-.Ham*»*** I** * >¿»ft«. ^fly «e«pt SatarSsfSi .«4 Hottšsfs. PROSVETA . ' * ' i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrsšntšlJ Ja u pre* n liki pro.torl; MftT Metk Law odele Ate. Offloe of Publication t BM7 8. UwmUI« Ato. Telepbeae, Boekwetl 4t04 -TIA* XU M«»« Ja IM» * Aa» oí IC. trn. a SI l im. CHICAGO, ILL* PETEK, 25. JUNIJA (JUNE 25), 1997. Subaeriptíoa |6.00 Yearly STEV.—NUMBER 124 Aeecptanea for auilinf at special rato of postage provided for la section 1108. Aet of Oct «, 191T, aetkortaad on Juno 14, ISIS. elike delavskè de- instracije v Ohiu ¡je priskočile na po-)C jeklarskim itsvksrjem )RNI ODLOK ZA »NIKE CIO 0., 24. jun.—Voditelji u industrijsko organi-io oklicali delavski praz-pricne danes popoldne ustaviti vse aktivnosti TrambulL Vršile se _kc demonstracije, ker delavci opozoriti javnost, pstizirajo z jeklarskimi L organizator CIO je izja-bo armada 50,000 unioni-bližnjih mest invadirala , V tem mestu je okrog čnikov, toda ta sila bo Unijski voditelji pra-i se je veliko število de-odzvalo pozivu, naj za-i, da tako pokažejo svo-tije napram jeklarskim Ta stavka je obe-test proti državni milici, utavkokaze v tovarnah Steel Corp. okazi, ki so ostali v jek-po oklicu stavke 26. maja, véeraj vrnili domov pod za-driavne milice in pozneje delo. Milica enforsira ¡jo, ki jo je zadnji ponde-sdii sodnik Lynn B. Grif-»prilog jeklarski korpora-Ti omejuje piketiranje in vanje stavkokazov, ki sjo na delo. sto unionistov je včeraj irilo po mestnih ulicah in stiralo proti izvajanju in-cije. Prikorakali so pred fr, kjer so žigosali sodnika Ctha, potem pa so odšli v kovno cono, kjer so jih dr-»miličniki razpršili, «iniki CIO so izjavili, da je 17000 delavcev v simpatični, ki j¡» * r« tolorirala ovira-f™*> je izjavil Cummings, Jf "wtrulrsl federalnega n*> naatopi * 1"almkon, CIO. "Vse po-ii h «Kiobri poštni de-m,,r»Jo hiti dostavlje-1 * vUfln» oblast vztraja r¡«¿¡»» In vi morate ta- Wlto- Pf0U V"*m' ki '™,njio- i« stali-'rvh departmmta v »"m. ki ga je det«artment. ker j< M poštne uradnike v *ng*tnwnu in iz-• prav, ko ao Domače vesti Nov grob v Kansaau Frontenac, Kana. — Tu je u-mrla Mary Bogataj, stara 57 let in doma iz Račove vasi pri Zi~ rih. V Ameriki je živela 28 let in tu zapušča moža, tri sinove in hčer. Bila je Članica društva 27 SNPJ. Iz Minneeote Chisholm, Minnr—Zadnje dni je umrla Mary Campa, stara 47 let in rojena na Hribu pri Loškem potoku. Bila je bivša druga podpredsednica KSKJ, Zapušča moža in pet otrok. Clevelandske vesti Cleveland. — Družim ZreliC je umrla petletna hčerka na zastrupi jen ju krvi, ki je prišlo, ko je mati Iztrgala otroku zob s kleščami, pri tem pa je ranila Čeljust in deklica je deset dni kasneje umrla. Nov grob v Indiani Indianapolis, Ind. — Tu je u-mrla Mary Gačnik, roj. Krefel, stara 68 let in doma od Nazar-jev v Savinjski dolini na Štajerskem. Tu zapušča moža, dva brata in tri sestre. Sodnik odredil izpraznitev tovarne Philadelphia Ps. — Federai-n^sodnik J. W. Davis je odredil evakuacijo tovarne Apex Hqj siery Co., katero so okupirali no-gavičarski delavci po oklicu sedeče stavke. V odloku naglaša, da je bila okupacija nelegalna, kršenje lastninskih pravic, kajti delavci lahko na drug način dosežejo svoje pravice, ker jim Wagnerjev zakon daje zaščito. Sedeča stavka pri tej kompani-ji je bila oklicana 6. maja. Kompanija priznala unijo električarjev Cincinnati, O. — Crosley Radio Corp. je pravkar podpisala pogodbo s krajevno unijo bratovščine električarjev, unijo ADF. V imenu unije sta pogodbo podpisala R. Hurst, predsednik centralnega delavskega sveta in E. Bundy, reprezentant A-meriške delavske federacije. Or-ganizatorična kampanja je trajala več tednov med delavci pri Crosley Radio Corp. Pogodba določa zaprto delavnico in bo v veljavi dve leti. Oblasti ne bodo deportirale ipiona San Francisco, Cal,—Emigracijske oblasti so opustile izgon-sko postopanje proti Johnu Pap-pasu, ko so prejele pismo od 'openšaparske' Industrijske zveze, v katerem je rečeno, da je bil Pappas v komunistični stranki Sano tdravi se smejo ženiti v Illinoisu! Governer Horner podpisal zakon Springfield, III., 24. jun. — Governer Horner je včeraj podpisal zakon, ki določa, da se mora vsaka oseba podvreči zdravniški preiskavi predno dobi poročno dovoljenje. Osebe, ki trpijo na spolnih boleznih, ne bodo odbile poročnega dovoljenja. Avtor zakona, ki stopi v veljavo 1. julija, je poslanec E. P. Sal-tiel, republikanec iz Chicaga. Uradniki Čikaškega okraja napovedujejo naval mladih ljudi na urad, ki izdaja poročna dovoljenja, predno bo zakon stopit v veljavo. Po prvem juliju bo moral vsak poročni kandidat predložiti zdravniško izpričevalo kot dokaz, da nima spolne bolezni. Zakon določa denarno kazen $100 in mesec dni zapora vsakemu okrajnemu uradniku, ki bi izdal poročno dovoljenje osebi, ki nima zdravniškega potrdila. Prav tako so podvrženi kazni zdravniki, ki bi izdali potrdilo spolno bolni osebi. Illinois je že četrta država, ki ima tako zakonodajo. Druge države, ki zahtevajo zdravniško preiskavo poročnih kandidatov, so Oregon, Montana in Connecticut Štiri druge države — Alabama, Louisiana, North Dakota In Wyoming — Imajo zakone, ki pa zahtevajo, da se morajo zdravniški preiskavi podvreči samo moški. Wisconsin ima sli-čen sakon, toda pred državno zbornico je zdaj zakonski načrt, da se preiskava raztegne na ženske. Tožba vložena proti jeklarski družbi Delavsko razsodišče odredilo preiskavo Wsahlngton, D. C. — (FP) — Organizatorični odbor jeklarske unije je vložil pri federalnem delavskem razsodišču tožbo proti Republic Steel Corp. zsradi kršenja Wagnerjevega delavskega zakona in drugih federalnih zakonov. Odbor pravi, da se kor-poracija poslužuje vseh form antiunijskih aktivnosti, da prepreči organiziranje delavcev. Iz-prla je delavce v Cantonu, O., importirala armado stavkokazov in pobojnikov, ki ovirajo piketiranje, skušala ustvariti razkol med zamorskimi in belopoltnimi delavci v Warrenu, O., da pro-vocira plemenake izgrede, zvezala se s policijo in mestnimi avtoritetami v Youngstownu, War-renu in Nilesu, da razbije stavko. Dalje je obtožena n e g o v a n j a in dominacije "neodvis nih" delavskih orgsnizacij ter formiranja Odborov državlja nov v Warrenu in Cantonu ter mobilizacije "v i g i 1 a n t o v" Y6ungstownu. Vladno razsodišče je bilo po-zvsno, naj uvede preiskavo in potem razpiše volitve. Poštene volitve so nemogoče sedaj, ko pobojniki ustrahujejo stšvkarje. kot vohun te podjetniške orga nizacije, za kar je prejemal $15 Lss PrsaMRSa, pravni zastopnik na mesec. Tudi pri deportaciji C!0 Je vlotiJ ^^ proU jek|mr. je odvisno, kdo je kdo . . . gjjf korporaciji. Moskva, 24. jun.—Danes poročajo, da je bil pr»dn*dnik so-vjetske republike Uzbek v srednji Aziji, Fsisouls Ifodtalev, od if , in kji prjd Itf»-» i a t« ***** *ivil in drugih '«atom jeklarskih kompanij, ki so prizadete v stav- Se/i sovjetske republike ki, so imeli včeraj konferenc« z v ¿¿fl ^iav[9€r^ delavsko tajnico Perkinaovo. Trajala je pet ur, toda dosegla ni ničeaar. Kugene Grac*, predsednik Bethlehem Steel Corp.. je dejal, da sta v tej kontroverzi zavojevanl stranki še daleč nara- stavljen zaradi svojih protlso- sen. Jeklarska unija zahteva vjeUkih aktivnosti. Dalje sta priznanje, kar pa jeklarski mag- bila tamkaj odstavljena podpred natje odklanjajo. Danes se bodo aednik Aleksander Nemcovič in magnatje sestali s člani vladne predsednik eovjeta v Bohsrl po ga odbora, kateremu je Roose imenu Kurbanov. Turson Nova- veltovs administracija poveri U jev, trgovski komisar, je bil todl poravnavo konflikta med unijo odslovljsn in izključen is kotnu-CIO in kompanijami. 4 niitlčns stranks. CKAŠHMASAKER PONOVLJEN V Y0UNCST0WNU Policija sadistično napadla stavkarje brez . vseh provokacij DELAVSKA^ POROČEVALKA RANJENA Youngstown, Pa. — (FP) — Dvanajst stavkarjev ubitih, blizu dvesto ranjenih in več sto nasičenih s solzavskim plinom. To število žrtev so do danea doprinesli stavkarji pri Republic Steel korporseijs V dveh policijskih masakrih. V čikaškem masakru je bilo ubitih deset detavcev in blizu sto ranjenih. V youngstownskem masakru sta 19. junija dala življenje dva Btavkarja. 27 je bilo ranjenih in stotine omamljenih s solzavskim plinom. V znanem masakru v Homesteadu, Ps., lets 1892 je bilo ubitih msnj delavcev — deset. Toda Girdler in drugi jeklarski morilci so pripravljeni pomoriti še več delavcev, da dosežejo svoj nsmen: zdrobitev unionizma v jeklarski industriji. Sobotni masaker v Youngstownu je bil popolnoma nepro-vociran. Policijske oblasti nimajo niti toliko tal za svoj zagovor kakor jih ima čikaška policija. Do masakra je prišlo takole: Radi utrujenosti na piketni straži so stavkarji prinesli nekoliko stolov lz blišnje Bavlaskyje-ve gostilne ter s njimi postregli bolj priletni^ ženicam in materam z otroci v naitof ji», Vri so bile z njimi na piketni straži. Slučajno se je zgodilo, da so prišli stoli nekaj palcev na kompanij-sko zemljo ali "lastnino". Na piketni straži je bilo vse mirno in tudi ne posebno veliko stavkarjev, ker Je bilo v soboto proti večeru. Moški so šli večinoma v ßavlaskyjevo dvorano, kjer se je imel vršiti shod. Vhod tovsr-ne je strašilo okrog 30 žensk in nekaj moških. Okrog pol devetih zvečer je prišel s četo policajev na pozo-rišče policijski poročnik Richmond, ki je že prej ob vsaki priliki iskal provokacij. Ko je opazil, da stoji neksj stolov deloma na kompanijski zemlji, je pikete nahrulil, naj jih poberejo proč, čemur se niso upirsli. Takoj nato jih je policija pričela porivati in naganjati proč. Nekdo Je rekel : "Saj gremo kakor hitro moremo." DrugI se je oglasil: "Mi imamo pravico biti tukaj." "Bom vam že jaz pokazal, kako je treba iti," Je dejal policij-aki provokator Richmond. Po teh besedah je ustrelil trikrat v zrak — znamenje za policijski napad. Pobojniki v policijskih suknjah so takoj pričeli metati plinske bombe nsravnost med ženske, tudi one z otroci. Streli so privabili stavkarje, katere je skušal zadrftati na shodu v bližnji dvorani organizator In graduant Columbijske univerze Bob Burke. Ko ao med pokanjem bomb zaslišali še klice na pomoč, so mahoms Izprsznill dvorano. Alarm je hitro zajel delavake predele, še prej pa policijo, fte-rif Ralph Klaer je očivldno imel rekrutirano veliko Aeto depnti-Jev, katere Je pošiljal na lice mesta avto za avtom. Tudi stavkarji so prišli na pomoč svojim tovarišem. Med nje je policijs še pred deveto uro zmetala dvesto bomb. Toda bitka se Je komaj pričela. V svojem umikanju so stavkarji potisnili napadalce 400 J srdov nsiaj. Stavkarji so enostavno "Jedli plin", kakor Je rekla aeks ženska. Opolnoči Je prišlo še več deputijev nad ie večinoma razgnane stavkarje. Mary Heeton Voree, porofte-(Dalja ss I ensL) Senatne debate o relifnih izdatkih Senat porazil amend* mente burboncev m f —i n 1 Hitler in Mussolini pripravi jata "demonstracije" Wsshlngton. — (FP) — Viš-js kongresne zbornics se že več dni bsvi s novim relifnim osnutkom za prihodnje leto. Aproprla-cijski predlog, ki določa poldrugo milijardo za relifna dela ss prihodnje leto, je bil že sisrsjst v nižji zbornici bistveno v taki formi kakor ga je predložila administracija. V senatu je zadnje dni bila glavna bitka o vprašanju, ali naj tudi občine prispevajo za feds-ralno-občinska relifna dela kot pogoj sa prejemanje prasne pomoči. Reakcionarno krilo, ki ss-stoji iz burbonskih senatorjev obeh kapitalističnih strank, je zahtevalo, da morajo občine prispevati 40% stroškov za relifna dela v njih mejah, 60% naj bi pa dala zvezna vlada. To bi pomenilo zelo drastično znižanje relifnih del, ker je le malo občin v dešeli, ki bi to zmogle v večjem obsegu. Prsktično bi to pomenilo, ds bi se zvezna vlada indirektno "izkopala iz re-lifnega biznisa" ter brezposelna prepustils njihovi usodi. Ts smendment je pilotiral demokratski senator Byrnes iz South Caroline. Senat ga je porasli s 26 proti 58 glssovom. Istočasno je demokratski senator Joe Robinson iz Arkansa-sa, vodja administracijskih ali v senatu, pilotiral kompromisni amendment, ki je določal 2ft% občinskih prispevkov za financiranje relifnih del. Zbornica Js porszlla tudi njegov amendment s 84 proti 49 glasovom. Oba senatorja sta odlična "newdealerja", posebno Robinson je bil v preteklosti vnet pri staš Rele hiše. V tem alučaju pa Je obrnil hrbet administraciji In po več letih zopet oblekel bur-bonsko suknjo. Njegovo mesto kot vodja administracijskih sil je prevzel v teh debatah sens-tor Barkeley iz Kentuckyja. Reakcionarnemu senator-j u Giassu Iz Floride, ki smatra rellf za veliko potrato In povsem odveč, je po zasmehovanju administracije odgovoril Barkeley z daljšim govorom, v katerem je rekel, da je kljub proaperiteti v deželi še vedno nad sedem milijonov brezposelnih, ki so potrebni pomoči. Pokazal Je tudi na visoke izdatke, katere nosijo s tem v zvezi države in občine in s tem pobil argument nasprotnikov, da breme nosi le zveins vlada. Pričakuje se, da bo rellfni o-snutek sprejet v taki formi kakor je bil v nižji zbornici. Italijanski diktator poslal zadnje dni nadaljnjih 15,000 vojakov v Španijo. Oba diktatorja grozita, da bosta odslej "sama ščitila svojo zastavo na Španskem". Španska vlada bo odbijala vsak napad Guffeyjev zakon I stopil v veljavo Vladno reguliranje premogovne industrije Washington. D. C. — (FP) — Guffeyjev zakon, mala NIRA za premogovno Industrijo, je pravkar stopil v veljavo. Ta določa vladno reguliranje premogovne industrije in rudarjem garantira pravico kolektivnega pogajanja. Izvajanje zakona je bilo poverjeno posebni vladni komisiji, katero je imenoval predsednik Roosevelt in ima pet članov. Poleg te komisije so bili imenovani pokrajinski odbori v 23 premogovnih distriktih, ki obsegajo 32 držav. Zakon predvlduje obdavčenje 19 odstotkov vrednosti produciranega premoga in ta davek bodo morale plačati kom-panije, ki bi kršile provizije tega zakona. Zakon se nanaša le na one kompanije, ki so udeležene v meddržavni trgovini, ki spada v območje federalne vlade. Druge družbe, ki ne pošiljajo prsmoga ^mŠama ae I* ^seeš 1 mi aa a r.tmaj nrrnTr, v lunrri imajo svoje premogovnike, so izvzete. Pokrajinski odbori bodo zdaj vodili zaslišanja, pri katerih bodo morali predstavniki slednjih kom* panij dokazati, da niso udeležene v meddržavni trgovini. Konflikt med vlado Poljske in cerkvijo Varšava, 24. Jun. — Poljska vlada, kateri predseduje Felicjan HlawoJ-Skladowski, Je včeraj podala ostavko, katere pa predseri nik Moscickl nI hotel sprejeti. Ostavko je izzval spor s katoliškim nadškofom Hapieho v Kra kovu, ki Je odredil, da ae truplo pokojnega maršala Pilsudskeirs odstrani iz krakovske cerkve. Nadškof Je Jezen, ker prihajsjo nekatoliški obiskovalci v cerkev k rskvi Pilsudskegs. Najnovejši obiskovalec je rumunski kralj Karol, ki bi rad položil vener na rskev Pilaudskegs, toda nadškof mu je prepovedal vstop v kate d raki. To Je povzročilo hud k on flikt a poljsko vlado. Nadškof sdaj predlaga, naj ae Pilaudski pokoplje kje drugje. Delavski svet suspendiral unije CIO New York. — Kkaekoilvs Cen trslneg* a vet a strokovnih in de lavakih unij Je auapendlrala 44 krajevnih unij, ki eo včlanjene v l*wiaovem odboru sa Industrijsko organizacijo. Petrolejski delavci podprli stavkarje Zbiranje stavkovnega sklada Chlrsgo, III. — Unijs oljnih delavcev — International Assn. of Oil Field, Gss Well A Refinery Workers, ki ims 2600 članov med delavci, kl so uposleni v čistilnicah oljs v čikaškem distriktu, je začela zbirati sklad za financiranje slavke jeklarskih delavcev. Poleg zbiranja pria|*vkov Je razpisala tudi Izreden aseariienl, ko so to skcijo odobrili člsni unije. Druge unije, ki niso prizadete v jeklsrskl stavki in spadajo k CIO, so tudi obljubile fliisnčno podporo stavksrjem. Zdaj je prišlo poročilo o usta-novitni "neodvisnih" unij med jeklsrji pri Youriifstown Sheet A Tube Co. in Republic Steel (Utry., ki imata svoje tovsrne v South Oiicagii in Indiana Har-borju. M A, Pipin, pravni zastopnik teh "unij" je spefrsl na vladni poaredovalril odbor, naj prizna te "unije" za legalne zastopnice jeklsrsklh delavcev pri kolektivnih iiogsjsnjih. Andrew Rooney, župsn v Kast Chicagu, Je Imel razgovor z go-vernerjem Townesndom o stavkovni aituaclji v Indiana liar-liorju, Kast Chicago In drugih Jeklarskih središčih v Indlsni. lieUjli razgovorov niso lilli objavljeni. Vsi rudarji v Ala- bami organizirani Birmingham. Ala — Vsi ru darji, uposleni v premogovnikih v tej državi, so člani UMWA Zadnja kompanija, kl se Je podala in podplaaia pogodbo s uni Jo, Je bila Arnold Coal Co. London, 24. jun.—Nemlkl diktator HItIsr je obvestil Anglijo, da Nemčija isvede svoje "demonstracije" s bojnimi Isdjsml pred Vslencijo, ki pa bodo "mirne." Pri teh demonstracijah bo sodelovala tudi Italija. Kljub temu, da sta Nemčija In Italija šs drugič isatopili is pomorake straže četvernih pomorskih sil v španskih vodah, oatanejo njune bojne ladje v teh Vodah, kjer "bosta sami ščitili nemško In italijanako zastavo." Nemčija in Italija ostaneta v mednarodnem nevmeševalnem odboru v Londonu. Kakšna bo Hitlerjeva in Mus-solinljeva "zaščita njune aasta« vs" v špsnskih vodah In na Španski celini, je lahko pričakovati In napetost v tandonu šs ni pone-hsls. Hitler Ims okrog 14 bojnih ladij na Južni in vshodni strani dpanije, s koliko jih ims Mussollni, ni znsno. Pomorska straža na vzhodni strani Je bils v rokah Nemcev in Italijanov. Dejatvo, da ata Nemčija in Italija zdaj opustili to strašo, vzlic temu ps obdržsli svojs bojne lsdje tsmksj, navdsjs sngleške kroge z veliko skrbjo. V Londonu nsmrsč slutijo, da bosts Nsm-Čijs ln Italija skušali saprsti pri-atanišša španska vlads—Vslsn-cijo, Cartageno itd.—g bojnimi ladjami ali minami in vodili blokado na svojo pest, na drugi strani pa bosta odprto sodelovali v vojni na strani Franeovlh fašistov. U Gibraltarja poročajo, da je zadnje dni dospelo v Csdiz nadaljnjih Ift.ooo vojakov z vao opremo iz Italije. Kolikor Je znano, sta Anglija in Francija sklenili, da pomnožita enote njune pomorske strašs na Sredozemskem morju. Kksekutlvi parlamentarne delavske stranke in Kongresa strokovnih unij Anglijs sta včsrsj imeli skupno sejo in pričakovati je, da bodo laboritje v zbornici odločno nastopili proti vsaki povečani agresivnosti Nemčije in Italije ns Španskem. Vslencijs, Spsnijs, 24. jun.— Jose Girsl 1'erelrs, Apaoaki zunanji minister, Je sinoči naznanil, da bo Apanska vlada odgovorila strel za strel na vssk grozeči napad Nemčije in Italije na nje na pristaiiiščna mesta. Španski brstnbovci se dobro zavedejo, kakšnih "demonstracij" je treba pričakovati od Hitlerja in Mua-solini js; dobro vedo, ds prihodnje "demonstracije" bodo vsliko hujše kot so bile one preti Alme-rijo ampak brambovci špansks demokracije so pripravljeni na vse- -ns besno liomberdiraiije okretnih mest lis vzhodni strani š|»aueke republike. Prihodnja fašistična ofenziva a svežimi armadami Is Italije In avežimi topovi in letali iz Nemčije bo vaekakor pred Madridom. Vojno ministrstvo Apanske vlade je sinoči poročajo, da so letalci ljudske Mpsuake vlade uničili čez 200 fsšlstlčnih letal v teku vojne f Včerajšnja veat Iz Rima ae glaai, da je število ubitih itall-janakih "prostovoljcev" na španskih bojiščih naraslo tui 43S. Med novimi žrtvami je 43 letalcev, od katerih Je bila akoro polovica pikitiiv. Nadalje Muaeoll-nijeva vlada |*iroča, da «o italijanski pilot Js v teku vojne v Španiji uničili 21N leta! v službi špsnske vlsde, večinoma francoskih, ruskih, snglsšklh Is ameriških.) - - PR08VBTA TU EN LIGHTEN MlDfT wo m umnA ■ Glasovi iz našel1 •Ma ea lala, IMO sa eat Ms. I14S sa Srtrt Mai sa to «tasa «VJe sa a^a Ma. »i» aa M istoi sa to tsssi to to Oa 13C Datum r aa art-Mrr (Mar »». IM7>. ^J^** d* jo delegacija solidno kot en mož za smernice in načela SNPJ, mala peščica so-vražnikov pa molči, ker šteje le par oseb. Šoferja Hajka smo poslali spat k Peljiakovim, kjer so stanovali tudi Vkfrovi. Polj-šakova je kmalu nato postregla z zajtrkom, nakar smo vsi skupaj odrinili v SNP na konvencijo. Terbižan nam je preskrbel stanovanje pri Logarjevih, kjer smo bili zelo zadovoljni, kajti on in njegova soproga sta napred- Vse to se je zgodilo v soboto 22. maja na dan velikega banke- tn in man nega slik«injii delegaci- J poleg Kumrovih fantov ia črni Usti. vendar neka pomoč. N«j ko povedano, da omenjeno driadtvo oziroma Mganizacija i-ma napredna načela, kakor SNPJ, ter sloni na socialnem programu. Sedaj mi pa pride na u-ho, d* moram pri društvu SNPJ resignirati od tajništva, ako hočem nadaljevati a tajni kovanjem pri drugem društvu, katerega član aem ie celih 34 let! Torej moje veselje o večjih dohodkih ni dolgo trajalo. Po mojem iskrenem prepričanju, ako je delegacija hotela omejiti tako poelowanje krajevnih tajnikov, bi morala vzeti v pošte v organizacije sličnih nadel, da bi bila organizacije z identičnimi principi izjema. Radi veliko govorimo o združenju, pa se le še bolj cepimo. Vsled tega ne morem dati delegaciji z ozirom na zadevno točko kredita, ker po mojem mnenju tista določba ne bo pomnožila članstva SNPJ. Dne 13. junija sem se z družino vred udeležil slavnostnega dneva SNPJ v Cantonu, O. U-speh je bil dober in naša mladina se je dobro postavila. Vreme je bilo lepo. Spored je vodil Henry Previc iz Universala, Pa., ki jc zelo delaven član pri SNPJ, Naprav iU m nalne aohe is i pitan« lok origi mavca, ki a« ga Pe konvenciji SNPJ Pa. — Vsled obilice društvenega ln domačega dele niacm utegnil prej pisati o stvareh, ki so vaiae. Prireditev okroine fcderecije SNPJ dne 31. maja je dobre uepela. Philip Godlna j« imel lep govor ia Ma-ry Kradel ae je poatavila s svojim govorom v angteščiui. Le tako naprej, Mary! Zenake nam morajo pomagati, kajti ¿«daUe več zahtev« je, da delavci ia delavke izvedo reaničen pnlolaj. Ameriško delavstvo je končno spregledalo In v trumah aa vpi-auje v svoj« unije. je pred muce jem umetnosti, katerem smo videli tudi dve le pi sliki našega edinega slovenskega umetnika v Ameriki Gregorja Pcruška, sliki, ki sta v ponos njemu in našemu narodu. Po končanem slikanju se je vlilo in mi smo se vrnili v Narodni dom, kjer so bile v teku živahne priprave za velik jednotin banket. Sestali smo se z mnogimi prijatelji in znanci ter se spoznali z drugimi rojaki. Tako je med pogovori in rokovanji prišla ura banketa in s Smrekar-jem ter Uhernikom smo se znašli pri mizi s članicami is Stra-bana in Canonsburga, ki so bile zelo dobre volje, kajti vsem nam so se veselo smejale pečene kure, ki so nas vabile, naj si jih privoščimo. Well, če Prosvetina navodila glede smeha kaj veljajo z ozirom na zdravje, potem lahko rečem, da so omenjene žene zelo zdrave, kajti one so se radostno v smehu zabavale. Ko se je spored obiranja kur končal, se je pričel govorniški spored, ki mu je spretno naČe loval Matt Petrovič. Ta del programa so že drugi dobro obdelali, zato meni ni treba ponavljati, rečem le, da mi je mladinsko petje najbolj globoko seglo v srce Vsa čast vrlemu naraščaju in pevovodji za tak užitek in sijajen uspeh. Skoda, da niso rojaki v raznih državah sliAali tega programa, ki je bil oddajan po radiu. Ako bi federacije in društva bolj pritisnila na svoje lokalne postaje, ga bi brez dvoma oddajale. Dobro pa bi bilo, da se bi prej še boljše pripravili, kajti mnogi se težko pripravijo k pisanju in se zanašajo na druge Ako bi recimo dali prej tiskati več tisoč dopisnic s primernim besedilom, da jih bi člani po svojih naselbinah odposlali svojim radiopostajam, bi brez vsakega dvoma pomagalo, da bi njih postaje sprejele in oddajale naš konvenčni radioprogram iz ban-ketne dvorane. Pittsburška postaja bi lahko dobila od članov nad 500 takih dopianic in se b> seveda apelu tudi rada odzvala. Prihodnjič se bo treba v tem ozi ru boljše organizirati. Konvenčnih zaključkov ne bom opisoval, ker so jih ie precej obširno drugi obdelell ln meni se dopadejo — do točke o v o-' litvah društvenih tajnikov in delegatov. Zaključek, da član ne more biti društveni tajnik ne delegat,, sko je istočasno tajnik društva druge organised j«, ni demokrstičen, ampak diši po diktaturi. Bil sem dceet let dru št ve ni tajnik druge organizacije (Workmen's Sick and Deašh Benefit Fund), pa sem agltlra za SNPJ prav s tako vnemo. Član omenjene organlsaclje sem bil, ko SNPJ še nl bila rojena. Prvič sem tam tajnikovel ««dem let in drugič tri leta. obakrat pa sem resigniral, ker sem bil v trgovini prezaposlen. Letos so mi spet ponudili to delo. ki aem gs z veseljem spr«j«L Pri jednoti-n«m društvu pr«jemam $10 in terih drugih članov. Govorov ne bom opisoval, ker se je dopis ie precej raztegnil, omenim le to-iko, da tako prepričevalnega in odkritosrčnega govora kot ga je mel jednotin tajnik Vider še nisem slišal od nobenega člana glavnega odbora, kar sem jih že slišal. Anton Zornik, 87. Veselje na slavju SNPJ Broughton, Pa. — Dne 13. junija se je naša skupina odpelja-a proti Cantonu, O., na veliki piknik SNPJ v Meyerjev park. Po dveh urah vožnje smo že bili v parku in si ga ogledali. Množice ljudi so se začele zbirati vseh krajev, da je bilo veselje videti toliko tisoč Slovencev skupaj. Vsa čast angleško poslujočim društvom SNPJ v zapadni Pen-ni, ki se tako živo zanimajo za napredek svoje jednote in v ta namen prirejajo take proslave Le tako naprej, mladina SNPJ ' Kako lep prizor je bil, ko smo videli toliko slovenskega ljudstva skupaj in vsi so člani SNPJ. Lepo je bilo videti stare in mlade, ki so se veselo pozdravljali in razgovarjali. Bila sem navzoča, ko sta se sestala dva stara prijatelja, ki se nista vi del Že skoro 30 let! Veselje ju je bilo poslušati, ko sta obujala stare spomine iz svojih mladostnih let. Okrog polpetih se je pričel govorniški program. Vsi govori so bili zanimivi, posebno pa govor jednotinega tajnika br Vidra, ki je govoril odkrito kakor se bi pogovarjal s svojim najboljšim prijateljem. Skoda da je bilo tako malo mladine na vzoče pri govorniškem progra mu, daai se bi lahko bolj zani mala za govore. Ostali govorniki so tudi imeli zanimive govore. Slišala sem tudi hrvatsko pevsko društvo iz Aliquippe, ki je lepo pelo, tako tudi pevsko društvo "Prešeren" iz Pittsbur-gha. Po končanem sporedu smo se odpeljali vsak proti svojemu domu s zadovoljstvom v srcih, da je bilo slavje dneva SNPJ v Cantonu uspešno. Vsa čast naši mladini, ki prireja take proslave, na katerih se snidejo člani SNPJ in prijatelji, da se po domače zabavajo in pogovorijo stari in mladi. Prihodnjič še kaj. Paalina l>ogar. 52. UdeMUl aem ae konvencije SNPJ v Clevelandu v druibi George Smrekerja in L. 1'ber- pri omenjenem $15 mesečno, skupaj $25. To je že precejšnji "ke*", kot ga na primer prejema Nace Žlemberg«r. in s« s nJim človek sa silo prrtivl, da mu a« trebe vprašati za r«lif. no easprotnoat. To je dokaj do-1 Uharnlkovlh. ki grtdo človeku j Torej jc to za ljudi, ki smo na namerava postavki v Kulturni nika Is Aliquippe in Ambridga, vrt in s katerim ai hočejo našit šoiiral pa je Mejk Pleše iz Pitta klerikale i opreti avojn prvet- , burgha. Dve noči a«m prespal pri piknik in seja Waukegan, III. — Slovenski ns rodni dom priredi svoj običajni letni piknik v nedeljo, dne 4. julija na svojem prostoru. Pro-grsmni odbor« ima v načrtu več zanimivih točk: balincanje, ribolov na auhem in več drugih za-nimieecti. ki jih pa odbor ne izda, dokler ne bo čaa sa to. Preskrbljeno bo tudi ze plesale«. Vsi. ki se radi zabavate, ste dobrodošli! < ibern-m se vabijo vsi delni-čerji in delničark« SND, da ae gotovo udeležijo domove polletne seje. ki se bo vršila v soboto da« 17. julija ob 7.30 svečer. Nagade, tajnik. Pisec lemontskih odmevov naie km. je pater Ambrožič, eden generalov 7* frančiškanske mašine v Ameriki in v kazuistiki. Fiasko, ki ga * frMr^ mašina doživela z naakokom na našo jo—z bombardiranjem društvenih <*ji -in delegatov z brošuricami in letaki—¡ Ambrožič pretvoril v njihovo "zmar? \ mojster zna to! ' 1 Namen omenjenega bombardiranja je [ se konvenqijg dvigne proti načelom j¿J se predvsem izražajo v njenih publii Namesto tega jc konvencija načelo svo misli ie bolj podkrepila in razčistila' Ko, cija je krepko obsodila vmešavanje frat.c nov v jednotine zadeve. Proti tem korakom 11. redne konve SNPJ ni bilo nobene opozicije med zbon] Ce bi bij vstal en sam delegat ali gl odi in pobijal dotične predloge in resolucije, ter Ambrožič imel za svojo trditev o "j vsaj nekaj moralne podlage; ne da bi, pomenilo, kajti en sam protivnik še ne pr, ničesar, vendar kutarska mašina bi lahko i en član konvencije je bil očitno na naši »t Tako pa ne more reči niti tega. Se katerega je maéina računala, da se pote», njo—in morda je bil še kdo z njim—jo j« na cedilu, ko je izjavil, da so fantje iz izrabili njegovo ime! . . . Večjega poloma za frančiškansko mašij ni mogoče misliti, kljub temu ima pater žič toliko kovajže, da zapiše: "Dosegli p«] precej .. ." Kaj so torej dosegli, ve edino Ambrožič in to vsekakor zadostuje za nj« čredo. Da le nekaj zapiše—da pritisne obliž . . . Toda pater Ambrožič pride v protislovj spet zapiše: "Na našo žalost načelna SNPJ še ni izpremenjena . . Torej le ni dosegla, kar je hotela! Za načelno jim je šlo in ta je ostala. Pa zapiše pat tetično: "Se štiri leta bo treba delati.. yes, še štiri in še štiri in še štiri in še! poteče dvajset let, odkar so v Jolietu dali: "Se ena konvencija pri SNPJ in svobodnomiselne izjave bo konec!..." Pu jim napovedi. Naj se tolažijo! Pater Ambrožič pa ve, kaj hoče. Njer za stare katoliške (?) člane pri SNPJ, za mladino mu je. Za mladino se joka. stimo ga pri tej grenkobi. Poet Sandburu| dober verz: "Ce bi imeli malo šunke, bi' imeli jajca s šunko, če bi imeli še jajca .. ] Konvencija nam je odkazala široko kateri bomo hodili do prihodnje konvencij še dolgo potem. Zato pa imamo jednoto, f bila ustanovljena za vse one, ki hočejo m no misliti. In to jednoto si resno mislimo i niti nepopačeno za naš bodoči rod. Resno rečeno: ta konvencija se ni principi jednote niti z delavsko ic Krepko /e podčrtala oboje in obojemu j« novo silo življenja. Frančiškani imajo dva obraza. Eden piše in pridiguje v tonu, kako* da je ve« in vse življenje na njem velika ničla in "m življenje" pride šele potem, ko človek Drugi njihov obraz, ki ga skrivajo, kakor I noge, je pa njihovo človeško življenje. V men ju tega obraza so naši frančiškani, vsi ostali njihovi bratci—silno človeški, mej gega kot priatni ljudje, ki nič ne čakajo nt go življenje", pač pa gledajo na vse nsfll si čim več privoščijo od tega pristnega « veškega življenja . . . (Popravek: Ko sem omenil v teh odi da sta bila Fr. Kerže in Fr. Podboj na 11 * konvenciji edina, ki sta se udeležila t«t£ ne konvencije v La Sallu leta 1907. «em P-na tretjega. To je John Vogrič, nas gl. m nik. ki je tudi bil delegat tretje redne kow cije SNPJ.) (Konec.) Helij in vodik obenem Nemški strokovnjak sa jor Hildebrandt. veli v nekem daljam da je zahteva, naj se vodik iz zračne plovbe in nadomesti s henj«n_ selna. Treba pa se je vdsti jcvncBU^ ker se je bati, da bo promet i ljo strahu, ki ga je poviročila «^ » fa "Hindenburge", trpel. rabo vodika in helija. Heliju Jv™*"^ Šati 15 odstotkov vodika, ne ds w w ca gorljiva. S tem bi bilo mogoče do*" izdatke za polnitev zrakoplovov. (Ia Prosvete z dn« 2f>. 1,1 Domače vesti. V « Elič, član SNPJ, ki je pnšel '*-< J Detavake veeti. V St Lo-*» * unija izvojevala stavkovno zmsgo. ^ ^ «v«tovna vojna. pM ____suha«' nik nroJNtf! šk« napad« Am«riški selm» cijo v zakon za nadmrstvo «v» ^ Kunka r«volecijs. odločila za sociallmcij« nekateri* obrstov. ¡¿¡tí iz Jugoslavije o*iT- P"-*1* U i4C1JE P»11 2IV tA¿ končale zVmokom je bil ui Koej'ca*1 Serikalni akademik ki * je i dragim« to-,n |avtebaaem » politično k o demonstra^ ^ jih v Ljubljani or: predvsem klerikalni ^i pa ao se jim pri; j¡ nekateri levtfarj». ojenemu generalu> nevladnemu predsedm-atatorične vlade, Pevska nación a lti jo je ustanovila vlada Živkoviča oz. kj j« po padcu Jev-[dade izgubila vso svojo e jc začel* zadnje me-gjbati in zbirati nacio-elemente. Stranka je »dnje mesece že več rikalni akademik Dolinar mrtev. Kako je prišlo do tega umora, ni znano natanko, ker je dovoljeno o tem objaviti k uradni komunike banske uprave. Ta komunike pravi: "V zvezi z demonstracijami ob priliki prihoda predsednika JNS Petra ŽivkoviČa v Maribor, Ito-njice in Celje, dne 8. junija t. 1., so istega dne ob 8. zvečer na državni cesti blizu Prihove pristaši JNS; okrog 15 po številu, iz zasede napadli dva avtobusa, katera sta vozila pristaše JRZ. Napad se je izvršil t revolverji, bokserji, noži in kamenjem. Napadeni so se sicer napadalcev u-branili, vendar pa sta bila dftra akademika lažje ranjena, ostali sa dot>iii samo praske; Po odbitem napadu so napadeni nadafye-vali vožnjo, pogrešali ao pa aka-demika— filozofa — Rudolfa Dolinar ja, rojenega 11. aprila 191« v Lučinah, občina Trata nad Skofjo Loko in tja pristojnega. Domnevali so, da so ga« aa- katerih so nastopi» padalci odvedli a seboju Nasled- dirigent Polič med orkestrom, je ititnkini govorniki, am-nekateri zastopniki nacionalističnih skupin. 6. junija pa je stran-_ banovinsko konferen-ubljani. Nanjo bo prišli ik stranke Pero rami senatorji in po-juga in iz Slovenije. io v soboto zvečer z brin že pri kolodvoru ejelo kričanje demon-ki so se organizirali, ao proti Zivkoviču in ob-njega in spremljevalce z ajci ter razbili luč na ivem avtomobilu. Dalje so spremljali avto-I JNS-voditelji s kriča-Zvezde, kjer so došlim nacionalisti priredili (sprejem. Demonstrante zavili v Knaflovo u-tu razbili šipe na Na-ikarrn, kjer se tiska "Ju-Mtali nacionalni tisk. strantje so bili po ve-tkrikalni akademiki, pri-i «o se jim tudi levičar-m je bilo baje obljub-i se bodo demonstrantje vsakega vzklikanja kle-voditeljem, dr. Koroš-lanji vladi, marveč bodo k* proti jugofašistom. klerikalci so še zmerom ibiti priliko in vselej besedo. Ce upajo najti ni akciji zaveznike za . jih sprejmejo k sode-po izvršenem naatopu > te zaveznike in jih iz-' je bilo tudi z zadnji-lianskimi demonstracijama dni ie "Slovenec" uvodnik, kjer pravi, da »»jih nastop vrinili levi-komunisti, ki pa so njih nasprotniki — ter vali in ono "krivdo". To o-' mimogrede z izrazi zada nekateri ljudje ta-tako hitro pozabijo, in , ^o. da med jugofašizr ■ «lovenskim klerofašiz-» noljene razlike.) "smuka konferenca JNS ^ iJan; m» je nato v nedeljo ^ »trogo stražo. Vse uli-ttorovaliača so i>olicijski " - na ixinnh HO prišU , " M*^*>ra — zaprli in "I« «koznje le z legitima. ■ v«>ilom na JNS konfe- ¿L kof>ferenci so se vodi-"»¿"M na agitacijsko • ^Kranja, nato pa na mnogih krajih so T*' /'Hranizirali demon- i ki^ualn, akademiki, ki avti*' *>{*)*r*ko ~ v k "lm'h Vocil1 ** Sivko- -premstvom. ******* klerikalci orga- in v tisk je Z veliko o demonatracl-■ 7l,fm uvajal, kako a» i ,"ai-ionaliste, ' Z gnilimi jajci. tako. STr U •*Ja ža za njih *UV| Povsem Pisanj« k atol i- J» to" *Wt«. J, ' Kar pa sprejme lahko še nekSj ato več ljudi. Kakor hitro je bilo razglašeno gostovanje ljubljanske opere, so začeli Slovenci ip Hrvatje v Italiji organizirati obisk predstav. Is vse soške doline in ia Istre so kupovali vstopnice, po cele druži-ne in vasi so kupovale vstopnice kar v blokih. 2e teden dni pred predstavo je bilo gledališče razprodano. Dne 9i junija je bila prva predstava. Okrog 200 oseb številno operno oaobje in spremstvo je prišlo ia Ljubljane, na tovornih avtomobilih pa so tja prepeljali že dva dni prej vso kuliserijo. Zadnja ekspedicija — operni zbor in balet —je prispela v Trst 9. junija zjutraj in dopoldne so tskoj imeli skušnjo, saj se je bilo treba baletu, zboru in solistom privaditi odra, ki je mnogo večji od ljubljanskega. Ta dan so prihajale še vedi>o nove skupine s podeželja, a nihče več ni mogel dobiti vstopnic. Vse je bilo razprodano in to celo čez dovoljeno število. Gledališče je bilo zvečer nabito polno, venr tilatorji in odprta strešna okna niso mogla prezračiti sopare v gledališču. Komaj se je pojavil njega dne (dne 9. junija t. 1»), okrog 10 je orožniška patrulja našla Dolinarja mrtvega podi državno cesto pri Prihovi, 60 korakov oddaljeno od mesta napada. Dolinar je imel rane na glavi in po životu od udarcev s topim predmetom. Ugotovljeno je, da je napad organiziral in se ga tudi dejansko udeležil Slavko Reja, urednik "Mariborskega Ve-černika Jutra", mariborskega glasila JNS. Med napadalci sta bila tudi Primer, tajnik krajevne JNS v Hočah, in Brajkovič, pekovski pomočnik is Maribora. Na kraj sam je odšla sodna komisija; poleg nje so odšli na kraj sam tudi organi policijske oblasti pod vodstvom upravnika policije v Ljubljani. Reja je bil aretiran, za ostalimi je izdano zaporno povelje". — Naslednji dan je banska uprava še objavila rezultat zdravniške komisije, da je bil Dolinar zaboden z nožem v hrbet. Is uradnih poročil torej je vi« deti. da so se peljali v dveh avtobusih pristaši JRZ, torej klerikalci. In ker je mrtvi iz Ljubljane, je torej jasno, da so se Iz Ljubljane peljali akademiki, pristaši JRZ, za Živkovičevo skupino pač zato, da so organizirali demonstracije. Ko so se vračali, so bili napadeni in Dolinar je obležal. Slavko Reja je znan že iz trboveljskih dogodkov, ko so Or-junaši organizirali pohod v Trbovlje in je prišlo do spopada in več žrtev, in do justifikacije zagorskega mladega rudarja Faki-na. Ze pri tem pohodu je igral Reja precejšnjo vlogo. Klerikalni tisk je seveda takoj pohitel, da razglasi ta umor za "mučeniško smrt za sveto slovensko stvar", organizira pogreb, ki naj se razvije v manifestacijo in morda tudi v demonstracijo, poziva ljudi, naj razobesijo črne zastave ter s prsti javno kažejo na tiste, ki nočejo razobesiti črnih zastav. Truplo prepeljejo iz Prihove čez Konjice v Ljubljano v klerikalni Akademski dom, naalednji dan ga bodo v sprevodu peljali pred univerzo in potem z avtofurgonom v Lučine nad Skofjo Loko. LJUBLJANSKA OPERA V TRSTU Velik uspeh. — Slovenci in Hrvatje so se od blizu in daleč pripeljali v Trst.—Nad 8500 gledalcev kriči od navdušenja PIOBflTK "Pozabljena" imeli zborovanje Nad tisoč delegatov poslali na zborovanje v Milwaukee k. *u or ^ko. završalo v gledališču. Slovenski in hrvaški vzliki in mahanje z robci. Orkester je zaigral najprej — fašistično himno ... nato jugoslovansko himno ... ki se konča z Naprej zastava slave. Gledalci so poslušali himni stoje. (Bil bi že čas, da bi se taka u-metniška gostovanja opravila brez igranja himn, ki nimajo z umetnostjo po navadi nobenega opravka.) Nato se je pričela predstava "Prodane neveste", ki je bila v Trstu slovensko igra na in. peta menda pred 25 leti, in jo je tudi takrat dirigiral Polič, tržaški rojak.) Psedstav» je bila en sam triurni naše gledališke umetnosti in ganljiv dogodek za naše pri-morske rojake. Udeleženci poročajo, da so ljudje jokali od gi-njenosti, ko so po toliko letih smeli v gledališču spet slišati slovensko opero. Solisti so bili riagvajeni sa vsak solističen spev, za vsak duet, enako balet Prve kritike italijanskih listov so zelo ugodne: "Prodana nevesta" jim je visoka operna umetnost, izvajanje zvesto podajajo z vsem u-metniškim značajem. Hvalijo soliste, zbor, orkester, dirigenta, inscenacijo, režiserja itd. Bil je velik dogodek za naše primorske in istrske rojake. Uspeh v Trstu je bil tako velik, da bo morala opera z Reke spet nazaj v Trst, da priredi še eno ali dve predstavi, saj je na sto in sto ljudi ostalo brez vstopnic za ti dve predstavi. Hkrati pa je ta uspeh prvega večera za-sigural gostovanje ljubljanske opere v ostalih italijanskih mestih. Da j« bil to za Slovence in Hrvate velik dogodek, je razumljivo. Toliko let so že narodnostno zatirani, toliko let ie ne smejo svojih pesmi zapeti drugače, kakor na skrivaj in na tiho, toliko let se že niso Slovenci in Hrvatje sestati v velikem številu. Ta predstava pa je bila zanje kakor vrnitev v nekdanje čase, vsaj tistih nekaj ur so čutili, da so zadihali svobodne je: slišali so slovensko petje, slišali umetno slovensko petje, slovenski orkester, zbralo se je na sto in sto Slovencev in Hrvatov v Trstu, bil je večer veselja in zmagoslavja. Upajmo tudi, da ne bodo policijske italijanske oblasti delale Milwaukee. — (FP) — Vsi o-ni, ki so pozabili, da je v deželi še vedno velika kresposelnost, bi morali priti v to mesto na konvencijo Workers Alliance of A-merica, kjer bi se lahko sesna-nili z realno situacijo. Lahko bi intervju vali nad tiaoč delegatov, ki so priftli iz vsek krajev dežele kot zastopniki od sedem do deset milijonov bresposelnih. Med njimi so mladi in stari moški in ženske, navadni in poklicni delavci ter profesionisti. Mnogi so že dolga leta brez dela, drugi, odkar se je vrnila v deželo — prosper! teta. D,avid Lasser, predsednik sveže brezposelnih, je pred otvoritvijo zborovanja rekel, da bo konvencija "izredno važna s stališča desetih milijonov brezposelnih, katere porivajo v kriso kot posledico redukcije delavcev WPA. Konvencija ne bo le pod-vzela akcije sa izboljšanje reli-fa, marveč bo tudi sestavila program socialne zaščite, po katerem naj bi brezposelni dobili delo v privatnih industrijah. Z u-vedenjem tega programa bi bila dvignjena kupna moč in bi bila deležna dobrin življenja tudi tista tretjina ameriških delavcev, o kateri govori predsednik Roosevelt." Lasser pravi, da je po obširnem potovanju po deželi prišel do zaključka, da se situacija z ozirom na brezposelnost poslabšuje in ne izboljšuje. "Naš največji problem je, da pridemo do programa, po katerem je treba preprečiti odslovitev 427,000 delavcev po WPA na 1«. julija." prašna, sem p» tam ja la laakša» rloveAka senca. Mimo pridrvi na-(kijnji oklopni truk naložen z 20 deputiji. Ustavi se blizu nas. Nastanejo bliski iu aagrme stae-li. Deputiji streljajo na breamoč-ne délavée pred našimi očmi. Neki mot se zgrudi zadet pre4 mojimi nogami. Drugi pade ne-kaj korakov naprej. Zgrudi sa tudi moj spremljevalec Scotty in nato še jaz. Poleg mene nekdo težko hrope, drugi leži tiho. Krogle žvižgajo vse okrOg. Scotty me pobere Tudi jaz sem ranjena in kri mi lije po obrazu. Ljudje pobirajo druga ranjence. "V bolnišnico» kamor sem šla, da mi zašijejo glavo, prihajajo avti z ranjenci. Med njimi je majhen deček. Neka ženska leži nemo z zaprtimi očmi. Potem je neki moški in tri ženske. "Youngstowuk Chicago — kaj je razlike? Dva sta ubita tukaj« deset tam. Sedem, in dvajset ja ranjenih tukaj, okrog sto v Chicagu. Nas vse skupaj je postr*-il Tom Girdler," saključuje da-lavska poročevalka, ki nosi šest šivov na glavi. Slomški Narodna PeSpern» Jidioit 17. jtu4J« 1007 vdrtovt lUlMfa T»l. Rockwsll 49#4 Cikaaki ro&s&ker ponovljen v Youagitownu _.... (Nadalievsnla s L it« sni.) valka Federaliziranega tiska, Idi je bila sama ranjena, dasi je prišla pozno na pozorišše, je vprašala šerifa, kaj se je zgodilo. "Ti morilci CIO so presenetili moje može s hribov. Eden mojih ljudi je dobil strel v nogo. Skušal sem ohraniti 'status quo', pa so mi to napravili. In ti morilci CIO hočejo, naJ Girdler z njimi podpiše pogodvo!" je gs-mel kompanijski šerif. "Hočejo vojno. Jaz jim jo bom že dal! Še nocoj bom deputiziral nadaljnjih sto deputijev." Deputijev se v Youngstownu ne manjka. Ima jih veliko armado župan Lionel Evans in ima jih šerif. Tudi vigilant! prihajajo na svetlo. "S Scottyjem O'Ilarom, jeklarskim organizatorjem k Iio-mesteada, sva prišla pozno na Poland ave.," pravi Mary Hea-ton Vorse. "Ceste so bil« temne. Sem pa tam so bile skupin« razburjenih ljudi. Greva mimo stavkovne straž«. Mimo zdrvi oklopni avto » četrti, ki sem ga videla — naložen z deputiji. Ljudje krič« nanj s 'bu-u\ Pred nami, mogoče par blokov daiač, slišimo pokanje plinskih pušk. Naletiva na oblak plina 4n solne mi zalijejo oči. Cesta pred nama je ISSU» So. UvadaU A v«.. Chkss«. HL GLAVNI ODHOK 8. N. P. J. UPRAVNI ODRKKt MIT a Law«** Am. CMM«% ISI»*U MIT S. UwnfeU A v*.. CMm^ IUImI. IMT S. LawnAaW Am. CMnn IRtaafc IWf a U«MW* Am. < Mhm. UMM* mr a uvrttu Am.. < Mrac«. lUI^ata IMT a UwmUI* Am, OMmi«, Ulli..!« ODBORNIKI i »frvt M*»r«lM4iilk.......................M« a. TO* St., ClwtaMl. «U» Arn«! ...................IWV a IMtft St, OUmImA. OAU UOSIHIDARSKI OlMKKt MMk r*r»»lrk, »,*4>«4ftlh...............................Hl «. |»|.( CWmUM. OM« Am«. imMim N. Y. f. A. VWw. gl. ! 4 W. • ■i. lilija..... rut» IWIM. uprt« IUI J alMtU ■•Walk iImM.... Ja** a. Ufear. Jr., Aalbesy ( tslkst Ii K Jata ON». Am liai m. ...............................an a POROTNI ooasKi i«fc *r*+< S»a«aa4»*....................................4M W. Ray Si.. S»Hacfl»M, III. ■ . -?7.f............................................. .........« Baa IT, Arma, Kmm ~J^T* ..............»......»..................................»a« HT. Slaahaaa. Pa. Sûï Mît.......................................................Sai «1. PariMII. P* Prank BarMak........................................lllll iNakaka Am Ctatalaa*. O Ma NADZORNI ODBKKi »Náwlalk.............................aa«l a LavaAal. Am CMaa*. IStoata P"*. .............................................. «aal.nl Park. Pam, Ullaala Jaaak A«kra*«k ............................................PUr## it( t,^,»^ m.,. POseai-Skfaaeea*aaee a ftkvnlart attaralkl. M «ala* f gi ara«a, aa vHI laMai ÍSL^JÜ " m M* m aaalava aa mfci-IMaa. VSS DSN ARN! »atlUM«« la «vari, kl aa U4aja 4. a»ta«aa«a aáaaka la Manía *aM% aal aa aa4IIMa aa «I. taialMm Vaa Mim. «Mal« m kalallka »afean, naj m »alltjaj« aa M. laJaiMm *» M • MataJaUkiail »aall. naj m »allljaja m MataJalAlm mm Piuroaas »Ma »aala«nnjn ? »I. a»ra»aaaa atfkaw nal «a »allllaja Župan Johnstowna V^a jLaflf bm| je MRIH& nt Stavkarje sodi »o formuli: "90 dni aH $100" Johnstown, Pa. — (FP) — Tukajšnji Župan Daniel J. Shilds, stoodstotni proUktor Bethlehem Steel Corp., se je v jeklarski stavki postavil kakor malo županov. Shilds ni samo žUp pan. marveč tudi stavkarski sodnik in birič Njegove trlnoške peruti mu je sicer nekoliko pristrigel governor Esrle, za ksr so mu posebno stavkarji hvaležni. Nad slednje sa Je sprsvil pred proglasitvijo prekaga soda po governor ju ne samo s svojo policijo in oboroženimi' vigilant!, marveč tudi kot sodnik in birič. Za stavkarje je iznašel formulo: "90 dni kazni ali $100 globe". Po tem kopitu je sodil vse, ki so prišli pred njega. Ko je neki policaj po imenu Krois priUrul pred njega nekega majhnega stavkarja, katerega je bil prej ustrelil v trebuh in potem nabil s količkom, je župan dejal kot sodnik, da "ne more preveč pohvaliti policajevega dejanja". To je bil njegov odgovor na zagovornikovo vprašanje, kaj misli o takem "Junaštvu." Toda možiček nl dobil la strelu v trebuh in s količkom po glavi, marveč tudi "90 dni aH $100." Stično kasen je dobil neki obtoženec, k! je na plotu blizu tovarne Čitsl dnevnik Johnstown Democrat In bil sretiran. Na "90 dni ali $100" je bil obsojen tudi neki deček, ki je deputljem zaklicali "Hello, boy scouts, you bastards." Toda neki skeb, ki je isti dan zabodel dva stavkarja, ni bil nit! aretiran, vssj pa ne kaznovan. VI aa «t »aralal a*ak aa nal »alUlala aa Jato Onrtto. VSI DOPISI la «m* «H nnannnlla. aaUal, n, toUaai Maata, aaj aa MiUjaJ« aa "PROVVRTO* »talna la a»Mi «n. to» J» v IMT a LawaáaJa Am CMnr Í^MÉ^i fcf MÉÉNHBAt fe «*n «f aMi kanafti ata ■ ksald kn aii»aaaai la |L. nA^aâSRl tiil M ■asna ^ seeiwsw w «as NmiiRa pvvrvvsi/. Uta watS al Ilia aaaaauia kaaH atoaM to •C «m BaaaS a« toa»l.ia, Ctoram aam»la!ata an« a»»aala atonM ka illnnil I« lata Uarlak. Dolgi laaje "Moja sestra Ima gotovo najdaljše lase. Kadar Jih odvoie, ji padajo do pasu." "Hm, prava reči Moja teta 1-ma kito, ln kadar jo odvešo, ji pade včasih celo na tla." Prav Ima Učitelj: "Kaj si misliš pod 'visečim mostom', Novak?" Novak: "Prosim — vodo — gospod učitelji" AdttraJU m Presvata! kakšnih sitnosti onim Slovencem in Hrvatom, ki svojega velikega navdušenja niso prav nič skrivali niti isbirali besed in vzklikov. Kmalu po tistem, ko je bila prijateljska pogodba med Italijo in Jugoslavijo podpisana, se je začel organizirati obisk ljubljanske opere v Trstu. Iz Trsta bi šli na Reko, kasneje pa še v druga italijanska mesta. Obisk Trsta in Reke je bil organiziran v nekaj tednih. Opera je izbrala za svoj obisk v Trstu češko Smetanovo opero "Prodano nevesto in opero hrvaškega komponista Gotovca "F.ro z onega sveta". Za to gostovanje Je opera povečala pevski zbor in balet, isvršila novo inscenacijo z novimi kulisami. si nabavila nove kostume in povečala tudi orkester. V Trstu naj bi nastopila v velikem Kos- ELEKTRIČNI REFRIGERATOR PRODAJA! PLUS-SILNI KELVINATOR Samo '1599.5 Nova 1937 oprava • Velik hranilni pro«tor Večja hladilna e Nizki obratni možaoat trošek ■pričakovati, fJIgoditJ. In zgo- I ''f sliatom je Pre. 1 - je v njih ^a*tvo ~»ia y Pri-fasmjs>eai gledališču, ki i ms h K "bleial k le- prostorov nekaj nad 3000. v sili Penzijtki načrt šprojot v kongrošM zbornici Washington, D. C, — Nižja kongresna zbornica Je sprejela penzijski načrt za delavce, ki so uposleni na železnicah, s veliko večino. Ta bo nadomestil, če bo sprejet tudi v senatu, sedanji: penzijski zakon. Avtorja zakonskega načrta sta senator Wag ner io kongresnik Crosser. Med voditelji železniških bratovščin in magnatl Je bil že prej dos« I žen sporazum. Slednji so isjsvl- j 11, da ne bodo tirali vprašanja legalnosti pred vrhovno sodišč«, če bo kongres sprejel peasijski načrt, ki bo kril okrog 1,200,000 že lesni čar je v. V pokojninski sklad bodo na podlagi tega načrta prispevali delavci ia delo dajalci. Maksimalna pensJja bo $120 na mesec. To bo dobij vsak. ki dela na železnici najmanj tri deset let in doseže starost 6" let. Voditelji bratovščin pravijo, da bo najmanj 60,000 železni čarjev šlo v pokoj, ko bo pensJJ-tki zakon stopil v veljavo. H tem bo dana prilika upoelitve mla dim delavcem. . Forda*i aajeteži vedija dela v re, straa od Fordove lov Stopnjevanje "No, Jereb, alf je irvigoO slop njevaii aa moa taJnik 7" "Da. gospod učitalj." " Katerega T "Najemalno, prosim." OfUjta lits) kslviaslaf adsfcaasti Vdala« TkarsM» (.umi)»»« kork» v aa»k Srftslnlkih IfSa ( »f O lik al aiaka-«ankralaaga iruAka il-Irl al «araoalal aafrt • Dobite več za vaš denar kadar kupit« družinske v«iikosti KttJvinalor električni hladilnik. Ohrani hrano varnejšo, k «r j« plus-silno vrejen . . . vseeno slan« manj obratovanj«. LAHKO ZA NAKUP! «spisala uU|J Oalaia aMaaton ■ »sklai ra#ua»m aa »UklHka. Ta »"w mUm A^wW^»»*'"1 oosmoRunai tnsoo (ucnuc ssors DOWNTOWN fi W. AOAMl kl. — IM k DtASSOSN Sf. 4$U k Aékimmé Am «TU W Mnënaa k« »»«é k. i rru asm m laao k. tai •». asa» trun i m w. am a 7VAS a PJaA M i/Ail »fnana» »»»»aaa aiaaa F. M. DOSTOJEVSKI J: Bratje Karamazovi t Mirih delih i i TUtl mah sU n« krik Kateri n« Ivanovne pritekli v aobo obe njeni aorodnici; tudi aobarica je pritekla. Vae tri ao planile k njej. Mf "Saj grem," je rekla Gruienjka in pobrala ogrtač z divana. "Aljoša, daj, apremi me, dra-gec "Idite, idite takoj!" Aljoša je proseče akle- nil roke pred njo. • "Spremi me, dragi Aljošenjka! Spotoma ti povem nekaj lepega-lepega 1 Prav zate, Aljošenjka, sem zaigrala ta prizor. Spremi me, ne bo ti žal." Aljoša ae je odvrnil in zvil roke. Grušenjka je z zvonklm amehom utekla iz hiše. Katerino Ivanovno je pograbilo kakor bož-jaat. Hlipala je In krči so jo dušili. Vsi so se prizadevali okoli nje. "Svarila sem vas," ji ja govorila starejša tet-ka, "odgovarjala sem vas od tega koraka . . . Prevročekrvni ste ... ds ste se le mogli odločiti za tak korak 1 VI ne poznate teh bitij, in o tej pravijo, da Je najalabša izmed vseh ... Ne, preveč ste svojeglavi 1" "To je tigra!" je zavpila Katerina Ivanovna. "Zakaj ate me udržali, Alekadj Fjodorovič! Zbila bi jo bila, fbltar . Nič več se ni mogla brzdati pred AIJošo; morda se tudi hotele nI. ... "S korobačem bi jo morali, na sramotnem odru, rabelj bi jo moral prebičati vpričo vseh UudIt..." „ , Aljoša se je jel zadenski umikati proti vratom. •♦Ali — Bože moj!" je zdajci vzkriknila Katerina Ivanovna in plosnila z rokami. "Kaj misli oni Da ja mogel biti tako brez časti, tako nečloveški. Povedal je temu bitju, kaj se je zgodilo tam, tistega usodnega, vekomaj prekletega, prekletega dne! 'Svojo lepoto ste nosili na prodaj, ljuba gospodična!' Ona to ve! Vaš brat je podlež, Aleksej Fjodorovič!" Aljoša bi bil rad nekaj rekel, pa nI mogel najti niti besedice. Srce se mu je bolestno krčilo. "Idite, Aleksej Fjodorovič! Sram me je, grozno ml Je! Jutri ... na kolenih vas prosim, pridite jutri. Ne obsodite me, odpustite ml, saj ne vem, kaj še storim s seboj!" ' Aljoša je stopil na ulico, kakor bi se opotekal Jok ga je silil, kakor njo. A zdajci ga je dohitela služkinja. "Gospodična so vam pozabili dati to pisemce od gospe Hohlakove, te od kosila je ležalo pri njih." Aljoša Je mehanično vzel mali rožnati ovoj-ček in ga skoro nezavedoma sprsvil v žep. XI Se eno izgubljeno dobro ime Od mesta do samostana nI bilo delj nego dobršno vrsto. Aljoša je urno krenil po cesti, ki je bila ob tisti uri zapuščena. Bilo je skoro že noč, na trideset korakov je bilo že težko razločiti predmete. Na pol poti je bilo križempotje. Na križempotju, pod osamljeno vrbo, seje pokazala nekakšna postava. Na tisti msh, ko je Aljoša atopil na križempotje, je U postava ako-čila z mesta, vrgla ae nanj in z divjim glasom zakričala: "Denar ali življenje!" "Ti, Mitja!" ae je začudil Aljoša, čeprav je Izprva vea vztrepetal. "Ha ha-ha! Nisi ae me nadejal? Mislil sem: kje naj ga počakam? Pri njeni hiši? Tri poti vodijo od ondod, pa bi te utegnil zgrešiti. Naposled ml Je prišlo na um, da te počakam tu, češ, tod mimo mora vaekako priti, druge poti ni v samostan. Nu, razodeni mi resnico, zmečkaj me kakor ščurka ... A kaj ti je?" "Nič. brat . . . samo tako Je, od strahu. Oh, Dmitrljt Prejle tista očetova kri (Aljoša je zajokal, že davno bi ae bU rad razjokal, a zdaj ae mu Je mahoma nekaj utrgalo v duši). "Toliko, da ga nisi ubil . .. preklel si ga ... in evo, zdaj... tu ... pravkar ... zbijaš šale!... denar ali življenje!" "Nu, kaj za to? Ali je mar nespodobno? Ne ujema se s položajem T9 "Oh ne .. jaz ... tako .. "Stoj. Poglej to noč: vidiš, kako mračna je, kakšni so oblaki in kak veter se je vzdignili Skril sem se tu pod vrbo, da te počakam, in zdajci mi je prišlo na um (Bog ml je priča!): čemu naj se še mučim na tem svetu, česa naj čakam? Evo vrbe, rutico imam, srajco tudi, vrvica je brž spletena, v nameček jo še namočim — in nič več ne bom zemlji v breme, ne bom je več skrunil s svojo podlo navzočnostjo I A v tem začujem tebe, da prihajaš — o Gospod, kakor da je mahoma nekaj padlo name: po tem takem je vendarle ša človek, ki ga ljubim, glej, evo ga, evo tega človeka, mojega dragega bratca, ki ga ljubim bolj od vaeh ljudi, edinega na vsem svetu! In tako sem te vzljubil, tolikanj sem te ljubil v tistem trenutku, da sem pomislil: kar precej mu planem okoli vratu ! Pa me je obšla neumna misel, češ, razveselim ga, prestrašim ga. In res sem zavpil kakor bedak: 'Denar!' Oprosti mi budalost — saj to je samo nesmisel, a pri duši mi je . . . takisto spodobno . . . Nu, vraga, povej rajši, kako je tam? Kaj je rekla? Zdrobi me ,porazi me, ne prlzaneal! Jeli, da je bila vsa iz uma?" "Ne, to ne . . . Tam je bilo nekaj čisto drugega, Mitja. Tam ... tam sem ju pravkar našel obe." "Kako obe?" "Grušenjko pri Katarini Ivanovni." Dmitrlj Fjodorovič je odrevenel. "To nI mogoče!" je savpil, "blede se ti! Grušenjka pri njej?" Aljoša je povedal vse, kar se je bilo zgodilo z nJim od tistega trenutka, ko je prišel h Katarini Ivanovni. Pripovedoval je deeet minut, ne baš gladko In skladno, a vendar je menda jasno opisal vse, poblraje najpoglavltnejše besede in najglavnejše kretnje, ter — časih z eno samo črto — rezko označeval svoja lastna čuv-stva. Brat Dmitrlj je molče poslušal In s strašno nepremlčnostjo strmo gledal vanj, toda Aljo-ši je bilo jasno, da je še vse dojel in uganil ves zmisel dogodka. Njegov obraz je poatajal, čim bolj je napredovala povest, ne samo mračen, ampak kar nekam grozeč. Nagrbančil je obrvi, atianil zobe ln njegov nepremični pogled kakor da je poeta! še bolj srep In srašen ... Tem bolj nepričakovano je bilo, ko se je ves njegov dotlej tako srditi in besni obraz zdajci s nepojmljivo naglico (spremenil; stisnjene ustnice so se mu razklenile ln Dmitrlj Fjodorovič je m* homa udaril v najneudržnejšl, najodkritosrč-nejšl smeh. Ta smeh ga je dobesedno žalil, dolgo časa nI mogel niti govoriti od emeha. 'Tedaj JI nI poljubila roka! Ni ji poljubila roke. kar pobegnila je!" je vzklikal v nekakšnem bolestnem vzhlčenju — v predrznem vzhl-čenju, bi skoro lahko rekli, da ni bilo to vzhi-čenje tolikanj naravno. "Tak ona je pa kričala, da je tigra! Nu, tigra Je tudi res! Tak na sramotnem odru bi jo morali pretepsti! Da, da, treba bi bilo, treba, tega mnenja sem sam, da je treba, zdavnaj že! Vidiš brat, saatran mene naj bo sramotni oder, a preje moram še ozdravetl. Razumem kraljico predrznosti, vsa je tu, vsa se je razodela v tej latorljl z ročico, peklenkal To Je kraljica vaeh peklenk, ki al jih le moreš mlalltl na avetu! Divota, na svoj način! Tak domov Je stekla 1 Takoj bom ... oh .. . skočil bom k njej! Aljoška, ne obtožuj me, saj tudi jaz prlsnam, da bi bilo še premalo, če bi jo zadavili..." (Dalje prihodnjič.) Henri Harbunee: Ženska Koča, kjer sta stanov#ll, je bila tako nizka in temna, da se je v njej že temnilo, ko je bilo zunaj šele poldne. Samo nejaano je bilo mogoče pregledati vse prostore. Koti ao bili zaviti v temo, tla so bila slabo tlakovana, da so bila zaradi svojih majavih ka menitih plošč in gole prsti prej podobns slabi ceati. Umirajoča starka Je pogledala a postelje r somrak bledih aolnčnih Žarkov, ki ao ailili na motno skosi jiotemnela stekla malih oken. Dejala j« bčeri: "Marija, po moji smrti moraš iti Iskat avojega brata. Ostal je tam v rudniku, ko sem zapusti la vajinega očeta. Zdaj sta oata la airoti in živita skupaj! Vseka ko ga boš dobila, ker «e piše prav tako kakor ti. Pomagala mu boš. on lat t ««Id pomagal, sa, veš, ni slab človek." To »o bile njene poelednje he sede fte t i*to n<>č je za zmera, onemela. Po pogrebu si je oblekla M a rije «Ivo obleko, snela cvetlic* klobuka, ker niso bile primerne sa žalovanje, in oe odjavila na potovanje. Najprej se Je vozila dolgo z železnico, potem pa Je morala hoditi še peš skozi črno deželo premoga proti tiatemu traju, kjer bi bila morala pola-kati avojega brata. Cim bolj se Je bližala rudniku, tem temnejša je postajala pot. Ogromen oblak je ležal nad vao pokrajino, skoraj tik nad zemljo. Tako temno je bilo nebo. Marija je najela aobo v gostilni ob glavni ceati. Hiše so bile vse črne od saj. Zvečer je čakala a vefllkb žen delavce, ki ao prihajali is Jame. Tuljenje alren JI Je jemalo napo, potem pa se Je prestrašila neizmerne množice bledih radarjev, ki ao stopali iz globoke Jame a težkimi koraki in šli dalje kakor en mot in vai v late smer. Tako je bilo. kakor bi bila gledala pogreb. Sredi delavcev Je takoj apo> znala svojega brata, čeprav je bila šele v petnajstem letu, ko sta ae ločila- Da. da. seveda je bil Jean a avojim drobnim, bledim obrazom (oh. tako droben, tako bled je bil!) in s dolgim, vae preveč okleščenim teleaom. Nekaj je bilo na njem. kar ga je ločilo od drugih, sdedo ae je. vsi drugi, zelo nesrečen in zelo aam. Toda, oh, moj Bog! Marija je takoj opazila, da so ga začeli tovariši suvati, ae norčevati is njega in se mu smejati. Potem je atopil Is njihove vrste, se prerll skosi množico in odhitel stran. Marijs Je šla aa njim. Stopil Ja v *hišo, čisto preprosto hišo, kjer so dajali stanovanja v najem, toda prej je še dvignil gla Vo. da bi ae prepričal, ali Je res prava hiša. Tako delajo vsi ljudje, ki so negotovi, zamišljeni. Kmalu se je vrnil Is nje In šel v sosedno, kjer je bila javna ku h In J a. Tu Je obstal na pragu, kakor bi ae hll prestrašil ropota, naposled pa je le z negotovim korakom atopil v vežo in izginil. Torej sam. brez žene ali prijateljice? Kaj je to vendar čudnega, aaj je tako prav! Potem bo vsaj lahko oatala brez sitnoatl pri avojem bratu. To je važno In prav. Toda zakaj Jo to veselo apnenanje hkratu tudi boli. zakaj vsdrMi vae ob misli na njegovo samot nnat? Tudi ona stopi v Javno kuhi njo In aede. tako da gleda s obra som proti bratu, dve miši od njega Poveod okoli jedo obleko-vakt. na glas srthajo in cmoka no, kakor 81 bil že »vedel, da je amešen mati umrla, f žarki luči ae kažejo na njegovem koščenem obrazu črna črte in beli madeži. O, ti ai/ljubi r Prešerna tropa in v njeni sredi s trakovi polepšana ženska a pijanimi o&ni in živimi kretnjami. Mimo grede se ustavi ob mizi mladega moža. On pa je le nekaj zanfrmral to ao še bolj sklonil nad avojim krožnikom. Naposled ao šli zasmehovale! dalje, toda povsod Okoli se je še slišal ženski $meb. Njen biit, ki ga je napoeled dobila, ja torej tak airomak, da se vsi is njega norčujejo! Nihče ni dober i njim, n&če noče biti njegov prijatelj. Ce gre s dela, se mora ofl^ati ljudem, se mora Zkriti prav « kot Jedilnice. Marijine oči ao se zaiakrile v solzah. Hudo ji Je bilo zaradi njega. No, aaj je zdaj ona prišla. Ona mu bo polepšala življenje. Nadome-stila mu bo družino. Stanovanje bosta imela in cvetje na kami nu . . . Posmejsla se mu je. Prestrašil se je. Od presenečenja ao ae mu odprla usta in ostrmel Je ob pogledu na žensko ki se mu jer smehljala. Ona pa je zardela. Torej je ni spocnaT? To se pravi, mislil je . . . Podzavestno je povesila trepalnice in prav tako podzar vestno jih je spet dvignila. Kakor prej, ni umaknil svojih široko razprtih oči od nje. V njegovem bledem obrazu so bile te oči kakor dve ogromni, okame-neli solzi. Izdajale so tako pretresajoče strmenje, da je Marija vzdrhtela. Iznova se mu je posmejsla. Ta nemi prizor ni ostal brez prič. Glaana družba je opazila, da sta se Cadieu in lepa tujka spogledovala. Delavci so začeli suvati drug drugega, ženske so klepetale in vsi so i zanimanjem pričakovali, kako se bo to še razpletalo. , "Poglej no ... saj res ... res," so šepetali. V zadregi je začela Marija jesti. Ni sa Več upala pogledati k Jeanu, čeprav ja čutila, da počiva njegov pogled neprestano na njej. Hkratu je čutila na sebi tudi poglede vse dvorane. Naposled, ko so bili že pri kavi, se ja dvqrana napol izpraznila. Tedaj se je odločila, da je vata-la in šla k svojemu bratu. Ko je videl, da je res namenjena k njemu, je vstal, da bi pojasnil pomoto — zakaj mlalll, da mora biti pomota — ln ae jI predstavil: "Jaz aem Jean Cadieu." 2e je odprla ustnice, da bi mu rekla: "In jas sem, jaz sem Marija, saj veš* tvoja sestra Marija." Toda na teh rdečih, svežih, polnih ustnicah je videl on toliko upanja, da Marija — ne da bi se bila zavedla, kaj se godi v njej — ni mogla izpregovoriti besede in je samo smehljaje se obstala pred njim. Naposled se je zbral ln rekel: "Ce hočete, pojdeva ven." Skupaj sta šla, počasi, zamiš-jeno. Ko ata bila zunaj, jo je prijel za roka. Potem jo je vzel jod roko. Pustila mu je to. Zakaj, zakaj nI takoj razdrla te žalostne zmote? . . . Namesto tejra mu je aamo rekla: "Ali živite čisto sami?" "Da. seveda," je odgovoril. Potem pa, sam bog vedi, kako ae je trudil, da je te besede rekel: Zakaj me vprašujete? Tako amešno je. Saj vendar veste, siromašen sem . . . Zaradi airo-maštva se zdim tudi vsem tako .Saj "Ali nimate nobenega prijate-ja?" "Ali kdo mara zame? ... Saj razumem, toda .. . kako naj rečem ..." Nerodno mu Je bUo govoriti o takih rečeh. Tudi ni bU vajen uporabljati takih beeed in zato ao ga zmedle. Toda namesto da bi mu bila vse razloiila, je nadaljevala tiho, akoraj Aepetaje: "Kako mehek je izraz vašega obraza. Maraikatera ženska bi bilá lahko z vami srečna." "Do danes mi ni ša nobena rekla. da . .." "Toda jaz vam rečem . . me vendar ališite "Vi? ... Vi? ..." Iznenada jo je objel s svojimi dolgimi rokami in jo potegnil k aebi, da bi jo poljubil. Njegove ustnice so ae dotaknile dekletovega lica. , Potianila ga je atran. . "Ne, ne . ..!" Brez moči ao mu omahnile roke, tako slaboten, tako poteptan je stal pred njo. "Poslušajte me!" je rekla Marija. "Ne smete me ljubiti. Zelo nesrečna bi bila, če bi me ljubili . . . Nisem prosta, ne nisem prosta ... Ce bi le vedeli... In potem . . . Stran moram odtod. Toda druge ženske bodo odkrile, prav tako kakor jas, da niate tako kakor kdorsibodi ..." "Kako?" jo vzkliknil in njegov obraz je bil kakor v ekstazi. "Da bi mene ljubile? AH je sploh mogoče mene, mene ljubiti? . . . Povejte mi, ali bi me ljubili, če bi bili prosti?" "Da," jo šepnila, "da ... toda . . . zdaj se dobro imejte ... Pobegnila je. On pa je ostal še tam, ves trd, bled in nekaj na njem se je lesketalo kakor voščena sveča. Njegove oči, njegov obraz, vés se je lesketal. Zadel ga je odsev najlepše, najčudovitejše ženske ... Od tega trenutka dalje se mu je zdelo, da ima ogromen zaklad, tallaman, ki mu je dal mošfkost in moč, da se bo lahko boril sa življenje in srečo. Ona pa je bežala, odhitela po brezkončnem hodniku gostilne,' vrgla se je na poeteljo v avojl siromašni sobici in šarila svoj* obraz v blazine. Ko se je zjutraj smračilo, je šla stran. Svojega sapuščenega brata nI smela več srečati, ker se mu je pokazala kot ljubeča ženska in ne kot sestra. Zelo je jokala, ko je šla. Toda to so bile solze veselje ln bolečine hkratu. —(B. R.) i je treba plačevati f.5 odstotne obresti T Mihec je edini prinesel pravilno nalogo. "Kako si to tako dobro izračunal?" "Vprašal sem v Kreditni banki." Vzrok "O, gospod! Jokali ste, ko je moja hčerka pela madžarsko pesem — ali ste Madžar?" "Ne — ampak glaabenik." a Iz šole "Ali te ni sram, Perko, da hodiš v šolo tako razkuštran? Ali se ne moreš doma malo počesa tir "Nimam glavnika, gospod u-čiteg." "Pa biai izposodil ofeton Ah, oče pa^ ^ Pri pouku o živim "In zdaj mi imenuje .tv.,i, * iB,0 "Prosim, dve manieti vratnik." ^ • Iz prirodopiMi "Kaj veš, Jalen, o slonih 1 Delajo se iz komarje? sim!" j€v' * Razlika v elektriki ' Učitelj: "Janez, kaki razlika med bliskom in el, v žarnici?" Učenec: "Razlika je nam za blisk ni treba nit čati!" c I DO JUGOSLAVIJE BREMEN-EUR0PA Bral vlak eb Bremen la Europs v Bremmerhsvea laiaati udobno potovanj« do LJUBLJANE Ali po tuj ta s priljubljenimi ekspresnimi parniki* QOIPMBPS. ■ANSA « OEUTSCHLAND HAMBUBO es* NEW YORK* bkhm Maaalftka i»«m «S CWrWiiH, Brcama «a "fin.. Pomagali vam bomo proakrboti vlseje sa obisk ali arssalL tev vaših evropskih sorodnikov, Sa »«Ja—tU vprašajte lokalne*« acenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE ------1 'GERMAN* LLOYD US W. Randolph St. Chicago, III. HUMOR Jazbečar "Da, lahko vzamete tega jazbečarja zastonj, samo to boate plačali, kolikor je veljala njegova prehrana, 20 dolarjev." "Kaj — ali vas nI sram računati za malo hrane 20 dolarjev?" "Hrane ne računam, računam le: tri pare Čevljev, ene hlače, en prt in prevleko zofe." O Pok Ion Ona: "In ne mislite, da dobi dekle od teka velike noge?" On: "No, seveda." Ona: "In od plavanja široke rame?" On: "In jahate menda tudi." o Dober računar Domača naloga ae je glaaila: "Na hiši je dolga $8,500. Kako' dolgo je treba odplačevati mesečno po $26. če je treba odplačevati 7 odstotne, in kako dolgo, »I»«**«»»,,,, 4 NAROČITE SI DNEVNIK PROSI Po sklepa 19. redne konvencije ao lahko naroči aa list ProavcU I prišteje eden, dva. tri, štiri ali pet članov is en« druiine k rni ninl. List Proeveta atane sa vae enako, sa ¿lane ali netlan* M eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri asesmrnta $I.M i tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj ni viraka, re*i,i Je liat predrag sa člane 8.N.PJ. Liat Prosveta Je vala iantaiaa gotovo Je v vaaki družini nekdo, ki bi rad čltal list vsak dss. lista Proeveta Je: Za Zdral. države la Kaaado. 94.99 Za Cicero la Chlcsfo Jo....|7J 1 tednik la..............4.80 1 tednik In.............. S tednika la.............Me 2 tednika la............. t tednike la.............1.49 3 tednike In............. 4 tednike In.............1.M 4 tednike in............. 5 tednikov la....,....... nič 5 tednikov In............ Za Evropo Je..............99.04 Izpolnite spodnji knpon. priložite potrebno vsoto deasrja ali Ni Order v pismu la al aaročite Proeveto. list, ki Je vala Isstsisa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh člsnor preneha biti SNPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo sahhsval aam ivoj! tednik, bode moral tisti član is dotične druiine, ki je tako ilrap naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaaiti upravniitra ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega m i tedaj mora upravnittvo sniiatl datum za to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, 2457 8e. Lawndale Ave.. Chicafs, III. Prlloieno pošiljam naročnino sa liat Proereto vsoto 9....... 1) Ime....................................Cl. druitra it ... ioJI naročnini od sMtfih < Naslov ........................... Ustavite tedaik la ga prtpUUte k moje draiiaet S).........................................Cl. draitvs k. 9).........................................CL draitvs it t v 4)... ......................................Cl. druitfs k.. 5)..." ......................................Cl. društva it. Meato ............................. Dr isTs .... Nov naročnik..................Star aaročaik.............. da mora biti bolj utrujen kakor Jo. jean gleda zmedeno, žalost P. V. McNntt (levo), vrkovnl ameriški komisar na rtMpHiali Peleg ajogn )e Sergio Oamena, podpredsednik Filipinov. TISKARNA S.N.P •PREJEMA VSA f tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila sa veselice In shode, vlzltnkc. knjige, koledarje, letake itd. r slovenskim, hr slovaškem, češkem, nemškem, angleškem j"'" m VODSTVO TISKARNE APELIRA NAOA^ S.NJU., DA TI8KOVINB NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnita daje vodsteo Uakares aaijsko delo pr*e »rt* •v* f Pline pe Informar U« aa S.N.P.J. PRINTER* tN?49 Sa LAWKDAL* AVENl I Telefen Bockwen 4*4 CHICAGO. ILL. Im m isfcs as šeUe