771318"6 07007
primorski uTr'p
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
ATELJE KERAMIKE Koprska 2
IZOLA nape
p
Januar 2011 Leto 17 Številka 203 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/

Volitve v Kopru še pred poletjem
3
Vsi dosedanji znani kandidati bodo morali znova kandidirati!
Nova ponudba BIK Koper in zavaroval
Predsednik uprave Banke Koper d.d.	v - ■E	"A
Ezio Salvai in predsednik Generali zavarovalnice d.d. Gregor Pilgram sta ob prisotnosti številnih novinarjev 13. 1. 2011 na Ljubljanskem gradu podpisala pogodbo, ki naznanja pričetek sodelovanja kolektivnega življenjskega zavarovanja kreditojemalcev Banke Koper. Novi produkt omogoča slovenskim kreditojemalcem, da svoje k kreditne obveznosti zaščitijo, ne le za primer smrti ali trajne in popolne delovne nezmožnosti, pač pa tudi v primeru brezposelnosti in v času začasne delovne nezmožnosti ter za primer kritičnih bolezni. Gre za možnost
ugodnega stanovanjskega posojila pri Banki Koper, kjer lahko kreditojemalec uredi vse formalnosti. Kreditojemalci lahko odslej najeto stanovanjsko posojilo tudi zavarujejo. Pri tem lahko izberejo med Osnovnim paketom ali Plus paketom. Kritje predstavlja znesek preostalega dolga in lahko znaša tudi do 250.000 evrov.
Pristop k zavarovanju je možen za fizične osebe, ki so z Banko Koper sklenile kreditno pogodbo in podpisale pristopno izjavo k zavarovanju ter izjavo o dobrem zdravstvenem stanju in/ali so opravile zdravniški pregled. Zavarovalnica generali in Banka Koper sodelujeta že od leta 2008. Rast stanovanjskih kreditov se, kot j e povedal Ezio Salvai, nadaljuje, saj prenašajo dobre izkušnje iz bančne skupine Inlesa Sanpaolo. O stanju na nepremičninskem trgu -stanovanjskem področju - v Sloveniji je govorila prof. dr. Andreja Cirman iz Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Banka Koper je 13. 1. zvečer v Kopru podpisala tudi sporazum o sodelovanju s Fakulteto za management Univerze na Primorskem. Po podpisuje bila okrogla miza na temo: Aktualni trendi na kreditnem trgu v Sloveniji.
Srečanje s
piranskim
županom
Novi piranski župan Peter Bossman je 13. januarja povabil predstavnike sedme sile na prvo ponovoletno srečanje. V prostorih News Cafe1 na Bernardinu so v sproščenem razgovoru izmenjali nekaj besed z željo, da bi bilo sodelovanje med občino in novinarji, informiranje pa kar se da uspešno, točno in pronicljivo.
FOTO.Primorski utrip.
Prvi pojavi gripe v Sloveniji
Ob povečanem pojavljanju gripe in okužb dihal, ki jih povzročajo drugi mikroorganizmi poročajo iz vse več evropskih držav, posebno iz zahodnih. Vse večje dokazanih primerov gripe, ki jo povzroča virus H INI (pandemski) tudi v naši državi in tudi naši regiji, pojavljajo pa se tudi okužbe, kijih povzroča virus influence B. Pri otrocih so pogoste okužbe z respiratornim sincicijskim virusom, veliko otrok potrebuje hospitalizacijo. Aktualne so tudi okužbe z norovirusi, ki povzročajo črevesne okužbe in se z lahkoto širijo med ljudmi. Ker je v prihodnjih tednih pričakovati še večji trend naraščanja akutnih okužb dihal, smo v Splošni bolnišnici Izola na vseh oddelkih zaradi varnosti hospitaliziranih pacientov obiske omejili na samo najnujnejše. Pacienta lahko v času obiskov obišče le ena, zdrava odrasla oseba - najožji svojec.
Osebe, ki imajo znake okužbe dihal, prebavnega sistema, naj ne prihajajo na obisk v bolnišnico.
Vse nujne obiskovalce prosimo, naj upoštevajo navodila za razkuževanje rok ter vsa ostala navodila zdravstvenega osebja.
Mag. Edvina Gregorič, dr.med., QSM v.d. strokovne direktorice SBI
Zupani obiskali novorojenčke in njihove mamice
Prvi je prijokal svet Izolan. Stran 11.
1
č//
OSEBNOST PRIMORSKE 2010
Tradicionalna prireditev Osebnost Primorske v organizaciji Radia Koper-Capodistria in Primorskih novic ter TV Koper-Capodistria, v sodelovanju z Avditorijem Portorož ter Srednjo gostinsko in turistično šolo Izola bo v portoroškem Avditoriju 21. 1.2011 ob 18.00 uri.
Strehe že puščajo
s Nekateri stanovanjski | stolpiči ob Liminjanski cesti | v Luciji, ki so bili zgrajeni j v letih 1980/1984 že kažejo I bolj klavrnozunanjopodobo,
: kar pa je najhujše, nekatere strehe že puščajo in ' oda zamaka zgornja stanovanja, stanovalci pa se tako prvič 1 po dolgih letih srečujejo j z višjimi stroški bivanja.
Tako je tudi na Liminjanski j 91, kjer podjetje Simmgrad iz Prebolda pri Celju že ; nekaj časa s prekinitvami prekriva streho s strešniki Bramac. Zakaj jih po kar ; nekaj dni ni na gradbišču ne ve nihče, res pa je tudi, da jih pri prekrivanju zelo f moti skoraj vsakodnevno j deževje. Morda pa so (po | vzorcu predora Markovec) ponudili prenizko ceno in j se zakalkulirali? Stanovalci morajo zbrati skupaj nekaj več kot 24 tisoč evrov, j Na večje stanovanje pride j obrok okoli 150 evrov.
1 Posle (pogodbo) v imenu stanovalcev je sklenilo Ogrevanje Piran, ki upravlja s stolpičem. Nekatere ponudbe gradbenikov so bile višje, tudi do 40 tisoč evrov.
intervju: Franko Fičur
•nms©
Boris Popovič:
"V Kopru bolje kot pred osmimi leti"
«1MM®
Živčec Kalanova oplemenitila sredstva
Po zadnjih podatkih je Mabra Inženiring vrnila denar Zdravstvenemu domu Izola 150 tisoč evrov s 3.800 evri obresti, za reševalna vozila pa bodo nakazli še 5 tisoč evrov donacije. Za vse to jo lahko kaznujejo, ker zavod ne sme posojati sredstev. Mandat ji poteče 21. 1.2011. Novi direktor bo Evgenij Komljanec.
Kodak
Voditeljica večera bo Nataša Benčič, novinarka Radia Koper.
©osaelkDolb
Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net
■ W
primorski u¥p
Svet
Se nam narava maščuje, ker preveč onesnažujemo okolje?
Lanske ujme naj bi zahtevale 100 tisoč življenj. Škode za 19 milijard evrov.
Leto 2010 si bomo zapomnili po sunkovitih klimatskih spremembah, obilnem deževju, plazovih, potresih, cunamijih, razlitju nafte, topljenju arktičnega ledu in nadaljevanju onesnaženja našega življenjskega okolja, proti čemur se očitno še ne znamo boriti.
Po neuradnih ocenah naj bi bilo zaradi poplav in podobnih naravnih ujm ob življenje več kot 100 tisoč ljudi, materialna škoda pa naj bi znašala okoli 19 milijard evrov.
Svoje bo prispevala tudi zima. Samo v Nemčiji predvidevajo, da bodo za krpanje poškodovanih cest porabili okoli 25 milijard evrov.
Tale posnetek je iz Kopra, nedaleč od policijske postaje.
Berlin
Dražje leto 2011
Eksperti pričakujejo nadaljevanje gospodarske aktivnosti v Nemčiji, hkrati pa tudi porast socialnih prispevkov in davščin. Podražili naj bi se električna energija, bencin, plin, živila, alkoholne pijače, tekstil in najemnine.
Hamburg
Policista rešila mater in njenega 5-letnega sina pred skokom z mostu v ledeno v mrzlo reko
“Greva k ljubljenemu Bogu, kjer je toplo, zato ne potrebujeva obuvala”, je dejalamati svojemu 5-letnemu sinu, ko je sebi in otroku najprej sezula čevlje in se na ograji hamburškega mostu pripravljala na skok s 50 - metrske višine v ledeno mrzlo reko Elbo. Otrok se je branil in ni hotel skupaj z mamo v smrt. V neposredni bližini sta bila mlada policistka in policist, ki sta prejela kratko obvestilo:”Na ograji mostu sedi oseba z otrokom”. Takoj sta priskočila do ženske in zavpila: “Prosimo, ne skočite! Prihajava vama v pomoč”. Sloje za sekunde. Otrok in mati sta bila rešena zagotove smrti. Resnično zgodbo je objavil časopis Bild, ki je tudi zapisal, da je prav na omenjenem mestu pred leti skočil v reko tudi njen oče, h kateremu je sedaj želela tudi očitno močno depresivna njegova hčerka - mati, ki so jo odpeljali v psihiatrično bolnišnico, otroka pa v socialno ustanovo.
Afganistan
Umrlo že več kot 3000 vojakov od tega 706 iz Nemčije
Doslej je v spopadih s Talibani v Afganistanu in tudi zaradi nastavljenih eksplozivnih sredstev
umrlo že krepko čez 3000 plačanih ameriških in evropskih vojakov. V letu 2010 so jih nazaj v Nemčijo v krstah pripeljali 706, da ne omenjamo številnih poškodovanih. Kljub temu se v tej državi politiki sprenevedajo češ, da tam ni vojne. Še najbolj pretresljiva je zgodne nekega nemškega oficirja, ki ga je ob eksploziji bombe najprej vrglo v zrak, drobci bombe so mu poškodovali obraz, dobil je hude opekline po roki in vratu, poškodovalo mu je pljuča in oči zaradi česar je oslepel.
Prepeljali so ga domov na zdravljenje. “Vse bi dal, da bi še enkrat lahko videl svojo ženo in posvojenca”, je za časopis Bild dejal nesrečni oficir. Minister za obrambo gaje odlikoval z ordenom za hrabrost!
Slovenski vojaki naj bi delovali v varnem okrožju in se jim kaj tako strašnega menda ne more zgoditi.
Peking
Kitajska ima novo raketo
Ameriška vojna mornarica je postala pozorna na nove kitajske balistične rakete Dongfeng 21 D, katerih moč je tako velika, da lahko samo z enim izstrelkom potopi ameriško vojno ladjo. Strah Ameriške mornarice je upravičen. Njihove vojne ladje so namreč nastanjene tudi v Pacifiku, kjer so na preži za morebitnim napadalcem na Tajvan, ki si ga še vedno lasti Kitajska.
Gladbeck
Naci-škandal v Avstriji
Mladi gasilci so stali v pozdrav Hitlerju.
Nemški Bild je objavil fotografijo, s katere je razvidno kako mladi gasilci v civilni opravi v avstrijskem mestu Gladbeck strumno stojijo v vrsti in s stegnjenimi desnicami salutirajo v pozdrav Adolfu Hitlerju, človeku, ki je sprožil najhujšo morijo v svetovni
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski uMp
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefas: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopisje vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
zgodovini. “Objavljena fotografija je za nas katastrofa. To se ne bi smelo nikoli zgoditi, je objavo Vmentiral tamkajšnji poveljnik gasilstva Josef Dehling. Fotografija je bila sicer posneta že junija 2008 na neki proslavi mladih gasilcev v Avstriji, objavljena pa šele leta 2010.
Bruselj
Evro-krize še ni konec. Skupna evropska valuta kljub temu ni pod vprašajem
Splošna gospodarska in finančna kriza v Evropi se bo nadaljevala tudi v letu 2011, čeprav morda z zmanjšano intenzivnostjo, ocenjujejo finančni eksperti. V Nemčiji se zato še niso nehali spraševati ali se res ne bi kazalo vrniti nazaj 1 “dobri stari marki”in to zlasti, če se bosta državama Irski in Grčiji pridružili še Portugalska in Španija in bosta tudi oni dve stopili pod skupni evropski zaščitni dežnik, kar bi za še finančno stabilne države članice evro skupine predstavljalo nove milijardne izdatke za vlaganje sredstev v sklad t. i. “skupne pomoči za zaščito evra”. Evro kot skupna valuta sedaj že sedemnajstih držav članic EU (pred kratkim ga je uvedla tudi Estonija), kljub vsem težavam, tudi glede paritete z ameriškim dolarjem, ostaja.
Ttadi Japonska in Kitajska bosta reševali evro?
Stabilnost evropske skupne valute je postala vprašljiva z dnem, ko so padle v globoko finančno in proračunsko krizo nekatere članice EU. Japonska naj bi iz svojih deviznih rezerv prek družbe v Luksemburgu odkupila nekaj obveznic iz začasnega mehanizma za krepitev evra oziroma pomoč Irski. Enako Kitajska.
Pa še res je
Občinsko
samo-zanikanje
Suzana Kos je v Žumalu povzela besede piranskega župana Petra Bossmana češ, da je občinska blagajna prazna, o čemer naj bi seznanil tudi svoje strankarske kolege.
No odgovor o črni sceni ni bilo treba dolgo čakati. Ker vse informacije objavljene v Žumalu ne držijo oziromasonepopolne.jepredstojnica urada za finance Klobasova zapisala, vodja službe za odnose z javnostmi Slavica Tucakov pa poslala pojasnilo kar vsem novinarjem: “Občinska blagajna ni suha in občina nima likvidnostnih težav”.
Boris Pahor
“Nisem rasist”!
Zamejski pisatelj, 97-letni Boris Pahor - Delova osebnost leta 2010, je nedvomno medijsko najbolj oblegana osebnost, ko pravzaprav nihče od novinarjev ne želi zamuditi priložnosti z njim tudi kaj spregovoriti, to zapisati ali kako drugače objaviti. Včasih dobimo občutek - in tako reče tudi sam - daje vse to zanj že malce naporno. Nedvomno pa je slovenski Tržačan, ki je doživel in preživel fašizem, raznarodovanje in taborišče, presegel vse svoje tekmece - in tako postal tudi Delova osebnost leta 2010. Bilje tudi osebnost Primorske 2008.
Nekakšno začudenje pa je sprožila njegova izjava v intervjuju v primorskem regionalnem časopisu na račun temnopoltega novega župana Občine Piran Petra Bossmana češ, ali ne bi bilo bolje izvoliti človeka italijanske skupnosti, ki tam živi... Morda je bil bolj kot Pahor nespreten dopisnik, kije vse to zapisal? “Na proslavi ob prejemu priznanja Delova osebnost leta pa je med drugim dejal: “Namesto, da bi se namreč slovenska večina (v piranski občini, op.p.) odločila za slovensko osebo ali za avtohtonega italijanskega manjšinca, je izbrala sicer vsega spoštovanja vrednega priseljenca, ki pa ni doživel zgodovinsko-političnega razvoja kraja.”
Treba je reči, da se doslej še nihče ni spotaknil ob temnopoltega župana, čeprav vsi nekako menijo, daje Petra Bossmana škoda na tem mestu, ker je odličen zdravnik. Enako so govorili tudi za dr. Klokočovnika in Tomaža Gantarja. Nedvomno: Peter Bossman slovenski državljan doma Gane je trenutno najbolj priljubljena osebnost v Piranu in ena najbolj znanih osebnosti, odkar je postal župan. Ni pa to noben “Obama", kar mu je med prvimi nalepil rumeni tisk.
Leto spoznanj
V	letu 2011 se bodo nadaljevali že znani problemi, ki so se začeli kopičiti v svetovnem gospodarstvu pred dobrimi tremi leti, ko so sicer z zamikom, a vseeno udarili tudi po Sloveniji, ko se naša država sedaj sooča s precejšnjim javnim dolgom.
Neusklajene napovedi svetovnih ekonomistov ne prepričajo več nikogar, razen, ko povedo, daje na vrhu gospodarske moči danes le Kitajska.
Recesija, ki smo jo doživeli, je posledica finančne krize, ki pa je nacionalne banke, v EU frankfurtska, niso omilile, ker niso hotele tvegati s preobsežnim tiskanjem denarja, saj bi spodbudile inflacijo in krog se ne bi zaključil.
V	globalnem ekonomskem prostoru so se dogajale zanimive reči; azijska finančna kriza, ki je že mimo, ni udarila po Evropi, evropska pa ne toliko po Aziji, saj vendarle gre za nekakšne zaprte celinske kroge, pač pa kriza pušča trajne posledice najprej na domačem dvorišču, v evropskih komercialnih bankah, posledično v gospodarstvu, ki se ni sposobno brez novega zagonskega kapitala postaviti na lastne noge, ker te iste banke zahtevajo naj dolžniki, gospodarski subjekti, najprej konsolidirajo svoje dolgove. Zgodila se je še ena nesreča. Zahodne komercialne banke so zaprle posojilne pipice našim bankam in vse seje tako rekoč na mah ustavilo, ker ni novih naložb. Tudi velik del vzhodne, srednje in južne Evrope se je znašel v letu 2010 v tako rekoč brezizhodnem položaju. Hoteli razumeti ali ne, je vzorčni primer tudi Slovenija, ki sicer (še) ne kliče na pomoč kot sedaj Grčije in Irska.
Pesimisti, med katere pa ne sodi naš premier Pahor, morda malo finančni minister Križanič, bi rekli naslednje: Slovenija se je od leta 2006 dalje brezglavo zadolževala (tako vlada kot banke, podjetja in prebivalstvo), pri čemer smo dosegli fantastične vsote neto že menda okoli 12 milijard evrov in samo obresti bodo letno znašale več kot pol milijarde evrov. Ampak nič ne de, dokler to piše lokalni časopis ne velja za našo vlado. Šele ko Delo objavi, da znaša v Sloveniji bruto zunanji dolg že okoli 42 milijard evrov (kar smo v Primorskem utripu objavili že pred letom dni) se kakšen ekonomist v Ljubljani malce zgane.
Problem ni toliko v slovenskem zadolževanju, bolj tiči v vzporednih gibanjih, ki ta balon še napihujejo. Pred našimi očmi propadajo prezadolžena velika podjetja, ki so jih v nekaterih primerih pripeljali na rob propada nekdanji visoki politični funkcionarji, ki so se želeli preizkusiti tudi v gospodarstvu, pa so ob tem zaslutili še priložnost lastne obogatitve in to tudi, če je bilo potrebno na račun neizplačanih socialnih prispevkov in plač delavcev. Na to opozarjajo tudi stavke, zlasti pa sindikati. Ob vedno večjem številu brezposelnih (danes že okoli 103 tisoč) in ob množici 574 tisoč upokojencev ter 154 tisoč uradnikih vseh vrst smo v Sloveniji prispeli do točke, ko bi se morali resno vprašati kako naprej. Znani novinar in kolumnist Dragiša Boškovič je v Delovi prilogi zapisal mnenje znanega poznavalca financ iz Japonske, daje gospodarstvo potonilo v “strukturno močvirje”, v stanje velike negotovosti, ko je v bistvu možna edina racionalna razlaga; v letu 2011 se nam obeta počasna gospodarska rast. To bo zagotovo tudi leto grenkih spoznanj, da zavoženih stvari ni mogoče rešiti skozi noč.
Če se ozremo v po Evropi je treba jasno povedati, da evro članicam ni prinesel blaginje, pač pa v večini primerov nenadne vsesplošne, tudi 100-odstotne podražitve, ki so se obdržale ter ob manjše zaslužke, v primerjavi s svetovno valuto ameriškim dolarjem pa padec paritete evropske valute. Ni torej zastonj ugotovitev (objavljena v prejšnji številki), da v prostoru Evropske unije že snujejo t. i. PLAN B (uvedba lastnih valut) za države članice na robu finančnega zloma.
V	Evropi smo se znašli v položaju, ko so še kako potrebne državne spodbude za krepitev in hitrejšo rast gospodarstva. Nekaterim državam (na primer Nemčiji) je to že uspelo, v Sloveniji pa se srečujemo s problemom velikega zmanjšanja proračunskih prilivov v državno in občinske blagajne.
Pri nas so ta čas v ospredju reforme, ki same po sebi kratkoročno ne prinašajo nove dodane vrednosti. Če so zasnovane slabo in neživljenjske pa spodbujajo tudi referendume, veliko zapravljanje javnih sredstev in socialni nemir. Potrebovali bi nekaj čisto drugega; sposobno vlado, gospodarsko usposobljenega premiera, ki manj govori in več naredi, vlado pač, ki bo pravočasno zaznala razliko med družbeno koristnim delom ter hlastanjem po dobičku in osebnemu nepoštenemu bogatenju na račun že tako obubožanih ljudi.
Franc Krajnc
Volitve v Kopru še pred poletjem
Vsi dosedanji znani kandidati bodo morali znova kandidirati!
DeSUS in njegova politična moč
Boris Popovič
Vsi postopki priprave na lokalne volitve v koprski občini se začenjajo na novo, zato se bodo morali Boris Popovič, Janez Starman, Olga Franca in Igor Koenig prijaviti na novo, vrata pa bodo odprta tudi za morebitne druge kandidate. Ankaran še uganka.
Začetek
procedure konec januarja
Konec januarja 2011 se na novo začne procedura za začetek postopka o volitvah v koprski (in ankaranski?) občini, aprila lahko pričakujemo razpis volitev, volitve pa še pred koncem junija 2011.
Boris Popovič naj bi tudi na letošnjih (zapoznelih) lokalnih volitvah v Kopru učinkovito premagal vse doslej znane protikandidate. Se obeta drugi krog?
Za županski položaj v Mestni občini Koper se poleg sedanjega župana Borisa Popoviča potegujejo še trije že znani kandidati; Janez Starman, ki ga podpirajo štiri stranke (LDS, SD, Zares in Oljka), Olga Franca (SLS)
Janez Starman
in Igor Konig (neodvisni kandidat), ki pa bodo morali ponovno kandidirati, saj je bil s sklepom ustavnega sodišča o zadržanju postopka odpravljen akt predsednika DZ Pavla Gantarja o razpisu volitev v koprski občini, ali drugače rečeno ves postopek je bil ukinjen. Iz tega sledi, da lahko kandidirajo tudi drugi morebitni zainteresirani za župansko mesto s stalnim prebivališčem v Mestni občini Koper.
Ankaran še uganka
V Ankaranu (če bo ta KS res postala Občina) pa naj bi glede na vse pogostejše govorice kandidiral pobudnik in aktivist ustanovitve občine Ankaran - Gregor Strmčnik, s katerim pa bo Popovič očitno težko sodeloval.
KS Ankaran trenutno nima sredstev za zagon občine, zato j e povsem jasno, da jih pričakuje od države (za primerno porabo), cilja pa tudi na pomemben del koncesnine iz Luke Koper. Ob tem gre tudi za pomembno vprašanje delitve premoženja po teritorialnem principu med MOK in novo nastalo občino Ankaran.
Olga Franca
Nadaljevanje drobitve lokalne samouprave?
V Sloveniji bomo tako verjetno že do junija 2011 imeli 212 občin, drobitve lokalne samouprave pa zaradi različnih interesov očitno še ne bo konec.
Zanimivo bo videti kako se bodo obnesle letošnje lokalne volitve v Kopru. Kot je znano naj bi Popoviču pomagal pri volilni kampanji samostojni podjetnik Sebastjan Jeretič, ki se je dobro izkazal pri volilni kampanji za izvolitev Petra Bossmana (SD) v Piranu, sedaj pa bo delal za Popoviča, ki ne mara prenovljenih komunistov.
Po vzorčni javnomnenjski raziskavi Informe Portorož in Primorskega utripa izpred nekaj mesecev ima Boris Popovič še vedno precejšnje možnosti za zmago na volitvah. Zanj bi glasovalo okoli od 55 do 60% volivk in volivcev, kar je sicer okoli 15% manj kot v preteklih
Igor Konig
dveh mandatih, a še vedno dovolj. Za njegov poraz na letošnjih volitvah bi lahko bili usodni morebitni sodni postopki zoper njega v času volilne kampanje - in najmanj kar bi se lahko zgodilo, ne bi mogel slaviti že v prvem krogu, v morebitnem drugem pa bi se spopadel z umirjenim tenkočutnim protikandidatom,	odvetnikom
Janezom Starmanom.
Popovič je vnesel duh podjetništva
Koprčani Popoviču priznavajo, da je kljub njegovi neposrednosti, ko včasih nima dlake na jeziku, ko pove svoje mnenje, eden redkih županov na Primorskem, kije vnesel v lokalno samoupravo duh podjetništva. Rezultati so vidni na vsakem koraku in nekateri mu priznavajo, da se v Kopru danes živi bolje kot pred osmimi leti. Tudi kritike češ, da naj bi zaradi “lepotnih naložb” zadolžil občino, očitno ne vzdržijo.
Franc Krajnc
Upokojenska stranka DeSUS beleži 20 let obstoja. Po anketah je na tretjem mestu, njen predsednik Karl Erjavec pa je med politiki na drugem mestu po popularnosti.
Tudi ta stranka si šteje v čast, da smo v Sloveniji uresničili pomembne cilje, kot so osamosvojitev Slovenije, članstvo v EU in prevzem evra, zmanjkalo pa nam je vizije kako naprej z našo državo in morda tudi ni čuta za pravičnost. Zajela nas je sapa hlastanja po imetju, če je treba tudi na račun slabo plačanih delavcev in velikega števila nedostojno nizkih pokojnin. Ne vemo sicer odkod podatek, da naj bi kar 220 tisoč Slovenk in Slovencev živelo pod pragom revščine. Med njimi so tudi upokojenci.
Predsednik Karl Erjavec je svojo stranko popeljal do zavidljivih višin. Po nekaterih anketah na tretje mesto po moči in izvoljivosti.
Na lokalnih volitvah leta 2010 je stranka dosegla enega najboljših rezultatov, na državni ravni je imela sedem poslancev. Dva sta odšla, ostalo jih je pet, stranka pa je kljub vsemu državotvorna, koalicijska in hkrati trn v peti predsednika vlade, ker ji mora zaradi večnih groženj, da kani zapustiti koalicijo, popuščati. Predsednik Desusa Karl Erjavec je v glasilu stranke zapisal, daje vse to kar so dosegli v stranki dobra popotnica za državnozborske volitve 2012. Glede nove pokojninske zakonodaje pa meni, daje to prava nevarnost za sedanje in bodoče upokojence - zato stranka tudi ni podprla pokojninske reforme, vskočila pa je vedno pripravljena SLS.
Dvajset let naše vrste kapitalizma
V pomembnem leksikonu politične ekonomije iz leta 1983, izpisanem še v Jugoslaviji piše, “da sodobni svet preživlja fazo hitrega in dokončnega rušenja kapitalističnega načina proizvodnje ter da se širi socialistični družbeni red in se razvija socializem kot svetovni proces”. Pa tudi, da je kapitalizem odigral zelo veliko vlogo v pripravah za ta epohalni preobrat. Nič od tega se ni zgodilo. Še več, kapitalizem je v Sloveniji postal vulgaren sistem, ob katerem naj bi bila edina pomembna naloga države, da ne dopusti goljufije. Na tem področju pa žal danes po dvajsetih letih ni položila izpita.
Kapitalizem je “povozil” komunizem in socializem
Res je, da je kapitalizem zrušil fevdalne odnose, razbil patriarhalne
okvire proizvodnje in potrošnje, a je kot družbeni red “povozil” tudi komunizem in socializem.
Slovenci se pred dvajsetimi leti, oziroma malce pozneje, ko smo sprejemali zakon o lastninjenju družbenega premoženja, nismo odločili za nadaljevanje samoupravnega socialističnega sistema, ki je v Jugoslaviji temeljil na družbeni lastnini, pač pa za nov družbeni red kapitalizem, ki temelji na zasebni lastnini, do katere so se eni dokopali s certifikati, pobrali drobce, drugi pa poleg tega še malce več in drugače. Ko smo glasovali za osamosvojitev nam nihče ni povedal, da glasujemo tudi za nov družbeni red, lahko slišimo danes od nekaterih razočaranih Slovencev, ki so postali najemni delavci ekonomsko prisiljeni, da pridobivajo višek (beri dobiček) za lastnika proizvajalnih sredstev.
Socialno
razslojevanje
Tako so se v Sloveniji v skoraj dvajsetih letih temeljito spremenili odnosi med delom in kapitalom, delavskim razredom in razredom kapitalistov. Kot posledica takega stanja nastajajo vse večje razlike med revnimi in bogatimi, kar v t.i. “realnem kapitalizmu” z dvestoletno tradicijo niti ni najhujši problem. Tam se ve, da je kapitalist prišel do bogastva s svojim dolgoletnim trdim delom in trudom, pri nas v Sloveniji pa so stvari potekale z desetkratno
hitrostjo. Če je nekdo v Nemčiji skozi generacije in generacije potreboval čas, daje postal milijonar, so nekateri posamezniki v Sloveniji to postali tako rekoč čez noč, le da so bili pravi čas na pravem mestu. Prav v tem je “čudež slovenskega kapitalizma", ki sedaj vedno bolj jasno kaže, da tako ne gre naprej in daje treba nekaj spremeniti. Pa ne z revolucijo. Take svojevrstne spretnosti menedžerjev, nekdanjih socialističnih direktorjev, ki so postali velelastniki, ni dojela naša mlada država in doslej praktično nikogar še ni kaznovala.
Odveč se je sedaj spraševati kako to, včeraj sva bila še enaka (socialistična samoupravljavca z družbeno lastnino), danes paje on milijonar, jaz pa siromak!
Naše vrste kapitalizem poraja stalen proces socialnega razslojevanja. Vedno manjši del Slovencev bo vedno bogatejši, vedno večji del bo revnejši. Proces, v katerem se koncentrira kapital in politična moč, je neizprosen in sedaj lahko samo še čakamo na novo moralno krizo.
Slovenci smo premajhni, da bi lahko izumili nov svetovni družbeni red, ki bi bil bolj po meri človeka -delavca. In če parafraziramo Karla Mara; “Sedanji družbenoekonomski red - kapitalizem ni dober, a je v primerjavi s prejšnjimi družbenimi redi še vedno najbolj napreden.”
FK
Pet zapovedi o kapitalističnem svetu:
*	Kapitalistični svet se deli na malo število visoko razvitih in veliko število nerazvitih držav.
*	Visoko razvite države monopolizirajo tehniški napredek in nastopajo kot glavni proizvajalci industrijsko visoko razvitih proizvodov, nerazvite države pa postajajo agro-surovinski privesek.
*	Na osnovi mednarodne delitve dela in ekonomske soodvisnosti se neopazno razvija novodobni svetovni kolonialni sistem.
*	Velike kapitalistične države ponekod, zlasti v Afriki,
še vedno črpajo naravna bogastva nerazvitih držav in jih hkrati spravljajo v politično soodvisnost.
*	Kapitalistični razred z izvozom kapitala počasi a vztrajno deli svet na svoje ekonomske interesne sfere, kar lahko ponovno pripelje do imperialističnih teženj in vojaških obračunov.
Premier Pahor, ki pravi, da je Slovenija rojena pod srečno zvezdo, je tako s pomočjo glasov SLS rešil pokojninsko reformo, a le za kratek čas, kajti zglasili so se sindikati in pred nami je še en referendum. Zopet isto. Stranke se niso mogle dogovoriti, plačali bodo davkoplačevalci! Odgovornosti politikov ni, poslanske plače ne bodo ogrožene in redno tečejo. Priznati je treba, da je pravnik in predsednik stranke Karl Erjavec odličen in za množice upokojencev všečen politik. Pravi slalomist, ki mu vse uspe. 12-tisoč glava množica vernih članov iz vrst upokojencev in drugih mu je hvaležna in ga podpira.
Skorajda ni mogoče, da nekdanji minister in član vlade ob vsem tek kar govori ne bi vedel v kakšnem položaju se je znašla naša Slovenija; izjemno slabo razmerje med še zaposlenimi, ki ustvarjajo dodano vrednost in upokojenci na eni ter 103 tisoč brezposelnimi ne vodi v optimizem pač pa še naprej v novo socialno razslojenost in nove velike zadolžitve Slovenije, ki že sedaj presegajo 12 milijard evrov neto. Prav zato se bo razkorak med možnim in dosegljivim še večal, pa naj se politiki gredo reforme gor ali dol. Tudi všečnost, odlična retorika in populizem ne morejo pomagati.
Franc Krajnc
Banke Ujetnice	Bomo imeli že 112 občin?
tajkunskih zgodb Prvi konkreten primer
zoper drobitev lokalne samouprave v Sloveniji
Zaradi posojil, ki jih predvsem veliki dolžniki niso uspeli vrniti do zapadlosti, ali jih sploh niso vrnili, bodo morale slovenske komercialne banke izpeljati “knjigovodsko proceduro” slabitve rezervacij za morda celo več kot 500 milijonov evrov, kar lahko pomeni zmanjšanje njihovega kreditnega potenciala! Tako so nehote (ali pa ne?) nekatere postale ujetnice posojilojemalcev in so tako rekoč prisiljene podaljševati odplačilne roke.
Negativno mnenje o ustanovitvi Občine Ankaran
Dokončnega poročila o poslovanju bank v letu 2010 še ni, znani pa so že okvirni rezultati do konca oktobra prejšnjega leta, ki kažejo na to, da so komercialne banke v Sloveniji dosegle za skoraj 3 krat manjši dobiček po obdavčitvi kot v enakem času leta 2009, za več kot 500 milijonov evrov nepravočasno vmj enih danih posoj i 1 pa bodo morale oslabiti rezervacije, kar pomeni njihovo zmanjšano posojilno moč. Lahko bi rekli, da je to veren odraz težekega stanja gospodarstva, ko posojilojemalci prosijo banke za podaljševanje odplačil oziroma spreminjanje kratkoročnih v dolgoročne obveznosti.
Prof. dr. Ivan Ribnikar je za Delo povedal, da “s tem, ko banke nimajo dobička,le delijo usodo drugega dela gospodarstva”. Vprašanje je, če se dobiček bank 68,5 milijona evrov izkazan do konca oktobra 2010, do konca leta še ni celo zmanjšal? Preprosti državljan si zamišlja, da največji delež prihodka bank predstavljajo zaračunane obresti, pa ni res. Več kot polovico prihodka pridobijo banke z neobrestnimi prihodki, čemur pravijo”operativni stroški”, ki si jih zaračunavajo ob vseh mogočih finančnih transakcijah v plačilnem prometu s komitenti (vodenju računov, nadomestilih in podobno).
Povsem razumljiveje, da banke, kljub ocenjeni donosnosti projektov, na podlagi katerih prosilcem posojajo denar in na podlagi tega natančno izračunani ali ocenjeni plačilni
sposobnosti komitenta, včasih tvegajo. Bank niso spravili v težave mali komitenti (občani), pač pa veliki menedžerji, katerim so “na lepe oči” posojale na desetine in celo stotine milijonov evrov - tudi za prevzeme podjetij. Zelo čudno je, da so banke kar nekaj let sprejemale oziroma se zadovoljile s poroštvi podjetij, ki so jih menedžerji nameravali prevzeti. Malce nerodna država je rabila skoraj deset let, da je taka dejanja, kar je svetovni unikat, končno prepovedala. Banke sedaj res razpolagajo s hipotekarnimi objekti njihovih dolžnikov kot je na primer Istrabenz, a kaj pomaga, če ni zanimanja za odkup. Banka ne potrebuje objekta, pač pa likvidna sredstva - denar, ki ga lahko posoja naprej in služi na obrestih. Če so na primer v prenovo starega Palače hotela vtaknili okoli 90 milijonov sposojenega denarja, za objekt pa naj bi iztržili morda okoli 40 milijonov, je tu nekdo krepko izgubil. Poslabšanje kreditnega portfelja bank bo vsekakor vplivalo tudi na nove naložbe v gospodarstvu in nelikvidnost, s tem pa tudi na nadaljevanje dolžniško-upniške krize v Sloveniji.
Kaže, da bo tudi manj enodnevnih premostitvenih kreditov iz tujine, pa tudi država ne bo mogla več v nedogled dokapitalizirati banko, katere večinska lastnica je.
Da bi slovensko gospodarstvo lahko resnično zaživelo nemudoma potrebuje nekaj sto milijonov svežega kapitala, ki pa ga kot vse kaže v Sloveniji ni.
FK
V Izoli in Piranu o začasnem financiranju Občine
Župan Občine Izola mag. Igor Kolenc je sprejel sklep o začasnem financiranju Občine Izola od 1. januarja do 31. marca 2011. Predlagane nove zadolžitve za 1.5 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj v prvem trimesečju naj bi znašal 1.002.576,00 evrov.
Sklep o začasnem financiranju je objavljen v Uradnih objavah, ki izhajajo v prilogi tednika Mandrač. Občina Izola seveda ni edina občina v Sloveniji, katerih županje ali župani se poslužujejo začasnih rešitev - do sprejema letnega proračuna. S sklepom župana je prevideno, da bo občina v prvem trimesečju pridobila 2.633.356,00 evrov prihodkov in sicer glavnino v bilanci A iz postavk davkov na dohodek in dobiček, davkov na premoženje ter iz nedavčnih prihodkov. Odhodkov naj bi bilo 3.635.932 ali za 1.002.576 evrov več kot pričakujejo prihodkov, kar predstavlja tudi proračunski primanjkljaj. Iz bilance (Račun financiranja) je razvidno, da se Občina Izola na novo zadolžuje za 1,5 milijona evrov - in ker naj bi medtem že odplačala del dolga (33.070 evrov), znaša neto zadolževanje občine 1.466.930,00 evrov. Če pa k temu znesku prištejemo prejeto vračilo danih posojil (8.239,00 evrov) ter upoštevamo spremembe stanja sredstev na računih občine v znesku 472.593,00 evrov, pridemo do neto financiranja občine, ki znaša 1.002.576,00 - kolikor znaša dejanski primanjkljaj.
O stanju občinskih financ, ki niso spodbudne, je že razpravljal tudi občinski svet, občinska uprava pa tudi že sprejema določene varčevalne ukrepe.
Tudi v Piranu začasno financiranje
Piranski župan Peter Bossman je sprejel sklep o začasnem financiranju Občine Piran do 31. marca in sicer naj bi bilo na voljo okoli 5,33 milijona evrov za delovanje občinske uprave in porabnike občinskih sredstev.
Občinski svet Mestne občine Koper je na svoji izredni seji, 10.
1. 2011, v Pretorski palači z 22 glasovi ZA (od 23 prisotnih) izglasoval negativno mnenje k predlogu zakona o dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. Negativno mnenje za Državni zbor ni zavezujoče!
Zupan Boris Popovič je na seji prebral naslednje ugotovitve in ob tem poudaril:
-	da je Luka Koper nedeljiva ter da njena ozemeljska celovitost ni le v interesu Mestne občine Koper in širše regije ampak tudi, in predvsem, v interesu države Slovenije, kajti pri vprašanju delitve Mestne občine Koper in posledično Luke Koper (beri pristanišča) gre za vprašanje nacionalnega interesa;
-	da iz predloga ne izhaja
ustrezna opredelitev posledic, ki jih ima ustanovitev	nove
občine na območju KS Ankaran na uresničevanje posebnih pravic pripadnikov italijanske narodne skupnosti;
da se predlaga ustanovitev občine, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za ustanovitev občine, določenih v 13. in 13. a členu Zakona o lokalni samoupravi;
-	da predlagatelj ni realno predstavil finančnih posledic ustanovitve nove občine.
Po mnenju Popoviča predlagana občina na območju KS Ankaran torej ne izpolnjuje zakonskih pogojev in vseh kriterijev zapisanih v Zakonu o lokalni samoupravi. Že to, da nima zahtevanih 5000 prebivalcev ampak samo 3000. Popovič je tudi povedal, da se predlagatelji hvalijo kako imajo vso ustrezni javno infrastrukturo in vzgojno - izobraževalne ustanove (vrtec, osnovno šolo...) “Vse je zgradila Mestna občina Koper, sedaj pa bi to dobila nova Občina
del del prostora pristanišča, vedoč tudi, da KS Ankaran sedaj praktično nima nobenih lastnih sredstev za začetek delovanja občine in z njo tudi občinske uprave...
“Odločbo ustavnega sodišča je seveda treba spoštovati, kakor tudi odločitev krajanov KS Ankaran, ki so se na referendumu odločili za svojo občino. Občinska uprava MOK naj raje prične s pripravami na to dejanje, na delitveno bilanco”, je menil občinski svetnik Jadran Bajec (SD),
Anton Sagadin: DeSUS Koper podpira predlagani sklep. Naši poslanci naj glasujejo po svoji vesti. FOTO: Primorski utrip
Ankaran ”. V oči bode tudi vprašanje najmanj 40 % od skupaj okoli 4,6 milijona evrov proračunskih prihodkov MOK iz naslova luške koncesnine in prispevkov za uporabo stavbnega zemljišča, saj bi Mestna občina Koper dobršen del tega izgubila, prejemala pa nova občina Ankaran. Njeno območje bi namreč segalo v precejšnji tudi bodoči aktivni
Jadran Bajec:	“Referendumsko
odločitev krajanov Ankarana je treba spoštovati. Zakaj pobudnikov nismo bili pripravljeni poslušati. Lahko pride tudi do pravnih zapletov. Občinska uprava naj raje začne s pripravami na dejstvo”.
ki se je očitno vzdržal glasovanja o negativnem mnenju.
Občinski svetnik Anton Sagadin (DeSUS) je na občinskem svetu prebral sklep njihovega IO, o strinjanju z negativnim mnenjem občinskega sveta ter da naj poslanci DeSUS (5) v Državnem zboru glasujejo po svoji vesti. Podžupan Alberto Scheriani je na seji povedal, da jih ni nihče nič vprašal ter da se na podlagi tega lahko spremeni etnična sestava upravne enote sedanje Mestne občine Koper. Pa tudi, da se ne smejo izvršiti nikakršne spremembe meja administrativnih enot na področjih, ki prihajajo pod civilno upravo Italije in Jugoslavije, z namenom, da se ogroža etnična sestava teh enot. Gre za 7. t. Posebnega statuta , ki je kot priloga Londonskega memoranduma iz leta 1954, ki gaje priznala Slovenija.
Po ukazu ustavnega sodišča mora DZ do konca januarja popraviti že sprejete svoje sklepe. Lahko da bo sledil ponovni veto Državnega sveta in ponovno glasovanje v DZ. Šele takrat lahko pričakujemo “čisti" sklep kaj bo z ustanovitvijo nove občine Ankaran. Vse skupaj pa lahko traja v nedogled.
Januar 2011
primorski u*r'p
5
Franko Fičur
Nekdanji prvi župan, danes predsednik sveta največje KS v piranski občini o LDS, Petru Bossmanu, Popoviču in ciljih Krajevne skupnosti
Franko Fičur vidni član LDS, nekdaj SZDL, je diplomiral iz lokalne samouprave. Za seboj ima dva štiriletna mandata v dveh različnih družbenih sistemih. Na lokalnih volitvah 201 Oje bil eden izmed devetih kandidatov za župana. Zmagal je zdravnik Peter Bossman, Franko Fičur pa je bil izvoljen za predsednika Sveta KS Lucija, ki je tudi največja v piranski
občini z okoli 8000 prebivalci. Kot nekdanji predsednik Skupščine občine Piran in prvi župan Občine Piran po sprejetju nove zakonodaje o lokalni samoupravi lahko sedaj tudi konkretno ugotavlja kaj v resnici lahko KS postori za krajane ob tako skromnih pooblastilih in še bolj skromnih sredstvih. Predsedniku sveta KS Lucija smo postavili nekaj vprašanj.
V lokalni samoupravi imate torej veliko izkušenj, saj ste bili še v prejšnjem sistemu predsednik Skupščine občine Piran in prvi župan te občine, potem pa seje kot kaže nekaj zataknilo s članstvom v prejšnji stranki SZDL (sedaj SD). Zapustili ste jo in se včlanili v LDS ter v njenem imenu leta 2010 tudi kandidirali za župana Občine Piran. Še prej, ste tudi kandidirali za poslanca DZ za mandat 2008 -2012.
“Če se omejim samo na državnozborske volitve 2008 naj povem, da sem bi! takrat kandidat LDS za poslanca v DZ. Takratni župan Tomaž Gantar se je sam ponudil, da bi me podprl. Ko je dobil od koprskega župana Borisa Popoviča (Koper je naš)
“Befehl ” (ukaz op.p.), da se podpira Janševega kandidata, je potem od podpore odstopil. Prejel sem blizu 6 odstotkov glasov. Zmanjkal je kakšen odstotek. Tako bi lahko LDS imeli dva poslanca iz naše občine Piran, pa pač ni šlo ”.
Je torej Popovič imel vpliv na Tomaža Gantarja?
“Da. To mi je priznal sam Gantar in glede tega ni nikoli nič skrival”.
Kaj se je torej skrivalo za tem. Morda to, da bi Popovič rad obvladoval vse tri župane na Obali?
“On je imel v glavi sistem Pokrajine. To mu ni uspelo, ker je izolski župan dr. Tomislav Klokočovnik "iztrčal” (se mu je uprl op. p.), torej se mu ni hotel podrediti. Popovič bi združeval službe, tudi komunale, redarsko službo in še kaj. On bi praktično ustanovil pokrajino brez zakona
Pa vendar. Popovič je človek, ki je vnesel v lokalno samoupravo precej podjetniškega duha.
“ Izkoristil je neaktivnosti drugih dveh obalnih občin. Vprašajte se kam so se vlagala sredstva, na primer Rižanskega vodovoda. Verjetno v Koper, tudi nekaj v Piran,
v Izolo verjetno nič. Je pa Popovič zagotovo podjetnik, ki mu lahko daš kapo dol. ”
Kako kot nekdanji župan gledate na statusni položaj Krajevnih skupnosti, na možnosti opravljanja nalog in zadovoljevanja potreb krajanov. Ste delavci KS res samo nekakšni poštarji za prenos želja krajanov na občino?
“Res je, da Krajevne skupnosti, ki so v piranski občini samostojne osebe javnega prava, nimajo velikih pristojnosti. Predlagali smo novnačin financiranja Krajevnih skupnosti iz proračuna občine. Dosedanji sistem opredeljuje financiranje glede na kvadratne metre ali kilometre KS, mi pa predlagamo, da bi financiranje delovanja KS potekalo na podlagi števila krajank in krajanov, ne pa glede na kvadraturo. Predlagamo tudi, da se sredstva za plače treh KS (Lucija, Piran in Portorož), ki v bistvu opravljajo dela za občinsko upravo - in so tako rekoč njen podaljšek, izločijo iz kvote za delovanje KS”.
Kaj vam je zapustil prejšnji predsednik Sveta KS Gašpar Gašpar Mišič?
“Trudil se je glede na možnosti. Kot veste je Občina dala prednost ureditvi središča Portoroža ”.
Ste že pripravili načrt razvoja KS Lucija. Tu in tam se sliši, da ima vse pogoje za nastanek samostojne občine.
“Program oziroma plan dela KS smo že poslali na občino. Gre za velike projekte, zlasti pa moramo v Luciji enkrat že dobiti neko ustrezno središče, kjer bi lahko postavili dom kulture novi zdravstveni dom, imeli bi prostore za delovanje in praznovanje KS. Zgodila se bo nova cerkev, v programu je izgradnja krožišča pri stolpiču štev. 125, ukinitev dela regionalne ceste, ki danes ločuje Lucijo, ureditev hudournikov, pločnikov... Vse to so naši dolgoročni cilji, ki morajo biti usklajeni in upoštevati kako bo Lucija, ki se je gradila stihijsko,
izgledala jutri.
Glede samostojne občine Lucija, ki sicer izpolnjuje vse pogoje, pa moram reči, da sem sam proti nadaljnji drobitvi lokalne samouprave v Sloveniji in mislim, da se ne bo zgodil Ankaran
Izhajate iz članstva v LDS, ki je članica vladne koalicije. Imate tudi svojo ugledno ministrico Katarino Kresal. LDS je bila nekoč celo vodilna stranka. Zdi pa se, da se sedanja vlada Boruta Pahorja nekako ne ujame, problemi pa se kar kopičijo.
“Sam nisem najbolj zadovoljen z vodenjem vlade, a mislim, da bo v tem zares kriznem času uspela prikrmariti do konca mandata. ”
Kako ocenjujete zastopanje vaših dveh članov LDS Daria Barrileta in Tatjane Voj v občinskem svetu Piran? Je kakšna prednost, če je stranka v vladni koaliciji?
“Njuno delo ocenjujem kot dobro. Glede kakšne prednosti zaradi koalicije v vladi pa mislim da je ni, saj lokalna samouprava deluje samostojno po svoji zakonodaji”.
Kako ocenjujete delo našega novega župana Petra Bossmana in njegove ekipe?
“Petra Bossmana ocenjujem kot dobrega človeka, ki ve kaj hoče, imam pa občutek, da ima okrog sebe mlado neizkušeno ekipo, ki bo rabila čas, da mu bodo lahko pomagali pri dobri realizaciji ciljev, ki si jih je zastavil ”.
Naslednje leto 2012 so državnozborske volitve. Imate v LDS Piran primerne kandidate za poslanska mesta? Ali tudi vi osebno razmišljate o kandidaturi za državnega poslanca?
“V LDS Piran imamo kar nekaj dobrih kandidatov. Glede moje kandidature pa bom še krepko razmislil
Franc Krajnc
"Posel stoletja"
Nakup delnic N KBM nekaterim prinesel krepko izgubo!
Z nakupom vrednostnih papirjev Nove kreditne banke Maribor novembra 2007 in ob prodaji leta 2010 so se nekateri krepko opekli in izgubili tudi do 70% na vrednosti!
Cena rednih delnice NKBM d.d.- KBMR v prodaji seje 16. 11.2007 gibala med 20,50 in največ 27 evri. Čez nekaj časa je vrednost takratnega zanimivega in predvsem mamljivega vrednostnega papirja zrasla tudi do nekaj čez 40 evrov za delnico, nato pa je začela strmo padati. Kupci, ki so takrat delnice prodali, so zaslužili. Tudi tisti, ki so za nakup več apoenov najeli posojilo. Vsi, ki so potem čakali, da bo vrednost delnice vendarle začela naraščati, so se zmotili. Delnica NKBM je bila namreč po treh letih, natančno 27. 12. 2010 vredna le še pičlih 10,20 evra. To pa še ni vse. Na prodajno ceno se usedejo še različni posredniki.
Izračun *
Nakup delnic 16. 11.2007................................. 307,50	evra
Vrednost “oplemenitenih” delnic 27. 12.2010 ............. 122,40
-	posredniška provizija	12,50
-	provizija borze in KDD	0,14
-	stroški banke	15,97
Skupaj odtegljaji:	28,61
Izplačilo prodajalcu delnic:	93,79 evra
Razlika: 307,50 - 93,79 = 213,71 evra ali izguba 69,49 %.
Vabimo k poslovnem sodelovanju
Informa Portorož zaradi širitve poslovne dejavnosti vabi zainteresirane k sodelovanju.
Možnosti, kijih ponujamo:
1.	) PODROČJE STORITEV ZA MEDIJE IN
TISK
-	izdajanje časopisov, revij in periodike ter drugo
založništvo;
-	raziskovanje trg in javnega mnenja;
-	storitve ekonomske propagande in reklame;
-	oglasno trženje;
-	prirejanje razstav sejmov in kongresov;
-	poslovno posredništvo.
2.	) ODKUP BLAGOVNE ZNAMKE
S PODROČJA DEJAVNOSTI -INFORMIRANJE.
3.	) NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA 46 m2
NA MIRNI LOKACIJI V LUCIJI.
4.	) POGODBENO SODELOVANJE NA
PODROČJU MARKETINGA IN ČASOPISNEGA OGLAŠEVANJA. Informacije: 031 851 240, 05 6777 140 www.primorski-utrip.si
Vesela ponovoletna srečanja
Bernardin
Sprejem za novinarje
Piranski župan Peter Bossman je v četrtek, 13. januarje popoldne v gostinkem lokalu News Cafe' na Bernardinu priredil sprejem za predstavnike sedme sile in se jim zahvalil za dosedanje korektno obveščanje o dogajanjih v piranski občini.
Dragonja
Srečanje članov Društva istrskega prijateljstva
Predsednik društva Nenis fakin je za petek, 14. januarja, povabil članice in člane na srečanje v gostišču Kmečki turizem pri Mahniču v Dragonji, kjer so nazdravili novemu letu 2011 in si zastavili nove cilje zglednega sodelovanja med Istrani na obeh straneh meje.
Izola - osrednja knjižnica Livade
53. pogovor novinarke Radia Koper Nataše Benčič z zanimivimi Izolani. V četrtek, 13. januarja, je bil njen gost novi župan Izole, mag. Igor Kolenc.
Januar 2011
jf§.
■ w
primorski uVp
(povsocCveseCo pričakovanje novega Četa
Boris Popovič priredil tradicionalni prednovoletni sprejem
“V Kopru se živi bolje kot pred osmimi leti!”
“Sem župan brez volitev, kar je slovenska posebnost. Nisem za to, da bi bilo treba (glede na stanje kakršno je v Sloveniji) nujnozamenjati vlado. Naj spremni način svojega dela ”, je po uvodnem nastopu plesalk Monike, Nike in Katje iz plesne skupine Maestro začel svoj uvodni prednovoletni pozdravni govor župan in dodal, da ne more razumeti, da ljudje na položajih v Ljubljani, “s katero imamo težave”, ne razumejo kaj se dogaja.
Naštel je številne nove pridobitve v Kopru, nogometni stadion, stanovanjska stolpiča, pohvalil dva vlečna konja - Luko Koper in Cimos ter povabil prisotne na ogled nove pridobitve - promenade ob morju od Kopra do Semedele in to že na novega leta dan, 1. januarja 2011.
MOK še brez proračuna 2011
“Občinskega proračuna vam tokrat ne morem predstaviti, ker ne vem ali bomo imeli dve občini (Koper in Ankaran), zato tudi ne morem povedati kaj bomo delali ”, je na sprejemu dejal župan Popovič.
Uspešni dogovori z ladjarjem
Popovič je omenil tudi uspešno dogovarjanje z ladjarjem Royal Caribbien, ki namerava v letu 2011 v koprsko pristanišče z velikimi potniškimi ladjami pripeljati 120.000 turistov (v letu 2010 vseh potnikov okoli 38.000), skupaj z ostalimi ladjami pa naj bi po njegovem v tem letu gostili celo do 170.000 potnikov, ki pustijo v Sloveniji povprečno vsak okoli 60 evrov. Morda pa bi lastniki te svetovno znane družbe bili pripravljeni v Kopru tudi kaj investirati, razmišlja Popovič. Do 22. maja, ko naj bi v Kopru pristala prva
večja potniška ladja Voyager, bodo ustrezno utrdili pomol in poglobili morsko dno.
“Na občini smo pripravljeni”
“Gospodarski položaj je skrajno resen, a na občini smo pripravljeni. Še večkrat bomo sedeli skupaj in s skupnimi močmi prebrodili to krizo, zato tudi računam na vas in na vaše sodelovanje". S tem je Popovič prisotnim na sprejemu dal tudi vedeti, da bo spomladi ponovno kandidiral za župana in verjetno tudi, kljub temu, če bodo zgubili Ankaran in s tem tudi pretežni del koncesnine iz Luke Koper.
Na prednovoletnem srečanju (23. 12. 2010) v Pretorski palači v Kopru je številne povabljene pozdravil gostitelj Boris Popovič, župan Mestne občine Koper. Izrazil je svoje prepričanje, da se v Kopru danes živi neprimerno bolje kot pred osmimi leti in poudaril, da so vrata Mestne občine na stežaj odprta za vse, ki želijo sodelovati.
Na fotografiji Primorskega utripa:	Na fotografiji Primorskega utripa: Novoletni sprejem župana
Nastop mladih plesalk iz skupine Maestro.	Borisa Popoviča v Pretorski palači v Kopru.
V Izoli otroci dedku Mrazu pomagali rešiti zapleteno uganko
V nabito polni dvorani izolskega Kulturnega doma (30. 12.) je dedek Mraz najprej povprašal otroke, če so bili v letu 2010 kaj pridni, nato pa jim je zastavil znano uganko kako prepeljati čez reko zeljnato glavo, kozo in volka - seveda enega po enega, skupaj pa ne smemo pustiti samih zelja in koze ter voka in koze; kajti koza bi pojedla zelje, volk pa kozo.
Ob velikem veselju otrok, ki so pomagali razvozlati uganko, je dedku Mrazu uspelo prepeljati čez reko vse tri nepoškodovane; zelje, kozo in volka. Najprej je prepeljal čez reko kozo. Na drugi strani sta čakala volk in zelje. Volk zelja pač ne je. Potem je šel po zelje, kozo pa peljal nazaj, kajti sicer bi pojedla zelje. Vzel je volka in ga prepeljal na drugo stran reke k zelju. Nazadnje je šel še po kozo in vsi trije so se znašli na nasprotnem bregu reke. Vsi pridni otroci so si prislužili bonbončke.
Tradicionalni ognjemet v
(Portorožu
Repriza ognjemeta je bila na novega leta dan tudi v Portorožu, kjer pa na prostem ni bilo poskrbljeno za gostinsko ponudbo. “Vsaj kuhano vino bi ponudili”, je komentirala dogodke obiskovalka. Očitno portoroškim gostincem ni do tega, da bi ob sprehajalnih stezah in ob plaži, kjer se je nabralo okoli 1500 obiskovalcev, ki pa so se takoj po končanem ognjemetu odpravili domov, kaj tudi ponudili. Ognjemet je bil prava paša za oči, a tudi mogočna dimna zavesa.
Januar 2011
*
■
primorski ufr'p
Na Tartinijevem trgu silvestrovalo 4000 ljudi
		»i
m i	■		
		4L*
Posebnost praznovanja novega leta 2011 na prostem
so bili množično
obiskani trgi po vsej Sloveniji.
Še nikoli toliko ljudi, pa naj bo to v Ljubljani, Izoli, Kopru ali Piranu. Morda pa to le ni odraz krize, ko si je vse težje privoščiti silvestrsko večerjo v Portorožu za 260 evrov?
Na Tartinijevem trgu v Piranu je novo leto 2011 pričakala daleč največja množica doslej, okoli 4000 obiskovalcev od blizu in daleč. Za brezplačni prevoz med Piranom in Lucijo je poskrbela občina. Ob polnoči so udeležence pozdravili tudi župani; V koprski Taverni Boris Popovič, v Izoli mag. Igor Kolenc in v Piranu na Tartinijevem trgu župan Peter Bossman s skupino ožjih sodelavcev in svetnic ter podžupanom Mišičem. Množici veselih ljudi so zaželeli srečno novo leto 2011.Točno ob polnoči je piransko nebo osvetlil ognjemet.
(Božično novoCetni koncert tudi v Cafi Centrafv Portorožu
Nastopili so: Komorni moški zbor Karol Pahor Piran in Teja Stegel - sopran (na fotografiji), mešani pevski zbor Adriatic in Kvartet 7 plus.
Večerje povezovala Irena Dolinšek.
8 OIjfarstvcnJmcrdm!*^ prinflOrSkl" ll¥p
Januar 2011
Kaj prinaša sporni zakon o malem delu?
Zakon o malem delu ima 49 členov in predstavlja bistveno spremembo glede na dosedanji način nudenja in pridobivanja dela za študente. Predstavlja pravo malo enciklopedijo birokratsko zapletenih pravil in ni čudno, da v bistvu nihče ne ve kaj malo delo sploh je.
Študentje že zbrali več kot 15.000 podpisov (od potrebnih 40.000). Čas zbiranja do 6. februarja 2011.
Ali bo študentom uspelo zbrati 40.000 podpisov podpore za zakonodajni referendum proti zakonu o malem delu, je vsekakor prvo vprašanje. Kaže, da gre sindikatom zbiranje podpisov v podporo zahtevi za referendum o pokojninski reformi bolj od rok, kaže pa tudi, da bo ustavljeno.
Zakon o malem delu v prvem členu določa pogoje za opravljanje malega dela, način posredovanja malega dela, pogoje in način pridobitve dovoljenja za posredovanje malega dela, dohodek in obveznosti delodajalcev, ustanovitev proračunskega sklada, dajatve in prispevke za socialno varnost, način poročanja, vodenja evidenc, spremljanje izvajanja zakona in nadzor.
Malo delo je plačano začasno ali občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo upravičenca (študenta, dijakov, ki zaključujejo srednjo šolo brezposelnega delavca, kije prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, upokojenca, prosilca oziroma prosilke za azil, osebe z začasno zaščito, dijakov, ki zaključujejo srednjo šolo in drugih po tem zakonu) in se lahko opravlja le na podlagi napotnice za to določene organizacije.
Malo delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, neizkoriščenih ur pa ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Študent ali dijak ne sme v posameznem koledarskem letu preseči 720 ur.
Bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro malega dela pri delodajalcu ne sme biti nižja od 4 evrov, bruto dohodek pa v posameznem koledarskem letu ne sme presegati 6.000 evrov.
Ta znesek ne sme biti presežen tudi, če upravičenec dela pri več delodajalcih hkrati.
Ministrstvo pristojno za delo sprejme poseben program aktivne politike zaposlovanja, v katerem določi način izvajanja spodbujanja prehoda iz malega dela v zaposlitev. Sredstva za ta namen bodo črpali iz dajatev iz malega dela.
Dejavnost posredovanja malega dela je nepridobitna.
Presežek prihodkov nad odhodki se nameni za dejavnost posredovanja malega dela in za druge namene, določene s tem zakonom.
Evidenca mora biti računovodsko natančna. Dovoljenje organizaciji, ki naj bi opravljala dejavnost posredovanja malega dela (kdo naj bi to bil ni posebej opredeljeno) izda ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na podlagi javnega razpisa. Želena je regijska pokritost z organizacijami. Ce to ne bo mogoče bodo verjetno posredovanje prevzeli kar Zavodi za zaposlovanje. Ministrstvo z nosilcem posredovanja malega dela sklene pogodbo o posredovanju malega dela in mu hkrati izda dovoljenje.
Pomembna je napotnica, ki bo krožila med upravičencem, delodajalcem in pooblaščeno organizacijo za posredovanje malega dela.
Imetnik dovoljenja lahko začne
Zbiranje podpisov v TPC Lucija. FOTO: FK-Primorski utrip.
izdajati napotnice, ki so dvostranski dogovor med delodajalcem in upravičencem (v našem primeru študentom) za opravljanje malega dela. Napotnico podpišeta delodajalec in upravičenec ter jo posredujeta pooblaščeni organizaciji (recimo Zavodu za zaposlovanje) v potrditev - in šele takrat je dokončno veljavna. Napotnice veljajo za posamezni koledarski mesec (ali tudi več mesecev), vendar jo je treba vsake tri mesece obnoviti. Po opravljenem delu delodajalec v roku treh delovnih dni obvesti pooblaščeno organizacijo za posredovanje malega dela o številu dejansko opravljenih ur malega dela. Obveznih podatkov na napotnici je cela vrsta, kar 15!
Organizacija ne sme potrditi napotnice delodajalcu, če upravičenec ni starejši od 15 let, če nima ustreznega zdravniškega spričevala za opravljanje dela, če je delodajalec kršil določbe tega zakona, če ima iz tega naslova neporavnane obveznosti, je v postopku prisilne poravnave ali v stečajnem postopku in če dovoli več ur dela upravičencu kot je zapisano na napotnici oziroma v 4. členu zakona. Kaj takega ne more danes skozi noč preveriti niti AJPES ali celo davčna uprava.
Delodajalec je na podlagi izpolnjene in potrjene napotnice dolžan zagotoviti upravičencu (študentu, dijaku, upokojencu...) dohodek (beri plačilo) za opravljeno malo delo najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu. Od dohodka za opravljeno malo delo se obračunavajo in plačujejo prispevki za socialno varnost upravičenca. Zavezanca za plačilo prispevkov sta upravičenec in delodajalec. Upravičenec je zavezanec za plačilo prispevka za primer starosti, invalidnosti in smrti, po stopnji 9,01%.
Dohodek upravičenca se ne šteje za izračun pokojninske osnove.
Če upravičenec ni zavarovan v obveznem zdravstvenem zavarovanju, ga delodajalec prijavi v zavarovanje iz naslova malega dela. Upravičenec (v našem primeru tudi študent) je v tem primeru zavezanec zaplačiloprispevka za bolezen in poškodbo izven dela po stopnji 5,96%, delodajalec pa za plačilo prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnji 0,53%. To pa glede prispevnih stopenj še ni vse, problem pa je v tem, da se dohodek za opravljeno malo delo, ne glede na plačane prispevke, ne šteje za izračun pokojninske osnove! Dajatev iz malega dela je namenjena za (so)financiranje štipendij, izgradnjo in vzdrževanje študentskih bivalnih zmogljivosti, (so)financiranje
razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološko opremljenost univerz, ki jih je ustanovila RS, za delovanje študentskih organizacij, delovanje aktivne politike zaposlovanja in drugo.
Delitev sredstev iz naslova dajatev
Zavezanec za plačilo dajatve iz malega delaje delodajalec, ki mora obračunati in plačati dajatev iz malega dela pooblaščeni organizaciji po stopnji 14% od plačila za opravljeno malo delo in to isti ali najkasneje naslednji dan. Organizacija si zadrži 2%, ostalo pa se znajde v državnem proračunu in se namenja naprej po posebnem ključu - tudi za proračunski sklad, ki bo v pristojnosti ministrstva za visoko šolstvo. Od 4-odstotne dajatve ustvarjene iz naslova malega dela dijakov in študentov se namenjajo sredstva Študentski organizaciji Slovenije, od ustvarjene dajatve iz naslova malega dela upokojencev za dejavnost upokojencev, od dajatev iz naslova malega dela brezposelnih in drugih neaktivnih oseb pa za ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Centralno evidenco o malem delu bo vodil Zavod republike Slovenije za zaposlovanje, ki je odgovoren tudi za vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema.
Za kršitev zakona so predvidene visoke globe. Z globo 15.00 evrov se za prekršek kaznuje delodajalec -pravna oseba - če omogoči opravljanje malega dela upravičencu brez ustrezne napotnice.
Kaj pravijo študenti, ki zbirajo podpise proti zakonu?
“Mali delavec ne bo imel plačane malice, ne plačanega prevoza na delo, ne bo dobil regresa, ne odpravnine, ne bo imel odpovednega roka in ne bolniškega nadomestila”.
“Takšna oblika dela povečuje delo na črno”.
“Malo delo uzakonja najnižjo urno postavko 4 evre bruto”.
*■ “Mali delavec ne bo dobil posojila za ustvarjanje družine ali nakup stanovanja in možnost njegove osamosvojitve bo težja”.
“Z uvajanjem fleksibilne delovne sile se bo vse več delodajalcev posluževalo malega dela, kar pomeni, da bodo lahko v 24 urah najeli in odpustili delavca”.
®" “Fleksibilno delo povečuje razlike med prebivalci. Bogati predstavniki kapitala postanejo še bogatejši, socialni še bolj revni in z manj pravic. Nekdo, ki bi celo življenje delal prek malega dela bi potreboval za polno delovno dobo 240 let malega dela!”
V Sloveniji je preveč igralnic
Vlada je s podelitvijo številnih koncesij igralnim salonom in z nerazumno visokimi davščinami (del koncesnine prejemajo tudi občine na območju igralnice) pripomogla k hudemu konkuren-čnemubojuzapreživetjeigralništva na Slovenskem, pri čemer so kot kaže, tudi na račun novih salonov, kratko potegnile igralnice z veliko koncesijo. Hazarderstvo pa ima tudi določene gmotne in psihosocialne posledice na ljudeh, zato ga v nekaterih državah omejujejo.
Novinar Bojan Marsič je Ministrstvu za finance postavil kar nekaj vprašanj v zvezi s podelitvijo koncesij za igralne salone na Obali. V Portorožu so ob Casinoju na griču sv. Lovrenca trije igralni saloni, v Izoli deluje salon kar sredi mesta, salon je tudi v Ankaranu in na Škofijah. V neposredni bližini je tudi igralnica Mulino.
Za igralnice in igralne salone je bilo v preteklih letih skupaj dodeljenih 44 koncesij, govorilo pa seje, da naj bi se število že dodeljenih koncesij postopoma zmanjševalo in sicer do leta 2013 na 35, do leta 2020 pa na 30. Glede na to, da je največ igralnih salonov v obalno-kraški regiji, ki neposredno konkurirajo in „odžirajo“ promet tradicionalnim igralnicam, bi pričakovali, da bodo z leti odvzeli kakšno koncesijo prav na tem območju in da bodo prvi prišli na spisek tisti igralni saloni, ki so večkrat kršili predpise, slabše poslujejo in nimajo svoje sekundarne turistične ponudbe, čeprav ta kot kaže zanje ni obvezna. „Eden izmed salonov, ki bi mu lahko po tem ključu odvzeli koncesijo je igralni salon Casino Izola", je zapisal vprašanje ministrstvu novinar Marsič.
Iz službe za odnose z javnostmi Ministrstva za finance so mu odgovorili, da je Vlada RS na redni seji 16. decembra 2010 sprejela Strategijo razvoja iger na srečo v Sloveniji. Ena od pomembnih strateških opredelitev za razvoj iger na srečo je tudi oblikovanje zaokroženih igralniških območij, na katerih se dodeljujejo koncesije.
„Pri določitvi zaokroženih igralniških območij izhajamo iz sedanjih lokacij, upoštevaje njihov obseg, kakovost, pestrost igralniške, obigralniške in neigralniške ponudbe, delež tujih gostov ter povpraševanje. Tako lahko kot zaokroženo igralniško območje določimo zlasti Novo Gorico, pa tudi Portorož, Sežano-Lipico in Kranjsko Goro, kjer naj se razvijejo višje kategorije igralniške ponudbe”, so zapisali. Omenjajo tudi Bled, Ljubljano in Maribor.
Alije obljubljena usmeritev, ki naj bi temeljila na strategiji že sprejeta, ne vemo. “Navedeno pa ne pomeni, da se bodo že dodeljene koncesije na območjih, ki ne sodijo v navedena območja, odvzele, ampak se na njih načeloma ne bo zagotavljala in spodbujala dodatna igralniška ponudba.” Iz tega zapisa lahko sklepamo, da država ne bo ukinjala igralnih salonov, pač pa jim ne bo dovolila širitve.
Vlada RS je na seji 9. 12. 2010 izdala odločbo, s katero je družbi Zlati val d.o.o. podaljšala koncesijo za prirejanje iger na srečo v igralnem salonu v Izoli, ki jo je salon že pridobil leta 2002. Odločila seje po prostem preudarku in pri tem kot odločujoče razloge navedla kriterije glede izkušenj, dosedanjih ravnanj koncesionarja, rast bruto igralniških prihodkov in števila obiskovalcev. Glede podelitve koncesije velja tudi 6. člen pravilnika, ki določa, da igralni salon ne sme biti lociran v neposredni bližini stanovanjskih območij (kar izolski je), vzgojno-izobraževalnih zavodov, zdravstvenih in verskih ustanov, a to velja le za nove salone, saj koncesionar na kasnejše spremembe ni mogel vplivati.
Sejmi niso zamrli
Boat Show v Izoli bo, tudi Primorski sejem. Berlinska borza od od 9. do 13. marca
Obrtnik je v januarski številki objavil celo vrsto zanimivih sejmov, ki se bodo pri nas in v svetu zgodili v letu 2011.
Celje
Sejem VSE ZA POROKO bo v Celju od 18. do 20. marca.
Tradicionalni MEDNARODNI OBRTNI SEJEM v Celju bo od 7. do 14. septembra.
Gornja Radgona
MEGRA- mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov od 20. marca do 2. aprila.
LOV - mednarodni sejem lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi bo od 15. do 17. aprila.
AGRA - mednarodni tradicionalni kmetijsko živilski sejem bo od 20. do 25. avgusta.
Izola
BOAT SHOW - slovenski prodajni salon navtike bo v Izoli od 20. do 25. septembra.
Koper
PRIMORSKI SEJEM - mednarodni obrtno podjetniški sejem bo od 2. do 5. junija.
Ljubljana
ALPE-ADRIA - turizem in prosti čas. Sejem bo od 27. do 30. januarja na Gospodarskem razstavišču. Hkrati bo tudi Salon plovil.
Sejem DOM bo od 8. so 13. marca. GAST-EXPO v organizaciji Primorskega sejma d.o.o. od 7. do 10. februarja. Hkrati bo tudi sejem SLADOLED IN VINO.
Portorož
INERNAUT1CA - mednarodna razstava navtike (16. po vrsti) v organizaciji Studia 37 bo v Marini Portorož od 10. do 15. maja.
Zagreb
ZAGREBAČKI VELESAJAM: od 23. do 27. februarja bo tam SEJEM NAVTIKE, od 11. do 13. marca pa SEJEM LEPOTE.
Bologna - Italija
A RTE FIERA - mednarodni sejem sodobne umetnosti bo od 28. do 31. januarja
SEJEM ŠPORTNEGA RIBOLOVA BO V Bologni od 11. do 14. februarja.
COSMOPACK in COSMOPROF bosta od 18. do 21. marca. LINEAPELLE - mednarodni sejem usnja bo od 6. do 8. aprila.
Gorica - Italija
POLLICE VERDE - sejem za vrtnarstvo in urbane zelene površine, ekologijo in življenje v naravi bo od 1. do 3. aprila.
Milano
CHIBI &CART - mednarodni sejem daril, parfumerije, modnega nakita ter drugih priročnih izdelkov bo od 27. do 30. januarja.
MACEF bo od 27. do 30. januarja. BIT- mednarodna turistična borza bo od 17. do 20. februarja.
Rimini - Italija
SIGEP- mednarodni sejem sladoleda, slaščičarstva in pekarstva bo od 22. do 26. januarja.
Od 19. do 22. februarja se bodo tam še štirje mednarodni sejmi; sejem piva in drugih pijač, sejem prehrane, sejem morske hrane in sejem oljčnega olja.
Trst
OLIOCAP1TALE - sejem oljčnega olja bo od 4. do 7. marca. Videm/Udine
AGRIEST - mednarodni kmetijski sejem bo od 27. do 30. januarje.
Vicenza
V1CENZAORO FIRST - mednarodni sejem zlatnine, srebrnine, dragih kamnov in ur bo od 15. do 20. januarja.
Berlin - Nemčija
ITB - mednarodna turistična borza bo od 9. do 13. marca.
■ S
primorski u'Hp
Župani obiskali novorojenčke in njihove mamice
Mladen Sredojevič član v Upravnega odbora SACEN
Piranski župan Peter Bossman, koprski župan Boris Popovič in izolski podžupan Branko Simonovič so 1. januarja 2011 dopoldne obiskali novorojenčke in njihove mamice v porodniškem oddelku izolske bolnišnice in jih tudi obdarili.
Nafotografiji Primorskega utripa: Župana Boris Popovič in podžupan Branko Simonovič pri mamici Petri Miško Helvig z novorojenčkom Ožbejem.
Srečnih dogodkov v izolski porodnišnici je bilo v lanskem letu 762, v postojnski 1737, v šempetrski pa 866. V izolski porodnišnici je na novega leta dan prvi zajokal Izolan Ožbej,	njegova
srečna mamica pa je Petra Miško Helvig.
Dan ali dva prej pa
so prijokali na svet janja Zver Skomina, dr. med pozdravlja
Nina, Niko Marija, visokegoste,
Cris m Lan ter zadnja	°
pred novim letom Anabella.
V šempetrski bolnišnici seje prva rodila Maša, v postojnski Taja.
Janja Zver Skomina, dr. med. nam je povedala, da seje v letu 2010 v izolski bolnišnici rodilo 9 otrok več kot v letu 2009 ter ni bilo nobenih večjih težav.
Donatorska akcija NLB Vite
4700 odsevnih brezrokavnikov za 120 vrtcev po celi Sloveniji
V NLB Viti, življenjski zavarovalnici, so v mesecu decembru izvedli donatorsko akcijo, v okviru katere so 120 vrtcem po vsej Sloveniji podarili 4700 odsevnih brezrokavnikov za njihove malčke.
23. decembra lani je predstavnik NLB, vodja Poslovalnice v Luciji Petja Gorjan, obiskal Vrtec Morje Lucija, Fazanska ulica 3 in predal nekaj odsevnih brezrokavnikov ravnateljici vrtca Zdenki Fatorič, ki so si jih nato z veseljem oblekli otroci (na fotografijah Primorskega utripa).
»Z donatorsko akcijo v NLB Viti, življenjski zavarovalnici, izražamo skrb za večjo varnost malčkov na sprehodih. Z odsevnimi brezrokavniki zagotavljamo večjo opaznost najmlajših v zimskih dneh, ko so dnevi krajši in je zato vidljivost dodatno zmanjšana« so povedali.
V upravnem odboru Mednarodne organizacije za razvoj turizma s sedežem v Beogradu sedijo pomembni gospodarstveniki in turistični delavci.
Mladen Sredojevič in Dragan Gtigorijevič (Predsednik Sacen International).
Organizacija Sacen International je bila ustanovljena leta 1959 v Opatiji. Združuje vse pomembne turistične subjekte, podjetja, ustanove ter akademsko sfero jugovzhodnega dela Evrope. Sacen vsakoletno podeljuje prestižno turistično nagrado »Zlatno turističko srce« na uradni podelitvi v Beogradu. V preteklem letu je prestižno priznanje za najboljšo destinacijo jugovzhodnega dela Evrope prejela Slovenija.
Sedež organizacije je v Beogradu. Upravni odbor je zastopan s strani vseh držav regije jugovzhodnega dela Evrope ter nekaterih drugih evropskih držav. V upravnem odboru sedijo pomembni gospodarstveniki, od resornih ministrov,državnih sekretarjev do direktorjev turističnih organizacij in podjetij ter rektorjev in dekanov fakultet za turizem in management, kateri ustvarjajo strategijo razvoja turizma ter njegovih pomembnih novosti jugovzhodne Evrope.
Konec lanskega leta 2010 je bil v Upravni odbor za dobo 7 let imenovan tudi predstavnik Slovenije, direktor in lastnik podjetja Športni Turizem Portorož,Mladen Sredojevič.
Podjetju Športni Turizem Portorož ter Mladenu Sredojeviču je bila zaupana pomembna naloga pri razvoju športnega turizma v jugovzhodnem delu Evrope,ob tem pa vodi tudi odbor za Športni Turizem.
V cilju razvoja športnega turizma v Portorožu ter celotne regije, podjetje Športni Turizem Portorož, sodeluje z Mednarodno organizacijo Sacen že od ustanovitve podjetja.
Pomembna naloga,katera je zaupana krajanu Občine Piran je smernica, ob kateri se obalni turizem lahko nadeja pozitivnega razvoja športnega turizma ter dodatne ponudbe turističnega Portoroža.
Razstava v Izoli
Center za kulturo, šport in prireditve Izola prireja razstavo de! Martine Ljubič "Vrt Ilustrazavrov”, v petek,	14.
januarja oh 19. uri v galeriji Alga v Izoli, Kristanov trg 1.
Obalne galerije Piran BOJAN VELIKONJA Razstava ŠKLJOC!, fotografije Galerija Herman Pečarič Piran Otvoritev: četrtek, 20. januar 2011 ob 19. uri./trajanje: do 23. 2. 2011/
MIRA LIČEN KRMPOTIČ Galerija Slovenskega kulturnega društva Istra Pulj Otvoritev: petek, 4. februar 2011 ob 20.00 uri
VOJKO TOMINC, slike Galerija Banke Koper
Otvoritev: sreda, 16. februar 2011 ob 18. uri. /trajanje: do junija 2011/
Minister Žarnic gost Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre
Na srečanje članov Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre v ponedeljek, 17. januarja, ob 17.00 uri v sejni sobi Banke Koper je predsednik kluba Vojko Čok tokrat povabil prof. dr. Roka Žarnica, ministra za okolje in prostor.
Tema pogovora: Sožitje med okolje varstvom in razvojno politiko.
Omenjena tematika postaja vse pomembnejša, zlasti tudi na območju Južne Primorske (urbanizem, logistika, kemična industrija, vodooskrba, ravnanje z odpadki...). Minister Žarnic je zagotovo najbolj kompetentna oseba in je tudi vrhunski poznavalec stroke.
Donacija NLB Skupine Obalnemu domu upokojencev v Kopru
Obalni dom upokojencev na Markovcu v Kopru so 14. januarja ob 11. uri dopoldne obiskali predstavniki NLB Skupine in klovni Rdečih noskov, ki so popestrili srečanje s tamkajšnjimi varovanci.
V nizu dvanajstih donacij NLB Skupine domovom starejših občanov v okviru vseslovenske akcije NLB Dobra zvezda so predstavniki banke direktorici doma Nevi Tomažič izročili ček.______________________________
Poskrbite za svoje zdravje!
Veliko ljudi je bolnih, skoraj vsak ima kakšno težavo.
Napredek nas je popeljal v napačno smer. Oddaljuje nas od narave. Vse, kar kupimo je polno pesticidov, herbicidov, barvil, konzervansov, E-jev... Živimo v obdobju obilja hrane in pojemo »preveč« snovi, ki nam pacajo, kisajo. Z eno besedo onesnažijo telo.
Spremembe so nujne, če želimo spremeniti dejstvo, da že otroke pestijo različne težave. Telo nas močno opozarja, da ne dobi vse kar rabi, da bi proizvajalo dobro počutje in zdravje.
Potrebno je, da upoštevamo opozorilni sistem našega telesa, oz. potrebno je omejevati in zatreti majhne težave in simptome, s pomočjo katerih nam telo sporoča, da so naše celice zaradi pomanjkanja hranilnih snovi začele trpeti in obolevati. To so:
‘prehladi in gripe, ki se pojavljajo prepogosto in trajajo predolgo, ‘hiperaktivnost, ‘neustavljiva želja po hrani in stalna lakota,‘glivična vnetja/zmanjšana pozornost,*utrujenost,*pomanjkanje energije,‘izčrpanost,
‘vzkipljivost,*pozabljivost,‘mišične bolečine,‘otrdelost sklepov/driska, ‘pomanjkanje seksualne želje,‘težave z zbranostjo/nesposobnost prebavljanja in absorpcije hrane,‘depresija,‘nestrpnost,‘PMS sindrom in menstrualne težave/predolgi in premočni simptomi menopavze/kronično slaba prebava/zviševanje ali zniževanje telesne teže/nihanje razpoloženja,‘suha koža,‘akne...
OBVLADOVANJE »majhnih težav«, oz. »simptomov«, ki pripeljejo do »velikih bolezni« je nujno potrebno. V nasprotnem primeru, če jih zanemarjamo in se jih ne naučimo obvladovati, nam grozijo velike težave in hude bolezni.
ORGANOMETRIJA ali VITAMINSKO-MINERALNI TEST je NEBOLEČA PREISKAVA, s katero se ugotavlja ali je telo dovolj preskrbljeno s pomembnimi hranili. S testom se določa trenutna koncentracija določenih vitaminov in mineralov v organizmu. Nekateri vitamini, minerali, aminokisline..., v telesu prepogosto manjkajo. V organizmu imajo številne vloge in naloge. Potrebni so za rast in razvoj organizma, za vitalnost, dobro počutje ter splošno telesno zdravje. V primeru, da vaše celice nimajo dovolj surovin, se dramatično zmanjša njihova vrojena sposobnost regeneracije in začno hitro propadati.
ZATO: POSKRBITE ZA DOBRO POČUTJE, ZDRAVJE IN IZGLED. NAROČITE SE NA VITAMINSKO-MINERALNI TEST!
Vaša posvetovalnica in zakladnica zdravja »Nutrivita«
Lucija, Seča 197B, Center za starejše občane Kristina Stopar,s.p., ing.lab.biomedicine
Tel.: 041 535 091	(EPU)
Sedem let Cabaret Show Plesnega kluba Soy Gubano
Plesni klub Soy Gubano, s sedežem v Kopru, je nastal leta 2003 na pobudo ljubiteljev latinskoameriških plesov. Danes šteje več kot 400 članov, različnih starostnih skupin in iz različnih krajev, držav, ki jih druži ples in zabava.
Plesni klub Soy Gubano, že vrsto let aktivni soustvarjalec družbenega utripa v Mestni Občini Koper, je v soboto, 08.01.2011, praznoval 7. obletnico svojega uspešnega delovanja.
Tudi tokrat je animacijski skupini PK Soy Gubano uspelo s svojim kultumo-družabnim programom navdušiti številno občinstvo Zadružnega doma v Marezigah. Tokrat so svoj plesni repertoar dopolnili s pravim cabaret show-om, ob zaključku kulturnega programa pa je sledilo druženje, ples, animacija in zabava z DJ Hanoi de Guba.
Ekipa Plesnega kluba Soy Gubano se ob tej priložnosti zahvaljuje za podporo Mestni občini Koper ter seveda aktivnim članom plesnega kluba za pomoč pri organizaciji dogodka.
Lucija
Narasla voda spet poplavila podhod
Lucijo že veliko let deli na dvoje regionalna cesta, ki je v lasti države. Prostorkemu načrtu, ki predvideva ukinitev regionalne ceste v tem predelu pa je že zrasla dolga brada. Že kar nekaj let se odgovorni iz KS Lucija,
Občine Piran in Države pogovarjajo - in dogovarjajo - ali ne bi kazalo namesto podhoda med Podvozno cesto in semforiziranim križiščem, zgraditi primeren nadhod in tako stanovalcem Lucije omogočili prehod tudi ob poplavah. Še v času županovanja Vojke Štular so sanirali brv in uredili okolico, o graditvi nadhoda so govorili tudi v času, ko je bil predsednik sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič (sedaj podžupan), pa iz vsega tega ni bilo nič. Ob plimi in močnem deževju naraste voda v potoku Fazan in brv se znajde dobrega pol metra pod vodo, kar seje zgodilo tudi pred božičnimi prazniki. Takrat ljudje pač ubirajo pot po bližnjici, preskočijo ograjo in prečkajo nevarno prometno cesto, kot kaže tale fotografija.
Pešci se sicer lahko poslužujejo malo oddaljenega prehoda čez semaforizirano križišče ali podhoda na Podvozni cesti.
Bo Poropatu plačala kar država?
Po 12 letih še vedno ni jasno kdo so bili napadalci na Portorožana Marina Poropata.
16. julija 1999 se mu je na njegovem dvorišču na Sončni poti 34 v Portorožu od zadaj približal neznanec in ga s topim premetom močno udaril po glavi. Nezavestnega Poropata so naložili v avto in ga odpeljala na zapuščeno mesto v Strunjan, kjer gaje na srečo našel mimoidoči in poklical rešilca. Kriminalisti in organi pregona očitno še vedno niso opravili svojega dela, tavajo v temi, čeprav so že ptički čivkali kdo naj bi bili napadalci, saj je popolnoma nemogoče, da bi bili to kakšni tujci ali roparji. Poznano pa je tudi ozadje: spor zaradi hiše. Poropat je nato napad nanj začel raziskovati kar sam in se tudi verjetno zameril organom pregona in sodiščem. Prišel je namreč do spoznanja, da pristojni organi zaradi nekakšnih povezav naj ne bi opravili svojega dela kot je treba, niso našli krivcev ter da se zadeve vlečejo nerazumno dolgo. Povedal nam je, da sta zato z odvetnikom iz Sežane vložila tožbo zoper državo in zahtevala odškodnino 50.000 evrov. Razprava o tej zadevi je bila na sodišču v Ljubljani. Sedaj pričakuje “sodbo v imenu ljudstva”, da naj bi mu sodišče odobrilo določeno odškodnino za dolgo 12-letno trpljenje. Kot smo izvedeli se “zadeva Poropat” kljub vsemu nadaljuje in zasliševalci že imajo izpoved skesanega “tovariša” koprsko-portoroško-puljske naveze in menda tudi ime naročnika napada na Poropata.
Aktivni
koprski
redarji
V občinsko blagajno se lahko natekajo tudi lepi denarci od glob za nepravilno parkiranje ali parkiranje brez dovolilnice in pri tem so kot kaže zelo dosledni tudi koprski občinski redarji, tudi z nameščanjem lisic, kot kaže tale fotografija z dne 11. januarja.
Zaključena mednarodna kriminalistična preiskava v sodelovanju s hrvaško policijo
Tihotapili in gostilničarjem v Sloveniji tudi na črno prodajali zaščitene morske sadeže
Anita Leskovec in Dejan Jurič poročata na novinarski konferenci.
Zaščiteni datlji v avtomobilu pripravljeni za prodajo na črno.
Kriminalistična policija iz Kopra je v sodelovanju s kriminalisti Policijske Uprave Istarske iz Pule, 29. decembra 2010 zaključila kriminalistično preiskavo zoper mednarodno hudodelsko združbo 17 slovenskih in hrvaških državljanov, ki so se ukvarjali z obsežnim izvrševanjem kaznivih dejanj ‘nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami’
(po 344. členu KZ-1). Utemeljeno se jih sumi, da so od julija 2010 do zaključka preiskave preko državne meje iz Hrvaške v Slovenijo pretihotapili nekaj ton različnih morskih sadežev, med katerimi jim je bilo samo na ozemlju Slovenije zaseženih okrog 600 kg zaščitenih morskih datljev (lat. Lithophaga lithophaga, imenovan tudi prstac). Morski datlji so živalska vrsta, ki je zavarovana s slovensko zakonodajo, pa tudi s številnimi mednarodnimi dokumenti (Barcelonska in Bernska konvencija, Konvencija CITES). Prepovedano je njihovo nabiranje, trgovanje in posedovanje, prepovedi pa veljajo v večini evropskih in sredozemskih držav, vključno s Slovenijo, Italijo, Hrvaško in Črno Goro.
Kriminalistična preiskava na slovenskih tleh se je pričela avgusta 2010, in sicer na podlagi ugotovitev hrvaške policije, da na območju Hrvaške Istre deluje organizirana združba nabiralcev zaščitenih morskih datljev, ki jih nato ilegalno tihotapi v Slovenijo, kjer skrbi za njihovo nadaljuj o prodajo.Na podlagi ustreznih dovoljenj Okrožnega sodišča in Okrožnega državnega tožilstva Koper so koprski kriminalisti pričeli izvajati tudi prikrite preiskovalne ukrepe zoper identificirane osumljence, je povedal vodja kriminalistov Dejan Jurič na novinarski konferenci v Kopru, 6. januarja. Kmalu so ugotovili, da je v mednarodno tihotapstvo zaščitene vrste školjk vpletenih najmanj 17 oseb (4 državljani Hrvaške, vsi z bivališčem na območju Umaga, en državljan Italije z bivališčem na širšem območju Kopra ter 12 slovenskih državljanov, z bivališči na območju Pirana, Izole in Kopra).
Medpreiskavoso kriminalisti ugotovili tudi, da hrvaški del združbe skrbi za izlov zaščitenih morskih sadežev ter njihov prevoz z ladjami s hrvaške do slovenske obale, kjer so morske sadeže prevzemali slovenski sostorilci ter skrbeli za njihov prevoz in hrambo, vse do prodaje gostincem na območju celotne Slovenije (slovenska obala, Nova Gorica, Ljubljana, Maribor, Kranj). Kriminalna združba je od 1. 7. 2010 do 10. 11. 2010 tako iz Hrvaške v Slovenijo pretihotapila:
Gre za skupaj 2315,5 kg zaščitenih morskih školjk - morski datljev, 144 kg dondol in najmanj 24 kg kapesant. Policisti in kriminalisti PU Koper so skupno zasegli nekaj več kot 600 kg zaščitenih morskih datljev.
Hrvaški del združbe je prejemal okoli 34 EUR za kg morskih datljev, slovenski del združbe pa od gostincev pri nadaljnji preprodaji najmanj 62 EUR za kilogram. Glede na te podatke ocenjujejo, da je vrednost celotne količine 2315,5 kg pretihotapljenih morskih datljev najmanj 143.000 EUR, kar bi predstavljalo tudi protipravno pridobljeno korist mednarodne kriminalne združbe.
Zoper organizatorje kriminalne združbe so koprski kriminalisti podali kazensko ovadbo za dve kaznivi dejanji Hudodelsko združevanje zaradi izvrševanja kaznivih dejanj po 294/2 členu KZ-1 (zagrožena zaporna kazen od 6 mesecev do osmih let) ter za sedem kaznivih dejanj Nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami po 344/2 členu KZ-1 (zagrožena zaporna kazen od 6 mesecev do desetih let).
Hrvaški del kriminalne združbe je bil po prijetju in izvedbah hišnih preiskav priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodnikuŽupanijskega sodišča na Reki, zoper vse pa je bil odrejen pripor. Zoper slovenske osumljence je bila na podlagi odločitve Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra podana kazenska ovadba brez privedbe osumljenih na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku.
Koprski kriminalisti so pri delu sodelovali tudi s Carinsko upravo RS - Carinskim uradom iz Kopra, veterinarsko inšpekcijo in ribiškim inšpektorjem. Veterinarska uprava RS, OU Koper je zaradi kršitev določil Zakona o veterinarskih merilih skladnosti in Uredbe o določitvi prekrškov za kršitve določb uredb Skupnosti s področja zakona o veterinarskih merilih skladnosti ukrepala zoper:
- pravno osebo s sedežem na območju Pirana (izrečena enotna globa 10.015,01 EUR),
-	odgovorno osebo pravne osebe (izrečena enotna globa 5.424,81 EUR),
-	štiri fizične osebe - prevozniki (izrečena globa v skupnem znesku
7.176 EUR).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Ribiška inšpekcija je zaradi kršitev Zakona o ohranjanju narave ukrepala zoper:
-	pravno osebo s sedežem na območju Pirana (izrečena enotna globa 5.
372 EUR),
-	odgovorno osebo pravne osebe (izrečena enotna globa 628 EUR),
-	pet fizičnih oseb - prevozniki (izrečena skupna globa cca. 2.000 EUR),
-	dva gostinca - samostojni podjetniki (izrečena skupna globa v skupnem znesku 2.000 EUR).
Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Carinski urad Koper je zaradi kršitev Zakona o izvajanju carinskih predpisov evropske skupnosti ukrepala zoper:
-	fizično osebo - prevoznik (izrečena globa v znesku 300 EUR).
Poudarjajo, da so osumljeni morske školjke in druge morske sadeže tihotapili, skladiščili, prevažali in distribuirali slovenskim gostinskim obratom in drugim odjemalcem na način, ki je za tovrstno blago popolnoma neprimeren, predvsem z vidika higieničnosti in zagotavljanja neoporečnosti tihotapljenih morskih sadežev. Ugotovitve Veterinarske uprave RS iz preteklih istovrstnih obravnavanih zadev kažejo, da bi zaradi opisanega načina poslovanja pri tihotapstvu in preprodaji morskih sadežev lahko prišlo do okužb ali zastrupitev končnih uporabnikov
-	gostov restavracij.
Izola
Na VOX MAGNA šest pevskih zborov in baritonist Marko Kobal
Najlepše jaslice
V hvaležnost in čaščenje novorojenega odrešenika
so bile v cerkvi sv. Marije Alietske v Izoli, ki si jih je bilo mogoče ogledati do 9. januarja do 14. ure.
Pravoslavci slavijo božič 7. januarja, novo leta pa 14. januarja.
Na dobrodelnem božičnem koncertu v polni cerkvi sv. Mavra v Izoli, 8. januarja 2010, je nastopilo šest pevskih zborov; Moški pevski zbor Izola s pesmijo Zora se dela, Lovski pevski zbor Dekani, ki se je predstavil s pesmijo Zvonovi zvonijo, Ženski pevski zbor Korte, zapel je pesem Jezušček na zemljo gre, Ženska^ vokalna skupina OŠ Koper “Deve” se je predstavila z repertoarjem Svetonočni utrinek, Ženska vokalna skupina Korala Koper s pesmijo Nocoj, nocoj, Mešani pevski zbor Divača pa s pesmijo Le spi nebeško dete ti.
S svojim odličnim glasom je razveselil tudi baritonist Marko Kobal. Na citrah ga je spremljal Tomaž Plahutnik. Nekaj božičnih pesmi so zapeli tudi združeni moški zbori in združeni ženski pevski zbori. Na koncu so skupaj zapeli znamenito pesem Sveta noč Franca Gruberja, ki so jo prvič zapeli v Avstriji leta 1818. Zborovodja sta bila Anton Baloh, prof. in Eneja Baloh. Pevce je na klavirju spremljala Mia Guček. Orgle: Ingrid Tavčar, prof.
Anton Baloh, prof. je neutrudni kulturni delavec, dirigent uspešnim zborom, nagrajenec Zveze kulturnih društev Mestne občine Koper z zlatim priznanjem, dobitnik občinskega priznanja Mestne občine Koper in Občine Divača. Organizator številnih glasbenih prireditev na Primorskem in tudi v tujini. Je ravnatelj OŠ Koper, predsednik Zveze pevskih zborov Primorske in predsednik Zveze kulturnih društev Mestne občine Koper. Je zborovodja več pevskih zborov.
Eneja Baloh je svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Izola in jo je zaključila kot hornistka (rog). Vrsto let je aktivno sodelovala v pihalnem orkestru	v
Izoli. Pela je v mladinskem pevskem zboru GŠ Izola. Leta 2005 je zaključila dvoletno zborovodsko šolo pod mentorstvom prof.	Marka
Vatovca. Trenutno vodi dva ženska zbora. Izkazala se je tudi kot vokalistka v JAZZ glasbi in nastopila kot solistka s primorskimi big-bandi.
Notranjost župnijske cerkve Sv. Mavra.
Eneja Baloh, ki je tudi zapela in Anton Baloh, prof.
Predaja ovojnice s 336 evri. FOTO: FK-Primorski utrip.
Baritonist Marko Kobal je bil rojen v Malem Polju. V Ajdovščini je obiskoval nižjo glasbeno šolo v razredu Rajka Koritnika, dolgoletnega tenorista ljubljanske Opere SNG. Izobraževal se je na mednarodni pevski šoli pod vodstvom profesorice Marjane Lipovšek in profesorja Alfreda Burgstallerja. Leta 1989 je uspešno opravil avdicijo za operni zbor ljubljanske Opere SNG. V SNG Opera in balet je kot solist debitiral leta 1994 z vlogo Germonta v Verdijevi Traviati. V letu 2006 je prejel naziv operni prvak.
Organizatorji koncerta so bili domači Moški pevski zbor Izola, IO JSKD Izola in SAZAS.
V cerkvi je bilo okoli 350 obiskovalcev in vernikov. Zbrali so skromnih 336 evrov. FOTO: FK-Primorski utrip.
Križev pot
Osrednji dogodek za mlade z vse Obale je bil križev pot iz mesta do župnijske cerkve sv. Mavra. V soboto, 15. januarja pa je bila v cerkvi sv. Marka v Kopru izročitev križa mladim iz Ilirske Bistrice.
Zakaj je morala Marija roditi v hlevu?
Človeštvo je bilo očitno kruto že pred 2010 leti, ko niso ponudili noseči Mariji in njenemu soprogu Jožefu primernega bivališča in sta se zatekla v hlev, kjer je Marija rodila odrešenika tega istega človeštva.
Dobro obiskane polnočnice:
► Večnamenska športna dvorana v Luciji.
FOTO:
Primorski utrip.
◄ Portoroška cerkev.
9
■
(0
NAROČILNICA. #
primorski uVp
IME IN PRIIMEK:____________
TOČEN NASLOV:_
i POŠTNA ŠTEVILKA:____________________________________
! LETNA NAROČNINA (n številk) 12,00 EUR
i datum:_________________ podpis:_______________________
1 Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0
| Primorski utrip, Obala L25, 6320 Portorož	7/T)(§7
---------------------------------------------------------j
Vrhunski glasbeni dogodek
Svečani novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije s solisti
Na predzadnji dan starega leta, 30. 12. 2010, so na odru Avditorija mojstrsko izvabljali zvok iz svojih inštrumentov člani Orkestra Slovenske filharmonije in ljubitelji vrhunske glasbe so imeli občutek kot da smo preselili kanček novoletnega Dunaja v Portorož. Vodil jih je dirigent mednarodnega slovesa Emmanuel Villaume, v programu znanih operet, valčkov in hitrih polk Johanna Straussa ml., Lebarja in drugih. Kot gostja je nastopila sopranistka Theresa Plut. Kljub relativno visoki vstopnini 45 evrov je bila velika dvorana Avditorija nabito polna. Samo želimo si lahko, da bi bilo v Avditoriju še več takšnih dogodkov.
Predstava Mali princ v piranskem Tartinijevem gledališču navdušila gledalce
V četrtek, 23.12.2010 v Gledališču Tartini Piran v izvedbi SNG Maribor in organizaciji Primorskega poletnega festivala v sodelovanju z Občino Piran je bila na ogled predstava Mali princ, ki jo je odlično odigrala in odplesala Tijuana Križman Hudernik. Gledalci so bili navdušeni in Pirančani ponosni na svojo meščanko in baletni solistko.
Diego de Brea, ki vidi bistvo Malega princa v tragičnem življenju njegovega pisca, je glavno in edino vlogo v predstavi namenil baletni solistki Tijuani Križman Hudernik, ki gledalca z subtilno dodelanim gibom popelje skozi različna čustvena stanja pisca, ki se je v civiliziranem svetu počutil osamljenega in izgubljenega, izhod in hkrati osmišljenje svojega življenja pa iskal v nenehnem izzivanju smrti. Uprizoritev, kjer bistva ne razkriva beseda, ampak preplet plesa, glasbe in vizualnih podob, dopušča obilo prostora za lastno interpretacijo. Čarobne podobe, ki se porajajo in razblinjajo v zraku, igra senčnih podob in asketske črne kulise, ki delujejo kot kletka, v katero je ujet Mali princ, ter nežen in nato spet silovit ples Tijuane Križman Hudernik pa iz Exuperyjevih motivov ustvarjajo popolnoma samosvoje umetniško delo.
Podeljevali bodo primorske gledališke nagrade Tantadruj
Umetniški vodje Slovenskega stalnega gledališče Trst (Primož Bebler),
Slovenskega stalnega gledališče Nova Gorica (Ira Ratej) in Gledališče Koper (Katja Pegan - tudi direktorica) so sklenili uvesti nov način stimulacije -skupno gledališko nagrado Primorske Tantadruj, z namenom, da bi se na najbolj primeren način zahvalili igralcem za uspešne predstave.
Vsa tri primorska gledališča želijo tudi na tak način graditi enoten primorski gledališki prostor in ga povezovati, ob tem pa tudi vzgajati in privabljati občinstvo, je na novinarski konferenci 11. januarja v Gledališču Koper (v letu 2010 je praznovalo deseto obletnico delovanja) povedala Katja Pegan, direktorica in umetniški voda Gledališča Koper.
Nagrade Tantadruj bodo podeljevali \a Fotografiji: (z leve) Primož Bebler, Katja Pegan, Ira Ratej.
izmenoma na enem izmed odrov: za
življenjsko delo na področju gledališke
umetnosti, za igralski dosežek, za gledališki dosežek.
Športno društvo Sokol iz Ljubljane je 1. januarja v Portorožu organiziralo 7. novoletni sokolski skok v morje 2011
Napovedi organizatorja so se uresničile, saj seje lanskoletnih 30 kopalcev in dvakrat toliko gledalcev podvojilo. Prav zaradi dobrega odziva v društvu obljubljajo organizacijo tradicionalnega skoka v vodo tudi drugo leto, ko bodo skušali dogodek dvigniti na še višjo raven in poskrbeti za še več spremljevalnega programa.
Kopanje v mrzli vodi je sicer priporočljivo kot zdravo, ima namreč blagodejen vpliv na počutje, prekrvavitev in presnovo, dviga utrjenost in prag dovzetnosti za različne bolezenske vplive.
Temperatura vode j e letos merila 10 C. Društvo Sokol naslednji tovrsten podvig pripravlja že 5.2, ko bodo plavalci za pokal Bleda v zimskem plavanju skočili v še bolj mrzlo vodo blejskega jezera.
V novo leto z novo promenado
Na otvoritvi nove Semedelske promenade in obnovljenega Hlavatyjevega parka, na dan novega leta 2011, se je zbrala več tisoč glava množica, novo pridobitev v Kopru pa so popestrili s spektakularnim ognjemetom, pogostitvijo in nastopom glasbene skupine Ne me jugat, ki je zaigrala kar na strehi hotela Koper.
Zbrano množico je nagovoril župan Mestne občine Koper Boris Popovič, ki je poudaril, da gre za pomembno občinsko naložbo, ki bo še dodatno olepšala podobo Kopra.
Mestna občina Koper je za obnovo 540 metrov dolge in 13 metrov široke Semedelske promenade namenila 7,2 milijona evrov.
Obnovljen je tudi obalni zid, ki je po novem v povprečju višji za 60 cm in obložen z istrskim peščenjakom. Investicija je zajemala tudi postavitev javne razsvetljave, ureditev komunalne infrastrukture z zahvalnimi sistemi, postavitev klopi za sedenje in stopnic, ki omogočajo dostop do vode, posaditev istrskih hrastov, urejanje zelenic in potke, ki je dvignjena nad sprehajališčem za primere poplav. Nova promenada je sicer zavarovana proti poplavam.
V sklopu investicije so očistili tudi 25 metrov širok pas morskega dna ob celotni obali.
Namenu so predali tudi obnovljen Hlavatyjev park, ki se nahaja na začetku prenovljene promenade. Park krasi vodomet imenovan Nevesta.
FOTO: BK
MESTNA KNJIŽNICA PIRAN55 BIBLIOTECA CIVICA PIRANofcti
k SO
PRIMORSKI Utrip 2011
070(497 12)
10002815,203
COBISS e