Ish*J* Jgjoftd dallj AtmdaTB and gundajv and Holidaja. PROSVETA a. * I GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE0: Uredniški In upeavnUkl prostoru MIT South Lavndala Am Offloa of PubUaetteBi MIT South Lavadala Am « chteto. nitoon. unCSl JnToi^SlISl^htCS CHICAGO 23. ILU PETEK. 29. SEPTEMRRA (SEPT. M). 1944 Suboerlption 19.00 Yoarlj ŠTEV.—NUMBER 191 Acceptanco ior maillng at poclal rate of poataga providad for ln sectlon 1103, Aet of Oct 3, 1917, authoriaad on Juno 4. 1919. Velika ofenziva na zapadni fronti; Angleška mornarica pripravljena Del britske zračne sile, katero so Nemci obkrožili pri Arnhemu, se rešil. Zavezniki drže koridor v Holandiji od Eindhovena do Nij-megena. Sedma ameriška armada prodira proti švicarski meji.—Zavezniška invazijska sila potisnila v past nemško armado na Balkanu. Jugoslovanski partizani zasedli dva otoka v bližini Dalmacije, Slatino v bližini ogrske meje in prodrli do reke Drave.—Rusi zasedli nadaljnjih 200 krajev v Latviji.— Ameriški letalci napadli glavno mesto Jave LONDON, 28. aopt. — Druga angleška armada Ja začela vell-ko ofenzivo severovzhodno od Nijmangona pri Ahrenu v triko-tu ob reki Rani. CUJ to J«, da al tavaznlške allo utarojo pot v ao-verozapadnl dal Nemčijo. Kanadske čete ao okupirale Calais. pristanlščno ln trdnjav-iko mesto ob obali Rokavakega preliva. Premier Churchill Je ▼ parlamentu naznanil, da Je angleško bojno brodovje še pripravljeno na Indijskem oceanu sa ofenzivo proti JaponskL Dodal Je« da ls-gledi sa xakl j učenje vojne v Evropi to sicer na vidiku, možno pa ja. da ae vojna savleče v leto 1945. London. 28. sept.—Okrog 1800 izmed 8000 mož britske zračne sile, katero so Nemci obkrožili pri Arnhemu, Holandija, se je rešilo z begom čez reko Led, v pasti pa je ostalo okrog 1200 ranjencev. Dasi je ta sila utrpela Nemci, ki so trajale devet dni in noči, zavezniško poveljstvo poudarja, da so bile nemške večje. Okrog 15,000 Nemcev je padlo na bojišču. " * ,„ i Poveljstvo trdi, da je epična bitka omogočila nov zavezniški sunek proti sovražni sili, zbrani vanske osvobodilne armade maršala Tita. Uradni komunike pravi, da so zavezniki zdrobili nemško vojaško posadko v Himari, Albanija. Cesta na obrežju ob Jadranskem morju je pod njihovo kontrolo. Zavezniški letalci so razbili pet izmed osmih mostov na reki Donavi med Budimpešto in Belgra-dom. Glavni stan maršala Tita poroča, da so partizani zasedli Solto in Drvenik, otoka na Jadranskem morju v bližini Dalmacije. Okupirali so tudi Slatino, osem milj od ogrske meje, in prodrli do reke Drave. London, 28. sept.—Ruske kolone prodirajo proti Rigi, glavnemu mestu Latvije in luki ob Baltiškem morju. Nemško poveljstvo je zagnalo zadnje rezerve v operacije, da ustavi prodiranje ruskih kolon. Moskva je naznanila okupacijo nadaljnjih 200 naselbin v Latviji. i V suwalskem trikotu na južnozapadni strani Mariampo- velike izgube v ljutih bitkah z katerega je Hitler priklopil k ob reki Maas, nekaj milj stran od nemške meje. Zavezniki drže koridor v Holandiji od Eindhovena do Nijmegena. Nemška sila okrog 100,000 vojakov se je morala umakniti na nove pozicije na ozemlju pred Siegfrie-dovo trdnjavsko linijo. Bitka za Holandijo se polagoma razvija v bitko za Nemčijo. Poročilo pravi, da so zavezniki razširili koridor. Nemški napadi na zavezniške pozicije so bili odbiti. Britske in belgijske čete prodirajo naprej v več sektorjih fronte ob reki Maas. Britske Čete so okupirale Oss, strategično mesto, 16 milj južnozapadno od Nijmegena, in navezale stike z oddelki prve kanadske armade pri Ancndocku. Ta armada drži (rto, ki se razteza od Turnhouta do Antvcrpa. ^^^HB Tretja ameriška armada, katera poveljnik je George S. Pat-ton. j«-' zavzela ozemlje ln most pn Dnantu na fronti ob reki Most-lle. Zdaj naskakuje verigo u^rdb na zapadni strani te reke. Sedma ameriška armada pod Poveljstvom generala Alexandra Pateha v južni Franciji prodira Proti švicarski meji. Vest pravi, J«' |*>gnala Nemce z utrjenih P"zicij na vzhodni ln severni hlran> Kpinala. ■ lil Kanadska pehota je v akciji Prj Calaisu, francoskem prista-n,*'n*m mestu ob Rokavskem prelivu Okupirala je trdnjavo l?P»n in ujela čez dva tisoč ^ v Operacije kanadske pe-f"»dpirajo ameriška in brit-l«ta!a z bombardiranjem Umikih jjozicij. ameriških in britskih Vzhodni Prusiji 1. 1939, so Rusi pognali Nemce z utrjenih pozi- Radio Berlin pravi, da so Ru-, i8i invadirali ogrske pokrajine in zasedli Mako in Foldeak, ki ležita 15 in 16 milj vzhodno od Szegedina, drugega največjega mnt Jr"h '^al je napadlo nemška ■"•industrijska središča, ^be v, padale na KoUn ^ 1•"'iw,gKhaf«i in Mainz "ln> wpt -Zavezniške če-nvadirale Albanijo ln '»dranakem morju ogrskega mesta. Pearl Harbor, Havaji, 28. septembra.—Ameriške čete in pomorščaki so ubili 8537 Japoncev v bitkah na otoku Palausu. Ameriške izgube so znašale samo 896 ubitih in ranjenih. Admiral Chester W. Nimitz pravi, da bo odpor japonske sile na tem otoku kmalu zdrobljen. Ta drži le kos ozemlja na severni konici otoka. Zavesnlškl stan na Novi Gvl-noj L 28. sept.—Ameriška letala so izvršila prvi napad na Bata-vijo, glavno mesto Jave, pravi poročilo iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja. Vrgla so več bomb, ki so porušile mnogo vojaških naprav in zanetile požare. 19remier Churchill pojde v Avstralijo London, 28. sept.-P r e m i e r Churchill bo obiskal Avstralijo, kjer bo imel važne razgovore z vojaškimi voditelji o vojnih operacijah proti japonski sili na Pacifiku in Daljnem vzhodu. Churchill je nedavno dal zagotovilo, da bo Velika Britanija vrgla vso razpoložljivo silo v boj proti Japoncem po porazu Nemčije. Vojno stanje med Italijo in Japonsko Rim, 28. sept. Giovanni Ve-nosta, zunanji podminisier, )* naznanil vojno stanje med Itali jo in Japonsko Kot vzrok je navedel brutalno P^P1"^. poncev napram članom lUlijan-skega diploma ličnega zbora v Tokiju. Italija še ni formalno napovedala vojne Japonski. k, na ^Imacije; so s tem po- iif.iif- • _____ — — tšk vojakov na ijosti Ji _ akciji enote jugoslo- I i«st nemško oboroženo U ' "k"'K 200,000 ?lk*n« V notranjosti Jugo- 'je m> v^MS^h^^^HSB Poljski vojaški grupi se združili Enote v Varšavi dobile pomoč Moskva. 28. sept.—Dve poljski vojaški grupi sta se združili v Varšavi. To sta 1 judSkk armada, povezana s poljskim odborom zs narodno osvoboditev, čigar glavni stan je v Lublinu, in notranja armada; kateri je poveljeval "general Bor." Pravo ime slednjega je Tadej Komorowski. On je vodil bitke proti Nemcem v Varšavi po navodilih poljske ubežne vlade v Londonu. Združitev vojaških grup je naznanilo uradno glasilo poljskega odbora za narodno osvoboditev. To trdi, da so ruska transportna etala dostavila 300 ton živil, granat in nabojev poljskim si-am v Varšavi. Ameriška in britska'letala so tudi pripeljala orožje, strelivo in druge potrebščine tem silam. Prva odposlanka je dospela iz Varšave v Lublin. Omenjena je e kot "jaoročnica Eva." V svojem radijskem govoru v Lublinu e orisala potek bitk med poljsko silo in Nemci v Varšavi; ki so se pričele 1. avgusta. "Te bitke so združile Člane vseh bo-evnih enot," je rekla. "General ior in poljska ubežna vlada ne uživata zaupanja teh enot in ne poljskega ljudstva v celoti." zaveznika politika do nemcev začrtana Eisenhower naznanil drastično postopanje proti upornikom RAZVELJAVLJENJE NACUSKIH ZAKONOV Ruske čete prihajajo na Finsko Sovjetska komisija v Helsinku Nova čistka v nemški armadi London, M septe n * r s 1 Dittmar, vojaški komentator je dejal da je potrebna nova čist- v nemški Wi Llkvidir.' ti je treba nesposobne in nelojsl-ne častnike. Helsinki, Finska, 28. sept.— Finci, poraženi v vojni z Rusi, skušajo zbrati svoje sile v dob premirja za negotovo bodočnost. Ruske čete prihajajo v finske pokrajine od podpisa premirja. V Helsinku se opaža obup, kakršen navadno sledi vojaški kapitulaciji. Finci so vajeni udar cev in skušajo se dvigniti na noge v upanju, da se bo položaj lz oremenil. Zavedajo se v polni meri, da bodo morali plačati težfco kazen, ker so se zmotili, ko so se pridružili nacijski Nemčij' v vojni, ko je napadla Rusijo. Člani ruske komisije za premirje so v Helsinku. Njihova naloga je izpolnitev pogojev, na katerih podlagi bo Finska uži* vala mir. Člani komlaije so se nastanili v največjem hotelu, iz katerega so se morali gostje in upravitelj izaelitl. Finci govore o političnem stališču Rusije zdaj, ko je bila vojaška faza izravnana.. Iznenade-ni so, ker je Rusija zahtevala in dobila velik kos Porkkalskega polotoka, po katerem vodi želcz-rUca iz Helsinka v Turku. Ceste s polotoka do glavnega mesta so natrpane z ljudmi, ki zapuščajo kraje in posestva. Polotok se po-lagoma spreminja v rusko bazo Vloga Finske kot tovarišlce sovjetske armade se oblikuje na nevera Finske čete se pomikajo proti Arktlku, kjer ae nahajajo nemške vojaške posadke ! v Finskem zalivu ao Rusi od-' stran i h ovire, ki so blokirale enote sovjetske bojne mornarice v Kronstadtu v bližini Leningrada Te so ae že pridružile le-talakl sili, ki napada nemške vojake transporte na Baltiškem morju ^ r> " Finci se vsč ne zanimajo za uaodo nemških vojakov v baltiških državicah Oni imajo dovolj svojih problemov, kateri čs-kajo rešitve. 28. sept.—G e n e r a 1 Dwight D. Elsenhower, vrhovni »oveljnlk zavezniških armad v Cvropi, je oriaal politiko, katero bo izvajal v Nemčiji po okupaci-1. Cilj te je uničenje vseh sledov zloglasnega Hitlerjevega režima ln voditeljev nacijske stranke. "Ta politika se že izva-a v nemških krajih, katere so zaaedle zavezniške sile. Kazen za one, ki bi se upirali zavezniškim vojaškim in okupacijskim avtoritetam, je smrt. Ta kazen bo doletela tudi vae vojne zločince. Odredba je, da morajo vsi Člani nacijake stranke držati administracijske urade toliko časa, da se zabeleži vse kmetije, skladi in rekordi ter izroči zaveznikom. Eisenhower js ponovno naznanil, da bo zavezniška vojaška vlada takoj po okupaciji Nemči-e odredila razpust nacijskih po-itičnih ln vojaških organizacij. Nacijski protlrasni zakoni bodo razveljavljeni. Med temi so oni, ki ao bili uveljavljeni v interesu "zaščite nemške krvi in čuti". Hitlerjev zakon, panašajoč se na nemško mladino, je že razveljavljen. , nuT^ Zavezniki so objavili načrt glede formiranja administracij-skega ustroja poražene Nemčije. Ta bo začel funkcionirati takoj po brezpogojni kapitulaciji Nemčije pred zavezniki. •Redna sodišča bodo ustanovljena po dovršitvi .čistke, katere namen je odstranitev nacljskega vpliva. Zavezniki bodo prevzeli kontrolo nad pošto, železnicami in komunikacijskim sistemom na splošno. Zavezniške marke postanejo legalni denar v Nemčiji. Zaveznike čaka veliko dtfo v Nemčiji. Med drugimi problemi se eden tiče repatriacije okrog 8,000,000 vojnih ujetnikov in delavcev iz tujih držav, ki so bili deportirani v Nemčijo, ln osvoboditev jetnikov lz koncen-trscijskih taborišč. Smrtna kazen je določena za vse Nemce, ki pomagajo naci-jem ali vrše sabotažo in špiona-žo. Domače vesti Mllwauškl qrobovi Milwaukee.—Dne 17. sept. je na svojem domu umrl John Wohlgemuth, star 62 let. Bolan je bil šest let. Rojen je bil v bližini- Škofje Loke na Gorenjskem in v Ameriki (Milvvaukee-ju) 40 let. Zapušča ženo, dva ai-nova in dve hčeri. Bil je član SNPJ, KSKJ in JPZS.—V La Feriaji, Tex., kjer je živela zadnjih 13 let, je 23. sept. umrla Ju-lia Perme, stara 59 let in rojena v Velikih Laščah, odkoder je prišla v Ameriko pred 39 leti. V Milvvaukee je prišla z možem iz Leadvilla, Colo., leta 1916, kjer je živela do preselitve v Texas. Poleg moža zapušča tukaj dve sestri, poročeni Medved in Babi Č, v Argentini brata Louiaa Adamiča, v stari domovini pa več sorodnikov. Bila je tudi ao-rodnica pisatelja Louisa Adamiča in članica ZSZ. Pokopana je bila tukaj. Oba pogreba je oakr-bel Ermenčev pogrebni zavod. Partizani osvobodili del Hercegovine Avstrijski vojaki v Titovi armadi Japonci drže 29,520 Američanov Padel v Franciji Wilkes Barre, Pa. — Tukajšnja družina Jerry Rogel je bila obveščena od vojnih oblasti, da je njih sin Joaeph pogrešap. Par dni pozneje pa so bili obveščeni, da je 6. sept. padel v Franciji. Star je bil 22 let. Poleg staršev zapušča štiri sestre, K vojakom je šel novembra 1942, se nahajal v več državah, nakar je bil poslan v Anglijo in Francijo. Kot zaveden član društva 432 SNPJ je pred odhodom prišel na aejo in ae lepo poslovil v upanju, da se še vidimo. Članstvo mu je Želelo največjo srečo, ali usods je zahtevala drugače. Blag mu spo min, žalujoči družini pa društvo izreka sožslje! Ranjena Waukegan, 111.—Družina Lov renc Možek je bila obveščena od vojnega departmenta, da je bil v Franciji ranjen njih aln John. V Anglijo je bil pMsUm jppBvla-di. Je flan društva 14 SNPJ.— Na Marianskih otokih na Pacifiku je bil ranjen 31. jul. Pfc, Mlchael Kaucic ml., star 26 let in član društva 119 SNPJ. Nahaja se pri marinih od julija 1942. Udeležil se je tudi bitk na Bou-gainvillu in na pacifični fronti se nahaja 20 mesecev. Ia Clevelanda Cleveland,—^Prl padcu po stopnicah se je smrtno poškodoval Louis Hočevar, star 53 let. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer pa je drugi dan podlegel poškodbam. Doma je bil iz vaai Radov-Ije pri Bučki, odkoder je prišel v Cleveland pred 31 leti. Tukaj zapušča sestro —Od troka Je bila ubita na 61. cesti štlrllstna Beverly Gredence, hčerka družine Albert Gredence. Prepeljana je bila takoj v bolnišnico Cilenville, toda je tja že mrtva dospela.*—V bolnišnici Huron se ipiheja gostilničar John Terček. Kairo. Egipt, 28. sept.—Mavzolej Karadžoržijeve dinastije, 40 milj južno od Belgrada, je zdaj v rokah jugoslovanske osvobodilne armade, katere poveljnik je maršal Tito. To dejstvo je gotovo prineslo tolažbo in zadoščenje kralju Petru, čeprav bodo morali partizani premagati mnogo ovir v prodiranju v tej pokrajini. Veriga hribov jim zavira pot. V tej pokrajini so Srbi vodili uspešne operacije proti avstrijski armadi 1. 1914. Partizani so zasedli Gračanico, ki ščiti vhod v doline te pokrajine. Enote Titove armade so osvobodile polovico Hercegovine. Te zdaj lahko blokirajo pot Nem cem iz Grčije v Makedonijo. S pomočjo zavezniške letalske ln pomorske sile so partizani zased 11 vse otoke v bližini centralne Dalmacije. Med temi je ot\>k Pag pri Kvarnerskem zalivu. Severni konec tega zaliva je pri Reki, luki, ki je bila prej glavna točka trgovine držav centralne Evrope. Maršal Titu je v zadnjih mesecih dosegel tudi taktlčKe in politične uspehe. Njegovi sili se je pridružilo veliko število vojakov, ki ao dezertirali lz avstrijske ar made. Nekateri zdaj strašijo važno železnico Ljubljana-Za-greb, glavno zalagalno ltpijo nemške oborožene sile na Bal kanu. Nadaljnji uspeh je pridružitev skoro vseh članov parlamentarne skupine bivše hrvaške kmečko stranke k Titovi organlsacljl. Dr. Vladimir Maček, vodja te stran lce, n< svoboden In vsled toga* se ne more pridružiti Titovi or ganlzapijh Nemški gestapovcl ln hrvaški kvizlingi stražijo Mačka Kupincu, 20 milj severno od^ Zagreba. Konferenca velesil zaključena Načrti bodo pred-loženisenatu v odobritev wheeler proti sklepanju tajnih dogovorov Med temi je 19,934 vojnih ujetnikov Hess v taborišču vojnih ujetnikov London, 28. sept. — Rudolf Hess, Hitlerjev zaupnik, ki js . i priletel v Anglijo pred tremi le-New York, 28. sept.-Število ^ u J J§mri( cjrjk(< y perlamentu vojnih ujetnikov. Tq dejstvo Je y >vojem odgovoru na vpraša-razkril ameriški Rdeči križ. Ja IM,kega poslanca, ki je hotel ponska vlada Je preko medna-1 ved#tj kjt, w Hess nahaja rodnega Rdečftfa križa, čigar Gr|Kg nl hoUfj povedati glavni stan je v Ženevi, Švica, kjer taborišče izročila aeznam imen Američa 1 kraja. ____seznani nov državnemu depertmentu. Baail 0'Conn«r, načelnik ameriškega Rdečem križa, je dejal, 1 da je glavni problem sedaj pošl-Ijanje živil, obleke ln zdravil 1 ameriškim vojnim ujetnikom in 1 civilistom, ki v nahajajo v ja-1 ponaklh taborih Te potreb-tflne ao tt zadnjič dobili v sep-I tembru protekl« go leta, ko se je švedski parni k Grlpaholm usta-vil v neki japon»kl luki. Takrat je bila Izvršena Izmenjava vojnih ujetnikov in cJvtliaUiv Vodja angleških desničarjev dobil tedei v parlamentu I>ondon, 2». »ept —Stotnlk Ar chibald H Ramaey, vodja desni čarjev, k> le bil izpuščen iz ječe, je dobil sedež v perlamentu Aretiran »n obsojen v zapor j j bil ored štirimi loti na obuižbo kršenja vojnih regulacij ln peto kolonsklh aktivnosti. Pogajanja v> v teku ž* več me- stoku ru*ki luk. Sovjetska vla glede d o« levitve 1500 ton potrebščin ameriškim vojnim ujetnikom na Japonskem Te se nahajajo v skladiščih v Vladlvo- da )e dala zagotovilo Tokiju glede varne plovbe japonskemu perniku. če pride po te potreb-ščine v Vladivoatok. Washlnglon, D. C.. 28 aept.— Prva faza konference reprezen-tantov treh velesil—Amerika, Velike Britanije ln sovjetske ftuslje—Je bila danes zaključena. E. R. Stettlnlus, državn podtajnik, Je dejal, da bodo na ,Jr|l, osvojeni na konferenci, predloženi senatu v odobritev v januarju. Stettlnlus, predsednik konfo renče, Je dejal, da Je zadovoljen z doseženimi uspehi. Konferenca se j« pričela pred šestimi tO-dni. Stettlnlus Jo Izjavil, da Je bil dosežen sporazum o večini glavnih problemov, ki so btll predmet dlskuzll. Izčrpno poročilo o delu ln zaključkih konference bo objavljeno ta teden. Konferenca bo zdaj prišla v drugo fazo. Za Ruse Je konferenca zaključena, ne ?i za Američane ln Angleže, lani kitajske delegacije so bodo zdal udeležili razgovorov. Sovjetska delegacija se Jih ne bo udeležila, ker Rusija nl v vojni z Japonsko. Glavno vprašanje na konferenci se Je nanašalo ns ustanovitev mednarodne organizacije za vzdrževanje in zešUHo miru po vsem svetu po končanju sedanje vojne. Gotovo je, da bodo zagovorniki izolacije vodili opozicijo proti ustanovitvi teke organizacije. Eksplozija v premogovniku v Indiani Sulllvan, Ind . 28 sept -Eden rudar Je bil ubit. osem pa ranjenih v eksploziji, ki se Je pripetila v premogovniku New Hermo-ny Coal Co. v Duggerju. Okrog 50 rudarjev, kt ao se nahajali v premogovniku, se je rešilo. Senator se izrekel za federacijo evropskih driav GARANCIJA PROTI INTERVENCIJI Waahlngton< D. Cm 28. sept.— Senator Burton K. VVheeler, demokrat Iz Montane ln vodilni zagovornik Izolacije Amerike, je v svojem govoru po radiu pozival ameriško ljudatvo, naj vodi opozicijo proti tajnim dogovorom, s katerimi bi ae Amerika obvezala za sodelovanje pri ustanovitvi mednarodne organlzacl-e, ki naj bi vzdrževala ln ščitl-a mir v povojni dobi. Amerika se ne sme pridružiti nobeni organizaciji, ki bi lsvajala mirovne pogoje, dokler niso U objavljeni in razkriti torltorljalnl nameni in težnje aovjetske Rusije n Velike Britsnlje. Senator je napadel načrte, predložene konferenci represen-antov treh veloall v Washlng-tonu. Dejal je, da bi predsednik lahko pognal dožolo v vojno brez odobritve konm^i ln ameriškega ljudstva, če bodo načrti sprejeti. Wheeler je smešil one, ki slovesno govore o svetovnih ssde-vah kot o stvareh, ki niso razumljive navadnim ljudem. "Ako sanjate ln ae udajate llu-, zijam o lepoti ln koristnosti svetovne orgsnlsacljo, svstovnegs raiaodlšča ln mednarodnih armad, boste rasotertnl,** je dejal. "Pripovedujejo rtam, ds ae moramo izreči za ustanovitev mednarodne organizacije, preden vlada razkrije detajle sklerije-Oih dogovorov In mirovnih pogojev. Ameriško ljudstvo mora vedeti, kakšni so pogoji. Dalje mora vedeti, ali sovjetsko Rusija, Veliko Brltsnljs sil kstera koli druga zavezniška država namerava oavojltl osamijo dežel, katerih vlade Amerika priznava," Senator Je dalje rekel, da bodo po porazu Nemčijo ln Jopon-ske ostale samo tri voleslls, ki lahko začnejo novo svetovno vojno, Te so Ameriko, Velike Britanija ln Rusljs. Odgovor ns vprašanja glede miru v Evropi je federaeija evropskih držsv. Ustanovitev take federecije bi bila garancija proti vmoševanju Amerike v evropsko zodeve. General De Gaulle preklical zaščito diplomatom Pariz, 28 sept,—Oonoral Charles de Gaulle, predsednik zečee-ne francoske vlado, je prekllcel zaščito diplomatom zunanjih držav, ki so bili v Vichyju, kjer Je bil sedež Lavalovega lutkarskega režima. Izjema volja le ze. monalgnorja Valerija, papeževega nuncija. Ameriški letalci se vrnili iz Rumunije VVashlngton, D. C., 28. sept.— Vojni department Je naznanil, da )e 1013 ameriških letalcev, ki so btll u|ett v Rumunlji, dospelo v New York. Oni, ki ao bil! ranjeni, so že prej dospeli ls Rumunije v Ameriko. TI se nshs-jiijo v bolnišnici Hsllorsn v New Vorku. Rusi izgnali ameriške in britske častnike iz Sofije Sofije, Bolgsrlja, U oopt — Rusko vojaško poveljstvo je odredilo Izgon ameriških ln brttakth častnikov ls tega mesta, kamor so doa|>ell pred desetimi dnevi. Vsi so odpotovali v Turčijo. I Vzrok Izgona nl pojaanjen. peorrii* 0 razmejitvi med HI^HrbiHI (Sledeči pisu * NaJS»l dr. Jorip Smodla* ■Pčlanek je izšel v časo-Nova Jugoslavija jumja- | julij« i m (Se nad#jif) Mora se prizna* m nikoli štedll lepih bes^J a ^ov južnih Slovanov, stal-" naclašal, kako je on vedno ^ z/ Prijateljske odnošaje ?ul,je z Jugoslavijo. Samo nam L nekako čudno izgleda-ti prijateljski nameni, ker ^spominjali, kako je Sfor-a pisal, da je zdrava osnova za prijateljstvo z Jugoslavijo postavljena s pogodbo v Rapallu. Tembolj težko nam je bilo to razumeti, ker je baš Storža osebno v Rapallu delal in dosegi, da bi se dve tretjini milijo- na Jugoslovanov odcepilo od domovine in bilo podvrženih nasilni vladi. In danes, ko pile o razmejitvi, Sforza piše zelo ljubeznivo o Jugoslaviji, ali, kot se si priključi Sicilijo in Sardinijo. Po vsem izgleda, da je za Sfor-zo zaman preletelo 25 usodnih let v odngšajih med Italijo in južnimi Slovani. Kakor se vidi lz navedenih njegovih izrekov, on vedno stoji na tem, kar je bilo izdelano v Rapallu. Komaj dovoljuje eno malenkostno iz-premembo, ip to z ozirom na Zader. Ali' stvarno tudi v tej točki ne ostaja dosleden Rapallu. Ker, kot pripoveduje v svojih sjaominih, on je z ozirom na Zader bil v Rapallu pripravljen popustiti Jugoslaviji, ker je za to bil pooblaščen od svoje vlade. Zader bi bil tedaj pripadel Jugoslaviji, da sta Trumbič in Vesnič v zastopanju svojega stališča pokazala enako upornost Sforza in z njim Bonomi, današnji predsednik italijanske vlade, ki je zaradi svojega odločnega držanja v vprašanju Za-dra dpbil najvišjo italijansko odličje. Ali priznati Se mora, da italijanskim delegatom bilo bo videlo, razen besed daje zelo £kazovaU nepopustlji_ malo, prav za prav me, kar bi moglo popraviti težko krivico nanešeno našemu narodu z njegovim sodelovanjem. Prva Sforzova izjava o vrnitvi teritorialnih pridobitev Italije je izšla v intervjuvu v časopisu »United Nations" od 1. avgusta 1943. Tu je on dejal: "Govoreč o nacionalni celoti Italije priznavam, da Dodekanezi (grški otoki v Egejskem morju, katera si je Italija prisvojila) "niso nikoli tvorili sestavnega dela naše domovine; svobodna Italija bo jutri radostno vrnila Dodekaneze grškemu narodu". O vrnitvi niti enega dela našega nacionalnega teritorija ni takrat dejal niti besede. Temu se angleški publicist Ivor Thomas, ki drugače po-gostoma citira Sforzo in mu rad na mnogo tega pritrjuje, tako začudil, da je navajajoč njegove gornje besede v svojem članku MContemporary Review" dodal to-le svojo pripombo: "Ko se bodo vračale fašistične pridobitve, bo treba tudi Reko vrniti Jugoslaviji." Obenem je britanski novinar spomnil grofa Sforzo, da on v Rapallu ni zahteval, da bi Reka pripadala Italiji. Izgleda, da je ta prijateljska Thomasova priporhba napeljala Sforzo, da se v drugi svoji izjavi spomni mesta Reke. Tokrat iznaša v svojem članku, ki je izšel v prevodu v "Les Documents de la Quinzaine" od 15. januarja 1944, iznaša ta-le "nenavadni predlog: "Italija in Jugoslavija bi mogli ponuditi novi Ligi narodov Reko in del okoliškega teritorija, potrebnega za osnovanje njene suverenosti. Italija ln Jugoslavija bi s tem žrtvovali ne ke svoje teritorije in zahteve, al:, bi obenem dobili neprecenljive moralne koristi. Liga narpclov bi se pa znašla v idealnem polo kju med latinskim in slovanskim svetom in bi imela za se be eno najboljših pristanov na ivetu C)" Niti tokrat Sforza ne navaja da bi so morali izvesti kakšni te ritorialni odstopi Jugoslaviji, »mpak ji na račun odškodnine oudi zvezo, in to ne samo z Ita-"jo. ampak tudi s Francijo (!). blažeč se. da bi tedaj (to so nje-f«>ve b(sede) "vprašanje? razme J'tve, katero postavljajo nekate « zaf>stali jugoslovanski časni-rJ'' izgubilo velik del svoje ojstrine. Tr*tjič se je Sforza javil lsU'm predmetu meseca marca 11 m to i intervjuvom v "New Timesu". Tu on še enkrat ^vlja svoj priljubljeni pred-l0K da se Reka postavi pod Ligo ^"dov Novo je v ZMdn^i samo to, da bi se Italija moralu "dreči suvereniteti nad "*«om Zadrom, vendar tako, mesto ne bi prišlo pod ne ^leno suverenost Jugoslavije fnptk bi se moralo poiskati ne- kompromisno rešitev. Ifen' U naČin Sfonta 0Ct*J* Prl n») m? Jugoslaviji ne vrne ™ njeno suvereno oblaat niti ^ f*di narodnega teritorija, te^T J' pod pritiskom moč ■UvL Keink* i«- <*• on pri-* da bi morala Jugoslavi-J^U Dalmacija m Črna Je prav Uko resna. vost, ko so vedeli (ker je nekdo izdal tajha navodila naše dele-I acije), da je bila Pašičeva vla-c a pripravljena, da se odreče Za-dru, medtem ko našim zastopnikom ni bilo znano, da je ita-lanski premier Giolitti bil dal enaka navodila svojim delegatom. Naravnost slep je, kdor ne vi-< i, da so se v Evropi popolnoma izpremenile prilike od onega časa, ko je Jugoslavija pod dikta-tom močnejših sil morala pristana amputacijo svojega narodnega telesa. Razmejitev med nami in Italijo se bo izvršila v čisto novih prilikal^ Londonski pakt, po katerem se je trgovalo stotisoči Slovanov kot gluho iiivino, ne velja več. Kot so tedaj bile zmagoslavnim silam zvezane roke proti njih zaveznici Italiji, tako se bodo sedaj, ob strani svobodne in zmagoslavne Jugoslavije znašli naši veliki zavežniki, sovjetska lusija, Velika Britanija in Zdru žene države Amerike, kateri so atlantskim čarterjem in teheranskim paktom priznali vsakemu narodu pravico do svobode in samoopredelitve. Italija sedaj ni zmagovalka in ne more nastopati kot upnik, magari na temelju enega nemoralnega pakta, ampak ona prihaja kot krivec in dolžnik pred sodbo svetovne pravice. Ker so se štiri velike zmagovalne sile odrekle vsaki aneksiji za sebe, se Italija ne more nadejati, da ji bo odobreno, da po tej vojni zopet jrisvoji tuj narodni teritorij Kot smo videli, tudi najvpliv nejši zastopnik italijanske demokracije, gospod Salvemini, javno izraža, (fe t. zv. Julijska Be nečija ni italijanski nacionalni teritorij. Temu se mora dodati, da je Italija tekom vojne izgubila to pokrajino, ker je italijanska vojska bila primorana jo izprazniti. Kot danes stvari stoje, če bi Italija zopet podjarmila pod svo-e pedaništvo 650,000 južnih Slovanov, t. zv. Julijske Bene- Ičije, bi to mogla doseči samo z oboroženo silo; morala bi za to zabresti v novo vojno. Takšne vojne Jugoslavija ne želi in z njo ne žuga, ali bi bila za Italijo neizbežna, ker četudi bi Jugoslavija mogla ostati pri tem prekrižanih rok, bi se Italiji uprli z orožjem v roki njeni bivši podaniki. Kot oni danes junaško vztrajajo proti nemškemu napadalcu, tako bodo jutri odbijali italijansko invazijo, Če bi do nje prišlo. Italija je za vedno pokopala svojo oblast v onih krajih največ s svojim lastnim ravnanjem s Slovani Primorja in Istre. Naj Italijani ne gojijo varljivih iluzij. Južni Slovani, ki so pod Italijo pretrpeli mnogo večja in brez primere težja progonstva nego so jih Italijani prenesli ves čas avstrijskega gospodstva, so odločni, da prej do zadnjega poginejo, kakor pa da padejo v zo-petno suženjstvo. Ker Italija ni držala obljub, katere je po aneksiji Julijske Benečije dala na usta svojih najvišjih zastopnikov glede svojih novih slovanskih podložnikov, so ti južni Slovani izgubili vsako vero v obljube, pa naj prihajajo od katere koli strani. Med Italijo in tem neusmiljeno preganjanim slovanskim prebivalstvom stojijo sence v hrbet streljanih narodnih mučenikov, ki onemogočajo mir med dvema narodoma, dokler Italija ne stopi nazaj na svoj nacionalni teritorij. fDalle prihodnjič.) Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje t 2. strani) za osvobojenje slovanskih naših bratov na jugu, za moralično dviženje narodnega duha tudi nas avstrijskih Slovanov." Kljub vsem viharnim političnim dogodkom, ki so mu dali pri uredništvu mnogo posla, je Jur čič zvesto živel svoji pripovedni umetnosti. Pripravljal je yeli ko delo iz staroslovenske dobe, a dovršil je samo prvi del pod naslovom "Slovenski svetec in učitelj." Imel je še polno načrtov. Le ta 1881. je osnoval s prijatelji "Ljubljanski Zvon," za katerega je pisal roman "RokovnjaČi." Toda medtem ga je že premagovala bolezen. Iskal je zdravlja v Gorici in na Brdu, a zaman. Dne 3. maja se j? širila po Sloveniji vest, da Josipa Jurčiča n več med živimi. Veliki njegovi načrti so padli z njim vred grob. Roman "RokovnjaČi" je dovršil njegov prijatelj Janko Kersnik, ki mu je bil v pripovedni umetnosti najbolj soroden. Pokopali so ga v Ljubljani in na grobu se sveti napis iz "Tu-gomerja," ki jasno Izraža Jurčičevo življensko pot: Trd bodi, neisprosen, mož jeklen, kadar braniti jc časti in pravde narodu in jeziku svojemu. Erazem Gorske Novi čas—nova miselnost V Jugoslaviji št. 1 je ime "fe- osebnosti. Z v*o pravico in iz deracija" zelo dolgo časa pome- upravičene potrebe je maršal nilo—veleizdajo. Kar po pravi- Tito pred kratkim dejal: "Vpra-ci in resnici priznajmo, da smo šanje federacije je mnogim sna-se Primorci v Jugoslaviji več- no samo kot beseda, ki pomeni krat tudi sami mogočno zavze- nekaj boljšega od stare Ju^osla-mali za centralistično ureditev vije. Kaj pomeni v resniai za države. Mislili smo in z nami našo zemljo v celoti in za jK>sa-velika večina ljudi, da je cen- mezne narode, pa mnogim ni tralistično urejena država znak jasno." notranje trdnosti in nepremag- To "nejasnost" smo ugotovili ljivosti. Pod vtisi zapadnoev- tudi mi tu v tujini, celo zelo ropskih konceptov o državi in pogostokrat. Nič čudnega. V njenih funkcijah, so nam pogo- preteklosti je bila že sama bese-sto lebdeli pred očmi primeri da zločin, njeno tolmačenje pa rancije, Italije in tudi Nemčije, zarota. S samim vstopom v na-Zelo smo se ogoljufali. Centra- rodno-osvobodilno gibanje se istična Jugoslavija št. 1, ki je človek kot tak ne spremeni in bila na tem, da se preosnuje v stare niiaelnosti, posebno tiste federativno državno obliko, se Je vrate, ki Jih ja sam osebno go-notranje tako hitro zrušila, da se jil in bil njihov zvesti privrše-e z njo tudi sama zamisel cen- nec, poganjajo tudi še naprej, tralizma razpihnila kot balon-1 Duhove pregrinja še splošna psihoza, ki je ne bo mogoče čez noč speljati v nove tokove. Iz premnogih izkušenj vemo, kako močno je—j?o veljki krivici sicer —zakoreninjena pri naših juž nih bratih fiksna ideja popolnoma neutemeljene in z ničemer opravičljive superlornosti. Ti fiksna ideja celo pri objektivnih trdnosti, ker|in pravičnih ljudeh jugoslovan- smatraU, da ske8« lu«* vw P™«* pogostokrat, mogoče tudi podzavestno, žene prav late hegemonistične poganjka, ki so se v zsdnjih 25 letih tako mogočno razrasli po „ , . , .vsej Jugoslaviji. Fikcija supe- Zaradi zgoraj omenjenega psi- riornogti Je uko prevzela mnd- tiološkega nastrojenja vsega na- žic0t da je niti program narodno-šega primorskega ljudstva smo gibanja še ni mo- žato hitro preboleli ustvaro cen-| { i^trvbiti Slovenska Narodna Podporna Jednota MT tl Bo. Lavrndato An. Chicago 13. Illinois LISTNICA UREDNIŠTVA Johnstovvn, Pa., S. S. — V »te v pravem. Ko gre predsed nik iz Bele hiše, preneha biti tudi vrhovni poveljnik. To mesto prevzame njegov naslednik ček iz mila. Primorci smo ie držali centra-izma ne zato, ker bi tak ustroj odgovarjal našemu psihološkemu nastrojenju—ne, nasprotno, Primorci smo mogoče še vse preveč izraziti zagovorniki individualističnih posebnosti, pač pa smo centralizem zagovarjali za radi namišljene smo po pravici bi samo močna Jugoslavija lahko za jamčila realizacijo našega po-itičnega cilja: osvoboditev Ju-ijske Krajine. GLAVNI ODBOR VINCKNT CAINKAK. «1. prvdaednlk .„ ......MSI So l.«wrd«lc A«„ f. A. V1DKR. fl. tajnik ...............................N67 Bo L«w»dal« Av., ANTON THOJAB. •> pomolnl tajnik-----M67 Bo l^wnd«l« Av«.. MIRKO O. KlmKL, gf bl«**)nlk..................... SUT Bo Uwnd«lt Av« , LAWRKNCK ORAD18HKK. Ujnlk bol odd Ml Bo Uwnd«U Av«., M1CHABL VRHOV NIK. dir. k t mlad odd«l SNI Bo Uwndal« Av« , l*Mlt.lP OODINA. upravitelj Rlaalia__________ MSI So Uwndal« An., ANTON OARDKN. urodnlk sUalU rhtcajo M. III. < i.u-asu U. IU. < hi. HI Chic»K<* sa. tU. Chicago SS. lil. Chlcas« U. 1U. cniMgo sa. ui. 17 So. Lawndal« Av«.. Chlcato SS. III. MICHAEL R. KUMSR. prvi podpradardnlk_______________________Bo« S4. Unlvvraal. Pa CAMILUS ZARNICK. drugI podprvdMdnik ...... MSI W MIh SI., Ctevvland S. Ohto D UUI Sini pnSpiad—dnlbl J OS CULKAR. prvo okrolj«------------------------„4J7 Woodland Av«., Johnatown. Pa. JAMra MAUUCN. drugo okrolj«---------------------------------R O No 1, Oakdal«. Pa. RAYMOND TRAVNIK, tr«u« okrolj«--------------VMS Mlddlvpolnl«. DMrborn. H>oh. JOHN BPILUm. 6«trlo okrolj«----------------3U7V Rundall SI . SI Loul« 1«. Mo. URŠUUl AMBROZICH. p«to okrolja.................411 Pl»rc« BI, Ev«Uth. Mina KDWARD TOMB1C, Ualo okrolj«----------------IU W. 7th St . WalMnburg, Colo. math pktrov1ch pr«d»ednlk, vincknt ca1nkar .................. r. a. viokr ^m mirko o. kuhkl ~ jacob zupan __________ lonald J. lotr1ch buoolph liscu anton suular. prank vhatah1 prank barbic . . ANORKVV VIPRIUII ____ JOSBPH1NK MOČNIK lk ...........Ml I. lllat St, Cl«v»l«nd 10, Ohlo Wt So. Lawndal« Av«. Chicago M. III. ..tm Bo Uvrndahi Av«.. Chleago SS. III. SM7 Bo. UwitdaW Av«. Chloago M. III. 1400 So. Lombard Av«. B«rwyn. UI. IBM So. Truntboll Av«. Chloago M. IU. --------------1--------700 S SMUi St., Buelid It. O. Porotni »da«h ........ Bos 17, Arma, Kanta« ....................I1S T«n«r Bt , Lu>«rn«. P«. 1MU Muakoka Av«.. Cl«v«l«nd II. Ohto ----------tO« Pore«! Av«., John«town. P«. tralističnega ustroja in se z vsoj ljubeznijo obrnili k federativni zamisli državnega ustroja naše) domovine. Grešili pa bi vsi tisti, ki bi| Na drugi strani se Jugoslovanska misel, ki je temelj nove državne zamisli, kar ne more otresti škodljive integralnosti, ker še vedno nekateri žive v zablo- našemu emigrantskemu g banju dl llutijo tej ^j, če Jt gtre. očitali, da se v preteklosti s fe- K. lUHh pokvarJ<>nih re. derativnimi teoretičnimi vpraša-1 {[h w gQ ^^mj jugoBlavi-nji nismo bsvili. O tem v res- jo |tey , Zgt0 nl prav nl{ niči nismo pisali, Jter je bile»pre-1- ee ngJ| slovenct, ne Mamo nt. povedano, zato pa smo na dolgo |t brgtJe t . { caJo Ugt. in široko debatirali na prlJtt«Ujfti ljudje-lzobraženci pitajo skih sestankih in na številnih I starim j N> s. (jugoslovanski predavanjih, ki so obravnavala narodni geparatlst) bavbavom-vsa ta vprašanja in mnogokrat atuu BolJ čudno iQ izzvala kar burne lebate. Trdi- juka begeda de |g ugt pripad. mo ahko tudi to da nas J«biMnlkov bivše politične grupacije, velika večina zato, da dobi Ju-| b|U Bamt ^ y rimijbsi tek'0,ti ta**a potrebo, ne samo iz zgolj t*ro± ^ nostnih razlogov, ^nasil-1 n^ izgin^lU iz vrgt n^ Tshl Nsš narod bodilnega gibanja, ki jf po be-Lahi. Naš narod n»egQvih tyorcev lgrajlfft0 na narodni ssmobitnoiti, enakopravnosti in medsebojnem spo štovanju. Zato je skrajni čas, da novi kovači integralstva odlože jasno 106111 ravno v nega sožitja z v Julijski Krajini je bil v svojem bistvu v splošnem veren privrženec federativne zamisli in to ne samo tisti del, ki je du hovno pripadal v okrUJe -Ul-I I8"!*.0: I kladiva, ki bi naj .kovala Uko ki Jo je narod od se med zagovornike šteli tudi vsi ostali takozvani napredni Slovenci iz Primorja, seveda i namenom, da se bomo za tako zamisel izrekli šele po konča nem osvobojenju, ko bo tudi nam, ki iz notranje-političniml problemi nismo imeli čsss ukvarjati in se v notranje-poli tične spore tudi vmešavati nismo smeli, končno dana svobod s enakopravnega državljana Jugoslavijo, k klonil. Ali ni v svojem progra matičnem govoru, ki je memen to siovenskegs osvobodilnega gi banja, Jože Vidmar, dovolj jas no obračunal s tistimi, "ki so nam narodno ssmobitnost, tem bolj pa pravico do samoodločbi odrekali ln prepovedovali, ki so se povzpeli celo do tega, da m nam odrekali in prepovedovali Ime slovenski narod." Kako je 771 B. IMUt Sire«t, Ctavvland II. Ohlo Nadi orni odM* ----------- 1301 So Uwndale Av«. ('ht«««o M. III. -—--------------—... 17IM Sitnwd«n. Dvtroit SI, Mlch. Ml BO. Pioapevl Av« . Clairiulou lllila, III. ............. M W««lck>« Av« . Poru. III. 1U7 I. MIh St., CUvvland I. Ohlo OMvnl adravnlk JOHN J ZAVBRTN1K ---------------------Mil So Hldg«way. ChUago M. III. prank za IT Z. prvdavdnik ANURKW OHUM..--------...___ john olip......................... kubo maloa1 josiph PITOLT DR Jugoslavija št. 2 Je proglasila ^ mogoČ0f da M tako rutia državno obliko zj. svoj osnovni | |zmu7ne i7 u-t veljakov psovka zakon. Ta povdarek Je bil mno-1_M^puratiat samo zato, ker kot gokrat že Izrečen ob raznih Prl*I do^#r Slovenec misliš in si pre-likah in lz ust najmerodsjnešlhl pri^n da je na^cidna aamobit- ^ gvetlšče, kjer Slovenin;, zlesti Primorec najde danes zo|»et ssmega sebe. I To srj bistvena vprašanja bo dočnosti slovenskega naroda, ki jih Je Jože Vidmar v svojem znamenitem govoru tako močno podčrtal, da so postala postulut slovenskega osvobodilnega gl-banja. Z njimi se torej ne sme slepomišiti. Časi, ko se Je Slovenec sramoval—v svoji strahotni ponižnosti In boječnosti, da se js komu ne zameri ln da bo to msnj prsvoverer)—tvojega slovenskega porekla, so definl-tlvno za nami. Povsem točno je dejsl Joža Vidmar, da so Bchl-witz von Schlwitzhofnl za vedno pokopani. Ju gos lov. skupnost more in sme biti revno toliko vredns kskor Je vredno slovenstvo—in prav nič več. To sta popolnoais enakovredna stebra jutrišnje Jugoslavije Brez enega stebra ae zvrne tudi drugI. Tisti, ki so v preteklosti Izpodkopevali slovenski steber, so zrulill Jugoslavijo. To ps se na sme vrč zgoditi, kar ravno zato Je vstals nova Jugoslavija Vladni program za pobijanje tuberkuloze Zvezna vlada zbira svoje zdravstvene sile v napovedi vojne zavratni morilki jetiki, ki je največja sovražnica javnega zdravja. Kot dobro orožje v tem boju ji bo služilu nova kongresna odredba, ki Jo je podpisal predsednik Roosevelt v pretek-em juliju. Tozadevni progrsm se bo pričel izvajati, kakor hitro bo t&kazana predložena in odobrena vsota $10,000,1)00, namenjena za pobijanje tuberku lože Šlrom Združenih držav. Posebni oddelek za kontrolo tuberkuloze Je že bil organiziran v zveznem uradu za Javno zdravje, in sicer Je oddelek orgu nlziral dr. E. Hlllcboe, ki je na Čeloval in vodil delo tega urada na tem polju že od leta 1942. Novi oddelek bo imel pred vsem tri glavne naloge in sicer: Razvijal bo do boljše Izpopolni tve zdravstvene odredbe, potrebne za efektivno preprečitev širjenja te nalezljive bolezni; dalje bo v tem smislu tudi sodeloval s krajevnimi in državnimi ter drugimi okrožji In končno bo skrbel za to, da se bolezen ne bo prenašala iz ene države v drugo, ter bo v vseh ozirih šel na roko uradu za Javno zdravje v uvajanju in vzdrževanju potrebne kontrole, preprečitve bolezni, oziroma nalez!Jivoatli,all okuženja ln pa lečenja ali zdravljenja obolelih. V Združenih državah umrje letno okrog (W,00<) ljudi za Jeti-ko. Obsežnost problema je torej očitna, in to tembolj, ko seznami kažejo, da jetika pobere po eno osebo od vsakih šestih belcev, ki umrjejo med stsrosl-jo 20 do M let, dočlm Je med črnci tako razširjena, da je od vsakih treh slučajev smrti v omenjeni starostni lestvici po on slučsj pripisati jetlkl. fttevllo smrti radi jetike pa nikakor še ne razkriva resničnega stanja v tem pogledu, niti pravega obsega razširjenosti te bolezni. Približno 130,000 mlsdth I ju di obojega spola Je bilo zavrnje-uih ob preiskavanju za vojaško službovanje, ker se Je Izkazalo, da Imajo jetiko v eni ali drugi obliki; poleg toh pa Je še na tisoče drugih, ki so deloma ozdraveli ali okrevali »ni te bolezni, toda morajo živeti v vednem strahu, ds se bolezen morda povrne, ako se ne drže strogo omejenih ln določenih flztfnlh kot mentslnih aktivnosti Problem v pobijanju tuberku Pfflff k* dk pripravljajo nek,, v Angliji a. in nrooeootili nad Jo. k storim so padli sa krbot. Promoi®a m loarsin« !"»nudimo Italiji, da Ameriške pedalne čete so ----kateri« so podli vlh nejasnosti, ki se rsiJe pojsv-Ijsjo v časih, v ksterlh Ima—za nekatere—oblika večjo vrednost kakor pa Jedro, čeravno je taka mlaelnost popolnoma nasprotna duhu in delu tistih, ki polagajo svoja žlvljenjs ns žrtvenik—za boljšo Ijodočnost slovenskega naroda, To smo zapisali tudi za to, da bi se enkrst za vselej za brlssls vsa tista morebitna ne ugodja ln zlasti krivična obdol preveč- lože predstavlja tudi pomanjkanje zdravnikov. V 28 od 48 držav ni zadostnegu števila zdravnikov, ki bi mogli voditi in izvajati efektiven program za kontroliranje tuberkuloze. Ta program namreč zahteva Širokopotezno preiskavo, nadzorstvo zdravstvenega stanja okrevajočih JetlČnlh bolnikov, zdravljenje v sanato-rljlh in končno rehabilitacija ozdravljenih. Is tega razlogn Je bila tudi potrebna uvedba vladnega programa za pobijanje Jetike, a drug vzrok pa je tudi ta, da Je mnogo delavcev v vojni industriji obolelo za Jetiko, toda ' niso mogli biti sprejeti v bližnja zdravilišča radi regula-olj, po katerih morejo biti sprejeti v sanatorije le bolniki is domačega okrošja aH države. * "Nova postava ostromu odredba," Je dejal dr. Hlllboe, "pt>ob-lašča urad sa javno zdravje, skupno z državnimi ali okrožnimi uradniki za Javno zdravje, da te ovire odpravi ln prične s temeljitim delom za odpravo tuberkuloze med ljudstvom v splošnem. Urad za javno zdravje je že napravil načrte za Širokopotezno izvajanje svojega programa, katerega se bo pričelo zvajatl še to leto, oziroma ku-cor hitro bo nakazana za to do-očena vsota, 8 pomočjo nedavnih dognanj ns polju raziskovanja z« pobijanje Jetike bo zdaj mogoče v nejtaj letih izslediti tako rekoč vsak slučaj tuberku-oze med prebivalstvom, In to brez visokih denarnih Izdatkov. "Začeten program, ki ga je izvajal urad za Javno zdravje od eta IU42, na podlagi nujnostne odredbe* za pobijanje tuberkuloze, je pokazal v polni meri uspešnost novih metod za kontroliranje tuberkuloze V širokem obsegu." Dr. Hillehoc je tudi (Irjul ln loudarll, da je mogoče tuberku-ozo preprečiti ali /.streti do gotove mere, toda do danes še ni zdravila, serumu nll leka, ki bi mogel Jetfko docela odpraviti, 10 se je enkrat s svojimi nevarnimi klicam! nastanllu v telesu. to smer, z« uspešno zdravljenje že bolj resno okuženih bolnikov, bo treba še temeljitega raziskovunja, Je dejal dr.. Hllle-ooe. "Tuberkuloza," Je dejal dr. Ilili boe, "je socialni In ekonomski problem in obenem resen zdravstveni problem, ker je to ironična bolezen, ki je najbolj razširjena med delavskimi sloji, (er povzroča pogosto ln dolgotrajno bolrhanje In v številnih slučajih prerano smrt. Spričo dalekosefnlh socialnih in ekonomskih učinkov, zahteva problem nalezljive bolezni tuberkuloze j>ozornost ln aktivno sodelovanje vseh javnih In privatnih agencij, ki naj bi skupno delovale na tem, da se uvede uspeš-ns kontrol s v svrho omejevanja razširjenja jetike, ter se • tem rabiti ljudsko zdrsvje. Temeljna smernice ali cilj pnjgrsma USPHH (United Htate* Public lieslth Hervlee) za pobijanje tu-berkulose bo kooperativna akcija med krajevnimi ustanovami za pobijanje tuberkuloze, delodajalci Wr delavstvom ln pomož- irvanja ki BO vse preveč po- morali navori" aprKo «««- pr.md»tt g««**«). ' ~KUh T«' prosvetal GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA SPISAL BOGOMIR M A O A J N A (Nadaljevanji) "Poslušajte, Anica! Hočete biti moja prijateljica? Seveda. Ne bo vam žal. Tikajva se!" Anica jo je z začudenjem gledala. "Veruj, Anica, da hočem Simonu dobro. Toda od tebe želim, da mu ne daš niti slutiti, da sem bila pri tebi. Mi obljubiš to?" "Obljubim." "Za enkrat mu drugega ne morem storiti, kakor da mu pošljem nekaj denarja." "Saj ne bo hotel vzeti.H "Bo moral, ker ne bo vedel, kdo mu je poslal. Kakega dečka bopi poslala k tebi. V pismu bo densr. TI ssmo reci, ds je pismo prinesel deček in da ni hotel povedati, odkod. Obenem opazuj, kaj bo naredil z denarjem ln ml pridi povedat v Gornje mesto. Moj naslov je . . . Anica, imaš ti čas, recimo, ob nedeljah popoldne?" "Popoldne, da!" "Lahko prideš tudi sicer, kadarkoli ti je drago. Imaš tovarišlce in prijateljice?" "Nekaj tovarišlc s Štajerske in Kranjske!" "Pripelji tudi nj$ k meni! Pogovarjale se bomo o domu, o življenju.--Prideš?" "Če vam bo prav?" "Ce ml bo prav? Ne obotavljaj se priti! Z iste zemlje si doma kot jaz ln srce Imaš ti prav tako kot tisti, ki mislijo, da so visoko nad teboj, aH pa ša lepše. Simonu pa ne govori nič o tem!" Marija je stisnila natakarici roko in se poslo-vila. "Sedaj moram na vsak način dobiti denar," je rekla sama sebi in odhitela na Illco, prešla to dolgo ulico, veliki trg, nekaj drugih ulic ln se ustsvlls pred veliko, razkošno razsvetljeno hišo. Zs hip ja posula. "Bodi, kar bodi! Poizkusils bom Um, kjer je upsnjs najmanj ln kjer najemajo le najboljše godce." PoalušaU je godbo, ki je prihajala izza velikih oken in njeno upanje je bilo od trenotka do trenotka manjše. Vendar se je odločlls. Sto-pils ja na desni strani zabavišča skozi široka vraU in odhiUU po stopnicah, pregrnjenih s preprogami, v prvo nadstropje. Ob dolgem ši-rokom hodniku, tlakovanem s marmornatimi točkami, ao se vratllo vraU za vrati. ClUla je naslove na njih ln ae uatovllo ob srednjih. "Žid je," je pomislila, ko je prečlUla napis in njeno upanje se je skrčilo skoraj na nič. "Ura še nI šest," je rekla ln potrkala. Ob črni mizi je sedel v usjnatem naslohjaču gospod kakih petdesetih lat, jako ostrih poUz. Ko jo vatopila, je odložil amotko.in hladno uprl oči vanjo. ' T' ' i » t "Predstavila se Je in vprašala: "Ste vi Ustnik Ugs zabavišča?" "Som. Želite, gospodično?" "Godbenlcs sem. Rods bi, ds bi me sprejeli v službo." "Kaj Igrste?" "Na harmonij in klavir." MImaU harmonij rajši od klavirja? Lepa ate, gospodična I" Zardela je. Opazoval jo je z nekoliko zbadljivim nasmehom. Potem pa Je rekel: "Sodite vendar. Za-rdevati seveda ni treba pred menoj. Imam ai-cer samo petdeset let, toda Imam tudi ženo in pot otrok. — Torej poalušajU, gospodična! Sedaj ja ženska lahko umatnlcs takoj, če je lepo, kot, posUvlm, vi. Mojo nečakinja Mancika ja tudi leps, s sem jI rekel, da IcpoU Ulesa nI dovolj, čeprav sprejemajo uredniki njene črtice radi lepote njenega telesa. Svetoval sem jI, nsj se rsjši mar! J i veje poprime medicino, o upornica ne sluša. No, acih ji rekel, čeprav manjka moči, vendar jo volja hvalevredna. SIcer je še začetnica v leposlovju. Bomo videli, ali se bo spametovala, ali je res kaj v njej." Opazoval je Marijo, potem je rekel: "Svetoval bi vam, gospodična, da odpotujete na Dunaj ali še bolje v Berlin. Vi imate vse sposobnosti za filmsko divo." "Oprostite," je rekle Marija vsa rdeča. "Oprostite, da sem vas motiU." "Ne, počakajte nekoliko," je odgovoril resno. "Jaz sem človek sUro mode in meni ni dovolj samo lepo telo. Tam stoji klavir. Ob njem so note. Imate na voljo najrazličnejše skladbe. Moj ljubi Wagner vam gotovo ne bo več ugajal. Na akademiji se nekoliko punUU zoper njega. 'Johnny svira,' bi hoteli to? Moderno je. Vidim vam po očeh, da sem vas užalil. Vzemite Borodina! V onem kupu na kUvirju je šesti zvezek od zgoraj navzdol. Vezan je črno! Odprite šest in trideseto stran in igrajte. Ni lshko, vam kar povem!" StopiU je začudeno h klavirju in ftfiSkaU zahtevano stran. Ko jo *id*#ile m prvčrtfpko, se ji je razvedril obrez. 60 nikdar ni sedela pri takem klavirju. Blazno lepi, divji zvoki, ustvarjeni sredi široke rsvnlne, ki naj so jih živeli lz zemlje same ustvarjeni Tatari in Rusi nekoč, zvoki, gi-bsjočl od sonca zagoreU krdela . . . Pred Marijo se je odprl nov svet, ki gs ni poznsla do tedaj. Oči so ji zagorele. V hipu je pozabila, zakaj je pri klavirju. Prva stran je zbežala pred očmi, zbežala je druga in tretja, prsti so potovali, grabili so v dalje, grabili so muzlko, grabili sami sebe. Gospod ob črni mizi se je vzdignil, stresel smotko in zlati zobje so se široko režali. "Dosti!" je zakllcal in se udsril z dlanjo po kolenu. "Rusi so hudič, pravi hudič, ti ruski muziki. Se moj ljubi Wsgner . . . Gospodična, sedite nazaj! Lahko ae domeniva za plačo. Poprej vas pa moram opozoriti, da do polnoči igrajo samo godbeniki, godbenice pa od polnoči do petih zjutraj. Izvolite cigareto? Ne kadite? Zdi se mi, da niste najboljšega zdravja. Premislite torej! Od polnoči do petih zjutrsj. Dsm vsm tri tisoč dinarjev mesečno. Zdi se mi, da vi no boste hoteli postranskih ^zaslužkov. Kar se tega tiče, vat opozarjam na to: Ifo bojte se ničessr. Preveč pametni ljudje res ne prihajajo vedno v lokal. Ce pride kdo k vam, zahtevajte petdeset tisoč dinarjev. Padel bo pred vami na kolena in se cmeril radi lepote, toda šel bo. Tudi kar se zdravja tiče, vam svetujem, da spite podnevi. Tudi nekaj dima se nabere v prostoru./ 'Na vse to vas opozarjam. Ali hočete podpisati pogodbo?" Prikimala jo. i > "Nekaj dni je še do prvegs deeembra. .Nastopite prvega!" < Dal jI je roko. Kot v sanjah jo odhitela na cesto in ni je zdrsmil hrup stoterih vozov niti reka ljudi, niti velike črko, ki so ugašale ln se prižigale na velikem trgu in vabila ljudi v zabavišče, pri čigar lastniku je bila pravkar Marija. 12. Mimo okna Simonove sobe je padal sneg. Bele ln nemo ao potovale snežinke. Samotno so potovalo mimo atekla in ae vrtinčlle v počasnih krogih na dvorišče. Že od ranega jutra. Že od ranogo jutra do desetih je Jelka prlča-kovaU, do so Šlmon povrne domov. "Jelka, zdi so mi, da boš mati," ji je rekel nekega dna. "Vol, kaj je to, čo človek tvoje vrate rodi človeka avoje vrste? Pojdi ns starino ln kupi goell sa svoje dete, da bo lahko vsaj cigan." • (Dalja prihodnjič.) THEN AND NOW =5= MOJE ŽIVLJENJE IVAN CANKAR 1. Nedavno jo "Slovenaka Matica" rszpošlljaU po nošlh krajih formular, na katerega naj bi ljudje naplaal! poglavitne zanimivosti lz svojega Življenja ln nehsnjs. Tudi jaz aem dobil Uk formular, pa niaem vedel, kaj bi z njim. Beaedtlo jo bilo namreč hrvaško, moj občevalni jezik ps Je doms edlnole slovenski. Državni uradi so ae naučili slovenščine, mords se je bo šča-aoms tudi "Slovenska Matica." Se hujše ps je bilo, da ao vprašanja ns tisti poli razodevale ze svojegs <>ceta c. kr. profeeorja, ki deli človeško delo v "perijo-de" ("Schlldern Sle mir die *weite Periode Schillerst!"), člo-veško življenje ps v rubrike sub a), b) ln c). Iz teh in Ukih razlogov sem Uročil formular dekli, da podkurl z njim Domislil ps aem se ob tej priliki, de Je v mojem življenju marsikatera dogodivščine, ki Je spomina vre- dna. Te dogodivščine sem spisal za najboljši alovenskl leposlovni list, ki mu jo Ime "Go-spodičns Cizara"; škoda la, da ne smem povedati, kje, kedaj ln kako da izhaja ta imenitni list. Vsaka mladost je polna srečo ln radosti, sijajnega solnca in prešernegs smeha. Vsaka mil* dost. Ako v poznih letih ln v grenkih urah pogleda človek no njo s tujimi, hlsdniml očmi, m mu zdi mords neveseU, kolih krivičnega trpljenja ln pro-zgodnjegs spoznanja. Ali težko je tako pogledati nanjo. No* nadoma ae razmakne, se v nič raztopi megleni zastor ln zasmeje se mlado aolnce. vse ljubezni In vse hvsležnostl vredno. Spomin je sladek kskor pesem; prsa napne vzdih, zestro se oči ln u-stnice boža smehljaj. Oko mojegs spomina seže daleč. prav do tretjega leU moje dobe. Pogorela nam je hiša In obubožali smo docela. Mi otroci. kolikor nas Jo blkt, smo se igra U ns vrha prt Sveft Trojici. Pod večer je bilo, solrtto Ja sijalo milo in toplo, kskor som božji bls- rlov. Spodaj jo blU Vrhnika vsa v senci, lesketala so se lo še zgornja okna gosposkih hiš. "Jezus!" je vzkrlknUs sestra. Zgrabila mo j« za roko in jo tekla; jaz, neroden v nogah aem kjlobnrll za njo ter se prevračal nlzdol po kamenju ln po apolzki travi. Silen dim Ja bi Obaenčil nebo prav tja do Ljubljanskega vrha, do Svete Ane ln do Žalostno gore; presekal ga jo na^plkoma sijajen plamen, alok ln visok. "Jezus! Jezus!" Ja kričala sestra ... Tukaj, v U prelepi plamen Jo zaklenjen moj apo-mln, več ga nI... Prikaže pa se nonodoma mati, čisto majhn*. čisto drobno, nič preplašeno, samo začudena; na cesti stoji ter tišči pod pazduho sUro stensko uro, ki že zdavnaj nI več ŠU, ne bila . .. Spomin umolkne, ps ao ogUai v izbi tete Micke. Izba Jo bila prečudno bela. tudi teU Ml cka» Je bllf vsa bela ln no belo pogrnjeni mizi je sUU skleda belih. Hahtonodlšečih štrukljev Od zunaj jo plamenelo zamolklo in rdeče, kakor večerna zarja . •. To je bil najlepši dan mojega življenje. " Gotovo je, da sem bil sila neroden intmerav otrok. Sam se ne spominjam natanko, toda mati ml je praviU, da sem bil nadloga že od rojstva. Prišel sem prezgodaj na svet; v svojih bolečinah je zaobljubila mati sebe na svete Višarje, mene pa v Ie-menat. Nikoli ni biU na svetih Višarjih, jaz ne v lemenatu. Kadar storiš obljubo človeku, jo izpolni, če moreš; kadar pa jo storiš Bogu samemu, jo izpolni, če moreš, ali če ne; zakaj trda je kazen. Spomnim se na stari dom, na zgodnjo mladost, na to prelepo, vso s svetlimi sanjami prepre-ženo; in Ukoj se zmislim na peč. Bila mi Je visoka in obširna planjava, bila mi je zavetišče v samotnih otroških sanjah. Tam sem sedel ter sem žvečil palec desnice kar ves dan. Lasje so mi bili predolgi, zato mi jih je bila mati povezala v čop, ki me je ščegeUl na tilniku. Palec mi je nazadnje obvezala z veliko in debelo cunjo, ki je bila gnusna. 2veČiti nisem mogel več in sem jokal: izpod solz pa sem videl prostrano izbo, videl sem mater n očeta, brate in sestre, videl sem okna neznansko široka in daleč za okni, onkraj ceste, mi o vabečo mesarjeve klade. Tam se je nehal ta prostrani svet. Mesar jb imel, pred hišo visoko skladovnico napol obtesanih hlodov. To so fcjile slavne mesarjeve klade, nfeša radost in naše hrepenenje. Plezali smo po njih, lovili se, prevračali se in padali; solnce samo se je smejalo našemu veselju. Se zdaj ne vem, kakb da so nas neprestano in s toliko skrbjo podili s tistih lepih klad. "Janez je že spet na mesarjevih kladah!" Seveda je in čemu bi ne bil? Stvari 50 na svetu, ki jih človeška pamet tudi z veliko težavo ne preuda-rl do kraja. Zdelo se mi je, da so nam teh klad nevoščljivi stari ljudje, zato ker so prenerodni in prepusti, da bi plezali nanje. Najbrž sem sodil prav. Kmalu {>a se mi je razširilo obzorje od mesarjevih klad do enajste šolo pod mostom; za do brih sto korakov. Ob vročih poletnih dneh« ko Močilnlk usahne, ko je temno Retovje skoraj prazno in ko mila zelena Ljubi ja sanja svoje tihe sanje globoko pod vrbami, upade Ljublja niča za cel seženj in ošabna Vrh-ničanka je samo fce potok. Ves levi del struge je sam bel prod, od solnca spaljen. Takrat se prične enajsta šola pod mostom ter se neha ob prvih jesenskih nahrib. Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali tako bogate J in koristne učenosti, ki jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli. Kakšna čuda prečudna hrani ta goli, posušeni prod! Očem, ki jih iščejo, srcem, ki verujejo vanje, se kažejo čuda ob vsakem pogledu, ob vsakem koraku. Polomljen, star lijak, obroč kolesa, preluknjana ponev, počeni lonci, vilice s poldrugim klinom, pipec brez roč-nika—sam Bog nebeški vedi, odkod se je bilo vse to nabralo v Ljubljanico! Ali vsaka stvar posebej je bila čudo prečudno in je imela svoj važen pomen. Sim-čevemu Lojzetu se je celo posrečilo, da je našel denarnico; res ni bilo nič v nji, denarnica pa je vendarle bila. Čudež največje so bili kapeljni, ki so se skrivali pod mokrim kamenjem kraj zadnjih rahlo pljuska j očih valčkov vode. Lovili smo jih z vilicami, z žeblji ali pa z golo roko ter jih pekli na žerjavici kar tam v šoli, ki je bila skrita neumnim očem. Zgodilo se je časih, da je bila gUva osmojena, repek pa še moK?r; toda bili so dobri in sočni, *kakor na sosedovem vrtu pobrana jabolka. V šoli smo bili vsi gologlavi in goloroki, hlače pa smo si zavihali visoko do vrh stegna. Nekoč sem v gorečem hrepenenju po nadaljni učenosti zašel malo pregloboko v vodo. Nenadoma se mi je zazdelo, da jaham na o-gromnem zelenem konju naravnost proti sijajnemu solncu. Nadvse sladka, brezprimerna sreča me je vsega prevzela in mislil sem. da sem cesar . . . Tedaj me je zgrabila za lase neusmiljena roka ter, mo trdo zalu-čila na prod. Tam sem vztre-petal ter se bučno razjokal, sam ne vem zakaj. Jurčev hlapec me je bil potegnil iz vode. Če komu ni po-všeči to ali ono, kar sem storil v poznejšem svojem življenju, naj se prereka s tistim hlapcem, ne pa z menoj! II. Enajsta šola, Bog s teboj! Milo •*e*a»«a **«*««, s« OudUr. Wer*sst«r*lr«. (««(•«*. Il«te»« wl,h tiar*« Mmm. §t*0*r. ewn Si«, a •»« IS« HMd lati Amtntm w<»»rn «av« se ml stori, kadar se spominjam nate, zibel življenja in spoznanja. Ko človek shodi, se mu odpirajo korak za korakom prostrani svetovi, se mu razkrivajo, ga obsipljejo svetU bogastva. O-zre se na siromašno zibel v kotu in oko mu je motno, senca gre preko srca. — Dali so me v šolo, v ono pusto, srepogledo od vseh strani zadelano^ kjer ni ne solnčnega, belega proda, ne razbitih loncev, ne luknjastih ponev, ne pipcev brez ročni ka in kapeljnov še celo ne. Same trde, človeku nerazumljive besede so Um in velike črke, na črno tablo zapisane. Oblekli so me v novo obleko, ki mi je bila veliko preohUpna; oče je bil zame obrnil in za silo prekrojil obnošeno nedeljsko o-bleko starejšega brata. Grenka je pot do učenosti. S težkim Acem sem se napotil proti šoli, s težkim srcem in plaho slutnjo, kakor se napoti grešnik do hudih sodnikov; in brat, ki me je vodil, se mi je zdel kakor čirn bi-rič. Sveže jutro je bilo, čisto nedeljska, svet je bil umit in po- čoaan. Široka in bd^TZi sta že posušena; 2elene uM obeh straneh so bile še ro ponočnega dežja. Ena sam/ mena luža je bila še na cesti ' di mosta ki drži čez Sj globoko šumeči potok (Dalje prihodnji.) Rasni mali^uj IŠČEM MOJEGA BRATA Rada bi izvedela za naslov mojega brata FRANKA PETERLIN, kateri menda aUnuje nekjeVv Chicagu. On je bil član SNPJ in bi mi mogoč* tajniki čikašklh društev pomagali dobiti njegov naslov. Pred 20. leti je bil v Clevelandu na obiaku. Doma je iz Roba na Dolenjskem. Če je še med živimi bi gs zelo rada obiskala. Kdor ve za njegov naslov aH če bo on sam to čiUl, bom zelo hvaležna, če mi to sporoči. Mrs. Rose Cimperman, 1315 E. 55 St., Cl«r«land, Ohlo. —(Adv.) TRINERJEVO GRENKO VINO VEDNO V OSPREDJU Pred g^em in petdesetimi leti je bilo Trinerjevo grenko vino podano na trg kot pionilr te vrste. Popularnost te zanesljive želodčne zmesi in mil odvajalec je neprestano napredoval in vodi ie danes več kot kedaj prej, ker njegova novo primes Vitamin B-l, ga jo napravila šs boljšega. Pri čiščenju želodca, in držanju čistega, povračitvi apetita, pri pomaganju prebave je to izvrstna zmes. Olajša zaprtje, prebavo, glavoboMn vas na pravi k dobremu počutku. Rabite kot je predpisano na steklenici. V vseh lekarnah. , Ako se .ne dobi v vsši sosedščini, pišite na Jos. Triner Corp., 1333-45 S. Ashlsnd Ave., Chi cago 8, IU. —(Adv.) '*-***-----—prrrfffrffffffrffiru/ "BUS B0YS* STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANjd Dobra plača—pridite še dan J Oglasite se Edgetvater Beacl Hotel v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road PLAČAMO V GOTOVINI TAl za avtomobile, troke in wrel AMERICAN AUTO PARTs & SALVAGE CO 1 7008 Cottage Grove Ave Phone Hyde Park 2154 ŽENE IN DEKLETA Punch Press operatorice. Zlagateljice na splošno imajo prit za stalno delo tudi po vojni 429 W. 8UPEPIOR ST.—lit DVE STAN.—4 sobna in prit« hiša. Cena $6,500. Pojasnila floor, 3431 W. Melrose. Hotelske služkinji in čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIJ "Puli" ali "part tirne," kakor želi $92.00 na mesec. Oglasite se EDGEWATER BEACH H0T v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road Va s spomin ZA UMRLIMI . .V j >» V sQ<> v. • 'K Vaše cvetice POSLANE ZA POGREBE V TOLAŽBO ONIM, KI dE ŽIVE ALL0CATI0N 0F EDIBLE FATS AND OILS ssssmr r ama i 7SESS MM.7 b g h UM.* v 4*1 | NJTH ab gfll4 imiu 9 •n jgfjvgL ) 177,7 3 i tfffJ I MU r«tf Vi* ■ MUJON Of fMS V •oooum lah and oh ar« Aort al os ttw worfd, War Food A**"*"; «01» aNocato adfcl« tapplet, «Mmg firrf u>*M«*o* k> H»s armod foreo«. tf»n UnOod SMos cMftam, *•« *ao* of la eidoe «0 i*»Snt«m tU* b^Unc«. ieod c~ktmq fat ««t ba,k*f ♦ "TJ la at As of o«« povod s men* por fem»y. 10 »ood «* w« not k*v. to b« dlv«rt«d fo w«r«r cMUm iadaaMal te«. • '.J. tMtt KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ »3.00 Knjig* je trdo vezans in ims 821 strani^ Recepti ao oapiaeni v angleškem Jeslku; ponekod p«J» »udi v Jeslku naroda. Id »a Jo lake Jed pooofoo v oavafli. Ta knjiga je nekaj posebnega za ono. ki se »nimajo rt kuhanje ln se hočejo v njom čimbolj Izvežbat« izpopolniti. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 21» Weet llth Street New Tork 11. " T*