PROSVETA »nd H o J glasilo slovenske narodne podporne jed note t'niiim to «pravniki psa-■Urit (UT a LnaMi it, orriNK MIT B«. UtiMi it« TsUpk«s»i l4viiil« MU. year xvil i. «üsr 'Ä^r^rr cwcn«o, iu., pondeijek, 7. juiija (juiy 7), 1921 stev.-number im. f«e «I imlil nl« »ff pr*vi4*4 Im to «HÜM IIOS, Acl of O«!. 3. lilT. ««lUrtaed •• Ju«. 14. III« Ipeímiluonov glasov za LA fouetta. ivitvo je eolidno, in v»i pro ivni element! se bodo posta v eno fronto, pravijo vodi-telji. JrUDI 1,000,000 »OOIJALIBTOV 10 NAJBRŽ MED ČRTAMI TI ' 8TE SILNR FRONTR. Cleveland, O., 5. julija. — Ta loiveaoija ni pač pravnič podob-u tisti skupščini, ki so jo imoli itpublikanei dne 10, junija v isti dvorani, in pa brezglavi demo-kratski drhali, ki se le vedno po ja okoli dvorane Madiaon Square Oarden. To je prava delavska konvencija, ki ji sloje železniške bratov fcine ua čelu. Izmed šestnajstih večjih želez nicankih unij in bratovščin sta le dve, ki nista zastopane. Onim itirinajstim železniČarakim unijam in bratovščinam pridenimo ic Idružene ameriške rudarje, unijo The Amalgamated Clothing Work trs in International Ladies Garment Workers' Union, pa imamo jedro velike politične delavske atrauke. Morris Hillquit je delegiran, da da novi politični stranki en mili jon socialističnih glasov. Po fljegovi sodbi jc ena tretjina or ganizncij Ameriške delavske federacije uradno zastopanih. Kon ferenčni uradniki pravijo, da so precej skromni, če trdijo, da je pet milijonov volilcev zastopanih v konferenci, in sieer trije mili joni delavskih glasov, en milijon hocijalistov in en milijon ameri ških kmetov. Kakor zatrjujejo, t» dobil se« nator Robert M. Le Follette vse nemške glasove, vse tujerodne e lemente, ki niso zadovoljni a pre Mrosrinai priselniškimi postavami in vse poklicne radikalcc, Nadalje je rečeno, da niao liberalno misleči ljudje glasovali na volitvah v zadnjih letih, ker nUo marali voliti reakcionarnih kandidatov. Za primer navajajo to. da je le 18.5 odstotka republikanskih volilcev prišlo glasovat «a državnih primarnih volitvah, na katerih je bil potrjen sedanji predsednik Coolidge za letošnjega (Dalje na 3. strani.) Coclidge pred riskim učlteljetven. Waahington, D. 0. — Predsednik Coolidge jo imel iia dan narodno neodvisnosti pred narodno »iRojno zvezo govor, v katerem " J'' ogreval za pravdo mlade A *"rike. (iovoril je pred 13,000 'judmi, ki fino pravnič vedeli ( t/r" fl« »«' ( oolidg^v sin v Beli hi bori / boleznijo za svoje mledo «vljenje. 1'redsednik je svaril navzoče Pr'd zbirnimi agitatorji, ki iz-™'ljajo posameznike za svoje se »«mene. «laaovuiea je naj zdravilo za to zlo, je re-predsednik. "Naie za« I njo ljudsko štetje je f"w«lo, da jo skoro štirinajat mi-J"""v tujerodnih belopoltnih o-nami. Večinoma tvorijo J11 * I k r» mailo ljudje, ki so še ljudske šole. Ali mnogi le vveno potrebujejo priliko, "«'"•e kitati in pisati angle-J«ik. Kajti le tako morejo J*' "" priti v n,posreden etik z «'«'t m pravei nabira politične-11 »oeijalnega Življenja." je '•'/"I prnlsednik. ]i.',,"i">' '"H je pa šr nad tri mi-'oinarinov, ki «o «nalfsbe-k! znajo niti čiuti, niti ' * videvamo, da ja ne-'isjiioljši vir za siroma-> ud'KleUtvo. pot«« j« tu-M videti, kako nujno nam '•*» na to. da odpravim« to M ne ogroža «smo na * 'jslnega blagostanja, ne-' snek naše republik* ■O ia popnlnoma iz ^»rašanjo, kako izboljšati razmere tutih, ki ima-opravljati takšna zla. umirati u#iteljetvu iz mi položaja. Pregled dsevnih dogodkov. Amerika. Demokratski cirkus v New Yorku se nadaljuje. Napredni elementi, zborujoči v Clevelandu, so odobrili kandidaturo La Follette, in zaključili konvencijo. La Follette je izjavil, da je neodvisen kandidat brez vsake stranke. Predsednik Coolidge je pridigal učiteljem. Kaj jc povedal Johnston na konvenciji progresistov. Kukluksovski boj na demokrat ski konvenciji je komedija. Inoaematvo. Italijani ubili dva srbska vojaka na meji Julijske Benečije. Mussolini je privolil v preiskavo. Jugoslavija je povabljena na londonsko konferenco. 700,000 stavbinskih delavcev zastavkalo na Angleškem. Kongres tretje internacionale zaključen. Rusija namerava zgraditi največjo zračno floto. se so mlatili prazno slamo v soboto. ALIJR TO ZNAMRNJR D REA DRNOR ▼ DRMOKRATIÔNI 8TEANKI? Ali je dobro Uigrana poteaa veli ke denarne mošnja? Ka] Ja povedal železničar Johneton. New York, K. Y., 5. julija. — In glasovali so in glasovali na de mokratični konvenciji v četrtek in petek, kdo bo predsedniški kandidat, toda uspeha ni bilo. Neka teri to glasovanje smatrajo za začetek razpada demokratičue stran ke, drugi pravijo, da se vso to vrši po želji gospode v Wall Btree tu, kateri je še najbolj pri sreu Coolidge, kandidat republikanake stranke. Wall Street namreč šoli da je kandidat republikanske stranke izvoljen z veliko veČino, kot je bil svoječssno Harding da bo veliki biznis zopet lahko kričal: "Glejte, ljudstvo nam upa in zato jo vse prav, kar mi izvršimo." To seveds ne pomoni, da se go spoda v Wall Strcetu boji, da bi ne imela vpliva na kendidata demokratične stranke, ako bi bil iz voljen, am pek gospodi v uliei Dv-narne mošnje je bil bolj všeč Kukiuksoveke ferea ne konvenciji denekratev. ■ 1 ' 0 Katoličani, ki so večinoma Irci, eo vodili boj proti kukluksom le navideino. New York, N. Y,-(Ked. Press,) Kukluksklanski "fajt" na demokratski konvenciji v New Yorku je farsa. ,, Ifrlfltt Demokratska platforma, kot jc bilu sprejeta, no omenja kukluk-sov z imenom ,ker so tako hoteli demokratski kstoliški bossje; Bronnan iz lllinoina iu tamauiti iz New Yorka. Nuvidczuo so katoliški delegat je —- večinoma Irci — vodili boj proti klauu, koncem koncu, ko jc vrag jemal šalo, so pa glasovali proti točki platforme, katera ju obsojala kuklukso a imenom. Katoličani kakor prot$-itantje so se bali. da protiklanska točka v platformi odvzame demokratom glasove v jeseni. Pred konvencijo so demokratski bossje sklenili, ds bodo posnemali republikance in prezrli kuklukso ali k večjemu rešili to vprašanje s kako ueškodljivo "planko" v plut formi. Pozneje so ps odkrili, ds mnogi delegat je nočejo i poslušati boasov in name ravnjo spraviti klsnsko vpra'anje nu dnevni red konvencije. Ko so katoliški kolovodje spo zinili, ila pride stvar ns dnevni krvav konflikt med italijani v srbi. Italijanska patrulja je na meji bliiu Kranja ubila dva arbska vojaka ia repriealij, ko ao or Ju-naši ubili dva Italijanska vojaka aadnji teden. VRLIKO RAZBURJENJE V RRLORADU. "I; » da ** k al »K t« t ar» át\1 J» ! ksi Cleveland, O. (Fed. Press.) — Splošno kampanjo pod vodstvom senatorja La Follette za atrmo glavljcnje politične oligarhije ka pitalističnih baronov in za ustanovitev ekonomske svobode v A-merilci je treba uvesti po celi deželi, kakor je rekel železničar William H. Johnston v svojem o-tvoritvenem govoru na konvenciji koaleranae aa piipnlnu puli-tično akeijo V mestnem avditori ju na praznik ameriške neodvis nosti. "V Združenih državah ni cko n omake svobode, niti enakoprav nosti v ekonomskih prilikah za ka terokoli veliko skupino njihnih državljanov," je bil njegov uvod ni stavek v znamenitem govoru "Kje je ekonomska svoboda kje enakopravnost ekonomskih prilik za uslužbenoe jeklenih, bs krenih, bombažnih trustov in sto drugih velikih kombinscij, za t* službence, ki morajo sprejemst delo pod pogoji, ki jih stavijo ts ki ljudje, kakor so n. pr. Gary Ryan, Wood in drugi industrij ski msgnetje, eli pa se zspisati stradanju?" Med tiste, ki morajo sprejet pogoje, stavljene po organizira nem roparskem kapitalu, je pri štel tudi neodvisnegs tovsrnsrjs malega trgovca in celo malega neodvisnega bankirja. "Ree ao nekateri izmed nas u stvarili organizacije, ki se lahko postavijo tem tiranskim silsm industriji po robu ter jih prisilijo b kompromisom. Ali to še ni ekonomska evoboda," jc nsdsljeva Johnston. "Nobene prave svobo de ne more biti v tem neskončnem sporu rsdi elementernih rsz-mer v zaposlovanju. Da, celo tiste majhne uspehe, ki smo jih dosegli, je zetrlo zviševanje stansri ne in pretirsno visoka eens, ki jo rnorsmo plačevati za hrsno, ob leko in druge življenjske potrebščine. . "Tudi to je res, ds je bil etor jen početek s kooperstivnimi pri zadevanji v bančnih (»oslih, trgo vinsh, trgujočlh organizacijah in drugih podjetjih za ustvaritev nove oblike industrijskega in tr govakega življenja, v katerem bi naj bili mi prosti vsakršnegs zatiranja od strani monopols in špekoleeije. Ali keko dsleč bomo v stanu napredoveti v tej «meri? ("tn dalj smo šli. tembolj «mo «a uverili. da nas bo zadržavala sila bogataških kombinacij v vseh naših poizkusih, atremečih za trajno odpomočjo. "železničarji eo se š* uverili v tem oziru in so sedaj tukaj rsv. uo zastrsn lege spoznanja " Potem je govornik opisal, ka ko j* bila sila žtlezničarskib or-gsnizeeij potisnjene aa Mren. Vajprej jo je potisnil zvezni tr lesniški delavski odbor, fc< je v ro-j kak denern* «ile. potem pe |»čet je nesramnega Dougherty je kandidat republikanske straukc, kot kateri izmed gospodov, ki ee so zaključili, ubili več ptic / poganja na demokratični kon-¡««»i» kamnom. CHasovanjo o venciji za nominacijo predaedu:.|^v««,i >"»J pokaže, da imajo kato ikega kandidata. V Coolidgu in Učeni najmanj polovico glasov ne Davvcsu vidi veliki bi an is dva o^l-ločna moša, ki no bodeta odnehala napram delavocm in farmarjem za toliko, kolikor jc za nohtom Črnega. Olasovenjc se je pričelo nadaljevati v soboto zjutraj. Konven» rije je bila sklicana na delo ob pol enajatih v soboto dopoldne. Dva kandidata: Ralston in Cox, ki sta bila nekakina teinnu konjička, sta se že umaknila v petek popoldne. Profesijonqlni po-litičerji pripovedujejo, de ae uc morejo zediniti, ker Smith zastopa prijatelje opojnih piječ iu protikukluksovske sile, McAdoo (Delje na 3. strani.) Taktika peHUčnih Prednikov v pravi luči. Kukluksklan je samo pretveza 1 New York, N. Y., 5, julije. — Za kulisami konvencije demokratične stranke šepetajo, da ljubljenec političarja (Jeorgc Brciinauu ni Al Huiith, dober katoličan in protikukluksovec, ampak je John W. Davi« iz Zapadne Virginije, ki je bil svoječasno ameriški poslanik v Britaniji. Tako že pet a jo in govoričijo ljudje, ki imajo zelo tesne stike t Breunsnom. Vsevedeži pravijo, de je Brrii-nen obdrzsvul tajno konferenco dva dni preje, preden se je na potil iz Chieaga v New York, Na tej konferenci jo povedal, kdo mu je najbolj pri sreu. Kianovski boj je le strategična poteza, da udari po MeAdoojcj. On smstra to poteso in «tikr, ki jih je imel McAdoo z Dohcnyjem. za dosti močsn bat, s katerim podere MeAdoojs, • Do sobote z jut rs j je v«« ks zalo, ds je tako, kot «o govorili vsevedeži, smpak predeli noč razgrne avoja krila prek narave, se še Isbko veliko spremeni, Wsll Street »t» prav gotovo i« brani Davita in iijcgova želja je, da bi bil njegov tovariš za pod» preds'dnika na gla*ovniei človek, ki je poznan kot vrli kato-ičan. katerega p« lahko tako prti-plrttkajo. da gs lahko raxkr»** m naprrdfijaka. Mevrda Brennanoii n»*rii m-ne uresničijo v«el»j. ampak važi<9 za ljudstvo je. ako se po/najo na Iftl «lovvka. ki igra na prte sli v demokratični straAki. konvenciji! MacAdoo, klanski kandidat, naj izve, da ne more bi ti nominirnn bres katoliških gla sovi Katoliški kandidat ra pred sednika je bil Al Hmith. Ko pri-stnsi MeAdoojs spoznajo položaj, bodo mogoče priprevljeni na |tup* iijo. Prntlklansku "^anke" se lahko zabaranta za glasove, ki jih potrebuje Hmith. Tod s paxiti Jo Mlo treba, da bodo glasovi na obeh straneh kolikor mogoče enaki. Delegacija sc lahko potegne enkrat, težko pa «lvukrut. DclegHtje ne bodo sprejeli točke, ki imenuje kuklukse, potem pn nomiiilrali sovražniku kukluksov katoličana Kmitha, ker za nominirsnje je treba dveh tretjin, i loč i m zadostuje /s sprejetje platforme navadna večina. Vse je šlo po načrtu, dokler ui prišlo glasovanje o kukluksih. Tedaj no boshje na svoje zsčude* nje videli, da Je konvenciji več pravili nasprotnikov klana kot «o oni pričakovali, tli tedaj sta Hrennuii in Kmitli, katoliška bossa, morala gledati, du ni bila sprejets protiklsiuks točka! Mnogo glssov je bilo izpremenjanih, tsko ds jo nazaduje izgledalo, kskor ils jc klan zmsgsl z enim glasom večine; oddsnih je bilo l(Xif» glssov. £e tedaj je bilo znano in pozneje prixnsno, ds je tajnik napačno štel glswove, ampak hos«jc niso dovolili' ponovnege Mletja Hrenu«n je dal klauu 1>'J glaedv, Tsggart, boa« iz Indiaii« pa 2fl. Končen doka* fsrse je bil, ko «o t s ms nit je prisilili kouvaneijo na zaključek seje, dati so pravi nasprotniki klana zahtevali ponovno glasovanje. Debata o k lanu je bila komedija. William Jenn-ings Hryan je Ml zasmehovan, ko «e je dal potegniti in je glssoval /a klansko točko Komedijantatvo je bilo tudi v tem, da so val oni glaaovsli za klansko "planko", ki so najbolje napadali kiiklukse. f/govarjali «o e«, d« it "previd-noati" je boljše, Če «e klan ne imenuje v platformi demokratske atrauke. Metlo tega a» porinili v platformo "planko" o verski «vobodi, « kstero so «e še Im»|J '»mešili. Zanesli »o v itak že raz-imdajočo stranko verski IkiJ. Belgrad, Jugoelavtja, 5. jul. — Kcseu incident se je dogodil v četrtek na italijanako-slovenski meji blizu Kranja, Trije italijanski vojaki obmejne stražo so stre* Ijull na jugoslovansko obmejuo stražo m ubili dva arlsiku vojska. Italijanska patrulja jo pozvala Srbe, naj sc ustavijo. Srbi so ignorirali poziv; nuknr so ltulijani začeli «trsijati. Poleg dveh mrtvih Jo bi| ranjen neki civilist. tlugoslovsuska vlada je takoj zahtevala pojasnila in Italijani so odgovorili, ,ds je pstrulja smatra Iu Srbe nu italijanskih tleli MiHMilini je privolil, da italijyu «ko-jiigoslovausks komisijs pre ¡¿ve trsgedijo. Dogodek jc povzročil razburje nje v Jugonlsvtii. Dblasti mirijo vročekrvneže, (Jotovo časopisje iu nruaiiiiucijc se pa ne dajo pomiriti in izjavljaj), du ao italijanski itUiMti nslalč izvršili reprisulijc radi tega, kor so alovenski orju i mo ubili dva italijanska vojaku pri Uakcku zadnji teden. Nevi velike etevke v Angliji. 700,000 delavoev v etavbineki stroki odloülo orodje.-luv-ka šelesnišarjev na Japonekem. Dvajset voditeljev aretiranih. London, 5. jul. — Sedemtlsoč stavbinskih delavcev na Angle-Ikcm je bilo danes pozvanih na fttrajk, ker niao dobili mezdnega povi&ka kot so zahtevali. Tokijo, A. jul. — Nameščenci cestne železnice v t Kak i so včeraj auhtsvkali, Mestno ohalsti ao velele aretirati dvajset voditeljev stavke, Delnvel v mestni elektrarni so dali ultimat, da lastavkajo v znak protesta, če šclesnlčarji ne dobe, kar zahtevajo, Relet ekeli sveti Američani v Rarndj«. Anglet ne Rusija zgradi največjo zračno flote. Troekij jo poročal kongreeu v Moskvi, da mora rovjeuk. Unija imeti najmanj 0)00 leta1 sa obrambo in ce ob:di'ev pre- leteriata v diug h deieleh. Pariz, 5. Ju'. ~ Sem je dospe! tekst Trockijevega govora pred pulim kongresom tretje interna cioiiule, ki sc je vršil zadnje dni v Moskvi. Ako je tekst svtenti-čin ,tedaj je Trockij govoril med drugimi rečmi tudi o povečanju sovjetske zračne flote. Njegova besedo se eltirajoi "Letalska flota sovjetov Ščiti našo evoliodo iu obenem pripravlja pot oavobmlitvl iiažih vzst»ranili prolctarskih bratov vvdrugih deželah ' Trockij je dalje .le jal, da bo Rusija imela v začetku prihodnjega leta UM bojnih ero-planov, v januarju 102U. pa 2000 aktivnih in rezervnih letal Zračna sila bo razdeljena v eska-«Irile, od katerih vsaka l»o imela :ifl letal. Državne avijstiške šol« % Moskvi, Leningradu, Jegorjevsku Iu S« ba»topolu IhmIo dele pilot« in mehanike. Sovjetska vlada ime šest tovareu za Izdelovanje letal, veliko materijala pa prijo ie inozemstva, največ iz Nemčije iu Anglije. X zvezi a T ročki javim govorom ee poroča, ds iins aoij»l«ka vlada ns programu MKJ0 letal, kolikor še n i m s nobena država na svetu, Pred dvema letoma Je unnla liusi-ja komaj 'JO letal rezilih modelov, Od tega časa «o sovjrti nakupili I0U letal v llolandiji iu v Nemčiji iu Italiji. Veliko število letal je prišlo tudi Iz Anglije. Kraneo»ka tvrdka Hri^uet Ja prodala ¿io letet. Vs« te e ropi« n« Itusi pla. ali na »iie«tu v zla m. V sveži t ofirambnim programom j« tudi trgovska zračna flota. Ilsvno zdaj Je v načrtu zračna linija is Moskve v I',ob aro, Clte in Ta-Škent, drtr:a linije Iz Moskve v Reval in trovsbljeu*i sukaj, ni pojasiijeuu, Vosi še ni uradno potrjena. London, 5, Jul, — le Pkriea porot njo, ris frannoMki reakeijonerji p nI viiUlvom Pnineureju delajo s .»««mi silami, «Ta preprečijo med« I Kttiithio louilonsko konferenco /Ii « Il vsij i kljtlc jo l'ianeijo is j Ui» |fi r»*iice. Po i akriči, du ' Hitel)..n II p i n-riti Francijo iu fieri* ol da je MiicDonal* ihn« murljonoie, Kongres tretje interna-olenale zaključen. Ravil ia je vešjidel s notranjimi spori stranke v mnogih deše marša katerim »o stale rele čete | lav in vojakov. KmMje so tudi tokaj Iz iatega vzroka, Videli m», ksko jih j« bolj m bolj davila mašm« zve* nega rezervnega »»»t-ma, ki jih je pahnil v žrelo atrašne revščine ter z« j spravil na boben. Karati, Indija, %. jul * Ame. ' riški letaki «o včeraj dospel» «em ; kaj iz I "muelle. Eagošima, Japonske, U. jul. • Angleški letsUe Htuart Maef*. ren je dane« do«|H-l t Kagošimo ia I Aangeje. Lit/¡nov in pepešev poelanik konferirata IWrlki, i. jnl Maksim Litvi-nov, «ovjrtaki i>edkonii*er runa «Jih zadev, J« včrraj konferirel z I ingr ' Kugrnio Peeillijrw. \>»\»k vim nune i je m v Nemčiji, radi zadev katoliške eerkvr v Musiji-Kwiferenea, ki re je vršila ne Be vt relink tleh, ¡0 bile bres* uapešna • Moekve, 3. jul. — Peli kongres tretja (komunistične) intcrnaeio-nale Je bil zaključen H, t. ra. — Med tem in četrtim kougre«om Je bil velik kontrast, Dočim Je bil zadnji kongres Javen, so bil« seje ravnokar koiičauega kongresa tajne, nakar so bilu po vaaki seji objavljena poročila o poteku zborovanj«. Iz teh iu privatnih |K»iočil je razvidno, do sc je IntošuJI kongres večjidel pečal z notrsnjimi spori v interiieeioneli. Mile so dolge debate n osebnih disputeei* Jsli med voditelji in ognjevit« kontrover/.e rsdi tsktik« In discipline. Medtem ko se n« more tajiti, d« komuuističns strsnka I uo rast« v H ustji »n postaja veduo večji faktor v vseli pono-ušli Življenja, «e u« more tegs reči o drugih deželah, Harpravc «o «a torej vršile o vprašanju, k«Uo ojučiti «trunko v inozem stvu. Mnogi Inozemski voditelji So predlsvsli izpreiuemlHi taktike, a naleteli so na hud odpor pri Rusih. Veliko č«s« so vzeli notranji «pori med komunisti v <*'eho*lova-kiji, Norveški, Združenih držav in drngoVEHS*aJMA*OPNKjPOPPOam JMOWOTE dogo™»- *>hof* - -»Jo. tenias: seatnj.r* drtavejlsvcn Chisago) $».00 m Um 9»m m »•I l.u íTll.26 ao tii mm—; cLeago IUOh Uto. M" m pol lata» iTa - trl »int., I» aa laoaemotre ¡M.M. KMIM M VM, kar ta« itft i | 'TROSVETAM IM7-M Sa« Lawa4ala Avaaaa, OOm «THE ENLIGHTENMENT" ftrm >1 tka ibfwl> fUtl—el 1—alH iulitf. vbs^ bf tbs SI#VMIC , ATvrrtlaing rata« on ywwiaat Sub.rr!ptiont Uniud State» (wi Chicago t«Í0, and fowlpi ceuntrlee MImb Da ta m v «kiapaja a. pr. (Jalf 1-S4) paiaaai toj po un.jskih vatnim bizniškim interesom kot izkoriščtvtlni predmet, rodafcih. za svoje trpljenje bodo pa prejemali kot nagrado revščino, pohabi Jenje njih zdravih udov in praagodnjo smrt. Delavci ne dremajte, ampak poalužite ae svoje naj- t)*b«vt: "Zakaj pa gledaš ta večje prilike, ako hočete postati enakopravni člani iloveš- ko jemo t Kaj ne ti je pripetile^ ke družbe. Organizirajte se goapodarako, strokovno in tUAprr;. *£u,lln » politično. Ako izrabite to priliko, se vam druge ugodne JeV ti prilike ponudijo same. koj pozabil, nad «en'.. a " Položaj v radarski Industriji. 'Leiand Olda sa Fed. Preee.) Dan nemira je aiedii po sapad novirŽinakem premogovnem polju po razrušenju unijake zborovalne dvorane dne 18. junija v Brady j n. po atrsinikih in nsjetelih Brady Warner korporaeije. Ta družba je odklonila obnovitev pogodbe s unijo in je uvedla obratovanje z odprto delavnico s plačilno lestvico kot Je bila v veljavi leta 1917. Unijski rudarji, ki so se zo-peratavili delu pod takimi rasme rami, so bili vrženi ia etanovanj in z njimi njih pohiitvo, da napravijo proator rudarjem, ki ao pripravljeni delati pod pogoji kakor zahteva družba. Ta nasilja nad rudarji ao bila isvriena pod pokroviteljskim idžunkšnom, ki ga Je izdalo sodišče, da zabrani rudarjem vsako zoperstavljanje. North American družba s svojimi podjetji v Maidsvillu. W. Vs., je naznanila, da bo sledila Warner Brady družbi na podlagi odprte delavnice ter bo uvedla plače kot so bile določene po pogodbi leta 1917, kakorhitro bodo prazna stanovanja, ki so zdaj zasedene po unijokih rudarjih. Kompanija je že poslužila rudarjem s naznanilom, da morajo ali sprejeti njene pogoja ali pa iti. ■ Rudarji javkajo od 1. aprila, ksr podjetniki niso hoteli podpisati pogodbe z unijo, ki je bila aprejeta v Jacksonville Po naznanilu predaednika Lewisa rudarska organisscijs, ki je vzele pod svoje pokroviteljstvo ta di-strrkt, ne bo dovolila nikakega znižanja mezd. — Nadaljujejo se priprsve za o-tvoritev Žtirih novih prj»mogovih rudnikov pri St. Bernardu v Za-padnem Kentuckyju na podlagi odprte delavnice. Pretočeni teden so imeli napovedano, da znižajo vai operatorji mozde sa 20 oditot-kov. Družba St. Bernard, ki je prej operirala avoje rudniko po unijski pogodbi, je prevseta po ogromni North Americsn korpo-rsciji, ki je trust s svojimi podn ružnicsmi, katerih ena je tudi Weat Kentucky Coal korporacij** Novoodprti rudniki bodo lahko obratovali kakor tudi imeli trg za produelrani premog, kajti družba uspelno konkurira s svojim premqgom proti premogu iz IIli-noisa, Indiana in jugozapada. r— Poravnanje opora med pod jetniki in rudarji na jugozapad nih premogovih poljih nt prineslo velike zaposlenosti med rudarji in novega pričetka dela. Po najnovejših • poročilih zveznega geologičnega urada jc obrata po teh poljih ssmo ss 2.7 odst. zmol nosti po Missouriju, Oklahoma obratuje za 15,7 odstotkov ¿axa in ljudi, 8.7 odstotkov Arkansas in 27.4 odstotkov Čssa v Kansasu. Obratovanje na drugih premoge vlh poljih je selo prikrajšano. II linoiske nujne so obratovale za 23.2 odstotkov, Indiana 26 odstot kov, južni Ohio 9.5 odst. in za psdni Kentucky 18.9 odst. zmoŽ nosti. Te številke pokezujejo za poslenost v zadnjem tednu meso ca maja 1.1. Veliko Itevilo rudnikov v lili-noisu sre v obrez bsnkrotiranju, ker so nesmožni konkurirati i poceni premogom is neunijskih ru d ¡M. Zastopniki te industrije so v Chicsgu izjavili, ds Je 15 do 18 premogarskih' podjetij v Illinoi su v nevarnosti finančnega polo ma. Enajst izmed njih jih je pri šlo v roke drugih kompsnlj, ki so bile upniee. Lovipgton Coal Min ing Co. ja vložila prostovoljno proinjo sa bankrotlranje pri zveznem sodišču v Sprlngfieldu, sa ksr dolžl konkurenco is neunijskih rudnikov, ds je krive propsds kompanije, kajti a neunljskcgs polja prodajajo konkurenčni pod Jetniki premog nižje kot Je roe-nična dobavna eena premoga unij akik podjetnikov Neunljaka družba Island Creek Coal v Weat Virginiji doaegla rekord v produciranju, k «e fte vedno nadaljujmo. Premoga pride na površje čedalje ve*. Pro-fitl te korporaeije v trek meaeoih •o znašali po $7.76 na delnieo, kar pomeni toliko, da so v trek me»e-eib dobili podjetniki sa vaak vložen dolar v rudarski industriji Tovarna "Westors Electric". Ohieafo, ni. — Piše Ksrl Keeve sa Fed. Press. — Preiskovslni ns-čin zsposlovsnjs, plačevanja in poatopanja z delavci pri tovarni •Western Electric" v Chleagu je popolna psihologična /kontrola čez 40,000 delavecv v tej veliki neunijaki delavnici. Tako je raa-kril pisatelj tega članka. Weatern Electric, ki zaposluje več delavee v kot katerakoli druga tovarna v mestu, se poteguje zs to, da kontrolira mišljenje, življenjska rszmere In plače syojih delavcev. 8 pomočjo vpliva po mestnih uradnikih v Cieeru, katero predmestje je ločeno od Chica-ga z manevri družbe Western Electric, korporacije, ki je takoj na drugi atrani mestne meje Chj-csgs, si kompsnija zagotavlja pri pobiralcih davka veliko zniževanje davkov. Predsednik izobraževalnega odbora je v svojem zadnjem poroči-u zadel kompanijo Western Electric, ko je povedal, kako "velike in mogočne korporacije (mislil je samo Western Electric) ovirajo isobrazbo otrok in onemogočajo uspeien razvoj iolskega sistema s tem, da vplivajo na znižanje dav-kov do smešno nizke lestvice in sven vaakega proporcija z oziram na pravo vrednost lastnine". Odbor za izobrazbo podaja črno «lito za bodočnost prebivalcev v Cieeru, ako ne bo odnehal vpliv družbe Weatern Electric na urejevanje davkov. Prebivalci iz Cicera pripovedu-ejo, kako vaak teden pobijajo avtomobili igrajoče se otroke na cesti, medtem kkta| ko ni maral sodelovati z nacijoJ nalistl v dnevih Hitler-LudcndorJ j'ovega puča novembra 1923. PriJ šla sta pred "razredno sodišče"! Porota ju je spoznala "nekrivim j čeprav sta oba obtoženca priznaj la, da sta nameravala ubiti gonej rala Sceckta in sta javno doláis naklepe, kako ga ubijeta. Rili sta oproščena z izgovori, da » generalu vzllc nameravanemu u« moru le nič nI zgodilo od njun« strani. Ravno ob tem easu, ko sta ti dva nameravana morilca bila be« o oprsna po poroti, je bilo ob*o. jenih pet komunistov iz Turingi-je na težke ječe, ker so skrivali na evo jih domih orožje, katere naj bi baje bilo rabljeno v slučaju komunistične vstaje. Huda ka. zen, ki je zadela te komuniste, ki resnici niso ničesar storili,! lahko primerja s puiem Hitlerji in Ludcndorfa, katera sta s svojo bando ne samo skrivala orožje, temveč ga zbirals in s svojim pristaš^ hotela nasilno strmogli viti republiko. — Berlin je hudo prizsdet ri. di stavke 6000 pivovarnilkih t pred'vsemi drugimi it «I J«* skimi meati na prvem me»»'» »j kor tudi pred 33 drugimi gl»^ mi inosemskimi mesti, ki »o o čena v Statistiki. NsJbUžje rs T* stom js Budimpešte ter nsto no in Bnksrešt. kjrr »'"¡> * momori zelo številni. V-n dmff mest s deleč saostsjsjo po izvršenih samomorov. Tako je m* na primer v Trstu 100 unm rov. a v Rimu, ki šteje tnkratj liko prebivalcev, ssmo H-1*^ kih se Je v Trstu umorilo Ci žensk ps 4«. Zsstrnpil« 60. uetrelilo 16. Neke simom^ ks je bila stsra šele deaet K L j • u i z. z. i P* «^O* iB MUt> V vtroaa pn iznirsnju c anov ra eo- u uW vajo ae naj le gledajo poleg učnih zmolnosM propagando med todi na zmožn<«ti dijaka v lojel- » n ** »lal ljudje od 15. do 20. Irts. I P. ds «o pridnejšl pri delu. t nosti in moralni moči ter da «e Za novoaprejete delavee iadaja obveže, da I ki po študijah naklo> Jo tiskovine In razglaae s napisi njen delavstvu in nj«-gs gibsnju. •4 Weatern Electrie — dober pro-. laobrssbs delavcev Je določena Naročite "Frosveto ali prijatelju ^ titk. t. julija, 1924. it aovici. ^bučarj-v v H.w Yorku. V ,k ^ ¿000 klobučarjev J ie z«htavkalo 3. ju-fe « VeloJajalei odklonili Khmčnc izprcu.ea.be v po-' praUuje merde m dcUv ^volvirano. 8l.vk.rj .o /¿ted Cloth Hat and Cap t' unije. »uvka v Chicago končana. . Stavka krojaških i v delavnicah ra «delov«- tküi oblek, ki je trejela od ^ bila konf.ua J. ju- SEZNAM DELAVSTVU BOV-RAŽNIH SENATORJEV IN KONOREBNIKOV rojevala »voje i p J'1 feij« uv, , . ... M 40-urni delavnik v .in brezposelnost no zavoro recini delavni«, izvzemši katerih velikih-tovarnah tu HTka propadi«. .Voditelji b^lo nadaljevali pogajanja liki«; tovarnarji, firmah j« dovolj delavoov. g*lngton. - Department za poroča, du imajo farmarji |j delavcev za letev pšenice, pjdij vrši v Texaeu, Okla ia Kansasu. Vsak dan se po-pol milijona skrov polja. V komi in južnem Kansasu je ilenih okrog 20,000 ianjcev. t Oklahomi je $3 do $4 no s hrano in atamovanjem ,v Kansasu pa $3.50 do $4. ikoračanje breipoeelnlh delavoev. pira:« Hcarstov "Herald Issmincr" ima nekak biro obivo dela. Brezposelni de* , ki so ne obrnili na ta biro bavo dela, pa poročajo, da je vodjs biroja povedal, da den< jo oglas v omenjeni list. p za tri dni stane $4.53 in je tskoj plačati. UABÜKI INDUSTRIJALCI [Z LAVAJO ZOPIT REZA TI MEZDE. rez irorhill. Masa. — Draginja jc itdo taka, kot je bila lani in lanskim, pravzaprav eo ne-iivljenske potrebščine še je, kot so bile lani in pred-kim, kljubtemu pa Čevljarski Ktnjalci nameravajo zopet poti delavske mezde. Drugi in-ijalci pazno slede mahinaei* čevljarskih industrijalcev, ie njim posreči znižanje dete mezde, ImnIo sledili drugi rijalci. tljanki 'industrijalci imenu-t« zvijačno potezo "eksperi-Ako bodo delsvci molče protesta «prejeli znižanje , tedaj prav zanesljivo sle-uanje mezd« tudi v vseh ih industrijah. Hoj se bo zo-ponovil, kakršen je bil pred si leti in zsdnji na vrsto bo-nsJi stsvbinski delavci, eaposelnost je velika. Dclav* izdelujejo orodje, so bili že •j in prvi prizadeti. Zdsj iis brezposelnost v druge in-'je in zadnja bo prizadeta ®*ka industrija, pitslisti smatrajo, da je zdaj 1 ugoden trenutek, da i^c na-Poizkus za znižanje delav- [«ie in poslabšanje delavnih er. *'jsr»ki industrijalci so se-■pehrsli na druge trgovce, ij /n:/.ajo cene, da bodo lsh-r"'li i» produkcijo čevljev, »k gospodje bunisinaui so se * jali. Rekli so, da r«di zii i is jo cene, ako bodo «davki, t roški za poprav-vzdrževanje prode jelen lij l"v tniki «o pe dejsli, ^¡trgovci prvi znižajo ecue, J'' I"» oni znižali stanari-govei to slišali, so ce-•j"" J* zelo žal, da ne more-F» e,n. ker ne marajo hišni «nižati najemnine, ki plaeovsti od svojih pro »-no govor«, bizni- i naj bo delavstvo " ..... JSgllje. *'ANJA MIRU P10TI kampanji VOJIT1. D. ( . (Ked. Narodni avet za pre-h \ j«* naznanil, da n • na «raa«, 40t w. Hay st., Sprla«fiai«. iu. Val «apui la «rafi aftol, aataaaila. aflaal, aaraialaa la «»lak «m kar ^ v avaal e flaaiiaaiJadaala, aaj aa »alllja aa aatlavi "Pra.rata", ISST-lt PRIJELA JE, KAR JE Now York, N. Y. — Msd*line Dever, lepa gledeliška igrelks, je zmagale ns sodišču. Njeno ziuega sicer ni popolna, ampek zmagajo bila. Tožila je Philip M. Hhaws, bogatega newyorškega mešelarja, za eto tisoč dolarjev odškodnin;, ker ji je obljubil zakon, pa je prelomil beaedo, toda porota ji j« priznale le dvajset tisoč dolarjvv. Franooeko Japonska pogodba. KALIFORNIJA «B NI DOVOLJ BARBARSKA 1 Pariz, 5. jul. — "Heiu Kil" po ročs, da »o pogajanja med Japon sko vlado »n zastopnikom Francije v Tokiju dorrla uspešn« in ekonomska pogodba je definitiv-no projektirana. Nova pogodba med drugim jamči Japonski, da jo bo Francijo zalagala z živili v slučaju potrebe. Bast Möllns, SI. - Henry 1). Hetzer, blagajnik prve narodne banke, se je poslovil po francosko od mesta in banke. Tako izjavljajo ravnatelji banke. Preden je Hetzer zapustil me-«to in otresel mestni prah a svo* jih čevljev, je napisal majhno ob vestilo, v ksterem pri poved u jo, ds ae naveličal živeti. To obvesti* lo je zdaj v rokah policije. IIančnl uradniki izjavljajo, da je bil Hetzer kratek na denarju. Njegov avtomobil so itsšli v Mo-linu, tods o živem sli mrtvem Hctzerju ps ni duha ne sluba. pet milijonov olaeov za la follbtta. eu*unija «prejele zakon za konfiskacijo olja Bukarešt, 5. jul. — Ruoiunske zbornka j* včeraj sprejela novi rudarski zakon Bratienove vlade, ki določa, da mora 60 odstotkov inozeaukege kapitala preiti v rumonske roke. Najbolj so priza deti ameriški in frsnroaki petro-lejski Interesi, ki bodo izgubili ip milijone dolarjev. Ameriške vlada je trikret protestirale proti temu zakonu. Poboljskl riom v pisarn« kommai Harrsmrnto, Cal. — (Federsled ••r ns kampanjo sa pfeaa./ - i hsrlea H. Morrill, ns Ij^^t in "ljudsko čelmk državnege biroja «a id*a»i-kstero bo vodil flkaeij« /ločioeev prip<»ro*a Prof Ivo jna «tober za branje v Kaliforniji. J¡o »ršila z jav u mi Mornll pravi, da m je H*v||« fio- hn>,s silno pomnožilo v Utoš«j*ai ,»uniMičnlh poelen**v fiskalnem let« . 'J» plakati in leta fWlia. ft jal. — Polieija je vče raj vlomile v pisarne odsekov « nemškem parlamentu in pm«kt zbornici, «flprla pisalne mi t* k* Istopanl rezan komunistov, za ka dvadalj«vauje s prve atraui.) predsedniškega kandidata. Molčeči glasovi pridejo za La Folletta na dan. Njegovi pristaši in\i prisojajo vse države zspadno reke Misftissippl. * Modrejši politikarji pobijajo te trditve. Po njihtiem mnenju bo La Follette dobil zadosti glasov, d* bo zanesena predsedniška is-volitev v poslsnsko zbornico zvez-nega kongresa. On bo povzročil Izvolitev tolikih redikalnih senatorjev In kongresnlkov, ds 1m> I* mel v prihodnjem kongresu močnejši blok, kskor gs ps j* imel v letošnjem. Zelo značilne stvsr na tej kon veneijl je to, da jo sestsvljajo skupin« vseh tistih elementov, ki •o do dns sres uverjenl, ds je Ls Follette v stanu ustenovitl vlado pravičnosti do vseh. Delavski element j« razjsrjen med delovanjem «veznega šele«, niškega delsvskegs odbore In splošnim stremljenjem zveznih in držatnih sodiš/*, bi s* ker na de-brlo poslužuj*jo sodnih prepovedi proti delavstvu. N'e konvenciji so kmm •trajk duhovnov v Orni gori Dunaj, 5. Jul. — Pravoslavni duhovni v Črni gori so zsstsvksli, ker imsjo pr«nt«lo plače. Japonska išše pomoč pri papežu,' Tokijo, 5, jul, — Ameriško, japonski konflikt radi priselili* škega vprašanja prid« še pred papeža v Rimu. Danes «<• poroča, da posebni poalsnsu Osimušo po* tuje v Hitu z namenom, tla pred« hiši papežu Japousko stran vpro* šanja in gs pridobi za podšig sentimenta v katolllkcm svetu prati Izključitvi japoiinklh lini grantov iz Amerike, POZOR! Alpdd vrfrdobll ime "WU«on", žene v«, ft. jul. — l'red«t«vniki lige narodov %o včerej z velikimi ceremonijami prekrstili severno polovico glssovit* gore Q u«l Mont 11 I «ne v Ariel v "(Jnai Wilson Velika ruska eerkev je po«tala ■«sej. Uningrsd, 5. Jul. — Obiškovs nje eerkva v sovjetski l(u«iji j* post slo že tsko neznatno, da uio> rajo »nog« eerkva zapreti vreta-Prispevki ferenov so tsko majhni, laa«Uv«aa %d*U«. le pHr*«it»«. 7.a la/n* le Š*)M Ur «avalJ saba** ka p»«sOrkli*a«. TaraJ n« a*Man)* na a jen i «en KIU« OliBOB .........................................................................IIMNNMI PROSVETA pondeuek, 7. julija i JOSIP STRITAR: SODNIKOVI. (Dalje.) Več dni, da vee tednov prej začne pripravljanj« in j>ou<'e vanje otrok, kako naj ae vedo, da »»ode hpodobn", Bogu in ljudem po volji. Mati /a bič rje svojemu tanku, «voji hčerki, kako naj vedno roke "gori drli" in v oltar gleda, kaj delajo gospod. Bog ne daj ozirati se' po eerkvi 1 Otrok posluša lepe materine nauke, obeta in gotovo tudi sklepa v svojem nedolžnem srcu, da se \Hf r«\/ia! po moteriuih besedah; ali če hočemo odkritosrčno govoriti, moramo reči, da včaei po-hluaa, kakir pravijo, samo z enim ušesom; neho-t o mu rnu mi^li uhajajo v stran, na posvetne stvari. Nove obleke se veseli, in "odpustki" kateri Ka čakajo, mu rojijo kakor muhe po glavi. Tako je povsod ,tako je bilo tudi v Prileaju in tf bližnjih vasicah, spadajočih pod svetegs ' Itoks. Ali tukaj je bilo še nekaj posebnega, kar je silno mikalo mladi zarod. Matere so natanko pripovedovale in razlagale svojim otrokom vso zgodovino sv. Koks. Toda glavna oseba v povesti mlsdim posluiavcem ni bil sam svetnik, vse njih misli so m» vrtile ob njegovem psičku, ki stoji, kakor pravijo, v velikem oltarju s kruhkom v gobčku poleg svetnika in ga tako lepo gleds! In res jc bilo tsko. Podobsr samouk ga pač ni bil izdelal s kuko posebno umetnostjo; nekako lesen je bil, seveda ker je bil iz leaa; malo okoren tudi, glavo je imel nekoliko predebelo, zabuhlo, sli poznalo se je vendar, da je žival pasjega plc-mena, ne kaka mečka ali morebiti ris! Tudi kruhek je bil dobro nsrejen; videlo se je, da je iz bele moke; lepo rumenkast je bil. dobro pečen in čez sredo zarezan. Ne smemo se torej čuditi, da je mlada pobožnost ves čas svoje radoglede oči strmeč upirsla v ta proizvod krepkega, zdravega realizma! Ta dan je bil Prilefičanom najimenitnejši v letu. Svojega posebnega v pratiki zaznamovanega sejma niso imeli, kakor soaednji tržsni, ne za živino ne za blago; svetega Koka praznik jim je bil tudi za »cmatiji dan. Veliki trgovci pač niso obiskovali tega sejma, a manjši prodajavci, ki nosijo svoje blago oprotiv od hižc do hiše, so imeli tu svoje bivališče. Vsega jc bilo na izbiro, česar si more želeti preprosto kmečko srce, moško .žensko in otročje; usnja, suknjs, klobukov, blaga Ženskim za krila, lepo pisanih rut, raznih dragoeenosti, ki jih kupujejo mladeniči dekletom za "odpustke", prav po ceni; otročje oko se ni moglo nsgledsti raznovrstnih igrač, katere ao bile tu razložene; vozovi, konji, noži, piščalke, f vse se je dcbivalo, samo da oče aH mati niso bili pretrdi; tudi za usta je bilo vsega dovolj. Kdo bi pa tebe tu pozabil, ti pošteni in spoštovanja vredni zastopnik izvirno-domsče, prave slovenske obrtnije, ti neutrudni "nositelj" — ne morebiti kake "ideje" — a dobrega ilovega in lesenega blaga; ti pravi hišni prijatelj vsake slovenske poštene gospodinje 1 Mnogo prepira je med vsms, ti hvsliš, ona graja, ti prigovarjaš, ona se brani; tako daleč ata ai narazen, človek bi mislil, da'nikdar nc prideta skupaj; a slednjič se vendar pogodita, kup je gotov in oba sta zsdovoljna — na tihem. Največ pa je pri. tem prepiru trpel ubogi lonce, za katerega sts se pogajala, zdaj si ga ti s sključenim kazalcem razbijal, da bi pokazal materi, kako je trden, kako lep glas ima; zdaj ga je zopet ona poskušavala ravno tako, samo malo menj krepko. Dobro znamenje, da je izdelek tvoje umetne roke res dobro, trpežno blsgo! Pozdravi te Bog, ti ponos kranjske dežele, pošteni Ribničan! Vse te pozna, vae se ti posme* . huje; kdor utegne, te oponaša, tebe in tvojo govorico; nstvezajo in nakladajo ti vsakovrstne neumnosti; ti jih voljno prenašaš s svojim suhim Idugom po svetu; neumnega smešnega se delaš sam, ljudem na veselje in kratek čas, da rajši kupujejo tvoje blago; lonee, sklede, lotviee, čase, lesene žlice, sita, rešeta in česar je še treba pri hiši, Mslo pravih slovenskih rodoljubov, du niso v otročjih letih zajemali s tvojo žlico iz tvoje sklede! Bodi ml zdrav ti in tvoj zvesti tovariš, suhorebri konjiček. — Kdo ga ne pozna tega konjičku? I*p res ni, ne mlad ne gladke kože, "da bi se muha na njeni razčesnila"; plaši se ne, raz-petega dežnika se ne boji, ne otročjega krika; zato pa je neutruden, potrpežljiv, z malim zadovoljen kakor ti; tudi ti nisi mlad in lep, ne dobro rejeai, a korenjak iti poštenjak si od nog do glave! Po božji službi, ki so jo mladi gospod iz trga opravljali z neko posebno slovesno dostojnostjo, začne se šivo gibanje in kupčevanje na priistoru pod eerkvieo, kjer je bil tudi Kibničan razložil svoji» blago, Konjiček pn Me je pasel po travi. Mno/iea se |-očesi razdeli v posamezne gruče. Znai.kc stikajo glave ter si tožijo svojo križe ki težave; potem se razhajajo nskupovat. Možje si tlačijo m prižigajo pipe; pogovarjajo se ih modrujejo o vojski, o letini in davkih, n raznih občinskih aadevah; mladeniči ogledujejo in preao-jajo dekleta, ki atoje skonea ločene od njih; a sčasoma se nekako samo naredi, da se sovražni stranki približata, združita in pomešala. Treba je Mimo, da eden, najpogumnejši začne, poleni gre vse samo. A vse to ae ne vrši, da bi ne bilo nekega reda. Kazločiti je lahko, da skupaj stoje in se pomenjkujejo po dva, mladenič t deklico; lo je menda bilo od nekdaj tako In bi tudi nteg> mlo ostati tako. On izkuša zvedeti «hI nje, kaj bi rada, da naj Ji kupi "sa semenj", kar ni tako ttžko, kakor bi si morda kdo mislil. In potem gresta od prodaja ve* do proda javea, dokler najdeta, čraar jima treba Deeek ae drži avnjeg« očeta, ne da bi ar bal. tako majhen ni. Tudi nn ima svoje željo in potrebe, ali sam svoj še ni, da bi imel svoj*» mala jo, kakor Jo Ima starti brat, ki ri lahko kupi. kar hoča. Očeta je treh« prositi, da aa oni«-, i ta mu dea aekej drobiža, drugo al le sam oskrbi fte se oglašajo posamezne piščalke in trobentače, tam ena, tam druga in tretja in čez malo čaaa se vname taka godba, da bi si človek mašil ušeaa. Zdaj je še le pravi semenj. Skoraj bi bili pozabili omeniti ae neki poee-ben stan, brez katerega si človek ne more mislit, prsvega shoda. To so stvari božje, kateri ne ae-jejo in ne žanjejo, a vendar se rede in žive, časi bolje, gotovo pa bolj zlahka nego kmet goepodar ki ai prideljuje akopi živež s svojo družino v potu svojega obraz. Berači in beračiee pri! 'vJo na shod od daleč naokrog, avojo desetih« ' irat. Privoačino jim jo iz srca obilo in obr k imenitnejšim goetom. Sodnik stoji tam pred cerkveniani ^-„.i s svojim Valentinom v pogovoru z duhovnim gospodom, katerega je bil vzel na voz. Sodnikov i ao se bili pripeljali na dveh vozeh, gospodar, gospodinja in Valentin z duhovnikom na enem, vozil je Sodnik ssm, ns drugem Matija, Ana, Am-drejček in Zalka; za voznika sta bila zdsj Matija, zdaj Andrejček. Poldne je odzvonilo. Na kosilo je bilo treba misliti, ali prav za prav na jnžino, kakor se prsvi po kmetih. V srečnem Prilesju se je danes jelo "z veliko žlico". Po stari in recimo tudi lepi navadi je vabil vsak Prileščan svoje sorodnike ia znance, ki so bili prišli na shod, "v gostje". Tega ao se lju4je tudi nadejali, vendar se je vsak branil in izgovarjal, človek bi bil rnialil, ds ne bode moči nikogsr pregovoriti; ali slednjič so se vendar vsi omajali, tako da je imela vsaka hiša v Prileaju svoje goste. Ali takega Prileičana ni bilo, da bi se bil pre-drznil Sodnikove vabiti pod svojo streho. Tudi Koren ne, ki je zdaj pristopil k možem. f Vendar se napotijo čez nekaj časa vsi proti njegovi hiši: Hodnik s Korenom, Vslentin in duhovni gospod, ki ga je bil Sodnik povabil na kosilo. Druga Sodnikova družina je pAzneje prišla v Korenovo hišo, kakor je bilo zgovorjeno. Kako ao gledala dekleta lepega Valentina, ki je tako moško stopsl na strani duhovnega gospoda ! Vse je kazalo, da je mladi gospod prišel iz velikega meste. Kako okusno jc bil napravljeni Vaški krojač je radovedno* ogledoval njegovo suknjo, ali bi pač znal on tako narediti T Čevljar se je. čudil njegovemu elegantnemu obu-talu, ki je bilo tako lepo po nogi ustvarjeno; zdaj mož ve, kako ae na Dunaju dela! Valentin se ni menil nc za krojača, ne za čevljarja; ali kar se tiče deklet, ne moremo tega reči. Prav radovedno, skoraj neksko predrzno jih je ogledoval. Z obličja in pogledov, z vsega vedenja se mu je brslo: Jaz sem pač vajen lepih mestnih gospodi-Čen, razvajen sem'; vendar za silo tudi te niso, da bi dejal. Ti pa oni je celo grede pomežiknil, in ko bi ne bilo očeta in duhovnega gospoda, kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo. Tu ne smemo pozabiti še nekih starih znancev, Tudi Brczarjev Anton je bil prišel in posrečilo se mu je, ds se je vendar sešel s Sodnikovo Ano, ki se je sprehajala z materjo po sejmu, do-voriti ni mogel ž njo, a vendar ji je nekaj v r6ko stisnil, nihče ni videl, kaj. Zaplotnik ga prestreže in moral je ž njim. Da ni bilo brez Nosana, to ae umeje samo ob sebi; tudi tega nam ni treba praviti, kje je obedoval; njega ni bilo treba vabiti. Pošteni Seljam je bil danes za deset let mlsjši videti, tsko se je bil olevil. Na kosilo bi ne bil šel mož k nikomur, ko bi ga bil tudi kdo vabil, danea jc moral biti pri svoji Jerici, taka priložnost je redka. Kdor ni bil nikamor vabljen, ni mu tudi bilo treba strsdati, samo da je imel kaj coearskc podobe v mošnjičku. Dva krčmarja iz trga sta točila, vsak na enem koncu; In prigrizka se je tudi kaj dobilo. Tako je bilo vso veselo in dobre volje v Prilesju — vsaj enkrat v letu. Ali pravo življenjo ae je začelo šc le popol-due, po litanijah. Stari ljudje so bili precej odšli; ali mladega sveta jc ostalo dovolj in vedno ga jo še prihajalo od vseh strani. Trije godci ao neutrudno godli pod lipo, aamc vesele, same o-krogle, ki pete privzdigujejo. In pete res niso dolgo mirovale; mlsde'niči so suksli dekleta in.s petami bili ob tla, da je bilo veselje. Vino sc jc cedilo po okornih, neuglajenih mizah! da je bilo greh.' Tako vsaj je sodil berač, ki je skonca od strani gledal to pregrešno potrato; potem sc pa ojunači, približa ae mizi ter ponižno proai, naj tudi njemu privoščijo blage kapljice, katero je Bog dal tako obilo. Za njim pride drugi, tretji in tako so imeli tudi berači dober dan. Po poManaki službi bolji odide Sodnikova družina razen Sodnika samega in Valentina. Njima ae jc pričelo še le zdaj pravo veselje. Zvečer je Imel Koren hišo vso polno ljudi; celo veliko družinsko sobo je moral izprazniti za ta vočer. Gospode iz trga ni bilo nocoj; prav ao čutili, da je lak dan tu kmet gospod. V mali gosposki sobici ao bili zbrani sami kmečki veljaki. Hodnik jim je bil za slarejiino. Tak večer ne more biti brez godbe. Ko sc je bilo stemnilo, ao prišli godci v Koronovo hišo. Kjer so godci in mladi ljudje, tam je tudi ples. Koren sieer al bil prijatelj takim hrupnim veseliesm, ali nocoj ni moglo biti vae po njegovi glavi. Jerica jc imela del« čez glavo; kakor |>oetrv ae je sukala in švigala med veselimi gosti. Dobre volje jc bila in a vsakim prijazna. Njen oče j« sedel v prvi sobi za mizo med svojimi znanci. Obličje se mu je Žarilo od samega veaelja, nekoliko pač tudi od dobre Korenove kapljice, ki jo je mož slastno srkal; tak večer je samo eden v letu! Tu m«ireblti kdo poreče: Kaj bi ne, saj ni njega bolelo! Ali to ni tako. Kes bi ga bi) lahko zaatonj pil. kolikor bi hotel; Koren bi rnn ga bil z veaelj« m «lajal, ali lega mol nikakor ni hotel; tudi drvar ima svoj ponn«, in tako je prav. Se Ijan jeihotel biti kakor drugi gosti. Moško je torej sedel med svojimi tovariši, pa veselo in po nosno Je gledal svojo hčerko, ki ae j« sukala tako urno tako brhko. Dokler ni bilo še toliko Ijttdi, priseU je veekrat k avojemn «»čelo, da sta ae mah pogovorila. eelo vina is njegovega korar-ea ae Je zdaj pa zdaj nekoliko s ust nami dotefcni- (Dalje prihodnjič.) Poglavje o pustošenju gozdov v Aaoriki. (Ia govora kongreanika Daveyja pri zasedanju dne 17. aprila 1821) 35S3 t Konec.) Za vaa, ki ae zanimate za življenje v naravi in lov na divjačino in ribe je puatošetije gozdov istotako žalosten pojav. Le priznajmo, da bi bilo prav malo lova brez gosdov in brez Btalne zaloge vode v rekah, ki črpa svojo stalnoet ravno iz gozdov, bi bilo tudi malo rib po vodah. Ribe ne morejo živeti v vodnih strugah, kjer naenkrat prihrumi hudournik, a se o prvi suši posuši do dna. Veliko vprašanje za pitno vodo po ameriških mestih je v veliki meri navezano na vprašanje radi ohranitve gozdov in novega pogozdovanja. Mogoče je to eelo važnejšega pomena za Življenje v naši deželi, kot si sami predstavljamo. Obveščen sem bil, da so v Co-lumbusu, Ohio, pred letom trpeli radi pomanjkanja pitne vode med poletjem. Okolica tega meata je bila ravno tako opustošeua gozdov kakor mnogo drugih. Ljudje v Columbuau ao bili opominjani, da je v vodnih rezervacijah samo še za tri dni vode. Vodo dobivajo sedaj iz reke Hcioto, ki se je sko-ro posušila. Samo dež o pravem času je rešil ljudi katoatrofe. Take razmere so največ radi doslednega posekanja gozdov, ki so bili pravi naj^iralniki za studence, potoke in reke po vsej pokrajini. Suma je nekak rezervar za vodo, ki jo le polagoma pušča odtakati dalje. Brez gozda je lahko poplava kar nemudoma, a tako je prav hitro tudi suša. Pred leti smo slišali o glattu na Kitajskem. Ta Velika država je bila nekoč pokrita z mogočnimi gozdovi, precej sličnimi kot rastejo v Ameriki. Ampak Kitajci so naredili to, kar delamo mi v Ameriki aedaj. Posekali so drev je in pustili, da ao požari uničili ostalo. Rastlinstvo je obnbožalo, ker so poplave odnesle vso gnojno zemljo. Tako je sedaj na miljo-ne akrov puste zemlje na Kitajskem, ki nc producira čisto niče ssr. Za svoje številne milijone nekdaj rodovitna Kitajska dežela žc nima več hrane m gledati mora na pomoč v tujino. Kitajska je postala in bo osta la skozi dolga leta dežela večnega gladovanja, ker so opustošili gozdno površino in dali priliko poplavam in sušam in žrtvovali velik del svoje gnojne zemlje nc obvladanim hudournikom. Zaatopnik izkušene DaveyjcVc drevesničarske družbe,' s katero sem tudi jaz v zvezi, ae je pred kratkim vrnil a potovanja okoli sveta, na katerem je opazoval posledice posekanja šum po drugih deželah. Med drugim jc opisal, kar je videl na Kitajekcm. Ko se je vozil skozi Rumeno morje, je rekel, ksko izgleda voda tam ne kako čokoladne barve, kar jc vsled naplav, ki so jih sprale po plave iz notranjosti kitajske dežele, ki so odnesle prebivalstvu v «o gnojno prst. Ko je gledal pre-ko dežele z morja, je videl na milje in milje daleč samo pustinjo, sprana zemljo, na kateri ne ra- j Gospodje, prosim vaa, da ae ba-vite s tem vprašanjem kot z enim najvažnejših Oh, veliko malenkostnih stvari je, pri katerih izgubljamo čas s brezkoristmm razpravljanjem, medtem pa do-! voljujemo, da ae vrši rop in unt-; če vanje gozdov z neprimerno pe-trato dedščine, katere nimamo pravice zapraviti. To je moja prošnja do vas. Mislim, da nič se v bodočnosti bolj ne tiče Amerike kakor je ravno važno vprašanje radi pogoadova-nja. Upam, da boate za popadli, kako velike važnosti je to za naše otroke in naših otrok otroke. Čeprav mi ne bomo trpeli v svojem življenju, naredimo, kar je naša dolžnost in varujmo Ameriko. Držimo visoko njeno naravno vrednost, ki bo .v bodočnosti dežela občudovanja in priljubljeno-ati. Hvala vam! (Ploskanje.) Kinchelos. Poslušal sem gospo-ds z velikim zanimanjem in imam zaupanje v njegovo zmožnost po letih študiranja te velike naloge. Vendar bi goepoda rad nekaj vprašal Odbor za poljedelstvo že dela na t ¿m, kakor smo imeli tu-ot za rešitev problema in kako naj se pogozdijo posekana ozemlja gozdov. Mislim, da jc to sedaj potrebno. Davey. Gospod predsednik, koliko časa imam šef Predsednik. Tri minute. Dsvey. Ne meram se postavljati kot kak mojster v umetnosti gozdarstva, ampak podam vam lastno sodbo o stvari. Po mojem bi bilo najvažnejše za nas kot izvoljeno vlado, da kupimo poceni obsežno zemljo, ki po poročilih meri na miljone akrov, "81,000,-000 akrov posekane zemlje j* tsko obžganc in sprane, da je popolnoma ne produktivna pušča", — in pogozdimo zemljo ter jo vedno vzdržujemo pod vladnim lastništvom ter tudi sekamo po vladnih naredbah. V zvezi a tem bi rad povedal še nekaj drugega. Kar povzroča največjo potrato v Ameriki, je potratno sekanje drevja. Neizmerno škodo imamo vsled tega. Lesne družbe v svojem pohlepu, da bi kmalu obogatile, sekajo in pustošijo brez ozira na prihodnost. V Michiganu je lesni trgovec, ki seka drevje in je pred leti izjavil tako-lc napram mojemu bratu: "Mr. Davey, že precejšnjo vrsto let sem v lesnem businessu. ki ini je bil prava sreča. Naredil sem precej škode svoji deželi, zato pa ste živa rastlina. Rekel je, da je ^ bom Mta}0 gvojc življenje ponekod videl skupine ž«nsk, k»malo potni(1ij «ravnati škodo, 1* so nabirale plevel, da ga kuhajo j }0 pomočil." Potraten na- fcabindranath *««ore Cvetlice v Kadar grme viharni o nebu in lijo junijevcH zeljo. Prihaja vlažni vzhodni eez pustinje in igra ns d| bambusom. Tedaj pridejo neuadonu cvetlic, nihče ne ve odkod, i šejo po travi v divji radosti Mamica, zares, jaz mil hodijo avetlice pod scmljo Svoje naloge pišejo pri dverili, in če se hočejo i igrat, predno je čas, jik postavi v kot. Ko pride deže\je, im„j0 niee. Veje se klestijo v gozd, šumi v divjem vetru, gr ki tleskajo s svojimi or, dlanmi in cvetlična deca pl, dan. V rdečih, rumenih ia dblekali. Veš mamica, njih dom nebu, kjer so zvezdice. Ali nisi opazila, kako U da bi'prišle tja? Ne ve», /a jim tako mudi? Seveda, uganil m ui. k dvigajo svoje roke: niamiro jo, kakor imam jaz svojo. iti z rižem in ae z njim prehranjujejo. Preko ogromnih pokrajin ne raste niti grmičevje. Strašno ceno «lanes plačuje Kitajsku za brezumno posekan je svojih got-«lov. Noben narod na svetu pa ni bil bogatejše obdarjen z naravnimi zakladi kak«»r ravno ameriški. KaVor vrt je izgledala ta dežela, ogromen park, kamor so prišli najboljši 1 i ud je iz vseh narodov sveta, «la je nastal nov naro«l z velikimi eiljl, velikimi zmožnosti in močjo. Ampak Amerika nc more več dolgo ostati dežela prostosti in svob«»de, ako ne varujemo in ohranimo tiatega, kar je naredilo ameriški narod, tla je danes tsko bogst. Moj poziv vam in vsem v tej deželi je. «la se zbudimo in I ohranimo to, kar je še ostalo, pru-težiramo naše šume, ki so naše bogastvo, in pričnemo s pogozdo-j vanjent. ker Imamo še čas. Ogromna o«lgovornost -leži na nas. Dežela je naša. da jo varuje-1 mo. kakor nas zalaga, drugače sej nam lahko zgodi kakor Adamu, ki je iz raja sel v pustinjo. Na*» j naloga je. ker smo zastopniki a-j merišk~ga ljudstva, da razmotri-: vam«, a dejstva, kako se danes u-ničujejo pozdevl In kako malo 1 dela se izvrši ca oh ran jen je gos* j dov. Vršimo svojo dolžnost, do-' | kler še ni prepozno čin seksnja je eden glavnih virov nevarnosti, ki se bliža v bodočnosti. Sinnott. Gospod predsednik, ali ml gospo«! dovoli? * Davey. bat Sinnott. Ali goepod vc, «la jc potratni način sekanja prepovedan po zveznih gozdarskih odredbah? Davey. To je res, kar je tudi prava sreča. V vseh usrodnih gozdovih, kjer je dovoljeno seksti les. je sekenje pod določeno kontrolo. (Aplavz.) Predsednik. Čas gospoda je poteke). Rabindranath Tagore: Konec. "Čas je zame, da grem, ca; odhajam." Ko v ble mraku samotne zore iztegne ke po svojem detetu v post« porečem: "Deteta ni ve«- tu! mamica, odhajam. Postanem nežna sapica iij bom božal; valček botu na ko se boš kopala in te poljuj in poljubljal brez konca. V viharni noči, ko dež pl; po listju, boš čula moj ¿ep svoji postelji in moj Bmeh pi gne z bliskom skozi odprto v tvojo izbo. Ko boš dedels, v mislili ni je dete, pozno v noč, ti zapi od zvezd: "Spi, mamica, «p Ko boš spalS, se prikrade tvoji postelji na blodečih m nih žarkih in ložem na tvoji drija. Postanem sen in skozi ozko poko tvojih vek zmuznem r bine tvojega spanca; in ko te budiš in se ozreš začudena sebe, odletim kot svetlikajoč kresnica v temo. Ko bodo na vcliki*praznik ja" prihajali sosedni otroci i bodo igrali po hiši, se t-pojii zvoki piščalk in bom zvenel v jem srcu ves dan. Mila teta pride z darovi ia praša: "Kje je naš«' dete, stra?" Mamica, ti ji tiho vrneš: "V zenicah mojih oi v mojem telesu je, in v moji ši". ZA SLABO PREBAJ pomanjkanje teka tsr a plošno oslabelost, v sami te SEVERA'S BALZOL Splošna tonika aa moška i »enaka. Pomaga naravi s tem da i lodec in Jetra bodo pntal» evojim normalnim poslovi Jem in prebava bo zopet p stala redna. Vprašajte lak""** W I SIVIMA CO « l UAM H A I' IU S, lUJA* POTNIKI * Mi kraj to EMIGRANT JE la starega kraja potuj 11 preko EMIL KISS BMKIIM 133—2d A*., Now York Panama pofttljatv« — DoUr-jn»—Wnarjih. Hranilni oddelek. Javni notarski «rad. PtMta aa tafanaaetjs. . IACE 8E Slovenka ali Hrvatica, k« "\ kuhati v (Light Lunelu raciji Dala Ktalno. I'1»''* ^ govoru. Posebne prilika * tiaH, ki žel, abaae» 1 stanovanje pri nas. Joeep* 300 N. Artillei*)' "J Mieh. da skuhaš dobro vo. plsl po natf PRODUKTE. °*(5r»«arlja«»i, dajal na telesaiae palTpti »ačjlš aaračtMk rm I Inform arij« aa: FRANK OGLA*. 0401