Natisov 15.000« „5tajerc" izhaja vsalci petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 6 kron,za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi raročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne 5tev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80-— za »/, strani K 40 — za '/i slrar|i K 20'— za »/, strani K 10 — za >/i6 strani K 5 — za »/i« strani K 250 za '/m strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 18. V Ptuju v nedeljo dne 14. junija 1914. XV. letnik. Deset let načelnik okrajnega zastopa. Letos praznuje gospod župan in deželni poslanec Jožef Ornig še drugi jubilej. Dne 16. julija t. 1. bode namreč deset let preteklo, odkar je načelnik ptujskega okrajnega zastopa. Ko so po hudem volilnem boja Nemci dosegli večino v okrajnem zastopu, bil je g. župan Ornig za okrajnega načelnika izvoljen. Okrajni zastop prišel je po 18 letnem odmoru zopet v napredne roke. Z Najvišjim odlokom z dne 19. junija 1904 je Njegovo cesarsko in kraljevsko veličanstvo to volitev potrdilo. Dne 12. julija 1904 storil je novi načelnik obljubo, dne 16. julija pa je prevzel posle načelstva. In preobilo dela prevzel je novo izvoljeni okrajni zastop! Najprve je bilo treba, da se je bremena dolga v znesku 22.000 kron olajšalo, katera je bil prejšni slovenski okrajni zastop zapustil; potem pa se je moralo doslej jako zanemarjene ceste temeljito popraviti. Načelnik Ornig je spoznal potrebo dobrih cest za dviganje blagostanja okraja. In zlasti na tem polju se je v tem časa prav mnogo storilo. Omenimo naj tukaj le korekture nivoja na Golem vrhu pri Kozmincih, ureditev ceste čez Okičevo goro, čez Polenšaško in Orabšinsko goro, izzidanje okrajnih cest Spodnji Velovlek, Svetince, Jan-ževa vas, Jiršovce, Podlož, Sesterže in Dornava-Salmansdorf, ker so te pač najvažnejše. Ko je Ornig načelstvo prevzel, bilo je le 222 kilometrov. Pa tudi celo vrsto občinskih cest se je uredilo in korigiralo, nekaj pa se jih je celo nanovo zgradilo. Se vedno se dela v tej meri naprej; cesta skozi dolino Drave med Jurovcem in Monšper-gom je v delu, nadalje se dela na preložitvi ceste pri Klapovcih; tudi preložitev okrajne ceste čez grič pri Ptujski gori se bode v najkrajšem čaBU pričela. V zmislu novega časa se je izvršilo vse mostove v betonu. To je mnogo čez 50 velikih mostnih zgradb. Omenimo naj le betoniranje dravskega mosta pri Borlu (Ankenstein) in dravskega mosta pri Markldorfu kot večje objekte Ze zdaj se vidi le redkokdaj na okrajnih cestah še kakšni leseni objekt. Pa še ti bodejo, v kolikor potrebam ne odgovarjajo, polagoma z betonskimi zgradbami nadomeščeni. Samoumevno je, da se je izvršilo tudi nešteto vrsto manjših mostov v betonu; položilo se je tudi več tisoč metrov betonskih cevi razuih velikosti na cestah okraja. Zlasti je treba opozoriti tudi na podpore v slučaju ujmov, ki jih je pridobil gospod župan ia okrajni načelnik za okraj. Cela vrsta slabih letinj zadela je naše prebivalstvo. Suša, mraz, toča in drugi elementarni dogodki uničili so žetve in spravili prebivalstvo skoraj na rob gospodarskega propada. Ta je bil zopet naš župan Ornig, ki je dosegel celo vrsto večjih podpor, ki se jih je porabilo za zgradbe potrebnih cest v prizadetih krajih; na ta način se je dalo prebivalstvu na eni strani v težkih časih zaslužek, na drugi strani pa se je dotične pokrajine vsled boljših cestnih razmer prometu otvorilo. Tadi na kmetijstvo se je načelnik Ornig oziral. Tekom let se je med kmetsko prebivalstvo okraja razdelilo po znižanih cenah 159 bikov, 92 telic in 317 m.jtscev. Uspeh ta akcije v okraja je že lahko opaziti; pri ogledovanja živine in premiranjn bikov opaziti je že prav vzorni kose lastnega plemena. Da bi konjerejo dvignil, zvezalo se je z depotom žrebcev. Zadostuje pač, ako se reče, da se je posrečilo v teh letih glede konjereje najslabši ptujski okraj v najboljšega spremeniti. Omeniti se mlfrS tudi nasade sadnega drevja ob okrajnih cestah. Ob cestah nasadilo se je v Ornigovi dobi 6000 hrušk in jablan. Okraj sam je največji sadjerejec v svoji pokrajini. Drevesa ne oživljajo samo cestno -sliko, marveč tvorijo tudi vzorec ter šolo za sadjerejo za kmetijsko prebivalstvo, ki se žal zanjo še ne zanima dovolj. Kakor se zamore iz tega kratkega pregleda razvideti, izvršilo se je veliko množino dela; in vkljub vsled tega nastalih izdatkov ter prevzetih dolgov nahaja se okraj v popolnoma urejenih denarnih razmerah. To delo pa je izvršil župan in okrajni načelnik Ornig v razmeroma kratkem roka 10 let. Krepko podpiran od članov okrajnega odbora in brez ozira na malenkostne napade svojih nasprotnikov, imel je Ornig le blagor okraja pred očmi. Vso svojo moč in najboljše svoje znanje dal je splošnosti in splošnemu blagra na razpolago. Najboljše priznanje za njegovo delovanje v okrajnem zastopu je pač izrek nekega slovenskega nasprotnika; ta je dejal, da bi želel zmago (prvaških) Slovencev v okraju, alijOrnig bi moral načelnik ostati . . . \ "%...'■■■ Tako naj torej naš Ornig v tem časa ne. gleda samo na svoje 20-letno delovanje kot ptujski župan, marveč tudi na svoje 10-Ietno delovanje kot načelnik ptujskega okrajnega zastopa, to pa v zavesti, da je v tem kratkem času mnogo storil. Naj ma zadostuje priznanje izvršenega njegovega dela! Josef Murko tajnik okrajnega zastopa. Politični pregled. Cesarjevo zdravje se je v splošnem precej izboljšalo. Pri lepem vremena dela cesar že zopet svoje navadne izprehode. Železna njegova natnra zmagala je torej zopet nad grozečo boleznijo, ki je ne samo avstrijskim narodom, marveč vsej Evropi sploh tako hude skrbi delala. Dal Bog, da bi nam bilo to dragoceno zdravje še dolgo ohranjeno! Proti novim vinskim odredbam, ki so v stanu, da naši vinoreji grozovito škodujejo in jo celo uničijo, izrekle so se že vse večji kmetijske korporacije. V zmislu sklepov teh korpora-cij podala se bode na Danaj posebna deputaci-ja, da posreduje pri vladi. Tudi ptujski občinski svet se je v posebni rezoluciji izrekel zoper to odredbo. Kot svoja zastopnika v omenjeni deputaciji, katero bode vodil štajerski deželni glavar, izvolil si je gospoda župana Orniga in podžupana Steudteja. V Laškem trgu so pri občinskih volitvah v III. volilnem razreda zmagali slovensko-prvaški kandidati. Ker so se pa pri tema dogajale ne-postavnosti, vložilo se je rekurz. Sodi se, da bodejo volitve gotovo razveljavljene. Obsojena špiona. Kakor znano, sta bila v Budimpešti obsojena špiona Bravonra in Velosy, ki sta začasa balkanske vojne pošiljala ruskim vojaškim uradom poročila. Bravoura je bil obsojen na 3 leta ječe in 1000 K denarne globe, Vesoly na 4 leta ječe in 1200 K globe. Višje sodišče je zvišalo kazen na pet let za cba. Proti razsodbi sta vložila ničnostno pritožbo. Včeraj je kraljevska kurija zavrnila pritožbo ter potrdila razsodbo višjega sodišča. Veieizdajniški proces v Lvovu. Iz Lvova poročajo: Porotniki so v soboto po šesturnem posvetovanju od 21 vprašanj zanikali 20 soglasno, eno pa z desetimi glasovi, nakar je sodni dvor oprostil vse obtožence. // IROL*IN"Roche Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po inf luenci. Kdo naj jemlje Sir o lin ? 1. Vsak. ki rrpi na frajnem kašlju lažje je obvarovali seboiezni.nego jo zdraviti. .2. Osebe s kroničnim kafarom bronkijev. ki s Sirolinom ozdrave. 1 Vadušijivi .kaierim Sirolin tna/no olehča naduho-U. Skrofuzni orroci.pri katerih ucinkujeSirolin z ugodnim vspehom na splošni pocufek. Se dobi v* vseh lekarnah 6 K.U.- «BASCL — 2 — Straachill'tva grenčioa is zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ===== romarje itd ===== *l* V Albaniji. Notranji boji te nanovo ustanovljene države so še vedno jako nevarni, tako da zna vsak trenutek zopet kakšne nepričakovane homatije prinesti. Knez Wilhelm se še ni zamogel sporazumeti z uporniki, ki stojijo blizo Durazza. Na drugi strani pa se zopet poroča, da je med uporniki zavladal prepir, ja da se celo sami med seboj koljejo. Medtem pa se zbira okoli kneza in njegovega holandskega orožništva velika množina albanskih prostovoljcev, ki hočejo z ojstrino meča obstoj svoje domovine braniti. Z eno besedo: razmere so še popolnoma nejasne in znajo vsak dan balkansko lice spremeniti. Gotovo pa je eno: italijanski zaupniki v Darazzu ne igrajo poštene vloge. Govori se celo, da so se posamezniki med temi Italijani zvezali z uporniki. Bili so tudi aretirani, ali na zahtevo laškega konzula zopet izpuščeni. Vsekakor smo torej precej na jasnem, da naš ljubi italijanski zaveznik v skrivnem vse tisto želi in na tisto deluje, kar bi Avstriji škodovalo ter ji zapreke delalo. Proti zidom na Ruskem. »Vossigche Zeitang" poroča iz Petrograda: Kijevski guverner je predlagal ministrskemu svetu, naj se ustanavljanje sladkornih tovarn dovoli le takim akcijskim družbam, ki imajo v svojih pravilih določilo, na Židi ne smejo biti člani. Dop 181. Sv. Trojica v SI. g. (t J o h a n T s c h u t- s c h e g g, veleposestnik v Oseku.) V petek, dne 5. t. m. ob 3. uri popoldan je vzela nemila smrt v 69. njegovem letu tega spoštovanega in priljubljenega gospodarja. Peljal se je od Ptuja. Že blizu doma na bregu od trga proti Verja-nam se mu konj splaši in on pade tako nesrečno od voza, da je bil takoj mrtev. Hčer, katera je tudi iz voza padla, si je obe roki zlomila. Sin je 20 korakov spredaj z drugim vozom peljal. Akoravno so prišli takoj ljudje na pomoč, je bilo že prepozno. Oče Tschntschegg so za večno oči stisnili. Nepopisni prežalosten dogodek! Vložili so truplo na voz. Molče so sedaj že v množici nabrani možje odkrili glave, ko so gospod pater Dionisius pričeli molitev za tedaj rajnega, pred nekaj minutah še veselega moža. Potem sta se vozila voza proti domu; na prvem mrtev cče, na drugem težko ranjena hčer, konji peljani od mož iz ljudstva. Vse delo enega trenutka. In domači, žena, hčer in drn-žioa, kateri so ga veselega in zdravega od hrama pustili, so od žalosti potrti, ko se voz z mrtvim očetom vrne . . . Pondeljek pa smo moža pokopali. časten pogreb, katerega so se udeležili veteranci, tržani, sosedi in veliko kmetov, je kazal, kako spoštovan in priljubljen je bil pokojnik. On je bil gospod in kmet, strog in dober, vesel in žalosten, vse ob pravi meri in v pravem času. Ponosen je bil na delo svojih rok, na svoje lepo gospodarstvo. Bil je priden sosed in dobrotnik siromakov. Prijatelj nemškega jezika in ponosen, da ga razume, vselej na naši strani. Nad njegovimi hišnimi vratami je napis: „Kdor hoče v starosti počivati, se mora v mladosti potrudit." Ali ni mu bilo dano, da bi imel na tem svetu počitka. Akoravno mu ni bil trud več potreben, še vendar ni nehal delovati in se truditi na posestvu, še bolje kakor mnogo mladih kmetov. Naj mu bode tedaj na onem svetu plačilo za njegov trnd in težave. Naj mu bode žemljica lahka! Ruše. Prav žalostne razmere se dogajajo pri nas v blaženih Rušah, Kakor večinoma v vseh slovenskih vaseh imamo tudi pri nas pevsko društvo, katerega načelnik je organist Slavček. Akoravno je ta pobožni organist ože-njen, se vendar rad ponoči sprehaja z Marijinimi devicami, pri čemur mu pomagata njegova adjutanta Zunko in Janko. Tukaj imamo namreč klerikalnega krčmarja Kapauna, kateri ima dve lepi hčerkici, ki imata menda magnetna srčeca, da tako vlečeta ruške pevčeke na-se. Zadnjič enkrat so celo pozabili domov iti, tako so bili dobre volje, ter se nazadnje začeli iz ljubosumna za lase vlačiti zaradi Liaike in Micke! Ko so se te zabave naveličali so šli v stalo ležat, kjer so se v jutro do 7. ure po blatu valjali, da je mati gotovega pevca in šau-špilerja s palico morala prit ponje. Opozorimo gospoda burgermeistra in nadučitelja Lasbacher-ja, da naredi red in mir, da se ti paglavci ne bodo cele noči drli po vasi ter poštenim ljudem kalili potrebni počitek. Kajti drugače si bode-mo sami naredili mir! Slavček povej, ali je bilo lušno v štalinki ležati? Prihodnjič več! Stanje sadja začetkom junija 1914. (Poročilo mesta za vnovčevanje sadja zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem) Glasom okrožnice pri filijalnih vodstvih c. kr. kmetijske družbe za Štajersko je upanje na letošnjo sadno žetev sledeče, ako se smatra 1 = jako dobro, 2 == črez srednjo, 3 — srednjo, 4 = pod srednjo in 5 == jako slabo: Jaboljka : Dolina Ennse 3, Murska dolina 2, dolina Miirzsteg 3, dolini Safen in Feistritz 4, dolina Raabe 4, graška Murska dolina 2—3, Leibniška Murska dolina 2—3, spodnja Murska dolina 4, Dravska dolina 3, Savinjska dolina 2 in Savina dolina 2. Hruške: Dolina Eanse 3, zgornja Mur- j ska dolina 3, dolina Miirze 4, dolini Safena in | Feistritze 3, dolina Raabe 3, graška Mnrska i dolina 3, Leibniška Murska dolina 2, spodnja Murska dolina 4, Dravska dolina 3, Savinjska dolina 2 in Savina dolina 2. Slive in češplje: Dolina Ennse 3, zgornja Murska dolina 4, dolina Miirze 4, dolini Safena in Feistritze 4, dolina Raabe 3, graška Murska dolina 2, Leibniška Murska dolina 2, spodoja Murska dolina 4, Dravska dolina 2, Savinjska dolina 2, Savina dolina 1. Breskve in aprikoze: Dolina Ennse 2, zgornja Murska dolina 2, dolina Miirze 4, dolini Safena in Feistritze 3, dolina Raabe 2, graška Murska dolina 1, Leibniška Murska dolina 1, spodnja Murska dolina 3, Dravska dolina 2, Savinjska dolina 2, Savina dolina 1. Crešnje: Dolina Ennse 2, zgornja Murska dolina 2, dolina Miirze 2, dolini Safena in Feistritze 2, dolina Raabe 2, graška Murska dolina 2, Leibniška Mnrska dolina 1. spodnja Murska dolina 2, Dravska dolina 2, Savinjska dolina 1, Savina dolina 2. Orehi: Dolini Safena in Feistritze 2, dolina Raabe 2, graška Murska dolina 2, Leibniška Murska dolina 3, spodnja Murska dolina 4, Dravska dolina 3, Savinjska dolina 1, Savina dolina 2. Srednjo vzeto se torej lahko upa pri ja-boljkih na normalno srednjo žetev, prihtuškah, češpljah in slivah na dobro žetev in pri črešnjah, aprikozah, breskvah ter orehih na jako dobro žetev. Glede jaboljk, ki so za sadno žetev najbolj pomembni, je treba omeniti, da stojijo oni, ki kmalu dozorijo, mnogo bolje od poznejših. Zadnjim škodovalo je pri cvetju mokro in mrzlo vreme, istotako pa v jako veliki množini nasto-pivšo mrčesje. Razmeroma malo škodo napravil je letos pozni mraz, ki je nastopal od 2. do 3. maja; trpeli so zlasti na Zgornjem Štajerskem, kjer so češplje, orehi in slive hudo trpele; pa šotam za kupčijo manjšega pomena. Obenem se tudi lahko opomni, da je stanje vinskih kultur po Štajerskem skoraj povsod jako ugodno. Nadaljno poročilo, ki se bode tikalo tudi drugih sadjereJ8kih kronovin, objavi se sredi julija meseca. Novice. Umor v Piacenci. Iz Milana poročajo: Vojaški uradnik Voltini in njegova ljubica Silve-strini sta prišla meseca januarja v Piacenco in sta se naselila na trgu Santa Margherita. Od 21. marca so pogrešali Silvestrinijevo. Sosedom in prijateljem je Voltini pripovedoval, da je Sil-vestrinijeva odpotovala k svojim sorodnikom na Beneško. Nato je Voltini sam naznanil policiji, da pogreša ljubico. Kmalu nato pa se je raznesla vest, da se nahaja v vodnjaku hiše, kjer sta stanovala, človeško truplo. In faktično so našli v vodnjaku truplo Silvestrinijevo. Zdravniška preiskava je dognala, da je bila umorjena. 800-letnica kloštra Klosterneuburg. V znamenitem samostanu Klosterneuburg vršile so se od 4. do 8. junija velike slavnosti ob priliki njegove 800-letnice. Kardinal in knezoškof dunajski dr. Piffel imel je božjo služto. Samostan Klosterneuburg bil je od cesarja Leopolda lil. ustanovljen in je eden najbogatejših klo-štrov v Avstriji. Krasno, palači podobno poslopje, katerega sliko danes prinašamo, bilo je sezidano 1. 1750 in leži na malem griču ob Donavi, 9 kilometrov od Dunaja. Samostan je tudi zDactie- kateri'l "tajanj, ^um SOOiahrigeni Jubilaum disStiFrEAKlDsterr^h^" ki vsebuje 560 hektclitrov. Tudi mesto se imenuje po tem samostanu. — 3 — Voltini je nekaj časa tajil, pozneje pa je priznal, da se je v pijanosti spri s svojo ljubico, ki ga je napadla s Škarjami. Vrgel se je na njo ter jo zadavil. Ko se je zavedel, je bila že mrtva. Da odstrani vse sledi, jo je vrgel v vodnjak. Grozodejstva kmečkega fanta Tomkiča. Iz Šopronja poročajo: V soboto popoldne je zavpil Tomšič s stolpa: „Lačen sem. Pripeljite mi župnika, moram govoriti z njim." — Župnika so s primernim spremstvom peljali v neko hišo blizu cerkve, kjer je nagovarjal Tomšiča v imenu svete vere, naj gre iz stolpa. Navzlic temu in navzlic prigovarjanju notarja se ni hotel podati. Nato ga je skušal preiskovalni sodnik pregovoriti, naj se prostovoljno vda, kar bi za njega bilo zelo olajševalno. Končno je zaklical: »Ne storite mi ničesar, hočem se vdati!" in je vrgel obe puški, ki ju je imel, iz stolpa. Nato so vdrli v cerkev ter ga zvezali. Njegov obraz je bil črn od smodnika. Neprenehoma je kričal: „Jaz sem nedolžen!" Prepeljali so ga na sodišče, kjer so ga zaslišali. Tam je izpovedal, da je oddal prve strele, ker ni bi bila uslišana njegova ljubezen. Obleganje stolpa je insceniral-po nekem romanu, ki ga je čital. Šele, ko je bil Tomšič aretiran, se je prebivalstvo upalo priti iz hiš. Tomšič je ustrelil dve osebi, štiri je težko ranil, 13 pa lahko. Razen tega je ustrelil dva psa in tri prašiče. Na vešala obsojen morilec. Dunajsko porotno sodišče je na smrt obsodilo skladiščnika Viktorja Pusicha, ker je umoril svojo pastorko. Velika nesreča v cerkvi. Iz Perma poročajo: V cerkvi tukajšnje duhovniške službe je v torek •med večerno službo božjo izbruhnil požar, vsled česar je nastala velika panika. V gneči je bilo pohojenih mnogo oseb, več oseb je bilo ožganih. 48 oseb so prenesli v bolnico. En duhovnik je že umrl. Defravdacije na krakovski pošti. Iz Krakov a poročajo: V torek ponoči se je posrečilo policiji, dobiti večji del denarja, ki ga je de- Od zadnje velike morske nesreče. Poročali smo v zadnji Številki o grozni katastrofi, pri kateri se je potopil velikanski parnik >Empress of I eland.' Današnja naša slika kaže zgoraj v levem kotu angleškega igralca Irvinga, ki je pri tej nesreči utonil; Schaaspieler Lawrence Irving. Kapitan Kendall, Dee UngHjck$dampfer„Starstad" \OerRegierungsdampFeruHeureka " \ welcher zuersf die Ungliicksstetle etreichte. Dii>srzurKatasfrDphEimSt.LorEnz-Strom. nadalje na desni strani zgoraj kapitana potopljenega parnika Kendalla, ki je do zadnjega hipa svojo dolžnost storil in so ga težko ranjenega iz vtde dobili. V sredi vidimo parnik >Storstad«, ki je nesrečo povzročil, spodaj pa parnik >Heurika«, ki je prišel prvi na pomoč. fravdiral poštni uradnik Wilczek. Defravdirana vsota je znašala 192.000 K. Od teh so dobili 142.000 K pri nekem Wilczekovem prijatelju in v prtljagi, ki jo je pustil na kolodvoru. Manjka torej še 50.000 K. Policija upa, da bo kmalu dobila sleparja. Poslanec pobegnil v Ameriko. Iz Lvova poročajo: V volilnem okraju rusinskega socialno-demokratičnega poslanca Wityka se je pred par dnevi vršilo zborovanje njegovih volilcev, ki so se pritoževali, ker poslanec ničesar ne dela. Votirali eo mu nezaupnico, ter ga pozvali, naj odloži mandat. Ko so hoteli Wityku sporočiti ta sklep, so izvedeli, da je že dalj časa v Ameriki, kamor je pobegnil vsled dolgov. Zrakoplavna nesreča na Francoskem. Iz Epernaya poročajo: 7. t. m. popoldne je hud veter vrgel zrakoplov, ki se je dvignil povodom neke slavnosti v Sežane, v drevo. Zrakoplov se je pretrgal. Plin se je vnel in zrakoplov je eksplodiral. 60 oseb je bilo ranjenih, med temi 28 težko. Roparji na Turškem. V okolici Smyme eo roparji odpeljali pred dalje časa belgijskega inženirja Lncijana Tačka. Sedaj je dobilo belgijsko poslaništvo v Carigradu pismo inženirja, v katerem ta obvešča poslaništvo, da se počuti popolnoma dobro, ter da so roparji znižali odkupnino na 5000 funt. šterlingov. Čakati hočejo do 11. t. m. — Ista tolpa je odpeljala nekega grškega mohamedanca, ki je v službi pri angleški firmi Whitall v Smyrni. Roparji zahtevajo 3000 funtov. Firma Whitall je baje pripravljena omenjeno vsoto plačati. Nesreča na morju. Parnik »Corinthian", ki je dospel včeraj iz Kanade, zadel je pri Green-wiedu v parnik »Oriole", ki je vsled močnega sunka dobil velike poškodbe. Deset minut po sunku se je parnik »Oriole" potopil. Pasažirji so se komaj rešili. 17 mož posadke je poska-kalo v morje ter so jih rešili drugi parniki. Parnik „Corinthian" ni zadobil nobenih poškodb. Iz Spodnje-Štajerskega. Mariborska „Straža"- zaletava se v eni svojih zadnjih Številk na prav klerikalno-jezuvi-tovski način v naš list. Pobožni ta list, v katerega dopisujejo skoraj izključno politikujoči duhovniki, dela »Štajerca* odgovornega zato, da so vojaški nabori v Ptuju razmeroma tako slabo izpadli. V splošnem res ni vredno, prere-kavati se z jezuviti, ki so še vedno trdili, da je belo črno, ako je bilo to njih namenu koristno. »Straža" zagovarja tudi pretepače, krivo-prisežnike in morilce, ako so li slučajno njenega mišljenja. Vkljub temu hočemo temu hinavskemu lističu enkrat par besed odgovora privoščiti. Stvar je torej sledeča: pri zadnjih vojaških naborih je bilo razmeroma jako malo fantov potrjenih; tega sta po »Stražinem" mnenju kriva „Štajerc" in »ptojski šnops", z drugimi besedami povedano : Nomci in napredoja-ki. »Straža" je pa pri tem očitanju nekaj pozabila. Zato jo mi vprašamo: kako to, da je bilo ptujskih mestnih fantov, ki so večinoma nemški »turnerji", skoraj 50% potrjenih?? Ako je res v mestu vse od šnopsa pijano in duševno propalo, potem bi sploh noben mestni fant ne prišel k vojakom. Zunaj na deželi pa vendar meščani nimajo skoraj nobenega vpliva. Tam godijo prve gosle politični duhovniki in prvaški učitelji. Ti tvorijo na deželi pravo »smetano", — ti so pa tudi odgorni za razmere na deželi. Pri zadnjih volitvah so vendar v okraju zmagali klerikalni kandidati. To je dokaz, da je večina ljudstva na klerikalni strani, torej imajo tudi klerikalci v resnici največ vpliva. Naj pokažejo za sto vragov ta vpliv! Kadar zmagajo klerikalci pri volitvah, takrat vpijejo: mi smo prva stranka na deželi, vse ljudstvo je z nami! Kadar pa degenerira ljudstvo in umira vsled slabih razvad ter lakote, takrat tulijo klerikalci zopet, da smo mi na-prednjaki tega krivi ... To je hinavščina prve vrste! Sicer pa naj »Straža" glede pijančevanja enkrat pred farovškimi durmi pometa! Kmetje revež, da mu primanjkuje celo žgancov; on je naravnost prisiljen, da pije šnops, ker za vino in pivo denarja nima. Po farovžih pa pijanču-jejo duhovniki, da jim diši špirit kar iz ušes. In ravno tisti popi, ki igrajo v politiki glavno vlogo, so največji alkoholiki. Ali naj povemo imena? Ali naj naštejemo imena tistih političnih duhovnikov, ki so v zadnjih letih le v ptujskem okraju na delirium tremensu umrli? Kdo pa je tega kriv, slavna gospoda pri »Straži' ? . . . Dokler bodejo imeli slovenski duhovniki vse slabosti in grehe vedno k slabemu nagnjenega človeka, toliko časa nimajo pravice, komu druzemu alkoholizem očitati. Posebno pa pri »Straži" ne, katere urednik se je šele pred kratkim vsled pijanosti »izgubil" . . . Kar pa »Straža" nadalje besedici o pešanju vere, to je tako nebovpijoča lumparija, da je celo v slovenskem časopisju ni para. »Straža" zahteva od »Štajerca", da naj on ljudi na nedeljsko Božjo službo opozarja. Ja, zakaj pa tega politični duhovniki ne storijo ? Zakaj ne storijo tega klerikalni listi? »Stajerc" ima ob vsakem večjem prazniku v pravem zmislu besede krščanski članek; klerikalni listi pa ne poznajo niti tedaj druzega, kakor navadno politično hujskanje. In raz prižnice ter v spo-vednicah poživljajo politični duhovniki v boj zoper naprednjake, makari če se ta boj izvojuje tudi z nožmi in poleni . . . Piav resno povemo torej »Straži", da naj ne meče krivdo politika j očih duhovnikov na druge ljudi. Kajti vera peša le tam, kjer so duhovniki za nič! Vera pa tudi ne obstoji iz političnih, narodnostnih ali ednakih fraz, marveč iz naukov pravega krščanstva, katerega so duhovniški nečistniki in kiivoprisežniki, ki vodijo našo klerikalno stranko, že davno pozabili . . . Pastirji so odgovorni za čredo, slavna gospoda okoli mariborske »Straže" in nje ednakih cunj. In dokler bodeje ti pastirji tičali v blatu, toliko časa tudi ne morejo zahtevati od črede krščanskih čednosti. S tem mislimo da smo za nekaj časa »Straži" odgovorili! Bela žena. V Ptuju umrla je gospa Josefine B1 a n k e, najstarejša oseba v mestu. Bila je 91 let stara. Pokojnica bila je splošno spoštovana, kar je tudi njen jako mnogobrojen pogreb dokazal. N. p. v m.! — Na Bcegu pri Ptuju umrla je gospa Julijana S t a n i t z. N. p. v m.! »Svoji k svojim." Iz Konjic se poroča, da je pobegnil slovensko-prvaški pisar okrajnega glavarstva Albin Kropej. Zapustil je mnogo dolga. Govori se, da se je peljal čez Zidanimost v Belgrad. Kropej je jako velik, blond in še vo-jaščini podvržen. Prvakom v Konjicah čestitamo! V Rogaški Slatini otvorili so preteklo nedeljo novo zdravilno hišo nemško-avstrijskega društva za železniške uradnike. Otvoritev se je zgodilo ob velikih slavnostih, kajti došlo je jako veliko odličnih mož. Cestni rop. V Guschenbergu pri Marenbergu bil je posestnik Alojz Sussmann od dveh mož napaden; pobila sta ga na tla in mu oropala 10 kron denarja. Na sumu, da sta rop izvršila, sta delavca Avgnst Rus in Janez Kiiglar. Trebuh preparal. Pri elektrarni v Faalu uslužbenih je mnogo balkanskih možakov, ki hočejo tudi pri nas svoje neprijetne šege vpeljati. Preteklo nedeljo ponoči zgodil se je zopet grozni zločin. Mizarju Maksu Hcilzl zadri je eden teh divjakov nož in mu je trebuh tako preparal, da so čreve vun stopile. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Neki drugi teh delavcev napadel je zopet staro kmetico Ziegler in jo je precej poškodoval. Upati je, da bode oblast z vso ener-Žijo to divjanje zatrla. Uho odtrgal. Brata Anton in Kari Polajner v I loč ah sta se sprla in s tepla. Anton je udaril s ključem svojega brata po glavi, tako da mu je uho odtrgal. Napad. V Mariboru napadel je neki delavec oženjenega ključarja Karla Cvetko im mu je zadri nož dvakrat v hrbet. Cvetka so odpeljali v bolnišnico. Grozna nesreča, /upnikova kuharica Marija Petrina poslala je svojega llletnega brateca Stankota v žago. Deček prišel je v transmisijo, ki mu je glavo odtrgala. Sleparka. V Rečju pri Konjicah zaprli so neko že predkazrovano Katarino Ravnjak, ki je v Celju nekemu krošnjarju 100 K ukradla. V Rečje, kjer je doma, se je prepeljala v kočiji. Oddali so jo sodniji. Zaprli so v Slov. Bistrici nekega Georga Cesar, ki je izvršil razne tatvine in sleparije. Sodi se, da je to jako nevarni zločinec. Svinjar. Dragonec Johan Dular iz Gore pri Dramljah zagrešil se je med velikonočnim dopustom nad neko 15-letno kočarsko hčerko. Pozneje izvršil je isti zločin nad neko 17-letno deklino. Konjiški orožniki so svinjarja zaprli. Opomniti jo, da jo bila prva deklina že pred leti od svojega lastnega strica, kot šolska deklica pa že od svojega lastnega brata zlorabljena. Iz Koroškega. Koroška Korošcem! Divji napadi kranjskega panslavističnega prvaštva na prelepo Koroško so rodili po vsej deželi hnd odpor. Najbolj se je pojavil ta odpor na velikanskem zborovanja koroškega ljudstva v Sinčivasi. Dne 24. maja pa je bil zopet v Spittaln velikanski koroški kmet-ski tabor, katerega se je udeležilo več kot 3000 oseb iz vse dežele. Ta zbor dokumentiral je zopet v vsej javnosti, da se Koroška ne pusti raztrgati od srbofilskih hujskačev, marveč da hoče prej-kot-slej v lepi složnosti svoje gospodarske težnje zasledovati. Na tem zboru pa se je izvolila tudi posebna depntacija, ki je obstojala iz poslancev Dobernig, Lutschou-n i g, dr. plem. Metnitz, Kirschner in M i c h o r. Deputacija podala se je na Dunaj k vladi in ji je raztolmaČila posebne želje poštenega koroškega ljudstva. Upamo, da bode vlada razumela protiavstrijske cilje slovenskih hujskačev in da bode branila tisočletne pravice koroškega ljudstva. Vsekakor pa je gotovo, da bo koroško ljudstvo v nobenem slučaju ne bode pustilo odtrgati od svoje domovine. Prevalje. Piše se nam: Dopisun „S Mira" je zopet sklanfal modrost gnilobe, namesto da bi stopil s svojim imenom pred javni svet. Mas-loglavnik poprašuje, za katero leto se je raca-nilo 70% in 40%. — Ja, ja, kdor je gluh, ta ne sliši, zatorej pa beri: 70% je računil šolski svet za šolske potrebe za leto 1912, 40% za leto 1913. Zakaj se dopiBun skriva, ako je njegova trditva resnična? Zakaj skriva „Mir" tega modrijana, ako je „Mir" prepričan o njegovi resničnosti? Ven z lumpom, — in račun se bode napravil pri sodniji, nikdar pa ne pri časopisu „Mir", ker podpisani ne smatra „Mira" kod oblast, ampak le kot neko podporo lažnjivih lumpov. Gospod župnik Matej Riepl so podpisanemu obljubili, da bodejo članek v „Miru" preklicali, ker so gospod župnik pri občinski seji bili, da je šola pomotoma zastavila proračun tudi od davka tistih krajev, kateri so izšolani v druge občine. Zakaj so prelomili gospod župnik besedo? Morebiti so bojijo zamere pri lažnjivemu dopisunu »Mira", ali imajo lahko srce, ko vidijo prepir in ko se nedolžnega nesramno blati ?! Spominjamo se še dobro na besedo sv. Misijona; gospod župnik so morebiti že pozabili, a misijon je odšel, prepir pa se je začel. In kdo je kriv ? Lažnjivi „Mirovi" preroki v jagnjetovi koži . . . Leopold Pristou, župan v Prevaljah. Dobrlavas. Piše se nam: Nekoliko odgovora pač zasluži dopisnik »Mira11 z dne 23. majnika št. 20 iz Dobrlavasi. Kajti dopisnik tega članka ni nihče drugi, kakor tako imenovani „Žitrajski večni ženin"! To je tisti zagrizeni klerikalni petelin, ki se je 3 leta ženil po Kranjskem in so mu vselej prebrisane Kranjice vrata pokazale. Kaj mi je za storiti ? Na Koroškem jo ne dobim, a ženil bi se rad; aha! šel bom na Štajersko gledat, kaj delajo „ljubice tri" — in res dobil jo je, — mlada Urška, pojdi z mano, vsaj Ti se me usmili, ker bojim se ostati jungsel. Kar dobra boš, si misli ta zvita buča, ne boš mi ušla, ne. Kar naenkrat je nastala med ljudstvom govorica: „Trta" bo zopet rodila, in gotovo že zopet prezgodaj! ? oho! ali res ? so se začeli ljudje povpraševati. Res, res, koklja vže kvače. Kje pa? V „Društvenem domu" v Zita-rivasi. Tega se je ta klerikalni petelin čudno zbal, in se je kar na hitro oženil; seveda se je moral, ker je mladi „Urški" vže pred poroko prav po klerikalno „krancel" vzel; kdor zna pa zna! Ta krščanski mož je pred enim letom pustil v ječo zapret svojega nezakonskega 3'A mesece starega otroka z materjo vred. Drugi slučaj zopet pokaže klerikalno surovost. Na svečnico je prišla tista ženska z otrokom v gostilno v .Društveni dom" v Zitarovas; kar naenkrat in na lepem skoči ta krščanski gostilničar, jo vdari s pestjo po obrazu, jo zagrabi, jo z otrokom v naročju semintja vlači, jo vrže ven na cesto in zaklene vrata; seveda, ker jo je telesno poškodoval, moral se je zagovarjati pred sodnijo in je dobil 48 ur zapora s postom ter vse sodnijske stroške. Iz tega se lahko razvidi, kakšen sad rodi klerikalizem. — Nadalje piše „Mir", tako imenovani „Šmir", da je hotel en pošten in miren možakar nekega kolesarja, njegovega brata tepsti, in mu je žugal, da mu kolo razbije, ker je imel okrašeno s slovenskimi trakovi. To pa ni resnica; zato povemo dopisniku tistega članka, da je lažnik! — Take puhle in lažnjive glave prepustimo klerikalcem. Ker ni gospod in ne trgovec imenuje se „posili-cvitar." Osel se pozna po riganju, ta klerikalni petelin pa po lažeh . . . 50 letnico svojega obstoja praznovala bode v kratkem prostovoljna požarna bramba v Celovcu. Samomor. V Celovcu ustrelil se je 18Ietni delavec Ludvig Jobstl iz okraja Leibnitz. Baje je vzrok samomora neopravičeni odpust iz službe. Tudi je imel precej dolga. Pred samomorom iz-pil je štiri flaše šampanjca. Tatovi. V Ratteingrabenu vlomilo je več tatov v hišo posestnika Fr. Geršica in mu je pokradlo okajenega mesa za 350 kron. Pes je opetovano lajal, ali domači se niso zanj zmenili. Požar. V Beljaku pogorelo je gospodarsko poslopje kovača Johana Eder. Škode je za 1300 kron. Požig. V Gradesu nastal je v neki hiši, ki stoji poleg dveh šele pred kratkim pogorelih poslopij, požar, katerega so pa zamogli v pravem času zadušiti. V slami našli so svečo; vsled tega so sodili, da je hotel nekdo nalašč zažgati. Policijski pes „Fix" iz St. Veita je tudi našel nekega tujega moža, katerega so orožniki v zapor prepeljali. Izgubila se je v Weissenbergu. neka 17-letna, gluhonema deklica Paula. Sodi se da je nekdo revico v gozd odpeljal. Otrok zgorel. V Lendorfu pri Celovcu imel je 6-letni sinček dekle Ferdinand Schauer opraviti z gorečo špiritno svetilko, ki se je razpočila. Otroku se je obleka vnela Pridobil je smrtno-nevarne opekline. Prepeljali so nesrečnega dečka v celovško bolnišnico, ali težko da bi mu zamogli življenje rešiti. Stariši, pazite na deco! Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I. Btberstrasse 2 S. Izpred sodišča. 0d mariborske porote. Maribor. Porotno sodišče prične svoje zasedanje dne 15. junija. Doslej se je določilo sledeče slučaje: V pondelek dne 15. junija Jo-van S p a s s o (zaradi ropa) in Henrik E n č i č (istotako zaradi ropa); predsednik v obeh slučajih prezident okrožne sodnije dvorni svetnik Perko. — V torek, dne 16. junija: Štefan F a 1 e š (posilstvo in izsiljevanje); predsednik deželnosodni nadsvetnik dr. F r a i d 1. — V sredo dne 17. junija: Johan Mtiller in Te-reza F r i e d a u (zaradi uboja in obrekovanja); predsednik deželnosodni svetnik K o k o 1. — V Četrtek, dne 18. junija: Marija Jereneč (de-tomor); predsednk deželnosodni svetnik dr. Kočevar. — Gotovo pa je, da pride k temu zasedanju še cela vrsta drugih slučajev, med njimi tudi bržkone tiskovna tožba zoper našega urednika Linharta. — V zadnjem hipu se nam po- roča, da se vrši ta tiskovna tožba že 19. junija 1914. Tombah iz St. Vida zopet obsojen. Ptuj, 10. junija 1914. — Znani trgovec in prvaški zagriženec Tombah, ki živi zgolj od Nemcev, čeprav izliva vsak dan svoj Btrup nad Nemci, se je zopet enkrat grozovito blamiral. Možakar, ki ne zna nemško ne slovensko pisati, menda že misli, da je največji modrijan na božjem svetu, ker zna s kupčijo dobiček slovenskih kmetov in nemških kupcev v svojem lastnem žepu združiti. Zdaj je tožil ptujsko okrajno bolniško blagajno, ker se ta ni hotela udati nekim njegovim popolnoma neopravičenim zahtevam. Pustil je namreč nekemu Bvojemu učencu, ki ga je tudi že davno zapustil, zob plombirati in hotel, da bi to bolniška blagajna plačala. Bolniška blagajna pa seveda ni zato tnkaj, da bi vsak Tombah z njenim denarjem gospodaril. Ker je njegovo neopravičeno zahtevo odklonila, je Tombah tožil. Da bi bili tro-ški večji, vzel si je seveda advokata in sicer dra. Fermevca. Ali okrajna bolniška blagajna vzela si je tudi advokata in sicer dra. P e t r o w i t s c h a iz dr. Plachkijeve pisarne. Sodnik je v zmislu postave moral spoznati, da Tombah nima prav. Oprostil je bolniško blagajno od tožbe, Tombah pa mora vse precejšne troške plačati. Upamo, da bode ta poštenjak iz Št. Vida odslej bolj pameten, ker se mu je zopet enkrat pred sodnijo glava ohladila. Grozdni molj (grozdni čit). Koncem maja ali početkom junija začenja grozdje cvesti. Takrat rapazimo v vinogradih, napadenih po grozdnem molju, da je več posameznih cvetov premreženih s fino mC^ičo, podobno pajčevini. Ako to mrežico oprezno pretr-žemo, zagledamo malo gosenčico, katera je navadno rdeJkasto-rnmena ali rdeče-rujava, ter ima črno glavico. Na kvarnerskih in dalmatinskih otokih se najde tega škodljivca pogostoma — a včasih tudi drugje — zelenkaste ali svetlo-rumenkaste, ali umazano-vijoličaste barve in ima rumeno plavi co. Prva vrsta grozdnega črva. t. j. s črno glavico, je gosenica navadnega pripro-stega pegastega grozdnega molja (Conchylis am-biguela), a druga vrsta, t. j. z rumeno glavico, pa je gosenčica šarastega grozdnega molja (Po-lychorosis botrana). Oba ta molja sta mala metuljčka. Prvi leta najbolj o mraku in ponoči, a drugi bolj po dnevu okoli. Eden in drugi molj se prikaže naprvo v mesecu maju in položi svoja jajčeca o lepih toplih večerih na trtne groždičke. Vsaka samica zaleže kakih 100 jajčec in sicer vsako na kakšno drugo mesto, Jajčeca so tako drobna, pa jih je možno videti samo s pomočjo povečala. Koncem maja in početkom junija izležejo iz jajčec prve g030nčice, ki premrežijo zarod s finimi svilnatimi nitkami, ter se hranijo z nežnimi cveti. Ko dorastejo, zabujijo se na različnih trtnih delih (na objeeenem zarodu, listju, lubadi) ali pa na trtnih kolcih. Te bube se zovejo — poletne bube. Iz teh bnb se izležejo meseca julija molji drugega rodu. Samice tega drugega rodu po-kladajo prav tako mnogobrojna jajčeca, iz kojih se izvale nove gosenčice, katere prevrtajo jagodne lupine in se zarijejo v jagode. Ko je gosenčica ukončala to jagodo, se preseli v drugo, uniči to in tako nadaljuje, dokler se popolnoma razvije. Dorastla gosenčica se spusti iz jagode po tanki niti na tla in prezimi pod trtnim lu-badom, ali pa v razpoklinah kolcev, pod vozilom, na suhih delih mladik in sicer v obliki bube._ Škoda, ki jo dela grozdni molj, obstoja to-raj v tem, da uničujejo gosenčice prvega rodu del grozdka že v obliki cvetja, gosenčiea drugega rodu pa se poloti jagod in jih uničuje. Grozdni molj je znan vinogradnikom že od pamtiveka. Nahaja se v večji ali manjši meri v vseh vinorodnih krajih. Ze stari Rimljani so imeli opravila z njim. Škoda, ki jo dela, zamore biti včasih ogromna. Pred nekimi leji je uničil Stole (Zimmersesse 0po 3"—, 5—", 6"— kron se dobijo v zalogi SL A WITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. 469 po nekaterih krajih v Nemčiji skoraj polovico grozdja in sicer vkljnb marljivemu zatiranja. In tudi pri nas (na Primorskem, v Dalmaciji, na Hrvaškem) prikazuje se ta škodljivec po nekaterih krajih v zadnjem času v precejšni meri. Eadi tega je treba, da napovemo tudi njemu boj. Poglejmo, na kak način se ga zatira. Kakor vsako bitje tako ima tudi grozdni molj svoje naravne sovražnike. Posebno neka vrsta os jih pridno zasleduje. Te ose pokladajg namreč svoja jajčeca v bube grozdnega molja. Izvalivše se ličinke se hranijo od teh bub in jih s tem nničnjejo. Naša dolžnost je toraj, da to vrsto os, o katerih bo še govora v tem listu, strogo čuvamo. Ali dobe se tudi še druga več ali manj uspešna sredstva, s penio?jo katerih se da zatirati grozdni molj. Najbolje je, da se vsa znana sredstva uporabijo za zatiranje tega škodljivca. Vemo, da pcezimi ta molj v obliki bube na trt-nem debla, na kolih, na vezilih in na mladikah. Pozimi treba toraj trtni lubad ostrgati, a stara vezila sežgati. Preiskati je treba tudi trtne kolce, in če zapazimo na njih bube tega molja, uničiti jih. Preprečiti pa zamoremo prehudo razširjanje tega škodljivca, ako uporabimo v vinogradih hot podporo namesto lesenih železne kolce in žico. V nekaterih velikih posestvih na Nemškem boš videl v vinogradih v zadnjem času samo železne kolce in žico. Spomladi se lovi tega molja lahko s pihal-kami in lepenke (kartona), ki se namažejo s kakim lepivom, a poleti (v julija) s svetilkami; (svetilke se nahajajo v posodi z vodo; osmoje-ni metuljčki se v ti vodi utopijo) ali pa s ko-zarci-steklenicami, v katere se je nalilo nekoliko redke bevande ali mošta. Gosenčice, skrite v mladih grozdičkih (zarodu) iztrebijo se z iglami, prišpičeno šibico ali pa se pomastijo s prsti. Jagode, napadene od drugega rodu, se skrbno pobere in uniči. Kakor sem se na več krajih prepričal, se zamore-jo precej uničiti gosenčice tudi s strupenimi tekočinami. Kot najbolje sredstvo se priporoča dandanes v to svrho emulzija (zmes nikotina, mila, petroleja in ogljenčevega žvepleca), katere ee, dobi v škatljah po 1 do 5 kg pri E Merck v Darmstadtu. Za pokončevanje gosenčič prvega rodu (Heowarm) v meseca jun'ja se vzame zmes z večjo količino ogljenčevega žvepleca, mila in petroleja, a za pokončevanje jajčec in gosenčic drugega roda (Sauenvarm), končam julija na bolj zdebeljenih jagodah, pa se vzame Merck-ova emulzija s polovico ogljenčevega žvepleca, mila in petroleja. Škropilnica za ustrcava-nja mora krepko sikati. Trampuž v „Razum, Gospod-" Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tadi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. a&tajerčev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah »Staj erca." 3. Agitiral za BŠtajerca." Vsi na delo za naš list! — 5 — Gospodarske. Kmctovalčeva opravila v meseca janiju. Na domu: Poskrbi, da bo hlev zmiraj snažen. Gnoj odstrani aH izkidaj najmanj enkrat na teden iz hleva, kajti gnoj dela vročino v njem a kvari obenem tudi zrak. Da ne bo sijalo solnce naravnost v hlev, natakni na hlevska okna oknica ; če teh nimaš, pa. zagrni okna vsaj s kosom platna redko tkane vreče ali pa z listnatim vejevjem. Da se ne zaredi v h'evu preveč muh, osnaži vse kote dodob'a, ko si gnoj izkidal; če pa kotov ne moreš z met'o dobro osnažiti, natrosi po njih nekoliko kajnita, kajti to gnojilo uniči mušjo zalego, ki se tam nahaja. Če se nahaja hlev blizu gnojnika, pokrij gnoj z zemljo in polivaj ga pridao z gnojnico, kajti s tem zatiraš calego muh, ki se nahaja v njem. Poskrbi za zatiranje muh tudi po stanovanju, kajti muhe so ne le nadležne, ampak tudi nevarn.-, ker preaaš;jo razne nalezljive bolezni. Živino napoji vsaj po dvakrat na dan s č:sto in svežo vodo, na vsak način pa storiš bolje, če jo napojiš po 3 do 4 krat na dan. Pazi, da se vinska k'et in hram vsled solnca preveč ne segreje. Zakrij okna z deskami ali pa pregrni jih s čemur si bodi. Hram prezračuj le v hladn h nočeh. Proti koncu tega meseca pretoči vino v tretje. Druge shrambe osnaži, pobeli in dobro pometi. Če SO se ti pridelki v kakšni shrambi kdaj skvarili, ?a-maži vse odprtine in postavi v njo takšno kožico z žerjavico, ter nasuj na njo precej žvepla. Nato tudi duri za seboj zapri in če potreba tudi razpokline v in okrog njih z ilom zamaži. S takim ravnanjem zatreš v shrambi razne rastlinske in živalske kvarljice raznih pridelkov. Na polju: Krompir in turšico okopaj in če si uporabil za gn >jenje reven hlevski gaoj, raztrosi o pletvi med vrste nekoliko č lskega solitra in rastline na to osuj. Proti koncu tega meseca se prične z žetvijo ječmena ter izkopavanjem ali pa izoravjnjem zgodnjega krompirja. Za zgodnjim krompi'j-m poeješ lahko cinkvantin ali pa turšico za krma, pesadiš pa lahko tudi vrzote, krmsko peso, za ječ nenom pi Uhko poseješ aido ali pa repo. Kasni krompir poškropi parkrat z galično apneno raztopino, kakršna se uaarabja pri trtah zoper peronosporo, ako nočeš, da zboP. V vinogradu : Pohiti z žvepianjem in škropljenjem trt, če tega dosedaj še n:si stori', kajti pred cvetenjem bi bil moral poškropiti ia požveplati trte že v drugič. Ko grozdje odevete, poškropi in požveplaj ga v tretjič. Če si se z drugim škropljenjem in žvepljanjem zakasnil, izvršiš to lahko, ko trta cvete. Sicer ni takšno škrop- ljenje in žvepljanje ravno umestno, ali vendar je bolje, da se izvrši, posebno pa letos, ker že prepogostoma dežuje. Predno začne grozdje razcvetati, omandraj vnovič nepotrebne poganjke i a privezi ostalo m'adje h kolcu ali pa na ž:co. Za privezovanje trtnih poganjkov najbolj primerna je rafija ali japonsko lčje. S cepljenjem v zeleno lahko nadaljuješ do polovice tega meseca. S trtnih divjakov pocepljpnih v zeleno, obiraj vsake 2—3 dni po cepljenju narasle poganjke, žlahtni del cepljenih trt pa poškropi vsakih osem dni. Če se je prikazal v vinogradu plevel, oplevi ga čimpreje. V trtnico posajene cepljenke odgrebi do cepljenega mssta, kakor hitro imajo ped dolg poganjk in sicer tako, da odstraniš najprej zemljo na severni, po 8 dneh potem pa še na južni strani. V sadovnjaku: Obiraj črešnje, zgodnje hruške, rudeči in bodeči ribez. S cepljenjem na živo oko lahko pričneš. Po dovršenem cepljenju obiraj poganjke z divjaka. Pobiraj goseničje zapredke po sadnem drevju in sežgi jih. Pobiraj po tleh ležeče sadje in opari ga ali pa ga skuhaj in daj prešičem. Na vrtu: Vrtnino pridno plevi in zemljo krog nje večkrat zrahljaj. Solatine glave, če so dovolj razvite, zveži. Ko solato pobereš z lešic, obsadi jih z zeljem, zeleno, jestveno peso, s paradižniki, papriko itd. Če nastopi suho vreme, zalij vrtnino saj enkrat vsak teden prav dobro, a takrat pa tako, da se zemlja globoko premoči. Zapomni si dobro, da večkratno zalivanje vrtnine z malo množino vode ali nekako površno zalivanje malo ali celo nič ne izda. Sejejo se zeljne rastline, en-divija, zimski radič in zimska reduev. Najlepše solatine glave, najlepše razvito špinačo itd. obtakni s količi in pusti za seme. Na travniku: Pokosi travo, kakor hitro je večina trav v najlepšem cvetju in pazi, da se dovoljno posuSi, preden jo spraviš, sicer ti seno splesni. (»Prim, gosp.«) Priložnostni nakup. t- SX-^ v kateri se na-JU.l»tJj haja že 34 let V n'kem mestu Spodnje Štajerske proda se z jako zadovoljivim uspehom trgovina" z deželnimi pridelki in življenskimi sredstvi, skupaj s poleg se nahaja-jočimi skladišči, sadnim in zelenjavnim vrtom, eventu-elno tudi zalogp blaga. Proda se poceni zaradi slučaja smrti. Resne ponudbe pod „Guter Posten F." na upravo tega lista. 496 Feilerjev rastlinski fluid Preprečilno sredstvo proti raznim vsled mokrote, prepiha ali pre-hlajenja nastalim bolečinam nosi to varstveno znamko, katero tukaj kažemo, ne da bi delali neprijetno reklamo, marveč da bi čitatelje pred ničvrednimi posnemanji obvarovali. Cenimo vsebino te steklenice, ker smo se o izbornem, bolečine odpravljajočem, dobro nčinkujočem vplivu zlasti pri revmatičnih ali gih-tičnih boleznih sami prepričali. Seznanite se tudi Vi z njegovim zdravilnim vplivom; vprašajte zdravnika o rabi Fellerjevega fluida, ako ste n. pr. nahodni, hripavi, zaslinjeni ali pa pri drugih indispozicijah. Krasno osvežujoče, oživljajoče, živce in muskelje okrepčujoče so masaže in vsakdanja umivanja s Fellerjevim fluidom z zn. .Elsa-flaid." V resnici je vedno, napraviti pokusno naročitev. 12 malih ali b' dvojnih ali 2 Specialni steklenici franko 5 kron. * * * Ako si želodec pokvarimo, ako apetit izgubimo, ako čutimo neprijetnost ali gnus, rabimo uspešno Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krog-Ijice z zn. „Elsa-krogljice." 6 škatljic franko 4 kron. Oba preparaat dobimo pristna pri apotekarju E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). 3« Male posestvo 1 hiša 8 3 stanovanji, sobe, kuhinja, veliki vrt za zelenjavo, poleg stavbeni prostor se iz proste roke za K 13.000 proda. Več pove ali piše Rudolf jelli-nek, Bergstrasse Nr. 8, Maribor. Gostilna se proda dobro idoča ob okrajni cesti Poljčane Makolc ležeča, z lepo hišo, gospodarskim poslopjem in 3'/t orala pri hiši ležeče rodovitne ženile, kakor tudi brez zemlje, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Taista se odda tudi v najem. — Veft pove gosp. Konrad Neuhold, hotelir v Slov. Bistrici. 465 OOOOOOOOO Okoli' 26 hektolitrov belega namiznega vina proda poceni 480 Josef Achleitner, Celje. Lončarski učenec se takoj sprejme pri gosp. Johanu Maister, lončarski mojster v 48* PtUJU. Na obroke zlata verižica 82 za gospode ii dame 88 60 gramov težka K 140—, na f neeec 4 K. Pr-TOrazredna srebrna ura s 3 »rebrnimi pokrovi K 14'— Dobava vsepovsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj takoj piSe. R. Lechner, doldwarenhaus, LuudenburK, Nr. 661. Rebenbaoder-gumi za trsje cepiti samo zanesljivo dobra in frišna, priporoča po nizki ceni in po pošti franko 468 Brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. — 6 — Gre 8 dni! Se le enkrat navije I Žepna ura za gospode. Staro srebro z vele fino umetniško bpeljavo K 12.— in poštnina po povzetju. 3 leta pismene garancije Mar^areten8tras-e 27./51. Originalni fabrični cenik zastonj. 2-3 Prvorazredna kolesa! Najnovejši modeli 1914/15. Motal Trajna! Lahka tekata! 6 let pismene redne garancije! Krasna priznanja iz vseh krogov. Št 18/2. Leitner-kolo znamka „B. L." z najboljšim lorpedo-freilaufom, doppelglockenlager, gorskim rnanteljnom, delavskim oroijem, ivoncem, ace-tvlen-svetilko, nožno pum po, varstvom proti blatu, skupaj K 120;—. Posamezni deli po najnižjih cenah. Ceniki gratis in frankol Največja fabričua zaloga koles Briider Lellntr, vSt. Teit a. 'd Glan št. 23. 389 +Korpulenca+ Debelost odpravi pristni, zdravniško pri- [oročeni dr. Uichterjev ze-isfni čaj la lajntrk brez diete, brez motenja poklica, Garantirano neškodljiv. Najsi-aurnejSi uspeh. 1 zavoj K 2*50, 8 zaveji K 7-—. Colnine oro-ata poSiljatev po: Institut Hermes, MUnrhen 154, Baader-atraaae 8. Nekaj uspehov: G. M. T. 8. 40 ft, zgubila. A. L. v B. 36 ft. izgubila. T. K. v M. 18 ft. izgubil po 1 zavoju. 6. Sch. V SU V 7 dneh 16 ft. izgubil. 855 Pridni zanesljivi 445 nadmlinar ledičen, nemščine in slovenščine zmožen, se takoj sprejme. Plača trdna. Oferte, lastnoročno spisane, je vposlati na Plansienter-Kunstmuhle Weiss Bela, Belatincz, Ogrsko. Iščem urnega samskega koiarja m najemnine prosto, ki bo imel veliko prednost pri in z naslovom : Jožef Kiinig, kovač, posta I.« li ii i te pri Ptuju. Hiša 46o z velikim vr'.om, katera se tudi za stavbisče porabi, z sadnim drevjem in brajdo, se zavoljo bolehnosti prav po ceni proda. Vpraša se pri gosp. Helena Krušen!, Maribor, Karntnentraase 31. Dobro idoča gostilna z žganjetočem, trgovino in tobaktraiiko, okoli tri oiale zemlje na lepem kraju ob okrajni cesti v Slovenskih goricah, je po ugodni ceni za prodati. Naslov pove uprava ________ tega lista. Hj Sodar za klet 500 priden, se takoj sprejme pri Simon Hntter-Sohn. Ptuj. P08e8tV0 601 19 joh veliko, obstoječe iz zidane hiše, go?podorkega poslopja, njiv, travnikov, gozda, vinograda, se po ceni proda. Leži ob cesti, 300 korakov od cerkve in '/« ure od kolodvora. Več se zve pri Gaiser-ju v Laporju. XXXXXXXXX Močan učenec i se sprejme v pekarijo z mesečno plačo K 20'— in na dve leti učno dobo. Pri P. Moder, Zagorje ob Savi. XXXXXXXXX Želim malo, dobro idojo XXXXXXXXX gostilno Ameriko od 846 i 12.000 do 19.000 tona velikimi paniki i dvojnimi iravbami Red Star Line Prvtrarredil paralkl. Zmerna ene. Murna oskrba Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih U dni v četrtek v Boston, Poizvedba pri: Red Star Llaie, A»twer«en, Dunaj IV WiedeuergOrtel 20, JtHlus Ptpper, Innsbruck, SOdbahnstrasse 2, Frano Daleai, Ljubljaaa, kolodvorska ulica 41. Lst-•old Franki, Gradec Joanneumria( 1* v najem ali na račun vzeti, tudi proti kavciji; sme biti poleg tudi Špecerijska trgovina. Naslov se izve pri upravi tega lista. 499 Sprejme se takoj močan in priden 490 učenec, nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi zmožen pri Josef Lorber, Laški Trg. Gostilna i v trgu Rogatec, tik okrajne ceste, se pod ugodnimi pogoji proda. V neposr. bližini letnih 10 velikih živinskih sejmov. Natančneje pri g. Ferschuig, župan, Rogatec. ooooooooo XXXXXXXXX Dia kot reklama. Kdor hoče uro Proda se trgovina v najbolj živahni ulici v Mariboru. Različno blago, katero je še v zalogi, kakor tudi trgovska oprava se lahko kupi !to najnižji ceni. Trgovina se shko tudi prevzame pod jako ugodnimi pogoji. P Srebre, Manutakturiv-aren-Lager, Marburg. 493 zastonj dobiti, elegantno pre-cijsko uro za ali dame po Ustni izbiri, naj piše takoj na hiša ar Fr. Schmidt. Praga Vinogradi. 315 Razprodaja zaloge kmetijskih strojev vsake vrste po najnižjih cenah ; tudi na zelo ugodne obroke. Vpraša naj se osebno ali pismeno pri zastopniku v Ptuju, Sarnitigasse 10. 461 Čitalo se je „Gospodarskem glasniku", v „Slovenskem gospodarju", v »Narodnem listu" in v „Stajercu", da so umetna gnojila od tovarne „Blovsky in drug" (imatelj Johann Beranek) T Pragi malo vredna. To ni resnica. Podpisani že rabimo več let od te omenjene tovarne vsakovrstna umetna gnojila in tako obilnega uspeha nismo od nobenih umetnih gnojil dosegli, kakor od te tovarne. Toraj iskreno priporočamo posestnikom, si umetna gnojila le od te časti vredne tovarne ,,Blovsky in drug" naročajte in ne poslušajte nasprotnikov. Gregor Čatter, posestnik, Breg, Polzela, Franz Turnšek, posestnik, Breg, Polzela, Franz Kolšek, posestnik in obč. tajnik, Breg, Polzela, Janez Terglav, posestnik, Sv. Jori na Tabora, Tomaž Hrovath, posestnik Sv. Juri na Taboru, Franz Rojnik, posestnik v Latkovi vasi, Maria Ribič, posestnica v Latkovi vasi, Franz Tkavc, posestnik v Latkovi vasi, Franz Menih, Sv. Andjaš, Johann Strajnčan, veleposestnik, Leve, Franz Turnšek, veleposestnik, Gorica, Anton Fazarinc, veleposestnik in obč. predstojnik okolice Celje, Franz Krajnc, posestnik in obč. tajnik, Laško, Franc Rataj, posestnik Oniše, Vincenc Kratschun, posest, in gostiln., Loče, Mihael Planine, posestnik, Libna, Blaž Držanič, posestnik, Starigrad, Franc Bernardič, posest, in gostil., Starigrad, Franz Planine, posestnik, Dolena vas, Franz Arnšek, posestnik, Dolena vas, Paul Arnšek, veleposestnik, Dolena vas, Franz Skala, veleposestnik, Stara vas, Martin Kralj, posestnik, Stara vas, Kari Pribožič, posestnik, Stara vas, Jožef Koritnik, veleposestnik, Stara vas, Alex Krušič, posestnik in kavarnar, Celje, Georg Krušič, posestnik vile, Celje, Josef Gutwald, posestnik vile in nadoficial, Lisce, Viktor Lun, veleposestnik, Lisce, Ignac Šimenko, posestnik, Ptuj, Anton Forstnerič, posestnik in gostiln., Pobreš, Michael Zagode, veleposest. in gostiln., Ostrožno, Anton VVengušt, veleposest. in gostiln., Lubečno. IV. 172,93 54. 491 Edikt. Za izvršitev prostovoljne sod-nijske razprodaje posestva Amalije G1 a s e r e. št. 505 k. obč. Spodnja Pulskava določi se dan 16. junija 1914 dopoldne ob 10. uri pri tej sodniji v sobi št. 7. Razprodajalni pogoji zamorejo se pri tej sodniji ali pa pri e. k. notarju dru. Hermannu Wies-thaler vpogledati. C. kr. okrajna soinija y S!oy. Bistrici, odd. L, dne 1. junija 1914. (Pečat.) (Podpis.) V Janževivasi (Stadtberg) se malo posestvo poceni proda. Lepa zidana hiša, 2 sobi, 1 kuhinja, velika klet, hlev in mlatilnica, 2 orala zemlje, mali novi vinograd, ki že rodi, sadonosnik z mladim rodovitnim drevjem, eno polje. Posebej je še travnik, gozd s poljem za prodati. Vpraša se pri upravi tega lista. 489- Pozor! 50.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 9 —. Zaradi vstavljenja plačil več velikih tvornic se mi je-naročilo, veliko množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih žnorastih čevelj, usnje, rujavo ali črno, galoširanih, kapenbezac, močno žebljana usnjata podlaga, veleelegantna najnovejša facija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštajo samo K 9"—. — Pošlje po povzetju. Simon Lustig, eksport čevelj, Neu-Sandez 9. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 497 100.000 ur Vsled balkanske vojne sem prisiljen, 100.000 komadov imit. srebrnih ur z dvojnim mante-ljem, katerih izvrstno anker-rem.-kclesje teče na rubinskih kam'njih (s 3 mantelji) in ki so bile narejene za Turčijo, za 1 kos po smešni ceni K 3-—, 2 k. za K 570,6 k. za K 13-50 10 k. za K 25— oddati. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, da si te uborne ure, ki se jifc v resnici napol zastonj prodaja, nabavi. Na ročite takoj, ker bode zaloga v najkrajSen času izčrpana. 3 leta garancije. — Posije pi povzetju 491 centrala ur A. GELB v Krakovi, F. 75. i 6000 malih škatljic Kola-Dultz zastonj! B Jaz bi rad vsakomur, ki ima slabe živce, poslaljposkušnjo mojega sredstva. Ono okrepča živce in izboljša s tem toliko zdravje, da se kmalu tako svežega, dobrega in podjetnega čuti, kakor bi se meral v smislu nature čutiti. KolaDuitz naj poleg tega še živce v bodoče pred slabostjo ohrani. V lastnem interesu vsacega Čitatelja tega inzerata, ki nima per-fektnib živcev, ali ki je kmalu truden, ali ki trpi na glavobolu in pomanjkanju spanja, želim, da naj poskusi Kola-Dultz; bržkone bode potem kmalu, kakor mnogo drugih, dejal: Jaac nimam več živcev! Najboljši živci so tisti, o katerih se najrnanje čuti. Kola-Dultz je prijatelj živcev. Prij. ten je v rabi in njegov vpliv je trajno okrepčanje. Kola-Dultz je absolutno neškodljiv in se možem, ženam in otrokom priporeča. Starost nima pri temu nobenega vpliva. To je reelni preparat za okrepčanje živcev. Kola-Dultz je povsod na mestu, kjer živci ponehavajo ali bolijo ali postajajo drugače neprijetni. — Edino stoji tukaj, nedoseženo I — Pišite mi takoj dopisnico in zahtevajte zastonjšno pošiljatev poskusne škatli ice I Lekarna sv. Duha, Budapest VI., add. 420. 482 9 53 63 ■% ». I I g ■ 11 za plahte in obleko se dobi v trgovini Pravo domače platno (echte Hausleinwand) Brata siawitscn, Ptuj. kakor tudi »lezijsku |ili.iin-mi in pralno Majo. ki se je tekom sezije nakopičilo, oddajam zdaj jo globoko znižanih cenah. Blagovolile sledeči kupon izrezati in z vašim cenjenim naslovom popisati ter na Razpošiljalnico sikni Prane gmid, Jagerndorf st. 210, Avstrijske Šle-zija, vposlati ali pa se potom dopisnice na mojo firmo obrniti. Dobite potem brezplačno in brez kupne obveznosti mojo izredno bogato zbirko vzorcev doposlano. Resti so iz sedanje sezije, niso torej staro cblezano blago, marveč najmodernejši in prrerazredni izdelki. Na Razpošiljalnico sukna Franc Šmid, Jagerndorf št. 210. PoSljite mi brez troSkov in kupne obvcanoeti Tnree Vaših zalognih restov od sledeče označenih artiklov. (Kar ne dopade, prosim da naj se izčrta). a) siiknu za gospode : 1. najfinejše kakovosti 2. srednje kakovosti 8. cenejže kakovosti 4. Za površnike 6. za salonske ! 9. sukno za zim- obleke ski plašč. 6. za lodenake 110- 8U.kn0 » P»- obleke 7. sukoo za vremenske plaSčc 8. sukno za hiače voljne hlače (manSester. fu-stien etc.) 11, angleških struks za hlače za jezdece. b) Niikmi za minion' telovnike - c) sukno za ilamske kostnme d) sukno za. pralne obleke in bluze (cefirji, satini, voiles itd.) e) platneno in pavoljno blago (Sifoni, platno vseh vrst, oksfordi, kanafas, inlete, gradi za matrace, cvilbi za Strozak itd.) fi lobci za glavo in tepni. g) posteljne Ufj«, namizni prti, ročni obrisati. ml'jil za zofe itd. Posta Ime ................... Stan ....................... SlanovališJe ......... Detela.................. Za 26 naslovov privatnih kupcev (razven krojačev in trgovcev z Tezanim blagom) pošljem reklamni pied-met zastonj. Naslovi, katerim je treba doposlati dru-go-jciične prospekte, naj se pOicbej označi. Najstrožja tajnost se zajimči. ii6 Ljudska kopelj mestnega kopališča t Ptuju. Čas za kopanje i ob delavnikih i _ ure do 2. ure popoldne (blagajna je od j 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in I praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. I l kopelj z vročim zrakom, paro ali | „Brausebad" z rjuho K —• 70 na glavnem trgu zraven apoteke priporoča stojo zalogo: Otročjih igrač, rasnih rat utnatega blaga kakor kafre, taike za telo, ia nakupovanja in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, neio za Zep in pravo Solinger britve itd. Blago iz celuloida hi roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh yrat. Razno blago Iz otekla hi porcelana, talarje, ■Iskre, sklede, naše, olažo In drugo v to stroko spadajoč« reci. Bazami oddelek s« od 20 Tin. naprej. Posebno lope r*či pa h BO do K 1*20- Štajersko dež. zdravilišče starozn. radij vseb. Akratotherma 37" C. Termalna, zračna, solnčna in elektr. kopelj, Djvo Zidane separatne kopelji, lini prostori za pc {ivanje, Termalni pitni studenec. Izborni zdravilni uspehi pri pri matizmu i ;g, m- Celju. Poštni in brzojavni urad, električna razsvetljava. Vodovod, krasni park. Nizke cene. ie-EaMlerfa. Sšiiia od 10. mala do oklobia. Pojasnili in prospekte dlje bra Mošta rentni niid. I. fabrika ur HANS KONRAD, c. in k. dvorni liferant, Briix št. 5324 (Češko). Novost! Št. 99'/, R. rUuium-Anker-remontoar-ura v niklastem ohišju z dobro izregutiranim anker-kolesjem, posrebreno kovinsko .cifernico, 8 pravo Radium-maso (ne fosfor), ki kaže v temi cas natanko; trajna svetilna rooJ K 860. St. 100'/, R. Radium-žepna budilnica v niklastem ali jeklenem ohišju K 2450. —Za vsako uro se daje kletno pismeno garancijo. Bret rizike! Izmenjava dovol.cna ali denar nazaj. Posije po povzetju. Glavni cenik z nad 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko. 190 giht, revmatizem, išias Pojasnila in prospekt zastonj po direkciji. g Lovske v vsakovrstni izvršitvi Flobertne in zračne puške, samokrese in revolverje, lovsko orodje, zverinje vabivoe, na kratko: vse kaj sliši v to stroko se kupi MS"- po ceni in dobro "^H v strogo reelni iffvami za puške Ant. Antonitsoh, Borovlje St. 112 Koroško, ■ Cenik zastonj in franko. - 308 Mlatilni stroj na Štifte. Mlatilni stroj na šlageisen široki mlatilni stroj z dvojnim čiščenjem, entgranerjem, sortir- nim cilindrom, bencinski motorji in loko- mobili, stroji in aparati za vino- in sadje- rejo, ter hidraulične preše oddajajo Ph. Mayfarth & Co., Dunaj II., Taborstrafie št. 71 fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. s 700 odlikovanj. Ilustrovani katalog štev. 434 zastonj in franko. MF* Išče se zastopnike. veliko trgovino Mann Koss, Celje zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutaio, strikane in Sifonasts srajce, kravate, otročje vozičke, na------ ' grobne vence Sn trakeve, % eno besedo vm. ......---- PALMA 9 0�1947 B-2C KOSE! KOSE I Kdor hoče imeti KOSO z katero se ni potreba mučiti, ter se lahko z enkratnim klepanjem kosi z lahkcto vsake vrste trave celi dan, naj se obrne na tvrdko: J. Krašovic, v Žalcu, katera je prevzela edino zastopstvo svetovno znanih kos znamko „poljedelsko orodje", katero zastopstvo je imela dosedaj tvrdka 342 -A- G-EIS tt Ž^ulLC-CT. Pri naročilu 10 kom. se doda 1 kom. brezplačno. Za dobro kakovost kos se jamči. PV* Cenik na zahtevo brezplačno. ~#M K0SE1___________________________KOSE! Kava 50°/. cenejša! Amerikanska štediloa kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kil poskusna vreča K 10— franko po povzetju. '/• k'8r- vel«- prima najfinejši čaj K 2'— oddaja A. Saphir, eksport kave in čaja Tiszabogdany 490. 407 ■s mi mawMmaiigiBamftai Nsfjbsljsa pemska i-azprotisja! Ceno perje za postelj! j 1 kg sivih slišanih 2 K; boliSih I 2 K 40 h; na pol bnl-h 2 K 80h;j belih 4 K; belih mehkin o K 10 h; I 1 kg najfinejših sneženo belin, sil I ainlh 6 K 40 h, 8 K; 1 kg fl.uma i (Daunen) sivega S K, 7 K ; belega E 10 K|; najfinejši prani 12 K. Ako «e vzame 6 K, potem banko, j Gstowa postelja iz krepkeix rdečega, piavega, belega ali rumenega nsnkinga, 1. taiieal, 180 cm dolg,' 120 cm Širok z 2 glavnima blazinama. vieka 80 cm dolga, 60 era široka. napolnjene z novim, sivim. trajnim in flamnattim perjem za postelje 16 K; pol-daune 20 K: liane 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, J6 K; glavne blazine S K, 8 K 60 h, * K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar st n« dopada denar nazaj. S, SenlSOh, DeSChenitZ Nr. 716, Češki (BShmen) Cenik gratia in franko. '■ 823 Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi flnejše sorte y velikem izbira se dobiva y veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora, (Zahtevajte cenik), tu Opravilna Številka A 414/13 481 neznanih dedičev. C. k. okrajna sodnija Deutschlandsberg naznanja: Gregor M n h i č, delavec v Leibenfeldc, najbrž rojen dne *16. marca 1854 v Kablju (Kobl), okraj Celje, pristojen v Kot, okraj Konjice, je umrl dne 31. oktobra 1913 ne zapu-stivši nikake poslednje volje. Sodišča ni znsno, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Kari Holzer, posestnik v Leibenfeldu. Kdor hoče kaj zapuščine za se zahtevati, mora to tekom enega leta od danes naprej sodišču naznaniti in svojo dedinsko pravico izkazati. Po preteku tega roka izroči se zapuščina, v kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, v kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade za- puščina državi. C. kr. okrajna sodnija Deutschlandsberg oddelek I., dne! 1.(.maja 1914. ]!ffielcliior '~rarn" pušk- * BoroTlJal1 »-P a J (Koroško) oddaja prvorazr. moderne lovske pn«ke iz prve rok". Reparature, nova kopita, zlasti nove cevi vsi h jeklenih mark z strelno garancijo najceneje. Nošene puške te izmenja proti novim po dogovoru. Ilustr. ceniki franko. 76 Nedoseženo Originalni „Ottou motorji Lokomobili Sesalni plinski motorji in naprave Motorji za surovo olje 121.000 motorjev z 1800 000 konjskimi močmi doslej odano 1 ProSpekle. proračune troškov itd. zastonj. LANGEN & WOLF, DUNAJ X. Iiuxenburgerstrasse 53 E. Zaslopslvi: Intair Frani lath. Gradec, Theodoi RBrnerstra.te 47 II Ako hočete svojega moža, brata, sina, ivojo 2eno, sestro aH hCerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanj- m rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bodemo tu na lahki in ceni način pomagati, na katerega smo Že tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V tiajvečih slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more vec prenesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok; in vsakdan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in žen vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrši pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj gospod Unrein Franc v Resiczabanya piše: Velestoyani gospod, Kopenhagen, Dansko! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve Skatji po poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadi!. Jaz sam sem vpliv BKina" poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžiJ Kino-praŠkc, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse drugo Življenje s svojo družino. Hvala Vara za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rckomandiral bodem še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein Franc Na5 preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopenhagen. Kino-Institutet, Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frank i ra s 25 vinarji. ■!?p_|snice pa z 10 vinarji. 500 kron! Vam plačam, ako moje 477 kten'n0 ,Ria-balzam' Vaša kurja očesa, bradavice, trdo kožo ne odpravi brez bolečin v 8 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K !•—; 3 posodice K 2-50. Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. Kcni čn v K aschitu (Kassa) I. počtni predal 12/721 Ogrsko. Pozor!, m Kupci ali prodajalci posestev! Kdor heče priliko porabiti, da si kupi lepo kmetijsko posestvo poceni, obtue naj se Čimpreie na od visoke c. kr. deželne vlade koncesijonirano pisarno za promet posestev KARL MAGNET v Velikovcu, Koroško, Obcre Postgasse 113. Tam so zdai na razpolago: Posestva z gozdom, dva lepa nova umetna mlina na jako obrem kraju, mestne, stanovalne in trgovske hiie itd. Brata Slawitscii v Ptuju Floriaiiplalt ii Bngitloigtsii priporočata izvrstne Šivalne stroja (Nahmaschinen) po sledeči ceni : fill I/ nffff ll1"! Singer A ročna maSina K 50-— Singer A .... K 60-— 70-— Dttrkopp-Singer . K 70 — 90— DUrkopp-Ringschiff za šivilje .......K130-— Dttrkopp-Zentraliobbin za Šiviljo . . . . .K 1*0-— DUrkopp-Ringschiff za krojače......K160'— DOrkoppZcntralbobbin mit versenkbarem Obertcil, Luxusausstattung..............K160-—180-— Durkopp-ZYlinder-Elastik za čevljarja......K 160—18