kar je Kristus učil: "Otro-čiči novo zapoved vam dam, da
širneje pa govori sv. Marka. Kristus Čospod je prišel v Kafarnaum. In komaj se je raznesla novica, da je Gospod tu, so se ljubite med seboj, kakor sem hiteli ljudje iz vseh krajev me- vas jaz ljubil." sta, da bi videli Gospoda. Hiša. Prijatelji, skrbimo, da bo tu-kier se je ustavil, dvorišče, vse'di v naši župniji zavladala ljubilo naenkrat polno. In kaj bežen. Ljubezen do Jezusa
Je	1 o
jo privedlo ljudi k Gospodu? Bi M je vera — slišati so hoteli Sina božjega, nebeškega učitelja. Prinesli so pa mrtvoudnega človeka na nosilih, da bi ga Gospod ozdravil. In ker radi množice ljudij ni bilo mogoče priti v hišo, so nosači šli z nosili na streho, so streho prodrli in spustili mrtvoudnega doli pred Kristusa. Vidite, kaka vera ! Verovali so, da ga Gospod
ozdraviti, zato	HBHMP^H
skrbeli da bi prišli z njim pred -biti, pa se ga tudi bati; bati, da Kristusa Gospoda. Sv. evange-jne bi izgubili njegove ljubezni, lista Matevž in Marka pristav-1Bog je velik, je vsemogočen, je
Kristusa, prejemajte ga v sv. obhajilu ! Imate svojo cerkev, prihajajte radi k Gospodu! Ljubite se med seboj! Izkazujte si dela ljubezni in usmiljenja ! Reveže, pravi Gospod, bote imeli vedno med vami; ljudje imajo razne križe in težave. Pomagajte drug drugemu, da bote dobri učenci Gospodovi!
Kafarnaumčani so se pa odlikah tudi v tem, da so imeli strah božji. Boga moramo lju-
rok ne prstov v pazite nato in bolezni se boste
jo umazanih usta. Matere marsikateri izognili.
Človeška slina —strup.
Da se rane, v katere je prišla človeška slina, težko celijo, vemo vsi in to je dalo tudi povod, da slino smatramo za strupeno. To spoznanje je že jako staro in je podprto z mnogimi dokazi. Prvi grški zdravnik Galen pripoveduje, da je videl, kako so škorpijona umorili s človeško slino. Aristotel pripoveduje v enem izmed svojih spisov, da je imela njemu znana deklica tako strupeno slino, da je puščica s to slino namazana delovala kot najhujši strup. Plinij, rim-| ski pisatelj, tudi pripoveduje, i da se celo kača boji človeške ' sline. Znani nemški eksperi-j mentar Eberle je v sredi 19. stoletja delal poizkuse s svojo

Slovencem v Chicago in okolici naznanjam, da sem pričel obrt
EXPRESSMAN
Na razpolago bom vsemj vsak dan, za prevažanj* pohištva ob času selitve in druge stvari. Dova-žal in razvažal bom premog, drva, sem na razpolago tudi za dovažanje grozdja s trga, kadar istega kupite.
Vsemu občinstvu se prav toplo priporočam v naklonjenost. Kadar rabite expressmana pokličite vedno mene osebno ali telefonično številko Canal 5889. Kadar boste vprašali osebno pridite 11a naslov:
Martin Gafe@r
1845 West 22nd ST. 2nd Floor CHICAGO, ILL.
Nad Mr .J. Goitliebovo trgovino.

GOV ORE!
Kranjsko - Slovenska KatoL Jednota
S SEDEŽEM V JOLIET, ILL.
jc žc izplačala od svoje ustanovitve do 1. augusta 1925. skupnih podpor v znesku:
568.970
Slovenci in Slovenke! Pristopajte tottij v PRVO NAJSTAREJŠO IN NAJVEČJO slovensko kat. podporno organizacijo v Ameriki!
Za ustanovitev novega krajevnega društva dostuje 8 članov (ic). Nagrada za ustanovitev takega društva znaša $20.00.
Za pojasnila in drago se obrnite na glavnega tajnika:
JOSIP ZALAR-JA, 1004 N. Chicago Street,	Joiiet, HI.
"AMERIKANSEI SLOYENEC"
Gladiatorji
Z rod o vinski roman iz leta 70. po Kristus«. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
"Eumolpus," je dejal, ko je prinesel suženj velikanskega soma na še večjem krožniku, "ne boj se ga! Vreden tvoj nasprotnik je in tvoj rojak! Povrh je komaj včeraj zapustil Raveno. Zares, to naše lepo ležeče mesto nam pošilja največje ribe in najširša pleča! Poskusi ga s čašo Chiana in povej, ali ti je borbena šola pokvarila okus za domače ribe V9
Vzgoja in poklic sta gladiatorje posirovila, pa za njegov rojstni kraj je Eumolpu še vedno ostalo mehko srce. Celo spomin na mladost se mu je včasi kakor sen prikradel v dušo, — spomin na peščeno, vetrovno obrežje ob jadranskem morju, na valove, ki so udarjati ob zidovje pristanišča, na kodraste Črno-oke otroke, ki je izmed njih eden bil tudi on in ki so igrali in se preganjali ob morju.
Začutil je mehko otožnost in tribunov u-gled je rastel v njegovih očeh. Saj je govoril z njim kakor s človekom in ne kakor z živaljo. S svojimi šaljivimi, pa dobro premišljenimi besedami si je pridobil tribun junaka, ki je bil pripravljen, iti zanj v smrt, če bi bilo treba.
In tako je storil z vsemi drugimi. Rufusu je naslikal srečo podeželskega življenja in svobode, ki je uživa rimski meščan na svojem posestvu v bližini mesta, sedeč na svojem lastnem pragu in gledajoč večerno zarjo, ki se žari v belih Apeninih. Pripovedoval mu je, kako bo prirezoval sadno drevje, delal v vinogradu, strigel ovce in redil živino. Tako ži-vobarvno sliko kmetskega življenja mu je podal, kakor bi sam kmetoval celo svoje življenje.
"Le eno noč —", mu je pravil prijateljski, "pa bom jaz pri tebi v gosteh na tvojem domu gori v hribih! Pol tucata takih udarcev, kakršne si delil dosedaj za zabavo, moj junak, pa nikoli več ne boš grabil za jeklo, razen če boš prijel za plug ali pa za lovsko kopje. Pri Cereri, prijatelji, zlata žetev vas čaka nocoj, zrela za srp!"
Za Rufusa je bilo par oralov zemlje in svobodno življenje pri ženi in otrokih vsa sreča, ki si jo mogel želeti. Njegova od vina razgreta domišljija mu je slikala bodočnost v najmamljivejših barvah in za trdno je bil odločen, da se bo boril in si zaslužil svojo sre-čo.
In tako je še mamil tribun Hirpina in druge po vrsti, prijemajoč vsakega tam,. kjer je bil najobčutljivejši.
Medtem je vstopil Euchenor in s temno ne-voljo na licu sedel na svoj prostor.
Placid ni vedel, kje se je Grk tako dolgo mudil, toda ni hotel motiti uspeha svojih besed z nezaupnim popraševanjem. Vljudno in prijazno ga je pozdravil in mu odkazal divan. Pa sumil je izdajstvo, četudi je Euchenor hitel pripovedovati vzrok svoje odsotnosti.
"Cul je nemir v bližini," ga je opravičeval tribun, "ko ste vi šli v hišo, pa je stopil k naj-bližnji 6tražni četi svojih tovarišev ter se prepričal, da niso bili napadeni. Straža je precej oddaljena, zato se je nekoliko zamudil."
"Glej, da nadomestiš izgubljeni čas," mu je rekel in dal sužnju znamenje, da so napolnili njegove krožnike in njegovo čašo. "Čim bolj pozen, tem bolj dobrodošel!"
V srcu pa je pri teh prijaznih besedah sklenil, da bo postavil Grka na čelo čete, ga vzel pod svoje neposredno nadzorstvo in ga pri najmanjšem znamenju izdajstva in omahovanja prebodel z lastno roko.
Končno je bil ukročen silni glad mečebor-cev. Jed za jedjo je sledila v nepretrgani mnogoličnosti in vsake so se lotili z neodjen-ljivo odločnostjo, da so se čudili domači sužnji, ki so bil vajen! svojega vedno do grla sitega gospodarja. Celo tribun se je zastonj trudil, da bi dohajal svoje goste, četudi je vse storil, kar je bilo v njegovih močeh, in si je mnogo domišljeval, koliko more snesti in po-
piti. Krepka, vednih bojev in vednega dela vajena narava gladiatorjev je bila zmožna, použiti silne množine jedi in pijač, ne da bi čutila posledice, ki jih ima požrešnost in ne-zmernost za slabše ljudi. Pri tem so pili in pili in se brezskrbno vdajali dvomljivemu veselju opijanjenja, ne da bi jim bilo treba plačati kazen za svojo nezmernost. Sveži zrak. par minut telesnih vaj, — pa so bili zopet hladni njihovi možgani, bistre njihove oči, in vsa njihova narava še krepkejša in podjet-nejša po takih razkošnih izgredih.
V skrajnem telesnem zadovoljstvu so ležali gladiatorji leno po svojih divanih. Čase so se še polnile in naglo spet praznile, pa bolj iz navade ko zavoljo žeje. Vsi so govorili obenem. Vsak je gledal sedanjost in bodočnost v rožnati luči popitega vina.
Dva pa sta bila v celi družbi, ki se nista dala zamotiti in zapeljati, da bi pozabila na nevarni in usodni nočni posel, ki sta štela čas in opazovala svoje ljudi v njihovih nasledujo-čih si razpoloženjih zadovoljstva, dobre volje, razposajenosti in drznosti, jih ustavila kratko pred pijanostjo ter zagrabila trenutek, ko je bilo železo ravno dovolj vroče za kladivo. Isto misel sta oba imela, ko so se srečale njune oči, iste besede so bile na njunih ustih, pa Hipija je govoril prvi.
"Nič več vina nocoj, tribun, ako hočemo na delo! Amfiteater je poln občinstva, arena je pripravljena, igra plačana. Ko zasede pre-tor svoje mesto, smo pripravljeni, da začnemo!"
Placid ga je pomenljivo pogledal, zagrabil blestečo se čašo in se dvignil.
Njegova nenadna kretnja je vzbudila splošno pozornost. Vsi so umolknili in ga gledali. - "Prijatelji," jih je nagovoril, "zvesti mečevalci, dobrodošli gostje! Poslušajte me! Nocoj zažgemo Cezarjevo palačo, prevrnemo imperij, sunemo cezarja s prestola! Vse to vam je že znano, nekaj še morate vedeti! E-den je ušel, ki ve za zaroto! — Eno uro še, pa bo morebiti prepozno! Dobri prijatelji smo, vsi smo v isti galeri, komaj za streljaj od nas leži zemlja —. Pa vihar se dviga, valovi butajo ob njene deske. — Ali hočete napeti svoje mišice in priveslati ladjo varno z menoj v pristanišče?"
Primera je bila priljubljena in je odgovarjala njihovemu okusu. Odobravanje in pritrjevanje mu je donelo naproti od vseh strani, ko je končal. "Hočemo! Hočemo!" —."Skozi vihar in solnčni žar!" — "Proti vsem vetrovom in nevihtam !" so klicali drzni glasovi.
Ni bilo dvoma, pripravljeni so bili na vse.
"Se libacijo Plutonu"* je pridjal tribun in izpraznil čašo.
Gostje so planili na noge in z divjim krikom storili po njegovem zgledu. Nato pa so se uvrstili v pare kakor so bili vajeni v am-fiteatru, in Euchenor je vzkliknil z zlobnim smehom:
"Morituri te salutant!"
Dovolj je bilo!
Z izzivajočo drznostjo in divjim posmehom so pograbli gladiatorji usodne besede. Usmiljenja, kesanja ni bilo čuti v njihovem blaznem kričanju. Po dva in dva so korakali po
dvorani ob glasovih svoje strahotne pesmi._
Otresli so se vinskih duhov, planili k orožju in Placid se je postavil na čelo svoje izbrane čete z zmagonosnim prepričanjem, da mu, naj pride kar hoče, ti junaki ne bodo odpovedali v njegovi zadnji, odločilni igri za življenje in smrt.
*Pred popivanjem ali po njem so darovali Rimljani Plutonu, bogu podzemlja. Izlili so nekaj vina na tla, kar je ostalo, pa so izpili. To je bila libacija.
ZA DRUŠTVA
slav-
ti.
Svetinjo, fumbi, trakovi z napisi, segali je znak« itd.
Pečati, štaarpilj« in druge potrebščine naročite pri
AMERIKANSKI SLOVENEC
1649 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
CLEVELANDCAN JE t
kadar potrebujete pogrebnilca se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI (M	1053 — E. 62nd St.
fir CLEVELAND, OHIO Prixnite za bližnji telefon in »o-kličite:
Randolph 1881 sli 455«.
imne
STRITAR
se priporoča rojakom ss naročila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pobi itvc ob Čara selitev an vse kal spada t to stroko. Pokličite me po telefona I
2018 W. 21st Place
CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
GROZDJE ZA CHICAŽANE!!!
Slovencem v Chicagi in okolici naznanjam, da bom do-vedel v Chicago v slovensko naselbino več kar najboljšega grozdja z lastnega vinograda iz Fresno, California. Grozdje je prvovrstno in vsakdo bo zadovoljen z njim. Imam ga sledeče vrste: Mo-škotel, Sutana, Thompson, Serbian Blue in Carrinyon Black.
Kje ravno se bodo nahajale naše kare bo naznanjeno v tem listu. Pridite in preskrbite se z dobrim grozdjem.
Frank Stefanich
VINOGRADNIK IZ FRESNO, CALIFORNIA.
POZOR!
Naročila za Chicago sprejema že v naprej
JOHN STAYER
1952 WEST 22nd PLACE	CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 1404
Pokličite ga na telefon in oddajte svoje naročilo Vnaprej.
i
f t
t *
f
I t

SEVEDA FOREST C1TČANI
~^Vedo, da se kupi najbolj so vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali
-J

karanegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu
blazni, da zahtevate to od mene ali cerkve, da se pobrigamo za te naprave ? ?
Tajnik Hoover je zadnjič povabil 28 guvernerjev na konferenco za prvo pomoč v rudnikih. Zakaj ni povabil tudi mene ali papeža ali vseh škofov ? ?
Zadnjič je v majni ubilo delavca, očeta 9 otrok. Kako železno pokrivalo bi ga bilo rešilo. Ali si bo g. Molek upal trditi, da jaz nisem naklonjen delavcem, ker nisem se pobrigal za tak železni klobuk???
Takih gorostasnosti naj bi resen človek, s katerim- se Mr. Molek rad postavi, ne zapisal kar tja v en dan.
Stvar ima čisto drugo podlago. Mr. Molek hoče na vsak način dati krščanstvu zaušnico, pa se flikne samega sebe.
Nedavno je pisal, naj krščanstvo napove bankrot. Ga ne bo in mu ni treba. Krščanstvo uči, da so baroni in delavci enako
Peter Zgaga me je postavil za urednika. Piše namreč: "Odkar urejuje Trunk, se le pomilovalno smejemo." S "pomilovalnim" smehom pač ne bo dosti, jaz se smejem "prisrčno,"
lit to bo več vredno.
* » ♦
Pri "pomilovalnem" smehu mora Peter Zgaga očividno večkrat zadremati, ali kakor pravimo začinkati. Kdor drema na stolu, temu se tudi hitro kaj zasanja. Ko se je Peter Zgaga zbudil iz sanj, je hitro zapisal: "Trunk uprašuje, kdo je pisal dopis, ki je bil pred mesci priobčen s podpisom: "Članica društva št. 78, K. S. K. J." Kje in kdaj, g. Zgaga, sem jaz to pisal?? Navedite dan in številko in časopis ali kaj, kjer bi bil jaz to pisal, potem dalje govorimo o tem, kar Vi iz takih sanj gobezdujete, ko po svojem zavijate o tem slučaju: "Gospod Trunk, še vi si enkrat tako nesrečno opecite prste kot si jih je opekel go- po božji podobi ustvarjeni, kr- ' spod Grdina, pa bo sklad za ščanstvo zahteva po svoji mo-Dom slepcev v Ljubljani za rali, da se življenje delavca dve sto dolarjev na boljšem." ščiti, da se ga ne sme izkorišča-Kaj, ko bi Vi plačali za Dom ti, da delavec ni suženj. Ako to svoto, ko se Vam tako slad- so baroni krščanski in ne na-ko sanja?	pravijo zadostnih varnostnih
* * *	naprav, spravljajo delavce v
"Uprašaj Trunka, on ve vse. nevarnost, recimo, jih ubijajo, razloži vse," pravi naročnik jih smatrajo samo za hlapce, A. S., S. Chicago, žarkometu. : za sužnje, potem so "krščan-Ta mu je ustregel. Cemu bi jaz ski" le po imenu, a krščanstvo ne ? Vem, da mene in stvar sa- ni krivo, ako se kdo ne ravna mo zafrkavlja, a radi drugih iP<> jasno začrtanih, moralično
BENJ. EIGHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street.	Forest City, Pa.
(T.)
KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
naj bo malo odgovora, s katerim pa on ne bo zadovoljen, kar vem že naprej. Reveži, ki nimajo in ne morejo dati, naj ne bodo v skrbeh, si lahko na drug način pomagajo, ako hočejo. A kdor ima kaj ,si tudi f lahko na drug način pomaga, obenem pa tudi tako, da prostovoljno kaj da od tega, o čemur je samo najemnik, ne lastnik, kakor jasno pove Krist sam. Trunkova "vsevednost" in (razlaganje lahko izostane, ker to ve vsak pošten kristjan; kdor pa noče vedeti, samo zabavljati, pa ničesar ne ve. » * *
Varnostne naprave .Mr. Molek se je spravil nad te naprave in jih naprtil cerkvi in meni na hrbet. Najprej nekaj o posameznostih v tem, kar je g. Molek spravil baje iz mojega "trunka."
"Umor na debelo v rudniku in tovarni ni zločin. . . niti ga ni cerkev zapisala med smrtne grehe." Govori o umoru, ne o
1824 W. 22nd Place
Phone
CANAL 7130
Chicago, III.

strogo obveznih predpisih. Predpisi in obveznosti so tu.
Zdaj se pa podajmo na Mo-lekovo stališče. On odklanja krščanstvo, ker se baroni ne ravnajo po njegovih predpisih, in ker se baje duhovniki in cerkev ne briga za to, da bi barone k temu prisilili. Namigava na svoje stališče, ki izhaja iz njegove evolucije, da je namreč človek razvita žival. "Človek je dandanes človek, ni več žival, pa naj se je razvil iz še tako odurne živalske forme," tako moško poudarja. To je to-raj vendar vsaj nekako "človeško" stališče. A kakšen je ta Molekov človek ? Kako, da je eden baron, drugi pa hlapec? Kako, da eden."je v potu "svojega obraza kruh," a drugi kruha ne more .pojesti? Kje ima ta "človek" kako moralo, ki bi baronu zapovedala, da ne sme delavcev moriti? Kje je podlaga predpisa, da morajo biti varnostne priprave za delavce?? Komu bi bili baroni
kaki nesreči, o umoru, kjer se moralično odgovorni za izko-delavci po rudnikih in tovarnah riščanje delavcev ? Ta Molekov
ubijajo po preudarku. Sicer ne
človek namreč ne pozna Boga,
vem, on bo to bolj vedel, če res ne duše, ne odgovornosti, ne mora kje kak rudnik ali kaka posmrtnega življenja. G. Mo-

Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti t Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE,
CHICAGO, ILL.
iAWWWS
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
tovarna biti, ki ubija delavce namenoma, ker le tedaj se o u-moru more govoriti. Pa recimo, da bi bilo tako. Kako g.
Molek, morete predrzno trditi, oaiai na stanscu živali pri da cerkev takih umorov ni za- medsebojnem občevanju,, pri ( pisala med smrtne grehe ? ? Ka- borbi^za kruh in obstanek, in to
lek pravi, da zdaj človek ni več žival, a pozabi povedati, kaj naj tega človeka dvigne na stališče človeka. Tudi ta "človek" bo ostal na stališču živali
ko morete dalje enako predrz no trditi, da "se duhovni niti ne zavedajo, da se je zgodila krivica ubitim delavcem, kaj šele, da bi bil izvršen zločin?" In dalje, da "je to dokaz, da cerkev rfc naklonjena delavskemu razredu, dasi živi od delavcev?"
Taka pisava je demagogija, preračunjena za delavce, katerim se gladi brada, in preraču-njenja za smešenje cerkve in duhovnikov.
Umori se pa menda vršijo ne toliko preračunjeno, kakor vsled pomanjkanja varnostnih naprav. Tudi v tem slučaju, če je pomanjkanje naprav zločinsko, bi bila Molekova trditev brez vsake podlage, samo preračunjena demagogija.
Zdaj naprave. Pejte, pejte. Ali naj hodim jaz ali morda škof po rovih in pregledujem, če so povsod varnostne naprave?? Imam interes na tem, da so povsod naprave, pa ste res
stališče se glasi: ali jaz tebe, ali ti mene.
Če ima že krščanstvo s svojo strogo moralno obveznostjo težave, kaj bo zamoglo potem stališče, ki nima moralične podlage?
Ostanem pri tem, da je Mo-leko*ro stališče potiskavanje človeka na živalsko stopnjo in da ni zadostnega uzroka, če se proti temu stališču kdo upre.
LED! LED! LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi 2 njim pijače, da meso ne zadrši, mleko ne skisa, 1. t. d.
Chicaške slovenske »aspodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega fcdarja še ne kupupe naj to storf: PoEličite na telefon: Canal 26*6 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaza premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.