Političen list za slovenski narod. Naročnino in oznanila (in ser a te) rsprejema nprarnistvo in ekspedlelja t ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Po pošti prejeman velja: Ml° Iel° P^dplaCan lu gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. Za celo leto 12 gld., zl i^T?" » tli* « jeden mesec 1 gld. ? Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Vredništvo je v Sementfikih ulicah 8t. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. Izhaja vsak dan. iirzemSi nedelje ii. praznike, ob pol 6. uri popoldne Vredniitva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. V Ljubljani, v četrtek 3. novembra 1898. LetniU XXVI. Politične otročarije. Odločna in možata taktika katoliško-narodne Btranke ne da miru možem okoli »Slov. Naroda«. Vsakdo, ki se količkaj peča s politiko, vidi, da je uprav ta taktika privedla do uspehov, da je znani sklep vodstva katol. narodne stranke in katoliško - narodnih poslancev mahoma spravil slovensko vprašanje v središče političnih vprašanj, da je slovensko vprašanje postalo hipoma os, okoli katere se je sukala nekaj časa naša notranja politika. Vsakdo vidi, da je bil za ta nastop odbran ravno pravi trenotek. Tudi gospoda okoli »Naroda« vse to vidijo — in uprav to jih boli! Katoliško narodna stranka dosegla je vspehe za vseslovensko stvar, to se vidi danes in pri-poznava po vsem Slovenskem. Na drugi strani pa Be vidi in pripoznava ravno tako, da je bila ob tej priliki politika »narodne« stranke nad vse mameluška in klavema. Da ta politika ni škodovala občeslovenski stvari, imamo zahvaliti izključno le brezpomembnosti »Narodove« struje v slovenski delegaciji in v politični konjekturi sploh. To je bila velika sreča v političnih spletkah zadnjega časa. Vse to silno grize politiške otroke okoli »SI. Naroda« in zato skušajo prav po otročje kratiti zasluge katoliškonarodne stranke, češ, da je nastop naše stranke le škodoval slovenski stvari itd. Kot pričo temu kličejo tudi župana Hribarja, ki pa se tudi brani kazati se zato kot priča, češ, on ve povedati, kaj se mu je na Dunaju reklo o nastopu katoliškonarodne stranke itd. Mi ne vemo, kaj se je vse našemu županu reklo, in nas to tudi prav nič ne briga. To pa vemo dobro, da nastop naše stranke ni bil prav nič všeč — vladi, in vemo, da je to vlada vsakemu tudi povedala, naj si je bil to župan Hribar ali kedor koli. Kateri vladi pa je všeč, če se ji dela opozicijo ? Vemo nadalje, da g. Hribarju take izjave tega ali onega ministra veliko bolj imponirajo, nego nam, ki imamo jedino le blagor naroda pred očmi. Mi zato nismo nikakor imeli namena, vladi prijetnosti izkazovati in si pridobiti hvalo vlade in njenih organov. Namen smo imeli, služiti občeslovenski stvari, ta namen smo dosegli, kolikor je v sedanjih razmerah sploh mogoče, in to je naše zadostilo. Tako bodemo postopali tudi v bodoče, nemoteni po otročjih nazorih »Narodove« klike in po vladnem kleče-plaztvu nekaternikov. Nam je vodilo le eno: »Sa-lus rei publicae suprema lex esto!« Služiti blagru ljudstva in države - to je program katoliškonarodne stranke, kateremu zvesto služi, podprta po neomejenem zaupanju ogromne večine slovenskega ljudstva. Mažari v hrvatskem Primorju. XXIII. Citateljem »Slovenčevim« je dobro znano, v kakšnem odnošaju stoje reški autonomisti nasproti ogerskej vladi. Ta takozvana autonomna ali laška deloma tuai irredentarska stranka hoče na vsak način, da ostane Reka kot neki tretji faktor poleg Ogerske in Hrvatske, ter brani z vso silo ta svoj položaj proti vsemogočnosti ogerske države, ki zopet skuša, da spremeni Reko v navadno mestno oblast, kakor so ostala mesta na Ogerskem. Zbog tega so se autonomisti tudi pri zadnjih mestnih volitvah tako odločno borili, da ostanejo v večini v mestnem zastopstvu. Ker se pa ogerska vlada pri vsem tem ni ozirala na autonomno večino mestnega zastopstva, nego začela izvajati svoje osnove po svojej volji, sklenili so autonomisti braniti svoje pravice tudi za naprej, a ker to ne morejo v mestnem zastopstvu, hočejo po svojem časopisu. Toda liberalna (!) ogerska vlada jim ni dozvolila izdavanja časopisa na Reki v nadi, da se morda na Reki vendarle potolaži odpor proti mažarskim postavam, če se LISTEK. Primorka. Profil. — Spisal S. Seme novi č. (Dalje.) Lanske počitnice sem sedel doma v podstrešni sobi. Domači so bili na polju. Tiho je bilo v hiši. Skozi okno so se vsipali v sobico svetli prameni poletnega solnca, cel oblaček nevidnega prahu je drgetal v njih. Po sobi so letale muhe in se zadevale ob šipe na oknih. — Čudna zapuščenost mi je objela dušo. V srcu se mi je nakrat zopet oglasila ona želja, katera me žene vsake počitnice tako nevzdržno v svet. Saj ljubim dom, draga mi je tiha, domača vasica in skromna rodna hiša, ljubi so mi vaščani in rojaki — ti preprosti, a tako krepki in živahni značaji — čez vse ljubi so mi stariši, bratje in sestre; a vendar se mi često oglasa — vedno znova in znova — v brezposelnih urah želja po tujini, po krasni, mnogo- lični prirodi, po ljudeh, različnih po narodnosti, govorici, šegah in nošah. In ta želja je včasih tako silna in močna, da si ne morem kaj, da bi ne prijel za popotno palico, sledeč koprnenju prirojenega nagona. Sedel sem torej v podstrešni sobici, ogledoval zaprašene knjige in bobnal s prsti po mizi. Premišljeval sem, kam bi namenil svoj korak; daleč nisem mogel, kajti gmotno stanje moje hranilnice je bilo zelo neugodno. Oh ta denar! Kako rad bi se človek znebil takih materijalističnih mi-slij, a ta denar čloyeka vedno vstavlja, omejuje in ovira. Iz takih sklepov in načrtov me nakrat vzdra-mijo tihi koraki bosopetega človeka. Vrata za-škripljejo in tenek otroški glas se začuje: »Pismo sem prinesel«. »Tako, si že priden; na krajcar!« Deček, ki je vstopil in mi oddal list s pošte, je bil vaški šolar. Veselo je stisnil mali dar in stekel. Taki so naši pismonoše. Radovedno sem odprl list. Radost mi je za-žarila na obrazu. Cital sem: ne bodo občinstvo hujskalo po časopisih. Ali autonomna stranka se s tako odloko ogerske vlade ni dala preplašiti, nego je iskala pribežališča za svoj časopis na sosednem Sušaku, ki ne spada pod ogersko oblast. Kotarski predstojnik na Sušaku seveda po hrvatskih postavah ni mogel zabraniti izdavanja časopisa, vendar pa je po samooblastnoj odredbi zapovedal izdajateljem, da se mora tekst časopisa tri ure, preden izide, predložiti politični oblasti na Sušaku. Autonomna gospoda reška seveda s to odloko niso bila zadovoljna, ker je bila popolnoma nepostavna, kajti po hrvatskem tiskovnem zakonu se mora predložiti jeden komati do-tičnega časopisa političnej oblasti še le ko izide, ne pa poprej. Oprti na to postavo se potožijo pri višji hrvatski oblasti pri županiji v Ogulinu, in le ta jim je pritožbo ugodno namreč po postavi rešila. Zdaj so začeli izdajati svoj autonomistiški časopis »Difesa«. Ker ogerska vlada ni mogla zabraniti izdavanja lista, trudi se, da ga s pomočjo hrvatske kotarske oblasti ugonobi. Skoraj vsaka številka tega lista se konliscira in sicer posredovanjem same reške oblasti. O tej zadevi je prinesel zagrebški opozicijonalni list »Agramer Tagblatt« čudno poročilo, da dohaja namreč vselej, kadar izide list, na Sušak neki činovnik z Reke v urad dotične kotarske oblasti, pa tukaj opravi svoj posel proti »Difesi«. Če je to res, potem imamo zopet lep dokaz, kako Mažari spoštujejo hrvatsko autonomijo, kajti omenjeni posel spada na hrvatskem ozemlji le na hrvatske oblasti bodisi že politične ali pa sodnijske. A ker je Sušak na hrvatskih tleh, nimajo tukaj ogerske oblasti nič opraviti, tudi ko bi jim do-tična hrvatska oblast to dovolila. »Agramer Tagblatt« je bil radi tega poročila zaplenjen, bodisi že zato, ker morda vsa ta zadeva ni resnična ; ali pa, če jc, da se ne zve o tem v javnosti, kako znajo Mažari samovlastno gospoda- »Dragi Ivo! Saj vem, da doma dolgčas paseš ! Prav ti, zakaj te pa ni k meni. Misliš, da ti moram vselej pisati in te vabiti. Saj nisi moderna gospica! Ergo : pridi! Tvoj Žuro«. Zasmejal sem se od srca. Spoznal sem kratki, odločni, zapovedovalni slog strica v Reki. »Juhe, bravo, bravo! V Primorje!« Drugi dan sem se že premetaval v gugajo-čem poštnem vozu. Ali menite, da je šlo z mesta? Oh te pošte! Kakor v polževi hiši. No na Rakeku sem zlezel v vlak. Sedaj je še slo, a tako še ne, kakor sem jaz želel. Prišlo se je pa vendar — seveda počasi — v Matulje. Tu »em izstopil, ker mi je bilo od tu najbližje do stričevega doma. Bil je vroč dan. Solnce je plulo gori po čistem nebesu in pošiljalo svoje pekoče žarke na zemljo. Morje je bilo nenavadno mirno. Vse je molčalo, le vroč veter je pihal z morja in majal opra-šeno perje obpotnega grmičevja. riti tudi tamkaj, kjer jim ni mesta. Če tudi »Di-fesa« Hrvatom ni naklonjena, kajti avtonomisti ne mrzijo Hrvatov nič manje od Mažarov, vendar moramo omenjeno ravnanje proti njej najstrožje obsoditi že radi tega, ker se zakoni kršijo, in ker se more to, kar se je zdaj pripetilo »Difesi«, pripetiti tudi vsakemu hrvatskemu listu, ki brani avtonomijo Hrvatske. Žalibog da se že tako godi. »Slovenec« je lansko leto nagovarjal hrvatske rodoljube, da začno izdajati na Reki hrvatski časopis, da bi tamkaj budil hrvatsko zavest med reškimi Hrvati. Na našo radost se je ta želja zares izpolnila, ker od nedavnej izhaja na Sušaku hrvatski Časopis »Hrvatska Sloga«. Ta časopis ni sicer tako osnovan, kakor se je želelo, da izhaja namreč večkrat na teden, da bi mogel nadomestiti Hrvatom laške časopise, \endar pa je že to dobro, da izhaja sploh kak časopis blizu tega iredentarskega gnezda in da brani odločno hrvatske pravice mesta lleke in celega hrvatskega Primorja. Mažarom je seveda ta hrvatski pokret poleg Reke trn v oku, pa se trudijo z vso silo, da pokončajo ta časopis. Ker ne morejo zabraniti izdavanja, kakor so bili poskusili pri »Difesi«, upotrebili so drugo sredstvo. Mažarska volčja glava je iznajdljiva v sredstvih, s katerimi mislijo ugonobiti Slovane. Tako je reški guverner sam odredil, da se zabrani razširjati »Hrvatsko Slogo« s Šušaka na Reko in da se tukaj sploh ne sme nič več prodajati. S tem misli zadati listu najhuji udarec, ker se ga na Reki mnogo proda; toda uničil ga pa vendar le ne bode, kakor tudi hrvatske misli ne, katere se tako boje; in to je ob jednem najboljši dokaz, da Mažari krivično ravnajo, ker se javnosti tako boje. Ko bi bila njihova stvar na Reki pravična, ne bi jih smel niti mogel vznemirjati časopis, ki izhaja vsakih štirinajst dni jedenkrat in piše samo to, kar je po hrvatskih postavah opravdano : brani namreč pravice hrvatskega naroda na Reko in odbija z vso odločnostjo samogoltnost mažarsko na te starodavne hrvatske kraje in hrvatsko morje. Mažari dobro vedo, da je njihovo gospodstvo v teh hrvatskih krajih zidano na pesek in da se mora prej ali slej si rmoglaviti, recimo kar naravnost v hrvatsko morje; toda za zdaj se še branijo, ker imajo večjo moč nego Hrvati, kar pa ne more dolgp trajati, ker pravična stvar mora slednjič zmagati, a hrvatske zahteve so brez dvoma pravične, ker so osnovane na zgodovinskem in narodnostnem pravu, dočim Mažari ne morejo kaj takega dokazati, če tudi se pred svetom hvalisajo kot gospodarji jadranskega morja, ki pa ni bilo še nikdar mažarsko in tudi biti ne more, ker Mažari niso sposobni, da bodo sploh gospodarji na morju. Politični pregled. V Ljubljani, 3. novembra. Kvotno vprašanje. Danes se snidejo člani ogerske kvotne deputacije k seji, da se posvetujejo o zahtevi zastopnikov tostranske polovice, namreč o kvotnem razmerju 38 5 : 61'5. Povodom zadnjega skupnega zasedanja, ki pa je bilo zelo Sopihal sem sam po prašni cesti in si brisal potno čelo. Zdaj pa zdaj me je došel kak isterski Hrvat z oslom, na katerem je bil prinesel zjutraj v Reko olje ali obroče za sode. Tu pa tam je prikrevsal Čič z mulo in črnimi vrečami, v katerih nosi jutro za jutrom svoje oglje na reški trg. Za nekoliko časa doidem staro ženico, nosečo na hrbtu tovor suhljadi. »Hvaljen Isus i Marija!« pozdravim starico. »Vazda bio hvaljen !« odgovori mi dobrohotno. Na njeno vprašanje, kam grem, povem ji, da me vodi pot v K. Ženica vesela pritrdi, da gre tudi ona v K. in da jo veseli, če greva skupaj v vas. Vprašam jo, v katerem delu vasi stanuje. »Zunaj, na obronku Gomile«, odgovori mi ženica. »Tja grem tudi jaz!« »Tako, no, no, pa greva šo dlje skupaj«. »Ali imate kakega znanca, če smem vprašati ?« »Strica imam tam. Morebiti vam je znana hiša Žura Lesarja ?« kratko, odgovorili so Mažari, da se hočejo o avstrijskem predlogu preje sami posvetovati in odgovoriti pismenim potom. No, tozadevna seja se danes vrši in odgovor, ki ga pričakuje avstrijska kvotna deputacija, mora biti že davno znan, kajti zastopniki ogerske polovice kratkomalo nočejo ničesar slišati o kakem večjem zvišanju ogerske kvote. Nagodbeni pododsekl prično že danes svoje važno delo in sicer se prične pred vsem razprava v pododseku za carinsko in trgovinsko zvezo. Vlada namreč želi, da se vsaj to vprašanje reši čim preje, da bo mogla z novim letom uveljaviti že novo carinsko pogodbo. Nujno je pa to delo tudi radi tega, ker i vlada i večina želita čim preje zvedeti, v koliko je mogoče spremeniti vladne predloge. Od izida pogajanj v tem pododseku je največ odvisna rešitev celega na-godbenega vprašanja. Ostali odseki rešili bodo svoje naloge mnogo hitreje, ker ostala vprašanja niso tako mnogovrstna. Gotovo pa je, da bode vlada pred konečno odločitvijo y pododsekih morala določno se izjaviti, kako stališče zavzema napram zahtevam slovanskih zastopnikov. Drugi katoliški shod za Nižjo Avstrijo, vrši se, kakor je razvidno iz oklica, ki ga objavljajo katoliški listi, dne 29. in 30. novembra na Dunaju. Vabljeni so na ta shod katoliki Nižje Avstrije vseh stanov. Povod shodu sta v prvi vrsti jubileja sv. Očeta in cesarja, nadalje se bodo pa reševala tudi na prvem katoliškem shodu nerešena ter nova vprašanja na polju verske in gospodarske organizacije prebivalstva. Prepir mej Francijo in Anglijo radi afriške Fašode se bo vendarle poravnal mirnim potom, akoravno gotovim francoskim krogom to nikakor ni po volji. »Matin«, ki ve največ poročati o tem vprašanju, pravi, da je vlada že naročila Marchandu, naj se s svojo ekspedicijo prostovoljno umakne iz Fašode in tako stori konec prepiru. Novo ministerstvo se v tem oziru popolno strinja s politiko ministra Delcasse, ki je bil že prvotno proti taki izzivajoči ekspediciji. S tem pa seveda ni povsem rešena ta zadeva, kajti treba se bo še pogajati z Angleži o tem, kdo ima večjo pravico do tega dela zemlje, in preiskovati, ali so res Angleži neQmejeni gospodarji celega juga. Mirovna pogajanja mej Španijo in Ameriko. Nad mesec dnij je že preteklo, odkar so se sošli v Parizu španski in ameriški delegati, da se posvetujejo o konečnih pogojih, pod katerimi naj se sklene definitivni mir mej tema dvema državama, in vendar preporno vprašanje še danes ni rešeno, da niti glede načina rešitve se še ni doseglo sporazumljenje. Posvetovanja v Parizu se vrše tajno in le glavne zahteve ameriških članov smejo objaviti posamni člani te komisije. Toda že iz teh zelo skromnih poročil je razvidno, da so zahteve Amerike mnogo večje, nego so domnevali Španci. Ne samo otoka Kubo in Portoriko ter nekaj važnejih pristanišč na filipinskih otokih bodo morali Španci prepustiti svojemu nasprotniku, marveč še vse filipinske otoke in veliko vojno odškodnino. Kajpada sedaj člani španske mirovne komisije najodločneje ugovarjajo tej ame- »Ljuba duša, seveda, seveda; saj sem njegova soseda ... oh, dobrega, resnega gospoda!« »Ali je kaj novega v vasi?« nadaljujem pogovor. »No . . . malo ... nič!« »Ali so se mornarji, ki so odšli lani ob tem času, že vrnili?« »Koga mislite?« »Kuniča«. »Kaj vam je tako znano ? . . . Poglejte no, vi ste že bili pri nas . . . Oh, oh, saj pravim, stari ljudje! . . . Saj vendar še nisem pozabila. Kolikrat sem vas videla z gospodom Lesarjem ob morju, ko sta ribe lovila . . . Glejte, glejte ... Pa kaj sto že vprašali?« »O Kunicevih«. »Že vem, že vem . . . No, to vam je žena, ta Kuničevka, pridna ko črv. Zato ji pa tudi tako dobro gre. Vsako jutro je prva na nogah in vsaki večer ide poslednja k počitku ... Jaz sem njena soseda. I, veste, jaz ji večkrat rečem: počij se malo, no, a vselej me zavrne: ,Tko rano ustaje, taj se nikad ne kaje'. Kri ji ne da miru . . .« (Dalje sledi.) riški predrznosti in prete, da ostavijo takoj Pariz ter pozovejo na pomoč ostale evropske velesile, toda vse to jim bo jako malo koristilo, ker nasprotno Amerika preti z novo vojsko,' ako se ne ustreže njeni želji. Res je sicer, da so zahteve zmagovalca sila pretirane in da bi se Amerikani morali spominjati obljub, da ne bodo ohranili razven otoka Portoriko prav ničesar za zvezne države, toda siromašna Španija se bo morala konečno ukloniti tudi tej zahtevi, ako ji pravočasno ne priskočijo na pomoč evropske velesile, kajti raje bo izgubila še to posest, nego bi se znova morala meriti z Amerikani. Slovstvo. Matica Hrvatska razpošilja te dni svojim društvenim poverjenikom »IzvjeStej« Matice Hrvatske (Vestnik) za upravno leto 1897, kateri naj ga raz-dele med lanske člane v svojem okraju. Ob jednem naznanja Matica, da se letošnje knjige že dotiskujejo in da jih bode začela razpošiljati okoli novega leta. Izdala bode Matica letos 12 knjig, in sicer 9 vsakemu matičnemu članu, 3 knjige bode pa le založila, in te dobe člani po zdatno znižani ceni. Knjigo so pa sledeče: 1. Hoic: Slike iz občega zemljopisa (Rusija); 2. Rabar: Poviest naj-novijega vremena od 1. 1815 do 1. 1878; 3. Lob-m a y e r: Covjek i njegovo zdravlje ; 4. Nem-čič: Izabrana djela. Vredil Mil. Šrepel; 5. Sienkiewicz: Pripoviesti. Prevel Iv. Gostiša; 6. Krajčevič:. Izabrane pjesme; 7. Tomič J. E.: Zmaj od Bosne. Pripoviest. (Druga izdaja); 8. Mulah dič: Zeleno busenje. Pripoviest; in 9. Leskovar: Sjene ljubavi. Pripoviest. Knjige, katere je Matica letos le založila, so: 1. Ksenofon: Izabrani spisi. Prvi del. Prevel Štefan Senc (za matične člane cena 1 gld.); 2. Šrepel: Rimska književnost (cena za člane 60 kr.); in 3. Hrvatske narodne pjesme. Drugi del. Muhamedovske pjesme. Knjiga prva. Vredil dr. Luka Marjanovič (cena za člane 1 gld. 50 kr.) Matica prosi vse čč. člane, da naj čim .preje plačajo članarino, in sicer najkasneje do polovice meseca decembra (ustanovniki po 5 gld., a pla-čujoči redni člani po 3 gld.) Matica se je potrudila letos, da svoje člane obdari z raznovrstnimi in lepimi knjigami, zato pričakuje opravičeno, da se število članov, ki se je lansko leto nekoliko skrčilo, letos izdatno pomnoži. Želeli bi, da bi tudi Slovenci prav mnogo-brojno pristopili kot člani k temu najodličnejšemu hrvatskemu književnemu podjetju; tudi novi slovenski člani, ki niso vešči hrvatskega jezika, dobe brezplačno hrvatsko-slovenski ročni besednjak, da jim je mogoče razumeti hrvatske spise. Slovenci morejo pošiljati članarino neposredno na upravo Matice Hrvatske v Zagrebu. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. novembra. (Javno predavanje.) »Slovenska krščansko-so-cijalna zveza« v Ljubljani najudaneje vabi k javnemu predavanju, ki bode v nedeljo dne 6. novembra, ob 6. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Govoril bode č. gospod dr. Aleš Ušeničnik: » A p o 1 o g etič ni govor o začetku in koncu sveta.« (Katekizem »Slovenskega Naroda«.) »Slovenski Narod« bo izdal za svoje somišljenike in za narodno stranko nov katekizem. Ta katekizem bo imel svoje posebnosti. Najprej ne bo v njem nobenega poglavja o veri. Ali kdo veruje, da biva osebni Bog, ali pa to taji; ali kdo veruje včlove-čenje, ali pa se temu roga; ali kdo veruje, da je katoliška cerkev božja ustanova, ali pa ne, to bo po »Narodovem« katekizmu popolnoma vse jedno. Naj kdo vse to veruje ali ne, zato še ne bo nikdar grešil proti katoliški veri. Ravnati se bo moral le po etičnih naukih katoliške vere, seveda kolikor bo mu všeč! Nikdar in nikoli namreč mu ne bo treba odreči se svobodi, pisati ali govoriti ali storiti kaj, kar se ne strinja s cerkvenimi zahtevami ! Tudi je še opomniti, da bo po novem katekizmu sploh le dejanje greh, kadar bo. če kdo kaj o p u s t i, kar bi moral storiti, to ne bo več greh. Ukrasti bo morda greh; če pa kdo ukradenega ne vrne, prav ničesar ne stori. Posebno poglavje bo v novem katekizmu za poli- * i k e in filozofe. Kar bi bilo morda greh storiti, to ne bo več greh, če bodo zapisali v časnik, »najmanj še, če bodo sami prevzeli odgovornost« ! Na primer ! F i 1 o z (31 bi rad razširil svoj ateizem! Z govori hujskati ljudstvo, po zbornicah in shodnicah propovedovati ateizem, tega ne bo smel, ker mu državni pravdnik ne bo pustil, a v časnikih bo smel javno pisati in braniti in širiti svoje nauke. Ce bo kdo ugovarjal, da se ne drži tesno in brezpogojno načel katoliške vere, bo mirno dejal: kje je dokaz resnice ? Če kdo poreče: tvoji spisi pričajo, tedaj bo filozof dejal: prosim, navedite dejanja, a ne citatov! Politik zopet po zbornicah in shodnicah ne bo zabavljal zoper katoliško cerkev in nje naprave, a nesel bo vse to v časnik in po časnikih bo kvaril in delal javno mnenje. Če kdo poreče: Stoj, to ne gre, s tem izpodkopuješ vero in nravnost v narodu, tedaj bo planil kvišku: kje je dokaz resnice, in prosim, navedite dejanja, a ne c i-tatov, sicer obrekujete! To bo prav uporaben katekizem! Vse kaže, da z novim katekizmom »vremena Kranjcem bodo se zjasnile, jim milše zvezde kakor zdaj sijale« ! (Peticije) na ministerstvo za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani so poslale vsled jedno-glasnega sklepa občinskega zastopa občine Home c, S m ar ca in Gojzd v kamniškem okraju. Lep vzgled večjim občinam ! (Repertolr slov. gledišča.) Jutri, 4. novembra poje se v slovenskem gledišču zadnjikrat v tej sezoni štiridejanjska opera »A i d a«. V nedeljo bodo pa pri znižanih cenah predstavljali »Jurčkove 3anje«, narodno igro s petjem v petih dejanjih. (Blagoslovljeuje hiš,) ki jih je letošnje leto zgradilo za svoje člane marljivo delujoče »slovensko delavsko stavbeno društvo« v Ljubljani blizu Stepanje vasi, se jo moralo radi nepremagljivih ovir preložiti na prihodnjo spomlad. Lične, pritlične hišice z dvema sobama in vsemi potrebnimi pritiklinami sicer na zunaj še niso popolno dovršene, vendar so pa že popolno izgotovljena notranja dela in se dotične delavske družine te dni že selijo v — svoje domove. (Dvornema svetniku Pokornv-ju za odhod-nico.) Te dni smo izvedeli od povsem zanesljive strani sledeče: Gosp. A, rojen Slovenec, ki je dovršil srednje šole z zrelostnim izpitom, ki je dovršil vojaško dolžnost kot jednoletni prostovoljec in je bil z novim letom imenovan tudi rezervnim častnikom, prosil je za službo praktikanta v območju tržaškega vodstva. Čakal je blizo 10 mesecev, predno je bil zaznamovan in blizo 3 mesece predno je bil imenovan praktikantom. — Gosp. B., ki je rojen v Trstu, a italijanski podanik, dovršil je srednje šole v Trstu tudi z zrelostnim izpitom. Ker pa državne službe ne more nihče dobiti, ako ni avstrijski državljan, prosil je, da bi bil sprejet v veliko goriško semenišče, kar se je tudi zgodilo. V semenišču je dobil avstrijsko državljanstvo in ko je to dosegel, šel je iz semenišča. Na to je prosil službo praktikanta v območju tržaškega vodstva. Imenovan je bil vzajemno zA. — Slovenec A, torej avstrijski državljan, avstrijski častnik, čakal je nad jedno leto, predno se je izvolilo slav. poštnemu vodstvu imenovati ga praktikantom. — Italijan B. pa, ki je bil italijanski podanik, čakal ni niti tri mesece na imenovanje. — Slovenec A, ki bi bil moral v času potrebe tudi kri preliti za državo, katero je prosil za službo, izgubil je jedno leto časa, a italijanski podanik B bil je v najkrajšem času imenovan. — Je-li čudno potem, ako imajo pomanjkanje slovenskih uradnikov, ako se v Trstu na tak način protežira italijanske podanike? Gosp. B se je večkrat izrazil, da ga je gosp. Corra pro-težiral. — Italijanski podanik v Trstu ima več veljave, nego avstrijski podanik, avstrij. častnik. Da, uboga naša raja tržaška! Kako zaupanje moreš imeti v take državne uradnike? Na kak način se ti deli ravnopravnost? Ravnopraven nisi niti z italijanskimi podaniki, kaj še - le z avstrijskimi?! Ti zahtevaš, naj govorijo s teboj slovenski, naj ti izdajejo slovenske tiskovino itd. Kako se drzneš kaj takega zahtevati? — Da, da! pri zadnjih vo-4itvah se je dokaj jasno pokazalo, zakaj so priredili progresovci burno ovacijo pred stanovanjem g. Pokorny-a. Progresovci so vedeli zakaj to čast, Pokorny tudi, a mi Slovenci tudi. A zaupajmo v Boga, v njegovo pravičnost, tudi za tržaške Slovence morajo priti boljši časi! (V zadevi občinskih volitev) razsodilo je te dni upravno sodišče, da je dan, na kateri se je razglasil oklic za občinsko volitev, všteti cel v zakonito osemdnevno dobo in ne samo od tiste ure nadalje, ko je bil oklic razglašen. (V Čadramljali pri Konjicah) so dne HO. oktobra mil. gosp. knezoškof dr. Napotnik slovesno posvetili šestero lepih zvonov za novo žGpnijsko cerkev, ki bo za službo božjo pripravljena, če Bog da, drugo leto. Po cerkvenem opravilu pa se je odposlanstvo občine Okolško podalo k župniku in knezoškofijskemu svetovalcu Juriju Bezenšku ter mu izročilo lično diplomo z naznanilom, da ga je občina v obzir na njegove zaslugo v prid župnije imenovala častnim občanom. Bodi šo pri-stavljeno, da je po (škofovej) pridigi sveto mašo popeval preč. gosp. kanonik in pisatelj dr. Križa-nič ; ta je istega dne obhajal petindvajsetletnico svojega doktorstva. (Železniški promet.) Vodstvo južne železnico naznanja, da je proga Skrad Delnice sedaj odprta za ves promet in je toraj neomejenemu prometu odprta tudi proga Zagreb via Karlovec na Reko. (Duhovske premembe t tržaški škofiji.) Č. g. Jož. Strnad, kaplan v Podgrad, č. g. dr. Anton Požar za kaplana v Ricmanje. Prestavljeni so č. gg. Stemberger Ante iz Podgrada za kaplana k sv. Jakobu v Trstu; Cergol Jožet iz Umaga za kaplana v Škedenj. Novonastavljeni so kot kaplani: č. g. Čemažar Jakob v Kerkavce; Delar Simon v Gračiščak; Furlan Jož. v Umagu, Jonke Ferdinand v Buzetu, Miličič Jož. v Oprtlju, Urdich Ivan v Brezovici. (Novice z Goriškega.) Gosp. Kodermac Štefan gre kot kapelan v Šempas. — Znani misijonar jezuit Mih. Tomazetič je nedavno v 61. letu umrl. Vzornemu duhovnu blag spomin! — V Rimu je daroval novo mašo Germanik g. Ivan Tarlav, novomašnik goriške nadškofije. — Konzorcij »Primorskega lista« ima 3. novembra občni zbor v društveni sobi. — Komisija kmetijske družbe gg. Ivančič, Ravnikar in Fonzari so pregledovali mlekarnice na Kobariškem. (Nova pomlad.) Vsled izvenredne toplote zadnjih tednov je v tržaški okolici jelo z nova cve-teti sadno drevje; zlasti je videti na več krajih cele vrste cvetočih češpelj. To pa je slabo znamenje za prihodnje leto, ker ne bo spomladi ne cvetja ne sadu ondi, kjer cvete jeseni. Društva. (Družbe sv. Cirila in Metoda sladna kava) je izšla. Zavitkom v narodnih barvah po Vi, V«. Vio vsebine je napis: »Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. Blago je najboljše. Cene na drobno in debelo so jednake sovrstnim kavam. Založnik te kave je Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani. — Sedaj imamo Slovenci poleg izborne družbine kave (cikorije) tudi sladno kavo. Tem načinom je ustreženo mnogim željam po domači kavi. Rojakinje in rojaki! Segajte po tem domačem blagu, ker tem potom razširjate slovansko ime in podpirate družbo sv. Cirila in Metoda, ki ni samo vsestranske podpore vredna, ampak tudi potrebna — osobito sedaj, ko množi svoje šolske zavode. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mcsecu oktobru 1898 je 144 strank ufožilo' 39.317 gld. 67'/g kr,, 86 strank uzdignilo 21.764 gld. 64 kr., 7 strankam se je izplačalo posojil 2.050 gld. — kr.; stanje ulog 538.899 gld. 86'/, kr., denarni promet 88.493 gld. 861/, kr. (Mestna hranilnica vNovem mestu.) V mesecu oktobru 1898 je 149 strank vložilo 30.140 Iv 95 bel., 116 strank vzdignilo 35.595 K 08 bel.; toraj več vzdignilo 5454 K 13 kr., 12 strankam posojil se je izplačalo 6260 K — bel., stanje vlog 1,087.592 K 97 bel., denarni promet 135.413 K 37 bel. Gospodarska organizacija. Hranilnica in posojilnica v Stariloki imela je v mesecu septembru: sprejemkov........gld. 3636'01 in izdatkov....... » 3335-39 tedaj denarnega prometa. . . . gld, 6971 40 Hranilnih vlog se je vložilo v tem mesecu gld. 1594-50, vzdignilo pa gld. 1817-38 in je stanje gld. 50.398'64. Posojil se je dalo gld. 1500'—, vrnilo se je pa gld. 170 — in je stanje gld. 26.496-51. Naloženega denarja ima posojilnica 24.410 gld. 99 kr. Članov ima posojilnica 97. Posojilnica v Poljanah nad Skofjo Loko imela je v mesecu septembru: sprejemkov........gld. 8048-34 in izdatkov........ » 6054-86 tedaj denarnega prometa . . . gld. 14103 20 Hranilnih vlog se je v tem mesecu vložilo gld. 4620 —, vzdignilo pa gld. 587 47 in je stanje konec meseca septembra gl. 154.066'—. Posojil se je dalo gld. 1775*—, vrnilo pa se je gld. 750'— in je stanje gld. 82.622 —. Naloženega denarja ima posojilnica goldinarjev 80.743 64. Članov ima posojilnica 228. Hranilnica in posojilnica v Gorjah imela je v mesecu septembru: sprejemkov........gld. 3457-11 in izdatkov..................„ 2123-58 tedaj denarnega prometa .... „ 5580 69 Hranilnih vlog se je vložilo gld. 1729 —, vzdignilo pa gld. 1570-99 in je stanje gld. 67.642 15! Posojil se je dalo gld. 54204, vrnilo se pa gld. 240-— in je stanje gld. 61.446-80. Naloženega denarja ima posojilnica 7000 gld. Članov ima posojilnica 193. Hranilnica in posojilnica v Tomišlju imela je v meseeu septembru: sprejemkov.........gld. 2725 74 in izdatkov ......... n 70-59 tedaj denarnega prometa .... » 3896 33 Hranilnih vlog se je vložilo gld. 1178'—, vzdignilo pa gld. 40 — in je stanje gld. 21.102-13! Posojil se je dalo gld. 112167, vrnilo se pa je gld. 150-29 in je stanje gld. 38.860 28. Članov ima posojilnica 241. Telefonska in brzojavna poročila. Novo Mesto, 3. novembra, Matija Lah (Rezek), obsojen k smrti zaradi umora, bo jutri tukaj obešen. Dnnaj, 3. novembra. Cesar se je sinoči ob polu deseti uri odpeljal v Budimpešto. Dopoludne je vsprejel grofa Thuna v posebni avdijenci. Dnnaj, 3. novembra. Italijanski poslanec baron Malfatti je konferiral z urednikom nekega italijanskega lista ter se mej drugim zelo pesimistično izjavil o položaju Nemcev. Povedal je, da vlada nikakor ne misli odpraviti jezikovnih n a r e d e b, in je le mogoče, da grof Thun uravna jezikovno vprašanje zakonitim potom, toda vsekako v korist Slovanov. Baron Malfatti nadalje izjavlja, da ne bo mogoča pravočasna rešitev nagodbenega vprašanja, ter da je zveza italijanskega kluba z nemškimi levičarji radi taktike južnotirolskih poslancev popolno nemogoča. Dunaj, 3. novembra. ..Freindenblatt" poroča, da se šele v soboto prično posvetovanja v nagodbenih odsekih. Gradeo, 3. novembra. Radikalni graški nacijonalci so z ozirom na to, da nagodba ne bo rešena rednim potom in da vsled tega predložita vladi nagodbeni provizorij, poživljali vse levičarske poslance, naj vsi kot jeden mož skušajo preprečiti odobritev provi-zorija. Krakov, 3. novembra. Dnevnik „Czas'-obhaja danes petdesetletnico svojega obstanka. Izšla je poleg navadne tudi slavnostna izdaja, ki do cela objavlja prvo številko tega lista. Vredništvu so došle brzojavne čestitke iz duhovskih in posvetnih krogov. Budimpešta, 3. novembra. Avstrijska kvotna deputacija najbrže ne pride več v Budimpešto, ker bodo pretrgana sploh vša pogajanja. Ogerski člani so se izjavili, da je predlog avstrijske delegacije ne vsprejem Ijiv. in bodo v tem smislu sporočili parlamentu. Jednako stori tudi avstrijska kvotna deputacija. Budimpešta, 3. novembra. Barona Banlljja je vsprejel danes cesar v posebni avdijenci. Poročal mu je o prijetnem vtisu, ki ga je napravila na vse budiinpeštanske kroge cesarjeva želja, naj bi stal spomenik pokojne cesarice Elizabete v Budi na met,tu, kjer stoji sedaj Hentzijev spomenik. J Pariz, 3. novembra. Listi še vedno na-glašajo, da ni mogoče ostaviti Fašode, ne da bi bila Francija ponižana. Pariz, 3. novembra. „Agence Havas" poroča iz Kadiksa: Parnik „Montserat" je dovedel s Kube 1408 španskih vojakov. Mej potjo je umrlo 98 mož, bolnih pa je nad 800. London, 3. novembra. Anglija se resno pripravlja na vojsko, javno mnenje je vse na strani Francozom neprijaznega Šalisburvja in odločno zahteva zadoščenja. Nekaj bro-dovij je že pripravljenih na odhod. — V Doweru so prijeli nekega Francoza, o katerem trdijo, da je francoski vohun. Jeruzalem, 3. novembra. Kadi prevelike vročine opusti nemški cesar potovanje v Nazaret, Tabor in Tiberijo ter že jutri odpotuje iz Jeruzalema v Fvropo. Katanija, 3. novembra. Včeraj opolu-dne pojavil se je v krajih Mineo. Calta, Gi-rone, Bianca Villa in Gran Michele precej močan potres, ki je provzročil mej prebivalstvom mnogo strahu. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. Zalivala. 769 1-1 Najtopleje se zahvaljujemo vsem, kateri so povodom smrti nepozabnega našega očeta, tasta in starega očeta, gospoda Sigmunda Schneider-ja zasebnika izrazili tolažeče sočutje in se udeležili pogreba ter darovali krasne vence. Bog povrni vsem! V Ljubljani, dnč 31. oktobra 1898. Žalujoči ostali. Zalivala. 767 1—1 Čas opazovanja i Stanje Temperv barometra tura v mm. po Celziju i Vetrovi Net>» •2] 9 zvečer a r „ fc- > a » l se .c dJ °e « ► Cu Za izkazano sočutje in tolažbo ob bolezni in smrti naše ljubljene soproge, oziroma matere, gospe Marije Lavrič izreka tem potom vsem prisrčno zahvalo žalujoča rodbina Lavrič-eva. Na Viču, dne 2. novembra 1898. .,1 7. zjutraj 1 2. popol. , 74075 740-7 I 12 3 | brezv. I oblači oblačno [ 1-8 11-0 i si. ]ug 738 8 | 16 3 I sr.jjzah. Srednja včerajšnja temperatura 13 1°. za 6-2° nad normalom. Pri okrajni niku se odda bolniški blagajni v Kam- Orgranist, ki je orglarsko šolo z odliko dovršil, liče službe, katero želi ob novem letu ali tudi nekoliko pozneje nastopiti. Pripravljen bi bil tudi zraven prevzeti službo diurnista. pevo-vodje ali podučevanje na glasovirji. Kdo in kje, pove upravništvo »Slovenca«. 765 2-1 ii s 1. januvarijem 1899. Blagajna šteje od 1200 do 1900 udov. Plača po dogovoru. Kavcije se zahteva 1000 gld. — Ponudbe do 30 novembra 1898. 766 3-1 Raz St. 36435. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z najvišjim ročnim pismom 18. avgusta letos povodom oUletnega vladarskega jubileja ustanoviti blagovolilo-n) »jubilejno svetinjo (medaljo) za civilne državne uslužbence« in b) »Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje«. Jubilejna svetinja gre po dotičnem statutu vsem onim osebam brez razločka stanu ali spola, katere so bile od 2. decembra 1848 do 2. decembra 1898 ali so še v civilni državni ali pa tej jednaki službi in sicer aktivnim državnim uslužbencem brez ozira na dobo službovanja, bivšim uslužbencem pa U, ako dokažejo najmanj desetletno službovanje in niso bih odpuščeni disciplinarnim potom in niso bili obsojeni kazenskopravnim potom, da zgube rede in častne znake. ,.Držf™ službi jednako javno službovanje je isto, za katero se vsaj deloma rabijo ista disciplinarna in penzijska določila, kakor za državne uslužbence do «vetinjeibenCi' ^ PraViC° d° pr0vizij' kakor c' kr" cestarji, imajo tudi pravico . Častna svetinja podeli se za nepretrgano 401etno zvesto in zadovoljno delovanje v jedrn m isti javm ali privatni službi brez razločka stanu ali spola. Zakonito aktivno službovanje pn^ojacih sicer ne pretrga pričete 401etne dobe, všteti se pa v isto sme le pri državni službi, sicer ne. « Bivšim uslužbencem pri državnih železnicah, kateri so se s prodajo teh železnic prevzeli v upravo privatnih družb, ter uslužbencem privatnih železnic, kateri so se po svetinjo Pr°ge prevzeli v državno železniško službo, je tudi pripoznati to Po naročilu deželnega predsedstva z dne 19. t. m. št. 5006'pr. in 5077/pr se vabiio vse v Ljubljani stanujoče osebe, katere menijo, da imajo po predstoječih prepisih pravico do ornenjemn svetinj in katere ne stoje več v aktivni c. kr. državni službi da se čim-preje najkasneje pa Padejo v poštev, dajal bo magistrat po- Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22. oktobra 1898. Vsebina 21. zvezka 1898: Andrej Einspieler. (Spisal Fr. W.) — Pesmi nagrobnice. (Zložil M. Prelesnik.) 1. Spominščica. 2. Poznaš li kraj . . .? 3. Ločitev. 4 Kako, kako si grenka. ^ 5. tolažba. 6. Ob rakvi. 7. Blagor mu . . . 8. Zadnja poslovitev. 9. Žalni sprevod. 10. Ob tihi jamici. 11. Vrba žalujka. 12. Vstajenje. 13. Poveličanje. 14. Svidenje. 15. Nad zvezdami. — Volja in nevolja. (Slika iz življenja v pismih. Spisal Velimir.) [Dalje.] — Ob Balkanu. (Spomini iz Bolgarije. Spisal J. Repina. [Dalje.] — Slovenska liturgija pri južnih Slovenih. (Po-vestne črtice. Poleg M. Mesiča, S. Ljubica i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) [Dalje.] — Socijalni po-menki. (Piše dr. Ivan Ev. Krek.) [Dalje.] — O derviših. (Spisal dr. Fr. L.) — Književnost: Slovenska književnost. — Na platnicah: Pogovori. — Raznoterosti. F. S. Vilhar. — Slovenskim pisateljem! — »Der Stiden«. — Slike: Andrej Einspieler. — Dom družbe sv. Mohorja v Celovcu — Do miru. (Risal J. Vavpotič.) — Dunajska jubilejna razstava. (Zaključena dne 18. vinotoka.) — Palmov gozd v Egiptu. * Teodor Slabanja,'" srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnloo za Izdelovanje ^ cerkvene posode in orodja, j* Staro blago popravi, pozlati in posrebri v og^nju po najnižji ceni. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti F1, cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, ^ da jim je pripravljen napravljati blago, katero se »H izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si W obroke sam lahko določi. 386 62—23 Vj^ Pošilja vsako blago peštnine prosto. Kletarsko društvo v Ormoži, vpisana zadruga z omejeno zavezo naznanja, da ima ' letošnjega vina prek 600 hektolitrov iz najimenitnejših vrhov ormoških troric na prodajo. — Kdor želi kupiti naj se oglasi pri gosp. načelniku Francu Hanželiču na Hardeku' ah pri blagajniku g. Alojziju Miklu v Ormoži; ondi se tudi na pismena prašanja odgovarja. 75Q -J4 ♦f Ljubljana, v Kresijski palači, Lingarjeve ulice (preje na Glavnem trgu.) jh Zaloga raznega perila, kravat, predpasnikov, ženskih ♦f* in otročjih oblek, modercev, raznih čevljev, vse zimske 4« oprave, nogavic, rokavic itd., nadaje vse priprave za + krojače in šivilje. 763 3_3 T Dunajska borza. Dnč 3. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru . . . . . Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta '4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž, bankovci za 100 m. nem drž veli 20 mark.......... . 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini..... 101 gld. 20 kr. 100 » 90 » 119 » 95 » 101 > 45 » 119 » 55 » 97 » 70 » 912 » — » 352 » 25 » 120 » 50 » 58 » 87",» 11 » 77 » 9 > 64 » 43 » 70 » 5 » 68 » Dne 2. novembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4"/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . * » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4°/„ 165 gld. — 168 » 50 195 > 50 99 » '60 138 » — 130 » 75 108 > — 112 > — 98 » 50 98 > 10 179 > 75 126 > 70 99 > 50 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 40 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 , Rudolfove srečke, 10 gld.......25 ' Salmove srečke, 40 gld........82 St. Genois srečke, 40 gld........ 80 \Valdsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke........j 22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 154 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3460 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 409 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 68 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 116 Montanska družba avstr. plan.....177 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 Papirnih rubljev 100........127 30 20 75 75 25 45 37 ?? MERCUR XXXVII. letnik. U 1. oktobrom se prične novo celoletno naročevanje! \\t<'llti/'lllt oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterij-skih efektov, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Rrfi7ntofllft dprilft ..Finanzlellei Jahrbuoh", ki obsega DlGtpidUlU UdlllU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlgtraoljl ,.Merour', DnnaJ, I., Wollzelle 10. 2 gl. 60 kr. celoletna naročnina.