223. številka.
Ljubljana, ? ponedeljek 28. septembra 1903.
XXXVI. leto.
*'ffc dat. avacer, ^»rx;6i  nedelje iti |ira«aaik^ tt*   •'»rja pe potu pftgaBiaa aa avstrt'-.**       ietete      *rwa leto £6 K, aa fcxl «eta IH K4 za ?*ut leta B K BO n, aa eatJij tut**ec S K BC b.  Z* L)ub«i«no i ^>*ilianjen 9 dkoa za vat teto S' K, ?& tol feta 12 K, za fatrt teta 6 K. ?a eder. mereč 2 K   Kdor >ioći i^aj, velja aa Cblo leto £2 K, aa l>gs leta 11 K; aa ceut fota 6 K 60 h, sa edeo mesec 1 K «0 h. - Za tuj« dsiai« toliki
pč, fcoiifcor Ex*a£& po&Unra. jj- Na naročbo brez J&todcb&e vposiljatve naročnine se ne ozira. — fta vsnanUe pačaj© e*. od peterostopna petitrvrste po 12 h, Ce m> oananilc enfcral us*a, po 10 h, ce aa dvakrat, il H h, ct p trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi r.aj se izvole" fcankovati. — Bokopiai se ne vračajo. ~- Uredništvo iw apravnlatvo je na Kongresnem trgo St. 12. — Dpravmfitva naj se blagovolijo   pošiljati uaroćninu, reklamacije, oaaanik
t. j. administrativne stvari. — Vhod v ar udarit vo ja & Valove ulice st. 8, vhod v npravnifitvo pa a Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Po8*ra»X3a« številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo pa novo naročbo, stare gospode naroč-iice pa, kat a rim bo potekla koncem me-eca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem ičasu ponove, da poilljanje ne preneha In ca dobe vse številke.
SLOVENSKI NAROD
j)
it i za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. . K 22-— j Četrt leta . K 5-50 pol leta . . „ 11*— I En mesec . „ 190 Pošiijanje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja:
Vse leto. . K 25-— I Četrt leta . K 6-50 Pol leta - . „ 13-— I En mesec . „ 2-30 %S" Naroča se lahko z vsakim dnevom i hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. g" List se ustavlja 10. dan po potekli niroč ilnl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Stiridesetletnica ljubljanskega „Sokola".
Včeraj je slavil oče slovenskega sokolstva, ljubljanski »Sokol«, svojo Štirideseto obletnioo, odkar je ponosno vzletel v slovensko javnost. Dolga je ta doba in bila je za »So-kolaa samega plodonosna, a tem plo-donosnejša še za razvoj narodne misli in za občo narodno stvar. Le malo štejemo na Slovenskem društev s tako čestito starostjo, a še manj> da bi lahko zrla s tolikim ponosom v preteklost na svoje vspešno, napredku in dobrobiti slovenskega naroda posvečeno delovanje, kakor ljubljanski »Sokol«.
Taki ne samo za društvo samo, ampak za celo javnost pomenljivi dogodki se običajno slave z velikimi prireditvami in z bučnimi slavnostmi, da se jih vdeležć najširši krogi in da se na ta način vtisneje narodu v trajen spomin.
Ljubljanski »Sokol« pa je včeraj praznoval svoje štirideseto rojstno leto v ožjem intimnem krogu; ker se bode, kakor je znano, prihodnje leto praznovala ta redka slovesnost r velikem stiiU, je z ozirom na to letos izostala vsaka bučna prireditev. Zato je imela včerajšnja slavnost Eamo nekak familijaren značaj in se je omejila ponajvsč na ožji sokolski rog.
Občni zbor.
Že pred določeno uro se je bralo v sokolski dvorani številno dlično občinstvo. Iz Celja, Idrije, "ranja, Postojine in Zagorja so pri-iteli odposlanci tamošnjih sokolskih ruštev, da se vdeleže znamenitega ubileja svojega očeta. Ljubljanski okoli so bili zbrani polnoštevilno. Za-topanojebilo tudi »Žensko telovadno rugtvo« po predsednici mil. gospe r a n j i dr. Tavčarjevi in go-pici Kajzeljevi
Ob določenem času je otvoril Urosta gosp. dr. Ivan Tavčar, sestransko živahno aklamiran, občni i>or s tem-ie govorom:
Slavni zbor! Danes hoče naš »Soči« slovesno obhajati svojo štirde-Ustnico. Najprej bolj ponižno v žjem svojem krogu, v bodočem letu pred širšo slovansko javnostjo, pri oji bode »Sokol« ponosneje širil oja krila, nego danes! Naravno, da
se ima moja naloga prikrojiti okviru, ki naj obdaja današnjo slavnost. Vzlic temu je primerno, da se spominjam nekoliko preteklih dni našega društva. Dolga je doba štirdesetih let že v življenju posameznega človeka, še daljša pa v življenju posameznega društva, ki se po svoji naravi hitreje stara od človeka. Ta ali ona ideja rodi posamezno društvo. Danes se ideja sveti kot nov kovani denar, jutri je že prične glodati rja, in po kratki dobi je obglodana in obležana, da je mkdo več ne pogleda. Ideja je prišla ob veljavo, in ob veljavo prišla so tudi društva, katere je bila rodila! Tako je pri drugih narodih, tako je bilo tudi v Slovencih, ki smo se od nekdaj prav radi ogrevali za nove ideje, katerih mnoga dostikrat niti veliko vredna ni bila. Naše društvo pa že hiti v peto desetletje svojega obstanka. In nas pri ti slavnosti pred vsem navdaja s ponosom zavest, da ideja, ki je rodila naše društvo, ne spada med ideje enodnevnice, kivga-snejo v hipu, ko so se komaj zasvetile v svojem žaru. Sokolska ideja v Slovencih obdana je še dandanes s tistim svitom, s katerim je v letu 1863 prvič zaža-rila med narodom našim! Se več, ta žar, ta svit se množita od leta do leta, in danes pri slavnosti štiri-desetletnice smem brez strahu izreči, da preprega sokolska ideja s svojimi koreninami celo Slovenstvo. Močna je ideja, in zategadelj so močna tudi njena društva! Da je ljubljanski »Sokol« prebil že štirdeset let, dokazuje najbolj, da je ideja, ki je vtelešena v njem, zdrava in narodu koristna. Društvo ni opešalo, ker ideja, po njem zastopana opešati ne more, to pa tem manj, ker ta ideja ni pognala zgolj na slovenskem polju. Ona je cvet, prenesen na našo zemljo iz vseslovanske gredioe. Takih cvetov, dasi so redki med nami, pa prav živo potrebujemo, ker ravno potrebujemo žive, trdne in neprestano čile zavesti, da sm o vzlic svoj emu pohlevnemu položaju del tistega velikega Slovanstva, pre d kat erega duševno močjo se že sedaj časih pretrese stara, takoimenovana olikana Evropa! Obsenčeni s to zavestjo pričnemo torej današnjo slavnost! Sledi naj nekaj historičnih spominov!
Z odlokom deželne vlade z dne 25. septembra 1863 št. 1536 dovolil se je bil »Južni Sokol«. Prvi občni zbor društva se je opravil dne 1. oktobra 1863 ob navzočnosti 70 Sokolov. Za tedanje čase jako ponosna udeležba. Telovadnico je imelo novo društvo v Frelihovi hiši na Dunajski cesti.  Telovadile so tri vrste po 20 členov. Tudi v tem pogledu jako ponosna udeležba!   Mlademu društvu bila je določena le kratka doba življenja, ker ga je vlada že s 3. avgustom 1867 zatrla. Vzlic temu pa je društvo zapustilo za sabo trajen in lep spomin.  Bilo je to društvo neskaljeni studenec prave in Čiste narodne navdušenosti, katero je zanašalo med narod. V ta namen uprizarjalo je društvo zabavne večere in izlete, a predvsem je »Južnega Sokola« prapor ponosno vihral po taborih, ki so tiste dni klicali slovenski narod iz dolzega spa-
nja. Da se je med nami svoj čas, in to v času, ki smo je najbolje potrebovali, mogočno vnelo narodno-navdušenje, v to gre pošteni kos zasluge tudi »Južnemu Sokolu«. Bila je ta navdušenost časih malo najivna ali vsaj nam, ki ne sedimo več pri isti prazni skledi, se zdi taka. Za tisto dobo pa je bila jedino sredstvo, če se je hotelo narodu pomagati na noge! V tistih časih je nam ha-snila sveta in nedolžna tana-vdušenot več kakor nam bi bila mogla hasniti najizvrst-nejša in na vrhuncu popolnosti stoječa telovadba! Zategadelj bodi časten spomin »Južnemu Sokolu« in tudi možem, ki so morali prenašati narodno mučeništvo radi njega!
Druga doba našega sokolstva pričenja se tedaj, ko se je ustanovilo društvo »Sokol« v Ljubljani. »Južni Sokol« se je moral vleči v gomilo, ali v istem hipu je kakor feniks šinil iz nje naš »Sokol«! Prvi občni zbor imelo je društvo dne 20. svečana 1868, in ž njim se pričenja tako imenovana druga doba našega sokolstva!
Dandanes iireka se o ti dobi prav rada sodba, ki se nekako takole glasi:   V ti dobi je izdalo društvo svoj   »nauk  o telovadbi«,   bilo je bolj zabavno društvo, ki je živelo ob besedah, akademijah in maskeradah. Živelo je ob navdušenju, a ob mali telovadbi. Kratka je ta sodba, a vendar bi ji docela pritrditi ne mogel. Tudi druga doba našega sokolstva, če tudi se je kazala v manj mamljivi obliki, je še vedno podobna plodonosni njivi, kjer so se pridelovali dobri  sadovi  narodu slovenskemu. Ne samo, da so se najboljši možje, katere smo imeli Slovenci, kazali v vrstah  slovenskih Sokolov,  bilo je društvo tudi v drugi svoji dobi neskaljen vrelec pravega  narodnega navdušenja, pravega narodnega ponosa. In da se je končno naša bela Ljubljana, ki je danes vzlic obilemu obrekovanju in premnogemu   grdenju   prvi vrh na drevesu slovenstva, iztrgala   iz    železnega objema st oletnega sovražnika Nemca v to  pripomogle so s svojim deležem   tudi   sokolove mask ar ade!   Da   se   je   naš narod vzbudil,  bilo je treba veliko tako imenovanega  malega dela,   in na polju tega malega dela bil je nas »Sokol« prvi strokovnjak!   Ne bodo mu stavili velikih, bronastih spomenikov,  kdor pa bode pisal pravično zgodovino slovenskega naroda, moral  si  bode pridržati nekaj zlatih Irk, s kojimi bode opisal tisto malo delo, ki je vsikdar več vredno, nego so vredne visoko doneče fraze tako imenovanih prvakov.   In zategadelj lahko umejemo, kako je prišlo, da so naši nasprotniki krvavo rudečo srajco slovenskih »Sokolov« od nekdaj strupeno črtili, ker jim je ravno posegala v njihovo kri!   Tako je bilo, tako bodi tudi v, prihod nje! Pri tem pa si ne prikrivajmo jedne resnice!   Po svojih pravilih je bil »Sokol« nepolitično društvo; po svojem jedru, po svojem sreu pa je bil politično   društvo v pravem pomenu besede. Invpolitiki se društvo ni  moglo, ni smelo oklepati druge stranke, nego stranke,
ki ni hotela obtičati na vsaki ruši ozkosrčnih in reakcijo-narnih nazorov. »Sokol« ni črna vrana, in Sokol ne more biti podoben črvu, ki ne prenaša luči svitlega solnca, ter se zategadelj žariva pod grudo, kjer ni svitlobe ne bistrega življenja!
Je že tako: sokolsko gibanje, ako naj bode uspešno, mora biti v precejšnji meri premešano s po 1 itiČ nim oljem. Tudi v bodoče ne bode moglo biti drugače, in vsaj tudi na Češkem ni drugače, kjer so ravno sokolska društva resni, važni, in posebno ob mejah najuspešnejši politični pijonirji!
Tretja doba našega sokolstva pričela se je nekako z letom 1898. Ta doba je sicer kratka, a vzlic temu pomenljiva, Bistveno se je spremenila notranja reorganizacija društva, in to po češkem vzgledu. Tiršev duh preveva društvo na vse strani in če naj imenujem tretjo to dobo s kakim posebnim imenom, imenoval bi jo dobo telovadbe. Namen pre-porojenega društva je, vzgojiti mož, ki so zdravi in krepki po telesu, močni po duhu, odločni in jekleni po značaju. Lep namen, pa tudi potreben namen! Če opazuješ današnjo slovensko generacijo, opazuješ ie preveč šibkih in ozkoprsnih miadeničev, ki jadrajo brez vsake energije v življenje, in ki le preradi pozabijo, da je tudi Slovenec dobil od stvarnika svojo pest, svojo slovensko pest, ki je časih prav dobro orožje proti temu, ali onemu sovražniku!
In tudi možgani niso premočni, ker je še vedno preveč Slovencev, ki mislijo, da so vse petrebno dosegli, ako se nad svojo in nad svojega rodu revščino tolažijo z dobrotami večnega življenja.
A tudi značaji niso prekrepki, in že od nekdaj se je tako imenovani slovenski hrast prav rad majal, tako pred tronom, pa še veliko glo-bokeje pred oltarjem!
Krasen je torej namen preporo-jenemu »Sokolu«, in iz srca želim, da ga doseže v polni meri, in vsaj do takrat, ko bode v časti in slavi praznoval svojo osemdesetletnico.
Na zdar!
Živahno pritrjevanje in burni živio-klici g. starosti so sledili temu izbornemu, navdušujočemu govoru. Nato je g. starosta pozdravil v iskrenih besedah gosp. župana Ivana Hribarja kot starega navdušenega Sokola in se spominjal s priznanjem mož - ustanovnikov, ki so bili »Sokolu« zvesti vso dobo 40 let, in ki so še pred nedavnim časom kot naj-delavnejši stali v prvih sokolskih vrstah: gg. dr. Karol BIeiweis vitez Trsteniški, Pavel Drahsler, Peter Graselli, Fran Kadilnik, Josip Lozar, Rajmund Arce, Vaso Petričić, Fran Ravnihar in Ferdinand Souvan; v prisrčnih besedah je potem pozdravil navzoče dame in odposlance celjskega, idrijskega, kranjskega, postojnskega in zagorskega »Sokola« in se končno še spominjal vseh pokojnih članov, kličoč jim »bodi jim blag spomin.«
Nato je pripela milostiva gospa Franja dr. Tavčarjeva v imenu    »Ženskega v tel. društva*
zastavi prekrasen dragocen trak. »Da nes sme »Sokol«, je rekla gospa govornica, s ponosom zreti na svoje štiridesetletno plodonosno in vspešno delovanje; zasluga ljubljanskega »Sokola« je, da je sokolska ideja že prodrla v najširše mase slovenskega naroda in že našla celo med slovenskim ženstvom navdušenih prista-šinj. Tudi slovensko ženstvo se je jelo zanimati za sokolske ideje, živ dokaz tega — »Žensko telovadno društvo«. Da se pa je to rodilo in da napreduje in procvita, to je zasluga »Sokola«. »Sokol« je pridobil tudi narodno ženstvo za svoje ideje in njegovo načelo »krepka duša v krepkem zdravem telesu« je postalo tudi geslo slovenskega ženstva, zbranega v »Ženskem telovadnem društvu«. Trak, ki se je poklonil sokolski zastavi, naj bode znak hvaležnosti, pa tudi živ dokaz, da je tudi slovenska žena prešinjena z narodnim ponosom in da bode tudi ona krepko stala na braniku za narodna prava — sebi in narodu v Čast«
Vznesene, z globokim čustvom domovinske ljubavi prepojene besede mil. gospe govornice so napravile globok vtis. V ime »Sokola« se je na dragocenem daru zahvalil g. starosta dr. Ivan Tavčar povdar-jajoč veliko važnost, da se je tudi slovensko ženstvo jelo zanimati za sokolske ideje, in naglasujoč, da, dokler imamo Slovenci tako krepk tako zavedno in za vse dobro in plemenito navdušeno ženstvo, se nam ni bati bodočnosti.
Dr. Viktor M urnik je nato v dovršenem, globokopremišljenem in navdušenem govoru podal živo sliko o delovanju ljubljanskega »Sokola« za celo dobo štiridesetih let in v markantnih potezah vrisal razvoj društva rekoč:
Velecenjene dame! Bratje »Sokoli«! Zveza društev je organizacija organizacij: organizacij z enakimi težnjami, z istim ciljem.
Ljubljanski »Sokol« ima že deset let mandat, da ustanovi slovensko sokolsko zvezo.
Ustanovil je doslej ni, ker je j ustanoviti ni mogel! Do najnovejšega časa je nedostajalo za to obeh predpogojev. Slovenska sokolska društva so šele v zadnjih letih postala taka, da moremo reči: to so temeljne organizacije, ki jih je moči združiti v organizacijo višje vrste. Slovenska sokolska društva pa so tudi šele v zadnjem času zazrla vsemu sokolstvu skupni cilj!
Kako to, da se je slovensko so-kolstvo tako pozno začelo razvijati, zakaj je tako pozno jelo težiti za pravim svojim ciljem in tako šele začelo resnično sokolsko življenje, to vprašanje, zdi se mi, ni, da bi je odpravil s kratkimi besedami.
Takoj naj povdarim, da krivde ni iskati v nedelavnosti očeta sokolskega, Sokola ljubljanskega. Ne! Ljubljanski Sokol je delal razmeroma več, kakor sploh kako slovanko sokolsko društva. To nam kaže njegova zgodovina, uči nas pa tudi, da je vzroka poznemu razvoju slovenskega sokolstva iBkati vmajhnih r a z m e r a h m a j h -nega naroda slovenskega.
Tudi jaz bi delil, kakor brat sta-rost.a zgodovino ljubljanskega »So<?
kola«, ki je dolgo vrsto let zgodvina vsega slovenskega sokolstva, v tri dobe.
Kdaj se neha ena in začne druga, to določiti je težavno. Doba se zliva, prehaja polagoma v drugo. Morda pa lahko rečem, da prva doba sega tja do prvih let osmega desetletja prejšnjega veka. Bila je to, zlasti v svojem začetku, doba vztrajnega dela za probujo slovenskega naroda, doba silne narodne navdušenosti, pa — majhnega števila narodnih delavcev! »Sokol« je bil mrzličavo delaven! Kakor je bilo sto sredstev v to, da se narod prebudi iz spanja, da se Slovenci zavedo svojega slovenstva, tako je imel tudi Sokol Bto različnih nalog! In moral jih je imeti, ker majhne slovenske razmere dolgo časa niso rodile nikogar, ki bi mu odvzel vršitev stoterih potrebnih teh nalog. Edino starejša ljubljanska »Čitalnica« mu je stala na strani. Velikansko delo je dovršil Sokol v tej dobi, in s spoštovanjem in z občudovanjem se moramo spominjati mož, ki so v tem času z brezprimerno po žrtvovalnostjo delovali v ljubljanskem »Sokolu«.
Trudapolno, a neumorno delo »Sokolovo« v tej dobi je končno vendar rodilo obilo sadu. Vsled vzgleda, vzpodbude, podpore »Sokolove« se je v probujenem narodu začelo ustanavljati društvo za dru štvom — morda jih je danes že preveč, v tem oziru je sad prebilen! — po vsi pravici smemo imenovati ljubljanskega »Sokola« očeta slovenskega društvenega gibanja, zlasti v Ljubljani. Kar je bilo dosihdob združeno v »Sokolu«, se je porazdelilo polagoma med vedno bolj se množeča društva; društvo za društvom je vzelo »Sokolu« nalogo za nalogo: »So kol« je dovršil sijajno svojo začasno ulogo, z vzgledom pokazal drugim društvom naloge, pri tem pa, dolga leta živeč le vestnemu izpolnjevanju začasne svoje naloge, i z g u bil izpred oči svoj pravi cilj, pozabil na svojo trajno nalogo. Brez namena je bil nakrat! »Sokol« je padal in skoro da ni padel malo pred svojo 251etnico. Ali kmalu se je zopet ojačil, spomnil se je prejšnjih zlatih časov in jih hotel zopet pričarati nazaj; misleč, da so mu naloge iste tudi sedaj, kakor so mu morale biti v prvih časih, se je v tej drugi svoji dobi z vso vnemo posvetil iz nova vršitvi teh začasnih nalog, ne meneč se za to, da so mu jih odvzeli že drugi činitelji. Vsako delo pa mora imeti kak vspeh, in tako je tudi to marljivo delovanje imelo za »Sokola« vspeh ta, da si je pridobil zopet stari ugled nazaj, ugled prvega družabnega in zabavnega društva v Ljubljani. Doba je to živahnih žurfiksov, zabavnih veselic, veselih izletov, sijajnih slavnosti; »Sokolova«maškarada jepostala v tej dobi prva prireditev te vrste v Ljubljani. Vse, celo telovadba, se je podredilo edinemu namenu, napraviti iz Sokola prvo društvo v socijalnom oziru. Možem, ki so ga dvignili na to mesto, bodi čast in hvala! Pripomogli so k temu, da je ugledno društvo z mnogoštevilnimi člani tem vspešnejše moglo začeti svojo pravo nalogo. Zajedno namreč, ko je stopil »Sokol« v družabnem oziru na prvo mesto, se je pa že začelo v društvu razmotrivati vprašanje, če morda vendar ni naloga, ki jo zasleduje društvo, času neprimerna, če morda vendar ni »Sokolu« odločena neprimerno večja in višja naloga, kakor jo vrii sedaj. In ljubljanskemu »Sokolu«, v prvi dobi prisiljenemu, vr siti sto postranskih nalog, tako da se je toli silno uživel v to ulogo »društva za vae«, da mu v drug dobi niti do zavesti ni prišla njega prava naloga, so končno C»hi morali pokazati pravi njeg v cilj. Majhne ■ 1 o ve n s k e r a z m ere ki so ljub ljanskemu »Sokolu« naložile silne in težavne začasne naloge, so ga odvrnile tako daleč od pravega cilja, dajera bil čeških kažipotov k njemu nazaj. Da pa ljubljanski »Sokol« po dolgih, dolgih letih, nevajen no-
vemu delu, ni, star in truden od velikanskega prejšnjega dela, podlegel nevarni operaciji, ki jo je bilo treba izvršiti na njem, ampak da je prebolel vse bolečine in poln mlade energije začel novo krepko življenje, to priča, kako znamenita življenska moč tiči v tem društvu!
Pred kakimi osmimi, desetimi leti se mu prične ta nova doba. Z intenzivnim notranjim delom se usposobi za uspešno vršitev prave sokolske naloge. Iz »društva za vse« postane prava narodna vzgojevalnica. Vso skrb obrač na temeljno srodstvo v dosego sokolskega cilja, na telovadbo. Največjo važnost po-klada na vzgojitev sokolskih vaditeljev, teh prvih sokolskih delavcer, ki jim je  izročena vzgoja sokolska.
Uspeh tega večletnega intenzivnega dela ljubljanskega »Sjkola«, uspeh Čisto drug od uspehov prejšnjih let, se je pokazal v najnovejšem času: Iz ljubljanskega »Sokola« je izšlo razmeroma veliko število sokolskih vaditeljev. Vzgojil jih je samseb i, vzgojil patudi skoro vsem slovenskim sokolskim društvom. In sedaj, bratje Sokoli preneha zgodovina ljubljanskega »Sokola« biti zgodovina malone vsega slovenskega sokolstva. Ljubljanski »Sokol«, ki je bil v prvi dobi neposredni ali posredni vzbuditelj velikega števiia delavnih nesokolskih društev, je še le po več kakor tride setletnem obstoju sokolska društva mogel vzbuditi v trajno in krepko življenje. Podružnice, ki si jih je osnoval v prvi dobi, so izginile brez sledu; sokolska društva, ki so se ustanovila proti koncu druge dobe, so se po navdušenem nateku zazibala v spanje. Izvzemši morda tržaškega in celjskega Sokola — povsod mir! Mir in pokoj je bil to, ki ga ni provzroČila samo lenoba, ampak pred vsem neznanje so kolske stvari. V vseh društvih pa se je v začetku zadnjega desetletja prejšnjega veka pokazala težnja, izkopati se iz nedelavnosti. Vzbudila se je živa želja — po zvezi! Društva ne vedoča čemu in kaj, so od nje pričakovala — vse! L. 1893. je dobil ljubljanski »Sokol« mandat, da ustanovi to zvezo.
Ustanovil je ni, ker je ustanoviti ni mogel! Kaj pa naj bi bil zvezal? Izmed osmih takrat obstoječih društev je bilo, optimistično šteto, samo v dveh pogojev za to, da bi bila zveza za življenje godna. Zategadelj pa je bila ljubljanskemu »Sokolu«, ko se je osvestil svoje prave naloge, ko se je sam usposobil za nje dobro vršitev, prva skrb, da tudi druga društva usposobi za sokolsko delo. Danes vlada molone v vseh sokolskih društvih intenzivno de:o. V peterih delujejo bivši vaditelji ljubljanskega »So kola«, skoro v vseh drugih pa po tedanjih ljubljanskih al i b i v-ših ljubljanskih vaditeljih iz-vežbani vaditelji. Še le sedaj pa torej lahko pristopimo k ustano novitvi zveze, šele sedaj pa moremo imeti prepričanje, da bo ta zveza f unkcijonirala !
Odbor ljubljanskega »Sokola« mi je naročil, naj izdelam načrt zveznim pravilom. Sklenil pa je, da tega načrta ni dati že danes na razgovor, ampak v tisk ia g a doposlati vsem slovenskim sokolskim društvom, da temeljiteje, kakor bi bilo danes mogoče, razmišljajo o njem in morebitne pomisleke povedo po svojih odposlancih, ki naj bi se v najkrajšem času zbrali v Ljubljani.
Ob drugi priliki mi bo torej zastopati svoje nazore o načinu, na kateri se naj organizira slovenska sokolska zveza. Danea pa, brat|e Sokoli , ko preteka 40. leto ljubljan skemu »Sokolu«, na ta pomembni praznik, dvignimo slovenski Sokoli avoj pogled od težavne poti sokolske in ga z napeto pozornostjo uprimo v daljavo, da nam vsem postane jasno viden naš cilj, jasno viden tudi tistim, ki so doslej morda majaje s glavami hodili z nami našo sokolsko pot. Razpršimo Še zadnje dvome o nje pravosti, zagotovimo »e, da je •ilj ki ia njim teii dandanes ljub-
ljanski »Sokol« in ž njim vse aktivno slovensko sokolstvo, res edini mogoči sokolski cilj!
Kaj hočemo torej, kaj moramo hoteti, ako naj ima naše Sokolstvo življensko upravičenost, če naj ne bo naše sokolovanje igračkanje, če naj ne vozimo svojega sokolskega čol-niča brez cilja in namena v samo zabavo, zabavo sebi in tistim, ki bi ob bregu gledali nedelavni nas nede-lavne.
Do dna duše sam prepričan, da mora in more biti naš cilj edino le tisti, kakor si ga je postavilo češko Sokolstvo!
Ta cilj je označil ustanovitelj in organizator češkega sokolstva takole:
»Prva in splošna naša naloga je, da smo pred drugimi poklicani, obvarovati narod svoj pri tisti vse stranski čilosti, ki ne dopusti, da bi narodi izumrli, pri tisti trajni in sveži moči, pri tisti zdravosti telesni, duševni in nravni, ki ne dovoljuje, da bi se pokazala kakšna izprida.«
Kaj hoče reči s tem Tyrš?
Kren, eden najboljših komentatorjev Tvrševih razlaga to tako le: Cilj češkega sokolstva je, dati in obvarovati narodu najpopolnejšo moč, ki nepremagljivo in trajno s svojo dovršeno mogočnostjo zagotavlja življenje naroda v neskončni svež sti, moči in neminljivi navdušenosti. Ce pa je to njega cilj, mora pa biti njegova naloga širjenje in dosezanje najpopolnejših lastnosti, zmožnosti in moči telesnih, duševnih [in nravni h. To se doseže z razumno vzgojo
1 telesno, tja do dosege onega telesnega zdravja, moči in sveže krepkosti ter mične krasote, ki jo opažamo na antičnih telesih;
2. s harmonično telesno in duševno vzgojo, temelječo na težnji, doseči absolutno prostost in samostojnost telesno in duševno, ki ji je podlaga prosveta, napredek in »lastna sodba« vsakega posameznika;
3. s harmonično telesno, nravno in duševno vzgojo, vedeno po težnji v dosego absolutne samozadostljivosti vsakega posameznika v vsakem oziru, telesnem, du ševnem in nravnem, ki temelji na popolni enakosti, bratski ljubezni in človečnosti, odkritosti in vseh lastnostih, ki jih obsega pojem »čisti značaj«.
Taka je torej češka sokolska ideja, tak je češki sokolski cilj. Ravno taka pa mora biti tudi slovenska sokolska ideja, ravno tak mora biti tudi slovenski sokolski cilj! Visok cilj je to in morda se bo komu zdel previsok za nas slovenske Sokole, vajene nižjemu poletu, morda bi bil kdo mnenja, naj bi se naše sokolstvo zadovoljilo s ponižnejšim, nižjim, bližjim, dosegljivejšim ciljem, »primernim našim razmeram«! Napačno bi bilo tako mnenje. Se z veliko večjo silo, kakor Cehi, moramo težiti Slovenci za tem ciljem. Naše razmere so tako majhne, da se moramo še veliko bolj napeti, kakor pa Cehi, da se ohranimo, kaj še povspnemo! Kakor mornarji smo na širnem morju, ki jim je ob silnem viharju z vztrajnim delom ob napetju vseh moči doseči daljno suho zemljo ali pa se potopiti. Da, tako se more reči: Ali napnemo Slo venci vae svoje moči, da vaakega posameznika udovršimo do skrajne meje, ki je pri njem mogoča in tako ves narod udovršimo do skrajne mere, ki je je zmožen, ali pa se utopimo v valovih, utonemo med dru gimi narodi! Tretje stvari ni, srednje poti ni. cilja, ki bi ležal v sredi kje, ni! Imejmo, vzemimo ta visoki cilj, ali pa nimamo nobenega cilja!
Tu ae ne da meletariti! Ali vzemimo sokolsko idejo, popolno in čisto, kakor je vznikla v genijalnih glavah ustanoviteljev slovenskega sokolstva, ali pa ne imenujmo to, za kar bi se sicer ogrevali, sokolsko idejo. Sokolska ideja se ne da prilagod iti razmeram. Ne da se jim prikrojiti, ne da s e j i m p riaposo bit i, ker je sama idej« premtmbs, ppeustro-jitve razmer v bolj**, v naj-
boljše! Motil bi se, kdor bi menil, da je sokolska ideja primerna Češkim, ne nemara splošno narodnim, ampak celo samo sokolskim razmeram. Pogleda naj v češke sokolske liste in bral bo, kako silno in trudapolno delo imajo na Češkem zastopniki sokolske ideje, Češki sokolski delavci, da spremene maso češkega sokolstva v smislu sokolske ideje.
Cilj sokolski je tako visok, je tako daleč, da bi se z isto upravičenostjo, kakor nam, moglo očitati tudi češkim Sokolom, da so utopisti, da zasledujejo cilj, ki ga ni moči doseči. No, ne bojim se, da bi kdo to očital treznim severnim našim bratom, zdi se mi pa, da bi slovenski Sokoli imeli malo poguma, Če bi rekli, da ta cilj ni za nas, če bi dejali, da se upamo preveč. Bojazljivci pa nismo mi slovenski Sokoli! Ljubljanski Sokol, ki je Šel neustrašeno vsem naprej, ko je šlo za to, da se ohrani slovenskemu narodu slovensko ime, pojde pogumno naprej tudi sedaj, ko gre za to, da se Slovencem pridobi in ohrani življenje, polno vrednosti in časti, kogre za to, da si Slovenec pridobi in ohrani polno pravico, ponosno se udariti na prsi in zaklicati: Slovenec sem in kdo je več?!
Ker je bil s tem izčrpan dnevni red, je starosta g. dr. Ivan Tavčar — zahvaljuje se čestitemu občinstvu, osobito naprednemu dijaštvu za številno udeležbo — po pročitanih do šlih brzojavih zaključil občni zbor.
Državni zbor.
Seja dne 26 septembra.
Seja se je otvorila ob *U12. dopoldne.
Posl. Dobernig je interpeliral trgovinskega ministra, naj takoj zaukaže graškemu poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu, da popravi po zadnji povodnji podrte brzojavne droge na Koroškem.
Posl. S tein je vprašal predsed nika, ali se hoče z ministrskim predsednikom dogovoriti, da se skliče v ponedeljek 23. t. m. odsek za pomoč vsled nezgod.
Potem se je začelo glasovanje o Plačekovih nujnih predlogih glede odpusta tretjeletnikov. Predlogi se sprejmejo z vsemi glasovi razun onih ustavovernega velepo* sestva, nemške napredne in ljudske stranke.
Na to so prišli na vrsto nujni predlogi Derschatte, Grossa, B&rnreitherja, Luegerja in Daszynskega o zakonskem načrtu glede uvrščenja rekrutov letnika 1903
Posl. Pernerstorfer je pred lagal, naj bi o predlogih socialistov za dveletno vojaško službo se raz pravljalo ob  enem z Derschattovem predlogom.   Podpredsednik Kaiser je izjavil, da tega ni mogoče storiti.
Posl. dr. Derschatta je ute meljeval svoj predlog
Posl. Schuhmeier (socialni demokrat) je zahteval, naj se od pravi razlika med orožnimi vajami deželne brambe in ostale armade, ker je 709/, moštva pri deželni brambi služ«lo tri leta aktivno.
Poal. Schalk (Vsenemec) je razpravljal o razmerah na Ogrskem ter izjavil, da zre vse na sedanji ogrski boj s simpatijami, ker pomeni osvoboditev od Ogrov. Sedanje razmerje med Avstrijo in Ogrsko je razmerje vazala.
Posl Dzieduszjoki je izjavil, da bodo Poljaki glasovali za Plače-kov nujni predlog le zato, da ugod6 želji gaiiškega deželnega zbora, naj se tretjeletniki od puste\
Posl. Morsev je podal patrijo-tiČno izjavo.
Posl. Kubik  je ostro napadal poljski klub ter izjavil, da bodo njegovi tovariši glasovali proti rekrut nemu kontingentu.
Poal. So h legel je predlagal konec debate. Vsled tega so češki radikalci zagnali velik hrup. Med splošnim vriičem je dal predsednik Sohleglov predlog na glasovanje ter je bil sprejet. Generalnima govornikoma sta bila ia voljena A x m a n n pro, Iro oontra.
Posl. Ax mann je kritikoval da godke na Ogrskem ter kot krščangj socialist naravnost obdolžil Žide, k so baje provzročitelji vseh madj^ skih narodnih zahtev v armadi.
Posl. Iro je  izjavil,  da bod Vscnemci glasovali proti nujnosti proti rekrutni predlogi sploh.
Pri glasovanju je bil rekrutna predloga z velik veČino sprejeta.
Proti so glasovali socialni dem< kratje, Vsenemci, češki radikalci j opozicionalci iz Galicije.
Potem  se  je začela  merit -: debata o vladni predlogi.
Posl. Dzieduszvcki je pred lagal, naj se zakon glasi: § 1. Vl&J se pooblasti, da uvrsti od rekr» nega kontingenta, ki se je dovolil zakonom z dne 26. februvarja lUO; 59 024 rekrutov. Dovolitev za uvrst tev povišanega števila rekrutov 8 prepusti zakonodajstvu. § 2. Ta n kon stopi takoj v veljavo.
K stvari so še govorili poslani GcJtz, Choc, Fresl in Ofne Glavna govornika G 1 5 e k n e r | Gniewosz sta se odrekla besed
Potem se je sprejel zakon L drugem in tretjem branju.
Na to se je začela raprava L podporah vsled zadnjih ujm i l detim krajem. Posl Kittel je prej lagal, naj se v ta namen določi pr sebna seja v ponedeljek. Ta predloi je bil odklonjen.
Posl. Steiner  je nasvetovi naj se izposluje še dodatni kredi ako ne bo zadostovalo onih 15 mil jonov kron, ki so bili dovoljeni cesarsko naredbo.
Govorili so o zadevi dr. Ktfi ber, Pesohka, Heimrich i Pr a s c h e k.
Ker so nekateri poslanci zahti vali sejo v nedeljo, drugi v poned* ljek, je določil predsednik prihodnji sejo za ponedeljek, t. j. 28. t. m. g 10. dopoldne.
Konec vstaje v Mace doniji?
Nihče ne zaupa več prav av^tn ogrskim in ruskim reformam na Bi kanu. Z reformami, ki so bile pa i spisane in skrite v kabinetnih pisal nah, a v dejanju se niso nikjer p« kazale, so začeli postajati nezad: voljni tako Turki kakor Bolgari. Tu ške čete so nezadržane klale in pi žigale, a ustaši so uprizarjali svoj strašno, dasi opravičeno maščevanj Reforme so dremale. Sedaj šele, h se je začelo med Turško in Bo p sko nekako dogovarjanje, sta oglas; se istočasno »čuvarici Balkana« d Dunaju in v Peterburgu. Obe vlii sta izdali službena komunikeja o mi cedonskem vprašanju. Ruski kom nike je naperjen naravnost proti bo garsko-turškemu dogovoru, ker . da naj ne pričakuje ne Bolgarska I Turška zunanje pomoči, ako se t tera teh držav tajno ali javno upi avstrijsko ruskim reformam.
Ali so to poštene namere, ali f le spletke? Ruski komunike tudi t prikriva sumnje, da hočeta Avstr Ogrska in Rusija pustiti Turški pr ste roke, da zaduši sama macedon^ gibanje.
Podobno izjavo kakor A Ogrska in Rusija je izdala tudi U gleška po svojem poslaništvu t uril vladi. Povedalo se ji je, da niti Tu ška niti Bolgarska ne srna pričat vati podpore angleške vlade, ako < tajno ali javno upreta napovedani! reformam.
Turška vlada je sestavila tfd o sporazumljenju med Turško in bJ garsko o gotovih sredstvih za poan jeuje v treh evropskih vilajetib. prvi vrati se sestavi mešana kom » pod predsedstvom generalnega n» zormka Hi l mi paše. Ta komi« je Že določena ter obstoji iz ene; Turka, enega Grka, enega BoU»r enega Vlaha, enega Srba in Člaod upravnega sveta vseh treh oknj* Na Bolgarskem niso zadovoljni i tLl škimi predlogi. Ministrski prednedo Petrov je odgovoril, da so turi nasveti toliko časa brea vredno« dokler ne bo Turška res preneb* ■ preganjanjem ter se bo razoro*1'
Srbiji se je Turška zelo prikupila s tem, da je javno priznala srbsko narodnost na Turškem.
Toda dodim se diplomatično vrše najlepša pogajanja ter se obečajo medsebojno koncesije, ne vpraša nihče ustašev, ki imajo celo deželo v rokah, ali so z vsem tem zadovoljni. Turške čete požigajo kristjanske vasi čim-dalje bolj. Pretečeni teden so zažgali Turki vas German pri Prilepu. Vas ki je štela 250 hiš, so vojaki obkolili ter niso nikogar pustili iz plamenov. Osemsto oseb, m o ž, ž e n in otrokjezgorelo, — a 1 i p a s o j i h vojaki pobili. Turki so vrgli 15 otrok, starih od 5—10 letv apnenioo ter se krohotali groznim mukam otročičev. In take ljudi ščitijo kulturne evropske velesile!
Politične vesti.
— Češki deželni zbor je sklican na dan 29. t. m.
— Odpust tretjeletnikov. Tozadevna naredba je že izgotov-Ijena v vojnem ministrstvu. Danes sprejme gosposka zbornica rekrutai zakon, nakar se naredba vojnega mi-strstva nemudoma razglasi ter se tretjeletniki najpozneje do 1. oktobra odpuste.
— Kriza na Ogrskem. Libe ralna stranka je začela reterirati. V današnji seji bo sestavila stranka svoj jasni program o vojaških reformah, iz katerega pa se i z p u s t i vprašanje o madjarskem poveljevanju. Nasprotno pa ima neodvisna stranka tudi danes sejo, v kateri bo sklenila, da nadaljuje boj za madjar sko poveljevanje.
— Ogrski državni zbor bo imel jutri zopet sejo. V imenu neodvisne stranke bo govoril poslanec " olonyi o govoru ministrskega predsednika dr. Kdrberja, dočim bo posl. Bakonji razpravljal vprašanje o tretjeletnikih.
— Afera Bara bas. Zaradi znanega klica: »Ne verujemo kraljevi besedi«, so posl. Barabasu zabrusili žaljive opazke grof A n d r a s s y, Per-czel,Rakovszky, Ivanka, K a namer er, Szftts in Borbelv. Bara-bas je vse pozval na dvoboj.
— Vojaški punti na Ogrskem. V budimpeštanskom garnizij-skem zaporu je nad 300 zaprtih vojakov — tretjeletnikov, ki so se spun-tali zaradi nadaljnega službovanja. Največ jetnikov je iz 23. in 68. pes-polka. Straže so se morale pomnožiti od 25 na 40 mož.
— Med ogrskimi Bolgari agitirajo odposlaniki Sarafova, da jih pridobe za ustajo. Enega teh odposlancev, nekega Milana Nikolajevića so v Vel. Becskereku zaprli.
— Razsodba o aferiniških častnikov se proglasi danes.
— Veliki knez Mihael Aleksander se poroči z vojvodinjo C e-c i 1 i j o Meklenburg Šverin.
— Še eden srbski poslanec umorjen. Razun Velikovića so našli umorjenega tudi novoizvoljenega poslanca srbske skupščine F i 1 i p o v i ć a-
— Med Angleško in Francosko se sklepa zelo važen dogo vor, s katerim se bodo uredila vsa preporna kolonijska vprašanja. Angleška koncedira Francoski protektorat nad Marokom pod pogojem, da se Tanger nevtralizuje. Nasprotno se Francoska zaveže, pustiti Angležem v njihovih akcijah proti Zedinjenim državam popolnoma proste roke.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 26 septembra.
— Imenovanje. Za okrožnega zdravnika v Žužemberku je imenovan g. Konstantin Konvalinka.
— Osebne vesti. Telovadski
učitelj na ljubljanskem učiteljišču, Julij Sohmidt, je šel v pokoj, na njegovo mesto pa je imenovan učitelj v Radečah na Gorenjskem, Josip Gore dan.
— „Ljudstvo govori". Prijatelj našega lista nam piše: „Slovence* je poročal, da se je tudi „ob-iina Podgora" izrekla za splošno in enako volilno pravico. Opravki so me pripeljali v dobrepoljiko dolino in
tam sem vprašal nekega občinskega moža, kdaj so imeli zadnjo sejo. Odgovoril mi je: Takrat, ko smo imeli občinski račun, to je bilo o n • v e m letu. Če je v „Slovencu" omenjena občina Podgora identična z občino istega imena v dobrepoljski dolini — potem tudi tu ni ljudstvo govorilo, ni 1 j u d s t v a nihče nič vprašal in mu tudi ni nihče ničesar povedal, nego je tudi tu župan zlorabil svojo oblast.
Omenjamo, da pripada tej občini učitelj in poslanec Jaklič.
— Salezijanci na Rakovniku imajo pri svoji grajšČini sicer čedno kapelo, a hočejo vendar sezidati posebno cerkev. Da se dobi kaj denarja za to cerkev — ki je po naši sodbi popolnoma nepotrebna — bo začetkom meseca oktobra na strelišču veselica, za katero se zavzemajo neke ljubljanske dame. Te dame se trudijo z veliko vnemo za rečeni namen in se tudi čisto nič ne ogibljejo narodno-naprednih krogov. Oglasile so se že po vseh trgovinah in ne brez uspeha. Ker pa se o stvari žirijo, ali morda namenoma razširjajo vesti, ki ne odgovarjajo resnici, moramo stvar vendar nekoliko pojasniti. Pred vsem opozarjamo, da narodno napredne dame pri tej veselici ne bodo sodelovale in da so povabilo na sodelovanje z vso vljudnostjo odklonile. Nadalje pa moramo še opomniti, da snovateljice te veselice nabirajo prispevkov za to veselico, oziroma za salezijansko cerkev, ne pa za ljudsko kuhinjo, kakor se pripoveduje po mestu. Toliko občinstvu v pojasnilo. Če pa je kdo mnenja, da še ni zadosti cerkev in da mora vsak najneznatnejši red imeti svojo posebno cerkev, kakor bi Bog bival samo v cerkvah, pa nikjer drugje, kdor misli da karist in čast slovenstva ne potrebuje ničesar tako nujno, kakor salezijansko cerkev, tisti naj pa le stori kar ve in zna.
— Oj ti Slomškarji. V sobotnem listu »Slovenca« čitamo, da je občni zbor »Slomškove zveze« sklenil, urediti pouk v šoli v proti-alkoholnem smislu. Vljudno prosimo, da nam učitelj Štrukelj pove, v kateri šoli da je urejen pouk v alkoho 1 nem smislu. Sklenilo se je tudi ustanoviti zmernostno društvo slovenskih učiteljev, kojega glavni namen bodi reformirati sebe . . . Ali bi ne kazalo začeti s tako reforma cijo pri kranjski duhovščini, ki naj bi si uravnala svoje življenje v p r o-tialkoholnem smislu? Marsikaka vaška gostilna ne iztoči toliko vina kolikor se ga popije v župmšču. Oj Slomškarji! sram vas bodi, ker plju jete v svojo lastno skledo.
Šolmašter.
— „Sokol" v Tržiču. Vesela vest nam je došla danes iz Tržiča. Ta vest se glasi tako-le: „V Tržiču ustanovimo telovadno društvo „Sokol".Pravila so se že predložila vladi in upamo, da bodo v kratkem rešena. Zanimanje za „Sokola" je v Tržiču velikansko. Vrli Tržičani komaj čakajo, da nastopijo v Sokolskih oblekah, da pokažejo, da je Tržič slovenski in da z vežbanjem, mišic in duha povzdignejo slovensko misel. Z ozirom na to se je nadejati, da bo društvo v Tržiču vrlo napredovalo. Na zdar!
— „Dramatično društvo11 v Ljubljani je dobilo ponudbo za gostovanje dveh velikih slovanskih umetnic, gospe Hane Kvapilove iz Prage in gdč. Vele Nigrinoveiz Belegagradu. — Imenom svojega soproga J. A. Kiesielevškega v Berolinu je pisala društvu njegova gospa soproga iz Varšave, da dovoljuje uprizoritev znamenite drame „Karikature" ter da se Živo zanima za razcvit slovenske dramatike.
— Za opero „Othelo" se vršita generalni izkušnji na odru v torek in sredo zvečer. Sodeluje ves en-semble in orkester.
— Lepe rmmmorom Dne 19. t. m. je v P o I i č a n a h, torej v slo venskem kraju, neki gospod pri železniški blagajni v tlovenskem jeziku zahteval vozni listek ca bnovlak. Blagajnik je odgovoril: Ne razumem. Omenjeni gospod se je sdaj obrnil do postaj eoaČeln i k a in zopet V slo venskem jesiku zahteval vozni listek.
Postajenačelnik pa tudi ne razume slovenski. Poklioal je torej necega tretjega uradnika, kateremu je potnik razložil svojo željo. Ta tretji uradnik je šel sedaj s potnikom k blagajni in je tam blagajniku povedal, kaj potnik želi. Po tacih ovinkih je slovenski potnik na slovenskem Šajerskem dobil za svoj denar — vozni listek.
— Z Begunj nad Cerknico
se nam piše dne 27. t. m: Tukajšnji »gospod« Fr. Dimnik je zmerjal danes teden izpred altarja (v Šev ščtku) šentvidska dekleta z vlačugami. No — vstrašil se je zagroženega sod nijskega zasledovanja in svoje pso vanje danes raz prižnioe v Begunjah, deloma tajil deloma preklical. So to »gospod«? •
— Komisijska razprava zaradi novega ljubljanskega pokopališča vršila se je včeraj. Vspeh te obravnave je, da se novo pokopališče že prihodnjo spomlad začne prirejati in da utegne do jeseni leta 1904 toliko gotovo biti, da se začne na njem pokopavati. Svet, ki ga kupi pokopališko oskrbništvo, je po priliki 20 oralov velik, popol noma raven in suh ter leži na ljubljanskem polju za Janeževo pristavo tik ob mestni pomerijalni meji v ka-tasterski občini Stožioe.
— Če enkrat slučaj Bratuša. Od Drave se nam piše: Ne da se popisati, koliko gneva in ogorčenosti je vzbudil slučaj zakonske dvojice Bratuša v ptujskem okraju. Ne glede na to, na kako nesramen način je nemčursko časopisje povodom tega slučaja blatilo in grdilo ves slovenski narod kot narod ljudožrcev, ne da bi državni pravdnik dr. Nema-niČ v Mariboru le z mazincem ganil proti takemu počenjanju, obrača se — vsa jeza in vse ogorčenje proti ptujskim sodnikom, med kojimi ni nobenega Slovenca. Se večje ogorčenje pa je zavladalo proti ptujskim sodnim zdravnikom nem-čurskega mišljenja. Treba je znati imena teh famoznih zdravnikov. Pri dotični komisiji, kjer so se svinjske kosti proglasile kot Človeške kosti, sodelovala sta famozni dr. Treitl in dr. Rak, oba zdravnika v Ptuju. Dr. Treitl je isti mož, ki je kot občinski svetuik zahteval, v ptujskem mestnem odboru, naj se vsi slovenski delavci iz mestne službe zapode in nadomestijo z nemškimi delavci. Ta naklep dr. Treitla proti slo-vemskim delavcem se ni posrečil, ker nemških delavcev ni bilo mogoče dobiti. Ta vitez klaverne postave, ki se je vsled prizadevanj znanega Orniga pritepel v Ptuj ter »e ošabno šopiril kot zdravnik okrajne bolniške blagajne, pri kateri je veČina slovenskih delavcev zavarovana, ni vedel razločevati svinjskih kosti od človeških kosti. To je tista slavna „nemška temeljitost". In tega rogovileža in od strasti zaslepljenega ljutega sovražnika slovenskega naroda ptujsko sodišče i z k 1 j u č n o uporablja za sodnega zdravnika, ker je političen pristaš c. kr. ptujskega okrajnega sodnika dr. Glasa in njegovih nemško-radikalnih adjunktov. Drugi zdravnik dr. Rak je pohlevna duša brez vse samostojnosti. Izvedlo se je sedaj post iestum, da je dr. Rak dvomil, ali so dotične kosti od Človeškega trupla; a on si kot drugi zdravnik ni upal oponirati oblastnemu zagrizencu dr. Treitlu. Tako je prišlo, da sta ta dva „modrijana" prve vrste zakrivila justični slučaj Bratuša. Ali je imel dr. Treitlsr pri tem hudobni namen? Na to pozitivno ne meremo odgovoriti. Njegovo obnašanje v ptujskem mestnem zboru in v okrajnem ptujskem z as top u opravičuje vsaj deloma omenjeni nazor. Dr. Treitler je sotrudnik pri „Pettauer Zeitung", ki nas je povodom tega slučaja imenovala kanibale in ljudožrce; verjetno je celo, da je dr. Treitl dotične članke v .Ptujčanki" če ne direktno sestavil in spisal, vsaj inspirirah To je dvojna pregreha tega „ temeljitega- nemČurskega zdravnika, ki bo še dalj časa svojo „učenost" prodajal v očitno pogubo slovenskega naroda, osobito ptujskega okraja. Saj so naši drl. poslanci dvorni svet Ploj, Žičkar, Barki in Rabil mehki, prizanesljivi ljudje, ki se dajo „panatim od
prijaznih, lepih oči justičnega voditelja dr. pl. Korberja. Zadnji čas je sicer nekdo zahteval v „Siidsteirische Presse", naj se postavi justični minister pod obtožbo, ker indirektno podpira, kar se vrši na Spodnjem Štajerskem. Toda to našim zastopnikom ne krati spanja. Radi tega je potrebno, da skliče politično društvo „Pozor" nujno javni občni shod v Ptuju ali v bližini Ptuja, da svet izve, kako nevoljo je obudil slučaj Bratuša. Razpravlja naj se na tem shodu ne samo slučaj Bratuša, nego tudi druge vrste justičnih slučajev, kolikor so ti že javnosti znani in kolikor še niso v javnosti poznati. Torej na delo, ptujski „Pozor".
Kriti ku s.
— Odbor „Narodne čitalnice v Ljubljani" objavlja z ozirom na nekatere došle mu pritožbe, da razpošiljavanje vabil za pristop k »Čitalnici« še ni končano, ker ni možno odposlati naenkrat vseh vabil, kojih je okoli šeststo. — V naglici poslala so se morda kaka vabila gospodom, ki so že člani; ti blagovolijo naj oprostiti ta zgolj ekspedioijski zagrešek.
— Telovadba. Za one brate Sokole, ki nimajo časa zahajati k večernim vajam, se z jutrajšnjim dnevom zopet prične telovadba, ki se vrši vsak torek in petek od 5 do 6 ure.
— V Kandiji pri Novem mestu je bila 25. t. m. volitev župana in je bi zopet soglasno izvoljen g. Jo si d Z ure, p. d. Stombur.
— Prvega kljunača v letošnji sezoni je ustrelil včeraj notarski kandidat g. Alojzij Pegan v šmarskem lovišču.
— Vojaki   — napadalci.
Med vojaki belgijskega pešpolka je nekaj elementov, ki bi se jih moralo na verigo dati, ne pa jih puščati iz vojašnice, ker v ponočnih urah ni nihče pred njimi varen. Posebno ob nedeljah bi bilo nujno potrebno, da bi bila vsaj od 10 zvečer do 1 ure ponoči kaka patrulja na Tržaški cesti v varnost ljudi, v varstvo mirnih domačinov pred temi — nemškimi kulturonosci. Kako delajo ti elementi, se je pokazalo sinoči, in le slučaj je nanesel, da ni miren človek postal žrtev teh ljudi. Po Tržaški cesti je po polunoci prišlo od Viča sem kacih osem Belgijcev. Neki gospod, hišni posestnik na Tržaški cesti, je bil slučajno na oknu svojega stanovanja in je z začudenjem videl, da se bližajo Belgijci nekako tihotapsko, kakor bi nekaj posebnega nameravali. To je vzbudilo njegovo pozornost in — to je bila prava sreča. Po cesti je prišel popolnoma mirno neki mož delavskega stanu. Ko so ga belgijski junaki videli, je eden njih zaklical „da ist so a verfluchter Kraner" in že so Belgijci potegnili svoje bajonete, planili na mirnega moža, ga vrgli ob tla in ga zaceli obde-lavati z bajoneti. Videvši smrtno nevarnost, v kateri je bil napadenec, je začel omenjeni gospod hišni posestnik upiti na Belgijce in klicati po policiji in na pomoč. To je pomagalo vsaj toliko, da so se Belgijci obrnili proti hišnemu posestniku, katerega so zmerjali s „verfluchter Kraner" in drugimi podobnimi besedami, ter mu grozili, da mu pobijejo okna. Na srečo se je tedaj v bližini prikazalo nekaj ljudi, vsled česar so jo napadalci odkurili. Napadeni mož jim je pač hotel slediti, da bi kakemu stražniku pokazal te gornještajerske junake, a bal se jih je in šel svojo pot domov. Policiji priporočamo, naj posveti Tržaški cesti ob nedeljah kolikor more pozornosti in naj proti belgijskim pretepačem in napadalcem postopa z največjo strogostjo. Sicer pa svarimo občinstvo, naj bo oprezno, kadar se kje prikažejo ti.Belgijci.
— Tatvina na južnem kolodvoru. Z ozirom na notico pod tem naslovom, ki smo jo priobčili v št. 221, naznanja se nam od merodajne strani, da iz vagonov, od katerih so bile plombe potrgane, ni bilo ničesar pokradenega, temveč je ostalo le pri poskusu tatvine.
— Zaprli   so   delavca Josipa JankoviČa, stanujočega  v \Voifovih ulicah štev 19, ker je na Karolinški zemlji  napadel  delavko  Marijo Ga brovšek in jo hotel posiliti.
— Pogreša se ključaraki pomočnik Franc Pečnik, stanujoč v uli cah na Grad št. 5. V petek je šel od doma in se do danes ni vrni. Ker je umobolen, je mogoče, da si je kaj zalega storil.
— Nepreviden kolesar. Trgovski vajeneo K. D. je včeraj zjutraj na frančiškanskem mostu z bioikelnom podrl 73 let staro vdovo Barbaro Debelakovo, stanujoče v Spodnji Šiški št. 139, in jo povozil. Debelakova si je na desni roki zlo mila palec in se na levi nogi in na glavi poškodovala.
— Samomor. Cerkovnik Peter Medic je našel včeraj zjutraj na pokopališču pri sv. Krištofu mrtveca, ki
je imel na levi roki pri komolou prerezane Žile. Mrtvec je bil brezposelni nekovski pomočnik Franc Ljubic, 61 let star, pristojen v Bervaoe pri Grosupljem. Pri truplu našla se je britev, s katero si je bil Ljubic prerezal žile, da mu je odtekla kri. Samomor je moral izvršiti že ponoči.
— Dve srebrni zapestnici ukradla je natakarica M M šivilji Julijam Pleško, stanujoči na Starem trgu štev. 22, nakar je pobegnila iz Ljubljane.
— Nezgoda v Latterma-novem drevoredu. Včeraj papo-ludne vozil se je v Lattermanovem drevoredu 71etni deček Friderik .lan-kole stanujoč v Študentovskih ulicah, po zračni spenjaČi Angele Sohauta. Med vožnjo je deček sam odprl pri stolu varnostno napravo in je nato padel na tla in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Pobil se je na glavi in notranje hudo pretresel
— Žepna tatvina. Mariji Ja-novi, kuharici v Josefinumu na Poljanski cesti, je včeraj popoludne v Lattermanovem drevoredu pri gugal-nicah neznan tat ukradel iz žepa denarnico, v kateri je imela 22 K.
— Macedonski delavci. Danes ponoči odpeljalo se je na Gorenj-sko k zgradbi železnice 100 Mace-docev.
— Iz Amerike pripeljalo se je včeraj zvečer 45 oseb.
— Izgubljene in najdene reči. Zidar Mihael Kosi. stanu|OČ na Krakovskem nasipu št. 16, je izgubil danes ponoči na poti iz Šiške po Marije Terezije in Dunajski cesti, Še-lenburgovih ulicah skozi »Zivezdo«, po Židovskih in Črevljarskih ulicah in Bregu do doma srebrno uro in srebrno verižico. — Magistratni sluga Filip Kotar je našel včeraj popoludne na Dolenjski cesti srebrno zapestnico. — Roza Peternel, delavka pri Bam bergu, stanujoča na Trnovskem pristanu št. 26, je našla včeraj zvečer na dvorišču na Marije Terez je cesti št. 16 srebrno uro.
— Ameriške novice. — Pobegnila s poslom. Miss Cloyetta Brownlow, hčerka poslanca mesta Jo-nesboro je pobegnila z enim svojih poslov. — „Delavski dan" so praznovali delavci z velikim pompompo vseh mestih Zedinjenih držav. V Čikagu je korakalo po ulicah nad 90.000 uniformiranih unijskih delavcev.— Umrl je v Ely Minn. Slovenec Franc Lužovec, doma iz Cerkljan na Gorenjskem. — Trgatev v Kaliforniji se je pričela. Lani se je pridelalo nad 40 milijonov veder vina in letošnji pridelek ne bo, kakor se zatrjuje, prav nič zaostajal za lanskim. — Strah pred lin-čanjem. Neki zamorec je napadel Margareto Gerahu. Ker so ga začeli ljudje takoj loviti, da bi ga linčali, je skočil v reko Kansas in utonil.
*  Najnovejše   novice. —
Meso se podraži na Dunaju s 1. oktobrom, kakor je sklenila mesarska zdruga. — Svetovni slepar. Rus S a vin, kije uganjal vsakovrstne sleparije po celi Evropi pod imenom grof Toulouse - Sautrec, je zopet na Portugalskem ponaredil menico za 50.000 funtov. Sodišče pa ga je oprostilo ter ga izgnalo iz dežele. — Dva parnika sta skupaj trčila ob nabrežju Northumberland. Par-nik »So6a Atiuet- se je potopil s 14 možmi. — Grozen zločin. V vasi Kladova na Ogrskem je ubil kmet Gos dan in trgovca Adlerja, njegovo ženo in 141etnega sina s sekiro, ker mu trgovec ni hotel dati 2 litrov žganja na up. — Požar v rudnika „Laurahiitte" v Šleziji je opekel 25 delavcev. Enega pa pogrešajo. — Umor prostitutke. V Berolinu so našli v neki zloglasni gostilui za natakarico službujočo Justino Grabowsky ž razparanim trebuhom. Na sumu je njen mož mesarski pomočnik, katerega je morala živiti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 28. septembra V današnji seji poslanske zbornice je Biankini protestoval proti imenovanju grofa Khuena-Hederva-rjja ogrskim ministrskim predsednikom Povdarjal je, da je Khuenov sistem na Hrvatskem še vedno praktikuje in da je pred kratkim zopet tekla kri Kerjeprezident opominjal Biankinija, naj govori k stvari, je ta izjavil: Hrvatje so prepričani, da v tej monarhiji nikdar ne dosežejo pravice. Izgubili so vsako zaupanje v to armado. Zapuščeni in izdani se zanašajo samo na Boga, na pravičnost svoje stvari in na velike dogodke, ki jih prinese prihodnost. Zbornica razpravlja o predlogih zastran podpore
po ujmah prizadetim krajem. Navzočih je komaj 140 poslancev.
Dunaj 28 septembra. Cesar je sprejel v posebnih avdijencah cgr-skega ministrskega predsednika K h u e n a in ministrskega predsed nika Korberja. Prvi je poročal o vojaškem programu ogrske vladne stranke — glede katerega vladajo v tej stranki velika nasprotja ter o sestavi novega ministrstva; drugi je poročal o sprejetju rekrut-nega zakona v cislitvanskem parlamentu
Dunaj 28. septembra. Danes popoldne se je ob pol 3. uri se-šla gospodska zbornica na sejo. Na dnevnem redu je re-krutni kontingent. Domobranski minister Welsersheimb je v daljšem govoru lamentira], da je poslanska zbornica dovolila samo znižani kontingent rekrutov, dasi bi bil potreben zvišani kontingent. Tudi je poudarjal, da znižani kontingent ne velja za domobrance. Zdaj govori knez Alfr. Liechtenstein. Za besedo je oglašenih še več članov gospodske zbornice, med njima sta knez Auersperg in knez Schonburg, tako da utegne seja trajati do pozno zvečer.
Dunaj 28. septembra. Vojno ministrstvo je že ukazalo, da je cislitvanske vojake-tretje-letnike odsloviti iz aktivne službe.
Petro grad 28. septembra. Policijski šef državni svetnik Zuba to v je odstavljen.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Orađni knrzi dunaj. borze 28. septembra 1903.
Salom h eni papirji.
4*8% majeva renta . . 1*8° o srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta
i°/c
zlata
i7i7i
i°/0 ogrska kronska „ 4% zlata      „ .
4°/« posojilo dežele Kranjske *7i°/o posojilo mesta.Spljeta iViVi » a Zacira iVtVobos.-herc. žel. pos.|1902 4° o Češka dež. banka k. o.
*% tt « j> * O-4V«7o Bask pis.gai. d. hip. b. ■Vi*/« P©6*-  kom. k. o. z
10°/0 pr......
41/i°/o zast. pis. Innerst. hr. IVA is ,. ogr. centr. deželno hranilnice . /,°/0 zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . ll/«°/o m Cegke tad« banke i°/0 prior. Trst-Poreč lok. Zel. i*/0 „ dolenjskih železnic 8% m juž. žel. kup. Vi Vi 4Vt°/o av. pos. za žel. p. o.
Srečk««
Srečke od leta 1854 . . . i. m u I88OV1 • • 11      n   n    1864 . .
tizske......
zemlj. kred. I. emisije
cgrške hip. banke .
srbske a fra. 100*—
11 torfike.....
Basilika srečke . . Kreditne t,   . . .
InomoSke , Krakovske „ ...
Ljubljanske       m   .  • . Avstr. rud. križa 3   . . , Ogr.    ,,     m     9 • Etndolfove H   .  . ,
Salcbur&ke „ . . . Dunajske kom.   ■   •  . •
Delnice*
Južne železnice • . . Državne železnice.... Avstro-ograka bančne del. Avstr. kreditne ban&e , . Ogrske „ B živnostenske „ ; . PremogokopvMosta (Brfuc) Alpinske montan , , . Praake žeiea- iad, dr.
_^mtiu oranji   . . . •
Trboveliske prem. dražbe Avstr. orožne tovr. dražbe j Če£ke sladkorne dražbe Valute*
fj. kr. cekin , .  • . •
BO franki......
20 marke.......S
Sovereigns ...*••!
Marke........1
Laški bankovci.....i
Bablji........
Dolarji!........
1 D ©na*	Blag«
1   99851 100 05	
!   9970] 9990	
9985, 100 05	
119 30   119 BO	
97 50,   97 70	
; 11760  117 80	
9975, 100 75	
100-	-I     —•—
100-	-!   —■—
9970; 100 65	
99 751 9990	
99751   99 85	
101-	j 10130
1051C	►   105 25
101-	102 —
100 —	101 —
100 —	10O75
10O-	nor—
10025	10125
9850	
93-—	3 9950
30150	303 50
100 60	101*50
170*-	179 —
181-	183 —
246 —	250 —
163 35	155 35
287-	293 —
272 —	282 —
257*—	261 —
84 —	88*—
12050	12150
1860	1960
438 —	443 —
• 87 —	87 —
77—	81 —
70-	7250
52 75	5375
26 —	26 90
68-	72*—
77 —	80 —
485 —	495 —
78-50	79-50
647 50	648-50
1580-	1590*—
643 25	644 25
704—j	705-—
350 50	251*50
645-—j	655 —
963--	364'—
1677-H	1687-
450 50	45250
378-	380-
348-	350 —
147-	150-
1135	11*40
1903	19*06
23-48	23 50
23 95	24 01
11737	11755
95'05	95*25
253 25	254 —
4*84	._
Žitne cene v Budimpešti.
dno 28. septembra 1903. t<
Pšenica za oktober .
„ april 1904.
Rž
n
Koruza Ovaa
oktober april 1903. Bept. 1904 oktober .
april 1904
erefetiv«
Brez prometa.
* za 50 kg	K 7*46
n   BO „	. 765
„ 50 a	» 618
„ 50 „	n 6-4U
„    50. „	„ 528
„.50 „	„ 5 34
.   BO „	e» 5*53
Meteorologično poročilo.
Vlftlna nid morjem 806*1. Srednji vratni tlak 7»«o mm
Sept.	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	fS o a*> S *	Ve*rovi	Nebo
26	9. zv.	7421	112	al. szahod	jasno
27.	7. zj. 2. pop.	7410 739 2	58 190	si. so ver sr jzabod	megla jasno
a	9. zv.	740 3	111	brezvetr.	jasno
28 j ■ 1	7. zj. 2 pop.! i	740 7 7403	82 16 6	si. ssvzh. sr. jjzah.	megla jasno
Srednja temperatura sobote in nedelje 118' in 12 6°, — normale: 13 4U in 13 8° — Mokrina v 24 urah:   00mm in   0 0 mm —
Proda »e (2483 4)
zaradi nenadnega odpotovanja v tujino
komaj 1 leto staro pohištvo
Iz orehoTlne
2 šifonerja, 2 postelji, 2 omarici in umivalnik z mramornatimi pločami in beneškim ogledalom, miza, stoli in divan.
Posebno prikladno za ženine in neveste.
Kje? pove upravništvo ,.S1. Naroda".
"^^B^ »JI *mm oglasil e, ulj u d n o naznanjam, da oprat a §e nI oddana In se  lahko  se do torka
oa;leda*
Učitelj aH učiteljica
se sprejme za enorazredno zasebno ljudsko šolo v vasi Šembije. Ući
tel) mora imeti postavno sposobnost. Penzionisti učitelji se tudi sprejmejo. Plača po dogovoru, stanovanje in kurjava prosta. Oglasiti se je pri 2500-3
oskrbništvu vasi Šembije
županstvo Knežak, Notranjsko.
Več centov
namiznih jabolk I
dobre vrste (2534-1)
HT ima na prodaj H
mm
luan Znidersič
Matenjavas, p. Prestranek.
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje iz-delk« svojega keaoično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vel drugI medikamenti z največjo skrbnostjo In snažnostjo.
lM<*«*olle% a  žrlodrna tinktura
krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje'prebavo  in odprtje
ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372-31)
Plerol I evo  želrznato vino se
uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K 1* 1 «•«*<»Il slriiul Iz malin ali tamarinde dajo z vodo pomešani Izvrstno in zdravo pijačo. Kilogram- j Bka steklenica, pasteurizovana K 130.
I za naročila
P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij.
J-osip f^ihar
°kr- Sivinosdravnik in c. J^r. živinosdravnik v rezervi
Srna J^ihar rojena Jflemenčič
ronogr
rojena c—*^zsz^ poročena, i;
dne 26. septembra t903. Mesto poselm&ja obvestila.
Jfovomesto
____________________IOOOOOOOO
g C« kr. konces. zasebni učni zavod o o      za ženska šivalna dela, §
Lastnica: Gospa Lina Mullner, Ljubljana, BleiWBisova cesta 13.pritličje. O
Učni predmeti:  Temeljit, praktičen pouk v vrezavanju  in izdelovanju garderobe za dame in otroke. Pouk v pomerjanju in robljenju ter iz-
delovanju vsake vrste perila. 4£ Izdelovanje belih, pisanih in umetnih £'Pk-       Slikanje z iglo in žgalno slikanje. Začetek tečaja 1. vinotoka.
Natančneja pojasnila se dobe vsak dan od 10,—12. ure d poldne in od 2.-4. ure popoldne kakor tudi po prospektih. m (2535—1) Predstojnica-
OOOO
^A**I^I**i*I**.* J^i*** ^♦^^^^i^i^T^^'^i'^i^^'^^^i^i^A^I'^i4^
Sukneno blago.
za vse potrebe se prodaja v vsaki kakovosti in največji izberi najceneje pri
J. GROBELNIK-U
Ljubljana
Pred Škofijo I.   —   Mestni trg 20.
r-o |*S CO
Sukneni ostanki po zelo nizki ceni. ^Vzorci se pošiljajo na vse strani brezplačno
Mednarodna panorama.
v Ljutljani — Pogačarjev trg.
Fotoplastični umetni zavod I. vrste.
Od 27. septembra do 3. oktobra 1903
Novo!       Prezanimivo! Novo!
v cesarskih dnevih 1903
in Nj. Svet. papež Leon XIII. kakor je izgledal v zadnjih letih.
Ta ciklus je posebne važnosti in posebnega pomena, ker je ravnatelj mednarodne panorame napravi! sliko Njega Sve tosti |iH|ifztt l.«*o!itt XIII. Ta slika je tem znamenitejša, ker se papež že 13 let ni dal niti slikati niti fotografirati in ker je bila to zadnji* slika po naravi, napravljena dne 13 maja 1903, ki kaže Njega Svetost v najiabornejši naravni vernosti. Posebne slike so napravljene od prezani-mivih prostorov palazzine, ki občinstvu niso pristopni, in od vatikanskih vrtov, ki tvorijo poseben ciklus; ta se bo razstavilo v kratkem.
Viak dan, tudi ob nedeljah In praznikih odprto od 9. ure zjutraj tlo 19. ure dopoludne In od £. popoludne do 9. ure x>eeer.
Z odličnim spoštovanjem
(2536) raLTTiiatelJat-vo.
Kupi
„ Ljubljanskega Zvona41 št. 1. in 2. leta 1898.
Upravništvo „Ljubljanskoga Zvona",
Eden ali dva dijaka
sprejmeta se na stanovanje ali
na stanovanje in hrano.
Naslov pri upravništvu ,Sl. Nar .
"Velifeo Iz"bexo finih specijalitet
lllfi il I[l 13!
po vsaki ceni od ML        do 14        kil . gram ponudi tvrdka (11-
Edmund Kavčič
= v Ljubljani. ==
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri Ljubljani
preskrbuje dobre harmonije doma čega in amenkanskeg?, sestava, kakor tudi ffla*o-t Irje, planine in plr*aln<» m troje. — Daje se
tudi na obroke. Ceniki na zah te vanje 21     brezplačno. 12 W
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz L3*2bijane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aasaee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Danaj via Amstetten. — Ob 5. ari zj. osebrn vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 n zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensleste, Ljubno, Dunaj čez Seizthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Mariji vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 dopoldne osobni vlak v Trbiž,  Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Seizthal, Danaj. -1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franaenaleate Monakovo. Ljubno, čez Seizthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost Biv gene, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reiflmg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Mar ?are, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.),   Lipsko, na Dnnaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vla> v Trbiž, Beljak, Franzenaiesu Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi i. in u. razreda.) — Proga v Novo meito in v Eočer Q80bni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur: 5 m popoladne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubila-:; juž. \o\. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni viak z Dunaja čez Amstetten, M Đakovo. Inomost Cdirektni vozovi 1. in II. razreda), Franzensleste, Solnograd, Line, Štev-Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I. in i razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Par Genevo, Čarih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera. Lend-Gastein, Ljabno, Celovec, Št. M h Fontabei. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni viak z Dunaja, Ljabna, Selzthkla, Beljak Celovca, Monakovega. lnomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthaj iz lnomosta, čez Klei;. Reifling iz Stevr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Franeovih varov, Prag. Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in pra nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15 septein-ob nedeljah in praznikih. — Proga ia Novega maita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8 ari 44 m iz Novega mesia in Kočevja, ob 2. uri aa m popoldne iz Straže, Toplic, Novega metU, Kočevja in  ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod  iz LJubljano drZ. kol. v Sar Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 ari  10 m in 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, —  Prihod v Ljubljano drž. kul Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludn«. ob 6. uri IC in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (171iv
!!! Zenitninsko posredovanje!!!
Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neoženjene gospode in vdovce vsake povoljne starosti.  \nJwtroiJa tajnom v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po
„£gentie Comercielle", Dunaj I., Sonnenfelsgasse 19.
V dvajsetletnem obstoju največji vspehl.
(2440—10) Ravnateljstvo „Comercielle".
Vabilo.
Ker ni bil na dan 25. septembra t. 1. sklicani redni občni zbor „Gremija trgovcev v Ljubljani" sklepčen radi prepičle ud Iežbe članov, sklicuje podpisani načelnik
nov občni zbor
za dan 2. oktobra 1903 ob treh popoldne
v mali dvorani „Mestnega doma"
z istim dnevnim redom.
Pripomni se, da je zbor v smislu društvenih pravil sedaj sklepčen ne glede na število navzočih članov.
Gremij trgovcev v Ljubljani
dne 26. septembra 1903.
(2532) Načelnik: Leopold Burger.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovr8tnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje j in smrt  z zmanjeujočimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih pravico do dividende.
let
Tr-za.le2aa.x1a, zavarovalna batina Prarji. Rezervni fondi: 25,000.000 X. Izplačane odškodnine in kapitallje: 75,000.000 K
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z VHersliozt hI•%«n»ko- »»rodno upravo. (26—lil)
Vi* poJMmiift daj«:
Generalni zastop v LJubljani, čegar pisarne so v lastnej banonej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega; dobička izdatne podpore v narodne ]in obenokoristno namene.
Izdajate^ in odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.