22. številka. Trst v soboto 26. januvarija 1901. Tečaj XXVI .Edleoit ,, t i«i. eikrat ii 4*n. ruun ued^li id p-unicov ob uri ca eelo leto........34 kron za pol let«.........12 - ra. četrt lfta........ 6 u en me*ec ........ - kron? Naročnino ]« niačpvati uaurej. Na na- ročbe T»rIl-»^»m^in* •♦* uDr«v» a*- de ir a Po tobakarnah v Tratu *e prodajajo po •amezne 'tevilke po *» *totink (3 dvčj; rven Trata pa po 8 utotink (A nvč.i TVi^foa It«. «7«t. &din cst Grlasilo političnega društva „Edinost"4 za Primorsko. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. 'Ah *e6-rratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. se računajo po poeo..ib Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemam. Rokopisi se ne vračajo. V «dlauatl atoi Naročnino, reklamacije in ogclaae suie-jeina upravniStTo. Naročnino in nel&ae je plačevati loco Trst. IredulSltu hi tiskarna ae nahajata « ulici Cariiitia $tv. 1*2. IpravniStvo, Id • prejemanje Insoratov v ulici Molia piccoio Uv. 3, II. ua prigovarjalo, da je še le veliko vprašanje, ako so ti citati pristni in ako niso morda le podtaknjeni od lilieralnetra l'-rn, naj navedemo tu par citatov iz lista »(irazer Volksblatt«, ki je vendar organ tistih alpskih Nemcev, ki so se najdalje in najodločneje upirali vsakemu naciojonalizi-ranju konservativnega programa. Rečeni list pravi, da so sanje <> novi večini avtonoroi-stov — odsanjane, a potem izvaja, da nemški binkoštni program — tisti nemški program, ki zahteva uzakonjenje nemškega državnega jezika, torej uzakonjenje nemškega nadvladja in slovanske inferijornosti ! ! — ne more biti katol.ški ljudski stranki v nikako oviro, in v kol kor se netuška gemeinbiirgschalt umeva kak^r zgolj narodna organizacija, ne treba katoliški ljudski stranki, da bi se nimalo izneverila svojim načelom. Tudi to je dovolj jasno: nemški katoliki so napravili ljubi mir meti svojimi načeli in onimi nemške gemeinbiirgBchaft kakor narodne organizacije!! V očigled tej zgodovinsko važni evoluciji, ki se je izvršila v taboru nemških konservativcev, se prijemljemo za glavo in strmimo, kako se je mogel v tem hipu najti le en sam slovenski politik, ki resno misli na skupno parlamentarno organizacijo s tako stranko in si upa zahtevati, da bi baš mi, ki si moramo malone vse še le priboriti v narodnem pogledu, morali narodno poble-deti v časih, ko si drugi, katerim to niti treba ni, ker so že popolnoma nasičeni v narodnem pogledu, ostentativno nadevljejo kričeče narodne barve?! Čim pa so stvari dozorele v tej smćri — v smeri narodne radikalizacije —, z bok česar niti misliti ne moremo na kako skupno organizacijo z nemškimi konservativci, ali ne bi pomenjalo višek absurdnosti, ako bi hoteli misliti na kake zveze z nemškimi krščanskimi socijalisti?! Ta misel se nam mora videti naravnost gorostasna, ako se spomnimo, tla so bile ravno strastne agitacije krščanskih socijalistov tista sila, ki je konservativce potisnila na pot nemško-narodnega radikalizira nj a ! ! Boji na Tirolskem in pad Dipaulijev so priča temu. Preti par dnevi so imeli krščanski socijalisti shod na Dunaju, a prvo, kar so sklenili je bila prisega zvestobe — nemški geme' nb ii rgscl i a 11 in zatrdilo v manifestu do volilcev : »Mi smo menenja, da je v narodnih vprašanjih skupno postopanje vseh nemških poslancev samo ob sebi umevno in j e-<1 i ii o prava pot v blagor našega naroda, v blagor naše domovine A v s t r i j e.« Ali umete to ? Nič ne pretirujemo, ako rečemo, tla je Schonererjev program, ki pri-poznava le takti Avstrijo, ki odgovarja nemškim pretenzijain in ki jednostavno prezira ekzistenco Slovanov v tej državi, ali pa jih izključuje od uživanja narodnih pravic in jim odreka vsaki delež na politični moči in vplivu v državi. Sleherni Slovenec mora torej izključiti že misel samo na kako bližanje taki stranki. Ce pa ne moremo misliti na zvezo z nemškimi konservativci, še manje pa na zvezo s krščanskimi socijalisti, potem pa se vprašamo strmć: od kje hoče »Slovenec« vzeti tisti »mnogoštevilni« klub?! In vendar se snuje nekaj, to nam je povedal jasno. Ali od kodi, od kodi, naj pride ta mnogoštevilni klub, kje so tisti sestavni tleli, kaLcrre hoče priklopiti k namerjani novi parlamentarni tvorbi ? Naj gledamo okolo sebe, kakor hočemo, naj razmišljamo, kolikor hočemo, in naj se vse misli naše in vsi razlogi slovenskega rodoljubja upirajo, kolikor hočejo : »Slovenčeva« obljuba nas vedno in veduo zopet dovaja — k nemški katoliški ljudski stranki*!! Mi pa so trdno nadejamo, mi smo uver-jeni, tla bomo — ako res pride do tega, kar bi se hotelo — poleg onih štirih že a priori izključenih narodnonaprednih poslancev, videli še mnogokaterega druzega jugoslovanskega poslanca, katerega — ne bo v tem »mnogoštevilnem in lepe m« klub u, in da torej ta obljubljena deveta dežela ne bo ni tako »lepa«, ni tako »mnogoštevilna«, kakor se morda nadejajo oni, ki se tako pridno razgovarjajo in snujejo načrte z vrhnim zaščitnikom zistema, ne brigaje se za to, da ta zistem ubija rod Slovencev v Primorju in na Koroškem ! Nadejamo se temu, zaupaje dobremu geniju našega roda. (Zaključni članek prihodnjič.) PODLISTEK. « Notturno. Spi »al: K*ai*r Sandor-Gjalmki — Prevel: Radi. Tu in tam so sevale razsvitljene plohe, kakor nagomilen črnih zasenčenih kotih se je zopet zarilo tu in tam nekaj, česar ni bilo spoznati, je-li je les, človek, ali taj ? — A v dalj ini so se potikali jm> zraku plavkasti plameni. Popolnoma v ravnini pa. v bližini {»otoka meti vrbami in jeseni, je začelo nekaj hkrati rasti, ter se v zdi go vati vedno više in više. Najprvo kakor rokav ženske srajce. jn»tem kakor postova, — slednjič rob srajce — dolgi dolgi veliki robovi, ki so se razvijali fantastično in čudno. Za malo časa evo iz drobne krpe — ogromno prikazen, ki je na daleč in široko zastirala črne mase gajeve in z mesečino osvit-ljene rol>ove gozdove ter se vzdigovala celo do planinskih vrhov ter se gibala leno, brezglasno, požrešno. Preti menoj pa in okoli mene je švignilo, siknilo vsaki hip nekaj — v travi in v zraku. In presekal mi je pogled temen dro-ban predmet, tako hiter, tla nisem mogel zapaziti njegove oblike. V duši mi je bilo, kakor tla čutim od povsodi veličastvo tajnosti »nepoznanega«, — nje večnost in njeno ne-izmernost. Se nisem prišel s pravo mislijo in naravnim potom do kakega 'razloga, ko je zo pet bila ura na zvoniku. Stresel sem se. Preti očmi se mi je zamodrilo in zarudečilo. En trenotek mi je bilo, kakor da vidim, kako tisto veliko belo iz doline —sega že tlo mene. Nisem bil več posptKi svojim živcem. Zamolklo so mi doneli urini udarci. Skoro pošastno so se širili v nedogledne nejasne daljine velike usodne noči, a mnogo-stranski jok jih je vračal od povsod k sre-brnato lesketaječemu se zvezdnatemu nebu. 1 a jek, kakor da je imel nekaj živega v sebi. V njem so se udarci zvona glasili še jasneje in rezkeje. B;lo mi je, kakor da me tolčejo jH> sencih. A čim je zamrl zadnji glas poslednjega Ali je antisemitizem opravičen ? (Zvršetek.) A mej tem, ko so na zunaj Francozi, Nemci, Madjari, Rumtiiii, Angleži in Italijani, semiti vendar ne nehujejo biti združeni med seboj, v rodbini, v običajih, v pouku, v intimnem socijalnem življenju svojem. Oni preplavljajo društva onih plemen, katerim se prilagodjajo, ali noben nesemit ni še nikdar prodrl v njihova društva. Oni imajo svoje lastne dobrodelne institucije, svojo lastno bolnišnico, kakor imajo «voje terapije. Iu kakor v njihove templje ne vstopa živa duša, ako ni semitska, tako ne more v njihovo bolnišnico, ne obiskuje njihovih šol in ne uživa dobrot takoimenovanih humanitarnih zavodov njihovih, ako ni njihov. V svojih šolah uče hebrejščino, vera hebrejska je zgodovina njihovega naroda, je močna veriga, ki oklepa vse izraelite, živeče pod nebesnim svodom. Oni so prodrli v vse žile javnega življenja drugih narodov; ali nikdo, ki ni njihov, ni še nikdar in ne vstopi nikdar v življenje njihovo. Iz vsega tega izhaja jasuo, kakor luč, tla pleme semitsko, da-si razkropljeno v svoje ude, je živo, močno in vseskupno, kakor je bilo pred devetnajstimi stoletji, in da zato, udarca, sem šepnil mehanično: »polnoč«, — in čutil sem, kakor tla me je objel hladen — hladen duh, tla sem se ves stresel. Preti očmi mi je zatemnelo, okoli mene se je začelo vrteti in zdelo se mi je. kakor tla se predmeti premikajo pred menoj. Jeden kamenitih križe v v najskrajnejšem kotu pokopališča — evo, na — saj vidim, kako se pregiblje s svojega stališča —* skoro da koraka proti meni in — skoro sem se spustil v mehanične kretnje človeka — nestrašljivca, ki se hoče prepričati od blizo o vsem, — a še pravočasno sem se vdaril po čelu ter se spomnil, da je vse to le igra vznemirjenih živcev, in spoznal sem fino jesensko meglo, ki se je raztezala po vsej dolini. Tedaj pa sem zapazil, da stojim še vedno na istem mestu pri ograji. Sram me je bilo samega sebe in spomnil sem se svojega namena. Tu se mi je pojavila zopet ona Bilna želja po mili pokojnici, pa — hitrih korakov sem se Bpustil k usodni gomili, pod katero jo je zakrila smrt. Tu je ležal še svež. Mesečina ga je oko- kdor je semit, ni, ne more biti ne Italijan, ne Nemec i tel., in more biti jedino, kar je v resnici, izključljivo semit! Semiti tiste vrste, ki se zbirajo v Ter-gesteu, in ki so postali gospodarji občine, pričajo, ako bi bilo to še potrebno, o tej resnici, kajti baš oni se čutijo zadete od besed «camorra» in «camorristi» in se, kakor kače, zvijajo pred vsako senco napatla na njih na-cijonalistiške — spekulacije. Kričijo na antisemitizem in lažejo; oni vedo, da mi nismo antisimitje, oziroma, da nismo sovražni plemenu kakor takemu in še manje njegovi veri ; ali oni vedo, da mi v njih ne pri poznavamo Italijanov, ker so le semiti, in po takem ne moremo tudi videti v njih zaloge italijanstva. Noben Italijan bi si ne mogel prisvajati tega naslova, tem manje si ga more semit, to je oseba, ki ni italijanska. V s e m i t i h bi mogli umeti prijazno pridruženje k italijanski civilizaciji, željo, povspeševati isto, moralno in intelektu-velno podporo zaveznikov — a ničesar več. Semiti ostanejo semiti, Italijani Italijani. Vsaki narod je sam za-se zaloga svoje kulture in svojega lastnega narodnega značaja v jeziku in v šegah ; posamični k pa ne more biti taka zaloga, in tudi cel narod ne, ako si, presto-pivši svoje lastne meje, prisvaja takov naslov. Je krajev, v katere Zidje niso prodrli nikdar in morda ne prodrejo nikdar. In vendar so tisti kraji — naj so ali nemški, ali italijanski, ali turški — ohranili in sijajno razvili svoj narodni značaj, svojo civilizacijo in kulturo, in to brez takih zalog in monopolistov, narobe : ravno zato, ker niso imeli te nesreče, da bi jih bila okužila tista dva fenomena, nelogična in nasprotna dobremu zmislu in narodni morali. Semiti, ki se kažejo Italijane, ne samo kakor prijatelje italijanstva, ampak Italijane po krvi in po značaju, so že radi tega krivi in nepošteni meščani. Več nego krivični in nepošteni so tisti semiti, ki govore : »itali-janstvo, to smo mi», kajti ta klic, ta parola, katere si ne prisvaja niti pravi Italijan, zveni kakor zahteva po monopolu, kakor usorpa-cija, kakor nepoštena kramarija in prepotenca, na ustnicah vsakogar, ki ni Italijan. In za danes zaključujemo, ponovivši, da, posvečujč vsako svoje čutstvo, vsako svojo misel, vsako svoje tlelo velikemu i d e-j a 1 u č 1 o v e č a n s k e m u , ne moremo umeti monstroznt) idejo plemenskega sovraj žtva, ter spoštujemo in ljubimo človekoljubno, kakor se spodobi, vsa plemena. Ponavljamo, tla vsako pleme mora hoditi svojo pot, pod- | pav tla vsega s svojim belim svitom. Vse je bilo tiho in brez gibanja — gluho in mirno. Ob mojem pristojni se je odvalil košček ilovice in drobna miš je smuknila v travo. V glavi se mi je porodila stara pravljica, tla pokojna duša vsprejema podobo miši, a isti hip je prepustila mesto grozni misli, tla je ta miš prišla morda ravno iz groba, nasičena — z njo. In prevladala me je velika bol, iz katere se je izvila edina želja, naj mi spolni pokojnica svojo obljubo in naj se mi javi. Moja razdraženost ni pojemala ; bila je tem silneja, čim je potekal čas, a okoli mene se je kopičila le gluha noč z nedogletlnim .morjem megle, ki je vse zakrivala nekoliko korakov dalje od mene, in gledal me je le nemi mrtvi grob. Ura je odbila eno po pol u noči, odbila je dve uri, — a jaz sem stal vedno brez odgovora. In žarela je zora ko sem klečal na grobu in bolestno izgovarjal eno in isto besedo, one usodne črke: »nič — nič!« (Pride še.) piraje druge in jim dovoljuje zavetišče; ponavljamo konečno, da l»omo — naj bodo že pritlikavci ali velikani oni semiti, ki nam napovedujejo vojno zato, ker ne odobrujerao njih delovanja v njih javnem in socijalnem življenju — nadaljevali ta boj Urez strahu, brez ol»otovljenja, brez presledka , kajti cilj naše poti je : moralno ozdravljenje dežele, je mir, je |>ot nasproti tisti lepi bodočnosti, ka-koršn^e je ljudstvo tržaško vredno in je tudi pričakuje. Politični pregled. V TRSTU dne 26. januvarja 1901. Načrti gospoda Korberja. »Politik « | kj ročaj o z Dunaja, da je vladi veliko ležeče na tem, da potolaži nemške radikalce. Račun s|»orazu mijenja poplačajo seveda ne-nemški narodi. Oficijelni krogi so tega me-nenja, da so S<*honererjanci veliko zgubili na svoji nevamoHti in da sedaj, po velikih zmagah, morejo postati »sposobni za vlado*. Na drugi strani se hoče tudi nemška ljudska stranka toplo potegniti za Schone-rerjanoe in žuga. da ne pristopi nemški gemeirihurgs<*haft, ako se ne pritegnejo k isti tudi Sehonererjanci. Perspektiva v bodočnost je torej taka-le : nemška ljudska stranka tesno združena s Schonererjanei na eni, in z liberalci na drugi strani, takoj blizu j»oleg krščanski socijalisti j in liberalni veleposestniki, zadnja v sprevodu j nemške gerneinburgs«*haft pa. nekol'ko sramežljivo in omahovaje — katoliška Ijmlska stranka! Nad vso »živo podobo« z blagoslov-. Ijajočimi rokami - gospod Korber. Da pa mi Sloveuci ob tej perspektivi ne moremo imeti nobenega nujnejega posla, nego — ubijati se med seboj, to stoji črno na belem v naj no vejem katekizmu o slovenski taktiki...! Ali ni dobro, če si je človek tudi za resne čase ohranil nekoliko humorja! Bodoča taktika naših poslancev. «Information» je dobila — kakor |>ovdarja — od m e r o d a v n e konservativno! slovenske strani zatrdilo, da so vse razprave o (»odočaem postopanju slovenskih poslancev brez vsake j>odIage, le to jedno je gotovo, da bo veliki del jugoslovanskih poslancev solidarno post o p a 1. Tudi to je gotovo, da se jim pridružijo maloruski zavezniki in moravska poslanca dr. Hruhan in Stojan. N a drugi strani p a j e izključeno, da bi oni štirje liberalni Slovenci našli zavetišče v t e j skupini — Kar >e d<»staje misli, da hi se zasnoval katoliško-slova..ski klub, zatrja gornji vir, da m~r'.dajni slovenski konservativni krogi niso za to. da bi se zasnoval klub na tako ozki podlu g i, zlasti zato ne. ker bi bil tak klub prešibak. da :>■ :u »ijel igrati kako ulogo v zbornici. Marveč se kaže tendencija za zasnovo slovanskega kluba na kolikor tnožno široki p • llatfi. tako. da bi bil tudi oddaljenejim skupinam omogočen pristop. Tudi temu sp»znanju se ne odtezajo, da v parlamentu niso prava tla za pozitivne klerikalne akeije. Zadovoljevati se liočejo torej le > spoštovanjem verskih čutstev in prepričanj pozitivno delati pa na [>olju na n »d nega iti gospodarskega dela. Ta zadnja zatrdila kažejo, da so se naši Konservativci nekaj nau- ili iz dog«»dkov, žal pa, da vidimo gori v uvodu, da nočejo ničesar pozabiti. Svoje stališče cznačaino mi v ciklu člankov, ki pa priobčujemo ravnokar. Le na kričeče protislovje bi opozoriti, ki tiči v tem. da na jedni strani hočejo snovati klub na najširši |»odlagi, da hočeje omogočiti pristop tudi oddaljenejim skupinam, da se hočejo odpovedati »pozitivnim klerikalnem akcijam« — da pa na drugi strani izključujejo svoje lastne in najbližje rojake. Ne — to ne gre skupaj ! Načelno važna razsodba. Kakor smo bili j»on>čali že tudi mi, je bilo \V'olfovo glasilo ><>-t leutsche Rundschau«, zaplenjeno, ker je pri javilo S 'honererjev program. Deželno sodišče pa je konfiskacijo razveljavilo ter je svojo razsodbo oprlo na razloge, ki so velike načelne važnosti, zlasti še z ozirom na sedanje in prihodnje d< »godbe v našem Primorju. Ker je za na- velike važnosti, da si dobro za|>omnimo te razloge deželnega smiišča dunajskega, :•» ker ne moremo misliti drugače, nego da to. kar velja na Dunaju, mora veljati tudi za Primorje, dokler smo v jedni in isti državi in |»od jednim in istim zakonom, hočemo tu doslovno navesti te razloge : V prvem odstavku inkriminiranega me- sta je govor o prizadevanju po zveznoprav-nem razmerju med nemško-avstrijskimi deželami in nemško državo. Ne more biti nobenega dvoma, da si je možno misliti tako politiško tvorbo, ne da bi s tem jednotna državna zveza cesarstva morala priti v nevarnost, in ravno sklicevanje na nekdanje zvezne dežele govori za to, da se noče dražiti na zaničevanje proti jednotni državni zvezi, ampak, da naj bi se po takem zveznem razmerju, kakor se glasi na inkriminiranem mestu, zagotovila ohranitev nemštva. V drugem odstavku se odklanja udeležba na pojavih lojalnosti. Ne glede na to, la ve« ta odstavek po svoji sestavi ni na- Listič pravi, da se tudi res vsi spomi- se bila izpolnila 13 rubrika njega popisne njajo svoje dolžnosti in so skromni tam v kotiču. Le jedni so nehvaležni za vso fenomenalno gostoljubje, ki je uživajo tu. Ti so — Slovenci, ti hočejo gospodariti tu. Zato in jedino zato, so jim Italijani napovedali boj. No, ako so drugi lepo tiho, je to njihova stvar, ali mi Slovenci ne dovoljujemo, da se nas vsporeja z onimi, ki uživajo tu gostoljubje in ki so prišli od Bog ve kje ! Mi smo tli doma, prav tako kakor Italijani, nezmiselno je torej, ako Italijani govoie o kaki brezprimerni gostoljubnosti nasproti nam. Mi smo jim baš te dni dokazali, tako temeljito, da smo tu in pole! !! Kakor se vidi, iščejo ti ljudje nalašč prepirov, da bi ljudi spravili v kako globo; zato priporočamo vsem narodnjakom, naj skrbe, da kedo ne prekorači zakonite meje ! Krivice se popravijo, samo javite — nam! Tako mora biti tudi tukaj ! V zadnji številki »Naše Sloge« čitamo, dA v Pulju in okolici preiskujejo tamošnji vladni organi operat magistratovcev in da so organi naleteli že na neštevilo slučajev, ko so bili naši zapisani za Italijane. To je prav! To je sveta dolžnost vlade in njenih organov in to zahtevamo tudi mi za Trst in njega okolico ! C. kr. vlada naj pokaže, da je čuvarica zakona in da ne dopušča nikake, osobito pa ne uradne — nezakonitosti. Ako tukajšnja vlada stori to. jej koliko nas je tu, da »gospodarjem« se zdaj perjen proti osebi cesarjevi, a m p a k proti šumi po ušesih. Vprašanje je vendar jedno- vladi in vladni politiki, treba po- stavno. Oe nas ni, zakaj se nas gospoda boje? števati, da pojav lojalnosti ni zahtevan, ampak A če smo, no pa smo, in sicer pod istimi dr- dobrovoljen izraz ljubezni in spoštovanja. V žavnimi in ustavnimi zakoni, kakor Italijani, kolikor opuščenje takega pojava, ali poziv v Če smo, nam pritičejo tudi vsa prava. In že j bomo hvaležni, drugače bi pa morali zgubiti tako opuščenje ne involvira kršenje spošto- se - videči, da se nam krati ono, do česar vsako zaupanje do nje. vanja in po takem dejanje po § 63 k. z., se imamo pravico že po dejstvu svoje ekzistence Avstro-ogrski Llovd. Ker je dvignjena tako opuščenje sploh ne vidi kažnjivo in je tu, kakor avtohtonno prebivalstvo — bo- karantena, je Avstrijski Llovd otvoril zopet tudi ni možno označiti kakor nenravno dej«- rimo za svoje pravo, je absurdno govoriti, | promet na vseh levantinskih črtah. Le Cari- nje. V predstojećem slučaju tem manje, ko da se pregrešamo proti dolžni hvaležnosti za grada se še, do nadaljne odredbe, ne bodo besedilo inkriminiranega mesta niti ne obsega uživano gostoljubnost, pač pa je resnica, da dotikali Llovdovi parniki. resničnega poziva. »i naši nasprotniki arogirajo neko svojstvo go- Tretje glavno zasedanje komisije za Tretji odstavek dokazuje dolžnost po- spodarjev in dobrotnikov, do katerega nimajo j osebno doliodarino za Trst in okolico slancev Schonererjeve skupine, da se »o d- nobene pravice. j je bilo otvorjeno dne 24. t. m. Predsednik, t r ž e j o o d R i m a«. Ne glede na to. da l)a: Trst Tržačanom ! Mi nimamo nič j dvorni svetnik in finančni ravnatelj se geslo »proč od Rima« že dolgo časa rabi proti temu! In ker so tudi Slovenci Tržačani, Oton vitez pl. Zimmermann, je, pozdravivši brez ovire v mnogih tiskovinah, ni možno torej: Trst tudi Slovencem, kakor došle ude, naznanil smrt uda-namestnika Jo- v tem najti izkazovanja zaničevanja katoliške Italijanom!! sipa Duranti-ja ter izid nadomestnih volitev vere, ker se s tem geslom hočejo izraziti le Slovenožrci ! Pišejo nam : Pod raznimi ! in imenovanj polovice udov in udov-namest- pr>zadevanja jedne stranke za osamosvojenje jn različnimi naslovi prinašate dan na dan nikov na mesto onih, ki so izstopili po žrebu, od »upliva rimske kurije« na delovanje dr- 8ijke in sličice, kako da se dela o letošnjem ter jih obvestil o stvareh, nanašajočih se na žave in je v tem tem manje možno najti ljudskem štetju na to, da nas potaje, ako delovanje komisije. Komisija je začela raz- kakov napad na vero, kakor tako, ker je mogoče — vseh ! prave o prizivih davčnih zavezancev zoper nodvomno dovoljeno, i^totako, kakor za Sprejmite v predale «Edinosti» tudi ta j osebno doliodarino. katoliško, delati propagando za kako naslov, ki je menda najprimernejši za «pre- Trgovska šola. V nedeljo dne 27. t. drugo v državi pripozuano veroizpove- ve$ kulturne* so v rage naše! Evo vam zopet I m. se bo predavalo dopisovanje (korespon- danje. par izgledov: denca). O presojanju vsega inkriminiranega me- Rapotec Josip, fondo Giuliani štv. 524 Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer sta ni smeti končno prezreLi, da ima isto že m preje, popisne f)ole za ljudsko štetje, ob uri zjutraJ 5-3' oW uri !*»P°l«dne v naslovu obseženo izjavo, katero naj podpi- ^ pa je hjžai gospodar pokHcai ženo ome- 10.0 C'. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 771.8. še skupina poslancev, to je torej program njenega in jo izpr.|gal za potrebne podatke ! — ^anes plima ob —.— predp. in ob — parlamentarne stranke, katerega naj ista doseza R<> je ^ vge dovršeno> je rekel gospodar: f>0P*» oseka ob predpoludne in ob — .— z zakonitimi parlamentarnimi sredstvi, govori ^ y. gQtovo govorite lagki, _ in je odšel m| popoludne. in glasovanji in ne onega mesta torej že iz Gofjpod Rapotee protestuje tem potom proti U-ga vzroka ne more smatrati kakor splošen takemu nezakonitemu postopanju, nadejaje se, poziv do čitatelje v lista na nezakonita dejanja. ^ ^ kr naraestnižtvo llkrene |)otrebno ter 1. priredi pevsko društvo »Adrija« v Barkov- Objektivno torej ne obstoji kažnjivo de- ^^ ^ kržitelje zakonaj J ljah prvi plesni v enček v veliki ste- janje in se torej zaukazana za plenite v n. mogla Frank Ivaa {x 8v M M zgornje števJ kleni dvorani »Narodnega doma«. Začetek potrditi. j j n; prejel nikake pole! 'plesa ob 4. uri popoludne in traja do 10. Isto se je zgodilo Ludviku Matiji od ure zvečer. Ustopnina za možke 1 krema, i stota m ! za ženske 60 stot. Na plesu bo svirala iz- Tržaške V0Stl« Hišni upravitelj je prišel k ženam orne- vrstna tržaška godba pod vodstvom kapel- Iraenovanje. Ravnateljem eeljske gim- nJe»ih »»veh in je napisal podatke — o obče- nika Wagnerja. Na obilno udeležbo uljudno nazije v Celju je imenovan profesor na ljub- valnem jeziku pa ni bilo niti govora! | vabi od bo r. Ijanski realki Klemens Prof t. To je zagri- Miha, stanujoči v ulici Farneto I Javna telovadba »Tržaškega Sokola«, zen nasprotnik Slovencev, oni mož, ki v št. 38, se pritožuje, da je prišel v njega sta-| Opozarjamo, da bo jutri popoludne v telo- ljubljanskem mestnem šolskem svetu ni hotel »»vanje neki pisar, baje poslan po hišnem vadnici »Tržaškega Sokola« javna tek.no- Jutri. v nedeljo dne 27. januvarja t. razumeti slovenski, ampak je zahteval, da naj upravitelju - ki je zahteval, da m u 12-1 e t n a | valna telovadba gojencev. Starisi in drugo se zaradi ni etra o njegovih poročilih govori deklica (hčerka gori imenovanega) podpiše ! občinstvo so vabljen, najuljudneje. Začetek . in pol uri. Vzajemno podporno dru5*vo za vo- se zaratn njega o njegovih poročilih go nemški ter se je celo pritožil na višjo in- H" ** ljudsko štetje — kar s e j e t u d i ob 3. in pol uri stanco, ko se za njegovo zahtevo nihče ni zgodilo!! zmeni l. star«*ku Josipu .Herlaku. Hrvati v »Catfč Specchi« so nabrali 20 kron v blag spomin najemnik pole za ljudsko štetje?! H()-letnega starčka-poštenjaka Josipa Merlaka iz Skednja, ki se ni vstrasil silne burje ter se Kaj je bilo pisano na dotični popisni jake veterane, poti pokroviteljstvom Nj-g. Cvetka tržaških Hrvatov na grob poli —si prav lahko mislimo! ! j e. in kr. visokosti nadvojvode Krana Ferdi- V uliei del Bosco ldnivdobil še noben nanda d' Este, bo imelo, kakor smo že ja- i vili, dne 2. februvarja t. 1. svoj prvi dru-O Simončiču Franu iz Rojana št. 102 štveni ples. Gledališče »Armonia«, v katerem moramo še dostaviti, z zahtevo, mu pokažejo trinajsto rub- Namen tej veselic, m samo ta, podpirati kajšuji »Dijaški ustanovi« s obljubo, "kol Prvikrat se mu ni posrečilo videti vojake veterane, ampak tudi ta, da se usta-da v isto svrho naberejo še nadalnje zneske. «voje» popisne pole! Drugikrat pa so mu j novi fond za društveno zastavo. Zahvaljuj«? se najprisrčneje bratom Hr- milostno pokazali, da je rubrika 13. še prazna! | Vodstvo društva se nadeja, da mu pa- vatom za rodoljubni dar o tako ganljivi pri- Zahteval je, naj izpolnijo to rubriko, česar trijotično občinstvo z obilo udeležbo izkaže • I ^ I* J 'j * I * lit_____A. 1 liki. poživljamo vse tukajšnje Slovane, da se Pa hoteli »toriti ! o vsaki priliki spominjajo naše »Dijaške Zahteval je dalje, naj mu dovole, da ustanove«, ki je pre|>otrebna podpor, da za- sam izpolni to rubriko — ali tudi tega mu more izvrševati vzvišeno svojo nalogo, to je, niso dovolili ! skrbeti za naraščaj slovenske inteligence v Povdariti moramo še enkrat — ker je Trstugorostasno — da je Simoučič, vstopivši, go-Darove sprejema začasni blagajnik, dr. voril — nemški ! Iver uradnik ni umel tega Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu. jezika, ie začel govoriti slovenski, in ko je Trst Tržaeanoiu ! Takov naslov ima videl, da uradnik ne ume niti nemški, niti člančič, ki ga prinaša neki listič, v katerem slovenski, je začel govoriti — laški!! dokazuje, da tržaški Italijaui nimajo vrstnika Na zahtevo Simončiča, naj mu zapišejo na vsem božjem svetu, kar se tiče dobrotno- slovenski obče valni jezik — je uradnik odati, uljudnosti in gostoljubnosti, in vsakdo govoril: Kako naj vam zapišem, da govorite živi lahko tu slol»odno in je dobrodošel ; le slovenski .kozmenoj govorite la-nekaj malega, prav malegi zahtevajo od njega: 1 š k i !!! Simončiču je bilo to preveč, zato je vsakdo mora pripoznati njih prava, pripoznati, odgovoril tako-le : da živi v njih hiši! Ne sme se utikati v Govoril sem prvo nemški, potem sloven- javne stvari, ne sme se pečati s politiko, ski in se-le na zadnje sem začel govoriti laški, ampak ždeti mora tam — v kotu. vidć, da vi ne umete drugega jezika!!! Oj dobrote, oj plemenitosti! Tiste klav- Slavni gospod uradnik je bil sedaj po- zule ni težko umeti. Odpovedati se mora in pozabiti na vse, kar mu je mati položila v zibelj in — v srce in j>ozabiti mora tudi, da je državljan z državljanskimi pravicami ! koncu in je zarežal : Vi ne boste tukaj nič ukazovali — jaz zapišem, kar hočem!!! Ob enem je ta «slavni» organ šiloma svojo naklonjenost in svoje simpatije. Plesni venček, ki ga priredi odbor tržaških gospa v korist si. otroških vrtcev, zbudil je občno pozornost. Od vseh strani nam dohaja toliko vprašanj, da tukaj povemo vsem, da bo ta plesni venček eden n a j l e p š i h in najzanimivejši v vsej sezoni. Nekaj krasnih darilc nam je tudi že došlo za loterijo; zato srčna hvala vrlim pošiljalkam! Imena objavimo prihodnjič. Slov. občinstvu se priporoča za darila in za vsestransko naklonjenost : pripravljalni odbor. Darovi zavodu sv. Nikolaja. Gg. Luka Svetec notar v Litiji f» K, Marija Pakiž in Kristina Fabijani v Lokvi po 4 K, Zinka dr. Kvbdf-eva 6 K, Repinc Valentin 5 K, Pogorele A. 4 K, dr Pretner 10 K, v veseli družbi pri sv. Ivanu mesto litra vina 88 st., Gaspersič, župnik v Marezigah 2 K, Rihtarsič Ana 2 K 50 st., županstvo Jesenice 10 K, županstvo Kropa 9 K, Macak Franja 5 K, Prelog 1. 2 K, Gomilšak N. porinil našega moža iz urada — ne, da bi prof. 4 K, Klemene Marija 2 K, Ponikvar Karla 2 K, Pirjevec Nežika 4 K, Grahli Antonija H K, Doiefl Ivanka 2 K 20 stot., <*!rne Ana 2 K, Vinšek Marija 2 Kt Kle-menčič Ivanka 2 K, Puntar Marija 4 K. županstvo Črnomelj 2 K. Vesti iz ostale Primorske. konca in kraja. A kaj je bilo tu ? Državni uradniki, ki so na volitvah zastopali politično oblast, so se vračali v urad — in teh je slavna druhal počastila se žvižganjem in tuljenjem. Jaz mislim in se nadejam, da se ti gospodje, če se še nahajajo v Kopru, gotovo oglasijo v »Triesterici« s protestom, da ni res, da je Koper »so friedliche Stadt«, in da po-x Obsojeni Krst i če v c i. Dne 21. I ^ kar je napjsal IK>(i|>isani tj m. je bila pred tukajšnjim deželnim so- p _v diščem razprava proti četvorici Krsticevih pristašev, ki so neusmiljeno potolkli nekega človeka na^e -t ranke. Jeden je bil obsojen , fg - v 4 mesece ječe in 222 kron odškodnine, ; V COLl IZ. lXI al IJ^fVC. drugi v štiri tedne zapora. Ostala dva sta * Bralno društvo »L i p ac na bila oproščena. Slapu pri Vipavi vabi na veselico s plesom CI>ogi zapeljani ljudje! Nasprotniki so, in !oteriJo, ki jo priredi jutri v ne- ali nam s. vendar sm.lijo. Saj so, da-si v 27' januvarja. — Začetek ob 3. zmoti, vendar-le naši. Tem vecim gnusom popoludne. — Vstopnina k plesu 20 vise moramo obračati od onih brezvestnih duš, Listki za srečkanje po 20 vin. ki le v svojo osel™, korist pehajo uboge, — * plesu bo svirala Mavhinjska veteran-nevedne ljudi v nesrečo. Boli nas, ko vi- godba, dimo, da je že tako usojeno, da bo trebalo morda mnogo nesreče, ki naj spametuje ljudi, padle v roke brezvestnih zapeljivcev. X Župnikom v I) o b r i nj u je imenovan župe-upravitelj veleč. g. Ivan Trinajstih, brat vrednih bratov dra. Mate in Dinka Trinajstima. Svečana instalacija bo dne 10. februvarja. -}- Uradniški glasovi za o a r - * Skoda v s 1 e d požara v Novem mestu znaša 30.958 K, zavarovalnina zgorelih poslopij pa 13.020 K. Vesti iz Štajerske. variše, naj v velikem številu prihite v Gradec ! Koliko plačate davkov? Marsikateri delavec ali mali kmet niti ne pomisli, kako velika je s\ota, katero mora plačati državi odnosno raznim kapitalistom, kakor indirektne davke. V Avstriji znašajo indirektni davki skoro 1000 milijonov kron. Plača pa se od kilograma kruha ,, mesa „ masti „ sladkorja „ kave „ soli „ čaja piva vina od litra 3 st. 2-5 „ 32 „ 50 „ 96 ,. 22 „ 200 „ 8 „ 6 it 36 „ 24 „ 6 „ 4 „ 7 ,. „ zganja ,, petroleja od paketa prostega tobaka od kratke cigare od »kube« '' In pri tem si prihrani država uniformiranega biriča, kajti lakota sili ljudi, da plačajo te davke. . . Ali je res, da ne bi moglo biti drugače ? (Po »Rud. Praporu«.) Priloga. Današnjemu listu smo pride-jali prilogo »Vabilo na naročbo« nena- — To so prijatelji kmetov! Znana krota «Stajarec» je mnogo kričal o zadnjih volitvah ter prinesel volilni oklic, v vadno bogato ilustriranega leposlovnega t olj a. Kakor znano je bil dr. Bartoli kan- ^^ ^ prie ua6einik dosedanjim postavnim določbam in tini. No, na Dunaju so prvikrat odprli oc: pustili so, da vsaj enkrat zmaga pravica v naših |H»krajinah — vničili .-o one zloglasne volitve in razpisali so nove. Državna oblast je dobila nalog, da naj bo nepristranska (morda prvi in zadnjikrat) in naj šrleda, da se bodo zopetne volitve vršile pravilno in pravično. In res: na obnovljeni voli t vi smo prav le|»o zmagali in brez mnogih potežkoč. Na dan volitve sem šel v Koper; bil sem gimnazijalee — ali šolo sem pustil za en dan — po domače rečeno: napravil sem »škaj»olo« — samo da vidim, kako se vrše volitve v Kopiu. Prišedšemu v K«>|»er nudil mi seje ta-le prizor. Volitev se je vršila v veliki hiši na obrežju. Mnogo žandarjev in drugih straž je napravilo daleč na okrog hiše »kordon« ; oblasti M fakinaža navalila na nase volilne može. bankarske hiše, »M. A. Rothschild in Rot-schildovi sinovi«, baron Karol pl. Roth-sehild. Josip Verdi. Iz Milana poročajo, da se je maestro Verdi včeraj od 6. ure zjutraj nahajal v agoniji. Nesreča na železnici. Iz Bud javljajo, da sta na progi Galanta-Isolna ogrskih državnih železnic, in sicer na postaji Ganv. Lrčila dva tovarna vlaka: o tem sta bila dva železniška uslužbenca ubita, eden pa je težko poškodovan. Nesreča na morju oblastvenim zahtevam. Brzojavna poročila. Osebna vest. DUNAJ 26. (K. B.) Cesar je z najvišjim ukazom z dne 16. t. m. ravnatelja tr-mIe e gOVjn6jke in pomorske akademije v Trstu, vladnega svčtnika Evgenija Gelcicha una-predd v VI. čin. red. tiospodska zbornica. DUNAJ 26. (K. B.) Cesar je z lastnoročnim pismom z (Ine 24. t. in. imenoval Iz Spezije javljajo, kneza AIfre(Ja Windischgratza predsednikom, da je one 25. t. m. na tamošnji vojni ladiji jn tajna 8V9.50 • . . . . (iO.— 85 — . . a , . . 54.— 55.— . • < . . . 27.— 28.— . . . . . 48.— 50.— - • . . \ 3.—17 .— , . . 3.50 G.— . ♦ . . . 73— S8.— . . . . . 40.—41 — . . .38.-41.— • ' . - . 32.— 34.— hkkkkkhkkhkkkkkk n M n n n n n n n n n i» K M slov. zaloe pohištva * iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ^ varn v Solkanu in Gorici ^ n n n Antona Cernigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago X iz prve roke. se bale menda, da ne bi italijanska M,>rJe Je * hlŠ ter nzW\l°% ^ spel včeraj popoludne »ilo v luki 60 čolm»v. 34 inoskih ----- KKKKKXKXKKXKXXKX Amerikanska mornarica. \VASHINGTON 25. (K. B.) Zbornica Okolu dveh popoludne je bil razglašen izid volitev. Koperske fakinaže je bilo mnogo Spremembe V pravosodstvu. Pravosodni na notrali. Naši volilni možje so morali takoj minister je dodelil dež. sod. svetnika Hije- zapustiti Koj»er — pa saj so to radi st<»rili, ronima pl. Tartaglia iz Rovinja služl>o na ko -o izved-li. da je vendar enkrat zmajrala okrožnem sodišču v Splitu, a premestil sod- „»prezentantov je sprejela predlog, da se ima pravica. -Jaz pa sem drhčal od jeze, videvsi, »e£a tajnika na okrožnem sodišču v Rovinju mornarjCa pomnožiti za dve oklopnici in dve kako -o morali naši volilni možje ^»sedati dt\ Irana Jag.xliča na višje deželno sodišče knžarjci. na vozove —' a na vsakem vozu sta sedela « službovanjem na okrožnem sodišču v Splitu Verdi na smrtni postelji. po dva žandarja z nasajenima U.jonetama. sodni tajnik dež. višjega sodišča v Zadru dr. MILAN 26. (K. B.) Buletin, izdan da- Znak »der --nst frieolagoma pojemajo, cesti, ki v.nli iz Kopra (če se ne motim v pristav na dež. sodišču v Zadru Ivan Gazzari j o spremembi na angleškem prestolu. Pomjan). |m» kateri so se morali jK?ljati naši sodnim tajnikom na okrožnem sodišču v j POSTDAM 25. (K. B.) Prestolonasled-voldni možje, zi>ralo se je na stotine fakino v, i Kotom. nik je tlanes pred pol u d ne čez Vlissingen odra ztrgan h m tudi — inteligentnih ljudi. Vsi Volkovi na Rumunskem. Iz Bukarešte potoval na Angležko. ao imeli žej»e natlačene — kamenja — se- poročajo, da je bilo pet vojakov, ki so bili LONDON 25. (K. B.) Brzojavka iz Ports- veda tudi mnogo -mrdljivih jaje. Podpisani vsled dopusta na potu prot- domu, tik ne- moutha poroča, da pride oddelek nemškega setn bil notri med temi ra/.grajalei, ki so kega gozda napadenih od črede lačnih vol- brodovja v Spiethead, da se udeleži pogreb- kov, ki so vseh pet dobesedno požrli. Na njh »lavnosti. os*Klepolnem mestu so našli le orožje vojakov vzdigovali |»esti, rotili, segali v žepe, a več od tega niso mogli, ker je bilo zagrajeno z bajoneti. Kričali so pa na vse grlo in mahali s klobuki ; in tudi jaz sem držal klobuk v rokah, iz strahu namreč, da mi ne polomijo k«»sti : »Abbasso i croati, (»orehi di sciavi, evviva Istria italiana, evviva Italia!« so tulili in mnogo sličnega. To sem videl s svojimi očmi in si ^al na svoja ušesa »in dieser un-serer -*>nst ho friedlichen Stadt.« Ko je tolpa — ne, zarekel sem se — množica »friedlieber Leute« prišla v bližino, kjer ima tamošnje okrajno glavarstvo svoj sedež — bilo je žvižganja in tuljenja brez SREDEC 25. (K. B.) O priliki smrti in nekaj drugih kovinskih stvari ; okrog in ansležke kraljice je zaukazano štiritedensko okrog pa je ležalo veliko število mrtvih vol- žalovanje. kov, kar d .kazuje, da so se vojaki junaško bo- ! ATENE 26. (K. B.) Kralj in prestona-rili za svoje življenje. ■ slednik odpotujeta jutri na Angležko. Ako bi Shod uradnikov južne Železnice se bo se zdravje cesarice udove Friderikove po-vršil v soboto, dne 2. februvaria 1901 v ; slabšalo, poda se prestolonaslednik, namesto Gradcu v prostorih »Stadt Neugraz«, Hans v London, v Kronberg. Sarhsgaose 5. Na dnevnem redu bo razgovor , LIZBONA 26. (K. B.) Zbornica perov o sedanjem položaju uradnikov južne želez- I je sprejela predlog, da se kralju Edvardu niče. Ker pa more tak shod uplivati le te- j VII. izrazi žalost nad smrtjo kraljice Vikto-ilaj, ako je močno obiskan, |M>/.ivlja vodstvo rije ter izreče nada, da se ohrani zveza med društva avstrijskih železniških uradnikov to- angležkim in portugalskim narodom. IC pohištva vsake vrst« Ataedro Levi Minzi ? Tnti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Tl»rn1 izbor t tapetarljah. iruHb In • likali. IlitMtrlran ceaik gratl« la fraako vaakema na zahtevo. Cene brez konkurence. 1'rednetl stavlj* ■« mm brod ali znicu brei da HI ae aa to kaj uraiuM. OBUVALA! irl eirKTl it. H m (Plaia losario pol muti M») priporoma tvojo bograto zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe In otroke Poitn« naio^be m izvrše v ti«tem dn«v». Odpoiiljatev j« poitaiae prosta. Prevzema vsako dalo na debelo ia drob— tor izvrtaj« isto t največjo natanjčnoetj« hi točnostjo po koikviealh cenah. Za mnogobrojM naročbo m priporoča Jodp ItutU H). MjltM Dunajska filjalka • vloge na knjižio« m 4%. btrzno posredovanje, posojila m vrod-menični eskompt. vinkullrmnjs m razvinkuliranje obligacij. Zivnostensk* banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Veliki krak! New York in London nista prizanašala niti evropski «*clini t*r je bila velika tovarna srebrn i ne prisiljena, oddati v« RTOjO zalnpo zgolj proti majhnemu pla čilu delavnih moči. Pooblaščal sem i'. \r»iti ta nalog. Pošiljam torej vsakomj-sledeče predmete le proti temu. da t mi pot rne gld. 6.60 in sicer ; «5 komadov najtim-j-ih namiznih nžev o pristno angleško klinjo : »i komadov amerikanskih pat. srebrnih vilic iz enega komada : ^ ^ « kom. aim*r pat. srebrnih jedilnih žlic : 12 k-.m am«*r. pat. srebrnih kavnih žlic: 1 komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho: J kom amer. pat. srebrna zajemalmca za mlesko: ♦i kom. anjr Viktoria čašic m podklado . "i kom- efektnih namiznih svetnikov ; I komad cedilnik za čaj ; 1 k«.m. naj ti n sipalnlce za sladkor. 42 komadov -kupaj nanio gld. 6 60 Vsek teh 4'J predmetov je popred stalo gld 4<) ter jih je mofi s^daj dobit-po tej minimalni ceni gld. 6 60. A meril jo srebra 2f> let. za kar se garantuje. V najboljši dokaz j da le-ta inserat ne temelji na nikakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, ka teremu ne bi bilo blago všeč, povrnit brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro ki je posebno prikladna kot prekrasno. svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljfte gospodarstvo. Dobiva se edino le v A- HIRSGHBERO - a Eksportni hiši americanskega pat. srebrnega blaga na Dnnau II., Rertraittstr. 19. Pošilja ee v provicijo proti povzetju, ali će se znezek naprej vpošlje. Čistilni praiek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina-1 Izvleček iz pohvalnih pisem Bil wm s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Ba r t u sc h. c. in kr. stotnik v 21. pešpolku r? pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Kožanc, dakan v Mariboru. Ker je Vara garnitura v gospodinjstvu jako ko- Tržaška posojilnica in hranilnica jciistrovaDd ladrnga: ometenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska t italnical. Hranilne ulore ne sprejemajo od vsakega, će tudi ni ud zailruge in se obrestujejo po 4°/c. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51 na menjico po «j°0 na zastave po 51>°'0. I"radne ure so: od ft—12 dopoludne iu od 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. rintna. prosim, da mi pošljete se jedno. S t. Pavel pri Preboldu. Dr Kamilo Bdhm. okrožni in tovarniški zdravnik. M. AIT E Postno Hranilnični račun 816.004. Zaloga olja iii kolonijiiliiPira hia^u. Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, k^. naprej proti povzetju. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani Alojz Trevisan. -J- AA^ -A- -A- -a- -a- -A- -a- -A- -a- -a- -a,- -ar Treov.-olirtna reiistrovana zidno z neomejenim jamstvom. V <;OKI< I. semeniška ul. št. 1., I. nadstr. Varstvena znamka: SIDBO- LINEMENT. CAPSIGI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po JS0 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanjn tega povsod priljub.jenega domaćega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se »prejm originalni izdelek. Richterjeva lekarna pri zlatem levn v Pragi Elizabetine ulice 5. l Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K Centrala v Pragi. ^ Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicab, Taboru, Benešavi, I glavi. Moravski Ostravi. Javljam slav. občinstvu, da sem-odprl krčmo v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. Točil bodem izvrstni teran, vipavec in prosekar. Za postrežbo bode na razpolago vedno izborim kuhinja po primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki ras spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoča udani Ivan Lisjak ,,pri Zvezdi" v Sežani. Kakor praktikantka želi vstopiti v komptoir, v Trstu ali v Gradcu, gospodična, ki je z dobrim Duhoven v samotnem kr-ju išče in sprejme takoj priletno in varčno kuharico. Več povč uprava „Edinosti" v ulici Molin piccolo št. 3. II. nndstropje. 20 kron nagrade Na potu iz DUTOVELJ na OPĆINE je zgubil nekdo oprt- vspehom dovršila knjigovodstveni tečaj, njak (nahrbtni žakelj z jermeni vešča slovenskega in nemškega jezika. „Rucksack") v katerem se nahaja lovska torba iz usnja, volnena ruta in predpasnik za patrone. Kdor je vse to našel, naj izroči našemu upravništvu v ulici Molin piccolo št. 3. II. nadstropje, kjer sprejme 20 kron nagrade. Uljudne ponudbe na Uredništvo ►Slovenke« v Trstu. Jaz Ana Csillag Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto |to f>°/0, navadne |m> 41/*°/o vloge na Conto - corrent f>o 3,6O°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-Rentni davek plačuje zadruga Trsrovin« manifaktiiriiejrat blaira Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. {"a* mi je javiti slavn občinstvu in cea j. odje merm lastne, malcem. gat izW raznovrstnega * . m m _ fl ritlllu. blara za iesen in zimo in mcer: sukno za mo^ke in . . i^D.ke obleke, flanelo. l^arvau in bel barhent. piket za posojila na poroštvo ali zastavo na perilo, staje od volne in bomhaža. odeje s podvleko ali oletoo odplaeevsinje v tedenskih ali mesečnih volne itd. B«iratm zaloga raznovrstnega perila na meter, obrokih, l>n»ti vknjižbi varščine na lOletno ___ 1 _ a * . __A^MAisiki iv> Avirilnina nuin orai^fl 1 1 v • . y ^ odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorelev-la^mi ilo-bila sem jih vsled 14-me-sečnc uporabe Hvojesiuno-iznajdene pomade. To so najslovitisc avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las. povspešuje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem ilo najvišje starosti. Cena lončka 1 gld., 2 gld.. 3 gld. 5 gld. Pošiljam po pofiti vsak dan. ako se zneaek naprej pošlje ali pa s poštnini povzetjem povsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Zastopnik za zalogo piva v Sežani in okolici proti varščini 1000 kron se takoj sprejme. P o 11 n d h e naj se pošljejo na g. Simon Kukec, pivovarnar v Laškem trgu na spodnjem Štajerskem. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA. registrovano društvo z omejeno zavezo. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., L nadstr. v lastni hiši. Ana Csillag Dunaj I., Seilergasse 5. od se vsaeega, obrestu- nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode' namizni l>eli in barvani prti: l»ela in barvnna zagrinjala na meter ali izgotovljena Drobnarije za krojače, kitničarke in -ivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke . Narocbe za moške obleke po meri z največjo rtttijejo b.lo°/0. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |m> M(M) kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obre- očnortjo in natančnostjo. Velik izbor hlaira za zastave in narodnih trakov za drcštieie znake. Vse po najnižjih cenah. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in sL občinstva. l>eležim se najulju»lneje M. Aite. Razsežno jamstvo Vplačevanje vrši se osebno a!i potom položnic na čekovni račun štev. 842.36t». tratine ure: 7»°/o- Urad nje vsaki dan od 9. do ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje Hran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštno-bran. račun štv. 837.315. Zaloga cementa je na donuša prodaj po nizki ceni. Ivupeija lej> dobiček in je sosehno }>ri-pi-avna za kakega slovenskega trgovca. \'eč se izve v kavarni Conunereio j»ri g.jfAntonu Sorliju listnicno ali pismeno. Ludovik Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Horovljr (FVrliM-h) koroško priporoča evoje in zjuh -I jive pnške vseh zistemov in kalibrov. Znamenu« in oj«trostrelne pnike za ftihre, risa niče. lovske kratke pnike in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsolidnej^e : u-karsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnvm 'i»-nar. ."-prejemam v popravljanje vse. udelavam cevi v stare pu^ke, nova kopita, predelavam pu^ke za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri najsolidnejSem delu • o m o • o zmerne cene. •••••• Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brez plačno in franko Proti malokrvnosti ^ Želcznato vino lekarnarja C. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Nj. Svetosti papeža. Ima v sebi 90 krat več železa kakor druga po reklami ne-zaslu7.no sloveča china-ieleznata vina, katera često nimajo več železa v * sebi, k«kor vsako ceno na- mizno vino. sj Vsled tega največje ▼ * Jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oalah lih osebah, kakor tudi se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva s»e v steklenicah po pol litra. KXXXXKKKKXXXKKXK Ivan Serpulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tmli po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in