r,
i
i
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev ▼ Ameriki*
The largest Slovenian Daily in |	the United States.
■ Issued every day except Sundays r 1	and legal Holidays.
I	75,000 J leaders.
TELEFON: CORTLANDT 287«.
September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Ad of Concren of Kerch 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 109. — STEV.
109.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 9, 1923. — SREDA, 9. MAJA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
STALISCE ANGLIJE NAPRAM NEMCI JI AHEBKANO ŽRTVE
KITAJSKIH MNWT0V
Angleši zahtevajo bolj definitivne in konkretne nemške predloge v interesu čimprejšne uravnave. — Kabinet je odobril besedilo ter ga brzojavno sporočil v Rim. Sedanji nemški kabinet najbrže ne bo preživel krize. Izjava francoskega uradnika.
Poroča John Balderston.
London, Anglija, 7. maja. — Angleški odgovor na nemško reparaHj*ko |»<»iui<ll><». katerega j«' <laiit*s odobril kiihiiK't. prosi Nemčijo |x>vsriii odkritosrčno, v interesu uravnave, zaželjene oil vseli, naj stavi bolj definitivne in konkretne predloge.
Angleška |>oslani«*a, ki se bistveno razlikuje od fran-rnskega odgovora. j>ovdarja željo Anglije in njene vlade, da se vprašanje vojne odškodnine reši eimprej mogoče ter s 14 in olajša obnovijenje pogajanj med Nemčijo in zavezniki eimprej mogoee.
Angleška vlada po vda rja v svoji poslanici, da ni prav liie ppresenecena. ee niso Francozi pripravljeni sprejeti ]>oiiudbe v njeni sedanji obliki vsprieo medlega, nebistvenega značaja nemške re)>araejjske ponudbe.
Potem ku je kabinet tnlobril be- [ k.-,lilo mnglrikvrm odSovora. -a je'	Je ,uisJil	f™ncot*i
»poročil brzojavno v Rim. Itali-	s tem> Je nejasno, ven-
janski ministrski predse,lirik dar PM domneva poročevalec, da Mussolini ima pripravljen svoj Jr to odmev obu»>a- kl ^ Povzel lastni o« 1 govor na nemško posla- ^leo^ko-vlado vspričo neuspeha tiieo ter bo preštudiral angleški	J» Kulira.
ml govor .tla vidi, ee bi bilu uio-j	™
{Tort* jn»->lati n kit pen od po v or.
Tak skupen odgovor bi ne |»o- J iiM-oj.il nie drugega kot ukor. na- , slovlji n ua Francijo in Beljfijo, <
ANGLEŠKI ZASTOPNIK V MOSKVI 0BSTRELJEN.
Kitajski banditi imajo zajete ameriške državljane ter zahtevajo milijon dolarjev ter splošni pardon za o-proščenje.
jt
PREMETEN SLEPAR,
wesson
Sanghai, Kitajska, s. maja. — Dva biozemra, meti njima neki nekleiHificira«! A meri kanec. sta bila ustreljena tekom iu-k»*gH napada bazi d i to v na pt-kiiiKki »»ks-presui vlak. Tako se glasi v s|x>-roeilih. kl so prišla <lan«-s sean-kaj. Eden obeli ubitih je bil angleški podanik, po imenu Joseph Roth in an.
Dva kitajska potnika, katerima se je posrečilo uiti. sta izjavila, da so odvedli banditi jetnike drset milj dabs'- v gorovje, kjer si i je naeelnik banditske tolpe t»glc-!
dal svoje jetnik«-. !*•» zaslišanju-
t
jetnikov so skl*-iii!i banditi. da morajo plačati inozemei vsak po $50.000 odkupnine, dolini so razdelili kitajske jetnike v tri razrede. V prvi razred spadajo ln>ga-tini, od katerih zahtevajo po $30.000 odkupnine, v drugi razred manj bogati, ki bodo morali] plačati po $10.000 in v tretji razred navadni potniki, od katerih zahtevajo le po dva tisoč dolar-r jev.
Neki kitajski list v šanghaju p<iroea, da je bil njegov glavni urednik tudi zajet tekvni napada, a nato oproačen.
Peking', Kitajska. 8. maja. — Zadnja porodila, ki so prišla semkaj glede napada na ]»ekin»ki eks
ker sta pretiagljeno in sanii nasto- Moskva, Rnsya. 8. maja. — pili, ne da bi se posvetovali s »VO- Hcnr> SI«B*t, Olaa angleške mi-
j i mi zavezniki. Danes zvečer si ** biI težko	,okmn
j. tukajwija vlada prizadevala I^-n-kiepa ^-čera, ko Je skočil na prikriti ta dejstva.	jiij^ov .rficijelni avtomobil neki
Razpoloženje proti Francozom, bandit, ki je skuaal pobegniti s ki odgovorili direkeno Berli- P^rm'a svojega zločina. Na lllo-nu. ne da bi se brigafi za predlog ža *rdjatt vojaki, ki Ko za*le-
m^lzavezniških pogajanj v temj(lovali band it a in tua kroglja jc||irw,nj vln.k. javljajo, da zahteva-pogletlu, je razvidno iz ironične-,*4^0 raUJ^a Slogetta.	; j0 banditi v celem o<lkupuiuo v
ga sklepa kabineta, da se sporoči, L- 1'alterson, nadaljni Anglež, menkvi enega milijona dolarjev. Haiieoskt ill belgijski vladi slo-1 k; ** j* nahajal v avtomobilu, ni!llaaiditi zahtevajo raz ven tega tu \ esno zahvalo, ker sta zadržali j l^skodovan.	^ ],,llllnirt^„ v slučaju, da bi jih
svoj odgovor 1UI nemško j>onildbo Zdravnik, ki je kmalu prišel na skTtšale~zasletlova1 i r*-dne kitaj-htiri in dvajset ur,	i mesto nesreče, je izjavil, da ni po ske fe<c
Berlin, Nemčija, 7. maja. — njegovem mnenju prodrla kroglja I>ipl4miatieni zastopniki ino-
. _ _ <ii	i*	! v inA^nano	, •« < v
( t»f»rav ni na|*ravil o« I govor irai
Ko je dospel v N<-\v York iz I\io ,de Janeiro n<*ki parnik Mimson črte. so aretirali na njem Filjpa WeLsenthala. ki je imel v žepu $127.000. I>olže ga. da je osleparil ameriško ekspresno družbo, pri kateri je l»il tlalj r-asa v službi, za $250.000. Pred par meseri s<* mn je posreeilo pobegnit i ter je prepotoval skoraj poiovieo svet^. Sedaj jo na varnem. Slika nam ga kaže v » jHtlieij^kem gla\Tioni stanu v spremstvu poroenika Gegana.
SPLOŠEN VROČINSKI BOHLEH OBSOJEN NA VAL V NEMČIJI PETNAJSTLETNO JEČO
ZA RAZVELJAVLJENE SUHE POSTAVE
Pritisk "javnega mnenja'' na governerja Smitha, da naj vetira predlogo, s katero bi bila razveljavljena državna prohibicijska postava, postaja vedno večji. — Policijski komisar se ne bo dosti brigal, če bo razveljavljena državna prohibicijska postava.
New York, 8. maja. — Takozvmm javno mnenje, ki pa je le mnenje neznatne manjšine, jt- pričel« izvajati pritisk na governerja Sinit ha v namenu, <la s^a dovede do tega, da vetira predlogo, s katero bi l»ih» razveljavljena državna proliibieijska postava.
Governer dosedaj še ni hotel irieesav izjaviti, kaj bo ukrenil v tem ozirn, a listi po celi državi, pripadajoči obema strankama, tako republikanski kot demokratični, zahtevajo odločno vetiranje predloge.
Governer je dospel tekom preteklega večera v Xe\v York iz Albany, na poti v Abseeon, X. J., kjer hoče ]»o-eivati dva tedna. Vsi najx>ri časnikarskih porHK-evaleev, ki bi radi izvedeli, kakšno stališče bo zavzel, so ostali brezuspešni, kajti na vsa tozadevna vprašanja je odgovoril, da ne more ničesar izjaviti.
Prijatelji governerja izjavljajo, da bi ne bilo prav, če bi dal glede tega vprašanja izraza svojemu mnenju pred javnim zaslišanjem, ki se bo v kratkim vršilo.
Organizaeije, ki se zanimajo za izvedenje prohibieij-ske postave, hočejo na javnem zaslišanju dvigniti svoj glas ter se odločno zavzeti za vetiranje predloge, ki bi razveljavila državno prohibieijsko postavo.
Prejšni guverner, Charles Whitman (nikdo se več ne spominja tega žalostnega junaka), je izjavil, da l>i bila posledica sprejema in potrjenja te predloge ta. da bi postala država New York tako mokra kot Atlantiški ocean. Kakorhiro bi bile izločene Jtrajevne policije, bi bilo zveznim agentom povsem nemogoče biti kos Imtlegarjeni.
Newvorski policijski komisar Enright je izjavil, da bo newyorska policija še na|n*ej sodelovala z zveznimi <»blast-mT pri izvedejo proliibicije, tu<li v slučaju, da 1>* bila državna prollibicijska |>ostava razveljavljena.
Toplomer je kazal 86 stopinj Načelnik Kruppovih tovarn
Fahrenheita, in po vsej Nemčiji so se pojavile strašne nevihte, — V več; kot enem kraju se je utrgal oblak.
eoske^a iuLni>tr»kejra j»redsedni-k.i Poineareja na nemško repara-i iJ^ko ]>onudbo v Herliiiu ik>m'1>-
OdiK)«aji med Anglijo in sovjetsko Rusijo so skrajno napeti. a elaui angleške komisije so
DEVETNAJSTO DETE JE RAZ OCA&ALO STABISE.
no dobrega Utiša, domnevajo vin-	da je to obžalovanja vre-
«'ar im-rodajni krogi, da ni bila t,en dogodek, ki nima nobenega m- ixjfovorjctia zadnja beseda, ni- stika s političnimi vprašanji, ti 11 h tej, niti na oni strani. Ker Bandit, ki je bil vzrok streljajo 1'oincar« omalovaževal stalLVe »»j«'1- j'' l>il tciko ranjen ter bo oNtaiib zaveznikov, boeejo netu-!	umrl.
jški vladni krogi prttlvsem izvedeti, kaj bo rekel London.
Nemško easoifUtje smatra splošno jKi.vlanu-o francinini-strskejfa ]H'tiis^livika za mojstrsko drlo v primeri s poslanico kancelarja i imo-ja. Tako strog* je bilo kritiziranje te poslimlM, da je kotna.j vrjetno. tla bi sedanji m-miki kabinet [>re*ivel krizo. v katero je zabredel s svojim zadnjim korakam.
Luno se bo jutri vrnil v Berlin, po par dnevih {»očitka v južni Nemčiji, V petek bo najbrž odgovoril na [MNtiafiico francoskega ministrskega predsednika pred državnim zborom.
Medtem pa je posvečena vsa pozornost zunanjega urarla Londonu. £y»eijalisti, katere je navdal angleški molk s strahom, -zahtevajo. naj prične kabinet'takoj sestavljat i novo poslanico, bolj »liplomatieno sestavljeno, ki naj bi podmbix> t ugotavljala jamstva. katera je vlada pripravljena nuditi > podporo nemških jrele-induatrijaleer.
Pari*, »ancija, 7. maja., —. Neki vix»k francoski uradnik je izjavil ]ioroeevaieu iievvvorškega Worlda, da bo Francija zasedla iiadaljno nemško lastnino, kakor-hitro IxrIo iiuenjane reparacijske pofdaniee.
—	Ali nameravate zasesti nova ozemljaf — ga je vprašal poročevalec.
—	Ne, — *e je gladil odgovor.
—	N<h«im ivedi niti ene^a na daljn^fa inea nemikejra oseoilja.
zt>mskih držav so se sestali t»»r se j><>sve4orait »rlede korakov, katere naj s^orc. d& rešijo zajete ino-zemce. Ameriški poslanik, ki je odsoten iz Pekinga, je bil v neprestanem brzojavnem stiku z ostalimi diplomatH-nimi zastopniki.
KRALJEVSKA HIMAVŠČIKA.
Easthampton, b. maja. — Mr. in Mr>. Aleksander McGuire sta rtariša devetnjastih otrok, in zad-nji je bil rojen pretekli petek, liila je dekliea.
Osemnajst ostalih otrok živi in vsi so močni in zdravi.
Družina je nameravala krstiti »it roka z imenom John Howard Payne McGuire. če bi bil mošk<v ga spola. Kraj praznuje namreč ta teden obletnico rojstva John Howard Pavne-a. ki je kompont-ral znano pesem ''Home, sweet Home.''
DVESTO "USTA&EV" UBITIH.
Sim, Italija, 8. maja. — V nekem uradnem poročilu se glafti, da so italjanske čete v Tripolisu pognale v beg 1500 ustašev in da je padlo pri tem dvesto u&tašev. Italijani m> imeli 119 mrtvih in ranjenih. (Med njimi je bilo brez dvoma tudi par Kraaevcev ter nemških Tirolcev.)
UNIČENJE TUBftKEGA MESTA
Carigrad, Turčija. 5. maja. — Mesto Soulu Sel a. v bližini To-kata. v Mali Aziji, je Mlo uničeno od ognja in potresa. Poročila ne navajajo atevila žrter, a se
damjiera, d* jih je bilo dosti. -
ft - " « * .
Berlin, Nemčija, >. maja. — Tekom preteklih spomladanskih mesecev ji* bilo vreme v Nt-inčiji mrzlb-vlažno. in zaželjern- irorko-te. katm' j«- manjkalo 1«*k<nn onega časa. jt-	j v izobiliei.
Po	Nemčiji so pojavil vročinski val. ki jo ]»roizvedel vročino stopinj Fahrenheita. _ ki je povsem neobičajna za ta lot-
Aim, Italija, 8. maja. — Anple-ski kralj Jure in kraljiea Mary Vročino so spremljale strašne sta |>olo£ila danes vence na grob nevihte, ki so povzročile dosti nepoznanega italjamkega voja- Skcnle. Kleti so preplavili nalivi in ka .ki je padel tekom svetovne posledica vsega tega je bila o-vojne. ter na groba kraljev Vik- g»omna škoda. ka.i?i neizmertio torja Emanuela II. ter kralja materijala. spravljenega v k!e-Umberta.	teh. je bilo uničenega.
Pri grobu	»znanega |>adle- Na «lrugi strani pa j«* sov«*da
ga vojaka so sprejeli angleškega prinesla izvanretlna vročina tu«li kralja in kraljico italjanski iroj-, par ugodnosti, kajti v zadnjem ni veterani.	j času je postala dobava premoga
--j pomanjkljiva vsled vjwda Fran-
| cozov v Ruhr ozemlje. Vs'-povs<K] ANGLIJA IN BUSUA V KON- je manjkalo g<>rk.- vrnle in ljudje FLKTU.	| so sedaj veseli, da se lahko kop-
ljejo na ]»rostem.
L&usanne, Švica, 8. maja. — To kopanje na prostem je za-Prejinja grški ministrski pred- htevalo že sedaj dosti žrtev. l*to-sednik. Elevterios Venizelos. je nilo je setiem ljudi in več jader imel dajšo konferenco z glavnimi nic se je -potopilo, delegati zaveznikov, katere je naprosil. da naj izključijo iz o-«nut-ka mirovne pogodbe s Turčijo določbe, ki se tičejo amnestije političnih jetnikov, ker bi taka odredba nasprotovala suverenosti grške države.
V nadaljnem je izjavil Venizc-ios, da ne ^bo Grška plačala niti centa odškodnine, katero zahtevajo Turki. Pripravljen je dovoliti v medsebojno uravnavo re-paracijskih zahtev, a nobenega govora ne more biti o kakem vojnem dolgu ill jr slučaju, da bi Turki in etye^^i^e^liote]i , sprejet i jwedlojjoV trfftke. je dednja baje pripravljena obnoviti vojno.
je bil obsojen na petnajst letno ječo ter na sto mili jonov mark globe. — Ista kazen je zadela dva ravna telja.	j
Werden, Nemčija. S. maja. — Francosko vojno soil išče je obso • lilo danes dr. Kruppa von Bohle-na na petnajst let ječe ter na sto milijonov mark globe. Obdolžili vi da ni hotel preprečiti dne •jI. iuarea napada na francoske vojake v Ruhr okraju.
Podobna kazen je zadela tudi ravnatelja Hartviga leina.
OGNJENIK ETNA JE ZOPET PRIČEL BRUHATI.
Catania, Sicilija, 7. 'maja. — Lava je pričela v ret i iz istega kraterja ognjenika Kine, katerega je ustvaril izbruh b-ta. 1911. Ho-sedaj j«- dosegel tok lavi- tri kilometre. a se še ni dotaknil obdelane ga ozemlja.
MAROŠKI USTASl SO ZOPET _ NAPADLI ŠPANCE.
Madrid, Španska. 8. maja. — V nekiu oficijelnem sjv»r*«'ilii iz in Oester- , i|ellile v Maroku se glasi, da so
PODPORNE ZNAMKE NA DUNAJU.
Dunaj, Avstrija. 7. majn. — Izdajanje jtošlfiili znamk v dobrodelne svrhe, ki s«- jt- /,»■ enkrat i/. kii/Hlo uspešnim. 1»«» zopet preizkušeno.
Poštni department je i/ lal nove tak«- znamke, v vrednosti od sto do ti>'«- kron. Znamke ->o tiskane is;i ja|H>TLski'Di finem papirju ter umetniško izdelane.
NOV SKANDALCEK V KINO KROGIH.
VOJNA CIKAŽAN0V PROTI VISOKI NAJEMNINI. %
Iz Chicaga poročajo: Tenants" League je zopet enkrat mobilizirala svoje sile v boju proti hišnim gosjHKlarjem. ki so -kušali povišati najemnino s 1. majem, •soglasno z Garee 11. Ilartom. pravnim zastopnikom Lige.
Miss Ilart izjavlja, da >e je 50 tisoč najemnikov apartmentov in drugih stanovanj dogovorilo, da ne bodo obnovili najemninskih pogodb in tudi v slučaju, da bi jih hoteli vreči iz stanovanj, bodo ustrajali ter ne bodo hoteli zapustiti stanovanj.
ust as k e čete napadtf n»*ko špan-
•k. ,	, * ji • » i I ^ko pvb'tojanko imm! kritjem me-
Jlalo pred razsodbo je dospelo I 1 a .	1	\
v Ameriko naslednje jioroeilo:	, ■
Werden, Nemčija. 8. maja. — Španske čete so baje napad za-Francosko državno pravdnistvo, vrnile ter prizadele sovražniku ki
zastopa franeo>ko vlado pred ^ velike izgube, tukajšnjim vojnim sodiščem v za-: devi izgredov, ki so se završili v , Kruppovih. napravah, je zahteva-' lo petnajst let ječe. poleg globe stotih milijonov mai*k za barona von Bohlena. predsednika Kruppovih naprav.
.Državno pravdniatvo je tudi zahtevalo, naj se kaznuje tri na-daljne ravnatt/je kompanije z desetimi leti ječe ter globo po sto milijonov papirnatih mark. Za 2 druga odsotna ravnatelja je zahtevalo državno pravdtiištvo po , dvajset let ječe ter isto globo.
Strogo kazen je tudi zahtevalo za Mr. Muellerja. uslužbenca ' naprav. Državno pravdniatvo trdi. da je Mueller organiziral na-1 pad na oddelek francoskih vojakov.
Svoje zahteve je utemeljil državni pravdnik z naslednjim: V prvi vrsti so bili K r up po v i ravnatelji v zvezi s širjenjem propagande pnrti francoskemu vojaštvu. V drugi vrsti so mirno'zrli skozi okna naprav, ne da bi končali demonstracije.
Vojno sodišče bo najbrž še danes zvečer proglasilo svoj pra-vorek.
Los Angeles, ral.. 8, ina.ia. — Tukajšnji list Times poroča, da namerava Anita Stewart, znana kino-igralka. vložiti tožbo za ločitev zakona od svojega začasnega moža. Kudolfa famerona. ki je tudi kinenitografski igralec ter ravnatelj.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
ae potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
Včeraj so bile naše cene sledeče:
Jugoslavija:
Razpošilja Ln zadnje |n»šte in izplaeuje "Kr. ]K>stul Čekovni urail" in "Jadranska t»auka" t Ljubljani. Zagrebu. Her^radu. Kranju. Celju. Mariboru, Imbrovniku. Splitu, Sarajevu ali drugod, kjor je i»ad za hitro Izplačilo najugodneje.
1000 Din. .. $11.40 .. K 4.000 2000 Din. .. $22.60 .. K 8,600 5000 Din. .. $56.00 .. K 20,000
Pri nakazilih, ki tniiajo manj kot en tisoč dinarjev računimo potebel po 15 centov ta poštnino in druge stroške.
Italija in zasedene ozemlje:
Raz|»»5ilja na zaduje i**šte iii izplačuje	"Ja«lrau»ka banka" v Trstu. Oiiatiji in Zadru.
200 lir ................$10.70
300 lir ................$15.75
500 lir ................$25.75
1000 lir ................$51.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj ot 200 lir računimo posebe] do IS centov ca poštnino in druge stroške.
Za pešiljatve, ki pfCMpjo znesek pet tinoe dinarjev ali po dvaiiaot lir davoljojemo pm rmRočnost i še posebni popust.
Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče fiodati natančne eene vnaprej. Računamo po eeni onega dne. ko nam dospe jKjslani denar v roke.
C«lede iipbžil v anriških dolarjih glejte posekaJHiai* v tem listu.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali i« New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK 92 Coxtlmndt Street ,	Hew York, N. 7.
OUtso zastopništvo Jadranske Banke.
(AdvtrtlMMtl
Največji almiid dnevnik v Združenih državak
VeUa za vae leto • • -	$6.00
Za pol lete.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za aaozematvo celo leto	$7.00
ROJAJU, MilOCUTK MM hA "GLAS HaJtODA" HAJ VEČJI BLOVKISC 0HV
ms t m. mum ^
... ^ . . . „ ....... , ... . _
"T- ™ —"
KAJ Jc. S KONGRESOM?
Iz Slovenije.
ko ranjena, več pa lahko. Po eksploziji je priskočilo več •►rožnikov. ker so hote! i Orjuna.ši v svoji ra^lmrjeaiysti napasti hotel. Padlo je precej strelov. V hipu so bile razbite vse šipe. XadaJjni napad
naši se močno obvladovali. Pri nekaterih hišah, odkoder s-» padali na spre v t hI streli Ln kamenje, so nacijoualisti pobili šipe. Poleg v-eira je bilo več manjših prask po mestu s patruljami, katere so nemčuvji izzivali. Ko so se zunanji Orjuiiiiši vračali z avtomobili i/, mesta, so našli ihi cesti vse pol-
Okiisiia jedila so i neprestano na mizo ] > ddne do osmih :•. -kat re jedi so bile tako
-	. :a bi moral spretni ku-i :: -redi sklede faneo z
- 'i.: l>i ljudje Že vsaj ve-; ravzaprav jedo. Gostom 'V i'i dekleta v črnih oble-!ih predpasnikih; -Taz - a '.'•-!<•!. komu bi dal pred-i m sladkostim ali o-.lili ■ Iwiasale. Xovoporo-::i.i želel v-.» srečo župnik s>	i 'tem -M' je pričela prist-
: : i .1 >loveaska svatba, pri -•i u - m bil niti v domovi-: e ir na v/j m"*. p<> jedi je pri-\ rsta na trodea. France si je ■ro nabrusil prste za dobro-
-	it.- pet... 1 Vtika je sledila :. v alček jn-lki. ( V je pa slu-
mairal. je jx^ejrla vmes > ^ iiska ir^dba s priznano* pre-•ii proizvajanjem. Nevesta je .ia nebroj darov. Katerega je !j vesela, ne vem. Pe-*• r Zgaga .ki je bil slučajno tudi ' a\v -. ,;e r»*kel. da ženinovega. i'.»t-mi je prišla deputacija fan-T v : • - zahtevala ženina, naj nipi nevesto. Visoko so je ce-i! i neradi so jo prepustili, kar r,:/.\ idno iz dolgotrajnega, ba-laiitanja in precejšnje s vote, ki .i i dobili zanjo. Govor je sledil trovoru. Najlejtši je bil govor Leninovega brata, mladega, inte-'• ->inega fanta. Marsikomu je z/.val solze v oči. Govoril je tudi Rev. M urn in sicer tako kot zna le on. Najpomemebnejai trenutek je bil. ko so odvzeli nevesti deviški venec z glave. Nevesta se je malo za sol žila — pravijo, da mora biti tako — pa je bilo takoj dobro, ko sta z ženinom
Pri delu smrtno ponesrečil.
V hrast 11 iškern premogovniku je smrtno poiiesreičil oženj eni rudar Hrašan. Pri razstreljevanju v rovu ga je presenetilo in mu je zračni pritisk raztrgal glavo. Pokojnik je svoje tovariše še pravo-v-asno opozoril na .nevarnost: in jim tako rešil ^ivljeaije, -doeim sebe ni mogel več rešiti. PoJtopali so ga ob veliki udeležbi delavstva. Hrašan je bil pri svojih sotrpinih zelo priljubljen hi spoštovan.
Napad na Orjunaše; Orjunašem namenjena bomba težko ranila 2 nemškutarja.
Maribor, 7. aprila. Pravkar so se vrnili iz Slovenske liistriee Or-junaši. ki so se tamkaj udeležili ustanovnega ol>čnega /-bora Orju-ne (organizacije jugoslovanskih naeijoTialistfrv i. Občnega zbora se jo udeležilo veliko število Orjti-uašov iz drugih krajev. Okrajno glavarstvo je sicer prepovedalo oibčni zbor, ki ga pa ni bilo mogoče več preklicati, predvsem radi zunanjih gostov, ki so zato vseeno prišli a* iJrstrico. so tudi za dant-s organizirali nemeurske tolpe ter jih oborožili s samokresi.\110 nastavljenih kuhinjskih no-gorjaeaini in kuhinjskimi noži ter žev 7- ostrino navzgor. Vendar ni celo z boinl »am i. Ko so Orjunaši ,,iio nesreče, ker so pravočasn« »rpazili te priprave,- vše mesto zapazili nože. Ko .so klerikalci vi-z«ustražHi s patruljami in zasedli ^f11	poledice svojega zlo-
najvažnejše trnke mesta, tako tla čilskega načrta, so začeli sami seje izvršil <ibeui.zbor v hotelu ol>sojati nemčunak« drhal, jk>-**Beograd"* ob veliki udeležbi po-. seh»° ^ J'; sramoval klerikalni polnoma mirno in neovirano. Konstituiral se je odbor pod predsedstvom dV. Dernovška. Ne niču rji in kerikah-i so se medtem zaprli v nemški hotel '*Xenhold". ki je bil že poprej ztwralisee Venice v. Ko so Orjunaši za to izvedeli, so napravili po obenem zboru po vsem messtu manifest acni obhod, pri čemer s<» prepevali domoljub-ne pemi. Iz nemških his so v tem začeli >padati streli in kamenje, C irii so se klici: 4*Auf biks. Or.jtl-na! " S]»revmlu s-j sledile cele skupine oboroženih nemskutar-kih izziva Če < ^»la.st je preski'bela za varnostno stražo s pomnoženim orožništvoni. ki mu je jxoveljeval orožni^ki major. Ko je prišel sprevod Orjunaše v do hotela Xenhold, je opazil tamkaj skupino ljudi. ob<M4oženo koli in vsem nuigoeim orožjem. Xekdo «m! teh nemčurjev je v veži hotela Xenhold" nekaj zažigal. Medtem nastalo prerekanje, začni o se je
Špekulantiv»o pognali v višine cene za sladkor.
Kljub temu, da je bila letina dobra, mora plačevali odjemalec naravnost nezaslišno ceno za funt.
Izdelovalci sladkorja spravljajo milijone in milijone dolarjev v svoje žepe.
Sirom dežele so se pojavili odločni protesti.
Nekateri protestirajo pri krajevnih. drugi pri državnih oblastih. Vse se zaupno obrača v Washington, kjer je sedež vlade. Vse pričakuje odrešenja iz Bele Hiše.
In včeraj je prišla iz Bele Hiše poslanica. Sporočil je pa ni Harding. pač pa njegova žena — kar je naza«inje vseeno.
Poslanica je zanimiva. V nji je natančno obrazložen načrt, kako zi se dalo stopiti sladkornemu tru-stu na prste.
Vsebovana je v enem stavku, ki se glasi: Ameriške gospodinje, ne uporabljajte sladkorja; umirajte grenko kavo!
To je modrost vseh modrosti.
zopet nekaj klicev : 4' Pfuj, Or ju-1 na!" Xekaj Orjuna^ev je stopilo] k vratom, ki so jih Nemci za lirpf
odprli, da bi napravili izpad proti! Ameriški delavec, lepi časi se
sprevodu. Dva Orjunaša sta do- ti bližajo_ Ko te bmio kapitaiisti
bda medtem nKK-ije udarce s koli itisnili k tlnm ko ti botlf>
in bikovkanti. Pru*kočila sta dva	.-
. .... I vs<? sile in moei ter te z«i nagrado oa»joiika, v te.iu i>a je hotel Nemee	Bil fe	....
... • i . ,	t i pognali na cesto, iv»sLji i>rotes-r v
vreei iz ve* hotela ''Neuhold
na Orjunaše bombo. Dm g i Nemec, ki je imel nalogo, brzo zapreti vratu, je storil to prehitro, >»omba ni dosegLa svojega eilja iu je eksplodirala v veži m«! m»m-
Washington. ter reei: Živeti ne morem.
Z obratno pošto boš dobit dober svet. ki se bo glasil:
V srce se nam smiliš, ubogi re-čurji. Dva iznunl njih sta bila tez-! vež. Kapitalisti so res veliki gr-
o preprečrili omžniki. Tnrdi Orju-Pke preglavice mehiški vladi. Na-
dini. Prepričani smo. da res ne moreš živeti. Vsledtega je zate
najboljše, da umreš.
• • •
Pancho Villa je delal neznan-
gajal ji je, kjerkoli ji je mogel. Nazadnje ji ni drugega kazalo, kot Villo kupiti. Dala mu je velikansko farmo ter jo opremila z najmodernejšimi poljedelskimi stroji.
Seda-j da Villa mir.
Jugoslovanska vlada pomiri s tem svoje uporne bandite. da jim da službe priseljeniških komisarjev.
lugosUmatiHka	ICatnL 3rltunta
Ustanovljena L 1898	Inkorporirana 1. 1901
glavni urad v ely, acinn.
Olavnl •«b->mlkt. WaCMffnik- kddolp fkrpan. tt* a mu> at. qit«Iui o WomrtM lam. LOUIS BAUkNT. Box iN F«arl ▲▼«.. Loral«, a Vtejnlk: JOS1PH FIBBLER, Ely. man. Wkmtm*'- OKO. L BROZ1CH. Bt, Mtna.
Mi—lit	Hita Miitili: JOHM MOVaBN, «11 — (M An. MM
Dohttk. Mlam.
Vrhovnf zdravnik.
Dr. 3OS- V. CRAHEK, 303 American State B»nk Iltde-, 000 Grant i=t.. at Eixth Ave., ritUbureh. Pa.
__Wrtuml iftin
9UW09 HAiNlK. Bo« M Bttk«w«U BM|« mv. DltaoM u« mn»*
Btmta. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1U4 W. 1« Btrnt CMemco. DL VKANK BKRABBC. 4S3S WaAlsfton 0trMt. Dtm. Oata.
Firtdil o«M*. UONAKD BLABODN1K, Bo« «M. Hy. w GREGOR J. PORENTA. BUck Diamond. W«ah. VtANK BORICH. «117 Bt. Clair Ava. Cltfdui. O.
Združevalni adtoer. VALINT1N PTRC, Tt« London Rd.. N. a. davalasC O. PAULINE ERHENC, iS* — trd Btr«*t, La Salle. ni. JOSIP BTERLE. 4M E. M«aa Avenue, Pueblo. Cold. ANTON CKLARC, Ud Market B tree t. Weukacan. UL
.	Jednotlno vredno sleeilo: "Olaa Narode**.	.
Vea etvert ttkaJoCe ae eradnin aeder kekor tadl denarne eollljerr« ■aj ee podil jejo na fflevneca tajnike. Vea pritožbe naj ae poitlja ne pred-aadnlka poratnasa odbora. Prodnje se sprejem novih Členov ln bctnldke aplfovala nej ae podllje na vrhovnega adravnlke.
Jaaoelovanaka KatoUika Jed no ta m priporoma vaem Jaaoalovanoa na
obilen pristop. Kdor 'rti postati Clan te onranlssd}«. na] a« xglri-i tajnik*
kUlnjeae druitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufltav m pa obrnit«
ne (L tajnika. Noto dniltvo M lahko ▼stanovi s t Clan! ali članicami.
Iz Jugoslavije.
plesala pn podu. Razajrratiost je dospjfla sve^j vist'k proti vojVru. Vsevprek je pelo in se veselilo. Zadnji gostje so zapustili malo preil polnočjo dvorano. Xovopo-rfK*eneema izrekam prisrčno hvala za vso srostoljnlmost. Kdor je bil na svatbi navzoč, se je bo spominjal še i »o zna leta.
Mladi ženi. ki je bila do svoje poroke najvztrajnejša delavka na našem odru. in mlademu možu. požrtvovalnemu članu Godbe in T>amovine. želim vse najboljše. Pred par tedni se je poslovila nevesta s slovenskegra odra. Igrala je težko ulogo v krasni Meškovi drami "Mati". Menda ne bo huda, če ji želim, da bo po enem letu igrala ua. odru življenja aaj-vzviieaej&o aNfeo. ulogo matere. Poedravljeni!
Pnmii'i« ■! i ■
roroceraiec.
voditelj (jril.
Velik požar v Celju.
V petek t>. aprila med 5. in ti. uro so oznanili streli celjskega mestnega čuvarja, da je izbruhnil o^enj v mestu. Sredi mesta, na najproaiietiiejšem kraju, v ulici kralja Petra, se nahaja detajlna trgovina veletrgovea Ivana Rav-niharja. V pritličju so prodajalni piwtori in »kladuča, v prvem Nadstropju pa se nagaja privatno stanovanje Ilavniharja. Hiša se nahaja na <«glu Kovaške uliee. Iz hiše .se je valil	dim in kmalu
so pričeli ixiifati plameni. V par minutah je bilo vse poslopje v ognju. Rešilne in gasilne akcije se je udeležilo gasilstvo iu vojaštvo, ki je prihitelo v spremstvu častnikov na kraj ne.sreee ter s kor-dononi .zaprlo v.se ulice, ki vodijo na pogorišče. (*«'ljsko gasilno društvo je obkolilo hišo od dveh strani t(?r napeljalo šte\ilne cevi do pogorišča. l*o dveurnera neumornem delu vojaštva in gasilstva se je posrečilo ogenj zadušiti. Požar je bil tako silovit. <ia se je že oprijeiiual okoli stoječih p«wlopij. Gasilci so opravljali sfvoj l>osel na vLsokih lestvah, in ko se je ob 6. uri porušila .-streha, je za-eel sikati iz ^K»g(»rišea fiov plamen, ki pa je bil kmalu zadušen. Iz trgovčevega stanovanja se je ^posrečilo spraviti precej vrednosti na varno. Škoda je zelo velika, krita pa je vsa z zavarovalnino. Na kraj nesreče no takoj prihiteli župan ter drugi predstojniki oblast ev m častniški zbor. ki je z vojaštvom predn o sodeloval pri rešilnem delu. Kako je ogenj nastal. še ni ugotovljeno.
Mož in žena sta prišla v trgovino. Žena je rekla, da se ji je v zadnjem času obraz nekan*. sumljivo nagubal in da bi rada kako mazilo, da gube odpravi.
Ulj ud en prodajalec je odvrnil: To je mazilo za vas. To vzemite. Namažite se in jutri boste deset let mlajša.
Tedaj se je pa obrnil mož k ( Država je kot la-tnik svoji ženi rekoč:	I zgrjtdl) zahtevala znatno
— I?revidna bodi, draga moja.	v kaI" P» ,
, .* * . . , „ „ i noee privoliti m je ?zpla« ala dose-11 si ntara devet m dvajset let. Ko . .
.	.	.	. j danjo na leiitiuno obem^ki nlag^ij-
sva sla z doma. sa v prvi trgovi-
Pravda občine Sarajevo z državo. I
Sarajevska občina ima devet ■ Sol. a samo tlve š<»l-iki poslopji.
oKtalih poviša-v kar Da občina
ni kupila klobuk. Trgovec ti je rekel, da boš v njem deset let mlajša. Potem sva kupila obleko. Prodajalka ti je zatrdila, da boš v novi obleki za deset let mlajša. Ce še to mazilo kupiš, se .boš pomladila zopet za deset let. Potemtakem te bo morala tvoja mati šele drugo leto roditi.
ni. Država povišala zakupnino občini sanio zat«>. ker je ob<*Ina p<»vi&atn pri'-rtojbiiio za električno razsvi-tljavo. S^M»r med	:ii
državo l>o rešilo sodi.šue.
Štrajk zagrebških krojaških pomočnikov.
Ki-ijaški p»»uicčniki v Zai_rr«-!«:i so stfipili v strajk. Zahtevali so 10% zvišanj«' mezde in še posebna
^UUOJAKE opo-K3B3 zarjam o, da je cena za "Slovenako-Am eri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost.
Smrtna kosa.
V Ljubljani je umrla gdč. Ivanka Jenko. — V Mediji-Tzlakah je umH Josip Bervar.
Kako ljudje napredujejo«
V TPRAVA ameriške zakladnice v Washingtomi je na ^ vprašanje "Kdo je skopuh?'' odgovorila takole:
Skop je oni, ki od vsakega dolarja pristedi GO centov ter od ostalih zapravi 39 centov za živež in vse^a 1 cent za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Varčen je oni, ki od vsakega dolarja pristedi 20 centov ter od ostalih zapravi 50 centov za živež in po 10 centov za te^brazbo, zabavo in dobrodelne namene.	i*?-
Zapravljiv je oni ki sploh nic ne pristedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po 1 cent z& izobrazbo in dobrodelne namene.
Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so ure jene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države.
Pot do uspeha jje dolga in mučna, zato ne odlašajte s prvim korakom. — Vložite del .Vaših zaslužkov v sigurno, domačo banko, kjer Vam je Vaš denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe.
u
SPECIAL IirKB&ST ACCOUNT"
j- - *.. «d
a* obrestujejo pri nas po 4%.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
f Ss*	JC -

j;
i
-1
m
mmmmmm
li	MflO'.«'
L z '1 s/i
r" G L AS NARODA"
«w«VCM(Atf DAILY!
—| M, ----------------
•ijTiaic Pnblishinf Compaay
'A Ccrocrifcn)
PRANR tAKlCN. Pf«ifti>i	LOUII SKNaOlK. TNMnr
^tac« o« tat -»• '	■ r*t n ir.4 AMrHiM «f A>l«l Offftaarai
U (<.:-'• •	.	New York City. N. V.
* « L A • NAHODA-. Ve i c« •« th« Pwpi«)
•••	C«e*ot linetyi in« Holiday«._ |
Im «•!•	«•«<« I'M n A~.«Hte	Za	Yo'k U Ml« 1MB	9TM
In Can*«*	...	. M 00	z« pol t«ta	11 <M MM
Ca tat« «. . .	I3.B0 I* Inaxetr.alv* U Ml« Ml mi Ml •fM
Za ktrt »•«■ ............. I M	n p«l i*t«	— - MM
— — j
i. ,t>* ption Yearly M CC______
a • f: »nt cn Arr»em«nt.__
<■>••	■ - -r.mlm' I In «r—uttw._
DapM km po£pi*» ia	m n« prlobčujejo I>«o*r Mj mm HMm«
■X)*« «* Um a*	y.raj* i ir> *r!kor. «l iMl«l). M BBM
luA: v>rr	.	r<	1	naldano nulonika.
"G L A i NAHODA" M Mr«*>*' n	B -	-f vinmttan, N— VMi WU V*
*	Cent <rdt r*79
GLAS N^VRODA. 9. MAJA 1923
VSAKA KAPLJICA
Iml	—Bordenovega Grade 'A*
m	Mleka Tsebtge pošteno vred-
mj	nost, zavestno skrb in uspe-
m	šno nadzorstvo.
jmj	Neutrudljivi napori so na	h
Iml	mestu ter se sanpno nadalju-	li
mj	jejo pri produkciji mleka te	m
jmj	vrste.	ju
HMBHtrv	\___»■/
I Nabavite si
Irr: ibordens
J t«. J Farm Products Co.lnc.
^ ^ Walker 73QO_
X"	. . i v i š j t* ^odi>re, da je neka jmi- .	■ - , <:. « < .a držav, neveljavna. <	pt . j-ni predsednik Taft i n • . .	. i .u uclu-in predlogi ali)
|M>>tav!. I '	i\;z i i«» pi»sta\*M. Trije su bili
111'«* T i i i < ■ .	• . • < u-i'-Aii r;i z sodbe.
' -	■ ■ .v . '.< i ...i l.i doloeala miiiimal-
lr» dr. i'. -K	>L> ■ \ iktU Coluillbija. To
m i-. .. j	i 'a\. . kajti vladar di.strikta
< '»lliJiilna- j i- i.	.. n j
i ''•	• k< mgresu nikake pra-i
v.'-«', da	- :;i .sti t<* ali one postave,j kat«To i*- >['!•«■.;« : kongres.
N' i	!i>ui piialo to silo. Skle-
V-	, .«• !': <lii<"L,'a. ker nimata niti
piH-i-'. .	a' i ž:\i-a, da I »I se posta-;
vili; po jijf»u.
'	- ivoiicrcs prave in <Klkri-j
tosr. fi i	:j : • i : !•;•!.•; najvišje sodišče, da je pre-1
i	i iv«-1 javi jena prav kot da| .)• ni razveljavilo najvišje sodišče.
K- ..	.. «1; i... i m'1 k«m^res tako'
nsu!: ;	' i , i i aj »redni senatorji, koli-'
, n	' ; v>pi ii'o t« Lia sainolastuegaj
i ,	- 7, ni ci Hi držav.
!»ila ketlaj zdrobljena ta
avtokraeija *
X '	^ ■ - .i«' r kel. da nimajo ]»la-|
I"' 1 •	- ■ ua stika v. njeno moralo.'
1	iiati < « ivi(lne^a dejstva. .
lu.ter« >pl,	• t ka - ,
^ ^ ;	1 mkn*'liiii je znano, da so
]'	v. njih moralo.
' -m« i sfik nivd nizkimi pla-
<:imi ♦■■!•:'	- v;.jn delavke.
Dopis.
New York. N Y.
V r. -l. l, .	s <	r.. ..•
naselbini \ i	|,Jt. !•■ •• .(,■>
IlH JV'^t'lil Kilp i, i i T H«! IJ II i il W-
voršk i ^|.. ^, ■ • \	....
I', i !>.,	i,	i
K'.||,-aM H V
k(». šir-tki »i* »	.. ,< j,1-
«"•*, tla uti ..f h,ir	'iua!'». Si--
I* «lai»*"> v	c» h -s.- ],.
ilfkoHk.. „r ■ K<»\rk. x. v, S	,	m
11; i T1» ■ • v!	.	1 '\ t * iti
ijrialk"	\ N'^	, , ,,
t rxa v u	r	- -m
t uril < Mit	{W'ljll. k - • •	• no
za« l n j i	L** f i }>i"» f. \	t» / n.'uj.' ,»r-
niatik o in -k.-^a Ir išrva ' j
vil	>■ | ! ,]ri ,. '
pr.n z. i M -- \; . !. \i ,-j , . Mi^ NV/ika VnM r. I »r .-a xta l,i-la Mr. Valentin Pavli,*" ,11 Mr. \ ink>» Kim 111. i »h r
v vensko ilv^raiM i». 1» »/ ira\ i!a ti<»-a 'o|xir.nvcni'a Sit»v-n-«k 1 Tu je bilo isi.tlo v ■ U^ril uri -b fioldue. 1 »• I. h til kako mu j v,. ... M ,! , :>.. 1 r , ntoralo bit i n.uj . ,.Van f «;.».
* , r i tr.-t r n iVtrti tr ni je si» ■osl.-ii za dve doljri ukr«----111 1111 zi, novqp©roet*nca v svojim Kc»rt>(Ut\*om. privami iti (rosi h »d i »»a k mi/.i v phovolju.Za - lrom je Ui-b« veliko vnmjv T rn je !>ila npo-vi/irana kuhinj.«. V luLsementu pri jet j »o žsrenJcrtaiij«. Tam so se pripravljale b&trrie-. se Spuste v sr liti br>j 2 CM-tnnssl in. Res-niet na ljubo pove lao • _ proti poln»h-i je bil osemnajsti popolnoma por«/m. C V se n^ m- tira. je bilo v fell navz. eih kakih «.to-peMe-. t i la h,- jo v se to nasitilo in pogasilo žejo, je bilo treba pre-,
Preganjanje hrvatsko-katoliške ■ cerkve.
V dvorani •*K«.l:i" v Zairr.-ill dne 8. aprila javna protestna j skupščina zaradi prejranjanja hrvatske narmlinj-katoliške reformne cerkve, kateri je vlada «>drek-la priznanje.
Ameriška banka v Beogradu.
Trgovinsko ministrstvo je volilo Uleor .vi bamrski skupili, <la otvori pmlružnicu v Heugradn.
Za zvišanje plač železniškim delavcem.
Kakor poročajo iz Zagreba, ^e je vršil tamkaj velik shod delavcev zairre4>ške železniške delavnice, kurilniee in sckcije. Xa shodu se je razpravljal«* «> /.višanju plače, katero je prejelo omenjeno o-s<»l»je. 1 it o vil o s<* je. <la je zvijanje plač z.a nižje osobje neznatno. doeim se delavcem mezde sploh nisx) zviiaJe. Zadnjikrat so bile zvišane nn.-zde meseca marca 1922. Shod jf sklenil, da p».Š-!je vsem železniškim delavcem v Ju-yroslaviji. zlasti še zaposleneem v Železnikih df'lavni«-ah v Ljubljani. Mariboru. Sarajevu. Sk'-plju. N"."šu. Beogradu in v Subotiei poziv. da p«tdpreje zahteve zagrebškega dela\"stva.
d"pl;u-ila za «r«>t«»va ilela. K ■!* je zvt/a obrtnikov. 'iroja.š'ia rija, zalite;o •xikb'iiila in pnst,v:i b- na
pr, >;i»ije nie/d»'. ^ » ••'-p">ki }»roklaniira li splosim >tavk« v vs:-li krojaških tl.-iavnic-ah.
Pcžar v vagenski tvornici.
V viii;»>ii>»ki tvoiuiei \ .<!aVull-^k.-tu Hi-.-dn je izbruhnil p< /ar. ki v. jra pa v kratkem času lokalizi-rali. Kljub temu j«1 <>da znatna. To je sedaj v nekaj un-vrih žo drujri i>ožar v tej važn tv.-ruiei.
Po vod en j v Velesu.
Zaradi velikih na!'v..\ si zadnje dni silim narasli re'.i l'.s'inja in Vardar. V Velesu lev" bred Vardarja p>l vodo. \ veliki nevarnosti je Šuls!:o p« .s p jo. kjer I so s»* [rt etlavanja ni"r;ila ustaviti.
Ukradeno orožje.
Neznani zlo^-im-i s.» - dr-zeii vlom v it rad ne pr •►st »«■.• k-1-1 tarske oblasti v .Jast rebarskeni v Hrvatski. Vlomilci s. polastili samo zap!enjene«fa or -'.ia t'1!' "«1-in-sli :M saniokiv-sirv. ■'> pu»':e in 1 pištc»lo. Vlom s]o izviš i s ponarejenimi klju«*i. K -r s.< niso d«*taknili ničesiir »Iruireira. kakor samo orožja, s«' tl«uiui«-va. da so izvršili vlom razbojniki.
Peter Zgaga,
GLAS NARODA, 9. MAJA 1923
Zagonetno, toda resnično.
Izprememba New Yorka.
Me*to New V tir k *e neprestiinu f za mornarje, ki so prišli na kop-rprvmiaja ali boljie rečeno raz-! no po dolgem j>otovanju po morfij«. Zn&uMtveniki imenujejo to; ju, z dabro za lopo denarja v žepu rika/pn evolucijo. S tem pa ne 1 in ki so se hoteli dodobra žabama Luu o neprestanega in naravne-1 vati.
a n « rtu*«'-a u j a iue»ta. izpremeinhe Njih zabava jc jHjgoato obsta-m.Mnih meja, ali pa zgraditve : jala v tem, da so se do nezavesti
nalili z ničvrednim žganjem, nakar jih drugi po v.seh pravilih umetnosti izropali ter vrgli na cetto. Če >e je upiral ali uprl, je pogosto izgubil tudi svoje življenje in kdor si je drznil tjakaj, se je i«rral s svojim življenjem. Ob vodni fronti SO bile tloma tudi
"iKtiih'Nkt1 p« wipa ne", ki »o imeli .»krit«* svoje čolne jhhI starimi lesenimi jM>mi»li. Ti pirati s»o se v nočnih urah. kn je vse spalo odpeljali svojimi čolni teh pričeli vrniti svoj t»'mni [>o*el v skladiščih, kamor so odložili parniki in ja-derniee svoje blago.
To so bili nevarni dečki. ko jih eletuent je bila voda, ki so poznali v>a skrivališča, ki »o znali plezati kot opice, bili nagli pri delu ter znali v slučaju potrebe tudi u sp»»šn«» braniti svoj plen. To so bili rečni pirati, proti katerim ni tnoifla polieija pop«tsto ničesar o-praviti. vsaj dokler se nt bilo ni-I kakih motornih čolnov. Ko so spravili svoj plen v čolne, so se vrnili k svojim pomolom, kjer je kaka odprtina, znana le njim »a-niiiii. sprejela vase čoln. ki je iz-jrinil	starimi zgradbami. Pri-
staniška policija. ki tudi ni pre-
novili poslopij na praznih stav-čili, temveč iz premem be, ki >e neprestano vr*e v Marth mestnik
delih.
V isto svrho spada tudi Izri-njenje ali prostovoljno pre*elj»*-vasij« prebivalstva v druge mestne dele In značilna primera za to je "mala Nemčija" na iztočni strani, ki je jtopolmraia izginila. Številni starejši Nemci se »e prav živo spominjajo starejra in mič-nega mastnega dela. ki je bil nekako mesto /.ase v velikem skupnem urbanizmu.
Kazvoj trgovine ln oavojitve biznesa so v teku zadnjih desetletjih tudi v drugih delih mesta proizvedle velikanske izpreuiem-be, pise4mo v gotovih delih dolenjega mesta, kjer se je zbiral tak«»2vuni " underworld svet zbx'ineev in prostitutk. Označba "underworld" je dobila v zadnjih prav«- izi 'zit pomen, a predaleč ti iuas zavedlo, če bi skušali preiskovati. če [»o pravici.
l>anes splošno domnevajo ljudje. da je "underworld ' nek.ik svet zase. v katerem žive sovražniki družbe, parasiti ali z drugimi besedami zločinci vseh vrst. a nek s'linijski uradnik, ki je iniel	Jlh f	le redko"
leta in leta jK.sla s tem razredom. | ket^j zalatiia^ je skomignil z rameni, ko je čitl to označbo ter pripomnil, mogoče povsem pravilno, da je "un-.
d.-nv rld ' napačna ideja, v*-t. »»» 1,1 pristaniske podpane >» j.q-r man o v in da se zloeinei re-*1«1** pl**n m^ernega časa. Tudi
»i , .,	,	v. •*utulerworldu" morajo kora-
kruUrajo, soifiastio z njegovimi iz» •
i	ii..;„	kat-i naprej z razvojem stvari,
k usnja mi. i/ vseh slojev :u ra<re-	J	J
i j u v prebivalstva.
Kljub temu pa moramo priznati, da obstajajo v vsakem svetovnem mestu okraji, kjer se zbirajo ti elementi v velmem številu. k.i«-r najdejo tovariše in svoje lastne lokale in kjer poznajo <<krivn«>-t-ne kotičke m zavetišča, kamor se skrijejo, da uidejo zasledovanjtl
po lie i je.	'	Pater Lulil. znan v literaturi pod
V prejšnjih časih so uživali imenom Pierre d'Erlit, ki je bla-Kive Points" v bližini Mulberry)jposlovil posmrtne ostanke velike liend ta malo zavidanja \Tedni. umetnice Sare Bernhard v Pari-sloves. v veliki zmedi teh ozkih j je bil dober znanec in prija-ulie, napol razpadlih hiš, temnih J tel j slavne igralke. Njegove zveze stanovanj v kelteh. v katere ni1 z umetnico izvirajo še izza ea«ov, m-t^el nikdar pr<«dr»-ti svež /rak. -^ v Parizu še ni bilo eerkve sv.
IZ TAKOZVANE ''VISOKE" DRUŽBE.
Najboljše
Cigarete
Tudi stara Water Street je doživela svojo metamorfozo in tudi tukaj se je i/kazal biznf's moenej-
Spomin patra Lutila,
Stari ljudje in stari nazori. — Ker je šel v gledališče gledat Saro Bernhard, je dobil od predstojnika oster ukor.
Slika nam kaže Miss CatUerino Loui>o Lit t h uer. hčer milijonarja Littauerja. Dama se hoče proti volji svojega očeta poročiti z bivšim ameriškim poročni kom Wiiliamom E. Doellerjem. Oče pravi, da ji ne bo dal niti centa. če ne bo to storila. Pa se bodo že na kak način (vobotali kot so ze vselej.
Iznajdltelj X-žarkov.
Bilo je leta lS9o.. ko se je hit-jtlej neozdravljivih bolezni, kari raznesla po svetu vest. da je kor raka. so vzbudili ti žarki neki nemlci učenjak odkril pre- splošno zanimanje. In ravno od čudežne žarke, ki prodirajo sko- kritju Roentgenovih žarkov se zi vsa telesa in s katerih pomoč- imamo zahvaliti, da so fiziki tako jo lahko vidimo in opazujemo do natančno proučili elektriške po-tedaj docela nam nedostopno no- jave v CrooksJcLh eeveh in tako tranjost teles. Ta učenjak je bil odkrili vsa svojstva katodnih žar-Conrad Wilhelm Roentgen, pro- kov in drugih vrst žarkov, ki se fesor fizike v Wuerzburgu. <xl ( pojavljajo v takih eeveh.
takoj po njihovem odkritju, tri-umfirali pa so Se bolj v zadnjih letih. In to je moralo biti najlepše zadoščenje za onega,, ki jih je odkril in ki je s tem tako veliko koristil človeštvu, ki pa ni iskal za svoje zasluge nobene časti in slave, temveč je živel sam zase in za znanotst ter je odklanjal celo vsa vabila na razne slavnosti, ki so jih priredili njemu na east. E-dino odlikovanje, ki je sprejel, je bilo častno doktorstvo, ki mu je
je podelilo pariško vseučilišče.
'= * *
C. W. Roentgen je bil rojen 1. 1845. v Leunepu. Visokošolske študije je končal v Curihu. kjer je tudi promoviral. Od leta 1870. dalje je bil asistent pri slavnem fiziku Kundtu. Leta 1874. se je habilitiral v Strass&urgu. Kasneje je bil profesor v Wuerzburgu. V to dobo pade tudi njegovo odkritje X-žarkov. Dve leti potem se je odpovedal stoliei na vseučilišču in je živel odslej kpt privatni učenjak v Monakovem, kjer je tudi umrl.
šile pri njem nočne orgije z verskimi ekstazami.
O zadnjem aktu tragedije carske rodbine je izjavil Gilliard sledeče :
— V Tobolsku je živela carjeva rodbina razmeroma dobro. — Ujetnike so stražili stari ruski vojaki, ki jim je bil car še vedno svet in so mu zato tudi dovolili vse mogoče olajšave. Car se jc zabaval z žaganjem drv, earjevič pa je študiral zgodovino in zemljepis. Položaj pa se je zelo poslabšal, ko so bili ujetniki prepeljani v Jekaterinburg, Čudna je bila mržnja carice do Nemcev, čeprav je bila nemška prineezin-ja. Ko je namreč izvedela, da pride na podagi mirovne pogodbe v Brestu Litovskem carjeva rodbina pod varstvo Nemcev, je rekla ▼ divji razburjenosti: — Raje v Rusiji bedno propadem, kakor dovolim, da me rešijo Xemoi. — Gilliard je v .svojem predavanju tudi odločno zanikal vse vesti, da je carjeva rodbina preživela katastrofo in da je nekje v Rusiji
NAPRODAJ 126 AKROV
farma, smrekov gozd, 7-">.lM)0 čevljev lesa. 2 milji «>d železuiee, drugo polje in pašnik, zidana hiša in go^Mxlarska poslopja. Ctiia .$2,000 takoj in .fl,:K)0 na odplačila. — lleurv Chaptn, Fly Creek, N. Y.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam, da mi je po enomesečni bolezni dne 20. apr. umrla ljubljena ^»proga JOHANA TOPORIS
v starosti 42 let. Doma je bila z Iga pri Ljubljani in zapušča tam žalujočo mater; v Ameriki pa zapušča enetga bra-trauca ill tri sestri ene. Truplo pokojne je bilo dne 24. aprila prepeljano iz hiše žalosti na 1415 Ka*t 'V.K st. v slovensko cerkev sv. Vida, kjer bili opravljmii cerkvcni t>l»i-tnli iu odtod ua pokopališče Kalva-l'ijo.
Na leni mestu se iskreno zaliva-I ju jem vseui st»rodnikoui in prijateljem, kateri so jo obiskali v ta-
ko velikem številu. Zalivala |>o-skrita. Te legende je mogoče raz-j grebniku -l^s. Želefta za kriuscn ložiti samo s tem, da si ruske ma- sprevod, kakor tudi cvetličarju, se kljub revoluciji nikakor ne mo- l^1- kapniku za okineanje inrlva-rejo predstavljati svoje domovi-(	<>dra- Zahvala tudi kaplanu
g. Virautu za njegov obisk v bolnišnici in za cerkvene obrede.
ne brez earja, kakor ne sveta brez boga.
Ondeži tedegrafije brez žice.
Iskreno zahvalo naj prejmejo darovalci krasnih vencev: družine Dolinar. Frank Glavič, 2eller, Zgajnar. Stare. Kek, F. Kaušek, -	L. Knaus, A. Kanček, I'. Krašo-
Iz Londona poročajo: TTletni vee, Keržane, Ilofner. Pi*cjak. starce, ki je bil gluh že od četrte-''}uv4- Kaušek, Knofelc. Ž -b-. ga leta, zopet sliši z uporabo brez- Kramaršič. špetida!. lirundič, žičnega brzojava. Tudi mlad tri- Kole!. Perat in .lanu, J. Toni, najstletni deček, gluh od rojstva družini liradach in Frančiška je slišal prvič v svojem življenju P^Iogar. otrok Kramaršič. Anto-človeško govorico in glasbo. Do. , Mali in Jennie Keniian. Frank
* . • i t at -tt i i" Man- Kmc. Frank	•!(►«•
kaz za to je podal Marconi House. .
VT . . ,	.	,	Kmc. M. -I. Zelinar. J. Prapi-ot-
Neki zdra\*nik je pripeljal s se-1 .,	...
ivtk. Se enkrat vs.ni skupaj naj-
iskrenej^a hvala za vse, kar !4tt5 mi storili v tola<žbo ob tej bradki uri.
Tr predraga in nep<»zabljeua sopniga, pa počivaj v miru! Za'uj'Hri sorprog:
Frank Toporiš. Cleveland. Ohio, 4. maja l!»2:l.
Spomin na nesrečne Romanovce.
podxeBieljskih hodnikov, ki s.i bili skrivnostni kot labirint, v v»eh teh krajih je bil zločince tako v«-len pred policijo kot da je "d-daljeti sto milj <*l New Yorka. Tudi je bilo skrajno nevarno prodreti v te skrivnostne in temne i pokrajine. Leta iti leta so se mo-1
Frančiška, ki je priredila pokoj-niei sedaj tako veličasten pogreb. Siccr pa je bil to le majhen znak hvaležnosti in priznanja starega dolga. Sara Bornhard jc priredila namreč lKa 1873. Štiri predstave v korist zgradnje te cerkve. Nekaj tednov pfed smrtjo svo-rale oblasti boriti, da dajo t< mu ; je stare prijateljice je pater Lutil skrivnostnemu delu malo bolj člo- i obiskal največjo igralko sodobja veško obliko in zunanjost, a ko- j Saro Bernhard in jo spomnil na neeno se je združenim naporom . star doživljaj. Predno je vstopil policije, zdravstvenih oblasti ?«*r ■ v semenišče, je šel v gledališče, da raznih dobrodelnih organizaeij | vj,jj Macbetha". Slavna igralka posrečilo započeti z uspešnim bo- je igrala te<laj naslovno vlogo in jem proti tej kugi. Stare hiše so j mladi seminarist je imel priliko.
da se je prvič d i vil umetniškemu
deloma celo podrli, izpraznili strašna stanovanja v kleteh in kar je bolj važno, podrli so cele mestne bloke, da nasade park ter napravijo obširno igrišče za o-troke.
Na ta način no dobili Italijani, ki so ustvarili tam "malo Italijo", prostot»t gibanja in danes je cela okolica izvanredno zaposlen mestni del. kjer cvcte trgovina in kjer stanujejo v nekaterih ulicah Italjani, v drugih pa Židje.
igranju tedaj še mlade Sare Bernhard. Po predstavi je bil mladenič tako navdušen, da je moral na neki način dati duška svojemu navdušenju. Ko je vstopil naslednjega dne v semenišče, je ta koj med prvim odmorom pričel pripovedovati svojim tovarišem o vtisih, ki jih je dobil na snočnjl predstavi. Eden izmed tovarišev, ki je =rtal poleg njega, ga je neprestano drezal. Toda novinec je
Nobena stvar ne spominja več na nedvomno n«f»ačno razumel ta
zle ter čase. ko se je celi svet bal ' Five Points".
Nadaljni mestni del. ki je doživel slično izpremembo, je stara Water Street, med Fulton in Catherine Ferrr. Ta ulica se nahaja na »krvjni iztočni strani New Yorka. Kjer staje danes pet ali šcstnadfttropna poslopja, v katerih so nastanjene velikanske trgovine, je bilo nekoč dosti .lokalov, ki ao bili prav posobno mikavni in vabljivi aa mornarje. Kaša in kane vlaenge najnižje mte,
m* »»i posCKWuu
znamenja, m je nadaljeval svoj slavospev umetnici. Opoldne je bil nato poklican v ravnateljevo pisarno, kjer je dobil oster ukor, ker je že 44 prvi dan pozabil, in ne samo pozabil, ampak tudi prestopil osnovna pravila semenišča: molčanje. Skromnost in prezira-nje ničvrednih krasot zunanjega s%-eta."
Ko je končal s pripovedovanje^ tega mladeniakega doživljaja, je stari frirneiskan smehljaje se rekel ns snkrt bolni veliki nmet-yi: -jr- Pa. draga prijateljica, to 511 Unira m M^NlMii
njega odkriti žarki pa so tako-zvani X-žarki, kakor jih je on sam imenoval, ali Roentgenovi žar ki, kakor jih še danes njemu na čast imenujejo.
Roentgen je odkril te žarke, ko je proučeval električne pojave v Crookski cevi. To je zaprta steklena cev, v katero sta na dveh mestih vtaljeni bakreni žici. — Zunanja konca s-ta spojena eden s pozitivnim, dr u pri z negativnim polom induktorja ali jakega m-fluenčnega kolovrata. Notranja konca, ki nosita kovinski pločiei. se imenujeta elektrodi, in sicer anoda konnee. ki je spojen z negativnim polom. Akf> je zrak v cevi zadostno razredčen, zažari oni del cevi. ki leži katodi nasproti, v živozeleni luči. Ako postavimo me<l katodo in fluroscenirujoči del cevi kovinsko ploščico, zažari ploščica^ in na steklu vidimo njeno ostro obrobljeno senčico. S ka-tode grerlo očitno žarki, ki so sicer nevidni, ali pa kažejo preeej-snjo sorodnost s svetlobnimi žarki. .
Ti žarki prodirajo ludi skozi zrak in celo skozi tanjše kovinske plasti. Magnetne in elektriške sile jih od branja jo od premočrtnega tira. Iz tega so sklepali, da so ti žarki z velikansko hitrostjo leteča negativno neelektrena telesca. Njih mas| mora biti veliko manjša celo od mase najmanjšega atoma. Ti delci niso morda torej neelektreni atomi in molekule kake poznane snovi, temveč so to pravcati atomi negativne elektrike. Zato jih tudi imenujejo — elektrone.
Roentgen pa je ugotovil, da iz-žarjuje oni del cevi, ki ga zadenejo katodni žarki, poleg že o-menjene fuorescetiine svetlobe tudi do tedaj še neznano vrsto žar kov, ki jih je on radi tega imenoval X-žaa*ke. Mnogo ja«Je Roent-genovo žar kov je dobimo, ako je katoda izbočena in ako vpad a jo katodni žarki mesto na stekleno cev na takozvano antikatodo. t. j. na kovinsko ploščico v cevi sami Zaradi svojih izrednih svojstev ki omogočujejo proučevati n» tranjost teles, in zaradi praktične vrednosti, ki so jo v najkrajšem ptidbbflT v fcflhniki. zlasti v metalurški m vSJfcedicini, bdiisi pri diagnozi bolezni notranjih or ttt p* llliniji II j> do-
O bistvu Roentgenovih žarkov pa je bilo bore malo znano d«> L 1912.. ko se je nemškemu fiziku Laueju jwsrečilo dokazati, da <o Roentgenovi žarki elektromagnetni valovi kakor svetlobni žarki. od katerih pa hi se razlikovali po znatno krajši valovni dolžini.
Če so Roentgenovi žarki že takoj po odkritju s svojimi uspehi v zdravilstvu slavili pravi triumf na praktičnem polju, so z Lauee-vim odkritjem doživeli še neprimerno večji triumf na znanstvenem polju.
Laue j t* s ključem, ki ga je prejel od Roentgena, odprl vrata v tajinstveni svet atomov in molekul. V Roentgenovih žarkih je odkril sredstvo, ki nam omogoču je proučevati razvrstitev atomov v raznih telesih in strukturo kri stalov.
V Roentgenovih žarkih pa smo našli tudi najboljše sredstvo za določanje kemijskih prvin za njih uvrstitev v peri jod ični sestav, ki ga je bil izdelal slavni ruski kemik Mendeljejev. Valovna dolži na Roentgenovih žarkov je namreč različna, ako uporabljamo an-tikatod iz različnih snovi. Vsaka prvina ima kakor je to prvi ugotovil mladi angleški fizik H. Mo-seley, ki je star komaj 27 let pa del v bitki leta 1915 pred Darda nelami. določene valovne dolžine ki so zanjo značilne, slično kakor izžarjuje vsaka prvina žarke za njo določene in zanjo značilne barv v svetlobnem spektru. Valovne dolžine Roentgenovih žar kov posameznih prvin pa so zelo enostavni zavisnosti od atom ske številke prvin. t. j. od številke, ki jo ima dotiena prvina v pe riodičnem sestavu, ako zaznamujemo vse prvine tega sestava po vrsti z zaporednimi številkami Marsikatera neasnost in netoč nost v sestavu prvin je bila s pomočjo Roentgenovih žarkov odpravljena in na podlagi "tako utrjenega sestava je bilo tudi lahko določiti število prvih prvin. Od najlažje poznane prvine vodika — do najtežje — sorana — je mesto za 92 prvin, od katerih pa je pet še neznanih.
Predaleč bi zašel, ako bi hotel še* nekoliko poudarjati uspehe, ki so jih imeli Hoentgeot-i žarki v Trinmirali so 2e
boj dva dečka, ki sta bila gluha ' od rojstva, in tretjega otroka, ki, je prišel ob sluh v šestem letu za-! radi vnetja možganske mrene, j Navzoči svedoki so se prepričali, i da sta dva gluhonema otroka do-1 bro slišala človeški glas. Tretji \ Vzgojitelj ruskega carjeviča pre- otrak pa je slišal le slabo šeleste-
dava o ruski carski rodbini, —i nje v u5e^h Dr Harsley izjavlja Car je bil preprost, bojazljiv in | da je ta poskus jako vzpodbujajoč
in da bo nadaljeval s poskusi, da
inteligenten ter skrben mož.
Široke mase ruskega naroda si'bi tndi gluhonemi otroci mogli se ne morejo predstavljati svoje; vcseliti vtisov ki jih (loslcj niso domovine brez carja, kakor ne:^^ ali s0 prišli ob nje |)one ■vete brez Boga.	sreči.
Nedavno je imel v Parizu odgo-j jitelj ruskega carjeviča Alekseja j Nikolajeviča, prof. Gilliard, predavanje o tragediji, katere žrtev je postala ruska carska rodbina. Gilliard je kr»t carjevieev vzgojitelj spremljal carja in njegovo družino po odstavitvi iz Petro-grada najprej v Carsko Selo na-o na Krim iti končno v Sibirijo, v Tobolsk in Jekaterinburg.
V svojem predavanju je Gilliard opisal propast rodbine Ro-manovcev. ki je bila podobna usodi onih neštevilnih brezimenih, katerih kri se je prelivala v Rusiji leta in leta. Tajinstvena bolezen prestolonaslednika je bila vzrok, da je prišla carica popolnoma pod vpliv zloglasnega Raz-putina. Ker so zdravniki izjavili, da je otrok izgubljen, se je carica v svojem obupu obrnila na te ga čudnega človeka, ki ni bil niti menih niti svečenik, in ta ji je šepetal na uho: — Veruj vame in tvoj sin bo živel! — Razputin je bil starec, eden onih brbljačev kakor jih je opisal slavni pisatelj, Dostojevski.
Nikolaj II., je bil po Gttliardo-vem opisu preprost in bojazljiv človek, toda jako inteligenten, — pravi Rus. In kot tak se je pod vrgel življenju, namesto da b: obvladal življenje. Trpel je Raa-putina, ker se je bal, da ga bo žena obtožila kot morilca svojega otroka, ako prežene meniha. Tako je postal Razputinov vpliv vedno večji. Polagoma so se vr-
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
C« je poklican Paja-ExpeDer na pomot, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma iiginilt. Ob prvih snaaenjih. rermatizma, iivčne potrtosti, aevral-gij«, bolečin, krčevitega trganja, si nabavite steklenico tega močnega, x»-,nesljivega družinskega linimenta ter ga vdrgnite. Pristni Fsia-Bxpeller nosi nafto SIDRO varnostno znamko. Tso drugo jo ponsredba. • i5c in 70c. v lekarnah ali oC '
F. AD. RKCHTER «c GO. I#t-114 SsnMb 4tk St., fctAIyi, X. T.
POZOR ROJAKI
Pret-ej^ne število rojakov se jo zgla-silo in i>oslaio aro za i>ariiik
"Paris"z*i6- ma'»
In ako je kjiterl. ki želi tpilaj i»o-fovati, naj nam nemudoma iM»sije fOO.OO aro za II- raxred ali $10.00 za III. razreši, ker l»i želeli «1«il>itl posel>en oddelek, r-isto zase na par-oiku za naše i*>rtifke. z:ito je skrajni fas za priglasitev. i»osel»no za one, ki žele potovati v drugem razreda.
Frank Sakser State Bank
New York
ROJAKI, NAROČAJTE 8E HA 'GLAS NAHODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
NOV NASLOV
V&iki «luii 11. <lo 3. Uradne ure: V P"n - >*re<lo in soboto svečer od 7. ilo 8:30.
DR. JOSEPH V. 6RAHEK
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PITTSBURGHU.
303 American State Bank Bldg.,
600 Grant St., at Sixth Avenne,	Pittsburgh, Pa.
NOVA I4MMTVA KHJIGA
NA KRVAVIH
POLJANAH
SpiMl Ivm Mafifiž
$1.
TRPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
J« Mo
Tiebnje STO Orami in K »Mk ii vojna. ti OorUandl lttrMt, ^ew York, rf. f.
ii m
GLAS* NARODA. 9. MAJA 1923
. * i m - «
Signor Tommaso.
S. M. Oardenhin.
1»
(Nadaljevanje.).
, ■
—	Ja znLsem mogel na Mr. Wiiliamsu odkriti ničeNar dobrega. — je odgovoril Conners, — Moraiične lastnosti pač aivj s]; tem v nikakšni zvezi. Kača kIojn>- j < taca je i>o{riniIa od žalosti in hre-peaenja,	je njegova zapu-J tu'ena žena l»rez vsake »kode prenesla udarec. Po kratkem času se je vsa vesela poročila, v nadepol-neui prepričanju, da jo je druga krogla napravila za vdovo, iieda!
Nekoliko je obrnil krmilno kolo in avto se je ostro izognil na ktran. Počasi se je umaknil s pota velik iiovofiindlanski pes.
Itila sva ir na newvorski cesti.
—	Vi bi danes ne povozili psa, — M»m rekel.
—	Jtavnotako malo kakor otroka, — je rnigovoril Conners, — in vi veste, kaj to pri meni pomeni. Ne dvomite nikdar več o inte-li^enei živali in ozirajte se tudi na uboga kljuseta, kadar vozite avtomobil. Spominjajte se vedno iireka Viktor Hugota o neznanem.
Ko sva pustila avto v garaži, sva šla skupaj navzdol po Broadway ju.
Preti hi*o, kjer sva stanovala,, j«- čakal neki velik, neokreten mož.
—	Zakaj pa ni nikogar v va-stanovanju, če greste ven,
Mr. Conners T — je vprašal. — Jaz vendar ne morem vreči denarja skozi odprtino za pisma. '
—	Zakaj ne ? — je vprašal Conners.
—	No, ker bi rad imel potrdilo.
—	Pojdite z menoj, dam vam potrdilo.
Tega človeka sem videl že pred par ineneei v Connersovem ateljeju. toda takrat me ni posebno zanimal. Oba sta ostala v spodnji i \e/i. dočim sem jaz stopil v dvi-i galo, da pridem v svojo pisarno.
Bilo je že zgodaj zjutraj. Da h\a mogla ie v jutranjem mraku1 napraviti najin izlet, sem prišel ( že prejšnji večer iz svojega sta n<ivanja v mesto. Zajtrkovala sva \ neki gostilni blizu Jonkersa. —\ Ko sem hitro pregledal na pisalni mizi ležeča pisma, sera opazil tudi nekatera va/na. s katerimi pa s» m se hotel baviti šele potem, j ko se še nekoliko pogovorim s Connersom.
Ko »em vstopil v atelije, je bil tujec še tam. V sled tega sem se hitro »fbrnli.
—	Le vstopite, — je rekel Conners. Mr. Henderson namerava ie oditi.
Pri vedite vendar svojega prijatelja s seboj, — je rekel Mr. Uenderson.
—	Hvala! — Conners me je nato predstavil, in jaz sem podat obiskovalcu roko. — Morda pridem danes popoldne, — je pri-1 stavil Conners.
—	LM»ro. — je rekel Mr. Hen-, derson, ko je že odhajal. — Jaz sem ves čas tam.
—	To je lastnik "Hendersono-Vega največjega cirkusa na svetu" in "inenažerije", je pri pove- ( doval Coiyjeru. — Vodi potovalni c Irk us, ki se vozi od kraja do kraja na vozeh — kakršnih je sedaj pač še malo. In kakor se vidi. prav uspešno vzdrži konkurenco z železnico. V Long Island Cityju imam šupo, ki sem mu jo dal v najem, da hrani tam čez zimo svoje stvari. Današnji lep dan, ki sva ga tudi midva nekoliko užila. »matra kot znamenje, da se bliža cezija. Dal je osnažiti kletke, skli-eal svoj personal k skušnjam, z eno besedo, začel je marljivo pripravljati. Danes je prišel plačat najemnino in pri tej priliki je naju povabil, naj si ogledava cirkus, predno odide na potovanje.
—	Ka možno! Jaz pojdeaa, — •»em pritrdil.
—	Dobro! Prav interesantno bo, če hi še enkrat ogledava tak cirkus.
Spominjal sem me onih srečnih otroških let. ko nem imel potovalni cirkus za višek vse lepote, ko sem sanjal, kako bi bilo lepo, če hi /bil, ko odraste«, fcloven n koničast in klobukov sli pa jaha-
ee, ki na neosedlanem konju škafe skozi obroče.
—	Kdaj pa odrineva! — sem rprašaL
—	Dane spopoldne, če hočete.
ste slišali, kaj je rekel Ilen-lerson. Poglejte pred obedom še lekoliko v svojo pisarno, jaz pa ločeni hitro naslikati jutranje i »-bo. kakor sem je videl danes na | Long lslandur za ono skupino :iim f.
Ko sem c»dšel iz atelijeja, je že nrijel za paleto in čopič ter sedel pred stojalom.
Ko sem odpravil svoja pisma, je bilo poldne. Šel yin nato h 'onnersu in po kosilu sva najela ioz ter se peljala do broda. Ko >va prišla na nasprotni breg, sva cmalu dospela do velike šupe, — kjer je imel Henderson spravlje-le svoje čudovitosti. Pri vhodu »va vprašala po lastniku, ki je takoj prihitel ter naju iskreno pozdravil.
—	Le vstopita, gospoda. — je rekel prijazno. Prišla sta ob pralni času. k«-r sem ravno pri delu.
—	Tako? Pri kakšnem pa? — ie vprašal Conners.
—	Imamo ravno kostumno sku-injo, če jo smem tako nazvati. I metniki se bolje počutijo v svo ji uniformi in. jaz dobim tudi rad popolen vtisk od svojega "ansambla", kakor sem imel navado reči v prejšnjih letih, ko sem bil š»* gledališki ravnatelj. Vedno iem tako djdal pred turnejo, ker morem potem bolje presoditi, kakšen efekt bo napravila prva predstava.
Takoj pri vhodu sva videla in nogo zanimivega. Okoli in oko-i ob stenah so stale kletke, ki so se dale prevažati, dočim je bilo ia pra/em prostoru v sredi — ki; je bil kakor cirkusa maneža po-J trezen z žaganjem — vse polno : kontinuiranih oseb. ki so se v kai najbolj čudnih pozicijah pregiba-li in postavljali. Vadili so se v raznih trikih, ki naj vzbujajo pri i prebivalstvu na deželi občudova- j nje ter je navdajalo z grozepol- j ni m pričakovanjem. Pred kletka-j mi j- bil hodnik, ki je bil ločen j od srednjega prostori ^ ^vjo. pritrjeno na železnih orogih, in ki je bil napravljen za strežaje. ki so stregli živalim.
—	Se enkrat tako velik cirkus bom imel letos, kakor vidite, — je rekel Henderson ter ponosno zamahnil z roko. — razentega pa še poseben tako velik šotor za živali. Razentega pa najizbornejše privlačne sile! Upam; da se bo iz plačalo.
—	Menda. — mu je pritrdil Conners. — Ali imate tudi dovolj prostora f
—En del mojih ljudi biva \ levem delu. — je odgovoril Henderson. — dočim stanuje več ar-tistov v bližnjih hotelih.
—	Kaj je, Lizzie? — se je obrnil na neko žensko, ki se mu je približala, ter pristavil svareče:
—	Pazite, tu sta dVa tuja gospoda!
—	To mi je popolnoma vseeo,
—	je odgovorila razburjeno. — Skraji čas je. da izpregovorite enkrat z mojim možem resno besedo. Prej ne bo miru. Tako pa ne more iti! Četudi ni po mojem mnenju prav nič vreden, vendar pa moram končno ž njim živeti!
Velika, n^očna ženska je bila tipična cirkuška krasotica z og-iljeočrnimi obrvi in umetno bar-vanimi lasmi. Oblečena je bila v kričečo promenadno obleko. Nt imela torej pri vajah ničesar o-praviti.
—	No. no! — je rekel Henderson. tolažeč jo. — Zaradi mene! Poskusil bom.
—	In ee ostae ženska pri cirkusu. jo morate kje drugod nastaniti. jaz ne ostanem ž njo pod eno streho.
—	Saj bomo videli; še danes bom govoril s Tommyjem.
—	Govorite tudi z zvijačno mačko — Demoristovo! — je na-
i to vzkliknila ženska ter zagrozila z roko. — Sicer jo bom spra-. skala, da ne bo mogla nastopiti.
Mr. Henderson je zaklel, ko ril je oddalji)«.
PAVLINO LUKEŽIČ
v najlepši dekliški cvetoči dobi. v nežni starosti 17 in pol leta.
Ihie 29. marca je zatisnila za ved 11 o svoje mlade niH-i. Ob dveh zjutraj jo je prijela slabost, ob [m»1 sedmih zjutraj je bila pa /s-mrtva. l>ne 28. marca je šla ve-sela spat. vedoč. da gre naslednjega dne v mesto kupovat obleko za Velikonoč iu za poroko Mr. Prati k Luža rja 7. aprila. Pokoj-uiea je trpela na srčni bolezni. Rojena je bila leta 1 fH>.">_ v Renčali pri (Joriei št. 127. V Ameriko je prišla 1. 1911. Na tukajšnji Niles High School je dovršila četrti letnik in zadnje dni maja bi imela irraduirati. Izučila se je za steno-grafinjo in kil j igo vod ko ter je priučila tudi španščini. O njenem napredku v šoli priča njen certifikat. ki ga je dobila kot nagrade z zhito svetinjo. Za powvetnosti ni imela p«i«*obnega veselja. LjubUa je samo knjige in učenje. Tukaj zapušča žalujočo mater in »»četa. tri brate, strica, teto, bratranca in Ncstrično.
Srčna hvala s »sedi Mr*. Andra-sek z a pmnoč in t<»lazlxi pri smrtni postelji ter za cvetlice, ki jih ie dala pokojnici v zadnji po- : zdrav. Hvala l»ratu Mihaelu Ar-čo« ter svaku in svakinji Angeli Aivon za pomoč in podarjen krasen basket cvetlic. Hvala tajniku Sa n lost o jn e«ra d rušt va 1' Slo vensk i Fantje" v (rirandu, Ohio, za nje-gov trud, hvala pretLsedniku 'za krasen govor ter članom iu člani-4-ain za vence, ki so ga ji dali v zadnji pozdrav. Prisrčna hvala fantom iz Oij-arda. ki so nosili po-1 kojtiieo iz hiše žalosti na pokopališč sv. Štefana v Niles. Pokoj-) tiica je bila pok<*]>aua i>o katoliških 1'brffdrh. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba in ki ste ho-i dili pokojnieo kropit. Srčna hvala j vsem darovaleem cvetlic: Mr. & Mi> Lavreučič, Mr. & Mn*. Rusk. družinam Fajronel, R<*star, Lužar. lilatnik. Eneh in Umik. Miss Heleni Ulouder. 'Mr. & Mrs. Čopič, Mr. A: Mrs. Lazič Senior Class McKuilev High School je daroval dva bask eta rož. R<»že iu vence so nadalje darovali: Miss Louise H. M*»rrLs. «<»Lske učiteljice. ]>rijate-Iji in	njene prijateljice.
Stephen's Alunuii (d\-a ba,s-ketaK šolske prijateljice dva šopka in šolski prijatelji dva šopka. Iz Chieage je poslala družina Benetk 10 dolarjev za cvetlice, družina Primožič pa 5. Srčna hvala vsem darovaleem in vsem. ki ste jo hadili krepit v tJiko slabem vremenu. Hvala članom goriome-njenega društva, ki *te prečuli dve noei pri bla^i p<»kojniei.
Nepozabna hčerka in sestra, počivaj mirno. Lahka naj ti bo ameriška zemlja! Pokojnieo priporočamo v blag spomin. Sladko spa-vaj. draga hčerka. Bog naj ti da plačilo za vse muke. ki si jih prestala. Xa«videnje nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
Frank in Uriula Lukefttt, starišL
Htrii, Frank in Joseph,
bratje.
Michael in Angela Atčob, stric m teta.
William In KUnd 4rim,
' Ilox I'M? F.	Xileft, CNmo.
Potrebna knjiga za pravilno pri-ičenje angleškega jezika, z na-iveti kako postati ameriški dr-cavljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Oboega bledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del? POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANcJlJE5KI BESEDNJAK. Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katera mora znati vsakdo pri nabavi držav* ljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemn priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga ]• trde Tesana, Tielraje 280 strani, V | 50 cena a poštnin*	▼ 11
ttt
Razne vssti.
Veliki nemiri v Komnniji.
Dočim romunska vlada demen-tuje vse vesti o nemirih v Romuniji, poročajo francoski listi sle-i tleče: V Romuniji se vsak dan po- j navijajo burne demonstracije pro- ' ti ustavi, ki jo je sklenil kabinet j Bratianu. Ko se je v parlamentu o tej centralistični ustavi glaso- j valo, se je cela opozicija absent i-; rala. Opozicijo vodi prvi ministr-j ski predsednik Velike Romunije,' Vajda. Na dan glasovanja o usta-1 vi , je bila mobilizirana eela ro- j muoska armada. Pa tudi v arma- j di vre in več tisoč častnikov j prosilo za odpust iz službe. Mobi-j lizaci ja armade je *>tala 84 mili- < jonov le je v. Vseučilišča v Buka- J rešti, Cluju, Ja-siju in Črnovicahj so zaprta, ker so dijaki uprizarja- i li burne demonstracije proti re-j akcionarni ustavi. Razburjenje po celi deželi raste in sa* obrača tudi proti dinastiji, ki drži nasilni-ka Bratiana.	i
_ I
Zverinske metode boljsevikov.
Boljše viške obsojence slejko-prej spravljajo s sveta na čisto barbarski način. Vidi se. da nimajo niti eksekucijskega reda. a-li se ga pa ne drže. Nad prelatom Budkiewitzem so smrtni obsodbo izvršili na ta način, da mu je vojak v kleteh Črezvičajke pognal iz neposredne bližine kroglo skozi glavo in sicer <*lzadaj. Razumljivo je. če se ves svet nad tem razburja. "Pravda*' se ob tej priliki norčuje iz papeža, poživljajoč laške komuniste, naj ga "in contumaciam" na smrt obsodijo, izvršila se bo pa obsodba od strani bodočega "internacionalnega revolucijskega tribunala??.
Odkritja o vzrokih svetov, vojne.
"Humanite" objavlja drugi t del od sovjetske vlade izdanih dokumentov iz carskega tajnega arhiva. ki dokazujejo, da sta Saso-nov in IzvoLskij namenoma delala za svetovno vojno. Vidi se pa iz njih tudi, da so vlade parlamente hotele postaviti pred izvrena dejstva. valeč krivdo na nasprotno stran. Stara stvar!
Itada bi izvedela za naslov »voje-gabrata TOMAŽA KLEPEC, doma iIhana. Prosim oa, da se mi oglasi, ali pa če kdo ve za jijegov naslov, da ga mi naznani. — Ana Pengov, Kolodvorska ulica štev. Ljubljana. Jugoslavia._(8-9—5)
NAZNANILO.
Naš stari zastopnik JANKO PLEfiKOt ki je svofečasno potoval za naš list, se radi slabwga zdravja zdaj stalno naliaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.,
Pobira naročnino za Glas Nannla 1 ter knjige in daje pojasnila o vsem. kar spada v naš posel. Rojakom ga toplo priporočamo.
1'tirnva (ilnui VaMula.
— Sama jeza in nii drpgegt,
Mr. Conners, — je rekel nevolj-no, — čeprav sem že navajen na take stvari. Toda to jnora biti'. Kjer tako tolpa različnih ljudi skupaj živi, je vedno prepir in ljubosumnost.
(Dalje prihodnjič.) +
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužniiu srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem iu znancem š"r«m Amerike žalostno vest, da l nam je koščena roka iztrgala iz
'	- -7
naše sntle liitro m nepričakovano »mIuio. ifli ljubljeno hčerko
Shranit*	Sa
tabel	daril«
VPRAŠAJTE SVOJEGA GROCERJA
MAGNOLIA STAR MLEKO
UPORABLJAJTE, KJERKOLI JE TREBA MLEKA IN SLADKORJA.
LABELNI YAM BODO PRINESLI VRED.
na darla za vas dom.
PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL
~lzpU£a m hraniti labclnc."
Shranit« L. nt^lfLt	Za
ta	j	dragocena j
NA PRODAJ
- DOBRO OBISKANI -
RESTAVRANT
v sredisč'1 slovenske naselbine, zglasite ae na
•32 E. 152 ST..	CLEVELAND, O.j
■L *
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
VELIKE važnosti n potnika Je, da Je natanko poučen o potnik listih, prtljagi in dragih stvareh,
ki so t zrezi a potovanjem. V »led dolgoletne i?ku5nje nam Je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi ramo najboljše parnike. ki Imajo kabine ▼ III. razreda.
▲ko ste se namenil) potovati ▼ stari kraj. nam plSiM ker ao to v Vašo korist.
: Tudi anl, ki ia niso amarilkl drlav- • liani, smejo potovati v atari kra] na oblak in (i m j« dovoljeno vrniti ae. Na telio dajemo vsakemu to-j	zadevna pojasnim.
Mar ieU Miti aarafciks aH maw is starega kraja, nsj nam pt-
Ae za navodila, kajti fitevllo priseljencev Je omejeno.
Za potne stročke Izplačnje po na-Sem naročila Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser SUte Bank
St Csrtlandt Street New Tstfc Glavno zastopstvo Jadranske banko.
KiVHOKAK JB BftU
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejia ilostroTana izdaja
_ Vsebuje 808 itnsL
; Oena s poitsioo $S.— i ILOVKHIO PUBUBHIHO OO, •J CortUadt Btr^S. Mbw York M. T.
Ekspresna služba v EVROPO!
Q TJ I ^ "D EL>NA .Klplut- j Vir »1	ja ol» sob«»tah.« i
j	l^Ai s poniolov iii 1 •
KaM^KprV hitri liarniki. !><«h-JI^Sm^V ra hrana — veliki ^H^^^B	Potujte
^HR^^n mlohiio na HSP^^Bb vladnih | «i rnikili.
President Hardins ...... 1?- maja
I (iforjjr Washington ..... 19. maja
' President Roosevelt ..... 26. maja
S. S. America .......... 2. junija
I President Fillmore .....6. junija
President Arthur........16. junija
Pi fti t f ci««le 'Mlplutja, run. itd.
. UNITED STATES LINES
43 Broadway	New York City
Managing Operators for
U. s. SHIPPING BOARD j
Ali boste dobili rojake v Ameriko?
i Kf>nzul Združenih držav v Žanrom ž« i ■ j«|irejema prnfinj«- za »»otn«- list* in vizej« 'j 7.» toletno kv«»lo. CUNARDSKA plovba 'je najhitrejša na »vetu. Potnikom j Cunard tiketi ni trri»a čakati na pamik. j ker Cunard parniki odplujejo vsakih par i dni.	•	i
r*unard Prta »« Jfr r^C^dila z Juzoslavijo. i <1a pomaea potnikom s svojimi uslužbenci., ki jih p tera. da jih vzamejo naravnost na parnik. z:«S«itijo pred nezgodami in stroSkl. To delo je brezplačno. Za nadaljna pr>jasnila vpraSajte pri kate-' remUoli asentu ali pri
CUNARD LINC • 25 Broadway J	j
N. Y.
| PRODA SE POSESTVO
: v Starim tr«?u pri Ijozu. hiAa.
skc<i«'iij. hlev. .'{ njive. ■» tl-!e { irnuijne in pravica v <r<>z<lu. Po-«l»*<nl>ii<r<ti se ir\e na: 1146 E. 60. St.. Cleveland, Ohio. (0-10—5)
El .^Uftw MOŠKI! ZsUttitSM I	Proti Miii«j>
BBUBk ]S3SSSSt^
I ^Rw HshovitosinaiboliSosaiSita I 3HK PREPRESS A M MOŠKE :	Velika tuba 35c. Kit (4 a> II
V« Uanarji afi PREHLAD St^YJCii Dopt: B
I: MEHURJA	Bcokmsn St.. Now York
Piiitv za okr»Inico.
VLAHOV^
i ŽELODČNA
GRENCIC A
Dola Jo la aprarUa t ataklealce ▼
ZADRU (Datinadja)
od leta 1M1
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po eaafe
Lekarnah, mim—> In grace« UaR.
I	AMiS
I V. LANGMANN, Inc. |
I 9T-m Sfa* A«a.M-A. NmYstk, N. Y.|
V JUGOSLAVIJO
K spite Tsaprej plačaae lirtke tedaj, da doba-vite avojc Mrodoike v Ameriko.
Red Star Line
x. t.—plymouth—Cherbourg—antwerp
Belgenland 16. maja; St. Paul 6. junija Lapland 30. maja: Zeelancf 20. >unija
American Line
New York — Plymouth — Cherbourg Hamburg
^Manchuria 24. maja; 28. juni.; 2. avg. Finland 31. maja; Minnekahda 14. Juni. ^Mongolia 7. junija; Kroonland 21. juni.
•Novi prostori tretjega razreda.
White Star Line
la Now Yorka t Chorbourg In Southampton
Majestic 12. maja; .2. Junija; 23. junija
(Najvoejl parnik na svetu.) Olympic 19. maja; 9. junija; 30. ]uni|a Homeric 26. maja: 16. junija; 7. julija
l>obra hrana. Zaprti prostori. Oglsaito so prt krajevnem agentu ali Prt
POTNIŠKEM ODDELKU Ne. 1 Broadway.	Now York.
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to •pomlad v atari kraj oa oblak ali za stalno, priporočamo, da ae odloči za parnik "pabis". največji ln najnovejši parnik francoake pa robrodne družbe, ki odpluje la New Torka
16. maja 1923.
Ker je felesnlSka sveža preko Francije, 6 v ice ln Avstrije selo Izboljšana, je za Jugoalovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti pa Se a paral-kom "PARIS'" in ae pride ▼ devetih dneb v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zasedeno ozemlje, ae peljejo la Pariza naravnost ▼ Trst.
S ten panika« potuje tedaj tudi nai uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, ln bo pazil tudi na prtljago, da bo Sla naprej vedno a latim vlakom, kot potniki.
Val potniki iti. razreda ao naa-■)tanjeni na tem parnlku v kabinah po 2-4*6 r eni kabini; kedor želi potovati takrat na tem par-nlku. naj nam dopoSlje čim prej f10.00 are za itt. razred In $s0 ca dragi razred, da mu preskrbimo dobro kabino Se sedaj, da ne bodo bol j 51 prostori vsi oddanL.
Fraak Sakser State Baak ;
New Ysifc. N. I.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom "Glas Naroda" v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal nad potovalni zastopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki pooblaščen pobirati naročnino za nai list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoč-***
naklonjeni.	Upravni«*
r» -..t	iT tu uvi \m
Kretanje parnikov - Shipping News
1®. maja:
Pres. WII»4jn. Trst: Mlnnckahda, Ch«r-bourg ln Hamburg; Mount Carroll. Ham-burs.
12. maja:
Majestic. Cherbourg; Lafayette, Havre; Orca. Cherbourg Ln Hamburg; rrcildMt
Harding, Cherbourg in Breman; Rotar*
dam, Boulocne.
IS. maja:
Keren® ax la, Cherbourg; IttUburgh, Cherbourg. 1S. maja:
rmri*. Havre; Belgenbmd. Cherbourg; Conte Ros*>. Cenoa; Seydlita. Bremen:
SaXutila, Hamburg. 17. maja:
Kroonland, Cherbourg la Hamburg; Hanaa, Hamburg.
1*. maja:
Olympic, Cherbourg; Rouasillon, Havre:
Ceo. Washington. Cherbourg in Bremen;
"niuna, Cherbourg in Bremen: Volen-dam. Bolougne; tiaxoiua. Cherbourg; Andania. Cherbourg.
22.	maja:
Aquilania. Cherbourg.
23.	maja:
France, HavTe; Zealand. Cherbourg; Thj-rrhenia. Cherbourg In Hamburg.
Vnrk, Bremen.
24.	maja:
Manchuria. Cherbourg In Hamburg | Mount Clinton. Hamburg-
26. maja:
Homeric, Cherl>ourg, I*rea. n>»>aevelt Cherbourg In Bremen.
2a. maja:
Mauretanfn. Cherbourjc: Helianre. Cherbourg in Hamburg; Canopic, Cherbourg i Bremen. Bremen.
i 30. maja:
Lapland. Cherbourg.
31. maja:
Rochambeau. Havre; Finland. Cherbourg ln Hamburg; Bayern. Hamburg.
2. junija:
Majeelic. Cherbourg: I^a Savole. Havre j Ohio. Cherbourg in Bremen: America Cherbourg in Bremen; New Amsterdam , Boulogne.
5.	junija:
Berengaria, Cherbourg: Colombo, — lenoa.
6.	junija:
Parla. Havre; St. Paul. Cherbourg; Pre*. Fillmore. Cherbourg tn Bremen: Albania, Cherbourg in Bremen.
7.	jtinija:
Lacor.ia. CherlourR	in Ilanil>i:rR. 9. junija:
C)lymj<i<. Cherbourg:	»»rbim. ClieriKniri
I in Hamburg- I"re«». Hsirdlnc. Cherbourj
; in Bremen; Veendam. Boulogne.
11.	junija	■
Hannover, liremvu.	I
12.	junija:	I
Aquitania. Chert^urg, Resolute. Cher-B
hours in Hamburg.	I
13.	junija:	I BfigrtiUnd, Cherbourg; Krame, Havre;!
I*res. Vmu Buren. Cherbourg iu Bremen. I
Argentina, Trst.	I
14.	junija:	I
.Militiekahda. Cherbourg in Hamburg: I Tlmrlngia. Cherbourg in Hamburg.	I
16. junija:	I
Homeric. Clierhourg: urea. Cherb*»urgB in Hamburg. I'res. Arthur. Cherbourg iul
Bremen: ltotlerdaih. lluulc.Eue.	I
19.	junija:	9
MaureUnU, Cherbourg; I'itteburgli, I
Cherbourg.	1
20.	junija:	I
Sehliitz. Pretn^-n: Zetland, Chert*oiirg; I Conte Hossv. Ueiioj; I'res. I'olk. Cher- I buurs in Bremen.	1
21.	Junija:	1
UousalUo-i. Havre: Kroonland. Cher-I Mount Carrol. Chrrbuurg in l!aiii-l
burg.	I
23	I
JlijpMli,-. Cherbourg;; 1 jfuvcltr. 1l:ivr»:l
•!eo. Washington. Chrrbouig in Broineti:!
V •inwlam. LV>uk>giie.	1
2*>. junija:	]
BercriK.ii i.i. Clu rl*ourg: Uellani-e. Cher- I »■»•urj; in liambur-g; America., Gent*. 1
27. junija:
I "aris. Havre: I^tpland, < *herb<.nirg: I Vt>rk. Ltrenten: 1'ri-.«. i:arfietd. Cherbourg] in I'.r»!nen.
2H. junija:
Tyrrheiiia. < 'li^rl-iur^ in lt:imbiirs;| Manchuria. Ch-rbouig in Hamburg; Han- I sa. Cfu-rlKiurp in Hamburg.
30. junija:
Tuscan ia, Iteka; Olympic. Cherlxitirg: <*-'iit«- V"ei-'l«-. (ienii; Saxonia. Cherbourg: Kvndvni, r<4ili>ugiii'; t'liicago. Havre: America. Cherbourg in Bremen.
1. Julija: Bremen. Uremen.
3.	julija:
< 'aiii flf. Cherbourg iu Bremen.
4.	jubja:
Leviathan, flurbt-urg: France. Havre. St. I 'aul. Cherbourg.
5.	julija:
Finland. Cheri»our(r in Hamburg: Pres. A<lain*. i*h<i-t^>urg in Bremen; Mount '"Iint..n. fherboiirg iu ilamhurg'-
7. julija:
Breji. Wilson. Trnt in Dubrovnik: C;iulio • Vsire. (jfiioa: Hutliamlieau. Havre: I!i»-
I merica. Cherbfiurg: Ohio. Cherbourg in
Hamburg: I'rest. Kuoix-velt. Cherbourg iu
Uremen: Muenchen. Bremen.