Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra

'■•■■•■■■■■■•••■■•■■■■■■■■■■•■•■■■a
Deset let
sodelovanja
Iskra-Girmi
Letos mineva deset let, odkar se je začela mednarodna kooperacija med italijansko firmo Girmi in Iskro. Že pred dvanajstimi leti smo jim izvažali motorje, vendar smo eni in drugi ugotovili, da je trgovski stik premalo za uspešno sodelovanje. Zato smo navezali neposredne stike in skupno soustvarjali izdelke za evropsko in naše tržišče. To je bil eden prvih Iskrinih direktnih korakov na področje mednarodne delitve dela.
Deset let je minilo hitro, v naših odnosih pa se je marsikaj spremenilo. Začetna negotovost je izginila po nekaj mesecih in osebnih kontaktih. Sedaj pa sodelujemo, ne zgolj na osnovi trgovinske menjave, ampak je kooperacija skupna na področju razvoja, tehnologije in komercialnih prijemov. „Oboji smo se ob tem marsičesa naučili," pravijo vodilni ljudje pri Girmiju in pri nas.
In kaj je bilo bistveno vodilo obeh partnerjev pri njihovem desetletnem delu? Spoznanje, da je svet velika vas ih, da pri današnji naglici razvoja na tehničnem področju državna meja ne pomeni ovire. Spoznanje, da en sam človek, ena sama firma ne zmore vsega. Da je treba delo podeliti, se Specializirati na določen izdelek, na določen sestavni del in ga kvalitetno tako oplemenititi, da bo pora-ben za potrošnika, ki ga čaka na trgu, kot tudi za proizvajalca rentabilen. Ta cilj je dosežen, in kot pravi Girmijev komercialni direktor g. Marinzi „so razvoj kvalitetnih odnosov, kvaliteta poslovanja in kvaliteta izdelkov v desetih letih v obojestransko zadovoljstvo presegli vsa pričakovanja."
Na podlagi teh izkušenj sloni nova dolgoročna pogodba o sodelovanju na vseh področjih tehničnega napredka, zlasti pa celo skupna vlaganja v razširjeno reprodukcijo.
To medsebojno zaupanje pa kaže še na pozitivno funkcijo Iskrinega vključevanja v mednarodno gospodarstvo, na graditev dobrih sosedskih odnosov med narodi in velik prispevek k zbliževanju, kot pravi Prešeren: .,Ne vrag, le sosed bo mejak!"
Ob obisku Girmijevih delavcev v Iskri se je od gostov poslovil Anton Pečnikar, direktorjev pomočnik za izvoz v IŠP: „Naši in vaši strokovnjaki — tehnični ljudje in komercialisti so v desetih letih premerili že milijone kilometrov. Hodili so v lepem vremenu v vašo čudovito alpsko - jezersko pokrajino in po lepi Gorenjski. Pa ni šlo le za denar. Pogosto so se prebijali skozi zamete in snežni metež z avtomobili, ker so vedeli, da v Girmiju in Iskri nekaj sto družin živi od dela naših in vaših rok, od naših in vaših strokovnih rešitev. Za vsemi našimi skupnimi posli ni samo mali gospodinjski aparat s svojim brezčutnim elektromotorjem — za njimi je cilj vseh naših skupnih Prizadevanj - ČLOVEK."
F. Kotar
IV. SEJA SVETA ZK ZP ISKRA
Obravnava tez v ospredju
V sredo, 25. maja je bila IV. seja sveta Zveze komunistov ZP Iskra, ki se je je med drugim udeležil tudi predsednik komisije predsedstva CK ZKS za organiziranost in razvoj ZK ter kadrovsko politiko Peter Hedžet.
Na seji, ki jo je vodil sekretar sveta ZK ZP Iskra Stane Preskar, so komunisti razpravljali o izdelavi samoupravnega sporazuma o združevanju, o delovanju delegatskega sistema v Iskri, sprejeli so poslovnik sveta ZK, poslušali informacijo o gospodarskem položaju Iskre ter razpravljali o pripravah na predkongresno aktivnost.
Na seji je bilo poudarjeno, da je-SOZD Iskra zelo velik gospodarski sistem in zato po svoji problematiki zelo pester. V tridesetih letih razvoja je bilo ustvarjenih mnogo notranjih vezi v različnih smereh in različne trdnosti. Razen tega so TOZD Iskre vključene v življenje različnih krajevnih in družbeno-političnih skupnosti, kar je seveda povezano tudi z različnimi vplivi. Zato takšni in podobni razlogi narekujejo, da uresničujemo določila zakona o združenem delu čimbolj koordinirano.
Program usklajevanja samoupravnih odnosov, ki so ga komunisti spre-jeli decembra lani, zavezuje komuniste, da obravnavajo teze o samoupravnih sporazumih o združevanju (TOZD, DO in SOZD) na zborih delavcev in sicer do 15. maja.
Na seji so ugotovih, da so teze v večini TOZD in DO Iskre izdelane in, da nekajdnevna zamuda še ne povzroča večjih motenj. Vendar pa morajo komunisti pospešiti izdelavo tez tam, kjer še niso dokončane. Zato so sklenili, da je smotrno podaljšati rok za razpravo na zborih delavcev do 20. junija letos.
Prav tako so menili, da naj mnenja zborov delavcev, njihove pripombe in priporočila zbirajo posebne komisije pri delavskih svetih DO in DS SOZD Iskra.
O osnutku tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra, ki je bil dan v obravnavo delavcem na zborih 13. maja, je po mnenju komunistov dobra osnova za razpravo. Zato morajo komunisti dobro preučiti te teze in teze TOZD ter DO Iskre. Pri tem morajo komunisti dodobra spoznati interese delavcev v TOZD ter možnost uresničevanja le-teh v okviru ciljev DO in SOZD. Zato morajo ko-
munisti v obravnavah na zborih delavcev biti zelo aktivni, in zavzemati jasna, nedvoumna stališča. Kajti v razpravah o tezah (TOZD, DO, SOZD) lahko pride do različnih mnenj, ocen in do izražanja različnih interesov. Zato se komunisti temu dejstvu ne morejo in ne smejo izogniti. Prav ob obravnavanju tez je primeren trenutek, da se komunisti s takšnimi protislovji soočijo.
Zato morajo komunisti najprej spoznati vse specifične interese, na podlagi tega spoznanja pa morajo izoblikovati skupne interese in poiskati takšne rešitve, ki bodo omogočile hitrejši razvoj vseh združenih delavcev. Vendar je treba v razpravah upoštevati pri tem sedanje gospodarsko stanje TOZD in predviden razvoj v naslednjih letih.
Na seji je bilo nadalje poudarjeno, da morajo komunisti storiti vse, da bodo še bolj okrepili razredno in re-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na slavnosti v Skupščini SRS je 31. maja t. L predsednik Gospodarske zbornice SRS in predsednik odbora za inovacije SRS Andrej Verbič podelil zvezna priznanja za uspehe pri razvijanju inventivnega dela. Za dosedanje uspehe na inovacijskem področju je listino v Sloveniji poleg Elektrokovine iz Maribora in Železarne Jesenice dobilo tudi Združeno podjetje Iskra, plakete in diplome pa še vrsta OZD in posameznikov. Na sliki: predstavnik Iskre prejema listino.
Smo neresni in neodgovorni?
Verjetno. Kajti sicer < se ■ ne bi moglo zgoditi, da se razširjenega sestanka Iskrinih sindikalnih funkcionarjev, sklicanega za 27. maj, udeleži od skupnega števila povabljenih le približno (retjina. Svojo neresnost in politično neodgovornost so ti ljudje pokazali že zato, ker so decembra lani na seminarju v Poreču sami predlagali, da je treba čez nekaj mesecev nadaljevati
V ponedeljek 30. maja so v TOZD Montaža v Spodnji Idriji pognali v tek montažni trak za hladilniški motor za dansko firmo DANFOSS. Slovesnosti so se udeležili generalni direktor Hujs, zastopniki občine Idrija, Rudnika živega srebra, LB in drugi. Ta del proizvodnje je pomemben predvsem zato, ker je vsa proizvodnja visoko avtomatizirana in namenjena v celoti za izvoz - 300 tisoč elektromotorjev letno. Na sliki: Z otvoritvene slavnosti.
V..
V počastitev letošnjih jubilejev so imeli uspelo proslavo v Klubu delegatov SRS člani delovnega kolektiva TOZD Inženirngi. V bogatem kulturnem sporedu je sodeloval tudi Koroški akademski oktet (na sliki). O proslavi več prihodnjič.
Predsedstvo skupščine Z P
A I PAtrtl At III	Pretekli teden je v Iskrini stolpnici
U la Udi U G tj U	v Ljubljani zasedalo predsedstvo
Skupščine Iskre, ki je na svojem sestanku, izrazito delovnega značaja, obravnavalo predvsem tekoče probleme.
Predsedstvo, ki mu je predsedoval predsednik skupščine Iskre Vladimir Klavs, je tako med drugim pregledalo tudi četrtletne rezultate, pri čemer so ugotovili, da so vsi indeksi zadovoljivi in, da kaže nadaljevati v zastavljeni smeri.
Vendar pa so opozorili, da izvoz le počasi napreduje, zaradi česar bi morali tu svoja prizadevanja okrepiti, pa tudi na področju investicij ne kažemo bistvenih premikov na boljše.
Gotovo se bo o tej problematiki še potrebno pogovaijati in končno tudi ukrepati.
Predsedstvo je na svoji seji pripravilo tudi gradivo in dnevni red za naslednjo sejo skupščine ZP Iskra, ki bo sredi junija.
Mak
J
Nova Gorica vas vabi in pričakuje 2. julija na osrednji proslavi dneva Iskre in dneva borca! Zagotovite si udeležbo s pravočasno prijavo!
začeto delo. Še najhujši očitek pa gre tem ljudem zato, ker jim je, kot vse kaže, malo mar, če bodo delavke in delavci iz njihovih kolektivov seznanjeni z aktualnimi družbenopohtič-nimi vprašanji, s katerimi se v tem obdobju srečuje Iskra in njena sindikalna organizacija, torej mi vsi.
Ker je bila seja 27. maja nesklepčna, se je izvršni odbor KOOO sindikata ZP Iskra odločil za ponoven sklic tega srečanja. Preložena seja bo tako v ponedeljek, 6. junija 1977 ob 11. uri v ' sejni dvorani Iskrine poslovne stavbe v Ljubljani, Trg revolucije 3.
Dnevni red bo naslednji:
1.	Vloga in naloge sindikata v skladu z ZZD s poudarkom na delovanju delegatskega sistema ter ocena realizacije ostalih staUšč iz poreškega seminarja.
2.	Politična ocena osnutka tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra (objavljen v glasilu „Iskra“ št. 20/21 z dne 14. 5. 1977), ter dogovor za obravnavo na zborih delavcev skladno z delovnim načrtom KOOOS.
3.	Razno.
Razširjene seje Iskrinih sindikalnih funkcionarjev, sklicane za 27. maj se neupravičeno niso udeležili naslednji sindikalni delavci:
Predsedniki sindikalnih konference DO
—	Iskra IEZE Ljubljana
—	Iskra Kondenzatorji Semič
—	Iskra Avtomatika Ljubljana
Predsedniki sindikatov TOZD
—	IC Skupne službe
—	IC Zunanji trg
—	EMO Frite Celje
—	EMO Radiatorji Celje
—	EMO Posoda I Celje
—	EMO Posoda II Celje
—	EMO Posoda III Celje
—	EMO KotU Celje
—	EMO Odpreski Celje
—	EMO Tobi Celje
—	EMO Tov. orodja Celje
—	EMO El. rač. center
—	EMO Kontejnerji
—	EMO Skupne službe
—	Avtoelektrika - maU zaganjalniki Nova Gorica
—	Avtoelektrika — avtoelektro Tolmin
—	Avtoelektrika — delovna sredstva Tolmin
—	Elektromehanika — tov. elem. in aparatov Kranj
—	Elektromehanika — obrat tel. enot
—	Blejska Dobrava
—	Elektromehanika — IPT Ljubljana
—	Elektromehanika — Elektrooptika Ljubljana
—	Elektromehanika — Merilni instr. Otoče
—	Elektromehanika — Tov. stikal -Kranj
—	Elektromehanika — El. roč. orodja
—	Kranj
—	Elektromehanika — Orodjarna Kranj
—	Elektromehanika — Skupna proi .-vodnja Kranj
—	Elektromehanika - Mehanizmi Lipnica
—	Elektromehanika — Komerc. področje Ljubljana
Avtomatika — Inženiringi Ljubljana (Nadaljevanje na 2. strani)
]
ZK IN PREOSNOVA IZOBRAŽEVANJA
Financiranje
Spremembe v vsebini in organizaciji vzgojnoizobraževalnega sistema terjajo tudi dograditev sistema financiranja na podlagi rešitev v zakonu o združenem delu kot pogoju za enakopraven družbenoekonomski odnos med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi. Potrebno je izboljšati strokovne osnove in ekonomske pogoje za delo, razvoj vzgojnoizobraževalnih organizacij in dejavnosti pa opreti na naloge, kakor jih narekuje z družbenimi plani določen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti ter naloge na področju vsebinske preosnove vzgoje in izobraževanja.
Ugotovitev o materialnih težavah izobraževalnih organizacij in zaostajanju v uresničevanju enakega družbenoekonomskega položaja prosvetnih in drugih delavcev terjajo tudi izpopolnitev sistema nagrajevanja po delu in uspehih ter da se čim prej odpravi neopravičeno zaostajanje v nagrajevanju nekaterih skupin prosvetnih delavcev, zlasti učiteljev za razredni pouk. Procese nadaljnjega odliva delavcev iz vzgojnoizobraževalnih organizacij je treba zaustaviti tudi z razreševanjem stanovanjskih problemov in ustvarjanjem drugih pogojev za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela ter možnosti za njihovo napredovanje. To so poleg sistematičnega kadrovanja posameznih kandidatov za pedagoško delo in vključevanje strokovnjakov iz gospodarstva in družbenih dejavnosti v pedagoški proces, pogoji za ponovno uveljavitev pedagoškega poklica.
Vsa temeljna vprašanja reforme vzgojnoizobraževalne dejavnosti ter izgrajevanja novega izobraževalnega sistema je treba predočiti delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela. Morajo se usklajevati v družbenih planih delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela ter postavljati kot neposredne naloge povečanje znanja in reševanje kadrovskih problemov ter zato kot njihovo nalogo in odgovornost. To pa pomeni odgovornost zlasti za načrtovanje kadrovskih potreb, ustanavljanja izobraževalnih organizacij in ustvarjanja materialnih pogojev za njihovo ustrezno delo in razvoj. Na tej podlagi se morajo v reformne procese vključiti tudi republiški komite, zavod za šolstvo in druge odgovorne institucije v republiki in občinah.
Preko izgrajevanja samoupravnih odnosov, ki bodo zagotavljali uresničitev zastavljene reforme v povezavi z združenim delom, bo potrebno učinkoviteje zagotavljati tudi potrebne kadrovske pogoje za uresničitev strateških ciljev preosnove vzgoje in izobraževanja. Zato je nujno nadaljevati z reformo pedagoškega šolstva v smeri sprememb vsebine in organizacije vzgojnoizobraževalnega sistema in s kadrovanjem za učiteljski poklic, s sporazumi med temeljnimi organizacijami združenega dela pa zagotavljati tudi prehod strokovnjakov iz prakse na pedagoško delo v vzgojnoizobraževalne organizacije. Zlasti za učitelje strokovnih predmetov ter proizvodnotehničnega pouka naj bi poskrbele neposredno zainteresirane temeljne in druge organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, oziroma uporabnikov v drugih družbenih dejavnostih. Tudi po tej poti naj se izraža in uresničuje strnitev interesov med učenjem in delom, med šolo in proizvodnjo. Za naloge na področju preobrazbe vzgoj-noizobraževalnega sistema pa se morajo ustrezno usposobiti tudi delavci v prosvetnopedagoški službi in v raziskovalnih organizacijah s tega področja.
DŽ
Obravnava tez v ospredju
(Nadaljevanje s 1. strani)
volucionarno zavest delavcev. Prav tako se morajo komunisti odločno postaviti po robu pogledom in usmeritvam, ki temeljijo na podjetniški logiki, na kupoprodajnih odnosih, proračunskem gledanju in grupnem lastništvu.
Zato morajo komunisti predvsem pospešeno uresničevati dohodkovne odnose (skupni prihodek, skupni dohodek, svobodna menjava dela.)). Po zakonu je treba te odnose urediti do 1. 1. 1978 in zato morajo skupine strokovnjakov po vseh organizacijah združenega dela pospešeno pripraviti rešitve.
Komunisti so nadalje ugotovili, da je analiza družbeno-ekonomskih od-
Smo neresni in
neodgovorni?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Avtomatika — ELA Novo mesto Avtomatika — Napajanja Novo mesto Avtomatika — Procesna tehnika Ljubljana
Avtomatika — SVN Ljubljana IEZE — Elektroliti Mokronog IEZE — KEKO Žužemberk IEZE — VF Keramika Lj. Vižmaije IEZE — Magneti Ljubljana IEZE — Orodjarna Ljubljana IEZE — Skupne službe IEZE — Upori Šentjernej Široka potrošnja
Široka potrošnja — Sprejemniki Seža-na
Široka potrošnja — Elektromotorji Železniki
Široka potrošnja - Montaža Idrija
Pogodba o poslovnem sodelovanju s CDC
Predstavniki ZP Iskra so podpisali desetletno pogodbo o poslovno-teh-ničnem sodelovanju v računalniški tehnologiji in trženju z znano ameriško tvrdko Control Data Corporation iz Minneapolisa v ZDA. To je še en korak naprej v modernizaciji proizvodnje Iskre in njene svetovne uveljavitve. Na temelju tega sporazuma, ki odraža enakovrednost obeh partnerjev, bomo v kranjskih tovarnah Iskre začeli izdelovati visokokvalitetne računalnike, ' ki bodo zanimiva novost na našem in svetovnem tržišču. Tvrdka CDC, ki sodeluje sicer z Iskro že več let, je ena izmed vodilnih tvrdk te proizvodnje v svetu. Med njene zelo iskane izdelke sodi tudi mali računalnik, ki obdela v eni sekundi milijon podatkov. Že ta številka najbolj zgovorno priča o sijajni tehnologiji in vrhunskem dosežku. V naslednjih dveh letih naj bi vrednost menjave med Iskro in CDC ša narastla. Po podatkih, ki so jih dali predstavniki obeh partnerjev, naj bi vrednost menjave v dveh letih dosegla že 30 milijonov dolarjev letno.
Začetni sporazum zajema vsa tista področja, na katerih bodo poslej ti vzajemni programi sodelovanja pote-kali; načrtovanje, razvoj, proizvodnja in marketing manjših računalniških sistemov in dobavo računalniške periferne opreme. S pogodbo so bili zadovoljni vsi podpisniki. Podpredsednik izvršilnega odbora Control Data Corporation Robert Schmidt je menil, da je pogodba sad uspešnih pogovorov
Iskra na sejmu »Medicina in tehnika«
nosov in uresničevanje dohodkovnih odnosov izredno pomemben kriterij za samoupravno organiziranje združenega dela, to je za oblikovanje TOZD in DO. Kajti le urejeni dohodkovni odnosi bodo zagotovili enakopravnost vseh delavcev, ne glede nato, ali delajo v proizvodnji, skupnih službah, ali v Iskra Commerce.
Zato morajo komunisti vzpodbuditi vse delavce, ki opravljajo dela in opravila skupnega pomena, da čimprej in pravočasno pripravijo jasne in konkretne programe svojega dela. Ti programi morajo biti dovolj kompletni zato, da bodo lahko na osnovi Svobodne menjave dela sklenili z delavci v TOZD samoupravne sporazume.
Komunisti se morajo dalje zavzemati, da delavci organizirajo TOZD povsod tam, kjer zato obstoje zakonski razlogi, vendar pa oblikovanje novih TOZD še ni zadosten razlog za povečanje števila DO v SOZD Iskra.
Dalje se morajo komunisti odločno zavzeti za nadaljnji razvoj delegatskega sistema. Vsaka delegacija TOZD mora obravnavati priložena gradiva in sprejeti svoja stališča. Prav tako morajo delegati resno sodelovati v delu odborov in delavskih svetov, pri tem pa upoštevati svoje specifične interese in skupne interese vseh delavcev.
Ob koncu je svet ZK sprejel še nekatere pripombe na predlog poslovnika sveta ZK in bodo poslovnik z upoštevanjem pripomb poslali vsem 00 ZK v potrditev.
Glede predkongresnih priprav pa so na seji sveta menili, da bodo komunisti ZP Iskre največ storili v tem smislu, če bodo uresničevali določila zakona o združenem delu ter utrjevali razredno in revolucionarno zavest delavcev.
Na zagrebškem velesejmu sta bila od 16. do 21. maja odprta 9. mednarodni sejem „Medicina in tehnika" in 3. mednarodni sejem laboratorijske opreme, znan pod kratico „INTER-LABOR". Na obeh prireditvah je letos prvič samostojno sodelovala tudi Iskra. Temeljni organizaciji Elektronika iz Horjula in Vega iz Ljubljane sta razstavljali profesionalne naprave za zdravstvo, TEN, TEA in ATC pa so predstavile svoje izdelke, ki niso v neposredni zvezi z zdravljenjem bolnika, so pa v bolnišnicah nepogrešljivi, kot na primer telefonske centrale, ozvočenja, časovni mehanizmi, protipožarne naprave in podobno. Na Iskrinem razstavnem prostoru je razstavljal tudi Inštitut Jožeta Stefana, in sicer re-nograf — napravo za preiskavo in diagnosticiranje delovanja ledvic ter stimulatorje za funkcionalno električno stimulacijo mišic.
Vsekakor je največ izdelkov s področja elektromedicine in biokemije razstavila temeljna organizacija iz Horjula. Mnogo zanimanja je vzbudil njen program pH metrov in Kalorimetrov, precej zanimanja pa je bilo opaziti tudi za potrošni material in material za servisiranje te temeljne organizacije.
Hkratna predstavitev izdelkov elektromedicine Iskrinih organizacij in Inštituta Jožefa Stefana nikakor ni naključna. Obstajajo namreč lepe možnosti za sodelovanje med obema kolektivoma na tem področju, torej med kolektivoma, ki plodno sodelujeta tudi v drugih smereh elektronike. Seveda pa naj takoj zapišemo, da sodelovanje med Iskro in Inštitutom Jožefa Stefana ni odvisno samo od njiju dveh, pač pa tudi od zunanje podpore, saj se moramo dobro zavedati tega, da je vsaka investicija izredno draga.
O samem pomenu Iskrine udeležbe na sejmu smo se pogovaijali z Janezom Trojaijem s področja za raziskavo tržišča kranjske Elektromehanike. Izredno ugodno je ocenil naš razstavni prostor, in sicer tako glede oblikovnosti kot namembnosti, „sploh pa je pohvalno, da se udeležujemo tega specializiranega sejma. V Iskri namreč
S podpisa pogodbe med Iskro in CDC.
med obema tvrdkama v zadnjem letu in med drugim naglasil: „Že od leta 1967 ZP Iskra zelo uspešno zastopa CDC, kar zadeva plasman računalniških sistemov in opreme jugoslovanskim kupcem. V zadnjem času je Iskra pokazala vehko zanimanje za razširitev dosedanjega poslovnega sodelovanja, s tem, da skupno zagotovimo razvoj Iskrinih proizvodnih zmogljivosti in proizvodnjo računalnikov. Današnji podpis začetne pogodbe pa je nadaljnji izraz pripravljenosti CDC za skupno poslovno in tehnično sodelovanje s podjetji in deželami po vsem svetu."
„Glavni cilj tega širokega programa dolgoročnega poslovno-tehničnega sodelovanja je zagotoviti Iskri določeno strokovnost in zmožnost, kije potrebna za uspešen razvoj, proizvodnjo, testiranje, instaliranje, pomoč in vzdrževanje sistemov za obdelavo podatkov v Jugoslaviji in v ostalih državah, kjer imamo ustrezno trgovsko in servisno mrežo," je poudaril glavni direktor Iskre-Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Aleksander Mihev.
Svojo večletno aktivnost pa želi Iskra razširiti od telekomunikacijskih računalniških procesoijev tudi na poslovne računalnike in sisteme za druge namene, zato prvo konkretno področ-
je sodelovanja usmerja na male in mini računalniške sisteme CDC Cyber 1& V skladu z različnimi fazami pogodb6 o poslovno-tehničnem sodelovanju je predvidena proizvodnja centralnih računalniških enot in periferne oprem6 po licenci CDC v Iskrinih tovarnah.
Predvideh pa so v pogodbi o p°' slovno-tehničnem sodelovanju tudi skupni šestčlanski koordinacijski odbor, ki ga sestavlja enako števil6 predstavnikov Iskre in CDC. Odbor b6 usmerjal poslovno sodelovanje me6 obema organizacijama, pospeševal redno izmenjavo informacij s področij, ki so v skupnem interesu in obli' kovanje posameznih poslovnih sporazumov v okviru dogovorjenih področij sodelovanja.
Odbor bo vsako leto izvolil predsednika, ki bo izmenoma predstavnik Iskre oziroma CDC.
Proizvodnjo procesnih telekomunikacijskih računalnikov, razširja Iskra na poslovne in druge, pri katerih bo zaposlenih med 500 in 600 novih visokokvalificiranih delavcev. Najmodernejši računalnik opravi samo 5 odstotkov dela, 95 odstotkov pa ljudje ki ga znajo pravilno uporabljati. Najpotrebnejše pri vsem je torej, da polej? nove tehnologije dobimo, oziroma priučimo tudi dovolj znanja.
mak
Iskrin razstavni prostor na sejmu .Medicina in tehnika" v Zagrebu.
že dolgo opažamo, da dosegamo večje rezultate na specializiranih sejmih, katere si ogledajo v glavnem res zainteresirani strokovnjaki. Naša stojnica je tudi, lahko bi rekel, prvi korak na poti k ponovnemu uveljavljanju elektromedicine v Iskri. Znova se je obudila misel, da bi se morali uveljaviti tudi na tem področju, saj imamo vse zasnove za izdelavo različnih elektro-medicinskih naprav. Seveda pa je to področje izredno široko, zato računamo poleg lastne proizvodnje še na sodelovanje z drugimi organizacijami, kot na primer z Inštitutom Jožefa Stefana," je v oceni o sami razstavi in možnostih Iskre na področju elektromedicine dejal Janez Trojar.
sejmu ima gotovo Tone Remžgar, ki j6 ( v Elektromehaniki odgovoren za p?'. dročje marketinga. Tone Remžgar, k1 je bil tudi vodja naše stojnice, je sejeU1 ocenil takole: „Obisk je izredno ug°' ( den in uspešen. Presenetilo, in t0 ugodno presenetilo, pa me je npf;. tole: sejem si je samo iz Sloveni)6 |, prišlo ogledat veliko število vodilni r
zdravstvenih delavcev. Velik pome'|
sejma je tudi v tem, daje na njem ve, - \ strokovnih predavanj in posvetovanj c V zvezi s tem bi opozoril na pred6 \ vanje in demonstracijo s podrodr ,
funkcionalne rehabilitacije, ko
predstavili tudi na naši stojnici raZ ( stavljene stimulatorje."	j I

Člani 10 KOOOS ZP Iskra
Slejko Humbert — Avtoelektrika Nova Gorica
Krpan Staša — Elektromehanika Kranj Cotič Darko - Sprejemniki Sežana.
Lado Drobež
ISKRA
Štev. 24 — 4. junij 1977
EVIDENTIRANJE ČLANOV ZK
A
Med sklepi 4. seje sveta ZK ZP Iskra je tudi sklep, da morajo v času evidentiranja članov za razne funkcije v organizacijah in organih ZKS (do konca leta) evidentirati tudi člane svetov ZK v DO Iskra in v svet ZK SOZD Iskra. Evidenco bodo zbirali sekretarji svetov ZK DO Iskra.
Volitve v vse 00 ZK v Iskri bodo v mesecu septembru 1977. Izvolili bodo nove sekretarje, sekretariate, člane svetov in občinske konference.
Konstituiranje svetov ZK v DO in v SOZD Iskra ter volitve sekretarjev in sekretariatov bodo oktobra 1977.
Eden pomembnejših pokazateljev oz. uspehov Iskrine prisotnosti na sejmu Medicina in tehnika pa je gotovo tudi ta, da smo na njem predstavili resnično vse, kar trenumo izdelujemo za potrebe zdravstva. Poleg tega smo seveda sejem izkoristili tudi za to, da smo se lahko primerjali z drugimi številnimi sorodnimi organizacijami s tega področja iz domovine in tujine.
Ob koncu naj še zapišeno, da j6 i sejemska služba Marketinga na Isk?" Commercu tudi tokrat izredno lep0., funkcionalno oblikovala in oprem'*3 1 Iskrin razstavni prostor na sejmu ^	1
dicina in tehnika. Prav zanimiva je bi* ugotovitev enega od sodelujočih a 1
tem sejmu, da se Iskrina sejem5*6?
služba mnogo bolj potrudi ali pa *, morda bolj ležijo specializirani splošni sejmi. .
ii
Največ zaslug za uspešno predstavitev Iskrinih izdelkov s področja elektromedicine in za konkretno združitev širokega spektra eksponatov na
Lado Drob6Ž
industrija široke potrošnje
Napredek za Iskro in idrijsko gospodarstvo
V ponedeljek, 30. maja so v Monta-^ v Spodnji Idriji »prerezali trak" za Proizvodnjo hladilniškega motorja, frodukcijo so prenesli iz Železnikov, kjer manjka delovne sile, v Idriji pa so ^poslili 40 bivših rudarjev, ki so tu našli svoj kruh.
ogledujejo novo proizvodnjo.
Slovesna otvoritev je bila ob pol ®najstih. Udeležili so se je generalni ^'rektor Jože Hujs, bivši glavni direk-j(lr IŠP Lojze Žumer, glavni direktor SP Simon Primožič, predsednik skup-roine občine Idrija Cveto Šuligoj, Predsednik Izvršnega Sveta SO Idrija Darjan Grof, direktorica Rudnika ži-: ^e8a srebra, zastopniki Ljubljanske 1 °anke in drugi gostje.
Po ogledu proizvodnje je bila intim-jja slovesnost V Prosvetni dvorani, kjer je Jože Hujs povedal znano dejst-k°> da se je Iskra že po tradiciji vedno - “lizala ljudem. In tako je naredila tudi | 23 idrijski konec, kar je pomembno žIasti ob likvidaciji Rudnika. Nadalje Je spomnil poslušalce na zanimivo dejstvo, da mladi, šele šest let stari delovni kolektiv Iskre v Spodnji Idriji Najbolj realno in ažurno rešuje krizo Idrijskega gospodarstva. Zlasti začetek obratovanja proizvodnje hladilniškega Kotorja je velika zmaga, saj so že zdaj ^poshli 40 rudarjev, med letošnjim
letom pa jih bodo prek 70, do konca drugega leta pa 150. Kolektivu Montaže je priporočil, naj ta delovni elan, ustvarjalnost in napredek združijo s požrtvovalno delovno samodisciplino, kar bo porok nadaljnje rasti in napredka.
Predsednik Izvršnega sveta idrijske občine Marjan Grof in v. d. direkto-
rica živega srebra Ivica Kavčič sta se v svojih govorih zahvalila kolektivu Iskre za razumevanje ob katastrofalnih nesrečah za idrijsko gospodarstvo. Saj so v zadnjih dveh letih doživeli povodnji, potres in ustavitev dela v rudniku in je tako preko tisoč ljudi ostalo brez kruha. Zato je bila potrebna solidarnostna pomoč širše skupnosti. Med prvimi je tvorno pomagala Iskra in to v zelo znatni meri.
Direktor Montaže v Spodnji Idriji Ciril Močnik pa je v kratkih besedah povzel šestletno zgodovino idrijske tovarne. Poudaril je, da je kolektiv ob delu rastel, se strokovno izpopolnjeval in zato je tudi zmožen prevzeti nove in večje naloge. »Torej čez noč smo postali tovarna s 300 zaposlenimi. Sicer je leta 1975 in 76 ekonomska recesija prinesla vrsto težav in zapletov, vendar so se vsi problemi lepo razrešili z delovnostjo kolektiva in ob pomoči Iskre. Tako smo lahko doživeli današnji dan, ko smo odprli prek sto
V imenu petelina
Da prihaja Iskra s svojo problematiko v vse širši slovenski prostor je pričalo tudi predavanje generalnega direktorja Jožeta Hujsa na odprti katedri na Elektrofakulteti v Ljubljani v četrtek, 26. maja, ki je bilo v svoji osnovi posvečeno predvsem srednjeročnemu razvoju SRS.
O tej osnovni temi je predavatelj tudi govoril in seznanil poslušalce z osnovnimi postavkami razvoja Iskre in zadolžitvami v okviru srednjeročnega plana razvoja Slovenije. Seveda je pri tem, razumljivo, moral poseči v širše slovenske in jugoslovanske okvire. Značilno je bilo, da so pozneje poslušalci na lastno pobudo temo predavanja razširili, oz. podaljšali na druga vprašanja, ki so jih v tej zvezi posebej zanimala. Kot študentje in univerzitetni predavatelji so še najbolj povpraševali v zvezi z odnosi Iskre do štipendistov in obratno, skratka za še večjo povezavo Iskre s fakultetnim delom in novimi kadri.
Posebej so se zadržali pri vprašanjih, kako naj bi fakulteta bolj prilagodila svoj učni in raziskovalni program potrebam industrije, zlasti Iskre.
S tem je razumljivo tudi zagotovljena večja gotovost službenih namestitev, po drugi strani pa zagotovljen tudi zaželen priliv ustreznih strokovnjakov v industrijo. .
Posebno vprašanje, ki je prav tako odražalo vso aktualnost, pa so zastavili Jožetu Hujsu tudi v zvezi z odnosi Iskre z Gorenjem, oz. njune povezave in sodelovanja.
Predavatelj je odgovor na vprašanje zaključil z duhovito primerjavo, češ, da gre za dva petehna, ki vsak potrebuje svoje dvorišče — da pa je gotovo v Sloveniji prostora za sprostitev obeh.
' Mak
delovnih mest, kar bo dalo zaslužek bivšim rudarjem. Realizacija prodaje bo od 67 milijonov porastla na 85 milijonov. Družbeni proizvod na zaposlenega pa od 57 tisoč v letu 1976 na 115 tisoč v letu 1978 - torej se bo podvojil.11
Tovariš Močnik se je zahvalil Ljubljanski banki za razumevanje in dobro sodelovanje in se priporočil še za nadaljnje skupno delo v obojestransko korist ob investiranju v razširjeno reprodukcijo. Povedal je, da bo TOZD Montaža v srednjeročnem planu postala kar obsežna tovarna s 450 zaposlenimi in bo tako eden od nosilcev razvoja v idrijski občini.
„Ta zmaga našega delovnega kolektiva pa je najlepša proslava 85-letnice tovariša Tita, proslava njegovega 40-letnega vodstva naše partije in 40-letnice ustanovitve KPS,11 je zaključil svoj nagovor direktor Močnik.
—FY—
Rast sodelovanja z Girmijem
Ob desetletnici sodelovanja Iskre z Girmijem z zadovoljstvom ugotavljajo, tako v Iskri, kot v Girmiju, daje to sodelovanje plodno, koristno in da raste iz leta v leto. Vodjo službe za mednarodne kooperacije Iva Ribiča v Elektromotorjih smo prosili, naj nam pove, kako se to sodelovanje razvija in kakšne so perspektive te mednarodne kooperacije.
Predvsem je važno, da se je iz čiste prodaje pred dvanajstimi leti, leta 1967 razvila kooperacija in sicer tako, da Girmi izdeluje sestavne dele za male gospodinjske aparate, Iskra v Železnikih pa motorje, ki so pogonska mišica tem gospodinjskim pripomočkom.
Sodelovanje je bilo v začetku zelo enostavno, vsaka stran je le naročila izdelke. Zadnja leta pa je tehnično sodelovanje doseglo velik napredek. Že na podlagi rezultatov raziskave tržišča načrtovani izdelek projektirajo skupno. Tako sodelujejo razvojniki, tehnologi in oblikovalci pa vse do psiholoških strokovnjakov za barve. Tako koristno izkoristijo vse možnosti obeh partnerjev, rezultat pa je višja stopnja in kvaliteta izdelkov.
Sodelovanje je za Iskro zelo ugodno tudi zato, ker Girmi izdeluje gospodinjske aparate, grelne naprave in aparate za osebno nego, ki po ceni sodijo v srednji razred. Ker pa Iskra te aparate proda na domačem trgu, so finančno dostopni najširšemu krogu kupcev. To je vsekakor ugodno dejstvo za komerciahste. To pa hkrati zagotavlja urejeno servisno službo po vsej naši državi. Prav tako se oba partnerja ujemata v kvaliteti izdelkov. Oba sodita približno v isti razred in je zato menjava ugodna za obe strani. Tudi kvaliteta poslovnih odnosov — lahko bi rekli poslovne etike, je zelo na višini. Saj probleme, zlasti tehnične narave, urejamo z obojestranskim razumevanjem, največkrat kar po telefonu, ali teleksu. Tako vzajemno sodelovanje daje možnost Girmiju in Iskri, da osvajata z veliko mobilnostjo nove izdelke in tako sledita času, tehničnemu razvoju in željam kupcev.
Firma Gumi se razvija hitreje od Elektromotorjev, ta večja rast je vzrok, da Elektromotorji težko sledijo tempu, zlasti zaradi drugih obveznosti
Ivo Ribič, vodja službe za mednarodne kooperacije v Železnikih.
do kupcev. Ta problem so reših, oz. pomagali rešiti tako, da so Girmiju prodali aktivni del elektromotorja za kavne mlinčke in sušilne avbe.
Ob zadnjem podpisu pogodbe, ko smo skupno praznovah desetletnico sodelovanja, so zastopniki Iskre in Girmija obljubili, da sta oba nujno odvisna v proizvodnji drug od drugega. Zato sta gospod Caldi in tovariš Hujs podpisala dolgoročno pogodbo o sodelovanju. Ta dogovor pa predvideva stalno povečevanje poslov, skupen nastop na tržišču in celo skupna vlaganja. Že po dejstvu, da so doslej letno lansirali na tržišče po dva nova izdelka,, lahko sklepamo na najširši obseg menjave ob povečanju poslov.
Za ilustracijo dosedanje rasti sodelovanja, nam je Ivan Ribič povedal, da je doslej Iskra izdelala za Girmi
2.815.000	motorjev, Girmi pa za 35 različnih vrst gospodinjskih aparatov, oz. njihovih sestavnih delov v višini
1.654.000	kosov.	KF
Naš razstavni prostor v Olympiji si je ogledal tudi jugoslovanski veleposlanik v Vel Britaniji Berisavljevič. Zapis o uspešnem nastopu Iskre na sejmu v Londonu bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v naslednji številki.
40 LET NA ČELU PARTIJE
Titova vrnitev leta 1937
Nadaljevanje iz prejšnje številke)	MIROSLAV KRLEŽA
, Stoji Tito pred domačo hišo, misli pa mu r°žijo v velikanskih krogih okrog stare kum-°v5ke strehe, obrasle z mahom. Razmišlja o ^i, o svojem žalostnem otroštvu, o svetovni ^°ini, o vojašnicah, o Karpatih, o taboriščih in bojiščih, o bitkah, skozi katere je šel, in o ®|ikih sibirskih rekah, o ruskem jeziku, ki kot 7°.rie obliva kitajski zid ter daljne mongolske ®3ele in narode in se razliva vse tja čez Azijo j* Tihega oceana. Razmišlja Tito o svojem živ-l|6niu, o tovarnah, v katerih je delal, o sindi-/fhh, o tovariših, o stavkah, o gibanju, ki mu je I® čelu, o vsem človeškem življenju, ki se prek j^Poglave in Španije zapira danes v velikanski t*r°9 bitk in bojev od Madrida do Kumrovca, in 3 nedogledni življenjski krog nekega potovanja krog sveta traja, glejte, že celo življenje, tu v ,Urnrovcu pa lajajo psi, kakor so lajali pred tri-Jsetimi in štiridesetimi leti. Še vrat niso na-J^ali in crknjene mačke mečejo v potok in 'H gnojne jame niso obzidali, kakor da se po velu nič ne dogaja in kakor da se sploh ni nič 9°dilo in kakor da Evropa ni pred novo sve-|jVno vojno! Od Severnega Ledenega morja do rala in Volge se kadi dim iz kemijskih kombi-tov, od Vladivostoka do Magnitogorska
hrumi industrija jekla, zemlja se stresa v svojih srednjeveških temeljih, Amerika in Evropa kuhata več kot sto milijonov ton jekla, v Španiji grmijo topovi, Hitler pripravlja pokol, mednarodna nevihta se bliža, tu pa lajajo psi in jame zaudarjajo kakor v Keglevičevi dobi tlake in rabote. Pripravlja se nova mednarodna katastrofa, fašistična gorila si brusi nože, pri nas pa Kupinec smrči, Kaptol smrči, Kumrovec smrči, vsa naša malomeščanska inteligenca smrči, vsa naša malomeščanska inteligenca smrči, Tito pa stoji sredi Kumrovca in čuti vakuum srednjeveške zakasnitve, prekletstvo kumrovškega nokturna, ko lajajo psi in stoji vse kot zakleto na enem in istem mestu. Od Tihega oceana in od Španije sem ližejo plameni velike revolucije, v živo rdečem odsevu trepeta svit požara po neštetih talilnicah sveta, kombinati spuščajo dim, pulz sveta trka že danes z ritmom bodočih svetlih stoletij, pri nas pa sove obletavajo mari-jaterezijanske zvonike; vse je dolgočasno staro kumrovško pokopališče in trhli most ter grozi, da se bo podrlo pod malo glasnejšo stopinjo nočnega samotarja. V tihem zaključnem trenutku tega samogovora, v poslednjih tonih kantilene tega melanholičnega monologa je
Titov glas spremenil sijaj in njegove svetlo plave golobje oči so se prelile z jeklenim, temno modrim, kovinskim prelivom in potemnele kot tinta. Dobrodušna, mehka igra ustnic je zatrepetala do kljubovalne, trde, kot iz kamna izklesane ostre črte in v tem pogledu, v tem glasu se je pojavil nekak nedoločen in sugestiven izraz, poln bolečine in nemira.
»Kumrovec smrči, bog ga blagoslovi, le doklej bo pri nas vse smrčalo", se je vprašal Tito togotno, skorajda nervozno, s tistim vio-lentnim poudarkom, s katerim se v našem jeziku mečejo z nebes vsa božanstva višje in nižje vrste.
— Pred novo svetovno vojno smo, in če nas ne bo rešila naša lastna pamet, nas ne bo nič rešilo. In to je tisto, kar bi bilo treba razložiti Kumrovcu, Kupincu in našim zabitim čaršijam od Ljubljane do Beograda! Pečeni golobje ne lete nobenemu sami v usta!
Titovo ime je danes posta b d ra matski simbol pokolenj vseh naših narodov, odkar se piše zgodovina s krvjo in mesom naših rodov. V brodolomu, ki je bil od vseh naših brodolomov najbolj brezupen, se je pojavil on v temi z leninsko baklo, in njegova pot od Kumrovca in Jajca do Beograda in do Zagreba je pot našega ljudstva, da bi iz srednjeveškega, zaostalega človeka postal državljan bodočih srečnejših stoletij: to je gibanje za našo lastno civilizacijo za vsako ceno. To je naša zgodovinska volja, ki seje na-
povedovala v številnih naporih skozi stoletja, in če lahko tako rečemo, to je volja po preobrazbi in osvoboditvi v višjih družbenih oblikah. Tito, to je pokončna in smela postava pred velikimi, tujimi silami vsega sveta, na podlagi izkušenj iz prve in druge svetovne vojne in težkega političnega podtalnega boja, ki je trajal desetletje in je veljal nešteto žrtev. Tito, to je slavolok med mrkimi in krvavimi zidovi naše srednjeveške preteklosti in pot do civilizacije, ki ne bo več sužnjenje tujim bankam, tujim neresnicam in predsodkom. To je karteča, ki seje skozi dim in meglo naše zaostalosti prebila kot razbeljeno znamenje nad zvezdnatimi zastavami naše sodobne politične zavesti.
Ko so se v tej vojni, v dolgih nočeh bedenja v letih 1943—1944 od časa do časa slišali Titovi topovi, kako brundajo cele noči okoli Zagreba, sem pogosto prisluškoval tej nočni grmljavici. Zmeraj sem imel pred očmi eno in isto podobo iz sedemintridesetega: Tito sedi pred pergamentom florentinske svetilke, v rumenkastem sijaju razsvetljenega gregorijanskega korala s starinskimi, štirioglatimi notami quadraquar-tami, v krvavi, transparentni barvi karminastffi črk, in pripoveduje o kumrovškem Nokturnu. Grmijo njegovi topovi, vleče se usodno vojno bedenje, jaz pa v svoji samoti premišljam: glej, Tito budi Kumrovec iz tisočletnega spanja! Tito se je uprl srednjemu veku, našel je izhod, z razpetimi jadri plove in njegove galeje potujejo v zanesljivo pristanišče zmage.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
V petek na zboru
Delavci Iskre Elektromehanike bomo 10. junija na zborih delavcev obravnavali osnutka samoupravnih sporazumov o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in varnosti SOZD in delovne organizacije in predlog pravilnika o LO in družbeni samozaščiti TOZD. Navedeni akti so pripravljeni v skladu z zakonskimi določili s tega področja.
V samoupravnih sporazumih so zajeti temelji za uresničevanje ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti v samoupravnem sistemu. V njih je obdelana oblika in vsebina obrambne organiziranosti, ki temeljita na samoupravnih pravicah in dolžnostih vseh delovnih ljudi ISKRE.
Nadalje samoupravni sporazumi vsebujejo konkretne dolžnosti in pravice posameznikov, kakor tudi dolžnosti vseh družbeno-političnih dejavnikov v SOZD, DO in TOZD za dosledno uresničevanje načel ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti.
Podpisniki samoupravnih sporazumov o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in varnosti se obvezujejo, da bodo s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti -in varnosti enotno urejevah samoupravne pravice in dolžnosti po zakonskih določilih s področja ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti, ki jih narekujejo ustavna določila, zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, priporočila in resolucije o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter zakon o združenem delu.
Želimo, da bi na nivoju SOZD, DO in TOZD enotno uredih področje ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti, kije po svojih zahtevah zelo pomembno in odgovorno, predvsem pa zahtevno in obvezuje vse delavce s pravicami in dolžnostmi varovanja temeljnih pridobitev družbenega in osebnega premoženja, zahteva tudi izvajanje priprav na elementarne in druge nesreče, priprav za izredno vojno stanje, medsebojno pomoč tako znotraj TOZD, DO in SOZD kakor tudi krajevni skupnosti in občini. Ker to področje zahteva maksimalno angažiranje vseh družbenopolitičnih organizacij in poedincev, imamo vrsto pravilnikov, varnostnih ocen in drugih samoupravnih dokumentov, ki urejujejo ta vprašanja. Zato smo pripravih nekaj osnovnih dokumentov, ki samoupravno urejajo zakonska določila s tega področja.
Samoupravni sporazum o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in varnosti v ŽP ISKRA, katerega podpisnice so TOZD, DO in družbeno-pohtič-ne organizacije, ureja samo načelne zadeve s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. V samoupravnem sporazumu je določen tudi odnos za medsebojno pomoč v elementarnih nesrečah ali izrednih razmerah, združevanje sredstev, v koUkor to narekujejo potrebe, enotno usklajevanje vojnih in drugih načrtov in vseh drugih obveznosti, ki so skupnega pomena za ZP ISKRA. Akt je predvsem skupni dogovor, ker vse pravice in obveznosti slone na aktih TOZD.
Samoupravni sporazum o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in varnosti na nivoju delovne organizacije obravnava isto problematiko, kjer pa TOZD, združeni v delovno organizacijo, rešujejo in usklajujejo področje ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti na nivoju SOZD, t. j. rešujejo problematiko v medsebojni pomoči v slučaju elementarnih nesreč, izrednih razmerah ah v vojnem stanju. V samoupravnem sporazumu je tudi zajet odnos glede združevanja sredstev, v kolikor to narekujejo potrebe za enotno usklajevanje vojnih in drugih načrtov, enotno vzgojo in vse druge obveznosti, ki so skupnega pomena za delovno organizacijo. Interes nas vseh je, da na najbolj učinkovit in racionalen način rešujemo vprašanja ljudske obrambe in družbene samozaščite z enotnimi in usklajenimi načeli, ki so skupnega pomena za celotno družbo.
Tretji obravnavani akt je pravilnik o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in varnosti TOZD oz. delovni skupnosti skupnih služb. Pravilnik konkretneje obravnava področje ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti, določa pravice in obveznosti
slehernega delavca do ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti.
S pravilnikom o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in varnosti TOZD oz. DS SS se je dolžan seznaniti vsak delavec TOZD oz. DS SS, ker so v njem podane pravice in dolžnosti, predvsem pa obveznosti. Vsak novo-sprejeti delavec se mora obvezno seznaniti s tem pravilnikom. Poudarjamo, da so ljudska obramba, družbena samozaščita in varnost sestavni del samoupravnega sistema. Pravilnik ni dokončen in se bo še dopolnjeval in usklajeval.
V okviru samoupravnega sporazuma o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in varnosti, ki ga sedaj dokončno urejujemo v skladu z zakonom, na nivoju SOZD, DO in bodo v skladu s pravilnikom sledili še: pravilnik o narodni zaščiti, pravilnik o državni in poslovni tajnosti, pravilnik o inozemcfli in naših delavcih v inozemstvu, načrt civilne zaščite, načrt narodne zaščite, dopolnjevanje vojnih načrtov, varnostne ocene, program usposabljanja, program konkretnih nalog za posameznike, program konkretnih nalog družbenopohtičnih skupnosti in dogovor s tega področja med krajevnimi skupnostmi in občinami.
A. Boc
Seja mladih
V	torek, 17. maja, je bila na La-borah slavnostna seja predsedstva koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS DO Iskra Elektromeha-nika, v počastitev letošnjih jubilejev tovariša Tita in dneva mladosti. Vabilu so se odzvali nekateri direktoiji temeljnih organizacij in presednikj' ostalih družbenopohtičnih organizacij delovne organizacije.
V	kulturnem delu je nastopil pevski zbor osnovne šole Lucijan Seljak pod vodstvom Antona Dolinška in re-citatoija Lado Guna in Nuša Podržaj.
Za tem so na vprašanja o razvoju Iskre, o njenih problemih, veselih in žalostnih trenutkih v preteklem ob-
dobju odgovarjali stari Iskraši Franc Orel, Vinko Plešec in Avrelij Tronkar.
Franciju Peternelu smo podelili priznanje in komplet električnega orodja. Res, da streljanje še zdaleč ni tako atraktivna športna disciplina kot npr. smučarski skoki, vendar bi bilo pričakovati od osnovne organizacije sindikata ob takem dosežku (Franci je evropski mladinski prvak v streljanju s pištolo) nekoliko več pozornosti in taktnosti.
Na koncu bi veljalo zapisati, da je bila udeležba mladih iz osnovnih organizacij ZSM porazna.
Zato bo predsedstvo ustrezno ukrepalo, posebno še v tistih osnovnih organizacijah, kjer redno slabo sledijo akcijam celotne mladinske organizacije v Elektromehaniki.	A. Lap
Zanimiv pohod v Dražgoše
Udeleženci pohoda pri spomeniku v Dražgošah.
Zbori delavcev
V petek, 10. junija, ob 12.30 bodo v temeljnih organizacijah Iskre Elektromehanike zbori delavcev, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poslovanje temeljnih organizacij
2.	Razprava in sklepanje o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976-1980.
3.	Razprava in sklepanje o osnovah za samoupravno organiziranost ZP Iskra in delovne organizacije
4.	Razprava o predlogih samoupravnih sporazumov o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti SOZD in DO in o predlogu pravilnika o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti TOZD.
f	'N
OBVESTILO
Aktiv invalidov Elektromehanike prireja za vse svoje člane izlet preko Vršiča v Novo Gorico s postanki: na Vršiču, izviru Soče, Srpenice z ogledom obnovljene vasi (potresno območje) in Mostu na Soči. Po kosilu pa bo možno kopanje v hotelu Argonavti in ogled kulturnih znamenitosti Nove Gorice.
Odhod avtobusa je 18. 6. 1977, ob 6. uri izpred hotela „Creina“ v Kranju. Povratek preko Postojne in Ljubljane v Kranj je predviden ob 21. uri. Cena izleta, v kateri je vračunano kosilo in vožnja, je za člane 80 din in za ostale 140 din.
^J^ijave do zasedbe avtobusa sprejema Stamenkovič Marija, telefon
Komisija za izlete in rekreacijo invalidov
V________________________________________________	J
Okrog 120 delavcev Iskre Elektromehanike in njihovih svojcev se je v soboto, 28. maja, peš podalo v Dražgoše. Člani temeljih organizacij s kranjskega področja so odšli na pot izpred opekarne v Stražišču, pridružili so se jim tudi delavci naših dislociranih tovarn, ki so v Dražgoše prišli po drugih poteh.
Med pohodom so se večkrat usta-vili in obujali spomine na težke medvojne dni in pomembne borbe Prešernove brigade na tem področju. Avrelij Tronkar, predsednik organizacije ZB Iskre Elektromehanike je kot udeleženec v teh bojih zbranim pohodni-
r	^
V
kom zelo zanimivo orisal borbo bataljona Prešernove brigade. O svojih spominih iz NOB je Iskrašem govoril tudi pisatelj — borec Ivo Jan.
Po štiriurnem pohodu so se v Dražgošah pogostih z okusnim vojaškim pasuljem. Popoldne pa so se podali v Rudno, od koder so se z avtobusi odpeljali nazaj v Kranj. Pohod je minil v
prijetnem vzdušju. Sama pot ni bila preveč zahtevna in so jo brez teža' prehodili tako otroci kot tudi starejši Iskraši. Vreme je bilo lepo; škoda, da se Iskraši pohoda niso udeležih v več’ jem številu. Predvsem mladih je bil<>: premalo! Bo prihodnjič bolje?
A. B'
Z
Naša Ana je odšla v pokoj
Sodelavci razvojnega področja Iskre Elektromehanike smo se v sredo, 18. maja poslovili od Vukotičeve Ane. Iztekli so se ji zadnji dnevi 35-let-ne zaposlitve.
Svojo prvo službo je Ana dobila leta 1942 na poročnem uradu v Kranju. Takrat je bila stara 17 let. Že leto kasneje pa je prišla v tedanjo tovarno LGW, ki se je po vojni preimenovala v Iskro. V Iskri je ostala vse do upokojitve, torej polnih 31 let.
„ Kakšno delo si opravljala?
„Prvo leto sem delala v računskem centru, kjer je vodja obračunovalk i Matija Bradaška uvajal nov način obračunavanja delavcev. Kasneje so : sledile še službe v obračunskem centru, v planskem oddelku, v konstrukciji orodjarne, v tehnološkem oddelku in nazadnje v razvojnem področju."
Spomini na leta zaposlitve?
„Obračunovalke smo v začetku pogosto delale obračune tudi v popoldanskem in večernem času. Če je zvečer kdo od zaposlenih hotel na dvorišče, je moral poklicati vratarja, ker so bili psi čuvaji spuščeni. Nekega večera sem pozabila poklicati vratarja? kar bi se mi kmalu maščevalo. Na srečo me je že pokojni Janez Murovec potegnil kar skozi okno nazaj v produkcijo. Odnesla sem jo brez poškodb, psu pa je ostala v gobcu peta mojega čevlja.
Sicer pa lahko rečem, da so mi prva povojna leta ostala še posebej v spominu zaradi tovarištva in delovne vneme. Ko sem se leta 1946 poročila, so mi sodelavci odstopili točke, da je mož, ki je prišel iz JLA, lahko nabavil obleko in najnujnejšo opremo.
V tovarni smo zares delali vsi od inženirja do navadnega delavca. Izmikanja delovnim dolžnostim nismo poznali."
In prosti čas?
„Prva tri povojna leta smo vse sobote in nedelje delali udarniško. Kopali smo jarke za vodovod, pripravljali drva, izravnavali teren za naselje na Planini, pomivali okna v tovarni itd. Skupaj z možem sva zbrala 684 prostovoljnih ur. O kakšnem plačilu za to delo nismo nikoli razmišljali. | Ob tem smo se največkrat hranili le s koruznim kruhom in „divko", kasneje sem se posvetila možu in otrokoma."
Sporočilo za nas?
„Bodite tovariški, disciplinirani in prizadevni, saj je le v slogi tista moč, s katero je mogoče doseči prave delovne uspehe in osebno zadovoljstvo. Pa preveč ne smete zahtevati od življenja, sicer boste pogosto razočarani."
Ana bo odslej preživljala zaslužene dneve počitka. Pa vendar ne misli na popolno mirovanje. Tu so že vnuki, ki se radi oglasijo pri njej, pa za moža je še treba skrbeti. Sicer pa so za njeno počutje poskrbeli tudi njeni sodelavci. Podarili so ji kolo, s katerim se bo lahko vozila na izlete, na trg, v gozd nabirat gobe, borovnice in ostala sadeže. Upajo, da ga bo še dolgo koristno uporabljala. Srečno!
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehanike Kranj, o. sol. o.
razpisuje prosti vodilni delovni mesti
V	TOZD TOVARNA STIKAL
1.	VODJA LABORATORIJA
V	TOVARNI MEHANIZMOV LIPNICA
2.	VODJA TEHNIČNEGA RAZVOJA
Pogoji pod toč. 1: Diploma II. stopnje fakultete za elektrotehniko, ali fiziko, z vsaj 6 leti delovnih izkušenj.
Pogoji pod tč. 2: Visoka izobrazba elektrotehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj.
Nudimo novo dvosobno stanovanje.
Kandidati morajo imeti aktiven odnos do samoupravljanja in biti moralno-političnc neoporečni.
in objavlja
2 prosti delovni mesti
V	TOZD TOVARNA STIKAL
1. STROKOVNI SODELAVEC RAZVIJALEC
Pogoji: Diploma II. stopnje fakultete za elektrotehniko in 3 leta delovnih izkušenj-
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA — Elektromehanika Kranj, Kadrovsko področje, 64000 KRANJ, Savska loka 4, v 15 dneh po objavi (za razpisana delovna mesta z oznako „na razpis").
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpisana delovna mesta, bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.

k.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
| Proizvodne zmogljivosti za letos že razprodane
POLOVICA ORODIJ ZA IZVOZ
V	letošnjem poslovnem letu si je j delovni kolektiv TOZD Orodja na : Stegnah naložil precej obsežno nalogo ; - ustvariti proizvodnjo v vrednosti : 25,6 milijonov dinarjev, kar je spričo
sorazmerno majhnega števila zaposlenih in ob njihovi vrsti proizvodnje vse-I kakor precej zahtevna naloga. Z drugimi besedami povedano — letos nameravajo ustvariti proizvodnjo, katere vrednost je za 20 % večja od le-te, ki so jo uresničili v preteklem poslovnem letu.
V	prvem letošnjem četrtletju sicer svoje obveznosti niso v celoti izpolnili, vendar pa v dosedanjem obdobju dinamični načrt proizvodnje dosegajo, zlasti na račun večjega obsega proizvodnje v aprilu in maju tako, da so sicer minimalen izpad proizvodnje v prvem trimesečju tudi že nadoknadiU.
Razveseljivo v letošnjem letu je nadalje to, da imajo dovolj naročil za izdelavo orodij, ki v celotni strukturi načrtovane proizvodnje letos dosegajo že okrog 70 %, medtem ko preostalih 30 % obsega proizvodnje odpade na ostale dejavnosti, kot so izdelava standardnih sestavnih delov za orodja, na izdelavo strojev in naprav, na tehnološke enote ter storitve (mehansko in termično obdelavo) in spremljajočo proizvodnjo.
V TOZD Orodja v zadnjem času posebno prizadevno poskušajo doseči čimvečjo standardizacijo orodij, kar bi jim razumljivo omogočilo tudi hitrejšo proizvodnjo in boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti. Prvi rezultati na tem področju so že vidni, vzpodbujali pa jih bodo k nadaljnjim prizadevanjem v tej smeri, saj bi radi pri prej omenjenih 30 % proizvodnje na drugih dejavnostih najbolj povečali prav izdelavo standardnih sestavnih delov za orodja.
Naštete dejavnosti, ki naj bi k letošnji načrtovani proizvodnji TOZD Orodja prispevale 30 % so letos še skromni deleži, saj pomenijo uvajanje novih programov, ki na začetku gotovo ne morejo še predstavljati pomembnejših postavk. Bolj pomembno je, da se je to uvajanje začelo, saj naj bi bili deleži teh novih programov v strukturi proizvodnje po srednjeročnem načrtu za obdobje 1976—1980 iz leta v leto večji in pomembnejši. Predvidevajo celo, da bodo te dejavnosti naraščale hitreje od predvidene rasti proizvodnje orodij. S tem bodo svojo proizvodnjo v perspektivi še bolj popestrili in z uvajanjem novih programov ustvarih ugodne pogoje za še boljše povezovanje TOZD Orodja v okviru Industrije za avtomatiko.
Še druga razveseljiva je ugotovitev, da ima TOZD Orodja letos veliko na-
KAJ MENIJO O SEMINARJU?
Z rahlo zamudo danes objavljamo zapis o mnenjih o seminarju za člane samupravnih organov,ki so ga organizirali v TOZD TE LA.
3°že Radoševič — predsednik delavskega sveta
Seminar je bil potreben, saj sovpa-; da z obdobjem nastopa mandatne dobe novo izvoljenih delegatov v samoupravnih organih v TOZD in sprejetju oziroma bolj izvajanju določil zakona o združenem delu. V TOZD lahko upravičeno pričakujemo, da bodo vsi tisti, ki so prisostvovali seminarju, pridobljeno znanje koristjo uporabili tako na področju priprav at vodenja sestankov kot na področju samega odločanja. Seveda pa pridob-jjeno znanje ne bi bilo tako veliko in kvalitetno kot upamo, da je, če ne bi Predavatelji svojih izvajanj popestrili s konkretnimi primeri iz prakse; pri tem Štoram pohvaliti tov. Pavlina, ki je Predaval temo delavec in združeno delo, in če ne bi bilo tudi s strani slušateljev izredno aktivnega odziva, Predvsem pri primerih, ki smo jih Praktično poskusili izvesti po teoretični obravnavi.
Zato je moja želja, da bi v bodoče lahko posredovali delavcem — samo-uPravljalcem še več tako dobro orga-rtiziranih seminarjev, kjer bi obravnavali predvsem tiste teme, ki bi se s Pfakso pokazale za še ne dovolj izjas-njene ali znane. Obenem se moramo ^vedati, da pomenijo taki seminarji 23 našo TOZD tudi eno od oblik medsebojnega povezovanja, spoznavanja in sodelovanja z delavci iz dislociranih °bratov v Makolah in Dobrepolju.
barija Kočevski — delegat iz montaže
Čutim osebno zadovoljstvo, da sem Se lahko udeležila tega seminarja, saj
bo znanje, ki sem si ga pridobila, v Veliki meri v pomoč pri vsakdanjem dalu v samoupravnih organih.
Mislim, da bom povedala mnenje Vseh, če rečem, da je bil seminar iz-
redno dobro organiziran, da je izbor tem predstavljal smotrno celoto in da je bil odziv s strani delegatov, ki so se seminarja udeležili izredno velik.
Obenem predlagam, da bi v bodoče na osnovi predlogov, s tega področje organizirali morda krajša predavanja, ki bi nas delegate v tem smislu bolj osvestila.
Vaško Korunovski — predsednik konference osnovne organizacije sindikata TOZD TELA
Glede na vse, kar je bilo že rečenega o seminarju, bi dopolnil še to: Mnenja sem, da morajo iti vsi delegati, ne glede na področje delovanja skozi fazo izobraževanja. Zato pozdravljam izobraževanje delegacij, česar do sedaj v naši TOZD niti drugje nisem opazil. In če bomo še organizirali na željo samih delavcev takšne in podobne seminarje in upam, da jih bomo, bodo ti v prvi vrsti potrebni za delegate delavske kontrole. Njihova vloga je namreč izredno velika in pomembna
ročil za izvoz orodij. Prav zaradi tega bodo polovico načrtovane letošnje proizvodnje orodij izvozili, na splošno pa imajo skupno z naročili za domače kupce zahtev že toliko, da jim vsega ob še takšnih prizadevanjih in pri obstoječih proizvodnih zmogljivostih ne bo mogoče uresničiti in bodo morali del že prispelih naročil prenesti v začetek prihodnjega leta.
Pomembno za nadaljnji razvoj in napredek TOZD Orodja pa je končno tudi to, da se je začela nekdaj močno zakoreninjena miselnost — da bi morala TOZD Orodja napredovati izključno na področju proizvodnje orodij, razblinjati. Dosedanje razprave na vseh ravneh kažejo na tem področju vedno večji posluh za razvojno-ra-ziskovalno delo pri izdelavi orodij in v tem vidijo delavci TOZD Orodja eno izmed svojih poti v boljšo prihodnost.
Izpolnjevanje letošnjih načrtovanih proizvodnih obveznosti pa je v nemajhni meri odvisno med drugim tudi od zaposlenega kvalificiranega kadra, katerega TOZD Orodja še vedno primanjkuje. Posebno se je v začetku leta to odražalo v rezkalnici. Tu je bilo zaradi pomanjkanja rezkalcev največ težav, zaradi tega v prvem četrtletju tudi niso v celoti izpolnili za to obdobje načrtovanih obveznosti, ker pač zaradi težav v rezkalnici tudi na drugih delovnih mestih, zlasti pa v ročni orodjarni zmogljivosti niso mogle biti v celoti izkoriščene.
Seveda pa poseben problem pomenijo tudi delovni prostori. Le-ti so vsekakor pretesni in bo kar čimprej treba pomisUti na njihovo razširitev. Zlasti bo rešitev prostorskega vprašanja nujno treba rešiti, če bodo hoteli uresničiti obsežnejše uvajanje novih programov.
Tudi v tem pogledu v TOZD Orodja ne drže rok križem. Pripravljajo elaborat za investicijsko vlaganje, s katerega realizacijo bi lahko uresničili vsa svoja prizadevanja in načrte, ki jih imajo za bodočnost. V ta namen bi del potrebnih sredstev lahko prispevali sami, seveda pa bi bila za uresničitev programsko določene investicije potrebna dobršna mera razumevanja tudi s strani Industrije za avtomatiko in seveda posluh poslovne banke. Pri tem jih vzpodbuja upanje.
J. C.
r--------------------------------^
SEMINAR O USMERNIŠKIH NAPRAVAH IN SISTEMIH
V________________________________y
9. in 10. t.m. je bil na Otočcu organiziran seminar za predstavnike Iskrinih zastopstev o programu usmerniške tehnike.
Namen seminarja je bil, da seznani naše predstavnike po vsej državi s sedanjim programom in okvirno s tistim, ki ga je Iskra-Avtomatika TOZD Napajanja začrtala v svojem srednjeročnem planu. Del seminarja, ki je bil namenjen tehničnim izpopolnitvam, je bil razdeljen na dva dela:
—	v prvem delu so prisotne potnike in trgovce detajlno se znanih s široko potrošniškim programom napajalnih naprav, kot so: POBI, POLI, električni pastir, korektor, korektor TV co-lor, usmerniki za viličarje in vsemi vrstami delavnih usmernikov
—	medtem ko je bil drugi del namenjen tehnikom in mženirjem v zastopstvih. Tudi njim je bilo podrobno razloženo vse o programu napajalnih naprav, ki ga predstavlja TOZD Napajanja in ki pomenijo osnovo za bodoči razvoj in delo.
Po končanih predavanjih so si udeleženci seminarja pod strokovnim vodstvom ogle dah proizvodnjo v temeljni organizaciji TOZD TELA.
Drugi dan so skupno proučili komercialno-tehnične probleme kot:
—	nastop na trgu
—	osvajanje novih programov
—	konkurenca
—	servis
—	dokumentacija itd.
in jo delegati brez predhodnega temeljitega poznavanja usklajevanja zakona s prakso ne bodo mogli izvrševati v takšni meri kot od njih pričakujemo. Glede samega seminarja se pridružujem mnenju večine.
S. D.
ISKRA
Industrija za avtomatiko, n. sub. o.
Delovna skupnost skupnih služb Ljubljana, Savska cesta 3
Zaradi povečanja dejavnosti, osvajanja novih proizvodnih programov in s tem povečanega obsega dela vabimo k sodelovanju diplomirane inženirje in inženirje elektrotehnike in strojništva, elektrotehnike, strojne in ekonomske tehnike za naslednja delovna mesta:
za KOMERCIALNO PODROČJE:
1.	STROKOVNI SVETOVALEC ZA INDUSTRIJSKO AVTOMATIKO v vodstvu komercialnega področja
2.	VODJA PROJEKTIVE
v prodajno projektivnem biroju energetike
3.	SISTEMSKI INŽENIR
v vodstvu prodajno projektivnega biroja energetike (2 delovni mesti)
4.	GLAVNI PROGRAMER PROCESNIH SISTEMOV v prodajno projektivnem biroju energetike
5.	VODJA PRODAJE ELEMENTOV AVTOMATIZACIJE v prodajnem biroju za izdelke in elemente avtomatizacije
6.	VODJA PRODAJE NAPAJALNIH NAPRAV IN SISTEMOV V prodajno projektivnem biroju za industrijsko avtomatiko
7.	PRODAJNI INŽENIR
v prodaji elementov avtomatizacije in prodaji zaščitnih relejev in naprav (2 delovni mesti)
8.	VIŠJI PROJEKTANT
v prodajno projektivnem biroju energetike
9.	VIŠJI PROGRAMER PROCESNIH SISTEMOV v prodajno projektivnem biroju energetike
10.	PRODAJNI TEHNOLOG
v prodaji krmilj in programskih naprav, prodaji specialnih varilnih naprav in prodaji naprav in sistemov za industrijske procese (3 delovna mesta)
11.	KOMERCIALIST
v prodaji specialnih varilnih naprav in prodaji zaščitnih relejev in naprav (2 delovni mesti)
12.	PROGRAMER PROCESNIH SISTEMOV v prodajno projektivnem biroju energetike
13.	KOMERCIALNI REFERENT
v prodaji krmilj in programskih naprav —
Pogoji:
Ad 1. diplomirani inženir elektrotehnike ali strojništva in 5 let delovnih izkušenj, OD okoli 9.500 din
Ad 2. diplomirani inženir elektrotehnike in 5 let delovnih izkušenj, OD okoli 8.600 din
Ad 3. diplomirani inženir elektrotehnike in 5 let delovnih izkušenj, OD okoli 8.600 din
Ad 4. diplomirani inženir elektrotehnike in 5 let delovnih izkušenj, OD okoli 7.800 din
Ad 5. in 6. diplomirani ekonomist ali diplomirani inženir elektrotehnike. OD okoli 7.800 din
Ad 7. diplomirani inženir elektrotehnike in 2 leti delovnih izkušenj, OD okoli 7.800 din
—	za prodajo elementov avtomatizacije zaželeno poznavanje elementov avtomatizacije in njih aplikacije
—	za prodajo zaščitnih relejev in naprav zaželeno poznavanje zaščitnih naprav in njih aplikacije
Ad 8. diplomirani inženir elektrotehnike in 2 leti delovnih izkušenj, OD okoli 7.100 din
Ad 9. diplomirani inženir elektrotehnike ali diplomirani inženir organizacije dela in 2 leti delovnih izkušenj, OD okoli 7.100 din Ad 10. inženir elektrotehnike ali strojništva in 3 leta delovnih izkušenj, OD okoli 6.500 din
Ad 11. ekonomski tehnik, elektrotehnik ali strojni tehnik in 5 let delovnih izkušenj, OD okoli 5.900 din
Ad 12. elektrotehnik in 5 let delovnih izkušenj, OD okoli 5.900 din Ad 13. ekonomski tehnik, elektrotehnik ali strojni tehnik in 3 leta delovnih izkušenj, OD okoli 4.900 din
Za vsa delovna mesta je zaželeno znanje nemškega ali angleškega jezika.
za RAZVOJNI INSTITUT
1.	RAZVIJALEC I (7 delovnih mest) za dela pri razvoju
—	krmilj specialnih naprav, industrijske elektronike, regulacijskih naprav, teletoma nd, standardnih varilnih naprav, specialnih varilnih naprav, mehanskih elementov za elektroniko
2.	RAZVIJALEC II (3 delovna mesta) za dela pri razvoju
—	industrijske elektronike, standardnih varilnih naprav, specialnih varilnih naprav
3.	RAZVIJALEC III (3 delovna mesta) za dela pri razvoju
—	tehtaIne tehnike, telekomand, zaščitnih elementov, sistemov zaščite in aplikacij
4.	KONSTRUKTER
za delo pri razvoju telekomand
Pogoji:
Ad 1. diplomirani inženir elektrotehnike in 2 leti delovnih izkušenj, OD okoli 7.100 din
Ad 2. inženir elektrotehnike ali strojništva in 3 leta delovnih izkušenj, OD okoli 6.500 din
Ad 3- elektrotehnik in 4 leta delovnih izkušenj, OD okoli 5.400 din Ad 4. elektrotehnik ali strojni tehnik in 4 leta delovnih izkušenj, OD okoli 5.200 din
Za vsa delovna mesta je zaželeno znanje nemškega ali angleškega jezika.
Delo se združuje za nedoločen čas s posebnim pogojem uspešno opravljenega psihološkega testiranja in poskusnega dela.
Izbrani kandidati bodo imeli priložnost delati v hitro razvijajoči se delovni organizaciji z urejenimi medsebojnimi odnosi. Našim delavcem nudimo možnost nadaljnjega strokovnega izobraževanja in napredovanja v skladu z njihovimi sposobnostmi, drsni delovni čas, pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj in solidne osebne dohodke.
Vabimo Vas, da vložite pismene prijave ali se osebno zglasite v kadrovski službi delovne skupnosti skupnih služb, kjer so na voljo vse podrobnejše informacije.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sklepu odbora za medsebojna razmerja.
Ob koncu so sprejeli zaključke z zadolžitvami, ki jih morajo izpolniti, da bi to TOZD še bolj zastopali na domačem tržišču.
Zahvala za to, da je bil seminar dobro organiziran in je prijetno potekal, gre tudi IC domači trg in vsem našim „ambasadoijem“ po vsej Jugoslaviji. Pri tem pa ne. gre pozabiti na prijetno odbojkarsko tekmo med žensko ekipo tovarne in moško, sestavljeno iz udeležencev seminarja, dobro večerjo in še boljšo dolenjsko kapljico.
Š.D.
ZAHVALA
ob odhodu v pokoj, se iskreno zahvaljujem delavkam in delavcem iz navijalnice in montaže, sindikalni organizaciji in direktorju TOZD TELA za darila in iskreno pozornost, ki so mi jo namenili ob tej priložnosti
Dragica Pirnaver
ISKRA -
Štev. 24 - 4. junij 1977
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
Za elastičnost in kvaliteto poslovanja
Zapis s konference predstavnikov zunanjega trga IC, delavcev komercialnega področja DO ter TOZD IEZE v Šentjerneju - Dogovor o učinkoviti operativni politki na zunanjih tržiščih -
TOZD Upori v Šentjerneju je bila 26. maja gostiteljica delovnega sestanka predstavnikov Iskrine zunanjetrgovinske mreže, komercialnega področja in proizvodnih TOZD Industrije elementov za elektroniko. Omenjena konferenca je bila namenjena predstavitvi izpopolnjenih in novih proizvodnih programov TOZD v sklopu DO IEZE, oceni tržne sposobnosti elementov (kot je razvidna v sedanjem obdobju) kot tudi problematiki in klasifikaciji izvoza elementov po re-gionih. Iskrini zunanjetrgovinski predstavniki pa so temu dodali še sugestije za izboljšave na področju izvoza.
Prisotne je uvodoma v imenu kolegija direktorjev DO IEZE pozdravil Marjan Henigman. Poudaril je, da so vsi prisotni še posebej zainteresirani za zaključke te konference, saj je DO IEZE že po tradiciji močno usmerjena v izvoz. Jugoslovansko tržišče je namreč za velike proizvodne količine te DO premajhno. Temu je Igor Pompe, direktor komercialnega področja, dodal, da je vsakoleten pregled uspehov s stališči za prihodnost vred nujen, čeprav so medsebojni stiki med omenjenimi sodelavci pogosti.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je Srečko Brezovar, pomočnik direktorja komerciale za izvoz, opredelil izpolnitev letošnjega plana in naloge v zvezi s tem. Glede na leto 1976 je DO zabeležila 25 % rast finančne realizacije. Navedel je proizvodne možnosti DO hkrati z oceno njihove tržnosti za leto 1978.
PROIZVODNJA IN IZVOZ PO TOZD
Kakšen je torej položaj v proizvodnji in izvozu posameznih TOZD? DO je načrtovala za 12,425.270 dolarjev izvoza. Pri tem planu so posamezne TOZD udeležene takole: Upori (Šentjernej) — 64 %, KeKo (Žuženberk) — 13%, ELKO (Mokronog) - 2%, Fe-riti (Stegne) 6,4 %, Magneti (Stegne)
-	1,6 %, ter Polprevodniki (Trbovlje)
-	13%. Izpolnitev letnega plana v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa znaša: Upori 32 %, Keko , 21 %, E1KO 4%, Feriti 17%, Magneti 46% ter Polprevodniki 36%. DO IEZE je v okviru ŽP Iskra v tem obdobju izvozila skupaj 29 %.
Vekoslav Gabrič iz komercialnega področja DO IEZE je zatem navedel novitete v proizvodnih programih TOZD ter želje slednjih glede uvrščanja svojih proizvodov na svetovna tržišča.
DO tudi na področju razvojnih novosti pospešeno napreduje. V zadnjem času se trudi s prenosom omenjenih novosti v proizvodnjo. Med njimi so najpomembnejše: debelo-slojni potenciometri na keramični podlagi (TOZD Upori), metalfllm upori (TOZD Upori), žični upori (TOZD UPORI), tankoploščni keramični kondenzatorji (TOZD KeKo), elektroliti izboljšane kakovosti glede na življenjsko dobo in temperaturno področje uporabe (TOZD Elektroliti), razširjen izvoz feritnih mas in izdelkov iz njih, predvsem lončkov (TOZD Feriti), novi mehko magnetni feritni segmenti (TOZD Feriti), izboljšane diode iz serije 1 N 4000 - od 4005 do 4007 (TOZD Polprevodniki), novi usmerniški mostički serije B x C 5000/3300 (TOZD Polprevodniki) ter nove hitre diode večjih tokov (3 A). Pri vseh teh novostih na področju diskretnih komponent pa velja še posebej poudariti nova hibridna vezja -tako pasivna kot aktivna, izdelana po naročilu kupca (,,Customer‘s design").
Pri tem velja za klasični proizv. program vseh TOZD, da gre v prodajo več ali manj uspešno. Čeprav nekateri programi zlagoma res odmirajo, pa so še vedno aktualni, saj predstavljajo najugodnejšo osnovo za finančno izpeljavo novih programov. Pozval je na razširitev razprave na vprašanja kvalitete, razvojnih možnosti ter novitet na tem področju. Dotaknil se je tudi vprašanja kvalitetnih komercialnih prospektov. Pri tem je omenil kot vzgled skrajšani katalog Iskre Ltd. iz
ISKRil
Štev. 24 - 4. junij 1977
Londona, ki predstavlja samo proizvodne programe, zanimive za ondotno tržišče.
KONTROLA KAKOVOSTI ZAHTEVA AVTOMATIZACIJO
Zoltan Zemljič, direktor področja za kvaliteto v DO, je nadaljeval s problematiko zagotavljanja kakovosti v DO. Omenil je, da je bila pred časom v tej zvezi opravljena analiza. Njeni izsledki pogojujejo daljši čas preusmeritve, kar bo nedvomno povezano z dokajšnjimi težavami. Čeprav kakovost v poprečju ni slaba, pa so odkloni na posameznih področjih vendarle dokajšnji. Pojavlja se čedalje večja zahtevnost po kakovosti — tako na tujih kot na domačem tržišču. Še slabši je položaj pri zanesljivosti. Nekateri proizvajalci z D. Vzhoda imajo kontrolo kakovosti popolnoma avtomatizirano, ameriški in evropski manj. Izkazalo pa se je, da je avtomatiziran postopek neprecenljivega pomena tudi za zagotavljanje zanesljivosti, za katero so naši kupci še bolj zainteresirani. Čeprav je služba kakovosti sedaj organizirana, bo potreben daljši čas, da bo na izhodni kontroli v proizvodnji s pomočjo popolne avtomatizacije zagotovljena resnična zanesljivost in kakovost elementov. Da bi dosegli ta cilj, pa bodo seveda potrebne večje investicije.
POMEN ZNANSTVENO-STROKOV-NEGA SODELOVANJA
Ervin Pirtošek, vodja razvojnega oddelka DO, je poudaril pomen stro-kovno-znanstvenega sodelovanja s fakultetami in inštituti glede na intenzivne razvojne procese v svetu in premajhno število razvojnih kadrov v DO. Pri opredeUtvi tržnih programov DO IEZE je zato nedvomno nujno potrebno, postaviti tržne analize na močno podlago, kar je uresničljivo s trdno povezavo med zunanjetrgovinskimi predstavniki ZP Iskre in strokovnjaki v marketingu ter razvojnih oddelkih DO.
Na vse omenjeno lahko strnemo naslednje opombe in sugestije izvoznikov: proizvodnja mora zadostiti zahtevam po kvaliteti (predvsem uporov in potenciometrov' - treba je uvesti pojem standardne kvalitete, ki naj bo v skladu s svetovnimi zahtevami, nadalje zahtevam po posebnih izvedbah elementov ter njihovega načina embaliranja (kjer je to tržno smotrno) in dobavah v dogovorjenih rokih. Posebno slednji včasih predstavljajo resen problem. Treba je napraviti skupno oceno, katere količine in vrednosti so dokaj gotove in z uvedbo dobrega planiranja ter zasledovanja izvrševanja navodil zagotoviti dobave v okviru potrjenih rokov. Odgovori na povpraševanja in urgence naj bi bili pravočasni, ravnotako pa tudi obveščanje o težavah v proizvodnji in vsled tega premiku rokov. Vse te probleme je možno rešiti z opredelitvijo učinkovitega poslovnega informiranja ter disciplino pri izvajanju dogovorov. Dobavitelje je treba rangirati — in sicer glede na velikost dobav, dolgotrajnost sodelovanja ter sprejemljivost cen. Ker se na tržišču Zahoda napovedi o skorajšnji konjunkturi zabavne elektronike ne uresničujejo, se je treba čim hitreje preusmeriti na druge, industrijske kupce in tako preprečiti padec izvoza. To velja predvsem za večje izdelovalce profesionalne tehnike, ki pa zahtevajo posebne norme in ateste (DIN, MIL).
Iz ugotovitve, da tuji trg najbolje obdeluje domačin in da je treba tedensko obdelovati zelo veliko kupcev, izhaja tudi pobuda za razširitev kroga naših tujih kupcev s pomočjo tujih distributerjev, ki se poleg naših ukvarjajo tudi s programi drugih proizvajalcev. Ker distributer lahko doseže višje cene in prodaja male količine, doseže tudi manjše zanesljivejše dele tržišča po enakih in tudi višjih cenah.
Omenjena problematika vključuje tudi pošiljke vzorcev iz proizvodnje naših elementov, čemur večina Iskrinih izvoznikov pripisuje še poseben pomen. Naša tamkajšnja predstavništva bi morala imeti nadalje skladišča za intervencijske pošiljke večjim kupcem, z boljšim servisom pa bi postali tudi solidnejši dobavitelj tujim velikim
kupcem (Grundigu, Telefunkenu, idr.), ki ne bi več toliko občutil oscilacij trga.
Na tržišču SEV so oblike trgovanja, kot je znano, specifične. Uvoz mora kriti izvoz, zato je pridobivanje sredstev dolgotrajno. Precej so tudi zastopani naši zahodni konkurenti z nižjimi cenami. Tudi na tem področju je kvaliteta izjemnega pomena. Za DO IEZE so na omenjenem tržišču še posebej zanimive Poljska, DDR, ČSSR in Madžarska, posebno za višje oblike sodelovanja (kooperacije). Ker konjunkture in recesije na Vzhodu tako rekoč ni, je to tržišče glede na to in pa na svoj obseg za nas še posebej zanimivo.
STALIŠČA PROIZVODNJE
Na te pripombe so se oglasili tudi predstavniki proizvodnje. Bili so mnenja, da so težave na obeh straneh -tako na zunanjem in domačem trgu kot tudi v komerciali in proizvodnji. Predvsem naj bi se zmanjšala razlika med kupčevo ceno in tisto, ki jo dobi TOZD. Tempu naraščanja teh stroškov se zgolj s produktivnostjo ne da slediti. Plačilo izvozne stimulacije je treba pospešiti s strani državne administracije in skrajšati plačilne roke kupcev. Čeprav so distributerji sicer rešitev za določene .probleme, pa bi morali biti previdni pri ustvarjanju zalog. Lahko se namreč zgodi, da v primeru prevelikih zalog pod pretvezo reklamacije robo vrnejo. Zavedati se moramo nadalje, da živimo v jugoslovanskem prostoru in sodelujemo tudi z domačimi kooperanti — dobavitelji. Prav ti pa včasih prenašajo na nas tudi svoje probleme. Zato bi se kazalo spoprijeti tudi z njihovo tehnologijo in poskrbeti za njeno izboljšanje. Zavedati se moramo, da bomo le s skupnimi močmi odstranili napake in vzdržali hudo tujo konkurenco.
ZAKLJUČKI KONFERENCE
Med več ali manj uradne zaključke te konference lahko uvrstimo še naslednja mnenja: dajo je treba organizirati vsako leto, ker to narekujejo dnevne potrebe, da je čas (maj—junij) najprimernejši za opredelitev izvoznih nalog v bodočem letu, za kar je potreben učinkovit pretok operativnih informacij. Maksimalizacija cen in ugodni plačilni pogoji naj bi bili trajna naloga izvoznikov, ti pa tudi podaljšana roka proizvodnje na tujih trgih -zato naj bi slednji takoj posredovali novice o novih izdelkih, cenah in tehnologijah, saj s tem omogočajo hitrejšo prilagoditev proizvodnje spremenjenim pogojem. Prehod na računalniško obdelavo izvoznih podatkov bo to omogočil, treba pa jih je pripravljati kvalitetneje in že samo planiranje zajeti bolj podrobno. Ker lahko pričakujemo upad povpraševa- -nja. lahko omilimo položaj s širjenjem kroga kupcev, sodelujemo z distributerji, zagotovimo skladišča, omogočamo hiter in učinkovit pretok informacij, zasledujemo stanje naročil, manj prodajamo, a smo pri tem solidni (saj so posledice nesolidnosti nekajletne in tudi bistveno vplivajo na finančni rezultat DO), dosledno upoštevamo pravila kvaMtete izdelkov, komercialni del obdelave trga dodelamo ter predvideno manjšo uvrstitev na zahodnem nadomestimo na vzhodnem tržišču.	V.B.R.
Odbor za medsebojna razmerja ISKRA - IEZE
TOZD TOVARNA SPECIALNIH ELEMENTOV IN MATERIALOV Ljubljana, Tržaška 2
objavlja prosto delovno mesto SNAŽILKE
za čiščenje prostorov v enoti v Ljubljani, Kotnikova 16.
Osebni dohodek od 2.800 din dalje.
Zaposlitev je mogoča takoj. Prošnje sprejema Iskra — TOZD SEM Ljubljana, Tržaška 2.
ISKRA — glasilo delovnega kolekti va ZP Iskra, industrije za elektroni ko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj
—	Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo
—	Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRA-VICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega c^vka od prometa proizvodov.

J
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Inovacije so življenjska nuja
Iskra v Železnikih — TOZD Elektromotoiji seje znašla pred dejstvom, da mora uvesti čimvečjo avtomatizacijo, ker ji primanjkuje delovne sile. Strokovni kader se je tega dela že pred leti lotil z vso resnostjo in ves čas skušal aktivirati tudi množično inventivno dejavnost. O tem sta nam precej povedala vodja tehničnega sektoija Janko Jelenc in referent za inovacije Janez Rakovec.
Z „ drobno avtomatizacijo" že dolga leta skušajo nadomestiti nekvalificirane delavce in to jim je marsikje lepo uspelo. Tako so razvili za svoje specialne namene tudi temu ustrezna specialna orodja in pomožne naprave na standardnih strojih. Tu bi lahko našteli različne sortirne, usmerjevalne, dodajalne, odvzemalne naprave in avtomatske primeže, ki nadomeščajo ročne operacije. Te priprave s pridom uporabljajo pri vlaganju izolacije in utiskavanju zagozd. Vse naprave so že po sili razn.er, zaradi svoje specialne smeri proizvodnje projektirali in izdelali doma. Tako „domačo avtomati-zacijo“ so tudi uspešno prodali pri svojem Know-How poslu, ko so prodali mali elektromotor za šivalne stroje v Turčijo. Izkazalo se je, daje bil ta strokovni poseg uspešen, saj so pri turškem kupcu poželi vse priznanje.
Ostaja pa še mnogo nerešenih vprašanj, kot v vsaki tovarni. Zato vsi strokovni sodelavci približno tretjino svojega delovnega časa posvetijo rešitvam teh problemov, tako v razvoju, konstrukciji in v tehnološkem oddelku. Trenutno rešujejo problem impregnacije statorjev, bandažiranja tuljav in še nekaterih drugih.
Ob uvajanju proizvodnje sesalnih enot so že rešili vprašanje površinske zaščite. Žal pa je ta postopek zašči-tenja zelo drag, zato intenzivno iščejo cenejšo, bolj ekonomično rešitev. Druga taka rešitev, ki jo imajo v delu je izdelava štancnih orodij s karbidnimi rezilnimi vložki. Dva inženirja delata na tem.
Železniki ležijo v dolgi ozki dolini in imajo zato čisto svojsten položaj. Prebivalci ostajajo večinoma doma, tudi po končanem šolanju. Ker pa se čedalje več ljudi šola, je priliv strokovnih kadrov vse večji, nekvalificiranih delavcev pa je vse manj, zato obstaja možnost širšega in višjega tehničnega razvoja z novimi strokovnimi sodelavci. Hkrati pa se zmanjšuje možnost širitve proizvodnje zaradi pomanjkanja ročnih delavcev.
Zato vsaj od daleč razmišljajo o novih Know-How poslih (prodaja znanja in razvitega izdelka). Zato
Janko Jelenc, tehnični vodja v Elektromotorjih.
imajo vse več možnosti in v to smet bo šla tudi edina možna rešitev zaposlitve vse več strokovnih sodelavcev, vzporedno pa bo s tako zasedbo delovnih mest najbrž možno proizvodnjo večati le na račun avtomatizacije.
Že letos so dobili šest večjih prijav s področja inovacij: dve za spremembo tehnologije, eno spremembo pri proizvodnem postopku, ki je poenostavil in pocenil proizvodni proces, eno racionalizacijo za spremembo tehnološkega postopka pri žarenju in hlajenju lamel — kar predstavlja prihranek pri porabi energije in časa. V postopku pa je nova inovacija, ki bo prihranila letno tovarni sto starih milijonov.
Skrivnostni inovator pa nam o tem še ni hotel ničesar povedati.
Janko Jelenc in Janez Rakovec pravita, da bi bilo koristnih nasvetov, tehničnih izboljšav in racionalizacij lahko še več, če ne bi bili ljudje tako sramežljivi, marsikdo podcenjuje svoje ideje in zapažanja. Oba menita, da bi bila funkcija ZP in DO tu predvsem ta, da bi zgolj tehničnim operativcem pokazali prijeme, kako opogumiti in vzpodbuditi delavce k bolj aktivnemu sodelovanju.
FY
ISKRA - INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEK-TROMEHANIKO KRANJ Kadrovsko področje
V skladu z letnim planom izobraževanja in po sklepu 6. seje Odbora za kadrovske zadeve Elektromehanike z dne 17. 3. 1977 objavljamo
RAZPIS
šolnin za šolsko leto 1977/78 za izredno šolanje na naslednjih šolah:		
Fakulteta za strojništvo III. st.		5 šolnin
Fakulteta za elektroteh. III. st.		5 šolnin
Ekonomska fakulteta III. st.		2 šolnini
FNT III. st.		1 šolnina
Fakulteta za strojništvo II. st.		10 šolnin
Fakulteta za elektroteh. II. st.		5 šolnin
VTŠ — elektro II. st.	X '	10 šolnin
Ekonomska fakulteta II. st.	'	5 šolnin
VEKŠ- II. st.		5 šolnin
VŠOD- II. st.		5 šolnin
Fakulteta za strojništvo 1. st.		10 šolnin
Fakulteta za elektroteh. 1. st.		10 šolnin
Ekonomska fakulteta 1. st.		5 šolnin
VEKŠ - 1. st.		10 šolnin
VTŠ — elektro 1. st.		10 šolnin
VTŠ — strojna 1. st.		5 šolnin
VŠOD - 1. st.		5 šolnin
TSŠ — elektro		15 šolnin
TSŠ — strojna		10 šolnin
Administrativna srednja šola		5 šolnin
Ekonomska srednja šola		5 šolnin
Delovodska šola — strojna		10 šolnin
Delovodska šola — elektro		10 šolnin
Administrativna šola		5 šolnin
Srednja politična šola		2 šolnini
Plačilo stroškov šolanja in ostale ugodnosti, ki pripadajo po Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacija Iskra Elektromehanika, bodo Delavski sveti TOZD obravnavali po naslednjih kriterijih:
—	strokovni oceni dela na delovnem mestu,
—	rezultatih psihološkega pregleda,
—	delovni dobi v Iskri.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki zasedajo detovna mesta, za katera nimajo ustrezne izobrazbe in bi jo z odobrenim šolanjem pridobili:
Vse potrebno v zvezi z vpisom morajo kandidati urediti sami pri ustanovi, kije organizator šolanja.
Kandidati, ki žele dobiti šolnino, naj prinesejo naslednje dokumente v kadrovski oddelek (soba 6) najkasneje do 20. junija 1977:
—	vlogo (prošnjo) z vsemi osebnimi podatki (datum rojstva, stalno bivališče, TOZD, telefon na delovnem mestu, osebna številka delavca, na kateri šoli in smeri se bo šolal ter zahtevana izobrazba za delovno mesto, ki ga kandidat zaseda),
—	zadnje šolsko spričevalo (potrdilo o opravljenih izpitih, če se kandidat že šola),
—	strokovna ocena dela na delovnem mestu.
NAŠE OBRAMBNE PRIPRAVE
USPELO TEKMOVANJE EKIP PRVE MEDICINSKE POMOČI
Ranjenca je treba zefo previdno položiti na nosila. Prizor z nedeljskega tekmovanja v Kranju.
V	nedeljo, 29. maja, je bilo v Kranju 7. občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. Tekmovalci 120 ekip civilne zaščite, teritorialne obrambe in Rdečega križa ter ekip organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti so se že zgodaj zjutraj zbrali na kranjskem stadionu Stanka Mlakarja.
Na tekmovanju so ekipe prikazale svoje znanje in sposobnosti nudenja prve medicinske pomoči poškodovancem v primerih elementarnih nesreč ali vojne. Tekmovale so tudi v triaži neodložljive prve pomoči in transporta.
Vsakoletna tekmovanja ekip prve medicinske pomoči so postala v kranjski občini že tradicionalna in so med najmnožičnejšimi v republiki. Leta 1975 so bili Kranjčani tudi republiški prvaki, saj so njihovi predstavniki zasedli prvo, tretje in osmo mesto.
Na kranjskih tekmovanjih, ki so vsako leto boli zahtevna, tekmuje vse več ekip, njihova organizacija je vse boljša. Ze pred nekaj leti je sodelovalo okrog 40 ekip, letos pa kar 120. Pojavlja se vedno več ekip iz organizacij združenega dela in vseh ostalih sredin, ki se vse bolj aktivno vključujejo v enotno organizacijo civilne zaščite v občini.
Vedno več je zanimanja za to zares specifično in koristno nianifestacijo naše pripravljenosti na morebitne vojne razmere, velike naravne in razne druge nesreče, ob katerih je treba pomagati sočloveku. Pri tem opažamo vse bolj številno vključevanje delovnih ljudi in občanov, predvsem pa mladine, v organizacijo civilne zaščite, ki je eden od nadvse pomembnih sestavin splošne obrambne pripravljenosti.
Že samo število ekip prve medicinske pomoči, ki so tekmovale na nedeljskem tekmovanju, in množičnost v organizaciji prve medicinske pomoči v občini nam dokazujeta, da so v Kranju dosegli lepe uspehe pri podružbljanju obrambnih zadev, kot so skrb za varnost, skrb za reševanje ljudi in materialnih dobrin ipd. V ta del obrambnih priprav se vključuje najširši krog delovnih ljudi in občanov. S tem je zagotovljena osnova za njihovo organiziranost in množičnost.
Ljudje se zavedajo pomena službe prve pomoči za reševanje človeških življenj v težkih razmerah. Izgube bodo manjše, če bodo ukrepi za zaščito ljudi in njihovo reševanje temeljiti in učinkoviti.
Tehnični napredek poraja za človeka vedno nove nevarnosti. Nova sodobna orožja in pogoste naravne nesreče nas obvezujejo, da se čim bolje pripravimo za reševanje ljudi in materialnih dobrin. Sedanja razvejanost službe prve medicinske pomoči v občini s številnimi ekipami z velikim strokovnim znanjem njihovih članov in njihovo pripravljenostjo za delo in aktivno pomoč v vseh prilikah, so realna in solidna zasnova za uspešno medsebojno krepitev organizacije prve medicinske pomoči v civilni zaščiti prebivalstva.
Nadaljnja prizadevanja za dograjevanje službe prve pomoči v kranjski občini bodo usmeijena v povečanje števila ekip tako, da bodo z njimi pokrite res vse sredine. Obenem bo potrebno zagotavljati še večjo strokovno usposobljenost in tehnično opremljenost ekip, da bodo res lahko kos vsem svojim odgovornim in i težkim nalogam.
V	okviru razvijanja samozaščite bo treba usposobiti čimveč delovnih ljudi in občanov za nudenje prve pomoči in pravilno ukrepanje v primerih nesreč ah vojne. Le tako bo enotam civilne zaščite zagotovljena ustrezna množična osnova.
Med 120 ekipami je na tekmovanju sodelovalo tudi šest ekip civilne zaščite iz TOZD Iskre Elektromehanike s področja kranjske občine. Prvo mesto je zasedla ekipa iz KS Žabnica, druga najboljša je bila ekipa CZ tovarne IBI, tretja pa ekipa s Šenturske gore.
Sodelovale so tudi naše dislocirane temeljne organizacije. Ekipa CZ TOZD TEL z Blejske Dobrave je sodelovala na občinskem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči, ki je bilo 28. maja na Jesenicah. Ekipi TOZD Mehanizmi iz Lipnice in TOZD Instrumenti iz Otoč pa sta tekmovali na občinskem tekmovanju v Radovljici, 21. maja.
Najuspešnejše ekipe se bodo udeležile republiškega tekmovanja, ki bo U. junija v Celju.
Alojz Boc
Jubilejni koncert moškega Pevskega zbora
Boljše poznavanje — boljše sodelovanje
Kot smo v našem glasilu že poročali, so po pogodbi med sovjetsko stranjo in ZP Iskra v TOZD montažno-servisni organizaciji v Industriji telekomunikacij pripravili enomesečni tečaj za sovjetske strokovnjake. Seznanil naj bi jih z montažnimi deli na elektronskih avtomatskih telefonskih centralah, tipa Metaconta 10C. Takšno mednarodno tranzitno centralo Iskrine proizvodnje bodo v kratkem pričeli montirati tudi v Moskvi. Štiričlansko skupino sovjetskh inženirjev smo obiskali med študijem dokumentacije. Predstavili so se nam kot Rudolf GRENADEROV, Vladimir KONOVALOV, Tatjana ŠEBEKO in Vladimir LUZIN, nakar je stekel takle pogovor:
„Ali ste sedaj prvič v Jugoslaviji? Kakšno je vaše počutje v Ljubljani in v Iskri? “
„Vsi smo prvič v Jugoslaviji, prvi vtisi pri vas so zelo lepi. Ob prihodu na ljubljansko letališče pa nas je bilo malce strah, ali nas bo pravočasno prišel kdo iskat, saj pričakujočih osebno
Moški pevski zbor „Iskra“ je bil ustanovljen pred petimi leti z namenom, da širi med delavci pevsko in glasbeno kulturo in da ohranja narodno, umetno in borbeno pesem. Začetnih težav ni bilo malo, vendar smo jih družno s samoupravnimi organi in vodstvom tovarne prebroditi in dobiti od njih vso moralno in materialno podporo. Prvi dirigent zbora je bil Edo Ošabnik, katerega je kmalu zamenjal Janez Močnik, ki ga je vodil skoraj štiri leta. V letošnji sezoni pa smo peli pod vodstvom tovariša Marka Studna.
V petih letih delovanja, je moški pevski zbor „Iskra“ stopil pred publiko kar osemdesetkrat. V teh nastopih je vpleteno stotine žrtvovanih prostovoljnih ur na pevskih vajah. Med člani zbora je nekaj ustanovnih članov; torej tistih, ki pojejo že pet let z znakom „Iskra“ in jih moramo še posebej pohvaliti, saj je poleg težav in naporov pri petju tudi mnogo samoodrekanja.
Jubilejni koncert moškega pevskega zbora „Iskra“, ob njegovi peti obletnici obstoja, je bil v sklopu prireditev tedna Iskre. Posvečen je bil 40-letnici KPS, 40-letnici prihoda maršala Tita na čelo KPJ in njegovi 85-letnici rojstva. Koncertni program je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem so bile zajete slovenske umetne pesmi in pesmi borbe in dela, s katerimi smo počastili Titove jubileje, medtem ko je bil drugi del zabavnega značaja. Koncert se je odvijal na Laborah, pred polno dvorano publike, kar daje pevcu korajžo, koncentracijo in seveda notranje dobro počutje. Pevci „Iskre“ so zapeli in navdušili, po aplavzu in čestitkah, ki so sledile, sodeč. Zahvaliti se moramo vsem organizacijam v tovarni, ki so pripomogle, da se je koncert izvedel in za obveščanje kolektiva o tem kulturnem dogodku.
Prvi jubilej, čeprav samo petletnica, je za nami. Kulturno poslanstvo je zbor v petih letih v celoti opravičil in ga hoče tudi v bodoče. Ker se v naši družbi tudi kultura podružblja, pozivamo vse člane kolektiva „Iskra“, ki se čutijo za petje sposobni, naj se pridružijo in pomnožijo naš pevski zbor. Kultura je last nas vseh, ne le peščice.
Edvard Erzetič
ZAHVALA
ob boleči izgubi moje drage mame
MARIJE REZAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Elektromehanike — RTO za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti
sin Peter z družino
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame VIDMAR ANGELE
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Razvojnega inštituta ISKRA-AVTOMATIKA, za izkazano sožalje in denarno pomoč
hčerka Ivanka
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi najine ljubljene hčerkice
MIRJANE BOC
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem glasila ISKRA za izkazano pozornost, izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni poslednji poti. Vsem, ki ste nama v teh težkih trenutkih pomagati, iskrena hvala!
Alojz Boc z ženo Angelco
nismo poznali. Zahvaljujemo se za lep sprejem, ki ste nam ga priredili. Iskre kot celote še ne poznamo, znana so nam le njena organizacijska oblika in programske usmeritve. Iskrina poslovna stavba, ki smo jo videti v Ljubljani, nam je zelo ugajala.
O Iskrinih izdelkih smo slišali že veliko, pa tudi tisti, ki smo jih videli, so nam zelo ugajali To so predvsem izdelki široke potrošnje."
„Obiskali ste objekt ZP PTT Slovenije v Ljubljani. Kakšni so vaši vtisi po ogledu montaže tamkajšnje tranzitne avtomatske semi-elektronske telefonske centrale? “
„Všeč nam je enostaven način postavitve konstrukcije celotne centrale kot tudi mrežna konstrukcija, ki omogoča zelo velik prihranek na kablih. Prvikrat smo videti temperaturno lepljenje kablov in tudi to nam je bilo zelo všeč. Prvič smo se nadalje srečati s količinsko tako velikim obsegom navijanja („Wire-wrap“). Ta tehnika je znana tudi pri nas, vendar ne v tolikšnem obsegu. Nadalje nam je ugajalo vezanje detilnikov in stojal s pomočjo plastičnih trakov, ki jih spajajo S posebno pištolo. Edino, kar nas je motilo, je, da na stojalih v centrali ni oznake o tipu stojala, ker je na vsakem od njih le kontrolni kartonček. (Op. p.: nalepke z oznakami na stojalih doda proizvajalec šele po zaključku montažnih del.) Konstrukcijo reglet pa bi bilo po našem mnenju treba okrepiti z dodatnimi vmesnimi nosilci. Kakšnih drugih težav ni.“
,AU poznate tudi Iskrine izdelke profesionalne tehnike? “
..Profesionalne tehnike Iskre še ne poznamo, ogledali pa si bomo nekatere Iskrine tovarne."
,.Kakšen je vaš vtis o organizaciji in tehnični izvedbi tečaja in kaj pričakujete od njega? “
..Program sam je dobro sestavljen in mislimo, da bomo z njegovo pomočjo spoznali vse, kar nam je potrebno. Imamo seveda mnogo tehničnih vprašanj; pričakujemo to, da bomo vsaj minimalno spoznali sestavo centrale tipa M-10 C. Mislimo pa, da je en mesec prekratka doba za popolno poznavanje tako same centrale kot njene montaže, zaradi katere smo predvsem prišli sem v Ljubljano na izpopolnjevanje; do sedaj smo poznati samo montažo in preizkušnje Cross-bar central."
„In koliko časa ostanete v Jugoslaviji?"
„Po pogodbi ostanemo na izpopolnjevanju samo en mesec, verjetno pa bi morali ostati dlje."
„Kako ste seznanjeni z Iskro, njeno organizacijo ter kakšna bo na sploh vaša povezava z DO in ZP? “
„0 Iskri smo dobili prve vtise že na svetovni razstavi ..Telekomunikacije 75", ki je bila v Moskvi leta 1975. Teoretično smo bili seznanjeni z Iskro preko svojih tovarišev že pred prihodom v Jugoslavijo, kot tudi po njem s strani vodstva TOZD MSO."
„Kaj bi lahko sporočili bralcem glasila ..Iskre", ki je prvenstveno delavsko glasilo?"
„V kolikor nam bo uspelo z Iskro ohraniti še nadaljnje stike ter jih poglabljati, bomo drug drugega lahko tudi še bolje spoznavali. Vsekakor pa želimo vsem delavcem Iskre vse tisto, kar si tudi sami želijo in to je - vse nq boljše!"	VBR
V sredo je bila v Škofji Loki prva seja Časopisnega sosveta in Uredniškega pododbora Industrije široke potrošnje, na kateri so se dogovorili, da bodo člani obeh forumov organizirali dopisniško mrežo za stran Široke potrošnje. Obenem so sprejeli smernice za informiranje znotraj TOZD. Tako je v tej delovni organizaciji v celoti zaživel novi koncept Iskre.
Prebrali smo za vas
Titovemu jubileju sta se pridružiti še dve slovenski založbi, Cankarjeva založba in Mladinska knjiga.
Cankarjeva založba je za ta priložnost izdala žepni, a zato nič manj obsežni zbornik pod naslovom „fito“ in podnaslovom „V počastitev štiridesete obletnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ". V tej polovični miniaturki na finem, tankem papirju, ki obsega čez 500 strani, najdemo izbor iz Titovih govorov in člankov o revoluciji, samoupravljanju in neuvrščenosti, dalje misli njegovih sodelavcev o njem ter ljudske in umetne pesmi o Titu.
Na začetku tega zbornika je objavljena daljša uvodna študija dr. Pera Damjanoviča pod naslovom Josip Broz Tito, prispevek k biografiji.
V prvem razdelku knjige pod naslovom „Tito in revolucija", ki ga je izbral in uredil Janko Liška, so uvrščeni odlomki iz Titovega predvojnega pisanja. Sledi razdelek „Tito in samoupravljanje", ki sta ga uredila in izbrala dr. Ivan Kristan in Jera Vodušek Starič, medtem ko je tretji razdelek naše knjige posvečen »Titu in neuvrščenosti" v izboru in ureditvi Zofije Klemen in dr. Jožeta Zemljaka.
Sledi drugi del pod naslovom »Sodelavci o Titu" v izboru Toneta Pavčka. V tem delu so zbrana pričevanja Borisa Kidriča, Moše Pijade, Edvarda Kardelja, Vladimirja Bakariča, Staneta Dolanca, Petra Stamboliča, Josipa Vidmarja in Miroslava Krleže o Titu.
Tone Pavček je izbral in uredil tudi tretji del te knjige pod naslovom Pesmi o Titu. Tu so najprej v srbohrvatskem originalu objavljene številne pesmi iz časov NOB o Titu, ki so dejansko že zdavnaj ponarodele in postale skupaj s Titom legendarne, na drugi strani pa najdemo tod tudi znana imena sodobnih jugoslovanskih književnosti.
Na prvem mestu moramo omeniti hrvatskega klasika Vladimirja Nazorja, Radovana Zogoviča, Otona Župančiča, Mileta Klopčiča, Kajetana Koviča, Jureta Kaštelana, A ca Šopova in drugih.
Druga publikacija, ki jo je ob tej priložnosti izdala Mladinska knjiga, pa je svojevrsten album o Titu, namenjen pretežno osnovnošolski mladini. Sicer pa je album pod naslovom »Josip Broz-Tito" izšel v zbirki Mladinska knjiga Obrazi. Besedilo za album sta napisala znana jugoslovanska publicista Slobodan Nešovič in Tihomir Stanojevič, ki sta tudi izbrala izredno obsežno, zanimivo dokumentarno slikovno gradivo, ki v bistvu nosi vso težo te publikacije. Delo je poslovenil Branko Žužek, na naslovni strani pa je objavljen portret maršala Tita, ki gaje bil naslikal Božidar Jakac v Jajcu 1943. leta.	d2
Vse nared za XIII. letne športne igre Iskre v Novi Gorici
V dneh od 17. do 19. junija bodo, kot smo že pisali, v Novi Gorici XIII. letne športne igre Iskre, na katerih se bodo spet srečah najboljši športniki naših delovnih organizacij v devetih moških in šestih ženskih športnih disciplinah.
S tem v zvezi je 20. maja imela športna komisija ZP svojo redno sejo v Novi Gorici, kjer so si člani komisije med drugim ogledali tudi vse objekte, kjer bodo potekale naše letošnje igre, hkrati pa so ob tej priložnosti tudi že izžrebali skupine v posamezni tekmovalni zvrsti.
Letošnje igre bodo v glavnem potekale po propozicijah, ki so jih le neznatno spremenih. V posameznih športnih panogah pa bo nastopilo naslednje število tekmovalnih ekip: pri ženskah: 7 odbojkarskih, 6 košarkarskih, 7 rokometnih, 8 kegljaških (6 x 100 lučajev), 8 strelskih, 7 ekip v namiznem tenisu in pri moških: 8 nogometnih ekip (po sistemu na izpadanje), 7 odbojkarskih, 8 košarkarskih, 9 rokometnih, 8 kegljaških (8 x 100 lučajev), 9 strelskih, 8 balinarskih, 8 v namiznem tenisu in 8 šahovskih (6 članskih) ekip, ki se bodo pomerile vsaka z vsako.
Igre se bodo slavnostno začele v soboto 18. junija, vendar pa se bosta že v petek popoldne pomerih ekipa Avtoelektrike in kombinirana ekipa IPT—SEM, da bodo vsa tekmovanja lahko pravočasno zaključena do uradne razglasitve rezultatov, ki bo 19. junija ob 15. v hotelu Park v Novi Gorici.
Za vse udeležence letošnjih športnih iger Iskre so v Novi Gorici zagotovljena prenočišča, dovolj možnosti za zabavo, za vse udeležence pa so organizatorji pripravili tudi spominske značke. Posebna prednost letošnjih iger pa je predvsem to, da so vsi športni objekti praktično na enem samem mestu in bodo odpadla zamudna tekanja z igrišča na igrišče.
Na seji športne komisije so se hkrati dogovorih tudi za športno srečanje Iskre in Gorenja, ki bo 24. septembra v Velenju. Srečanje bo to pot dokaj množično, saj predvidevajo, da bo iz Iskre na njem sodelovalo okrog 180 športnikov in sicer bo reprezentanca Iskre sestavljena tako, da bo po en avtobus pripeljal naše športnike z Gorenjske, Primorske, Dolenjske in iz Ljubljane.
Vodje tekmovalcev v posamezni športni zvrsti pa bodo: Rajko Kožar -nogomet, Janez Škofič — odbojka, Ivan Lampe — košarka, Ilko Vidic — rokomet, Marjan Pičulin — kegljanje, Peter Širok — streljanje, Sašo Košnik — plavanje, Jože Meden — teki in Bogdan Brezigar — šah.
Nedvomno bo od 17. do 19. junija v Novi Gorici zanimiva športna manifestacija naših športnikov, ki jih, kot rečeno, v septembru čaka še srečanje s športniki Gorenja, na programu pa imajo tudi še avtorally in tek prijateljstva Iskrašev, vendar o slednjih dveh prireditvah kdaj pozneje.
-J. C.-
Športno srečanje Iskra: Girmi
Prejšnjo^ soboto so se pomerili Iskraši iz Železnikov in delavci firme Girmi v nogometu in plavanju. Tekmovanja so bila dobro pripravljena, igranje korektno in organizacija je teMa dobro. Zlasti so se Železnikaiji postavili z novim bazenom, ki s svojimi modernimi linijami in urejenostjo ter funkcionalnostjo preseneča v tako majhnem kraju.
Nogometni moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Iskra: Gartner, Osenčič, Prezelj, Mohorič, Lotrič, Kemperle, Blakčari, Šmid, Tarfila, Koblar, Mohorič, Palja, Girmi: Kečapi, Marechi, Martinoli, Bussi, Fac-ciola, Tavecchia, Piralli, Barghini, Ber-toli, Bardu, Lagostina, Percivalle.
Tekma je bila živahna in v prijateljskem vzdušju, ker je bilo to srečanje dveh delovnih kolektivov ob desetletnici sodelovanja, rezultat pa 4:2 v korist Iskrašev.
V ogrevanem plavalnem bazenu pa so se pomerili v plavanju: Prsno 1 x 25 m: Valter Clerici in Pietro Maulini
r
Giacomo Marinzi prejema medaljo za zmago v štafeti
- Girmi; Pintar Lojze in Možina Boštjan — Iskra.
Prosto 1 x 25 m: Silvano Pirahi in Mauro Armenti — Girmi; Jure Veber in Vito Logar - Iskra.
Nato so tekmovali tudi v štafeti — 4 x 25 m prosto v postavi: Girmi: Marinci, Clecii, Girotto, Maullini, Iskra: Logar, Veber, Možina, Pintar.
Tudi v plavanju so bili domačini iz Elektromotorjev prvi.
Vsi tekmovalci so prejeli zlate in srebrne medalje.	p Kotar
GLOBTOUR MAXIMARKET
LASER OPTO ELEKTRONIK 77 - Munchen
3. mednarodni kongres in mednarodni strokovni sejem 20,—24. 6. 1977
Munchen 19.-23, 6.1977 avtobus
19. junij -
20.	junij -
21.	junij —
22. junij —
23. junij —
Odhod avtobusa s Trga osvoboditve (pred Univerzo) ob 12. uri. Vožnja skozi Podkoren, mimo Beljaka, Katschberga, do Munchna. Večerja in prenočišče.
Po zajtrku obisk razstave oziroma kongresa. Večerja in prenočišče.
Zajtrk, nato celodnevni obisk razstave ah po želji obisk nekdanjega nacističnega taborišča Dachau. Večerja in prenočišče.
Zajtrk. Celodnevni obisk oziroma sodelovanje na kongresu. Večerja in prenočišče.
Zajtrk, nato prosto. Okoli 12. ure odhod iz Munchna. Vožnja z avtobusom po najkrajši poti do Ljubljane, kamor je predviden prihod okrog 20. ure.
Cena izleta je 2.850 dinarjev.
V ceno je zajeto:
—	avtobusni prevozi po programu (vključno Dachau)
—	gostinske usluge po programu
—	vstopnica za večkratni obisk razstave Laser 77
—	stroški organizacije in vodstva potovanja
Prijave sprejema poslovalnica Globtoura v Maximarketu na Trgu revolucije, 1.
GLOBTOUR MAXIMARKET tel. 24-097,23-329
v___________________________________________________________________y
Tekme v košarki so bile dokaj izenačene.
V okviru prireditev tedna „Iskre“ je bito v soboto, 21. 5. 1977, na igriščih ŠD Sava v Kranju I. športno srečanje v osmih športnih panogah med tremi največjimi delovnimi kolektivi v Kranju — Iskro, Savo in Tekstilindu-som. Skupaj je nastopilo več kot 250 članov omenjenih delovnih kolekti-
Prvenstvo
Ljubljane
končano
Sindikalno moštveno prvenstvo Ljubljane za 1. 1977 je končano, zato ob zaključku na hitro preglejmo še statistične podatke in uspehe posameznih naših ekip.
Prva ekipa je osvojila 28 točk in zasedla drugo mesto v četrti skupini. Zaostali dvoboj z ekipo Godba milice II je bil registriran z rezultatom 3:1 v našo korist. Posamezni šahisti v ekipi pa so dosegli: Janez Kumše 6,5 (7), Jože Kerec 6 (7), Vito Šoukal 6 (8), Živorad Andrejič 4,5 (6), Pavle Sešek 2 (3) in tri točke brez borbe. Številke v oklepajih pomenijo število odigranih partij.
Druga ekipa je zasedla drugo mesto v drugi skupini s 235 točkami. Posamezniki: Bogdan Brezigar 65 (8), Jože Špende 6 (8), Dane Čeme 4,5
(6)	, Anton Ribič 4,5 (8), Drago Čopič 1 (1), Stane Zemljarič 1 (1).
Tretja ekipa je s 16 točkami zasedla sedmo mesto v prvi skupini. Rezultati posameznikov: Spasoje Koso rič 3 (8), Darko Božič 2 (4), Janez Grčar 2 (5), Maijan Kovač 2 (7), Marjan Mrak 1(1 ), Peter Korenčan 1 (1) Juriča Zadravec 1 (6), priznane pa so jim bile še štiri točke za dvoboj s SZDL II.
Četrta ekipa je zbrala 15 točk in je peta v tretji skupini. Posamezni šahisti so se odrezali takole: Metod Bolte 5,5
(7)	, Jernej Derčar 3 (5), Djordje Lazarevič 2 (5), Marjan Jerše 2 (6), Dija Vardič 1,5 (5), Milan Slemnik 1 (2); Bogo Primc 0(1).
Peta ekipa je zbrala 175 točk in zasedla četrto mesto v tretji skupini. Posamezniki: Vasilije Aletič 45 (8), Tomo Tomič 4 (7), Miodrag Petrovič
3.5	(6), Igor Dubrovski 25 (3), Marjan- Strtak 1,5 (2), Boris Kukovec 1,5 (5), Ivan Ive ta 0 (1). Zadnji dvoboj z ekipo Litostroj so igrali neodločeno.
Šesta ekipa je pristala na sedmem mestu v peti skupini in osvojila 12 točk. Posamezniki: Božo Ajd in o vi č
4.5	(7), Pavle Jereb 1,5 (7), Lado Dekleva 1 (3), Albert Filipčič 1 (7), Sašo Mirt 0(1), Janez Taborne 0 (3) in štiri točke brez borbe za dvoboj z Dom JLA II.
Sedma ekipa je s 13 točkami osvojila osmo mesto v šesti skupini. Rezultati posameznikov: Lado Anžur 35
(8)	, Simon Jovanovič 2 (2), Stane Cimerman 2 (6), Boris Frelih 2 (7), Slavko Fon 1,5 (4), Jurij Krošelj 1 (1), Rudi Krošelj 1 (4), Dušan Sluga 0 (1), Ivan Mesarič 0 (2).
Za nami je desetietno obdobje rednega nastopanja v sindikalnem moštvenem prvenstvu Ljubljane. Na tem tekmovanju se je zvrstilo že 88 šahi-stov naših delovnih kolektivov. Zato je prav, da posebej pohvalimo najbolj prizadevne. Če vzamemo kot kriterij število odigranih partij, na teh prvenstvih potem vidno izstopajo: Dane Černe 70 partij, Bogdan Brezigar 67, Stane Cimerman 57, Pavle Sešek in Ženez Grčar po 46, Lado Anžur 32, Jože Špende 28, Maijan Kovač in Marjan Mrak 27, Janez Kumše in Vito Šoukal 26 itd.	B. B.
Prvo srečanje športnikov Iskre, Save in Tekstilindusa
vov. Tekmovanje bo postalo tradicionalno, saj se bodo športniki odslej srečevah vsako leto v tednu Iskre.
Po pričakovanju so zmagah športniki kranjske Iskre. Skupni vrstni red: prva Iskra Elektromehanika 132 točk, druga Sava 81 točk, tretji TekstUindus 59 točk.
REZULTATI - NOGOMET: Tekstil-indus : Sava 1:1, Iskra : Tekstihndus 5:0, Iskra : Sava 1:0; vrstni red: 1. Iskra, 2. Sava, 3. Tekstihndus. košarka: Iskra : Sava 69:45, Tekstihndus :
Predsednik športne komisije kranjske Iskre Niko Drinovec sprejema prehodni pokal za osvojeno prvo mesto.
Iskra 68:54, Sava : Tekstihndus 79:72; vrstni red: 1. Iskra, 2. Tekstil-indus, 3. Sava; odbojka — moški: Iskra : Sava 3:0, ženske: Sava : Iskra 3:0, Sava : Tekstihndus 3:0, Iskra : Tekstihndus 3:0; vrstni red: 1. Sava, 2. Iskra, 3. Tekstihndus; kegljanje: -ženske: 1. Iskra 1403, 2. Tekstihndus 1377, 3. Sava 1056; moški: 1. Iskra
2530, 2. Tekstihndus 2405, 3. Sava 2344; balinanje: Sava : Iskra 13:5, Tekstihndus : Sava 2:13, Iskra : Tekstihndus 13:3; vrstni red: 1. Sava, 2-Iskra, 3. Tekstihndus; namizni tenis -moški: Iskra : Sava 5:1, ženske: Iskra : Sava 3:0, streljanje — moški: 1. Iskra 696, 2. Tekstihndus 603, 3. Sava 346; ženske: 1. Iskra 440; šah: 1. Tekstil-indus, 2. Iskra, 3. Sava.
-K. R."
Odbojka je med ženskami zelo priljubljena športna zvrst.
Jamarska šola v Kranju
Društvo za raziskovanje jam Kranj bo v juniju organiziralo ,jamarsko šolo“. Sola je namenjena vsem, kijih zanima raziskovanje in bivanje v podzemlju. Mladi jamarji bodo na koncu opravili pripravniški izpit.
Šola se prične 4. junija ob 8. uri v domu JLA v Kranju. V predavanjih, ki bodo trajala pet ur, bodo zajeli osnove jamarske tehnike, bivanje v podzemlju, oprema, varnost, osnove speleolo-gije in jamarstvo doma in v svetu.
V uvodnem predavanju bodo tečajniki seznanjeni z osnovnimi nameni raziskovanja jam. Spoznali bodo osnovno jamarsko opremo (karbidovka, čelada, kombinezon in varnostni pas) in pravilno uporabo plezalne opreme (vrvi, lestve, karabini, klini in žimagi). Ker je jamarstvo nevaren šport, morajo jamarji obvezno poznati varnostne norme, obvladati morajo
tudi prvo pomoč. Jamarstvo ni le „tu-ristično“ obiskovanje jamskih objektov, zato je potrebno vsako na novo odkrito jamo ah brezno tudi dokumentirati in narisati načrt s pomočjo kompasa, tračnega metra in naklo-nometra ter napisati zapisnik z vsako raziskovalne akcije. Z vsem tem bodo tečajniki seznanjeni na predavanju o osnovah speleologije.
V praktičnem delu jamarske šolo bodo tečajniki plezali po vrveh s p o; močjo žimaijev, po lestvah, zabijali bodo kline, se spuščah po vrvi z vrvno zavoro in varovali plezalca na lestvi.
Vpisovanje v jamarsko šolo je vsak petek od 19. do 20. ure v društvenih prostorih v vrtcu Janina v Kranju U1 pred začetkom šole v domu JLA.
Jože Tomazh1
Bivak IV - Škrlatica
V soboto, 11. junija, prirejamo vzpon iz doline Vrata čez Bivak IV na Škrlatico, drugi vrh Julijcev. Tura je obvezna za udeležence odprave na Bernino, dobrodošli pa so tudi drugi planinci. Priporočamo dobro opremo (cepin, dereze). Odhod izpred kranjskega kina Center bo ob 3. uri (!) zjutraj, cena prevoza je 30 din. Prijavite se tov. Olgi Pajk do četrtka, 9. julija.
Odprava na Bernino
Planinska sekcija ISKRE Elektromenanike Kranj organizira od 15. do 2r. julija 1977 odpravo v pogorje Bernine (Švica). V tem času se bomo predvidoma povzpeli na Pic Roseg (3920 m), Bernino (4055 m), Pic Argent (3945 m), Pic Zupo (3996 m) in Pic Palu (3906 m) ter obiskah St. Moritz in Gortino. Udeleženci bodo morah predhodno prestati nekaj preizkušenj v domačih gorah. O ostalih podrobnostih pa se bomo pogovorih na posebnih sestankih. Število udeležencev bo omejeno, možna pa bo udeležba planincev — turistov.
Prijave in predplačila 200 din sprejema Olga Pajk, tajništvo ERO, tel. 2822 do petka, 17. junija.