St. 58.
Izhaja dvakrat na teden t štirih issdanjili, in
sicer: vsak torek in petek, /Jutranje Izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ili v Gorici na dom pošiljana:
- • Vse leto  rf. .  .  . ; . . gld. 6-— » pol IetaT'. VT; r'."*t * -s—   l-   - '—
četrt leta.......»   1-50
Posamične številke stanejo 6 kr.
NaroSrino sprejema uprav,niStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsakdan od 8. ure zjutraj do (5. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. tire. Na naročila brez doposlane naročnine so ne oziramo.,   ...«„___.     , ^
„PRIHIOUEC" izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*20.
«Soča» in »Primorec« so prodajata v Gorici v to-bakarni Sckvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponte dolla Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Gorici.
_______________> dne 21. jipa 1899.
SOČA
Tečaj XXIX.
(Večerno izdanje).
Bog* In narod!
Uredništvo In odpnti_____
se nahaja v Gosposki ulici gt 9 v Godci v H. nadatr.
: z*loj. — Urednik sprejemlje stranke vetk dan od ll.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredulStvu.
NaioSnina, reklamacije iu druge  re5i, katere ne
spadajo v  delokrog ureduiStva,   naj   se   pošiljajo  le
Neplačanih pisem na sprejemlje ne uredništvo ne apravniltVo/______
Oglati In poslanic«
se raSunijo po petit-vrstah, če taskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — v e5je črke po prostoru.
Naro&ilno in oglase Je plačati loco Goric«.
f,«otiSka Tiskarna« A. flabrSČek tiska ia zalaga razen «Bo8e» in .Primorca, še -Slovansko ki.JI2.iico-1,
katera izhaja mesečno v snopičih otoežnili 5 do 6 pol ter stane vseletno l gld. 80 kr. - Oglasi v '.Slov. kfcj&nici* se računijo po 20 kr. peSt-Vjstica,     -
«Gor. Tiskarna* A.. GabrSiSeV (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Zaupnice dr. Turni.
Za Kobaridom, ki se je oglasil prvi v obrambo svojega vrlega poslanca dr. Turne, je prišel na vrsto Tolmin z dvema prav energičnima brzojavkama.
* Prva je naslovljena na dr. Turno. Glasi se tako-le:
Prepričani o neumorni Vaši delavnosti v blagor natega naroda odločno obsojamo napada na Vaio osebo. Izrekamo Vam svojo zaupanje. Ostanite neustrašen, Jeklen prvobo-ritelj zvestih svojih volllcev. Hočemo videti: koli Je vera ali nevera I
Druga brzojavka je bila odposlana dr. Gregorčiču, predsedniku društva »Slc-ga* v Gorici. Glasi se tako-le:
. Prepričani o neumorni delavnosti dr. Turne v prospeh nalaga naroda obsojamo najodločnejie nastop proti nJemu. .Sloga Jačl, nesloga tlači".
Pod jedno kakor pod drugo brzojavko so podpisani ti-le tolminski volilci: Župan Gabršček, Ludovik Cazafura, dr. Triller, Rajm. Prezelj, Iv. Gabršftek, Franc Prozelj, Ant. Devetak, Jeronim Cazafura, Jos. pl. Premersteln, Iv. Sirca, Andr. Vrtovec, Ivan Vogrič, Ivan Rejc, Bravnicer, Josip SkoCir, Andrej Pilli, Andrej Kavčič, Andrej BreSan, Jožefa Štrukelj, Jožefa Janez, Jožef Batiželi. Franc Bravnicer, Jakop Leban, Miha Oble-šfiak, Matija Leban, Andrej Leban, Janez Sivec, Josip Sivec, Janez Bravnicer, Andrej Rutar, Janez Šorli, Andrej Klinkon, Janez Zarli, Fran Vogrič, Ivan Prezlj, Janez Kuk, Anton Leban, Andrej Kavčič, Jožef Fon, Avguštin Kavčič, Frane OblcSCak, Ivan Vogrič, Janez Leban, Andrej Klinkon, Anton Zuffer.
V »Slovenskem Narodu* od 18. t. m. čitamo tako brzojavko iz Kobarida:
Kobaridski tržani   izrekajo  dr. Turni popolno zaupanje, obsojajo napade na njegovo osebo ter ga pro-v sljo še nadalje vstrajatl na svojem mestu in delovanji.
Včerajšnji »Slov. Narod« je prinesel iz Tolmina tako brzojavko:
48 najuplivnejsih volllcev, na čelu jim občinsko starešinstvo, je odposlalo dr. Gregorčiču slovesen protest zoper napade na deželnega odbor-
MARCO  VISOONT1
Zgodovinski roman Jlaltjanski napisal ZTommaso 6rossu
(Dalje)
Neka skrivna groza se je bila polastila deklice, ko se je bližal čas, cla bi morala priti pred Markovo obličje. Ker je vedela, da je nevoljen proti Ot-torinu, se je tresla vsa, ko je mislila, da bo morala stati tam pred njim, pod njegovim ostrim pogledom. Čutila je živo potrebo, da bi jo vsaj Otterino s svojo navzočnostjo in s svojimi besedami nekoliko osrčil. Ali njega, ki jo je bil pregovoril, naj se poda" na to njej jako neljubo veselico, ni bilo od nikoder, in, kar jo je zeld vznemirjalo, on se ni bil že celi tisti dan prikazal.
Ko je bil trak popravljen, je teta vstala, in podala Biči roko. Ta ne vede\ kako bi se mogla še nadalje izgovarjati, so je napotila ž njo in z očetom. Že so bili na pragu dvorane, ko je prišel
nlka dr. Turno, zadnjemu pa Izreklo popolno zaupanje in zvestobo. Ogorčenja zoper »Gorico'* splošno. Le duhovščina nastopa solidarno zoper Turno.
Včeraj se je oglasi tudi Boleč. Od tam je bila odposlana taka brzojavka: dr. Henrik Turna,  deželni odbornik v Gorici:
Vstrajajte v boju za našo pošteno narodno stvar. Iskreno obžalujemo In obsojamo neosnovan boj zoper Vas, ter Vam izrekamo svoje popolno zaupanje. Sledi 53  podpisov v originalu.
To bodi skrajno užaljenemu g. dr. H. Turni v tolažbo, da stojč za njim njegovi volilci poleg drugih mož v deželi, ki obsojajo ravs in kavs, kateri je uprizorjen od tam, od koder ga niso pričakovali. Ti pojavi naj uplivajo vsaj nekoliko tolažilno na g. doktorja, katerega so včeraj na občnem zboru »Sloge" zopet nečuveno žalili, ali doslej še ni ni kdo povedal, zakaj l
V znamenju
dvatisočletne civilizacije in kulture.
(Članek iz Istro),                   \
(Konec.) Istra je kljubu temu, da jo izgnana in izmolzena do kostij, po svojem podnebju in po svoji legi vendar še vedno dežela, kjer bi lahko Živel narod v blagostanju, sreči in zadovoljnosti I A mesto tega vidimo povsodi le siromaštvo, bedo, nezadovoljnost in nesrečo. Istra je kakor nalašč vstvarjena zato, da bi se v njej lahko razvile razne obrtnije, katera bi dajale ljudstvu poleg vinarstva, sadjarstva, poljedelstva iu živinoreje potrebna sredstva za živijenje. Toda ljudstvo samo si ne more pomagati. Šole so le tam, kjer si jih je ljudstvo s silo priborilo po mnogih bojih in prošnjah na višje in najvišje instance! Za gospodarski napredek še ni brigal dosedaj nihče, a odkar so začeli naši voditelji narod gospodarski organizovati, se jim stavijo od vseh možnih stranij vse možne ovire brez ozira na to, da ljudstvo samo dostikrat ne pozna svoje koristi. Posamezniki so zadolženi do vratu in lezejo vedno bolj in bolj v gospodarsko propast. Ljudstvo obubožava bolj in bolj, a oni, kateri bi lahko pomagali,  si  rnanejo   zadovoljno   roke.  Za
ves upehan Ottorino, kateri je s prestrašenim obrazom upil:
«Ali ste slišali? Lupa so zgrabili biriči opata sv. Ambroža, prijeli so ga nenadoma po noči, ko je spal. Obsodili so ga na smrt, in jutri bo zadnji dan njegovega življenja®.
Ko je Lauretta slišala, v kakem strašnem položaju je njen ljubljeni brat, je vsa prepadena od stralul ko j stekla to pravit svojim starišem. Vsi drugi so ostali tam kakor ckameneli.
«Sem prosil, obetal,.pretil*, je nadaljeval Ottorino, «a vse zaman. Opat mora biti gotov Markovega privoljenja, sicer bi se nikakor ne bil upal položiti roke na mojega oprodo*.
«Vidite, Ottorino*, je dejal grof jecljaje, «sem vam pravil jaz, a niste hoteli slušati..-.»
Toda žena in hči ste obe h kratu posegli vmes z opazko, da ni umestno zgubljati se v prazno jadikovanje, ko je treba hitro skušati, ali bi se dalo na kak način pomagati.
«Zakaj ne tečete vi k Marku ?» je zopet dejal grof Ottorinu, «s tem činom ste vi žaljoni; a Marko je vaš sorodnik 1 in prijatelj...*
podpiranje obrtnije in kmetijstva se gospodujoča italijanska klika ne meni, pač pa trosi tisočake v enostranske strankarsko-agitacijske namene.
Po ugodni svoji legi in po svojem ugodnem podnebju bi bila Istra lahko ena najsrečnejših dežel v Avstriji. Istra bi lahko bila dežela, kjer bi se veselit omikan narod svojega blagostanja in svoje sreče in svoje — krepkosti, a je dežela, kjer joče neveden in zapeljan narod ob svoji nesreči. In kdo je kriv, da je ta dežela tako nesrečna, da je ta narod tako neveden, ljudstvo rta mnogih krajih tako demoralizovano ?
Kolikokrat imamo priliko citati, kako se hvalijo primorski Italijani s svojo kulturo in civilizacijo. Naj pogledajo to izmolzeno deželo, to sestradano in demoralizovano ljudstvo, in videli bodo vspehe svoje kulture ! V imenu svoje dvatisočletne kulture sg imeli naš narod v Istri vkovan v verige suženjstva, branili so mu in mu še branijo pristop v svetišče prosvete, zatirali so in še zatirajo v njem vso blažje čute, izsesavali, molzli so naš narod, pili njega krt ter ga dcmorali&o-vali, in zdaj, ko so ga pripravili do roba propasti imajo še drzno čelo, da nazivajo barbare one, kateri bi hoteli pomagati temu narodu iz blata gospodarske in moralne propasti. Mi pa jim kličemo*. Poglejte v Istro, tam vidite jasno sadove svoje dvatisočletne civilizacije in kulture! Zgodovina vas sodi in Vaš bo še sodila!
DOPISI.
las Zilloše. — Čitajoč dopis v »Soči* štev. 54. podajam dragim čitateljem sledeče pojasnilo v odgovor gospodu „Razlagova!cu : Prav lahko mi je povedati, da dopisnik se debelo moti, v prvi vrsti že v tem, ko trdi, da stroški za povečanje farne cerkve v Dorn-bergu bi znašali nad 6 tisoč gold., in da ako bi Žaloščani - Saksidovci ta denar obresto-nosno naložili, da bi si za mogli iz samih obrestij skoro popolnoma vzdržavali lastnega vikarja. Cujte! Ali je mogoče, da bi se oglasil kateri za službo vikarja v Zaloščeh, ki bi povprečno donašala 240 gld. na leto, katere bi Z. in S. od obrestij iz naloženega kapitala GOOO gold. plačevali ? ! Oprostite, čitalelji, g. učenjak še# ne ve, da imamo v zalogi trtno uš namesto denarja, in  mogoče  tudi da si
«Bil sem v njegovi hiši, a on me neče zaslišati*.
»Kako, kako, kaj ste rekli, da vas Marko neče slišati?*
Mladi vitez, uglobljen v svojo žalost, je pozabil vse obzire in povedal celo zadevo, kakor je bila, rekši, da Marka mu ni dopuščeno videti že davno.
«Torej ste prišli v nemilost pri Viscontu"?* je zaklical Bicin oče. — ;<Aha, sedaj razumem, kar mi je natve-zala prej Ermelinda: da ni treba piv Marku nič govoriti o določeni poroki, niti o vas, in sploh nič omenjati. — A, glejte sedaj, kake skrivnosti prihajajo na dan! Meni pa neče nikdo nič povedati ! Prav, ker je taktf, jaz nečem biti deležen pri tem, in si umijem roke*.
«Hočete torej pustiti, da umrje sir* vašega služabnika, ne da bi pregovorili zanj in slušali rešiti mu življenje, tisto življenje, katero je on dobrovoljno postavil v nevarnost za vas in za svoje ljudi?* mu je rekla Ermelinda.
«0 ti moj Bog! dobro veste, da sem že tako" na sumu pri opatu... In pa nazadnje kak upliv in kako mo5
jo vse drugo mislil nego je zapisal. Vidite, saj po njegovem bi bili današnji dan bolje plaeevani dninarji kakor pa Cč. gg. duhovniki.
Da smo si omislili tretji zvon, je bilo zares potrebno, ker popred v malo letih sta ne dva zvona ubila g pritrkovanjeni, Dva zvona sama imeti, je nevarno, Ako se pa s tremi zvonovi pritrkuje, niso zvonovi v nevarnosti, in ni se bati obclnarjem vedno novih stroškov za popravo zvonov. Da se je kupi! tretji zvon, je bila zraven tega tudi ugodna priložnost, ker g. zvonar Broili je namrce prodal star zvon iz Št. Lovrenca v Brdih po znižani ceni, kateri zvon je ravno se vjenial z unima dvema, od kojih enega ubitega je zvonar ob enem prelil. Priložnost, pravim, jo bila ugodna, ker zvonar jo za ubrano zvonenje jamčil in za plačilo počakal celo štiri leta.
Daljo da smo sklenili zidati nov zvonik, je nujno potreba, ker zvonovi no morejo več dolgo viseti na lesenih stebrih (zvonik jo lesen). To jo samo ob sebi umljlvo, da jo treba v kratkem času napraviti zidan zvonik in delo pričeti t roboto, V tioskov-nlku je vso zaračunjeno, in zato znašajo troški ogromni znesek gld. 3472'10 nove. Ako z delom in vožnjo pripomoremo do pre-potrebno napravo, se stroški izdatno zmanjšajo, in treba bode plačati le nekaj stotakov za mojstre, apno in pesek ; saj polovico apna imamo tudi že v jami, ker je bilo v ta namen že pred leti kupljeno in plačano.
Dq nimamo še lastnega katastra, tega gotovo nisem jaz kriv, pač pa bati se moram, da bi ga kedaj imeli, kajti dokler ne pride nova postava (menda leta 1905) v veljavo glede domovinstva, bi Z. in S. ne imeli nobene koristi s svojim katastrom, ker imamo sedaj največ od tukaj tržaških najdencev*, kateri nam po svetu provzročujejo izdatne bolniške stroške, kateri stroški padajo na rame celega doraberškega katastra.
Da ne bi imeli za slučaj združenja s Borbergorn nobene službe Božje v naši podružnici, je zopet nemogoče, ker v vsaki podružnici, tudi najzadnji v nadškofiji, se bere sv. maša najmanj enkrat v letu. Pri nas pa, kjer je cerkev skoro sposobna za vi-karijat, gotovo dobimo več služb Božjih na leto v podružnici, ako bomo pridruženi farni cerkvi v Dornbergu. Ako pa ne bi bilo mogoče vselej redno preskrbeti g.  duhovnika,.
imam jaz čez Markovo sreč, da M se mogel toliko predrzniti?»                    '¦
A tu je priskočila na pomoč proseSim grofova sestra : «Kaj ?» je dejala, «mari niste vi najmilejši Markov prijatelj, niste vi sami tega že tolikokrat povedali, in pa m ari ne vejo že vsi tega? In vi se še pomišljate, ko se gre za to, da bi rešili svojega služabnika?*
«Oh, moj Bog! če bi jaz mogel...>
«Morete že, in tudi morate to storiti U je silila vanj sestra.
<Slišite!» je zopet poprijel Ottorino, «na večer, ko se Marko poslavlja od svojih prijateljev* pri veselici, v splošni radosti vam pač ne bo mogel odbiti prve vaše prošnje, — on je dobrega srca... Recite mu, da je hrabri mladenič obsojen na smrt, ker je rešil svoje nedolžne vaščane iz krempljev razbrzdane sodrge; recite, da je to vojak, ki se je že bojeval pod kačjim praporom, ter jo s svojo krvjo oškropil, naj torej ne dopušča, da bi neustrašeni bojevnik moral umreti kot hudodelnik; recite mu, da Lupo ima očotaiu mater...*
(Dalje pride.)
saj gremo v Dornberg, kamor tudi sedaj kot ptnjcT t večini zahajamo. Razun nekaterih (čvetorica) nasprotnikov bližnje tare gremo vsi v Dornberg, ker v Prvačino je predaleč, in pretesna je cerkev za same Prvačkovee. (Konec pride.)
Izjava.
•V strankarske namene se je trosila po celi deželi govorica, da sem bil dne % maja pri Nj. E. knezonadškofu J a k o b u « a r d i-n a 1 u d r. M i s s i a, prigovarjaje mu, naj se udeleži dezelnozborske seje, določene na dan 27. maja, češ, da bi se je udeležil potem tudi jaz, če tudi bi izostali vsi drugi slovenski poslanci. Vsakdo, ki je verjel tej govorici, je bil prepričan, da sem zagrešil grdo i z -d a j s t v o, za katero me treba kaznovati. Pod uplivom takega obrekovanja se je največ vršila agitacija za včerajšnji občni zbor »Sloge- in za volitev v odbor.
Na to laž, katero so vedoma in hote razširjali, odgovarjam v »Soči*, ker mi ni bila dana prilika na zboru, to-le:
Prišedši po zboru .Sloge* dne 25. maja na dom, pod vtisom, da bo mogoče poravnati nesoglasje med deželnimi poslanci, sem našel vabilo za deželnozborsko sejo na dan 27. maja. Ker je sodelovanje knezonadškofa in kardinala že dvakrat poprej omogočilo zborovanje deželnega zbora po namenih italijanske stranke, ne da bi bila mogla to preprečiti slovenska delegacija, — in ker seiu pri posvetovanjih slovenskih poslancev ope-lovano zahteval pojasnila o tem, kaj se je ukrenilo, da pridemo v razmerju do nadškofa na čisto, ali je bila moja zahteva vsegdar brezvspešna, — sem se odločil, da stopim sam pred Nj, E., da izven Njegovo mnenje,
V teku razgovora je Nj. E. izjavil, da je odločno proti abstinenci, in da bi bilo prav, ako bi se vrs''a vsaj ena seja. — Jaz pa sem prosil Nj. E. v prvi vrsti, naj bi se uo udeleževal sej, ker sem v teh razmerah načeloma za abstinenco. Videvši pa, da Nj. E. ni za to in da se bržkone udeleži vsaj ene seje, prosil sem, naj v skrajnem slučaju izposluje slovenski delegaciji vsaj en teden odloga, toliko, da se pripravimo na nov položaj. Izrekel sem se, da bodem skušal pridobiti grofa Alfreda C o r o n i n i j a za to, da se slovenski poslanci seje udeleže, ker je abstinenca itak absurdum, ako je gotovo, da postane italijanska delegacija sklepčna brez slovenske. — Vtis pčgovora z Nj. E. "na me je bil, da bi se dal izposlovali odlog enega tedna.
Drugi dan 26. maja je bila ktubova seja, v kateri so poslanci sklenili, da polože mandate, ako se knezonadškcf udeleži seje. — Ker nisem bil z nikakoršno besedo vezan proti Nj. E., sem v klubu tudi po prostem prepričanju glasoval, zadovoljen, da se vendar enkrat završe naše deželnozborske ho-matijc z energiškim korakom. — Z izjavo Nj. E. na klubov sklep, da se za sedaj ne udeleži deželnozborskega delovanja, je bila reč za me rešena.
To je tisti zločin, kateri sem zagrešil. Čitatelji, ki so slišali o tem mojem poselu pripovedovati o nameravanem groznem izdajstvu, naj zdaj sami sodijo, kakošnih spletkarij so se posluževali moji nasprotniki, da bi me očrnili v očeh naroda.
Ker je bil moj pogovor z Nj. E. povsem zaupan, nisem mogel javno zavrniti zahrbtnih spletkarij. Ker so se pa vršile priprave za občni zbor »Sloge" največ pod vplivom tega obrekovanja, sem šel v sredo zopet k Nj. E., da ' mi dovoli, na občnem zboru povedati resnico. Dovolil mi je to. Ker pa včeraj nisem mogel govoriti, objavljam danes čisto resnico.
Dostavljam Se, da sem Nj. E. v sredo opozoril aa govorico, češ, da sta bila 25. maja takoj za menoj pri njem gg. Gregorčič . in Coronini, ki sta govorila o abstinenci, toda Nj. E. ju je zavrnil: »malo prej je bil tu. neki drug poslanec, ki je pa drugačnega . mnenja*. — Nj. E. je dejal na to mojo opožorilev: »Jaz se ne spominjam, da bi bil sploh s kom o tem govoril",
Čitatelji naj sodijo. .    V Gorici, 20. julija 1899.
Dr. Henrik Turna, deželni poslanec in odbornik.
Dos t a ve k uredništva. — Po vsej deželi so trosili in trosili, da dr. Turna je
izdajalec, ker je hotel slovenske poslance izdati in je silil nadškofa, naj gre v zbor, in bi s tem oškodoval slov. narod. To im-pertinenco so namenoma in hote Širili tisti, ki so se hoteli dr. T. iznebiti.' Zares, nekaj takega je mogoče le v razmerah, v katere smo srečno prijadrali na Goriškem! Nikjer na svetu niso še takč nečuveno predrzno ubijali narodnih najboljših delavcev! Več bomo govorili!
Domače in razne novice.
Osebne Testi. — Naš rojak g. Srečko B i s a i 1 je napravil v Gradcu te dni judicijelni rigoroz in izpit s prav dobrim vspehom.
G. profesor Simon Rut ar v Ljubljani je imenovan za dalnjih 5 let. c. kr. konser-vatorjem centralne komisije za umetniške in zgodovinske spomenike na Kranjskem.
Sodni tajnik pri trgovskem sodišču v Trstu Albert grof Goronini, prideljen tukajšnji okrajni sodniji, je premeščen defini-tivno k isti. Sodni pristav za Rovinj, prideljen v službovanje pri okrajni sodniji v Podgradu, dr. Pet. BI e i ure i s, je premeščen za stelno k slednji sodniji. Uradnik pri pomožnih uradih na trgovskem sodišču v Trstu Karol De ve ta k je imenovan predstojnikom teh uradov.
C. g. kapelau Franc K n a v s v Mirnu je napravil te dni na Dunaju prvi rigorozum iz bogoslovja z odliko.
Častnim občanom je imenovalo zaradi mnogobrojnih zaslug in 30 letnega neumornega delovanja na korist srpeniške občine starašinstvo v seji dne 17. t. m. g. Izi • dora O s t a n a, in sicer soglasno.
Namestnik v Brdih. — Pišejo nam iz Biljane: Dne 18. t. m. se je pripeljal namestnik grof GoGss v Brda. V vsaki vasi so ga slovesno pozdravljali s pritrkovanjem in streljanjem. Pred Biljano je čakalo namestnika polno občinstva z g, župnikom, občinski odbor z g. županom, gosp. učitelj s šolskimi otroki, ter dosluženi vojaki.
Namestnika je najprvo v lepem govoru pozdravil g. župnik, G. župan mu je podal prošnjo za podporo glede ceste pod Biljano do Vipolž. G. učitelj je predstavil Šolsko mladež. Namestnik je vse prazno poslušal ter prijazno marsikaj popraševal. Obrnil se je do dosluženih vojakov, katere je predstavil njih vodja g. M. iz Fojane ter nagovoril namestnika v nemškem jeziku, tako da se je namestnik čudil ter vprašal, kakšne narodnosti da so. (Možakom gotovo to ni bilo po volji, ker niso razumeli, kaj se o njih govori; saj niso posedali toliko let po gimnazijskih klopeh kakor M.!!)                                            :
Čemu je M. začel nemški govoriti ? Menda se mu je zdelo nespametno, da so g. župnik, župan in g. učitelj namestnika slovenski nagovorili, ter se je hotel s tem mo-drejšega pokazati ?! Namestnik si je ogledal cerkev in šolo ter se petem odpeljal v grad na Dobrovem, kjer je obedoval.
Obiskal je Pevmo, Št. Ferjan, Kojsko, Šmartin, Biljano, Medano, Ločnik in Pbdgoro.
Namestnik na Vipavskem. — I« Brd se je napotil skozi sv. Peter v Dornberg, Batuje v Ajdovščino, Rifenberk, Komen.
Kakor v Brdih tako tudi na Vipavskem je preganjal slovenske dež. poslance v deželni zbor. Več spregovorimo prihodnjič. Nekaj poročil iz Brd in z Vipavskega že imamo, prosimo jih še.
Izredni občni zbor »Sloge". — Ob 11 Va predp. je bila dvorana ,Gor. Čitalnice" polna občinstva, pred vsem duhovnikov z deželo in njihovih pristašev. Ob predsedniški mizi so sedeli poleg dr. Gregorčiča prof. Berbuč, župnik Grča ter učitelja Medvešček in Bajt. Na dnevnem redu je bila edina točka: dopolnilna volitev odbora. G. predsednik je povdarjal, da odbor, izvoljen na zadnjem občnem zboru, se niti konstituiral ni. O tem sta 2 mnenji; eni trde, da se je imel konstituirati ter poklicati 1 namestnika v odbor, ker 9. odbornik ni bil izvoljen, drugi pa pravijo, da ni bilo umestno konstituirati odbora baš vsled manjkajočega odbornika. Razven dr. Turne in namestnika župana Zege so se odpovedali vs« drugi odborniki. Kake da je prišlo de tega, to je povedala že javnost, zato govornik ne želi, da bi se danes razpravljalo o takih rečeh, temveč primerno število članov naj se oglasi pozneje pri predsedniku za izredni občni zbor, ca katerem bi se obravnavalo o leni. Raz-por da je nastal vsled tega, ker dr. Tunia je pisal opetovano odboru poprej, da ne more dajati svojega imena temu vodstvu, proti Čemur so drugi rekli: mi pa ne moremo sodelovati z dr. Tumo. On kot predsednik se ni mogel odpovedati, ker mu je velevala dolžnost, ostati na svojem mestu do izrednega občnega zbora. Pravi, da bo klical člane po imeniku, po kateri poti naj bi se vršila volitev. Zupan Zega je zahteval pojasnila o vseh homatijah, učitelj V rt o ve c iz Tolmina je prav energično zahteval od predsednika, naj se otvori debata k dnevnemu redu, ker je iste potreba, da se razjasni položaj, in v to svrho je tudi prišla večina na občni zbor. Član« nimajo vedno časa, hodili zopet od daleč v Gorico, kakor hoče predsednik, ki želi še en izredm občni zbor. Zahteva debate glede na postopanje z g, dr. Tumo, kateri je prišel tudi radi tega sem, da se vsa  reč
pojasni in odkrije. Odvetnik dr. Triller je zahteval isto tako energično besede k dnevnem redu, da pridemo do jasnosti: »Tam ste obtožitelji, tukaj je obtoženec dr. Turna, povejte, pojasnite, kaj je pregrešil, samo sum-ničenje nam ne zadošča*. Nastal je bil ropot in vrišč že med govorom g. Vrtovca, kateri vrišč se je spremenil v pravi pravcati škandal ob govoru dr. Trillerja. Duhovniki so vikali ter pretili proti dr. Trillerju in dr. Tumi; vpili so: Ven ž njim! (t. j. z dr.Tumo), občinstvo pa se je tudi oglašalo, da treba pojasnil, razven onih, ki so prišli samo volit. Cel četrt ure je trajal škandal ter se je malce polegel še le, ko so duhovniki in njihovi pristaši obkolili predsedniško mizo ter začeli voliti. Do debate ni prišlo, ker predsednik je rekel, da se sme govoriti le o bitstvu volitev, ne pa o položaju, da na dnevnem redu je le ena točka: dopolnilna volitev. Velika večina občinstva, razjarjena in ogorčena, je ostavila dvorano, ostali sor le duhovniki, nekaj učiteljev in par drugih, ki so hoteli voliti za dr. Gregorčičevo stranko. Izmed pristašev dr. Turne jih je volilo le 7, ker dr. Turna je tako odbornik .Sloge", drugi vsi so odšli, ker ni bilo pojasnila. Nejevolja je zavladala, in čuti je bilo na naslov predsedništva marsikatero britko besedo. Duhovniki in par drugih pa so se posuvili okoli dr. Turne, dr. Trillerja in Gabrščeka ter so na razne načine sumničili ter vpili vanje. Volitev se je vršila povsem liho, in nič ni bilo čuti klicanja po imenih, niti tisti ga niso culi, ki so bili poleg mize. Volitev je bila v kratkem času dokončana in ob 1. uri pop. je predsednik naznanil izid. Oddanih je bilo 296 glasovnic; nadpolovična večina je znašala 149. Izvoljeni so z 239 glasovi: grof Coronini, ka-pelan Dermastija, dr. Franko, dež. poslanec Klančič, nadučitelj Križman, vikar Mašera, dr. Rojic; 296 glasov je dobil nadučitelj Furiani. Mamestniki so: župnik Grča, župan Mozetič, Kianjšček in posl. Muha. Tako je skončal ta izredni občni zbor, od katerega smo pričakovali pojasnila o postopanju napram dr. Tumi, — ali ni ga bilo l Dr. Turna je bil navzoč ter pripravljen, zagovarjali se, toda obtožitelji niso smatrali za potrebno, da se spregovori o lej reči, temveč jim zadošča samo obtožba brez utemeljevanju! Komentar k tem občnem zboru pride.
Kakošnih sredstev so se posluževali v agitaciji, je povedano danes v Tumovi izjavi.
—  Naj dodamo tu še dvoje.
Neki sicer jako čestiti župnik je trdil v obraz dr. T u m i pred mnogimi ljudmi, da v o lile i zanj niso marali in da je moral potrosili grof Coronini za njegovo izvolitev — 300O gld. Ali ste slišali Bolčani, Kobaridci itd., celih 3000 gld. ste požrli »požrtovalnemu grofu", predno sle oddali svoje glasove, vsak volilec blizu 30 gld. Takč sramotijo zavedne voliice naših trgov!
Pisarili so tudi po deželi, da C o r o n i n i in Gregorčič odstopi a, ako volilci ostanejo zvesti dr. Tumi. Posebno Gašpar Likar je hitel terorizovati ljudi s tako novico, ki mora vzbujati le ogorčenost v vsakem treznem srcu!
Dostavljamo še, da večina navzočih članov je bila odločno na naši strani, večina oddanih glasov pa je bilo za Gregorčičevo stranko, ako je bilo glede pooblastil in gledč volitve vse v redu!
Agitacija za včerajšnji občni zbor.
—  Vse duhovništvo skoro je bilo na nogah ter je agitovalo za občni zbor. Nabirali so pooblastila že tačas, ker dobro poučeni, ko smo mi mislili, da se gre le za izvolitev 1 odbornika, in ne skoro celega odbora. Po poročilih, ki so prihajala nam z dežele, in pa glede na sedanjo sestavo članov »Sloge" smo vedeli že naprej popolnoma, kakšen da bo izid.
Tudi dr. Gregorčič je vzbujal ljudi na ta občni zbor, ker je pošiljal taka vabila:
»Prosim, pridite prav gotovo k občnemu zboru društva »Sloga* dne 20. t. m. Ako ste zadržani, pošljite mi prej ko prej pooblastilo. Prostor za pooblaščenca v drugi vrsti naj ostane prazen*.
Pred občnim zborom so imeli v »Šolskem domu" daljše posvetovanje duhovniki v družbi z učiteijst vom, kjer je bil napravljen menda ves načrt, da se prepreči debata ter se vrše le volitve, na katere so bili s pooblastili dobro   pripravljeni.
Učitelj g. Sre?ii'i»ič (menda službuje nekje na Vipavskem) je mlad, majhen, suhljat mož, ali prav »korajžen". Bil je navzoč tudi na včerajšnjem občnem zboru »Sloge". Ko je rned volitvami govoril g. Gabršček menda z nekim duhovnikom, je precej v bližini se dvignil na pete g. Srebrnič ter zakričal čez druge: Schwindler! Zraven njega stoječ urednik »Soče« ga vpraša : Kdo je ta Sehvrin-dler ? Srebrnič: Gabršček. Urednik: Kdo pa ste Vi, prosim, povejte! Srebrnič: Vprašajte druge! In odšel je po desni strani dvorane v predsobo, iz katere se je vrnil po levi. G. Gabršček in urednik ga na to skupno pri-meta, zakaj da je izustil tisto žaljenje, toda g. Srebrnič je tajil ter se izgovarjal le, da urednika ne pozna, čeprav je bilo od dogodka preteklo le par minutic. Mi se vzdržujemo vsake opazke k takemu postopanju g. Srebrniča, sodi naj čitatelj sam, pred vsem pa učiteljstvo o svojem članu!
»Primorski list" o občnem zbora »Sloge- pravi: „Tuma-Triller-Gabrščekova
stranka vprizorila nečuven škandal. Po sili so zahtevali debato o volitvah. Dr. Triller stopil na stolico ter dal znamenje za javi; škandal. Tulenje je pričelo*. — Ali ni nič sram gospodov v črnih suknjah okoli »Pr. I.",tak6 zavijati resnico?!?
Peter Medvešček je poslal iz Gorice v »Edinost" takole brzojavko: »Občni zbor „Sloge" sijajna manifestacija Gregorčič-Co-roninijeve stranke". — „Edinost* vpraša, če je ta mož tisti znani Medvešček, ki je pisal tiste glasovite dopise v »Slov. Nar." Odgovarjamo, da ta Medvešček je prav tisti, katerega misli ,Ed.". Pa kaj hočete, ko je včeraj sedel pri predsedniški mizi!
O izida volitev v odbor »Sloge" ci-
tamo v danes nam došlem »Slovencu", da je zmagala stranka Coronini - Gregorčič pri volitvi v društveni odbor proti stranki Tuina-Gabršček z 298 glasovi proti 7, Lahka zmaga, ker se stranka Turna - Gabršček ni udeležila volitev, temveč je odšla iz dvorane, in volilo jih je le 7. Mi smo zahtevali v prvi vrsti pojasnila, katerega pa ni bilo! Menda ima biti članek »Dr. H. Turna" v današnji »Gorici* tako pojasnilo! ? No, ti m ga tudi ni, temveč po znanem načinu iz znanega peresa neko skrivnostno očitanje in dolženje brez dejstev! Pridite vendar na dan ž njimi, zakaj se tako bojite! ?
O volitvah bodo sedaj pisarili, kako strašno da so zmagali, dočim so s hrupom prepečili vsako debato, in baš vsled uprizorjenega hrupa so »beli" ostavili dvorano, ostali so le „rudečkarji!" Da se je obravnavalo, kakor se je -spodobilo, bi bil izid občnega zbora malce drugačen, toda z onimi, ki so tulili in kričali, noče imeti vsakdo opravila.
Kot pričo glede na volitve navajamo včerajšnjo številko »Pr. 1.*, torej gotovo ne našega prijatelja, kateri piše, da Turnova stranka se volitev n i udeležila I
Odbora »Sloge* so poslali iz Boica tako brzojavko: Podpisani volilci odločno protestujejo zoper nezaslišani napad na našega vzornega In delavnega poslanca dr. Tumo ter mu Izrekamo svojo popolno zaupanje. V slogi je moči Obžalujemo In obsojamo nepotrebni razkol!
Zrelostni izpit na c. kr. moškem uči-, lišču v Kopru je naredil z dobrim vspehom tudi g. Maks K u n t i h, kateri je bil zadnjič po pomoti izpuščen.
Za efektno loterijo v prid »Šolskemu domu" so darovali: G. Župnik iz Ajdovščine: »Prešernove Poezije", in »Pesmi Jos. Cim-permana". G. črnigoj mizar  lično moto vilo.
Narodnosti v primorskih deželah In statistika o srednjih šolali, — »Piccolo" je prinesel z nečuvenim veseljem statistiko o srednjih šolah, skrpncano po svoje. V istej »dokazuje", koliko da je na srednjih šolah v Primorju Italijanov, Slovanov in Nemcev; seveda Italijanov izkazuje največ. Srednje šole so v mestih, in zato imajo največ prilike pohajati iste otroci meščanov; to vidimo skoro povsodi. Z dežele ne more priti toliko dijakov. Po naših, mestih cvete poitalijanče-vanje po ljudskih šolah, zato se prišteva toliko ljudij s popolnoma slovanskimi imeni italijanskemu narodu. Umevno, da so potem tudi dijaki iz mesta večinoma za Italijane upisahi. — »Piccolo" in za njim »Corriere" pa smatrata tisto število kot dokaz, katere narodnosti je več v deželi! To je pač piškav dokaz! Če ni na naših srednjih šolah toliko slovanskih dijakov kolikor bi jih moralo biti, je temu pač krivo povsem nepedagogiško ustrojenje naših srednješolskih zavodov, na katerih se poučuje vseskozi le v neslovanskiii jezikih. In če tudi pridejo slovanski otroci v srednje šole, tedaj že skrbe razni neslovanski ravnatelji in profesorji, da se jih odkrižajo kolikor mogoče hitro, — ako se med tem ča3om ne poitalijančijo!
Drugače pa tudi upisujejo slovanske dijake kar samovoljno med Italijane in Nemce, da je le število Italijanov večje. Slučaj na goriškem gimnaziju! —
Tista »Piccolova" statistika le dokazuje, da Slovani v Primorju imamo premalo ljudskih šol in preveč ovir na srednjih šolah ; dokazuje le, da naši mladini se vedoma in ho-toma brani pristop ha srednje šole! Tudi v tem pogledu so naše dežele »dežele never-jetnostij !*
Prodajalni™ v Gorici, bodisi manu-faklurne ali druge, izvzemši prodajalnice s papirjem, bodo od nedelje dalje zopet otvor-jene kakor doslej ob nedeljah in praznikih. Torej je razveljavljena zadnjič naznanjena odredba, da bodo zaprte navedene dneve do jeseni.
Tombola v Št. Petra! — Opozarjamo si. občiustvo še enkrat, da bo 30. julija javna tombola v St. Petru v korist „Šol-skega doma* in »Alojzijevišča", katere naj se udeleži vsak zaveden Slovenec iz Gorice in okolice. Prvi dobitek je 200, drugi pa 400 kron. Pred tombolo ob 5. uri prične koncert, pri katerem sodeluje popolna vojaška godba iz Gorjce pod osebnim vodstvom kapelnika visokor. gosp. pl. Benczurja.' Koncert nadaljuje po tomboli pri domači zabavi v prostorih »Kmetijskega društva«, kjer bode z vsem preskrbljeno. Natančnejši vspored koncerta po tomboli priobčimo na posebnih vabilih. Po 5'/g se konča
razprodajunje . srečk, dobilo' se jih bo le še pri komisiji do 6. ure. Tombola bo na to toCno ob 6. url. SI. obftinstvo naj se torej podviza z nakupovanjem srečk in sicer v obilnem številu. Gre se za plemenito narodno stvar! —                               Odbor.
Uinor aH ponesrecenje. — V nedeljo teden so našli na cesti blizu Kanala klobuk, ki je last -nekega kovača iz Deskle, katerega od takrat m' bilo več 'videti nflcjef." Mož 'Je bil prešnji dan v Kanalu v gostilni ter je imel seboj okoli 200 gold. Ali se je ponesrečil ali ga je kedo ubil?    '
Vabilo na prvo dijaško veselico, katero priredč s prijaznim sodelovanjem ne-- katerih koperskih' uclfeljiščnikov goriški abi-turijentjo pod pokroviteljstvom velerodne gospe Albertine dr. Trillerjeve dne 6. avgusta 1899. v Tolminu. Veselica se začne ob 6. uri popoldne in bo ob lepem vremenu na Devetakovem dvorišču, drugače v čital-niški dvorani. Po veselici ples. Vstopnina k veselici: sedeži I. vrste 50 kr., sedeži II. vrste 30 krM stojišča 20 kr. Vstopnina k plesu 1 gld. Dijaki plačajo k veselici polovico, k plesu imajo prosto vstopnino. — Vspored veselico: 1. Mil. pl, Farkaš: Poputnica .Hrvatska", udarja dijaški tamburaški zbor. S?. Iv. pl. Zaje: „Zrinjsko Frankopanska", poje dijaški možki zbor. 3. Zink: »Ob obalih bistre Soče*, mazurka, s vira dijaški orkester. 4. Šaloigra: »Dijaki", priredil A. Bele. 5. Kra~ kaup: Simfonija iz opere „La Messinese':, svira dijaški orkester. 6. Fr. Gerbič: „Slo-vanski brod", poje dijaški možki zbor. 7. V. G. Brož: «San% glasbena slika, udarja dijaški tamburaški zbor. 8, Spevoigra; »Dijakova zarubilev" (P. Linke). 9. Kral; »Habsburg«, koračnica, svira dijaški orkester. — K obilni udeležbi uljudno vabi-—odbor.
Met Ha črno prst priredi »Soška podružnica" slov. planinskega društva v sredo 26. in četrtek 27. julija 1899. Vspored: 1. Odhod iz Tolmina z vozovi do Pod-brda v sredo 26. julija ob 3. uri popoldne. Prenočišče Podbrdom. 2. Odhod na Črno prst (3 7j ure hoda) iz Podbrda v čelrlek 27. julija ob 3. uri zjutraj. 3. Opoludne skupni obed v Hudijužni v gostilni gospoda Simona Kempetle in po obedu skupni odhod v Tolmin z vozovi. Udeležniki naj se blagovolijo javiti zaradi preskrbljenja vozov, priprav za prenočišča, obed, nosače itd. najkasneje do 22, t, m. v pisarni podružničnega načelnika dr. Kar. T r i 11 e r j a v Tolminu. Gostje dobro došlil Odbor »Soške podružnico'1  slov, planinskega društva.
Veselica bralnega društva »Kras* t Skopem s sodelovanjem domačega pevskega zbora je vspela prav izborno. Godba iz Pr-vačine, petje, deklamacijn, vse je vspelo prav dobro, da so biii poslušalci do cela zadovoljni. Da je veselica vspela, za to grč zasluga predsedniku g. Tomšiču kakor tudi g. pevovodji Princisu ter končno vsem sodolo-valcem. Veselici je sledil živahen ples.
V Skopem imajo tudi postajo za str*-ljenje proti toči. Kako je koristna, se je pokazalo v nedeljo za časa veselice. Med veselico je začelo grmeti in se bliskati, da se je bilo bati nevihte, toče. Kar so začuli močno pokanje; streljali so proti toči. Vspeh je bil ta, da so se oblaki razkadili in nebo se je razvedrilo.
Pozor pri streljanju proti toči! — Pred nekaj dnevi je bil pri meni mož, ki se je opekel po obrazu, pa tudi poškodoval na očeh zaradi lega, ker se je pri stresanju smodnika v topič (možnar) užgal smodnik in eksplodiral. To sem si tako razlagal: V votlini topiča so ostali tleči smodnikovi ostanki, ki so užgali na novo natreseni smodnik. Včeraj mi je pa sporočil neki delavec, ki ob takih prilikah strelja na tukajšnjem strelišču, daje vedno po moje.n nasvetu po vsakem strelu pregledal topičevo votlino in res nekoč našel v njej še tleča smodnikova zrnca. Jaz sem tedaj ukrenil, da se topič (možnar) po vsakem strelu popolnoma izčisti, oziroma osnaži: svetujem (pa vsakemu, ki ima opravili pri streljanju naj pregleda in osnaži topičevo votlino po vsakem strelu; saj se to zgodi tako hitro, da se nič ne zamudi. — Tako piše »Kmetovalcu* dne 15. t. m. g. dr. Ipavec v Šentjuriju na Štajerskem. Ker tudi naši Brici pridno streljajo proti toči, jim dajemo to navodilo na znanje. —
Podružnica sv.  C.  in  M. za Brda
spi, da kar nič ni o njej slišati. Naš dophuik izraža željo, da bi se prizadeti ganili ter bi zopet oživili to podružnico, da bi mogla delovati kakor se spodebi.
Ob jednem vpraša dopisnik, kedaj da bo tombola, za katero je dobil dovoljenje »Slovenski jez" v Biljani že lansko leto.
Izjave za od merjenje prldobaine. — Od finančne oblasti smo prejeli:
Za vse one, ki izvršujejo kako obči pridobnini podvrženo samostojno podjetje ali opravilo, poteče konuem tega meseca rok, v katerem Iroba predložiti izjavo za odmerjenje obče pridobnine za dobo 1900—1901.
Ker se pa veče število davkoplačevalcev dosedaj ni odzvalo tej dolžnosti, se opozarjajo isti v svojo lastno korist, da vlože omenjene izjave do kenca t. m,, kajti pozneje se za vsako opuščeno prijuvo predpiše zakonita globa,
Tamburaški zbor t Nabrežlni priredi dne 12. avgusta t. I. v Sežani velik koncert p sodelovanjem tamošnjega pevskega zbora »n ognjegasnega društva.
Volitev županstva t Kobaridu. —
Dne 17. t. m. se je vršila volitev županstva. Županom je bil izvoljen g. Josip Rakovšček, podžupanom naslednji gg.; Andrej Mašera, Franc Melan, Ivan Miklavič, Anton Juretič, Franc Kokole, Ivan Kodeli. Ob tej priliki se je zbralo 12 gld. za »Šolski dom".
»Slovenski. Ust" o naših razmerah piše: Na Goriške"m je izstopilo 11 odbornikov -»StogeV ker-mrtejo skupaj sedeti z dr. Turno, in 8 deželnih poslancev zahteva v »Gorici", da naj dr. Turna odloži deželno odborništvo. Prav tako! Cesar Jožef je rekel: „Ordnung und Religionmusssein".Umejemo, da »Slov. list", ki je svoj čas'grdil in blatil g. dr. Turno, čeprav rii vedel zakaj, odobrava gonjo, uprizorjeno v zadnjem času proti njemu, gonjo, katera utegne nam grozovito veliko škodovati na sploh. Tisti, ki so jo uprizorili, bodo dajali svoj čas račun; narod jih bo sodil, —s svojo obsodbo je že pričel! Ge. bo vsled lahkomišljenega delovanja na razdor in prepir od strani izvestnih gospodov Goriška trpela še hujše kakor doslej ter če pademo za desetletja nazaj, če bodo nas Italijani vsled našega prepira še bolj pritiskali s pomočjo vlade, česar vsega bi se bili v poslednjem času skoro otresli, tedaj menda v svoji brezbrižnosti »Slov. list" tudi voreče: Prav tako! odobravaje postopanje razdirajoče stranke 1 Drugače pa prav, da je pokazal »SI. list* nasproti nam svojo ba;vo. »Prav tako!"
»Slovanskaknjižnica" snopič86-87-88 je izšla 15. t. m. ter prinaša dve povesti iz peresa slovečega Svatopluha Geeha, enega prvih še živečih čeških pisateljev in pesnikov s sliko in životopisom. — Razpošiljamo jo ta teden. — Prihodnjič izide »Slov. knjižnica* zopet v trojnatem snopiču; naročniki naj torej blagovoli potrpeti, ker se držimo načela, da večjih del ne cepimo. — Dolžnikov je tudi mnogo. Prosimo, naj vsaj ti izpolnijo svojo dolžnost. Edino od njih je odvisno, ali bodemo še naprej izdajali ali propade to prekoristno in vele važno književno podjetje.
Listu len. — Dopisniku, z Dolskega: Hvala za poslano poročilo. Veselilo nas bo., če nam o priliki še kaj poročate z Dolskega, kakor sle obljubili. Zdravi!
Razgled po svetu.
Nagodbene predloge. Ministorski predsednik grof Tliun jo došel dne 18. t. m. v Isehl, kjer je predložil cesarju nagodbene predloge v sankcijo.
V Ausseeju bo, kakor poroča »Wiener Tagblatt" -- začetkom avgusta sestanek nemškega kancelarja kneza Hohenlohe in avstrijskega ministra za zvunanje posle grofa Goluchovvskega. Potrjena ta vest še ni.
Nemška opozicija proti delegacijam. — Opozicija hoče preprečiti izvolitev delegacij. Ebenhoch gledd na to predlaga v svojem listu, da bi odredilo predsedništvo tako, naj poslanci zvunaj seje zapisnikarju, ki se za to določi, izročajo glasovnice, česar bi opozicija ne mogla preprečiti.
Zaušnice pri vojakih. — Divizijski poveljnik v Aradu na Ogrskem je izdal pred kratkim jako strogo naredbo zoper grdo ravnanje z vojaki, ker je isto postajalo vedno hujše. Poveljnik je konstatoval, da je nastalo med \ojaki obilo bolezni j v ušesih baš vsled zaušnic, s katerimi so jih obsipali podčastniki kakor tudi častniki.
Povsod! Blsmarck. — V Gradcu so krstili neko ulico na ime »Bismarckslrasse« ; ni še davno od tega. Dne 18. t. m. pa je celovški mestni zbor sklenil, da se ima ve-likovško obmestje v Celovca odslej imenovati »Bismarckring". Vse tako počenjanje je pangermansko in protiavstrijsko, pa vse se lepo potrpi!
Velikanski požar. V skladišču na zahodni železnici v Budimpešti je nastal 18. t. m. velikansk požar, kije provzročil škode nad 100.000 gld.
Razglas c. kr. ŽIvinozdravniške akademij0 v Lvovu. — Rektorat c. kr. živino-zdravniške akademije v Lvovu dovoljuje si razglasiti pogoje za vsprejem na to slovansko akademijo. 1. Kod redni slušatelj akademije more biti oni kandidat, kateri se izkaže s svedoebo zrelostnega izpita gimnazija ali realke: 2. ako je kandidat v preteklem letu svoje študije na kaki. drugi visoki šoli nadaljeval, mora se izkazali z dotičnimi dokumenti; 3. doba študij traja osem semestrov ali štiri leta; 4. vpisovanje traja do osmega oktobra, počenši z prvim oktobrom; 5. učni jezik je poljski. Na dotični akademiji, katera je v Avstriji edina slovanska, vpisani so doslej razni Slovani, t. s. Poljaki, Rusini, Slovenci, Hrvati, Čehi in Bulgari, katerim se študije na podlagi slovanskega jezika zdatno zlajšavajo, osobito, ker zamore vsakteri slu-žatolj izpite v in a t e r n e m jeziku polagati, kajti p. t. profesorji razumejo slovanske jezike.
Dalje je tudi življenje v Lvovu v vsakem oziru ugodneje nego na Dunaju.
Klinika je urejena po švicarskem sistemu, ter imajo slušatelji izvanredno priložnost, prisvojiti si popolno praktično izvežbanje.
Admiral Georg Dewcy, ki je najpri-ljubljenejši vojaški dostojanstvenik severne Ameriko, zmagovalec v bitki pri Gavile, je dospel v sredo v Trst. Od tam 32 je podal za nekaj časa na Tirolsko, kamor so mu na-
svetovali zdravniki, ker je bolan. Več ameriških konzulatov v Evropi je radi tega bilo dospelo v Trst. — Admiral pojde v Tirolskega Karlove vare.
Kuga t Egiptu. — Kakor javljajo iz Aleksandrije, je kuga začela pojemati. Dne 11. t. m. že ni bilo prijavljenega nobenega slučaja in nobene smrti vsled kuge. Vsega je bilo. do 11..J,.m..68 slučajev kuge, 26 smrtnih slučajev in 26 ozdravljenj.
Toda preti nova nevarnost. Poročajo namreč, da se nahajata na krovu angležkega parniko »Dictator«, ki je priplul te dni iz Kalkute v Suec, 2 osebi, zboleli za kugo, do-čim so trije drugi slučaji sumljivi.-Imenovani parnik se nahaja še v karanteni.
§ H. t Italiji. — Včeraj so v Rimu uveljavili kraljevi dekret od 22. pr. m., ki nadomešča nekako, naš imenitni §. H. Vsi resni politiki se izrekajo proti njemu, ker se jim zdi nevaren ustavnim zakonom.
Srečna Italija! — Italija ima res srečo — v Avstriji. Na tisoče in tisoče njenih podanikov preživlja Avstrija, kateri jej v plačilo poj6 tisto pesem o nehvaležnosti sveta. No kljubu temu Avstrija nadaljuje delili dobrote svoji »zvesti zaveznici 1* Na podlagi § 14. drž. osnovnih zakonov je bil te dni razglašen dogovor med obema državama glede na medsebojno oskrbovanje bolnikov, ki zbole kot podaniki Avstrije v Italiji ali obratno. Dogovor se glasi tako, da država, bodisi jedna kot druga, rnora v slučaju bolezni skrbeti popolnoma za bolnika, kakor da je njen državljan, in za to ne sme terjati niti povrnitve troškov t Pomislite pa sedaj, da v Avstriji živi nad 100.000 italijanskih podanikov avstrijskih v Italiji je pa morda komaj 1000 S Torej na škodo našim delavcem se sprejema italijanske, in če le ti obolč, tedaj mora skrbeti Avstrija za-nje, in niti troškov ne dobi za to I Sčasoma zadobe italijanski podaniki pri nas še več pravic, kot jih imajo doma! No, kljubu temu italijanski listi iz kraljestva pišejo na n&jnesramnejši način o naši državi in o našem cesarju.
Razgled po slovanskem svetu.
Župnik Jurlzza lit Italijanske zastave, - V nedeljo je bil god sv, Mohora. V Rojunu pri Trstu je bila običajna slovesna procesija. Ob taki priliki verniki razobešajo zastave. Zgodilo se je tudi ta dan v Hojami tako. Med temi- zastavami pa jo bilo videli 4 pristno Italijanske, katere so razobesili tamošnji poitalijančenci, Seveda župnik Ju-iizza razobeša v cerkvi italijansko peterožarno zvezdo, njegovi »verniki" pa kar italijanske zastave t To tudi nekaj pomeni. Oblast i seveda se ne zmenijo za kaj takega!
Koiisiinino In posojilno društvo pri Pobegih (poleg Kopra) vabi na veliko veselico, katero priredi v nedeljo 23. julija 1899. Začetek veselice ob 4'72 uri pop. Vspored obsega: petje, godbo, tamburanje, srečkanje in ples. Polovica čistega dohodka je namenjena zastavi pevskega društva „Kolo".
»Lega Nazloiiale" na delu. VBoljun v Istri odpošlje vodstvo »zalege" v Trstu nekega učitelja, da bi pripravljal tam ljudstvo /.a ustanovljenje »zalegine" šole. Italijane peče, da je Boljun hrvatski, zato bi ga radi o prvi priliki poitalijančili.
tiodišnji izvještaj pučkih škola, spadaj uči h pod okružje mjestnog školskog viječa u Kast v u kaže, daje na deški stiri-razr. v Kastvu bilo 7 učiteljskih močij, obiskovalo pa jo je 481 učencev ; na trirazredni dekliški šoli v Kastvu da so poučevale 4 učiteljice, šolo pa je obiskovalo 364 deklic; na trirazredni ljudski šoli v Sv. Mateju so poučevale 4 učiteljske moči, šolo pa jo obiskovalo 509 otrok; na trirazrednici v Rukavcu so poučevale Štiri učiteljske moči, šolo je obiskovalo 355 otrok; na dvorazredmei v Klani so poučevale tri učiteljske moči, šolo pa je obiskovalo 228 otrok; na jednoraz-rednici v Brgudu sta poučevali dve učiteljski sili, otrok pa je bilo 134; na jednorazred-nici v Zametu sta poučevali dve učiteljski sili. otrok pa je bilo 151; na jednorazrodnici v Brežcih sta poučevali dve učiteljski sili, otrok pa je bilo 145; na jednorazrednici v Zvonecoj sta poučevali dve učiteljski sili, otrok pa je bilo 97 ; na delavski šoli v Kastvu so poučevale tri učiteljske moči, učencev je pa bilo 65; na c. kr. pripravnici za učiteljišče v Kopru so poučevale tri učiteljske moči, učencev pa je bilo 8. Izvestju je dodana razprava »Črtice iz Kastavske poviesti, po izvorih napisao Vinko Rubeša".
Strossmnverjera slika za novo dvorano ljubljanskega »Mvstnega doma'. — Iz Sarajeva se nam piše: Proslavljena naša rojakinja gospodična Ivana Kobilca je izvršila sliko velikega škofa in rodoljuba Sliossmaverja, namenjeno dvorani ljubljanskega »Mastnega doma*. Prcuzvišeni mecen jo pohvalil mojstersko delo s sledečim dopisom: »Mila moja Gospodjica! Moju sliku primio sam od Vas. Ja sam s njom zado-voljan. Ona je pogodila ne samo vanjštinu moja, stranu tielesnu, nego je isto tako pogodila i nutarnjost moju, značaj moj. Hvala Vam liepal Slika poslati če se ovih dana v Ljubjjanu. Freporučujem se Vašoj pobožnoj uspomeni i molitvi. 1.1. Strossmayer,biskup". — Ljubljanski župan g. Iv.;H r ibarje napisal slavni umetnici sledeče priznanje: »S cenjenim Vasmi listom z dne *29. m. m. avi-
zovani mi portret vladike Strossmayerja prejel sem dne 2. t. m. in Vam moram na zares mojsterskej izvedbi istega kar najiskreneie častita«. Portret bode pravi okrasek nove dvorane v »Mestnem domu". Prepričan sem, da bode tudi alegorična slika, katero vsled velikodušnega daru vladike Strossmaverja po mojem naročilu slikate za mestno dvorano pričala, da je delo umetnice po volji božjej! Priporočujoč se Vam, ostajem z odličnim spoštovanjem udani Iv. Hribar*. Tako po zaslugi slavljena umetnica Ivana Kobilca je izdelala več krasnih slik al fresco v tukajšnji semeniški cerkvi, sicer pa slika marljivo po narodnih motivih v jednem ateljeju deželnega nmzeja v Sarajevu.
Henneberg-jSeide         \
von 45 kr. bis 0. 14.65 p. Met. - rm fteht, weim airefct ab meinen Fabriken bezogen — schwarz, weiss und farbig, — in den moderr,stea Ge.weben, Farben und Desoins. An Prlvate porto- und afeuerfrel Ins Haus. Muster umgeheud. G. Heuneberg's Seldeu-Fabriken (k. u, k. HoflV Zlfrlcb.
Vabilo.
Odbor kratkega vinor«Isk«gadru-
va v Tomaju vabi deležnike društva na
občni zbor,
bo dne 20. avgusta 1.399. ob 4. ari popoldne v jedni Šolski sobani v Elizabetišču " Tomaju.
Dnem! ved:
1.  Obisk družbenega vinograda.
2.  Premena §. 42. pravil, ki se ima glasili: Ravnateljstvo objavlja oznanila s posebnimi dopisi slehernemu deležniku, in v jednem slovenskem časopisu, izhajajočem v Primorju,
.3. Povdarjal se bode §. 7., da kdor ne bode trgatve svoj delež izplačal, bo iz društva izključen.
4, Svobodno bode postaviti kak važen predlog vsakemu deležniku.
To m a j, dne 17. julija 1899.
Urban Golmajer m, p.
predsednik,
9 Anton Pucelj *
j*                Dplyeo                H
•?     na Travniku 6t. 21.     jg
Li Priporoča se si, občinstvu v mestu L *g* in na deželi za dobro in hil.ro po- *Jj[ •5R strežbo. Prodaja tudi različno pro- t©' •jft fumerijo za dame in gospode po {& j)ft                     najnižji ceni.                     $<
^ Ur- Na Travniku itev. 21. "«*] &.
Nakup knjig!
O priliki mojega bivanja v Gorici kupujem nemške knjige vseh lite-raturnih smer, katere plačujem po naj-b o 1 j i ceni. Ponudbe prosim pošiljati na Ig. Sehab iz Dunaja, sedaj v Trstu, Hčtel Bon Pastore.
Razglednice
krasno dovršene od 20—25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerklč, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudi) te ugodne prilike, v tem ko se iluslruje celi svet na razglednicah.
«
v SOLKANU pHGsrici
je otvorila 1. maja t. 1. v novih prostorih
g-osp. Otona LenassJja
mehanično tovarna vsakovrstnega pohištva
ter strugarsklk izdelkov.
Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in stru-garsko obrt.
V svoji voBIkl zalogi v Solkana, k|er sa bodo prodajalo na drobno in debelo, Ima v vafifei Izbori najmodar-stejo Izdalanaga. pohištva za spalna in sprejemne sobo tar za salona. — Hadalja ima v zalogi vsakovrstna strugarska izdelke.
Pismena naroČila je pošiljat« direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno.
Tovarna se nphaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši štv. 8 v prostorih -Uršulink*.
Kuštrin Anton
trgbvec
z jedilnim b lagom
Gosposka ulica 8t 23. PriporoSa svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.      .
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka»,
Razpošilja naroBeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej.
Obljnbuje točno In hitro pootrežbo,    ;
Anton Potatzky y Gorici.
Na sredi R»SteIJ> 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nlrnberlkega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaše in šev/jarfe.
Svetinjice. —. Rožni venei. — Masne knjižice.
Sišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in Melje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
2 85-8
mam
SAB OMLETI
VCtriel — Nunska ulica 14-16 — V GiriGi
Prodajal niča
in
edina inclr.uiičiia
popravljal h ica
šivalnih strojev
Broz konkuranco! V zalogi se naboja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šiviljo se vdebe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puška in samokresa.
Na dež, jubiL razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivo vat i razstavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
CT
TT
Tovarna Henrik telovadnih priprav JOS. YIMDYŠ-JL,
v Pragi na Smilvovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice cislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirej evanju
sokolskiH in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spriOal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Navadne pripraye so vedno y zalogu
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                 —3
Poprave izvršuje po najnižjih cenah.
Nakup knjig!
O priliki mojega bivanja v Gorici kupujem nemške knjige vseh lite-raturnih smer. katere plačujem po n aj-bolji ceni. Ponudbe prosim pošiljati na Ig. Sehab iz Dunaja, sedaj v Trstu, Hotel Bon Pastore.
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lelnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicab utež otvoril
v Semeniški ulici štev. 8
lastno zalojro z izrielovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov in višine, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar naj-liitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, Šivalne stroje in slične reči.
Imam glavno zalogo koles prvih amerl-
-""-  -Jstecnov, katera so prlpoznana naj-
Vedno pripravljen na izvršitev se belež
udani
KAROL KOMEL,
v SemeniSki ulici Številka 8
02-6
JLda 1881. v 6orici ustanovljena tvrdka
HessiieLTSisBici.3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkven-;, potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni --eni. —- Naročila za deželo izvrfuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno Srk na perilo.              ^P. cl.)
Oaranclja  5  lat.
M. ŠULIGOJ,
urar v Kanalu.
Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundscliiff-chen „Afrana" s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva  (1000-2000
I šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati.
! -  Stroji za šivilje od 3C gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporoča za točno popravo-vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni.
Garancija  S  lat.
Pekarna na prodaj
po jako nizki ceni,
preskrbljena je z vso potrebno  opravo  na
dobri poziciji.
Ven se izve pri gosp. Henriku Stlbial
v Trstu Piazzelta S. Giacomo šiv. 3 (Corso.)
C ir. prriil. fcrijt vsabbrtM razMljhl NiU illtke nate na.
v fraiMza &*>
Imiie I.Hutnjn,
Rhb pftijetji
Martin Foveraj,
trgovee, civilni in vojaški krojač
v Gorici na Travniku št 22. L nadatr. Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovib oblek, perila in vseh spada-joCih  priprav   za  obleke   vsakega stanu.
Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn se vdobiva v moji zalogi. Vdobiva se blago tudi nižje vrste od 68 kr. meter naprej, to j. 3 m 85 cm za celo obleko stane 2 fl. 21 kr. Dobivajo se patentirani hlač ni ki, kateri na pasih od hlač ni treba gum* bov, služijo tudi, da se hlače besijo, da se ne zvijajo.
Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek tudi za dame fineje vrste po vsakateri zahtevajoči modi. Kdorkoli vkupi pri meni blago, mu je prosta volja si delati kjer hoče, ker pri meni je blago prav po ceni.                 i
Delo   je   nekaj   dražje,   ker   se   šiva j večinoma z rokami. Izdelane obleke so tako po ceni, da ceneje ni mogoče zahtevati.
l^arol praščil^,
pekovski mojster in sladoičar v Gorici na Korrm št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 64                      Gorici in z dožele.
Prodaja kavino prlmeso iz   tovarna
ARNOLD * eUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družba sv. Cirila in
Metoda.
Kmetsko posestv
blizu Škogeloke
obsežno Gl oralov, mej temi je 25 oro zarašenega gozda, z h»šo, kočo in 3 gos] darskimi poslopji, na kojem se lahko j redi 14 goved, 5 prašičev in 30 glav dri nine je z vsemi gospodarskimi prit.iklins iz proste roke za blizu 8000 gld., je
takoj na prodaj.
Kupci naj se oglašajo   pri M. Žigo: rgovcu v Škofjiloki (Gorenjsko.)
Domača slovenska gostilna
v Trstu v ulici Solltarlo it. 12
toči dobro, črno in belo vipavsko, Istrsko Jn okollčansko vin Daja se tudi vino na debelo krčm jem in družinam po znižani ceni.— ] liinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primarna Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fraii Valctld, krčmai
povsod
Raznanilo gospodom kmetovalcem!
Z ozirom na oglas v „Sočt" z dne 23. junija t. L, v katerem se opozarjajo gg. kmetovalci, da je c. kr. kmetijsko društvo v Gorici razpisalo naročbo za »lomaževo žlindro" z 10—18 odstotki fosforove kisline za gld. 2*78 100 klg., si dovoljuje
društvo za prodajo umetnih gnojil
in kemičnih izdelkov v Gorici
v ulici Contavalle (poleg kavarne Schvvarz), naznanili gg. kmetovalcem in posestnikom, da si je nabavilo naravnost iz tovarne veliko partijo tomaževe žlindre. 1G/I8 odstotki fosforove kisline, s katero bode lahko zalagalo z vsako množino od meseca julija do decembra po najnižji ceni in sicer:
za 260 gld. vagone po 100 kvintalov;
na drobno pa za 100 klg. po gld. 265. Zagotavlja rečeno jakost 16/iS odstotkov fosforove kisline ter se podvrže tudi analtsi pri c. kr. kem. poskuševališču v Gorici. Opozarjamo, da smo prodali po gld. 2*60 velikim posestnikom za mesec december mnogo vagonov še poprej, nego je bila razpisala krnet.- družba prijave za naročila.
Cff^yXXat3nry3 Kava družDe sv. Cirila In Metoda! E^^ffiB^p^JP
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bodo gotovo ugajal, to je iz Čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Siadna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinil v Ljubljani.
EsHi^>n^»H    hladna kava družbe sv. Cirila In Metoda!    čSGSEaSSi
Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znžžane cene!
TrJjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sac^je in zelenjavo. Škropilnic^ pi
peicnospori, poboljšani sestav Vermorelov. Mlafilnice, milni   za žilo, stiskalnice  (preže)   za vino  In sstfje različnih sestav. (Te stiskalnice imajo skoro r»:o  tlačilno  moč kakor hidravlične vodovodne preše). Slamoreznlea jako lahko za gonili in po  zalo zmernih cenah.  Stiskalnice, za seno In slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedeteke stroje prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Heller na Dunaju
11/, Pratersfrasse 49-Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati
Fr*
¦ Zastopniki se iščejf
Tiskarna ustanovljena leta 1893., je oskrbljena z najmodernejšimi črkami.
»Salonska knjižniea"
„5loYanska Knjižnica".        knjižnica za mladino''.
„7rimorec".
..SOČA".
»Kažipot".
Goriška Tiskarna
A. GABRŠČSK, zaloga vsakovrstnih izgotovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šalske m druge urade
v Gosposki ulici štev. g. v Gorici,
sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin,
kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in lisfov-nl papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi skafljicami.
GskoYme po uzorcu za zasebnika, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeče tiskovine ima tiskarna izgoto«lj«ne v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni Hst, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča {za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber ;natr., Status anim., Testim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fidss matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt, Teslim. status liberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in t/al. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd.       ,
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd.
Vsako naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgofovi v teku 2% ur.
S zalogi „§oiišfce IisKaine* i. iabršček so izšl e kn
»materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil mon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr.
»Zgodov. erfiee iz poknežene grofije goriške in gradiške", sp
Simon Rutar. Cena s poštnino 5& kr.
»Venee slovanskih povesti", črtice iz ruskega, poljskega, slovaš
ga in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr. Simon Cregoreieeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji C0 kr. dni. Juntka izbrine pesmi.   Cena lični izdaji 50 kr.
Pagliaruzzi-Kritanove poezije (dve knjigi)   in spisi v pn
Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 00 kr. Anton Tihdišev ,,/ffaterin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr. „€pizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali  košček zgodo*.
goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušič. Cena s
štnino 12 kr.
»Slovanska knjižniea". Izhaja 15. dan v mesecu. Do konca leta 1!
je izšlo 81 snopičev. Celoletna naročnina gld. 1-80. »Knjižniea za mladino". Izšlo je 24 snopičev. — Cena vsakemu j
pieu je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. —
»Salonska knjižniea", z& odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1 I. zvezek „0 te ženske!" stane broširan gld. 1*10, vezan gld. J V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine.
»Gluhonemi". Zgodovina in  sedanja metoda njih  vzgojevanja.
stran; velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. 1 »Šele noši". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »Ben-Hur**, roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal h. \Vall
poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. 13
»Tlako je ravnati Z mlekom !" Slovenskim živinorejcem posel udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 i 15 kr., 10 iztisov gld. 1.
Trdo vezan gld. 1«90.
Psnnioft
Mehko vezan frlfi. 1*00.
P^CCEO-CjOBHHCKlft  ClGBAP
(EoCni Rusko - Slovenski Slovar)
IN
Kratka slovnica ruLkega jezika
(KpaTKaa rpaMMaTHKn Ptfccicaro Hsmkh) V kratkem izide »Slovensko-ruski slovar" in „rusko-alovenska slovni