dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
MIKLAVZEVANJE V “SUPERMARKETU” NOVI TRG 5 V PETEK, 3. DECEMBRA in SOBOTO 4. DECEMBRA 1999 * nastop glasbene skupine in degustacije dobaviteljev • v petek, 3. decembra, ob 17. uri prihod Miklavža in obdaritev kupcev •NOVO!!! - ODDELEK IGRAČ IN DARIL PO SUPER CENAH •NOVO!!! - ZA KUPCE BREZPLAČNO PAKIRANJE V PARKIRNI HIŠI V soboto, 4. decembra, od 7. do 19. ure odprta SAMOPOSTREŽBA ŠMIHEL.
			1	"3	i	■	H	(3	■	1		H	1
													
ISSN 0416-2242
416 224
NOSANOVI NA DUNAJU
DUNAJ - V prostorih slovenskega kulturnega centra Korotan na Dunaju so včeraj odprli že tretjo tradicionalno božično razstavo, na kateri se Slovencem, ki živijo v Avstriji, predstavljajo priznani slovenski likovni umetniki. V preteklih dveh letih sta svoja dela predstavila akademski slikar Tomaž Peko in kerami-čarka Nataša Prestor, letos pa je bila razstava posvečena izdelkom lončarske družine Nosan iz Prigorice pri Ribnici. Razstavo sta pripravila Slovenska izseljenska matica ■n Slovenski kulturni center Korotan.
Revozov zbor s srebrno diplomo
Velik uspeh
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Revoz, ki je lani praznoval dvajsetletnico obstoja, je od 18. do 21. novembra uspešno sodeloval na 1. mednarodnem zborovskem festivalu v Fort Lauderdalu na Floridi v ZDA. Domov se je namreč vrnil s srebrno diplomo. Tekmovanja se je od slovenskih zborov udeležil le še mešani pevski zbor Obala iz Kopra, ki je dosegel zlato diplomo.
Sicer pa je tekmovalo 24 zborov iz osmih držav Evrope in Amerike. Kot je povedal predsednik Revozovega zbora Jože Bizjak, se takega uspeha niso nadejali in jim pomeni veliko spodbudo zanaprej. Zbor s preko 30 pevcev pod vodstvom Cvetke Krampelj se je v drugi kategoriji predstavil s tremi pesmimi. Ko-misija je ocenjevala intonacijo, barvo zvoka, interpretacijo in umetniški vtis. Revozovci so se tovrstnih tekmovanj že udeleževali, vendar so tokrat dosegli najboljši uspeh. Med tekmovanjem so zapeli še na samostojnem koncertu v trgovskem centru, kjer so poskrbeli tudi za promocijo Slovenije. “Še posebej ponosni pa smo bili na zaključni prireditvi, ko smo z ostalimi najboljšimi še enkrat zapeli v slovenskem jeziku in poželi aplavz, v ozadju pa je plapolala slovenska zastava,” je povedal Bizjak. Prosti čas so izkoristili za oglede znamenitosti.
L. M.
'f
Košarka	Pokal	Saporta
KRKA TELEKOM: SAKALAI (Litva)
Novo mesto, športna dvorana Marof, torek, 7.12.1999, ob 19. uri
Pokrovitelj: Krašcommerce
Žrebanje vstopnic: Mobičuk (Kobra)
Med kvarom
Novinarji so neutrudna tretja stranka, ki ima to srečo, da ji ni treba vladati. Tako pripombo o novinarstvu so napisali v Združenih državah Amerike pač za svoj politični sistem, kjer sta razpoznavni dve politični stranki. O kakšni sreči tukajšnjega novinarstva bi lahko govorili v Sloveniji? Novinarji v Sloveniji so lahko srečni, da niso deležni še večjih pritiskov, kol so jih. Vendar v Sloveniji novinarskim peresom v poklicu ni najlepše. Na voljo je obilo političnih in drugih vsevedov, ki bi radi učili abecedo “pravega ” žurnalizma. “Novinarji so nekaj kvarnega za razvoj družbe, "je Mitja Meršol na nedavnih študijskih dnevih slovenskih novinarjev na Otočcu smiselno povzel številne očitke novinarskemu delu. Delov odgovorni urednik z ameriško izkušnjo ni nadaljeval s podrobnostmi, ali o omenjeni kvarnosti govorijo pri nas s prižnice ali izza govornice narodnega parlamenta, ali kje drugje.
Če po eni strani poklicno srečo novinarjem odmerjajo ljudje zunaj novinarskih hiš, so novinarjevi poklicni delovni okviri odvisni tudi od ljudi, ki so nekako v novinarstvu. Piramida človeške oblasti v časopisnih podjetjih stoji na svoji kapitalski in politični podlagi, tako da lahko vsak trenutek pritisne na sleherno novinarsko pero v hiši. Te oblike pritiska bodo verjetno kmalu vsaj za velike medijske hiše in vsaj začasno izpopolnili, saj se bližajo volitve.
Novinarstvo samo si vsaj ne domišlja, da je sveto in zato nedotakljivo. Zato pa živijo z vtisom o lastni svetosti mnogi drugi in zato predlagajo novinarstvu, da bi jih to opisovalo nežneje, nadvse prizanesljivo.
Kako bo ob toliko izključujočih se željah delalo slovensko novinarstvo? Bo zmoglo več, ali bo v stanju , ki ga je Manca Košir v neki razpravi nekoč označila z besedami: “VSloveniji ni raziskovalnega novinarstva. Je le strankarsko novinarstvo ”?
M. LUZAR
Ko bo šengenska meja na Kolpi
Notranji minister Borut Suklje, državni sekretar Slavko Debeljak in hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ivica Maštruko na javni tribuni v Vinici za to, da bi šengensko mejo premaknili čim bolj na jug
VINICA - Nedavno ustanovljeno Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa je pretekli teden pripravilo v Vinici javno tribuno. Beseda je tekla predvsem o tem, kaj bo prinesel šengenski sporazum Sloveniji, ko bo vstopila v Evropsko unijo (EU), in predvsem, kaj bo to pomenilo za jug naše države, šengensko mejo na Kolpi in odnose s sosednjo Hrvaško.
Gosti tribune v Vinici so bili namreč minister za notranje zadeve Borut Šuklje, državni sekretar v notranjem ministrstvu Slavko Debeljak in veleposlanik Hrvaške v Sloveniji Ivica Maštruko. Poleg domačinov so jim prisluhnili tudi številni predstavniki slovenskih društev na Hrvaškem in hrvaških v Sloveniji. Minister Šuklje je de-
jal, da bo postala ob vstopu Slovenije v EU slovensko-hrvaška meja zunanja meja Evropske skupnosti, kar pomeni, da bodo na njej opravljali temeljit nadzor. Pod drobnogledom bodo državljani tretjih držav, prevoz blaga za komercialne namene in nevarnega blaga pa bo omejen le na nekatere prehode.
O BODOČI JUŽNI MEJI - Okrogle mize o tem, kaj nas čaka, ko bodo zunanjo mejo Evropske skupnosti premaknili na slovensko-hrvaško mejo, so se udeležili (od leve) državni sekretar na notranjem ministrstvu Slavko Debeljak, notranji minister Borut Suklje, Jože Stegne, ki je pogovor vodil, in hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ivica Maštruko. (Foto: M. B.-J.)
Za nov dializni oddelek
Projektni svet za izgradnjo novega novomeškega dializnega centra - Investicija vredno 156,2 milijona tolarjev - Jeseni 2000
NOVO MESTO - V ponedeljek, 29. novembra, se je na prvi seji sestal projektni svet za izgradnjo novega dializnega oddelka novomeške bolnišnice, zahtevnega projekta, imenovanega Dializa 2000. Cilj projekta je nov dializni center z 20 dializnimi mesti v adaptiranih prostorih travmatološkega odseka kirurškega oddelka. Naloga projektnega sveta je zbrati potreben denar za ta dializni center.
Celotna investicija je ocenjena na 156,2 milijona tolarjev, takega bremena pa bolnišnica sama nikakor ne bi zmogla, na denar iz državnega proračuna pa za to še nekaj let ne bi mogli računati, saj imajo v obdobju 2000 - 2004 prednost dokončanje nove bolnišnice, ureditev operacijskih dvoran, centralne sterilizacije, specialistično-ambulantnih prostorov in nadgradnja kirurškega trakta.
Dializni oddelek je nujno urediti čim prej, kajti delo v sedanjih razmerah je za paciente in osebje izredno naporno. Sedaj je na oddelku v kletnih prostorih pljučne oddelka 11 dializnih mest, na dializo pa trikrat na teden hodi 66 pacientov. Zaradi stiske in pre-
• V času od 15. do 29. novembra se je v skladu za izgradnjo novega dializnega centra v novomeški bolnišnici od donacij zbralo 226.00(1 tolarjev. Denar so darovali: 12 posameznikov in 3 firme iz Dolenjske in Bele krajine, največ, 100 tisočakov, pa črnomaljska obrtna zbornica.
obremenjenosti dializa poteka v treh turnusih, tudi ponoči. Kljub temu se mora nekaj pacientov s tega območja voziti na dializo v druge kraje po Sloveniji. Projektni svet je sestavljen iz najvišjih predstavnikov občinskega in gospodarskega življenja s tega območja, vodi ga strokovni direktor bolnišnice dr. Jože Smodej.
Po investicijskem programu naj bi za novi dializni center 66,2 milijona tolarjev prispevala novomeška bolnišnica iz lastnih sredstev, dolenjske in belokranjske občine naj bi dale 40 milijonov tolarjev, Krka bo prispevala 20 milijonov, iz donacij pa naj bi se nabralo 30 milijonov tolarjev. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi gradbena dela začeli aprila prihodnje leto, konec septembra pa naj bi nov dializni oddelek začel delati. A. B.
hiše maribor d.o.o.
se po vasi meri
“Naše ministrstvo mora pripraviti celoten koncept varovanja meje in mejnega režima, torej tudi vprašanje cest. Po naših ocenah bomo morali nekaj zaposlenih z meje z Avstrijo in Italijo prerazporediti na južno mejo, da bi se izognili daljšim čakanjem, pa zgraditi večje prehode. Želimo sicer, da bi Hrvatom olajšali prestopanje meje, vendar ne bo dovolj le dobra volja Slovenije, ampak bodo morale to potrditi tudi druge članice EU. Olajšave prebivalcev ob meji bodo odvisne zlasti od stopnje varnosti,” je dejal Šuklje. Kdaj bo postala Slovenija polnopravna članica EU, ni vedel napovedati, omenjal pa je letnici 2002 ali 2003. Pri vzpostavljanju šengenske meje je po njegovem pomembno sodelovanje z obmejnimi občinami ter upoštevanje potreb tamkajšnjih ljudi.
Tudi Slavko Debeljak je opozoril na strpnost pri natančnejših pregledih na mejnih prehodih, ki so v skladu s šengenskim sporazumom. Vendar je poudaril, da ljudi, ki živijo na obeh stranem meje, ne bodo smeli grobo razdruževati, ne bo pa šlo brez preprečevanja zlorab na meji. Tudi glede kopanja in čolnarjenja v Kolpi bodo morali sprejeti pravila, čeprav bo Slovenija vztrajala, da ostane tako kot doslej. Sicer pa je po njegovem želja naše države, da Hrvaška čim prej premakne šengensko mejo na mejo z BiH in Srbijo. S tem seje strinjal tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ivica Maštruko, a je samokritično priznal, da Hrvaška pri vključevanju v EU zaostaja za Slovenijo za več kot en korak. M. BEZEK-JAKŠE
POŽAR V KOTLOVNICI
BREŽICE - 29. novembra okrog 15. ure je prišlo do požara v stanovanjski hiši v okolici Brežic, najprej v kotlovnici, kjer se je pregrel električni grelec na bojlerju, nato pa še po lesenem stopnišču vse do postrešja. Požar so lokalizirali gasilci PGD Dečno selo, Globoko in Spodnja Pohanca.
Berite danes
stran 2:
•Konferenca o skrbi za starejše
stran 3:
•Letos čaka na darila 4.300 otrok
stran 4:
• Gledališčniki so delali čudeže
stran 7:
•Za takrat, ko ne bo rudnika
stran 8:
•Kako si zagotoviti varno starost?
stran 11:
•Postajajo diskoteke smrtno nevarne?
stran 18:
•Samo bog ve, koliko je medvedov!
stran 20:
•Pri Pečaričevih so utekočinili orehe
OBČINA PRODAJA PODEDOVANA STANOVANJA
LOŠKI POTOK - Med dediščino delitvene bilance z občino Ribnica je občina Loški Potok pridobila tudi šest stanovanj na Knafljevem trgu v Ribnici. Zaradi majhnega dohodka od najemnin se je občinski svet odločil, da jih proda. Postopek vodi Stan biro iz Ribnice, ki pravi, da so tri stanovanja v predkupnem roku prodali. Ekonomska cena stanovanja bi morala biti po predhodni ocenitvi vsaj 100 tisočakov na 1 m2, vendar je občina menila, daje cena za sedanje stanovalce previsoka, zato so ceno znižali za polovico. Za preostala tri stanovanja bo občina morala razpisati licitacijo, kar bi ceno dvignilo, žal pa stanovanj, tudi če bi se našel ugodnejši ponudnik, ne morejo prodati, zato jim preostane samo povečanje stanarine.
A. K.
S?
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Odkupujemo delnice: Akripol, Begrad, Iskra kondenzatorji, Komet, SGP Posavje, TEM Čatež, TPV, Trimo...
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), S 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, "S 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, s 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, s 0608/41-371
Irta j
PRODAJNI CENTER
VRT
AGROSERVI
Delovni tmm od 7. do 18.urc , sob. do 12. ure
i-
UNIKATNA IN UPORABNA
DARILA
^S^-izdeiki domače obrti za vse generacije
KZ Krka	Mava	mat	te
VREME
V soboto čez dan bo poslabšanje - v nižinah sprva kot dež, ki bo v noči na nedeljo prešel v sneg. Padavine bodo v nedeljo ponehale in postopno se bo razjasnilo.
Če danes rešujete stanovanjski problem, sc odločite za stanovanjski kredit SKB banke. Njegova glavna prednost je v ohranjanju vrednosti glavnice kredita z devizno klavzulo, kar je v razmerah zaostajanja rasti deviznega tečaja za stopnjo inflacije, ugodnejše za kreditojemalca. Če pa nameravate stanovanjski problem reševati šele v prihodnjih letih, se že danes odločite za namensko varčevanje SKB banke. Že po dveh letih lahko na podlagi tega varčevanja zaprosite za ugoden stanovanjski
kredit. O vseh prednostih kredita in varčevanja se pozanimajte i pokličite brezplačno telefonsko številko 080 15 15.
poslovalnicah SKB banke ali http://www.skb.si
m
SKB BANKAM.
Za Danes. In za Jutti.
Ravno prav medvedov
Kako strašen je medved, je odvisno od tega, s katere strani ograje njegove kletke ga gledate. Problematično lahko postane gledati medveda, če sploh ni v kletki, ampak se vam predstavi v živo. Taka bližnja srečanja z zverino so mogoča celo v sami slovenski prestolnici. Medved v gozdu - to pa deluje mnogim že srhljivo. Strah hodi po Sloveniji, strah medveda. Ali res? Ali je medvedja nevarnost v človekovi domišljiji večja, kot si zasluži po pravici? Kakorkoli, Slovenija je nekako na nogah v zvezi z medvedi. Potem ko je mešana komisija septembra povedala svoje o tem, koliko medvedov naj bi potrelili v državi, je ukrepal Ciril Smrkolj. Kmetijski minister bi, kot kaže njegov odziv, dal pobiti več medvedov kot omenjena komisija, da bodo ljudje v Sloveniji varnejši pred medvedi, kot se da razumeti ministra. Ob tem postaja sogovornikom na najvišji ravni vse manj pomembno, ali nas medvedi že ogrožajo, in vse pomembnejše to, čigav predlog o odstrelu medvedov bo obveljal. Vprašanje o odstrelu medvedov je postalo nekako politično vprašanje, s katerim si stranke širijo lovišča za volilne glasove. Bi ponudili svoj predlog o sožitju Slovencev in medvedov, če bi vi lahko odločali o številu teh zveri? V tokratni anketi je na voljo nekaj mnenj o medvedih, ljudeh in tudi pasteh pretirane popustljivosti in prevelike strogosti do narave.
LIDIJA JEŽ iz Novega mesta: “Medved ne ogroža, medved je ogrožen. To velja za divje živali nasploh. Ko ljudje vstopamo v naravo, se moramo zavedati, da smo tam gostje in moramo upoštevati zakonitosti narave. Divje živali ne ogrožajo življenjskega prostora ljudi, ljudje pa njihovega. Menda ne bomo zaradi staje ovac iztrebili živalsko vrsto, ki je narodno bogastvo!”
JANEZ BLAŽIČ, kmet iz Gorenjega Medvedjega sela: “Pri nas medvedov ni, kako je na Kočevskem, ne vem, menim pa, da če se določena žival v naravi preveč razmnoži, je treba vzpostaviti ravnovesje, da se ne bi delala škoda. Kar se tiče prepirov okoli odstrela medvedov menim, da je na področju kmetijstva precej pomembnejših stvari, ki bi jih bilo nujno rešiti pred tem.”
BRANKO CIZEL, upokojenec iz Krškega: “Naj sede na kolo, kdor podpira medvede, in naj se pelje na primer iz Kočevske Reke malo naokoli. Vprašanje je, kako bi bilo. Medvedi ogrožajo turizem, kjer so. Tisti, ki zagovarjajo medvede, naj dajo vsak eno ovco, da bodo medvedi-jedli te ovce in da ne bodo pobijali kmečkih živali. Kar je predlagal Smrkolj, so po mojem predlagali strokovno.” JANKO CVELBAR, upokojenec iz Brežic: “Lahko da je v Sloveniji več medvedov, in to zato, ker so pribežali iz vojnih območij. Ali medvedi ogrožajo ljudi in živali, vedo ljudje, ki živijo na območju medveda. Ljudje se ne bodo zaradi medveda preselili iz Kočevske. Ampak oni poznajo tam teren in ne gredo tja, kjer je nevarno. Ljudje, ki ne poznajo krajev, naj ne hodijo tja.”
JANKO BELOPAVLOVIČ, upokojenec, s Škemljevca pri Jugorju: “V našem okolišu ni medveda, razen če pride na kratek obisk, in tudi škode ni. Zato sem proti odstrelu, a razumem tiste, ki jim povzroča škodo, čeprav jo kdaj pripišejo medvedu, povzročila pa jo je druga zver. Razumem ministra, ki težko ugodi obema stranema, moral pa bi se zavedati, da je rjavi medved Sloveniji v ponos.”
ZVONE SEVER1NSKI, dipl. inž. prometa, s Hrasta pri Vinici: “Po mojem je v Sloveniji vsaj dvakrat manj medvedov, kot trdijo, saj sojih zaradi selitev šteli po večkrat. Predvsem mislim, da jih ni preveč in da ljudje ogrožamo medvede, ne narobe. Če pa ministra res tako zelo motijo, naj jih zgolj uspavajo in prodajo v druge države. Čez nekaj let jih bomo zagotovo znova odkupovali.”
MATEJA HOČEVAR, prodajalka iz Ribnice: “Živim v Rakitnici tik ob gozdu in še posebno ponoči me je strah, če moram sama domov, saj so medvedi že prišli v vas. Mama, ki rada gobari, je že bežala pred njim, še ne tako dolgo nazaj sem ga videla tudi sama, ko je prečkal regionalno cesto na Jasnici. Veliko ljudi pravi, da jih videva in daje medvedov v zadnjih 3-4 letih več kot včasih.”
POLDE LAVRIČ, zavarovalni agent zavarovalnice Tilia, iz Kočevja: “Letos sem naletel na medvedko z mladiči, in čeprav je bila izkušnja sila neprijetna, menim, da imajo medvedi pravico živeti. Zato ne podpiram povečanega odstrela medvedov. V gozd hodim že 40 let in sem ga letos videl prvič. Ljudje smo v gozdu preveč prisotni in živali so zato zbegane in preplašene.”
JCTŽE BEDEK, upokojenec iz Sevnice: “Sem proti odstrelu, ki ga zapoveduje minister Smrkolj. Rjavi medvedje po Evropi zelo iskana žival, in mislim, da pri nas ne predstavlja posebne nevarnosti. Kjer pa že, bi se njegovo število dalo zmanjšati na druge načine: z ulovom živega ali z injekcijami, lahko bi ga prodali v Evropo. Mislim, da jim tam še na misel ne bi prišlo kaj takega.”
Konferenca o skrbi za starejse
Ob letu starejših pripravili strateški razvojni program organizirane skrbi za starejše - V pomoč vladi in parlamentu - Program predstavili v torek v Cankarjevem domu
LJUBLJANA, KOČEVJE - Na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so se ob letošnjem mednarodnem letu starejših odločili, da bodo predstavili svojo vizijo skrbi za starejše in bodočega razvoja domskega varstva. V ta namen so se v torek v Ljubljani zbrali predstavniki vseh domov, pristojnih ministrstev, zdravstvenih in ostalih ustanov, ki skrbijo za starejše, na strateški konferenci, na kateri so predstavili razvojni program organizirane skrbi za starejše.
Sklep o pripravi programa so v da bo temu primerno potrebno
okviru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije sprejeli že novembra lani. V projektni tim za pripravo programa in izvedbo konference so med šestimi direktorji domov za starejše občane imenovali tudi direktorja kočevskega doma Jožeta Novaka. “Tako kot drugod po Evropi tudi pri nas število starejših narašča. Ob vključevanju v EU, kjer mislijo na to,
prilagoditi skrb za starejše, se moramo tudi mi začeti na to pripravljati in s tem namenom smo pripravili ta program,” pravi Novak, ki je kot eden od njegovih tvorcev predstavil del programa v torek v Cankarjevem domu.
“Vlada je že leta 1997 sprejela program razvoja varstva starejših oseb do leta 2005, na nacionalni program pa še čakamo. Z raz-
Politiki kot sluge in ne gospodarji
V Črnomlju je bil sestanek slovenskih in hrvaških društev
ČRNOMELJ - Na pobudo nedavno ustanovljenega Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa, ki ima sedež v Vinici, je bil pretekli teden v Črnomlju prvi sestanek predstavnikov hrvaških društev v Sloveniji in slovenskih društev na Hrvaškem. Med drugim so se dogovorili, da bo prvo dvodnevno srečanje društev januarja v Črnomlju, in sicer pod pokroviteljstvom Štefke Kučan.
Predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa Jože Stegne je poudaril, da naj bi njihovo društvo obsegalo področje od izvira do izliva reke. Spodbuditi želijo tudi druge prebivalce ob slovensko-hrvaški meji, da bi ustanovili sorodna društva. Po njegovem lahko prav tovrstna društva veliko prispevajo k dobrim1 odnosom med občinami in tudi državama. Iz Hrvaškega kulturnega, umetniškega, prosvetnega in športnega društva iz Pirana so potarnali, da so zaradi nedorečenosti med državama ljudje raje tiho in neopaženi. Zavedajo se, da jim bodo morali vliti samozavest, da se ne bodo nikogar bali, ampak razvijali dobre odnose med narodoma. Predstavnik Kulturnega društva Medžimurje iz Ljubljane je povedal, da dobro sodelujejo tako s slovenskimi kot hrvaškimi društvi, da pa zato, ker so v Ljub-
ljani, ne čutijo obmejnih problemov.
Najbolj zgovorni so bili iz Kul-turno-prosvetnega društva Bazovica z Reke, kije bilo ustanovljeno pred 52 leti, veliko pozornost pa namenja ohranjanju slovenščine. Dotaknili so se tudi bodoče šen-genske meje med Slovenijo in Hrvaško, zaradi katere bodo po njihovem nastale tudi težave, ker Hrvaška zaostaja pri izpolnjevanju zahtev Evropske unije. Opozorili so, da bi morali biti politiki sluge in ne gospodarji ljudstva, saj bi bil po njihovem marsikateri problem med Slovenijo in Hrvaško lahko rešen, če bi ga reševalo ljudstvo in ne politiki. Josip Bolj-kovac, soustanovitelj Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa pa je bil prepričan, da bodo težave med sosednjima državama kmalu odpravljene. M B J
vojnim programom želimo vladi in parlamentu ponuditi svoje videnje, ki smo ga izoblikovali na podlagi bogatih izkušenj dela s starejšimi, da bi lahko sprejeli pravilne odločitve oziroma ukrepe,” pojasnjuje Novak. Program so pripravili v sodelovanju s strokovnjaki Inštituta za projektni management pri Ekonomski fakulteti v Mariboru in obsega 130 strani, na katerih je podan krajši zgodovinski oris skrbi za starejše, predstavitev problemov in razmišljanja za prihodnost. Poleg visokega gosta, direktorja evropskega združenja direktorjev domov za starejše, ki je predstavil evropske izkušnje in njihovo vizijo zanaprej, sta se strateške konference udeležila tudi ministra Rop in Kušar.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ZA OBDARITEV OTROK NAJVEČ PRISPEVALI GORENJCI
NOVO MESTO - Delavci in prostovoljci društva Mojca iz Novega mesta te dni nestrpno spremljajo priliv na njihov žiro račun in se razveselijo vsakega prispevka, ki bo omogočil nakup novoletnih daril za 4.300 dolenjskih malčkov. V soboto zvečer so denar zbirali tudi preko radia Su-dio D. Dežurni prostovoljci pri telefonih pa žal med 20. in 24. uro niso imeli veliko dela, med vsemi 58 klici je bilo le okoli 15 klicev s širega območja Dolenjske, tudi iz tistih krajev, od koder otroci ne bodo deležni daril. Najbolj radodarni pa so bili Gorenjci, med njimi tudi študentje in upokojenci. Skupaj smo zbrali 168.000 tolarjev. Večina prispevkov je bila po
2.000	in 3.000 tolarjev, največji prispevek, 15.000 pa je ponudil Bogdan Kolenc iz Kranja.
Zanimive delnice Vizije
Za pokojninske bone se je odločilo najmanj delničarjev Vizije
LETOS MANJ INTERVENCIJ
KOČEVJE - Prostovoljno gasilsko društvo Kočevje je v svojem 120-letnem delovanju zraslo v dobro organizirano gasilsko-reševalno službo. V oceni letošnjega dela ugotavlja operativni del navedenega društva, da je bilo vseh intervencij do konca novembra 32, kar je znatno manj kot v letu 1998. Upravni odbor in poveljstvo društev v sodelovanju s člani poveča posebno pozornost usposabljanju članov. Pri svojem delu spremljajo dosežke in novosti na področju znanosti in tehnike. Zato so se odločili, da ob pomoči občine Kočevje in uprave za zaščito in reševanje ministrstva za obrambo Slovenije kupijo novo tehnično reševalno vozilo, ki ga naj bi pričeli uporabljati v letu 2000.
- vd
NOVO MESTO - Delničarji DPB VIZIJE so se po uveljavitvi zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb odločali o 13.271.022 delnicah s pravico izbire. Za pokojninske bone so zamenjali le 162.108 delnic, kar pomeni 1,22 odst. vseh delnic. To je najmanj med 40-imi PID-i. V povprečju je bilo za pokojninske bone zamenjanih dobrih 5%, največ pa 21% pidovskih delnic.
Zaradi zamenjave delnic s pravico izbire za pokojninske bone se bo osnovni kapital DPB VIZIJE znižal le za dobrih 16 mio SIT in bo po znižanju znašal še vedno 4,4 mia SIT. Po osnovnem kapitalu oz. zbranih certifikatih sodi DPB VIZIJA med manjše PID-e, po naložbah in po zamenjanih certifikatih pa med uspešnejše, kar se kaže tudi na ceni delnic, ki je najvišja med PID-i, ki še niso zamenjali vseh certifikatov. Tržna cena delnic je dosegla prvi dan trgovanja slabih 40% njihove knjigovodske cene, sedaj pa že presegla 70% te vrednosti.
DPB VIZIJA je bila med prvimi PID-i, ki so uvrstili delnice na prosti trg Ljubljanske borze. Po šestnajstih
mesecih trgovanja se je za prodajo delnic odločilo manj kot 4000 certifikatskih delničarjev ali nekaj več kot 20% vseh delničarjev. Delnice DPB VIZIJE so med tržno zanimivejšimi, kar kaže podatek, daje lastnika zamenjalo že polovico vseh 44 mio delnic. Delničarji se za prodajo ne odločajo prav radi, zato niso redke ponudbe borznih hiš za nakup delnic tudi v njihovih nabiralnikih.
I.	V.
Spominu narodnega junaka Staneta Potočarja
NOVO MESTO - V ne: deljo dopoldne ob 11. uri bo Dolenjska s Slovenijo vred počastila spomin zaslužnega mirnopeškega rojaka Staneta Potočarja-Lazarja, legendarnega poveljnika Gubčeve brigade, 31. divizije in 9. korpusa slovenske vojske. V spominski veži talcev in v NOB padlih Novomeščanov - na vratih pri Knjižnici Mirana Jarca - mu bodo odkrili doprsni kip, delo akademskega kiparja Janeza Pirnata. Akademik Ciril Zlobec se bo spomnil prehojene poti zaslužnega borca za svobodo, saj je Stane Potočar v svojem vojaškem in političnem delu pokazal vse svoje izredne sposobnosti in predanost za prihodnost domovine. Bil je namestnik vodnika v Dolenjskem bataljonu leta 1942, vojaško kariero pa je sklenil kot načelnik generalštaba JLA, ko so ga na to odgovorno mesto leta 1972 imenovali potem, ko je že bil poveljnik 4. armade v Ljubljani. Ta visoki položaj v JLA je dosegel kot edini slovenski častnik v nekdanji zvezni armadi.
V sporedu bodo sodelovali Partizanski pevski zbor, trebanjska godba in recitatorji, med njimi Milena Zupančič. Prireditev, na katero vabijo Odbor skupnosti borcev 7. korpusa, Območni odbor ZB Novo mesto ter Mestna občina Novo mesto, bo trajala do
11.45. V tem času bo promet po Rozmanovi ulici začasno zaprt.	q
PRIZNANJA KRVODAJALCEM - Prejšnji četrtek so se v prostorih Krkine tovarniške restavracije zbrali Krkini delavci - krvodajalci, ki so svoje plemenito poslanstvo opravili v zaokroženem številu. Največkrat je med Krkaši dal kri Slavko Hočevar, zaposlen v sektorju za proizvodnjo zdravil, ki je svojo kri daroval kar devetdesetkrat. Med 183 dobitniki priznanj je bil tudi Štefan Petrovič (na sliki levo), ki je svojo kri daroval že petdesetič. Priznanja in diplome krvodajalcem - jubilantom sta podelila vodja kadrovske službe v Krki in novomeški podžupan Boris Dular in predsednica območne enote Rdečega križa Novo mesto Anica Bukovec, ki je v svojem nagovoru poudarila velike zasluge Krke, ki s svojim razumevanjem in podporo krvodajalcem ogromno pripomore k ohranjanju krvodajalstva na Dolenjskem. Zal v drugih velikih podjetjih pri nas ni tako. (Foto: M. Klinc)
Mariborsko pismo
Proračunske zagate
MARIBOR - Mariborski župan Boris Sovič je ta teden na redni tiskovni konferenci predstavil predlog proračuna mestne občine Maribor za leto 2000. Če bodo mestni svetniki predlog proračuna sprejeli, bodo proračunski porabniki v mestni občini Maribor imeli naslednje leto na voljo 14,8 milijarde tolarjev. Od tega naj bi 6,3 milijarde tolarjev porabili za redno dejavnost, 3,3 milijarde za družbene dejavnosti, nekaj več kot 2,5 milijarde pa za komunalno dejavnost.
Maribor pa ima iz leta v leto večje probleme s polnjenjem proračunske vreče, kar je povezano tudi z neustezno zakonodajo o financiranju lokalne samouprave. Tako, denimo, v Mariboru deluje okoli 60 ustanov, ki svojo dejavnost opravljajo za celotno regijo, njihovo financiranje pa bremeni samo mestni proračun. Ob tem pa je treba povedati, da se je število prebivalcev, ki financirajo dejavnost omenjenih ustanov, v zadnjih letih bistveno zmanjšalo, saj so se številne krajevne skupnosti v primestju preoblikovale v samostojne občine. Tako je imel Maribor pred desetletjem okoli 200.000 prebivalcev, ki so polnili proračunsko vrečo, danes pa jih ima samo še
110.000. Obseg dejavnosti že omenjenih 60 regijskih ustanov pa se je v tem času samo povečal.
Mariborčani proračunsko vrečo čedalje težje polnijo tud' zaradi tega, ker so v zadnjem desetletju v mestu propadli domala vsi giganti, ki so bili vse povojno obdobje nosilci gospodarskega razvoja. Ker nova podjetja nastajajo počasneje* kot propadajo stara, je v štajerski metropoli stopnja brezposelnosti med najvišjimi v državi.
Verjetno so se tudi zaradi omenjenih okoliščin v Mariboru oklenili odločbe ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 27. člen zakona o financiranju občin. P° tem členu Mariborčani letos iz sredstev mestnega proračuna financirajo dejavnost Umetnostne galerije. Pokrajinskega muzeja. Muzeja narodne osvoboditve m Lutkovnega gledališča. V pr°' računu za leto 2000 pa sredstev za dejavnost omenjenih ustanov niso načrtovali, saj mora p° odločbi ustavnega sodišča zanje poskrbeti država. Žal pa država te svoje obveznosti še ni vključila v svoj proračun za leto 2000, saj so sodniki ustavnega sodišča svojo odločitv sprejeli šele, ko je o predlogu državnega proračuna že stekla razprava v državnem svetu.
Razumljivo je, da so kultur-ni ustvarjalci in drugi delavci v omenjenih štirih zavodih zaradi vsega povedanega zelo razburjeni, saj jih skrbi za svojo usodo in za usodo ustanov, K jim pripadajo.
fOMAZ
Novomeška kronika
SNEG I - Potem ko je bilo po obilnem sneženju že celo mesto zgledno spluženo in očiščeno, so pešci po Ragovski ulici še lovili ravnotežje na spolzki poledeneli cesti. Po pločniku (ta je samo na eni strani ulice) pač ne morejo hoditi, saj so ga ljudje iz bližnjega stanovanjskega bloka spremenili v parkirišče. Pešcem pa preti še dodatna nevarnost, saj je ta sicer odmaknjena ulica precej prometna, in to kljub temu da je promet po njej dovoljen samo za stanovalce. V resnici pa jo številni uporabljajo kot bližnjico, ki se izogne zoprnemu kandij-skemu križišču. Moža postave pa ta ulica ni videla, odkar je tam v Dravski banovini (Kraljevina Jugoslavija) stanoval neki orožnik.
SNEG II - Ko se pa pooblaščeni čistilci snega lotijo svojega posla, ga opravijo temeljito. Ne samo da odrinejo sneg, tudi če se jim na pot postavi kaj tršega in višjega, se ne ustrašijo. Tako je bilo pri pluženju pločnika, ki pelje ob cesti z Ragov-ske ulice proti Ragovemu, njihove vneme je bila deležna tudi obcestna svetilka, ki sedaj sveti pod bolj nagnjenim kotom.
SNEG III - A s cest in pločnikov sneg vsaj očistijo, tudi če malo bolj grobo. Prava nevarnost pa preži iz zraka. Bolj previdni ljudje po mestu hodijo s pogledi, uprtimi v nebo. S streh lahko vedno prigrmi plaz zbitega in poledenelega snega ali Prileti ledeno osvečje. Že če ti ta reč prileti na avto, ni lepo videti, če na človeka, pa sploh ne, še zlasti ne za tistega, ki je sPodaj. Ledene sveče bi morali lastniki hiš odstraniti, za tiste, ki se za to ne zmenijo, pa je zagrožena kazen. Ampak pred dnevi Je s hiše na Glavnem trgu tik Pred pešca padel kos žleba. Ker Je stavba v denacionalizacijskem postopku, bi, če bi prišlo ho nesreče, gotovo denaciona-Jtzacijski upravičenci in sedanji lastniki prevzeli vsak svoj delež krivde.
Ena gospa je rekla, da bo novomeško društvo prijateljev 'nladine Mojca po sobotnem hiranju denarja za novoletno obdaritev dolenjskih otrok pre-0 valov Studia D preneslo Sedež iz skopušne Dolenjske na rododarno Gorenjsko, saj so denar prispevali pretežno poslušalci iz Gorenjske.
Kočevska dežela
NOVO MESTO - V veliki •talnici študijskega oddelka knjižnice Mirana Jarca bo nnes, 2. decembra, ob šestih -''ečer predstavitev knjižne ovosti Janeza Črnača Ko-evska: gozdnata in skrivnost-na dežela.
(Suhokranjski drobiž
parkirišče - s pričetkom
Sradnje novega večnamenskega “°ma na Dvoru so nastale tudi te-ave s parkiranjem osebnih avtomobilov. Do sedaj so namreč last-,'ki osebnih avtomobilov svoje °njičke puščali na prostoru za v°rano in odhajali v službo v azne kraje izven občine, zdaj pa Je Parkiranje močno omejeno. Živahno v telovadni-
, ' Poleg tečaja aerobike pote-*a v prizidku nove telovadnice v 'Ožcniberku tudi plesni tečaj in "mizni tenis. Plesne vaje so ob redah.
.Razstave - v avli osnovne
r°'c Žužemberk je te dni odprta "Zstava šmihelskih šolarjev, ki . njihovo delo, zanimivosti v raju jn tudi delček gozda in prebrane živali. Konec tedna pa °v prizidku telovadnice otvori-,.v likovne razstave akademskih 'karjev in učencev, ki so ust-."fjali na Likovni koloniji Žu-embcrk 1990.
v Male živali v gradu -
,. soboto in nedeljo bo v vinski e,j gradu Žužemberk razstava .."lih živali, ki jo bo pripravilo ruštvo ljubiteljev malih živali rosupije. Obeta se pester konec edna.
tBUZj Z NA Šl	S	Č	J	N	i^ii
Najboljša reklama je zadovoljen kupec
Firma Opel Kruno v Novem mestu odprla najsodobnejšo poslovalnico - Investicija brez kredita - Vse na enem mestu - Hitri servis v pol ure - Prodajo 500 avtov na leto
NOVO MESTO - Firma Opel Kruno, ki v Novem mestu deluje od leta 1993, je sredi oktobra v obrtni coni na Cikavi odprla najsodobneje urejene prostore. “To nam je uspelo po težkih štirih letih, ko smo morali premagovati številne birokratske ovire,” pravi Kruno Filipčič, lastnik in direktor te uspešne firme, katere sedež je v Brežicah, poslovalnice pa ima poleg v Novem mestu še v Sevnici, Trebnjem in Črnomlju.
Filipčičeva firma se ukvarja s prodajo in servisiranjem osebnih avtomobilov in ima koncesijo za prodajo Oplovih avtomobilov na območju registrskega območja Novo mesto in Krško. V Sloveniji je 5 Oplovih koncesionarjev in Opel Kruno proda okoli 14 odst. vseh v Sloveniji prodanih Oplovih avtov. Novomeška poslovalnica je zgrajena in opremljena po najsodobnejših Oplovih standardih in je kot taka dobila posebno priznanje centrale te velike avtomobilske firme; ima 1400 m2 pokritih površin, celoten kompleks pa me-
Kruno Filipčič
ri 4.200 m2. Investicija je veljala 309 milijonov tolarjev in jo je investitor, se pravi firma Opel Kruno, izpeljal brez kreditov.
Po dobrem mesecu dni tu dela 10 ljudi, ko bo posel povsem stekel, to pa naj bi bilo že do konca leta, pa jih bo 15, od tega velika večina iz novomeškega konca. V celotni firmi je zaposlenih 42 ljudi, do konca leta pa naj bi se njihovo število povzpelo na 50. V Novem mestu imajo salon za prodajo celotnega programa Oplovih avtomobilov (ob teh prodajajo tudi rabljene avtomobile), skladišče rezervnih delov, najsodobneje opremljen testni center za diagnostiko avta, servisno avtomehanično delavnico, vulkanizersko delavnico, avtokleparsko in ličarsko delavnico ter ročno avtomobilsko pralnico. Posebej so pri načrtovanju in izvedbi gledali na ekološko neoporečnost celotne dejavnosti.
“Ob prodaji in servisiranju Oplovih avtomobilov opravljamo tudi tako imenovani hitri servisni pregled za vse avtomobile, in to brez čakanja,” se pohvali lastnik.
Pregled opravijo v pol ure po vnaprej določenem postopku in ceni, pregledajo pa celoten avtomobil od luči in pnevmatik do zavor, ob tem zamenjajo tudi motorno olje, kontrolirajo in dolijejo vse ostale tekočine in po merjenju vsebnosti vlage v zavorni tekočini, če je potrebno, to tudi zamenjajo. “Seveda pri nas lahko kupec uredi vse potrebno za kredit ali leasing, avto zavaruje, dobi preizkusne tablice, imamo svojo vlečno službo, prevzemamo v popravilo ka-rambolirane avtomobile različnih znamk po sistemu ključ v roke in v večini primerov zastonj damo za čas popravila stranki nadomestni avto,” našteva Filipčič. Pri firmi je na voljo kar 18 testnih avtomobilov, tako da potencialni kupec res lahko preizkusi tako rekoč celoten Oplov avtomobilski park. “Poleg splošne Oplove garancije dajemo mi še določeno podaljšano garancijo.”
Firma ima na leto okoli 1,4 milijarde tolarjev prometa, prodajo pa okoli 500 novih in kakih 120 rabljenih avtomobilov, vseh skupaj do sedaj pa so od leta 1993 prodali 2.622 novih Oplovih avtomobilov. Samo za reklamo namenijo kakih 12 milijonov tolaijev na leto. “Najboljša reklama pa je naša zadovoljna stranka,” prizna Filipčič.	a.	BARTELJ
r
PRIZNANJA KRVODAJALCEM - Območno združenje Rdečega križa Novo mesto enkrat na leto podeli priznanja krvodajalcem. Za krvodajalce jubilante iz novomeške občine, ki so kri darovali že 20-krat in večkrat, so slovesnost pripravili v petek, 26. novembra, v Šolskem centru v Šmihelu, ostalim pa so priznanja poslali na dom. Letos je v novomeški občini 295 krvodajalcev jubilantov, na celotnem območju območnega združenja RK, ki pokriva občine Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mima Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk, pa 634. Na novomeški slovesnosti sta bila tudi Mitja Počrvina in Matjaž Šinkovec, ki sta kri darovala že po 105-krat. Na fotografiji: predsednica OZ RK Novo mesto Anica Bukovec (leva) izroča priznanje krvodajalki. (Foto: A. B.)
V
Se naprej brez novih kreditov
Zaradi dolgov iz preteklosti si novomeška občina tudi v letu 2000 ne bo smela pomagati z novimi krediti - Tudi Novo mesto se bo vključilo v posodobitev smučišča na Gačah
1
NOVO MESTO - Na deseti redni seji občinskega sveta mestne občine Novo mesto so svetniki prvič obravnavali idejni predlog proračuna za leto 2000, med drugim pa so sprejeli tudi sklep o soglasju k soustano-vitvi smučarsko rekreacijskega centra Rog Črmošnjice, d.o.o.
Direktor javnega podjetja Komunala Novo mesto je razjasnil nejasnosti ob sklepu o povišanju cene kubičnega metra zemeljskega plina izjavnega plinovodnega omrežja za 3,99 tolarja. Podražitev je namreč zgolj formalna, saj so do sedaj takso za obremenjevanje zraka z ogljikovim dioksidom, ki znaša 3,99 tolarja za kubični nteter porabljenega plina, plačevali potrošniki, po novem pa jo plačujejo distributerji, ki so tako za takso povišali ceno plina.
V nadaljevanju seje je svet predlog odloka o preoblikovanju Gasilsko-reševalnega centra Novo mesto, ki ga je svet z nekaterimi pripombami poslal v javno obravnavo. Svet je bil seznanjen tudi s prvim predlogom proračuna, ki za leto 2000 zaradi dolgov iz preteklosti ne predvideva novega zadolževanja, saj le-to zaradi zakonskih omejitev še ne bo možno.
Občinski svet je v sprejel tudi program opremljanja stavbnih zemljišč v središču Bršljina, pri čemer je svetnica Darinka Smrke svet opomnila, da bi morala biti občina v prihodnje bolj aktivna pri urejanju tega dela mesta in rekonstrukciji Ljubljanske ceste, za kar bi morala pokazati večji interes.
Zapletlo se je pri soglasju k prenosu nepremičnin letališča Prečna v last Aerokluba Novo mesto. Predvsem svetniki SKD, ki so pred časom pripravili celo okrog-
SMUCARSKI SEJEM V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - V soboto in nedeljo, 4. in 5. decembra, bo v novomeški športni dvorani Marof smučarski sejem, ki ga pripravlja Smučarsko društvo Krka Rog. Prvi dan bo sejem odprt od 9. do 19., v nedeljo pa do 16. ure, vstopnine ne bo, na njem pa bodo komisijsko prodajali rabljeno smučarsko opremo, ki jo bodo sprejemali dan pred začetkom sejma, v petek ob 18. uri. Naprodaj bo tudi nova smučarska oprema različnih proizvajalcev, in to s sejemskim popustom, poskrbljeno bo tudi za smučarski servis. Pripravljajo tudi bogat srečelov.
lo mizo o prihodnosti novomeškega letališča, so bili proti temu, da bi premoženje prenesli na Aeroklub, čeprav je le ta po zakonu upravičen do tega in do premoženja, ne glede na odločitev občinskega sveta, lahko pride s tožbo preko sodišča. Predlagali so, da se predloženi dokumentaciji predložijo natančne skice zemljišč, ki naj bi pripadle Aeroklubu in da bi se na osnovi tega lahko predlagale tudi morebitne zamenjave zemljišč, o zadevi pa bodo ponovno razpravljali na naslednji seji.
O soglasju k soustanovitvi smu-čarsko-rekreacijskega centra Rog Črmošnjice, d.o.o., je imel največ pomislekov svetnik SDS Kori Golob, saj iz obrazložitve predloga ni bilo jasno, za kaj se bo porabilo 4,2 milojona tolarjev ustanovnega vložka novomeške občine, niti kakšno besedo bo imela občina pri upravljanju družbe z omejeno odgovornostjo. Čeprav svet na Golobova vprašanja ni dobil jasnih odgovorov, so svetniki soglasje k ustanovitvi družbe sprejeli. Nova družba bo imela tako vse
SMUČARSKA TEKAŠKA PROGA
NOVO MESTO - Novomeška občina, Smučarsko društvo Smole in Trgovina Smole so na Cikavi v Novem mestu uredili progo za smučarski tek. Vabijo vse ljubitelje te smučarske discipline, športnike, rekreativce pa tudi najmlajše, ki se smučarskega teka šele uče. Vreme je za tek in hojo na smučeh izvrstno, proga dobro pripravljena. Že pred tem pa je skupina smučarskih tekačev za svoj denar uredila progo v Mrzli dolini, ki pa jo uničujejo popoldanski sprehajalci.
FANTJE Z VASI V LUŽARJEVI GOSTILNI
ŠKOCJAN - Skupina ljudskih pevcev Fantje z vasi iz okolice Škocjana in Bučke bo v nedeljo, 5. decembra, ob 19. uri nastopila v dvorani gostilne Luzar v Škocjanu. To bo predstavitveni nastop ob izidu njihove druge kasete slovenskih ljudskih pesmi. Na prireditvi bodo nastopili še Škocjanski rogisti in Ragle, mlade ljudske pevke iz Trebnjega.
možnosti, da bo uspešno kandidirala za državni denar, namenjen razvoju žičničarstva, do katerega družba Krka Zdravilišča, ki ji žičničarstvo ni bila osnovna dejavnost, ni mogla priti.	j y
VARSTVENO-DELOVNI CENTER SE PREDSTAVI - Letos v jeseni je minilo 19 let, odkar so se v Novem mestu odprla vrata prvih delavnic za delo pod posebnimi pogoji, namejenih odraslim osebam, motenim v duševnem in telesnem razvoju. V današnjem Varstveno-delovnem centru, za katerega so se dolga leta prizadevali strokovnjaki in novomeško društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje, biva 56 varovancev, 20 pa se jih vsak dan pripelje na delo v delavnice. Preteklo sredo so življenje in delo v VDC-ju predstavili ob dnevu odprtih vrat. Po otvoritvi razstave portretov varovancev fotografa Boruta Peterlina in krajšem kulturnem programu je direktor Mercatorja Dolenjske Stane Hribar VDC-ju poklonil bolniško posteljo, invalidski voziček in stroj za čiščenje, vse skupaj v vrednosti milijon tolarjev. To pa je le ena izmed pomoči, id jih je Mercator ob 50-letnici namenil prizadetim po Sloveniji. (Foto: J. Domiž)
Letos čaka na darila 4.300 otrok
Novomeško društvo prijateljev mladine Mojca namerava tudi letos obdariti vse predšolske otroke v šestih dolenjskih občinah - Potrebujejo pomoč sponzorjev in prostovoljcev
NOVO MESTO - Novomeško društvo prijateljev mladine Mojca se je tudi letos lotilo že tradicionalne in prav gotovo največje humanitarne akcije na Slovenskem “Veseli december”, s pomočjo katere že več desetletij za novo leto obdarijo na tisoče predšolskih otrok na območju nekdanje novomeške občine. Čeprav so se do sedaj na njihove prošnje odzvala le nekatera podjetja, ustanove in obrtniki, v društvu upajo, da jim bo le uspelo zbrati potreben denar za 4.300 daril, na katere že željno čakajo otroci.
Tako kot vsa leta do sedaj tudi letos akcijo vodi velik entuziast in prijatelj otrok Janez Pavlin s sodelavci. Letos bodo obdarili vse predšolske otroke, rojene od 1. januarja leta 1993 do 31. decembra 1998, v vseh šestih občinah: Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk, prvi pa bodo darila prejeli škocjanski otroci, in sicer že za Miklavža, do konca meseca pa še vsi ostali. Občine bodo za obdaritev otrok prispevale po 1.500 tolarjev na darilo, pomagale pa bodo zbirati tudi denar sponzorjev, okrog 750 tolaijev na darilo pa bo prispevalo društvo Mojca. Nekaj več denarja bo prispevala novomeška občina, kjer živi več kot polovica (okrog 2500) vseh obdarovanih otrok. Za obdaritev bodo v društvu morali zbrati najmanj 12 milijonov tolarjev, če pa bodo morali plačati davek, bodo potrebovali še več kot 2 milijona tolarjev dodatnega denarja. Podporo akciji sta že oblju-
* Zaradi vse dražjih nastopov pevcev in glasbenih skupin je društvo letos organizacijo prednovoletnih prireditev in silvestrovanje na Glavnem trgu prepustilo novomeški občini. Od 25. decembra do vključno 1. januarja bodo ob večerih koncerti znanih pop in narodno-zabavnih pevcev in skupin, in sicer v pokritem in ogrevanem šotoru na Glavnem trgu pred Gostiščem, v tem času bo tudi delna zapora Glavnega trga. Natančnejši spored prireditev pa bo znan po 15. decembru.
bili tudi dve največji novomeški podjetji: - Krka, ki je že vrsto let med največjimi sponzorji, in Revoz.
“Tudi letos je naša komisija izbrala darilo, ki ga bodo veseli otroci in starši, na dedka Mraza pa jih bo spominjalo skozi celo leto. Najpomembnejše pa je, da bodo enaka darila prejeli vsi otroci, tako mestni kot tudi tisti iz najbolj oddaljenih vasi, tako revnih kot tudi bogatih staršev,” poudarja Pavlin. Med več kot 200 ponujenimi igračami so se odločili za plišast nahrbtnik, otroški dežnik, videokaseto (letos bodo štiri raz-
lične kasete), pobarvanko, flu-mastre, čutarico in sladkarije. Društvo bo darilo stalo 3 tisoč tolarjev, v trgovini pa bi starši morali za vse to odšteti okrog 8 tisočakov. Ob obdaritvah bodo pripravili tudi več kot 20 prireditev po krajevnih skupnostih in v novih občinah. Poskrbeli bodo tudi za okrasite novomeškega Glavnega trga, v tisočero lučkah naj bi zasijal najkasneje 13. decembra; pripravili bodo tudi Miklavžev in kasneje še novoletni sejem, čeprav je med prodajalci vse manjši interes za prodajo na stojnicah. “Vse, od pakiranja daril, organiziranja prireditev, napeljave razsvetljave do skrbi za sejma pa bomo morali speljati samo s prostovoljci, saj letos za ta dela ne dobimo več javnih delavcev, zato pozivamo vse, ki bi radi pomagali, da se nam pridružijo,” je povedal Pavlin.
J. DORNIŽ
VESELI DECEMBER MORA USPETI - ker na darila čaka več kot 4 tisoč predšolskih otrok v šestih dolenjskih občinah in ker je z dobavitelji igrač novomeško društvo prijateljev mladine že podpisalo pogodbo. Vodja odbora Veselega decembra Janez Pavlin (drugi z leve) je pretekli teden na novinarski konferenci v novomeškem gostišču Kos, kjer so poskrbeli za pogostitev, predstavil letošnji Veseli december in opozoril na težave, s katerimi se srečujejo pri zbiranju denarja za darila. (Foto: J. D.)
DOLENJSKI LIST
3
MM I Z M A Š I H O se IN MM
Za praznik zelena luč za cesto
Na Jugorju so ob metliškem občinskem prazniku simbolično začeli obnavljati državno cesto od Sel do metliško-semiške občinske meje - Praznovali tudi v krajevni skupnosti Suhor
METLIKA - V metliški občini so letos po sedmih letih zopet praznovali občinski praznik, ki so ga sicer imeli vsa ta leta, a je šel mimo brez slovesnosti. Letos pa so občinski svetniki odločili, da bo tudi vnaprej obveljal dosedanji datum, torej 26. november, praznik pa bodo znova praznovali tako, kot občini pritiče.
Iz sicer bogatega prazničnega
programa niso oz. ne bodo uresničili vsega zaradi debelega snega. Tako ni bilo slavnostne otvoritve prenovljene občinske ceste pri Slamni vasi, odpadla pa bo tudi za soboto napovedana otvoritev ceste Drašiči-Rakovec. Je pa zato direktor Direkcije RS za ceste Vili Zavrlan prižgal zeleno luč za začetek del na 650 metrov dolgi makadamski cesti od Sel pri Ju-gorju do metliško-semiške občinske meje. To je še zadnji odsek ceste, ki je zanimiva predvsem za Semičane, saj si po njej za 10 kilometrov skrajšajo pot v Novo mesto.
Kot je povedal Žavrlan, so pridobili vsa zemljišča in odločbo za priglasitev del, s katerimi naj bi pričeli že letos, če bo le dopuščalo vreme. Sicer pa je pogodbeni rok za dokončanje del, ki jih bo kot
Snežne zagate
Če se sneg noče odstraniti sam
ČRNOMELJ - Pacienti, ki so pretekli teden iskali zdravniško pomoč v črnomaljskem zdravstvenem domu, so bili precej nejevoljni, saj še v torek, torej dva dni po obilnem sneženju, ni bil očiščen sneg niti na eni od treh teras parkirišča. Marsikdo seje zgražal nad malomarnostjo zaposlenih v zdravstvenem domu. Direktor Anton Marentič pa je pojasnil, da krivda niti slučajno ni na njihovi strani. Doslej so namreč parkirišča pri zdravstvenem domu plužili črnomaljski komunalci in v zdravstvenem domu so pričakovali, da bo tako tudi letos. Ker pa se to ni zgodilo, je za pojasnilo vprašal na Komunali in občinski upravi.
Zvedel je, da Komunala pripravi načrt čiščenja snega, ki ga na občinski upravi potrdijo. Komunalci čistijo samo tisto, kar je v planu, v katerem pa parkirišč pri zdravstvenem domu ni bilo. “Direktor občinske uprave mi je dejal, naj zdravstveni dom pluženje plača sam. A zakaj, če so parkirišča po zakonu last našega ustanovitelja, torej občine, čeprav občina tega še ni uredila v zemljiški knjigi? Tudi sicer nam neprestano dopovedujejo, da smo občinska last, in ko je občina prodajala naša stanovanja, je prav tako trdila, da so občinska, mi pa nismo zvedeli niti za koliko jih je prodala niti kam je vtaknila denar od kupnin. In ne nazadnje: parkirne prostore uporabljajo naši pacienti, ki so prav tako prebivalci črnomaljske občine,” je pojasnil direktor Marentič ter svetoval sestavljavcem pogodbe, da jih, če plana letošnje leto res ne morejo več dopolniti, v prihodnjem letu pri pisanju načrta o čiščenju snega ne pozabijo več. Da ne bodo tako kot letos morali skupaj s pacienti čakati kar nekaj dni na dobro voljo ali usmiljenje občinske uprave in komu-nalcev.
M. B.-J.
najugodnejši ponudnik na javnem razpisu opravilo Cestno podjetje Novo mesto, zadnji junij prihod-
PRIZNANJE - Za prizadevno delo v KS Suhor, zlasti v gasilstvu, si je priznanje prislužil Jože Gerkšič (levo). Prireditev ob suhorskem krajevnem prazniku pa so s kulturnim programom popestrili tamburaši FS Ivan Navratil in suhorski osnovnošolci.
LEPOTE KALIFORNIJE
METLIKA - V petek, 3. decembra, ob 18. uri bo v metliški ljudski knjižnici domačinka Nina Bednaršek pripravila potopisno predavanje o lepotah Kalifornije.
VESELO MIKLAVŽEVANJE V SEMIŠKI OBČINI
SEMIČ - Kulturno društvo Orel Semič bo pripravilo v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri veselo miklav-ževanje v Semiču. Program se bo pričel s spustom parkljev s cerkvenega zvonika in govorom Luciferja. Mladi Črmošnjičani bodo pod vodstvom Marije Zupančič v župnijski cerkvi uprizorili igrico “Pa take nagrade”, mali cerkveni zborček pa bo s pesmijo priklical sv. Miklavža, ki bo ob pomoči staršev obdaril otroke. Obdaril jih bo tudi v črmošnjiški cerkvi, in sicer 4. decembra ob 17.45. Prijave za obdaritev otrok zbirajo v semiškem župnišču.
ZAČEL SE JE VESELI DECEMBER
METLIKA - Včeraj so se pričele v Metliki prireditve ob veselem decembru. V nedeljo, 5. decembra, bo ob 12.35 odpeljal z metliške železniške postaje v Novo mesto Miklavžev vlak, v torek, 7. decembra, pa bo ob 15.30 v otroškem vrtcu ura pravljic za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Istega dne bodo ob 16. uri v gradaški knjižnici, osnovni šoli Podzemelj, metliškem otroškem vrtcu in v stavbi na Pungartu praznične delavnice ob dnevu prostovoljcev z naslovom “Mladi za starejše”. V četrtek, 9. decembra, pa bodo ob isti uri tovrstne delavnice še na suhorski osnovni šoli, medtem ko bo ob 11. uri v podzemeljski osnovni šoli lutkovna igrica “Lunino kraljestvo”.
PRAZNUJTE Z GODBO
ČRNOMELJ - Godba na pihala Črnomelj bo pripravila v petek, 3. decembra, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu predpraznični koncert z naslovom “Praznujmo”. Gost večera bo znani pevec in kantavtor Andrej Šifrer.
njega leta. Naložbavbo veljala 38 milijonov tolarjev. Če bodo ugotovili, da je promet po tej cesti velik, pa bodo razmislili tudi o graditvi jugorske ceste do križišča na Jugorju po novi trasi. Jugorska cesta pa ni edina, ki naj bi jo začeli v metliški občini urejati v bližnji prihodnosti, saj se Direkcija za ceste dogovarja z občinsko upravo tudi za ureditev ceste proti mednarodnemu mejnemu prehodu in Cankarjeve ceste. Na direkciji bodo prihodnje leto izdelali tudi študijo o inačicah ceste čez Gorjance.
V spomin na 26. november 1942, ko je bila na Suhorju uničena belogardistična postojanka, tudi Suhorčani praznujejo svoj krajevni praznik. Letos so odprli igrišče pri podružnični osnovni šoli ter pripravili proslavo, na kateri je predsednik KS Suhor Slavko Brunskole spomnil predvsem na dela, ki jih morajo v KS še opraviti: napeljati vodovod v nekatere vasi, urediti avtobusna postajališča, čistilno napravo na Gornjem Suhorju, pločnike in javno razsvetljavo na Dolnjem Suhorju ter močnejši električni tok v Malem Lešču. Brunskole je izročil tudi priznanji KS Minki Kočevar in Jožetu Gerkšiču, podpredsednik ZZB NOB Slovenije Jože Božič pa je KS Suhor podelil srebrno priznanje slovenske borčevske organizacije.
6 J M. B.-J.
TEKSTILCI ODPRLI VRATA - Tekstilna šola Metlika je pred tednom dni pripravila dan odprtih vrat, na katerem je 130 dijakov s svojimi učitelji predstavilo vse tri izobraževalne programe ter program oskrbnika, s katerim naj bi pričeli prihodnje šolsko leto. Na ogled so bile tudi obšolske dejavnosti, kot so likovna delavnica, raziskovalno delo in delo mladih literatov. Bodoče šivilje so obiskovalcem pokazale tudi, kako pomembno je, da znajo same izdelati modne dodatke. Na fotografiji: dijakinje prikazujejo posebno tehniko slikanja na svilo, imenovano marmoriranje. (Foto: M. B.-J.)
ZANESENJAKI - Vaja zbora je tretja predstava črnomaljskih gledališčnikov, ki se jim pridružujejo vedno novi gledališki zanesenjaki. Za njihovo uspešno delo je zelo pomembna naklonjenost črnomaljskih sponzorjev. Če jih bodo podpirali tudi vnaprej, bodo morda pripravili tudi po dve predstavi v sezoni: za otroke in za odrasle. (Foto: M. B.-J.)
Gledališčniki so delali čudeže
Gledališka skupina Zik se je konec preteklega tedna ■ tudi v počastitev 40. obletnice Ljudske univerze v Črnomlju • predstavila s komedijo Vaja zbora, ki jo je režiral Vojko Zidar
ČRNOMELJ - Spomladi leta 1998 so po več kot dvajsetletnem premoru v Črnomlju ustanovili gledališko skupino. V Zavodu za izobraževanje in kulturo (Zik) namreč niso bili zadovoljni, ker so v mestu gostovala z gledališkimi predstavami le druga gledališča, in so si želeli, da bi tovrstna kultura živela tudi v Črnomlju.
Povabili so ljudi, za katere so menili, da bi bili pripravljeni igrati, in na njihovo presenečenje se jih je odzvalo kar 20. Kmalu so pričeli z vajami pod vodstvom igralca Iztoka Valiča, toda niso našli primernega teksta in so kmalu prenehali, a ne obupali. Konec leta 1998 so v režiji domačina Darka Kočevarja pripravili uspelo lutkovno predstavo “Bara-bara”. To jim je dalo polet, in ko je lani Ksenija Khalil prišla k njim s projektom o srednjeveških mestih in tekstom o ustanovitvi črnomaljske župnije, so se črnomaljski igralci že videli na odru. Igralec Vojko Zidarje pripravil nov tekst, pisan na kožo gledališki skupini, in lansko jesen so imeli premiero “Črnomaljske kronike-historične retrospektive”, ki ji je sledilo še devet nastopov, tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu.
“Ker smo bili tako od strokovnjakov kot občinstva deležni ugodnih kritik, smo vedeli, da poti nazaj ni več. Ustanovili smo samostojno društvo, imenovano Gledališka skupina Zik Črnomelj. Ker smo se odločili, da bodo naši režiserji le strokovnjaki, smo letos znova izbrali Vojka Zidarja, ki nam je z bogatimi izkušnjami po-
magal postaviti na oder komedijo Vinka Moderndorferja Vaja zbora. Igre ni le režiral, ampak jo tudi priredil za našo gledališko skupino,” je povedala predsednica Gledališke skupine Zik Jasna Šeruga Muren pretekli teden pred predpremiero komedije v treh dejanjih s pevskim zborom in streljanjem.
Črnomaljski gledališčniki so se letos odločili za komedijo zato, ker jih je zanimal ta žanr, pa tudi zategadelj, ker je bila pri gledalcih dobro sprejeta. Zavedali pa so se, da jih čaka naporno delo. Imeli so 40 vaj, a ker so zanesenjaki, zaljubljeni v to delo, jim ni bilo težko vaditi tudi ob sobotah in
nedeljah, pozno v noč. “Najpomembnejše je, da nam je Zidar rekel, da smo dobri, kar je njegova zasluga, saj je v nas izbrskal talente, za kar smo mu zelo hvaležni,” pravi Murnova, čeprav s pohvalami ni skoparil niti režiser. “Predani člani skupine so morali delati čudeže. Ko gledate in ocenjujete to prireditev, spoštovani publikum, ne pozabite, da v njej nastopajo ljudje, ki igrajo z za današnji čas nerazumljivim zanikanjem osnovnih kategdrij povprečnega Slovenclna,” je med drugim zapisal v gledališki list Zidar. In gledalci so to dodobra dojeli ter na predpremieri in premieri v Črnomlju ob koncu preteklega tedna črnomaljske gledališčnike in nekaj metliških pospremili na pot z gromkim aplavzom.
M. BEZEK-JAKŠE
Uspešni mladi raziskovalci
Črnomaljskim gimnazijcem pri nalogah pomaga Raziskovalni sklad - Na regijskem tekmovanju zlata priznanja za vseh pet nalog
Bralci ne morejo do novih knjig
Semiško knjižno izposojevališče je tako dotrajano in utesnjeno, da v njem bralcem ne morejo ponuditi že kupljenih knjig ■ Z najetjem prostorov v Semiču 33 bi oživili tudi staro trško jedro
SEMIČ - Prostori knjižnega izposojevališča v Semiču, ki sicer deluje v okviru črnomaljske knjižnice, so Semičanom vse prej kot v ponos. Za izposojevališče so namreč namenili nekdaijje hišniško stanovanje v kulturnem domu, kije bil zgrajen leta 1921 ter obnovljen leta 1953. Nima ne ogrevanja ne sanitarij, leseni podi in stropi so že povsem dotrajani, do izposojevališča vodijo dotrajane in nevarne lesene stopnice. Najbolj pereča pa je prostorska stiska.
Izposojevališče meri borih 30 kv. metrov, kar ni niti desetina površine, ki bi jo sicer moralo imeti glede na število občanov. Zaradi tega marsikdaj ne morejo bralcem ponuditi že kupljenih knjig. Občini sta tako ostali le dve rešitvi: preureditev prostorov v kulturnem domu ali preselitev v primernejše prostore. Vendar prve možnosti ni mogoče uresničiti, saj so prostori premajhni,
predelati pa bi morali ves kulturni dom. Zato so začeli iskati druge primerne prostore v kraju. Izbirali so lahko med stanovanjsko hišo v Semiču 43 v bližini šole, praznimi prostori Telekoma v Semiču 34 c ter Šušteršičevo hišo v Semiču 33, kjer sta bili nekdaj krajevna skupnost in občina. A kmalu so spoznali, da bi bilo izposojevališče moogoče urediti le v Šušteršičevi hiši, hkrati pa bi bili protori pri-
merni tudi za glasbeno šolo. Kot je na zadnji seji občinskega sveta dejal župan Janko Bukovec, je Šušteršičeva hiša naprodaj, odkar se je iz nje izselila občinska uprava. Predlagal je, naj bi občina za knjižno izposojevališče in glasbeno šolo vzela v najem prvo nadstropje in podstrešje ter si zagotovila predkupno pravico. To bi bil tudi občinski prispevek o ohranjanju in oživljanju starega trškega jedra, ki zadnja leta vse bolj usiha, saj je praznih že osem hiš. Tudi svetniki tako iz pozicije kot opozicije so se strinjali, da bi na ta način ohranili življenje v starem delu Semiča in da ni prav nič odveč, če je še ena hiša v kraju namenjena kulturi.	M.	B.-J.
ČRNOMELJ - Črnomaljski gimnazijci so pretekli petek predstavili pet raziskovalnih nalog, ki so jih dokončali v preteklem šolskem letu. Vse naloge je denarno podprl Razvojni sklad Srednje šole Črnomelj, ki deluje že šesto leto, sponzorirajo pa ga belokranjske občine in podjetja.
Dijakinji Aleksandra Šavor in Iva Šober sta pod mentorstvom Margaretke Šavli napisali nalogo o preverjanju učinkovitosti delovanja čistilne naprave mesta Črnomelj s pomočjo testnih organizmov. Nina Petruna se je z mentorjem Vincencem Petruno lotila
LE DEKLETA - Med mladimi raziskovalkami, ki so predstavile svoje naloge, sta bili tudi gimnazijki Aleksandra Šavor in Iva Šober.
predstavitve geometrijskih teles na spletu. Sanela Hodžič je z mentorico Janjo Jankovič obdelala satanizem in črno magijo, Mateja Stopar in Tina Plut pa s pomočjo iste mentorice vzroke za razpad socializma v 20. stoletju, medtem ko je Valerija Banovec pod mentorstvom Milke Rauh pripravila nalogo o rudniku Kanižarica. Vse naloge so na regijskem tekmovanju v Novem mestu dobile zlato priznanje, na državnem tekmovanju pa se je naloga o rudniku uvrstila med prve tri na svojem področju.
Kot je povedala Margaretka Šavli, peogramski vodja Razvojnega sklada na šoli, so dijaki v letošnjem šolskem letu napovedali enajst nalog s področja geografije, slovenskega jezika, ekologije, sociologije, etnologije, matematike in fizike. Izdelalo jih bo 28 dijakov predvsem 2. in 3. letnika gimnazije, v večini nalog pa mladi raziskovalci obravnavajo Belo krajino. Direktor srednje šole Črnomelj Stanislav Vrščaj pa je predstavnikom podjetij povedal, da lahko dijaki zanje pripravijo raziskovalne naloge, kar bi bilo učencem v veselje, podjetjem pa bi koristilo.
M. B.-J.
Sprehod po Metliki
VINO - Je že prav, da so začetek del na cesti od Sel pri Jugorju do metliško-semiške občinske meje v Badovinčevi gostilni na Jugorju dodobra zalili, pa četudi so začeli graditi brez lopate, ampak zgolj z besedami. Nepristranskim opazovalcem pa vseeno ni bilo povsem razumljivo, zakaj so možakarji na metliškem ozemlju pili vino, ki so ga prinesli s seboj Semičani...
CESTA - Ob prej omenjenem simboličnem začetku gradnje jugorske ceste je metliški župan Slavko Dragovan domačinom položil na srce prošnjo, naj pazijo, da cestarji pri gradnji ne bodo preveč žejni. Očitno pa ni pomislil na nevarnost, da bi bila lahko, če bodo imeli graditelji preveč pijače, cesta preveč vijugasta.
OTVORITEV - Za otvoritev nakupovalnega centra Mercatorja so Novomeščani pripeljali s seboj v Metliko tudi gasilski pevski zbor iz novomeškega Šmihela. Fantje so za nastop zaračunali toliko kot za petje na pogrebu. Vsaka primerjava med otvoritvijo in pogrebom je zgolj namerna.
TEŽAVE - Izdajateljica in lastnica lokalnega mesečnega časopisa Belokranjec Andreja Milavec je bila nemalo presenečena, ker sojo nagnali, ko seje na svečanosti ob prazniku krajevne skupnosti Suhor hotela usesti v drugo vrsto. Na proslavo namreč ni prišla le kot domačinka, ampak tudi službeno. Ocenila je, da bi iz druge vrste lahko naredila tudi kakšen posnetek, ne da bi pri tem koga posebej motila. Milavčevaje očitno naredila veliko napako. Če bi se namreč usedla v prvo vrsto, bi zagotovo imela mir, saj je tam ostalo praznih kar nekaj stolov.
Črnomaljski drobir
F
ki
OGNJEMET - Sestavljavci drugega rebalansa črnomaljskega proračuna v letošnjem letu so načrtovali, da bi davkoplačevalce ob novem letu razveselili z ognjemetom, za katerega so bili prl" pravljenj iz občinske blagajne odšteti milijon tolarjev. A ne nadzorni odbor ne svetniki nad idejo niso bili navdušeni. Slišati je bilo celo pripombe v stilu, čes, guncali bomo afne z ognjemetom, pa še vodovoda nimamo p° vseh vaseh. Ne vemo sicer natančno, ali so bile krive afne ali vodovod, a za zdaj res nič ne kaze, da bi bili Črnomaljci in vsi, ki jm bo na začetku leta 2000 zaneslo v Črnomelj, deležni ognjemetom užitkov. Rebalans proračuna namreč ni bil sprejet, kar Pa2Je lomeni še nič dokončnega. Do ..onca leta je mesec dni, do takrat pa lahko v Črnomlju, po dosedanjih izkušnjah sodeč, pripravijo vsaj še dva rebalansa.
POMANJKLJIVOSTI - Gradivo za seje občinskih svetov v vseh treh belokranjskih občinah je mnogokrat tako obupno, da bralec ne ve, ali bi se nad znanjem slovenščine zjokal ali krohotal. V poročilu o črnomaljski civilni zaščiti je tako moč prebrati, da so
“posijali travo”. Morda bi bil? dobro, ko bi na sestavljalce gradi' va posijal tudi kakšen žarek v obliki znanja slovenščine, da ga ne bi (znanja namreč) še bolj zarase' plevel. Pri prebiranju poročila nadzorne službe občinske uprave o spoštovanju občinskih odlok? pa smo ob številnih nsipakah J’’ jezikovnih ohlapnostih lahko spoznali tudi, da sestavljavec ne bi znal napisati, niti da je njeg?" vo znanje materinščine pomanjkljivo. Beseda se mu je narnre enkrat zapisala kot pomankljivpj drugič pa kot pomanjlkjivost. v Slovarju slovenskega knjižneg' jezika, 1.714 strani obsegajoč knjigi, avtorji gradiv za seje sv tov gotovo še niso slišali.
Semiške tropin^
AVENIJA - Metliški žuP«" Dragovan ni bil preveč navduse nad predlogom v prejšnjih Sem1 ških tropinah, da bi se cesta o semiško-metliške občinske mej do Sel pri Jugorju po novem ime novala po semiškem županu d kovčeva avenija. Svoje neza? ^ voljstvo je Dragovan podkrepi razlago, da se metliške ceste že ^ bodo imenovale po prebivam drugih občin. Da ne bi Pov/'r°t0 medobčinskega spora, dajem nov predlog: glede na to, da c sta pelje proti vinskim gorica • med katerimi so tudi vinogra semiškega župana, bi se cesta ko imenovala tudi Veselo kovje.	if)
SMETI - Semičani predlagaj": da bi se komunalci kdaj pa k . zapeljali po smeti tudi na ‘ *a,e. no pod Mirno goro. Če se neka ^
rim splača peljati nesnago v g
ob poti, ki pelje na Planin0’ celo v Ponikve, se bo moralo komunalcem splačati s sme skim avtom zapeljati na Planl
lah-
bu-
Drobne iz Kočevja
KDOR ŠE NE VE! - Odseka na regionalni cesti Zeljne - Rog - Baza 20 - Podturn pri grobiščih Pod Krenom ni posodobila občina, ampak država. Direkcija RS za ceste je na omenjenem odseku cestišča zaznala močno povečan osebni promet, ob praznikih in drugih slovesnostih pa masovni obisk ljudi, kar je narekovalo posodobitev. Izvedli so jo v okviru postavke "protiprašna zaščita na makadamskih voziščih", ki jo uporabljajo za trajnejšo, kakovostnejšo in, dolgoročno gledano, cenejšo rešitev makadamskih vozišč. Povečan promet tudi v drugih predelih prostrane kočevske občine bi bil zato občini še kako dobrodošel, da ne rečemo, da bi morali odkriti še kakšno grobišče!
ZA POVPREČNE POGREBE -V nasprotju s prepričanjem občanov kočevske občine, da je letos na novo urejeno parkirišče na mest-pem pokopališču v Kočevju premajhno, na Komunali Kočevje menijo, da je dovolj veliko in da bi bilo investiranje v večje število parkirnih mest v tem trenutku potratno. Urejanja parkirišča so se lotili šele po daljšem času spremljanja števila parkiranih avtomobilov ob pogrebih. Ugotovili so, da je med povprečnimi pogrebi na parkirišču 50 do 70 avtomobilov, zato so uredili parkirišče z osemdeset parkirnimi mesti in še dodatno s štirimi za invalide. Seveda bodo še naprej spremljali stanje, in če bodo ugotovili, da je na povprečnih pogrebih več avtomobilov, kot je parkirnih mest, bodo zagotovili dodatna parkirna mesta. Problem pri tem pa je, ker bodo to lahko ugotovili šele po daljšem času in ob upoštevanju Povprečja. Tudi na začetku prihodnjega tisočletja vsi svojih avtomobilov še naprej ne bodo mogli parkirati samo na parkirišču.
Ribniški zobotrebci
namesto 50 minut dve
DRI - Predstavitev pesniške zbirke “Mesečine”, ki jo je avtorica Duška Hočevar Mihelič ob njenem izidu predstavila domačemu občinstvu minuli petek zvečer v dvorani Ideal centra v Ribnici, bi morala po predvidenem programu trajati približno 50 minut. Ob Pogovoru z avtorico, branju njenih pesmi in nastopih Marjane “Jarc, Rebeke Poštrak, Branka Miklavca, Karin Elene Sanchez ■n vokalne skupine Trenutek, pa Se je celotna prireditev razpote-Sntla na skoraj dve uri. Čeprav je Zaradi tega obstajal strah, ki bi bil na kakšni drugi manj zanimivi Prireditvi upravičen, da bo občinstvo nezadovoljno, pa se je na veliko veselje avtorice in vseh Pstalih nastopajočih pokazalo, da Je bilo ravno obratno!
LETO STAREJŠIH - OZN je pod geslom “K družbi za vse starosti" letošnje leto razglasila_za mednarodno leto starejših. Če-Prav zato letos tudi po Sloveniji Potekajo številne akcije, katerih namen je opozoriti družbo na starejše in njihove probleme, v Ribnici po tem, kot kaže, ne čutijo nobene potrebe, čeravno so še daleč od tega, da bi imeli za Jtprejšc dobro poskrbljeno! V Ribnici namreč še vedno nimajo doma za starejše občane, zato česar po domovih drugod po Slo-Jpniji živi okoli 70 Ribničanov. Polj kot premajhna aktivnost ribniške občine, ki si za izgradnjo doma sicer prizadeva že nekaj let. Pa zato ob letu starejših preseneča predvsem pasivnost domačega društva upokojencev!
[^Kostelski rižni
p SPET ZDRAVA VODA -red kratkim je kostelski župan Poslal gospodinjstvom obvestila, da je voda iz zajetja pri Jakšičih Pet primerna za pitje, ker so pri aJetju uredili novo razkuževalno Postajo. Zdaj vode ni treba več Prekuhavati, kot jo je bilo potrebno doslej okoli štiri leta. Iz tega aJetja se napaja približno tretjima gospodinjstev v občini, in sicer u*Selja Jakšiči, Hrib. Potok, Fara, as, Pirče, Petrina in Grivac. SNEG LOMIL DREVJE -^adnji sneg je napravil veliko ‘kode po občini, največ v mladih ^adovnjakih. Predvsem je lomil eje, saj je bilo na drevju še listje.
i, Polomljen šotor - sneg
Jč polomil tudi šotor, ki je stal Pred gostiščem Grajski hram pod gradom Kostel. Šotor je bil na-čnjcn gostom v primeru dežja.
OZKECr  '
^člskt
vfke, zdaj pa jih je zožil še sneg.
2ESTE - Ceste na Kolškem so že sicer pretežno .fke, zdaj pa jih je zožil še sneg. dznik smetarskega avta opozar-fuž«
g da so ceste preozko splužene a tjegov tovornjak in da ne bo r°biral odpadkov, kjer ne bo ce-a Primerno splužena. r »REZ PRVEGA TV PRO-RAMA - Območje Kostela je v rjboto popoldne ostalo brez prve-fya Programa Televizije Slovenija.
*rok za okvaro ni znan, verjetno “ bo nekaj v zvezi s snegom. Iudi Pedeljo še ni bilo programa.
*****
IZ	NAŠIH
*****
Če je potrebno, tudi peljejo na pregled
V Ribnici so bili med prvimi v Sloveniji, ki so za pomoč na domu redno zaposlili delavke - Posebnost ponudbe so prevozi na zdravniške preglede izven občine
RIBNICA - Ribniški center za socialno delo je bil med prvimi v Sloveniji, ki je za področje pomoči starejšim in bolnim na domu redno zaposlil delavce. Gospodinjsko pomoč imajo organizirano že od leta 1993, od treh negovalk pa sta dve redno zaposleni.
Delavki, ki sta izvajali pomoč na domu preko javnih del, so redno zaposlili že pred štirimi leti, ko so zvedeli za nameravano krčenje javnih del. “Zavedali smo se, kaj bi pomenilo za starejše ljudi, če bi javna dela ukinili, saj v Ribnici
Začenja se Veseli december
Prireditve od Miklavža do novega leta
VELIKE LAŠČE - Veseli december se bo v občini Velike Lašče začel jutri zvečer z abonmajsko predstavo v Levstikovem domu in se zaključil kar s tremi silvestrovanji, in sicer na gradu Turjak, v krajevnemu domu Turjak in na trgu v Velikih Laščah, ki jih organizirajo Turistično društvo Turjak, KUD Marij Kogoj Turjak in občina Velike Lašče. Na Robu in v okolici, po potrebi pa tudi drugod, bo nosil pravi Miklavž darila pridnim otrokom kar na dom v nedeljo, 5. decembra, zvečer. Starši pridnih otrok lahko naroče Miklavža s spremstvom na dom pri Kulturno-prosvetnem društvu Rob.
Največ prireditev bo v drugi polovici decembra: 16. decembra bo v gostilni Kukelj nastopila vokalna skupina; 18. decembra popoldne bo lokostrelski turnir na gradu Turjak, zvečer pa božično-novoletni koncert v krajevnemu domu Turjak; 22. decembra bo v Levstikovem domu v Laščah prireditev “Korajža velja”, naslednjega dne pa v gostilni Kukelj razstava božičnih kruhov. Žive jaslice bodo na gradu Turjak 24. decembra zvečer, lutkovno igrico pa si bodo otroci in odrasli lahko ogledali 29. decembra v Levstikovem domu.
Ustvarjalne delavnice “Veselo skozi ravno in krivo deželo” bodo od 27. do 30. decembra v Levstikovem domu, namenjene pa bodo 5-do 10-letnim otrokom. Vodili jih bosta Ana Porenta in Metka Starič. Naslovi posameznih delavnic so: Skozi labirint v pravljično deželo, Slikanje zastav obeh kraljestev, Izdelava rož, Izdelovanje lutk, Praznični plesi. Štafetne igre in še kaj.
Prireditve veselega decembra organizirajo poleg občine, kulturnih in turističnih društev, društva podeželskih žena in šol še nekateri posamezniki in gostilna Kukelj. j p
v
Se naprej po luknjasti cesti
Od Vinic do Zamostka
SODRAŽICA - Obnova 7-kilo-metrskega odseka regionalne ceste Žlebič-Sodražica, ki je najkrajša povezava Dolenjske z notranjsko regijo, se vleče kot jara kača. Država je pred štirimi leti v proračunu zagotovila nekaj denarja za začetek del, a se je po kilometru asfaltirane ceste zapletlo, ker neki občan ni dovolil izpeljave nove trase po svoji parceli.
Kljub neurejenemu lastniškemu razmerju je SCT Ljubljana nadaljeval gradnjo ceste od Sušij proti Vinicam, vmes pa so na račun odškodnine tudi drugi lastniki parcel navijali ceno. Oktobra je sodraški župan Andrej Pogorelc predlagal, naj izvajalec zaradi napovedanega snega in slabih vremenskih razmer ustavi dela od Vinic do Zamosteca, a je njegov predlog pri državni direkciji za ceste naletel na gluha ušesa. Podjetje SCT je ta del ceste v dolžini poldrugega kilometra razkopalo, nasulo s peskom oziroma pripravilo za asfaltiranje, ki je ustavila zima. Zdaj je cesta polna udarnih jam, prevoz je otežkočen, denarja za vzdrževanje pa nima ni. Direkcija za ceste je na prošnjo občine Sodražica, da bi cesto začasno preplastili, odgovorila, da se “ne splača vlaganje v krpanje lukenj”, saj bodo prihodnje leto pripravili projektno dokumentacijo za asfaltiranje ceste.
Se bo potemtakem med Vinicami in Zamostecem ponovila letošnja zgodba z Gorenjske ceste v Ribnici, ko so nezadovoljni krajani grozili z zaprtjem ceste in izsili njeno hitrejšo dokončanje?
M. G.
nimamo doma,” pojasnjuje odločitev o redni zaposlitvi delavk direktorica Centra Majda Vrh. Pomoč na domu trenutno nudijo 27 oskrbovancem z območja ribniške in sodraške občine, medtem ko se v Loškem potoku, kot pravi, za tovrstno obliko pomoči svojim občanom še niso odločili.
Program pomoči financirajo občine, storitev pa plačajo po opravljenih urah tudi oskrbovanci. “Ekomomska cena ure je trenutno 1.320 tolarjev, uporabniki pa plačajo glede na dohodek med 400 in 600 tolarjev na uro,” pravi Vrhova. Do brezplačne pomoči so upravičeni le kmečki upokojenci in prejemniki denarne pomoči, vendar pa so takšni, kot pravi, trenutno le trije. Ker za zdaj še ni večjega povpraševanja po popoldanskem varstvu (le en primer),
PRIPRAVE ZA DRŽAVNO MLADINSKO GASILSKO TEKMOVANJE
KOČEVJE - V ponedeljek, 6. decembra, bo župan občine Kočevje Janko Veber sprejel na razgovor predstavnike Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Kočevje o izvedbi državnega mladinskega gasilskega tekmovanja, ki je načrtovano za konec maja ali začetek junija leta 2000 v Kočevju. Predsedstvo Gasilske zveze Slovenije je na svoji novembrski seji, ki je bila v Murski Soboti, sprejelo sklep, da se državno mladinsko tekmovanje gasilcev zaupa Gasilski zvezi Kočevje. Po sedanjem programu naj bi se mladinskega gasilskega tekmovanja udeležilo okoli 3000 mladih gasilcev in njihovih mentorjev. Državno člansko gasilsko tekmovanje je zupano Gasilski zvezi Maribor. Po sedanjem predlogu naj bi to tekmovanje potekalo na kočevskem štadionu.
-vd
SILVESTROVANJA NA PROSTEM VERJETNO NE BO
LOŠKI POTOK - Dve pretekli silvestrovanji, ki ju je na prostem pripravilo Planinsko društvo Loški Potok, sta bili novost za občane, medtem ko društvo z njima ni imelo posebnih finančnih uspehov. Prav zato je letošnja prireditev vprašljiva. Letos je društvo tik pred začetkom zime pod streho spravilo novo planinsko postojanko na Kamengriču. Žal pa predvideni denar ni pritekal po programu. Zato bi društvo tudi za silvestrovanje potrebovalo krepke sponzorje. Občina jim za prireditev ne da denarja, čeprav so nanj računali. Tudi prvotni sponzorji - to so bili v glavnem gostinci - menda pravijo, da ne bodo prispevali nič. Skoda, daje komaj vpeljana prireditev, ki je dobila veliko pohval, letos pod vprašajem.	A.	K.
nudijo starejšim in tudi mlajšim, bolnim osebam, ki potrebujejo nego, pomoč le v dopoldanskem času.
Poleg običajne pisane palete različnih vrst pomoči iz sklopa celovite socialne oskrbe, ki jo nudijo oskrbovancem tudi drugod po Sloveniji, v Ribnici nudijo tudi prevoze na zdravniške preglede izven občine. “Gre za posebnost našega centra, ki pa je namenjena le osebam, ki nimajo sorodnikov in niso upravičene do rešilnega vozila,” pojasnjuje Vrhova. V tem primeru mora uporabnik poleg spremstva, ki ga kot običajno storitev plača glede na svoj dohodek, pokriti tudi celotne stroške prevoza. Tudi na ta način želijo namreč doseči, kot pravi Vrhova, da bi se njihovih prevozov v bolnišnice posluževali samo tisti, ki nimajo druge možnosti.
M. LESKOVŠEK-SVETE
SMUČARSKA SEJMA - Učitelji telovadbe obeh kočevskih mestnih osnovnih šol so v soboto dopoldan v avli šole na Trgu zbora odposlancev organizirali smučarski sejem. Poleg rabljenih smuči, vezi, smučarskih in drugih čevljev, palic in drsalk različnih velikosti je okoli 40 prodajalcev v odkup ponudilo tudi vrsto kombinezonov. Ker niso privili cen, so mnogi izmed preko ISO obiskovalcev lahko marsikaj kupili. Kot je povedala učiteljica Gita Klun, je sejem, ki so ga letos organizirali že tretjič zapored, uspel. Pripravljajo ga namreč z namenom, da bi si lahko učenci nabavili smučarsko opremo za šolo v naravi, ki jo bodo imeli učenci 5. razredov OŠ zbora odposlancev januarja, OS ob Rinži pa februarja prihodnje leto. Smučarski sejem, ki je bil namenjen tudi odraslim, pa je v Kočevju istega dne potekal na prostoru pred “Palmo”. (Foto: M. L.-S.)
VDC v Ribnici je predviden za sedež
Ob 10. obletnici Varstveno-delovnega centra Ribnica so danes pripravili dan odprtih vrat - Potreba po primernejših prostorih še vedno ostaja
RIBNICA - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v letošnjem letu dokončno izdelalo mrežo varstveno-delovnih centrov (VDC) v Sloveniji. Z njo bodo počasi vzpostavili sistem samostojnih centrov, dokler ne bo prišel na vrsto tudi ribniški, ki letos praznuje 10-letnico obstoja, pa bo še naprej deloval kot enota Centra za socialno delo.
“Po izdelani mreži je Varstveno delovni center v Ribnici predviden kot sedež za upravni enoti Ribnica in Kočevje, kar pomeni, da bo center v Kočevju, če bo ustanovljen, lahko deloval le kot enota ribniškega,” pravi direktorica Centra za socialno delo Majda Vrh. Obstoječi VDC v Ribnici sodi med srednje velike centre, saj lahko sprejme največ 30 oskrbo-
vancev. Trenutno jih imajo 24 v starosti od 18. do 56. leta, prihajajo pa tako iz ribniške kot tudi kočevske občine. Od leta 1997 so v novih prostorih, ki jim sicer ustrezajo, vendar pa so precej oddaljeni od centra mesta. Ker v centru ne nudijo le dopoldanskega varstva odraslim duševno in telesno prizadetim, ampak skrbijo tudi za dvig kvalitete njihove
POCENI DARILA - Oskrbovanci Varstveno-delovnega centra v Ribnici v. teh dneh še posebaj pridno izdelujejo najrazličnejše izdelke, ki so lahko primerna in tudi poceni darila za obdaritev v božičnonovoletnem času. (Foto: M. L.-S.)
Za krščanske vrednote v šoli
7. leto delovanja kočevskega Društva katoliških pedagogov - Zavzemanje za šolo za življenje - Sprejeli poročilo o delu v preteklem in program za prihodnje leto
KOČEVJE - Člani kočevsko-ribniške območne sekcije Društva katoliških pedagogov Slovenije so imeli prejšnji torek svoj redni letni občni zbor. Ker seje pred tem organiziran razgovor s profesorico Berto Golob na temo “Poslanstvo vernega učitelja” raztegnil na dobri dve uri, so na zboru sprejeli le najnujnejše: poročilo društva o delu v preteklem letu in program za prihodnje.
Društvo deluje v Kočevju že sedmo leto in združuje okoli 40 aktivnih učiteljev, upokojenih učiteljev, staršev in drugih, ki jim je skupno zavzemanje za vzgojo po krščanskih vrednotah. Do predlani so delovali neodvisno od cerkve kot inštitucije, ko jejrred-sednikovanje prevzel Alojz Železnik, pa so se odločili, da bodo z župniki sodelovali pri organizaciji debatnih večerov in predavanj, kjer je pred tem, kot pravi Železnik, pogosto prihajalo do podvajanj.
Tako so decembra lani v župnijskem domu v Kočevju organizirali debatni večer z naslovom Miklavž in šola, februarja pa v OŠ Dolenja vas predavanje p. Silva Šinkovca “Za kaj naj se zavzema cerkev na področju vzgoje in izobraževanja, da postane prepričljiva glasnica temeljnih skup-
nih moralnih vrednost”. “Ne zavzemamo se za uvedbo verouka v šole, ampak da bi se v vzgojo otrok ponovno uvedle moralne
Alojz Železnik
vrednote, ki so lahko skupne vsem, tako da bi šola postala prijetna tako za učence kot za učitelje,” pravi Železnik in dodaja, da se zavzemajo za šolo za življenje, v okviru tega pa tudi za znanje o verstvih.
Tako kot letos bo društvo tudi prihodnje leto sodelovalo pri organizaciji skrajšanega teološkega tečaja v Kočevju, po predavanju minuli torek pa bodo še ta mesec organizirali debatni večer na temo “Položaj vernega učitelja v šoli”, januarja ali februarja pa še predavanje o razliki v delu učiteljev na verskih in v državnih šolah. Po postni duhovni obnovi letos v Kočevju jo bodo imeli prihodnje leto v Štari Cerkvi, zahvalna maša ob zaključku šolskega leta, ki je bila letos na Strmci, pa bo pri Novi Štifti. Po obisku Prekmurja letos bodo prihodnje leto organizirali strokovno ekskurzijo v Oglej in Devin, posebnost v novem programu pa bo ob izteku tisočletja organizirano družabno srečanje 26. decembra.
M. LESKOVŠEK-SVETE
življenja, se želji po novih prostorih na primernejši lokaciji ne bodo odpovedali. Žato bodo še naprej upali, kot pravi Vrhova, da bodo v Ribnici čimprej pričeli graditi dom starejših občanov, v katerem naj bi trajne prostore dobil tudi varstven delovni center. V počastitev 10-letnice obstoja, ki jo bodo zabeležili 4. decembra, imajo danes v Varstveno delovnem centru v Ribnici dan odprtih vrat.
M. L.-S.
Prekinili sejo
Nadaljevali so jo ponovno v torek
KOČEVJE - Že pred pričetkom 9. redne seje kočevskega občinskega sveta prejšnji četrtek se je vedelo, da nekatere stranke ne bodo podprle predlaganega sprejema rebalansa letošnjega občinskega proračuna. Zaradi pričakovane obširne razprave so svetniki na predlog Alenke Gabrič obravnavo rebalansa prestavili z 8. na 15. točko dnevnega reda, s tem pa na čas, ko je moral župan v skladu s poslovnikom po štirih urah sejo sredi obravnave rebalansa prekiniti.
Čeprav je občinska uprava pripravila rebalans proračuna bolj zaradi obljube, ki so jo dali svetnikom maja ob sprejemu proračuna, kot iz dejanske potrebe po njegovem sprejemu, so se spričo političnih igric v kočevskem občinskem svetu zadeve zapletle. Sklicevanje svetnikov, da kar dva odbora - za finance ter premoženjska ih gospodarska vprašanja -nista dala pozitivnega mnenja k sprejemu rebalansa, so sicer padle v vodo po pojasniti, ki sojo podali člani občinske uprave na sami seji, vendar se svetniki iz vrst Zelenih niso želeli odpovedati razpravi. Kljub županovemu odlašanju s prekinitvijo seje, s katerim je želel rebalans spraviti vsaj skozi prvo obravnavo, so zato obravnavo rebalansa ponovno nadaljevali v torek zvečer, o čemer pa bomo lahko več poročali prihodnjič.
M. L.-S.
NOVO LETO V SODRAŽICI
SODRAŽICA - Tudi v Sodražici se pripravljajo na praznovanje novega leta. Ta mesec bo več prireditev, ki se bodo začele z miklavževa-njem v organizaciji članov kluba Kresnička. Pri Novi Štifti bo tradicionalni blagoslov konj. Smučarski klub in občina pripravljata praznovanje novega leta na odprtem, in sicer na smučišču Izbir, kjer bodo postavili velik šotor, pripravili ognjemet in zabavo.
Rebalans za ceste in rokomet
Seja trabanjskega občinskega sveta seje začela le zaradi rebalansa - Dodateni denar Šentrupertu in Mokronogu za ceste, Laknicam za most, upokojencem in rokometašem
TREBNJE - Kot po tradiciji seje na 8. redni seji občinskega sveta trabanjske občine zapletlo že pri dnevnem redu, o katerem so se svetniki prerekali poldrugo uro in ni veliko manjkalo, da bi se seja ustavila, še preden bi se zares začela. Sele na opozorilo predstavnikov občinske uprave, da mora biti rebalans občinskega proračuna sprejet, če želijo zaključiti nekatere pomembne projekte, so svetniki potrdili predlog župana, da izpeljejo sejo do četrte točke, nadaljevanje pa prestavijo za deset dni.
Do novega zapleta na seji pa je	novo zadržanje sklepa o nadzor-
prišlo, ko je svet obravnaval župa-	nem svetu Javnega podjetja Ko-
Posvet o vzgoji za družino
V Društvu za sožitje v družinah delujejo socialni delavci, zdravniki in duhovniki
V trebanjski občini že šest let deluje Društvo za zdravje in sožitje v družinah, v katerem se povezujejo strokovnjaki različnih področij od socialnih delavcev in zdravnikov do duhovnikov. Društvo je prejšnjo sredo v Trebnjem pripravilo posvet o vzgoji za družino skupaj z občino v okviru občinskega projekta “Trebnje zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov”, ki ga po strokovni plati vodi dr. Jože Ramovš.
Dr. Ramovž je svoje predavanje naslovil “Med intelektuanim in socialnim učenjem za sožitje v družinah”, govoril pa je o pomoči družinam in o organizaciji medsebojne pomoči med družinami. Dr. Hubert Požarnik je govoril o širših razsežnostih vpliva družbe na zasvojenost, o problemih, s katerimi se srečujejo v šolah in družinah. Opozoril je, da je treba biti pri razreševanju takih problemov optimističen pesimist, kar naj bi po njegovem pomenilo, da je treba vztrajati na poti majhnih korakov, saj kar čez noč ni mogoče narediti velikih sprememb. Treba je vztrajati kljub komaj opaznim spremembam. Veliko delavcev, ki se ukvarjajo z reševanjem socialnih problemov, obupa, ker ne doseže hitrega uspeha.
Mag. Silvo Šinkovec, psiholog, socialni pedagog in teolog se že šesto leto ukvarja s šolo za starše v Ljubljani in veliko predava učiteljem in staršem po osnovnih šolah. Predstavil je španski model šole za starše, s katerim se je srečal med svojim študijem.
Predsednik Društva za zdravje in sožitje v družinah Trebnje je
Milan Rman. Društvo vsako leto na šolskem področju izpelje več projektov. Tako bo decembra osmošolcem namenjen projekt Družinski dan, pripravljajo tabor za nadarjene in delavnice ustvarjalnosti za otroke in starše. Na socialnem področju izvajajo projekt medsebojne pomoči starejšim, na področju zdravstva projekt materinske šole in na področju pastorale predzakonsko svetovanje.
I. V.
100 LET PIHALNEGA ORKESTRA
LITIJA - Litijski pihalni orkester je prejšnji teden proslavil svoj visoki jubilej - 100-letnico delovanja. Leta 1899 je v gasilski godbi dirigentsko palico prevzel skladatelj Peter Jereb, največ zaslug za ustanovitev pa je imel Luka Svetec - Podgorski. Po drugi svetovni vojni seje godba preimenovala v Sindikalno godbo in Sindikalni pihalni orkester, sedanje ime ima od leta 1991. Danes šteje orkester 100 članov, najstarejši med njimi je 85-letni pozavnist Franc Zupančič, ki v orkestru igra že 67 let. Na slavnostnem večeru v športni dvorani so poleg jubilantov, ki jih vodi kapelnik Vasja Namestnik, nastopili: pianistka Veronika Hauptman, basist Jože Vidic ob spremljavi harmonike Vilija Kralja ter Zasavski in Leseni rogisti. Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl. Izpod peresa Karmen Sadar je izšla brošura z zgodovino orkestra z naslovom 100 let pihalnega orkestra Litija.
K. ŠUŠTERŠIČ
munala Trebnje. V nadzorni svet je bila namreč na 7. seji občinskega sveta imenovana Justina Pančur, ki po županovem tolmačenju zakonov zaradi nezdružljivosti funkcij ne msme sodelovati v nadzornem svetu Komunale. Pančur-jeva je bila namreč v času, ko je bila imenovana v nadzorni svet Komunale, predsednica upravnega odbora lastnikov Centralne čistilne naprave, s katero upravlja Komunali konkurenčno podjetje GOP. Župan je ob tem predlagal, naj občinski svet v nadzorni svet Komunale predlaga drugega člana, kar pa občinski svet na osmi seji ni storil.
Z rebalansom občinskega proračuna sta krajevni skupnosti Šentrupert in Mokronog dobili po tri milijone tolarjev za ureditev krajevnih cest, 700 tisoč tolarjev je namenjeno novemu mostu v Lak-nicah, dve upokojenski društvi sta dobili skupno 300 tisoč tolarjev za športno dejavnost, rokometnemu klubu Trebnje pa so prisodili še dodatni milijon tolarjev kot sponzorski prispevek občine. Rokometni klub je tako letos iz občinskega proračuna dobil 12.860.000 tolarjev. Del denarja za rebalans bo občina vzela od projektov, ki so ustavljeni jn se bodo nadaljevali naslednje leto, del pa z novim zadolževanjem.
I. V.
BLAGOSLOVILI OBNOVLJENO CERKEV
RAZBORE - V Razborah, kjer p. Karel Gržan pridno nadaljuje z organiziranjem zanimivih Raz-borskih večerov - letos so bili gostje že Metka Klevišar, Lidija Jerebic, decembra napoveduje obisk Štefke Kučan - so v nedeljo slovesno blagoslovili obnovljeno cerkev: streho, novo mladinsko sobo,.. To je bilo delo mariborskega škofa dr. Franceta Krambergerja.
MIKLAVŽ V TRŽIŠČU
TRŽIŠČE - Aktiv kmečkih žena, Društvo prijateljev mladine in župnijski urad Tržišče ter KS Krmelj in Tržišče v soboto, 4. decembra, ob 17. uri vabijo na Mi-klavževanje pred cerkvijo.
Obnovljen sevniški hram kulture
Prihodnji mesec naj bi se začela obnova kulturne dvorane v sevniškem gasilskem domu - Najnujnejša dela z vidika varnosti in večnamenskosti - Pri financah združili moči
SEVNICA - V Sevnici je osrednji prostor za kulturna in druga dogajanja kulturna dvorana v tamkajšnjem gasilskem domu. Zgrajena je bila po vojni v 50-ih letih in ker je bila celovito obnovljena le leta 1977, vmes pa so skrbeli za manjša vzdrževalna dela, je sedaj znova pred nujno temeljito obnovo.
“Gre za res najnujnejša dela z vidika varnosti in zagotovitve večnamenskosti,” je povedal dolgoletni predsednik PGD Sevnica Anton Koren, ki mu je kultura že vseskozi blizu. Kot član Odbora za adaptacijo dvorane - število sedežev 230 se bo ohranilo - je povedal, da naj bi dvorana v bodoče služila v več namenov, še vedno bi bila kinodvorana, novi prenosljivi stoli pa bi omogočili tudi razna
Anton Koren
družabna srečanja. Zagotoviti se mora ustrezna elektroinstalacija, ozvočenje dvorane, ustrezna obnova odra, ureditev vzporednih prostorov, kot so garderoba, mesto za prodajo kart, sanitarije in še kaj. Predvidena je tudi obnova stopnišča.
Odbor je že naročil projektno dokumentacijo in takoj ko bo pripravljena, se bodo začela obnovitvena dela. Upajo na začetek decembra. In kako bo z denarjem? “Odbor upa na pokrivanje investicije z denarjem občinskega proračuna, saj gre za osrednjo sevniško kulturno dvorano, območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in gasilcev. Ko bo znan predračun oz. dokončna cena, bomo naredili prioritetni red: kaj narediti še letos, kaj se lahko prenese za drugo leto,” je povedal Koren.
Sevniške gasilce, ki so pobudniki obnove, gotovo odlikuje nekaj, kar ne odlikuje vseh gasilskih društev pri nas - posebna skrb za kulturo. V zdaj 120 let starem društvu je vrsto let deloval moški pevski zbor, pa se je zataknilo zaradi zborovodje. Igralci so se preizkušali na Odru mladih, ob stoletnici delovanja društva pa so ustanovili tudi godbo, ki deluje še danes. Vsako leto priredijo srečanje pihalnih godb iz vse Slovenije.
DVORANA BO OBNOVLJENA -Kulturna dvorana v gasilskem domu je potrebna obnove, saj so jo zgradili po vojni, do zdaj pa je bila celovito obnovljena le enkrat. (Foto: L. M.)
“Tudi pri gasilcih je treba razvijati kulturo, ne le zaradi ohranjanja tradicije, ampak tudi, ker so tako v gasilskih vrstah uspešnejši kadri,” meni Koren, ki tudi pri GZS skrbi za izobraževanje in kulturo.
L. MURN
KONCERT SLOMŠKOVIH PESMI
SEVNICA - Jože Ašič ie v nedeljo, 28. novembra, [»opoldne v župnijski cerkvi sv. Miklavža organiziral prijeten koncert. Ljudski pevci, ne le domačini, so prepevali Slomškove pesmi.
PRIJETEN KONCERT V SENTLOVRENCU - Sklad za ljuteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Trebnje, in ZKD Trebnje sta bila organizatorja prijetnega koncerta Zagoriških fantov, pevske sekcije KUD Marije Kmetove v Sentlovrencu, ki deluje že enajst let. Vpetek, 26. novembra, zvečer so v tamkajšnjem kulturnem domu pod vodstvom neutrudnega Darka Bregarja zapeli nad deset pesmi, nekaj ljudskih in nekaj pesmi svojega zborovodje. Prepevajo tudi v šentlovrenskem preko 80 let starem pevskem zboru, ki je najstarejši v Sloveniji; povprečna starost pevcev pa je 70 let. Mnoge pesmi so obiskovalci lahko slišali prvič. Za pestrost večera so kot gostje poskrbeli pevci mešanega pevskega zbora dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra pod vodstvom Fani Anžlovar. Program je domiselno povezoval Leopold Sever (spredaj levo). (Foto: L. Murn)
OBISK PRI ŽUPANU - Ob letošnjem občinskem prazniku smo obiskali župana Kristijana Janca. Zaželeli smo mu, da bi napravil še mnogo dobrega za prebivalce Občine Sevnica. Zahvalili smo se mu za Grb občine, saj je letos to najvišje priznanje dobila naša šola. Šestletna učenka 1. r. devetletke Polona Stušek mu je zapela Danes je moj srečen dan. Predstavili smo mu naše delo, on pa nam je povedal, kako potekajo njegovi dnevi. Ti so zanimivi, toda žal mu je, da ima premalo časa, da bi se lahko več družil prav z nami mladimi. Obisk mi bo ostal v prijetnem spominu, saj je župan prijeten, topel in zanimiv človek. (Pika Mirt, 7.r. OS Krmelj)
Sevniški in tržiški osnovnošolci
Najboljši v RK
BOŠTANJ - Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Sevnica je tako kot vsako leto pripravilo kviz Mladi in gibanje RK, ki se ga je v sredo, 24. novembra, v prostorih TVD Partizan udeležilo
Uidi mag. Dermol sije premislil
Sevniška Jutranjka še išče “kriznega” direktorja
SEVNICA - Potem ko si je nedavno premislil dr. Miroslav Končina iz Ljubljane, da bi nadaljeval direktorovanje sevniški Jutranjki, kmalu po tistem, ko mu je nadzorni svet zaupal vodenje uprave te delniške družbe, seje podobno odločil tudi novi direktor mag. Valerij Dermol iz Litije, ki gaje nadzorni svet Jutranjke izbral med 7 kandidati in imenoval 22. oktobra.
Ko nam je pretekli torek mag. Dermol posebej za Dolenjski list odgovarjal na vprašanje, zakaj se je odločil za odstop, je med drugim povedal, da je sam postopek izbora potekal izredno hitro in da seje lahko bolje seznanil z razmerami v Jutranjki šele, ko je prišel v podjetje. Po njegovem so problemi Jutranjke tolikšni, da jim kot direktor ne bi bil kos, ne bi pa hotel prevzeti odgovornosti za vodenje podjetja v preteklosti. “Problem Jutranjke je premajhna prodaja. Čutim veliko nemoč. Potreboval bi veliko pomoči. Še zmeraj pa sem pripravljen pomagati na komercialnem in prodajen področju,” je povedal Dermol. Nadzorni svet mu ni dal razrešnice do imenovanje nove uprave oz. direktorja.
P. P.
šest ekip iz šestih osnovnih šol sevniške občine. Pozdravne in spodbudne besede so mladim tekmovalcem namenili podpredsednica RK Marjana Šantej in podžupan Občine Sevnica Andrej Stri-celj.
Tričlanske ekipe iz OŠ Sevnica, Krmelj, Tržišče, Blanca, Boštanj in Šentjanž so se pomerile v poznavanju mednarodnega humanitarnega gibanja RK, kar nekaj vprašanj pa je bilo tudi s področja poznavanja še drugih dejavnosti RK (spretnostna igra sestavljanja znaka RK, test o krvodajalstvu itd.). Kot je povedala sekretarka OZ RK Sevnica Andreja Stegenšek, so mladi pokazali veliko znanja s tega področja, in kot povedo rezultati, so bile ekipe zelo izenačene. Prvo mesto si delita ekipi iz OŠ Sevnica in Tržišče, sledita OŠ Šentjanž in Blanca ter Boštanj in Krmelj. Organizatorji se zahvaljujejo za pomoč vsem sponzorjem, saj so z njihovo pomočjo lahko poskrbeli za nagrade.
L. M.
700 LET ŠENTJANŽA
V petek je Šentjanž praznoval 700-letnico. Ko sem prišla domov iz šole, sem bila zelo utrujena, kajti za mano je bil naporen teden. Toda prišla je mami in rekla, naj se uredim. Nato je poklicala varuško in mojo učiteljico Majdo. Dobile smo se pred staro šolo. Z avtom smo se odpeljale v Šentjanž. Z učiteljico je prišla še njena hčerka Barbi. Pričela se je prireditev. Malo smo zamudile, a smo prišle še pred podelitvijo priznanj. Delila sta jih sevniški župan in miss Slovenije 1998 Miša Novak. Naša šola je dobila prizna-nje za najboljšo šolo v občini. Nato je bila zabava. Z Barbiko sva našli še najine prijateljice Heleno, Majo in Francija. Skopaj smo se igrali in plesali ob skupini Mlade frklje. Domov sva z mamico prišli zelo utrujeni.
LARA PLAZAR, 3,r.
OŠ Krmelj
Trebanjske iveri
ROKOMET JE “IN” - Z angleško besedico “in" mladi označujejo stvari, ki so trenutno v modi, in v Trebnjem je trenutno “in” rokomet. Rokometna evforija v Trebnjem ne drži le mladcev, ki za žogo vneto tekajo po igrišču, ampak tudi lokalne politike. Ko so občinski svetniki prejšnjo sredo sprejemali rebalans proračuna, so se dolgo pregovarjali, ali naj nekaterim krajevnim skupnostim le primaknejo nekaj drobiža za ureditev krajevnih cest, ko pa je padel predlog, da bi na račun rebalansa še en dodatni milijon primaknili rokometnemu klubu, ni nihče niti pomežiknil z očesom. Pri rokometu sta se strinjala celo župan in njegov vneti nasprotnik dr. Marjan Pavlin.
SMUČANJE JE “OUT” - Besedica “out” pa pomeni, da neka stvar ni v modi, in to v Trebnjem zdaj velja za smučanje, ki je bilo včasih tako zelo “in”, da so imeli Trebanjci nad bencinsko črpalko celo svojo vlečnico in čedno smučišče, ki pa ga počasi že zarašča grmovje, žičnico pa je tudi že požrla rja. Zdaj, ko se da kupiti snežne topove že za majhen denar, trebanjske občine domače smučišče ne zanima več pa tudi sodelovanju pri obetavnem projektu ostalih dolenjskih in belokranjskih občin s smučarskim centrom Rog Črmošnjice so se hitro odrekli, čeprav bi jih vse skupaj stalo manj kot 2 milijona tolarjev, kar je le šestina tistega, kar so letos namenili rokometu.
SMUČANJE JE MORDA LE “IN” - Da med Trebanjci smučanje le ni tako izven mode, dokazujejo številni avtomobili s trebanjskim grbom na tablicah na parkirišču pod črrnošnjiškim smučiščem in Lana Grandovec, ki trenira z Novomeščani in je med najboljšimi mladimi smučarkami v državi. Sicer pa niso tako neumni ti Trebanjci. Snežne topove bodo v Črmošnjicah kupili tudi brez njih, s smučišča pa jih tudi ne bo niče nagnal, pri cenah dnevnih vozovnic pa tako ne gledajo, tl katere občine kdo prihaja.
VOJNA ZA SEJO IN MAR-TINČKANJE - Trebanjski župan Ciril Pungartnik obljublja, da se bo dosledno držal obljube, da občinske seje ne bodo trajale vec kot pet ur razen v primeru vojne. V sredo so svetniki za prve štiri točke od skupno 15, kolikor jih je bilo zapisanih v nesprejetem dnevnem redu, porabili 4 ure m 21 minut. Da bi sejo izpeljali do konca, bi nujno potrebovali vsa] eno malo vojno. Če bi se seja končala pred koncem vojne, bi se pa še malo martinčkali.
Sevniški paberki
LISICE IN KOLO - V sevniškem občinskem svetu so pred kratkim razpravljali o občinskem odloku, ki predvideva red glede pravilnega parkiranja. Vse kaze, da bo tudi v Sevnici pričel z delom pajek pa tudi lisice bodo uporabljali. V odloku natančno piše, naj bi lisice nameščali na prednje levo kolo. Kolegica iz sevniškega radia pa se je po pripovedovanji1 znašla v malce drugačni situaciji-Ob vožnji z avtom iz Krškega pt°; ti Sevnici se ji je na cesti ob Savi lisica, ki očitno občinskega odloka še ne pozna (dobro), zapodila kar na zadnja kolesa.
ŽUPAN SKRBI ZA VOLIVCE - Župan Kristijan Janc si kljub zaposlenosti očitno najde čas tudi za osnovnošolce. Mladi iz krmelj" ske osnovne šole - ta je ob občinskem prazniku prejela grb obči ne, so ga obiskali in močno se jud je prikupil. Ena od deklic je pismu, ki ga je poslala našem časopisu, zapisala, da je župan prijeten, topel in zanimiv človek-Očitno mu ni treba skrbeti z svoje privržence oz. kasneje volivce.
OPTIMISTIČNO SREČANJE
SEVNICA, KRŠKO ' Prejšnji teden je prišlo do za nimivega srečanja županov i direktorjev občinskih upfa sevniške in krške obČinf-Kristijana Janca in Francij' Bogoviča ter Zvoneta K°s roerla in Franca GlinšK*-Sklenili so, da bodo druzn delovali pri projektih, ki pf? segajo občinske meje. Talcl problemov ne manjka, n primer ureditev plazu P pokopališču sv. Kancijana Rožnem, vodovod v Velike. Trnu itd. Upati je torej, " bodo od besed prešli k deja njem.
Krške novice
ZAPIRA IN ODPIRA - Herman Kunej, univ. dipl. elektroin-ženir, je direktor Rudnika Senovo v zapiranju, kar pomeni nepreklicno, da zapira senovški rudnik. Da se ne bi preveč zameril kna-pom, potem ko jim je že skoraj do konca zaprl pravi rudnik, je po-
SREČNO>
magal en rudnik tudi odpreti, in sicer pomanjšani rudnik v kleti senovške osnovne šole. Tu ga je neki večer tudi odkrila kamera, ko je vadil svoj sklepni nastop ob zaključku rudarjenja na Senovem.
PODJETNIKA NIKAR - Ob koncu leta - ta ni več daleč, mar ne? - bo v Krškem plesno-glasbe-ni zabavni dogodek. Organizator ]e menil, da bo za izvedbo prireditve dobil kaj občinskega denarja. Ko so v Krškem zadnjič javno glasovali o tem, ali naj kaj denarja primakne občina, je bil en glas Proti takemu sofinanciranju, češ zasebnega podjetnika pa že ne komo podpirali. Zanimivo je, da sta organizator in nasprotnica iz ■ste stranke. Organizator ima še srečo, da veliki ples organizira ob koncu leta 1999. Če bi ga organiziral pred dvajsetimi leti, bi mu strankarski kolegi dali ne samo negativen glas, ampak strogi tovariški opomin za neprimerno obnašanje.
RAZLIKA
KRŠKO - Krčan je potožil, da je med sneženjem lahko vozil po cesti 20 kilometrov na ato ali pa celo ni mogel naprej. Nikjer nobenega policista! Ko le nehal padati sneg in je bila cesta prevozna, pa je bilo ob ajej takoj dovolj policistov. Pa Se radar ti postavijo!
Novo v Brežicah
—	j
REPLIKA - Dogajalo se je seveda na zadnji seji brežiškega občinskega sveta. Tam so svetniki namesto ustvarjalne razprave o tem, kako bi delovali bolj ust-Varjalno, poslušali skrajšano predavanje o repliki. Predavatelji so odi trije, prav toliko je bilo tudi Prevodov omenjene besede v slovenščino. Replika je enemu Pomenila pristen dialog, druge-mn pojasnilo izrečenega, tretji pa btjke sploh ni prevedel v slovenimo, ampak kar v hrvaščino, kako so učenci v klopeh ostali Prikrajšani za končno, edino zveličavno resnico, za katero je ^del le predsedujoči podžupan dr. Sušin, ki je prav zaradi tiste Vebčastne besede prelistal skoraj 'oliko knjig kot med študijem ■ocdicine. Pravi odgovor je raje obdržal zase, enako je storila tudi Podžupanja, ki prihaja iz vrst dokazanih poznavalcev slovenskega jezika. Menda se je zbala, da hi njena razlaga besede sproža nov plaz replik, na koncu pa spet ne bi nihče vedel, kaj'replika sploh je.
.VELIKE PRIDOBITVE, ^VEČILNI gumiji in SVOBODA - Brežiška gimnazija je v kratkent času doživela nekaj ve-'kih dogodkov. Dočakala je ob-"ovo pročelja, oken in drugega. Proslavila je petdesetletnico obstoja, nazadnje pa šc odhod zadrga dijaka ekonomske srednje ®ole na drugi konec mesta. Kale-f| zgodovinski dogodki so na vrsti sedaj? Profesorji se menda zavzemajo za izgradnjo parkirišč, dija-1 Pa za ureditev garderob, ki jih Posehcj pogrešajo pozimi, ko nihajo kam odložiti bunde in pla-Scc- Ti jih ovirajo tudi pri selitvah 'z učilnice v učilnico, da o nevarnostih, ki na dragocena oblačila Prežijo v obliki ostrih in slabo ■ Privitih vijakov na stolih in klo-Peh - na slednjih so tudi prilepim zavrženi žvečilni gumiji - niti ji govorimo. Vse našteto niti ne l.bila za dijake taka težava, ko bi jUihova gimnazija bila šola odpr-'u vrat, kot je bila nekoč.
MhM	\ z M ASIH	OBČI M
Začasno lahko tudi lesene stopnice
Društvo Sožitje zahteva ureditev poti do Varstveno-delovnega centra Leskovec, ki so jo odstranili ob novogradnji - Tam hodijo, saj niso zaprti - Nihče ni protestiral
LESKOVEC PRI KRŠKEM - “Včasih je vodila do glavne ceste vozna pot za potrebe takratne osnovne šole in stanovalcev gornjega dela Leskovca pri Krškem. Zdaj te poti ni. Zahtevamo, dajo uredijo.” Tako poudarja Dane Mižigoj, predsednik društva Sožitje Krško.
Ker je zima in je betoniranje goj in Branko Cizel, podpredsed-
onemogočeno, se v Sožitju strinjajo s tem, da omogočijo pešcem ponoven dostop po nekdanji poti tako, da zgradijo lesene stopnice. “To naj naredijo najpozneje do konca leta. Naslednje poletje, ko bodo mesec dni na počitnicah varovanci Varstveno delovnega centra Leskovec, ki so tudi hodili tukaj, naj pristojni dokončno zgradijo pot,” pravita Dane Miži-
nik Sožitja.
Med tistimi, ki zelo pogrešajo nekdanjo pot, je 44 varovancev VDC Leskovec, od katerih se jih nekaj vozi z avtobusom. Pot je bila njihova bližnjica ne le do avtobusne postaje, ampak tudi do trgovine in
DAN KAKOVOSTI IN NOVI CERTIFIKATI
KRŠKO - Območna gospodarska zbornica Posavje bo pripravila v torek, 7. decembra, posvet o kakovosti, ki se bo ob 10. uri začel v hotelu Sremič. Poleg uvodnih predavanj bodo svoje izkušnje na področju zagotavljanja kakovosti predstavili direktorji posavskih družb: Nuklearne elektrarne, Inpleta, Alpvesa in Matkoner-ga, nakar bo sledila okrogla miza o uvajanju sistema kakovosti v podjetja. V okviru dneva kakovosti Posavja bodo krški družbi I.H.S., družbi T & T AOP in Agenciji za varnost Krško podelili certifikate kakovosti.
'J
POT - Varstveno-delovni center Leskovec (v ozadju) je svojim varovancem dosti težje dosegljiv, odkar je z novogradnjo izginila pot. Ta je vodila med objektoma na fotografiji in tu naj bi, kot zahtevajo, bila tudi v bodoče. Kje se zatika, da je še ni? (Foto: M. L.)
pošte, saj varovanci niso zaprti v zavodu, ampak živijo tudi s krajem svojega začasnega bivanja.
Doslej so starši otrok iz VDC in Sožitje napisali že več dopisov, s katerimi zahtevajo pot. Presenetljivo je, da vse to dopisovanje ni dalo ničesar razen tega, da so je pošta romala iz pisarne v pisarno. Starše in društvo čudi tudi to, da zdaj poti ni, čeprav je obstajala že od nekdaj.
Ciril Plut, nekdanji ravnatelj osnovne šole v Leskovcu, pravi, da so omenjeno pot uporabljali ves čas po vojni. “To je bila javna pot, ki so jo uporabljali stanovalci in šola. Nihče ni omenil nikoli, da ljudje ne bi smeli uporabljati poti, ki smo jo tudi asfaltirali,” pravi Plut.
Zdaj, ko ni sporne poti, hodijo varovanci VDC skozi opuščen razpadajoč gospodarski objekt in ob stari hiši po stopnicah brez ograje in tako pridejo do prometne ceste. To je zanje najbližja peš pot. Če bi šli po daljši, gladki poti, bi prišli z dežja pod kap, saj bi hodili po cesti brez pločnikov.
M. L.
PREGLED IN PREDAVANJE 0 RAKU NA DOJKI
BREŽICE - Posavsko in obso-teljsko društvo za boj proti raku je pripravilo 20. novembra edukativ-ni pregled dojk za svoje članice. O nevarnostih in možnostih raka na dojki je predavala dr. Vida Strži-nar, ki je skupaj z dr. Sonjo Bebar iz Ljubljane tudi opravila omenjeni zdravstveni pregled.
Središče naj bi zaživelo spomladi
V Krškem poslovno-trgovski center TA-BU v nekdanjem Sopu začenja odpirati vrata - Petdeset lokalov - Za Posavje, Dolenjsko, Hrvaško in BiH - Najstarejša leasing hiša
KRŠKO - V Brežicah in Krškem trgovina še ni rekla zadnje besede. Po nedavnem polaganju temeljnega kamna za Mercatorjevo veletrgovino v Brežicah je odprl prva od svojih številnih trgovskih vrat poslovno-trgovski center TA-BU Krško. To poslovno trgovsko središče nastaja v objektih nekdanjega krškega podjetja SOP, ki jih je kupila ljubljanska gospodarska družba TA-BU.
V glavnem poslovnem objektu, ki obsega 13.000 kv. m, bodo trgovine, kjer bo na 9.000 kv. metrih približno 50 različnih lokalov. V dosedanjih načrtih so 1.000 kv. metrov namenili bodočim pisarnam, drugo bodo skladišča in podobno.
V Tabujevem centru naj bi še letos začelo poslovati več trgovin, potem ko so pred dnevi odprli Sparovo, eno od dveh večjih. Bolj živahno naj bi v poslovno trgovskem centru postalo v prvi polovi-
• Družba Tabu, ki torej postavlja svoj poslovno trgovski center v Krškem ob bok podobnim obstoječim in nastajajočim središčem v soseščini, je najstarejša leasing hiša v Sloveniji z lastnim kapitalom v višini nekaj več kot 198 milijonov tolarjev. Kot leasinška hiša posluje po kakovostnem standardu in s certifikatom ISO 9.001.
ci prihodnjega leta, ko bo tudi svečana otvoritev.
Ob urejanju centra računajo z bodočimi kupci s širšega območja Posavja in Dolenjske ter iz Zagreba in dela BiH. Poslovno središče, ki naj bi nekako nadomestilo
izgubljene krške tovarne, obsega domala petino krške industrijske cone v Žadovinku. Priključili so ga na plin in med drugim oskrbeli z lastno transformatorsko postajo.
M. L.
“Ne smemo vedeti za nasilje”
Posavski pogovor o nasilju nad ženskami - Ženska v družbi podrejena - Pomembna je možnost umika
BREŽICE - V Brežicah so se nedavno na pokrajinski okrogli mizi pogovarjali o nasilju nad ženskami. Navzoča Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko pri vladi Republike Slovenije, je poudarila, da z akcijo opozarjajo, da so ženske upravičene do pravic in ne le da v družbi obstajajo pravice.
Mojca Dobnikar je na okrogli mizi že pred Kozmikovo uvodoma menila, daje družba zasnovana na ženski podrejenosti in da iz tega izhaja tudi nasilje nad ženskami, ki se v življenju kaže na številne načine.
* Na okrogli mizi so postregli z nekaterimi številkami o nasilju. Po navedbah policije in socialne službe je ženska pogosteje žrtev nasilja kot moški.
"NAJLEPŠE V DEŽELI TEJ" - V osnovni šoli Artiče je Turistična zveza Slovenije v petek podelila letošnja priznanja najlepše urejenim osnovnim in srednjim šolam, ki so sodelovale v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Med osnovnimi je v omenjenem tekmovanju dosegla L mesto OŠ Naklo, 2. OŠ Artiče in 3. mesto OS Ivana Cankarja z Vrhnike. Med srednjimi je dosegla I. mesto gimnazija Ravne, 2. gimnazija Celje-Center in 3. mesto živilska šola Maribor. Na fotografiji: dr. Marjan Rožič, predsednik TZS (v sredini), izroča priznanje Mihi Halerjtt, ravnatelju OŠ Artiče (levo). (Foto: M. L.)
NOVA TRGOVINA - Spar je v Poslovno-trgovskem centru TA-BU v Krškem prejšnji teden odprl trgovino s približno 1.500 kv. metri prodajnega prostora. Prodajalna za zdaj zaposluje 22 ljudi. Po besedah Stanislava Viranta, vodje trgovine, bo v prodajalna zagotavljala med drugim kruh iz lastne pekarne in vsak dan sveže ribe, sadje in zelenjavo ter dosti vrst sirov, mesa in mesnih izdelkov. Prvi dan ob otvoritvi je trgovino, iz katere je fotografija, obiskalo zelo veliko ljudi. (Foto: M. L.)
MANEKENKE IN MANEKENI - Pred nedavnim so v Podbočju podpisali (na fotografiji) pogodbo o sodelovanju med 12 manekenkami in 3 manekeni ter Modno agencijo Lukec Krško, kjer je organizatorica in modna svetovalka Rebeka Dremelj. Agencija bo pripravila 4. decembra v motelu na Čatežu ob Savi prvo modno revijo. Krška modna agencija Lukec, ki je edina modna agencija v Posavju, pričakuje, da bodo z njo sodelovali organizatorji različnih prireditev, pevci, snemalci videospotov in drugi. (Foto: L. M.)
Za takrat, ko ne bo rudnika
Premogovniški rov v osnovni šoli na Senovem - Rudniške naprave nekaj pomenijo tukaj, na odpadu nič
Na okrogli mizi v Brežicah, ki jo je organizirala Milena Jesenko, regionalna koordinatorka Urada za žensko politiko pri vladi RS in podžupanja brežiške občine, so se strinjali, daje za trpinčeno žensko izjemnega pomena možnost njenega umika z otrokom iz nasilne družine. Vendar je zavetišč za take ubežnice premalo, tudi v Posavju, kjer v krški občini deluje varna hiša za trpinčene ženske. Nekaj stanovanj za začasno bivanje žensk je sicer na voljo tudi drugje, npr. v Sevnici. Ali bo takih zavetišč več, na okrogli mizi niso zagotovili, dejstvo pa je, da je navzoči krški župan Franci Bogovič izrekel prepričanje, da bi občine verjetno brez večjih težav lahko zagotovile taka začasna socialna stanovanja.
Nasilje nad ženskami zaskrbljeno gledajo tudi šole, kot so poudarile na okrogli mizi nekatere učiteljice. “Vendar naj bi zaradi varovanja osebnih podatkov zadnja leta ne vedeli za razmere v družini šolarjev. Če tega ne bi smela vedeti, kaj lahko naredim kot učiteljica za otroka, ki se znajde v stiski zaradi družinskega nasilja?” se je spraševala ena od učiteljic.
• Vera Kozmik ugotavlja, da nasilje družbe veliko stane;, in sicer je strošek tako zdravljenje ran poškodovanke kot morebitni zapor, v katerega pošljejo nasilneža. Kljub visokim stroškom družba naredi zelo malo ali nič za zmanjšanje nasilja. Kozmikova je pozvala, naj bi občinske proračune delali 7. mislijo ha pomoč žrtvam nasilja, tako da bi npr. opremljali socialna stanovanja in prva zavetišča za ženske, ki zbeže od nasilneža.
L. M.
SENOVO - V osnovni šoli XIV. divizije na Senovem so uredili rudniški rov, ki so ga dali na ogled nedavno, ko je šola praznovala sedemdesetletnico. “V šolskem rudniškem rovu gre za prikaz odkopa premoga. Približno tako, kot je v tem rudniškem rovu v šoli, je bilo videti v pravi rudniški jami na Senovem.” Tako je pojasnil Bojan Jankovič s Senovega, ki ga omenjajo kot enega najbolj zavzetih za ureditev šolskega premogovniškega rova, ki je nastal s sodelovanjem rudnika in šole.
Jankoviču, ključavničarju, ki je bil dolgo vzdrževalec v jami in zato knapovsko življenje pomni in spoštuje, je žal, da je bilo v šoli na razpolago tako malo prostora za ureditev rudniškega rova. “Če bi bilo prostora več, bi lahko naredili bolje. Na vsak način je prav, da smo uredili rov, da bodo ljudje vedeli tudi, kaj se je dogajalo na Senovem pod zemljo. Stvari, ki smo jih predstavili v rovu v šoli, nekaj pomenijo, če jih postaviš tu, v kraju, kjer so služile namenu. In še to: tu pomenijo nekaj, na od-
padu pa, ne bi pomenile nič,” je zavzet Jankovič. Po njegovem bi morali za tehnično dediščino Senovega bolje poskrbeti. Misli, da bi morali ob začetku zapiranja rudnika ustanoviti posebno ekipo, ki bi skrbela, da se rudniške stvari ne bi izgubljale. Če bi prej skrbeli za to, bi zdaj lažje uredili rudniški rov.
Ob vhodu v šolski premogovniški rov je maketa rudnika, tudi Jankovičevo delo. “Kdor je kdaj delal v rudniku, bo na maketi lahko pokazal, češ, tukaj sem bil v jami. Imeli bodo spomin,” pravi Jankovič, ki je več kot dve desetletji delal v rudniku ki zdaj kna-pom zapira vrata.
Rudniškega rova v šoli so veseli očitno vsi od učiteljev do učencev in domačinov. “Vesel sem, da smo dobili spomenik rudnik, hvala vodstvu šole, daje našlo prostor za rudnik v malem,” je pred simboličnim odklepanjem vrat šolskega rudniškega rova dejal Herman Kunej, direktor Rudnika Senovo v zapiranju.
M. LUZAR
RUDNIK V ŠOLI - Med prvimi je vstopil v šolski premogovniški rov Bojan Jankovič (na sliki desno), po čigar zamisli je nastal mali šolski premogovnik, potem ko je šola izrazila željo po takem muzejskem kotičku. “Naprave, ki so tu v 'šolskem rudniku ’, so bile v jami zares v uporabi. Pobrali smo jih tam in z njih odstranili le največjo umazanijo, nismo pa jih barvali, da bi bilo vse čimbolj tako, kot je bilo v resnici, "je pojasnil Jankovič. Številni obiskovalci, kijih zaradi prostorske stiske v rovu fotoaparat ni dosegel, so z zanimanjem opazovali rudnik v malem. (Foto: L. M.)
VVtisl *
0M»
h
ZAVAROVALNICE TRKAJO
Kako si zagotoviti varno starost?
Banke ponujajo rentno varčevanje, zavarovalnice pa različne oblike rentnega in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja - Ker gre za dolgoročne obveznosti, razmislek ni odveč
Denar, da ne bi načrti ostali na papirju
Projekt CRPOV za Loški Potok
LOŠKI POTOK - Druga faza projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi CRPOV za območje občine Loški Potok je že dala nekaj zanimivih ugotovitev, ki so jih po delu po posameznih delavnicah predstavili na sestanku 11. novembra. Tako kot v preteklosti bi moralo biti gozdarstvo in predelava lesa strateško najpomembnejše področje, žal pa večina lesa iz območja odide nepredelana, medtem ko nekdanji obrat Podpreska že dve leti stoji. Za napredek območja je potrebno združevanje in izobraževanje kmetov, uvesti je treba nujne ukrepe-proti zaraščanju krajine in pridobiti tržno oziroma zaščitno znamko za izdelke z območja Loškega Potoka.
V okviru projekta CRPOV so iskali tudi dejavnike, ki zavirajo razvoj. Med temi omenjajo dejstvo, da je tri četrtine gozdov v državni lasti, kar je vzrok za odvoz hlodovine v predelavo v druge kraje. Opozorili so tudi na neučinkovitost kmetijstva zaradi lastninske razdrobljenosti. Že pred leti so razvoj turizma v občini opredelili kot prednostno nalogo, a se ni nič premaknilo. Treba bi bilo ustanoviti turistično društvo in odpreti turistično pisarno, za uresničitev načrtov iz projekta CRPOV pa bo potrebno kar precej denarja, sicer bodo ostali le na papirju.
A. K.
KRŠKO PEKARNO BODO PRIPOJILI K ŽITU
KRŠKO - Delniška družba Žito Ljubljana, ki ima v Krškem hčerinski podjetji Pekarno in Imperial, je sredi reorganizacije, ki naj bi prispevala k uspešnejšemu razvoju. Prvi korak je pripojitev družbe Žito Pekarstvo in testeninarstvo k družbi Žito, sledila pa bo pripojitev celotne pekarske dejavnosti znotraj Žita, med drugim torej tudi krške pekarne. V Žitu si obetajo, da bodo tako večji in bolj konkurenčni ter da bodo lažje povečali tržni delež. Lansko leto so zaključili z 642 milijoni tolarjev neto dobička, zadovoljni pa so tudi s poslovanjem v letošnjem letu. V začetku leta 2000 naj bi delnice Žita začele kotirati na trgu B Ljubljanske borze.
NOVO MESTO - Bralci nam sporočajo, da se pri njih doma zadnje čase pogosto oglašajo agenti različnih zavarovalnic, ki ponujajo rentna in pokojninska zavarovanja. Če tudi vas preseneti tak obisk, se nikar ne dajte na hitro prepričati, temveč si vzemite čas za premislek o tem, kakšna je zavarovalnica in kakšno zavarovanje vam ponuja. Temeljito je treba tudi premisliti, koliko denarja smo sposobni vsak mesec oddvojiti od zaslužkov, saj gre za dolgoročne, pogosto tudi tridesetletne obveznosti.
Zdaj je že vsakomur jasno, da se prihodnje generacije upokojencev ne bodo mogle zanašati na prislužene osnovne pokojnine, saj obveznih prispevkov za pokojninsko zavarovanje ne bo mogoče v nedogled večati. Trenutno morajo trije zaposleni Slovenci s prispevki poskrbeti za dva upokojenca, čez 25 let pa naj bi, če bi pozabili na pokojninsko reformo, že vsak zaposleni imel “na čez” po enega upokojenca. Tako srednji in mlajši generaciji ne preostane drugega, kot da za varno starost poskrbi sama, še pred tem pa temeljito premisli in se pouči, kakšne možnosti ima. Že dolgo se namreč klasičnemu varčevanju v nogavicah in na bankah pridružuje vlaganje v nepremičnine in vrednostne papirje ali pa v dodatno pokojninsko in rentno zavarovanje.
Čeprav je sistem rentnih in prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj pri nas še v povojih in
država za tako naložbo v prihodnost za zdaj ne priznava omembe vrednih olajšav, so zavarovalnice na tem področju zelo aktivne in se borijo za svoje mesto na trgu. Poleg tega banke ponujajo še rentno varčevanje, ki je lahko tolarsko, tolarsko z valutno klavzulo in devizno. Varčujemo lahko z mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom večjega zneska. Banke predpisujejo minimalne zneske mesečnih pologov (najpogosteje 5.000 tolarjev) in enkratnih pologov (od 200 do 500 tisočakov). Več o takem načinu varčevanja izvemo pri izbrani banki, kjer nam tudi povedo, kakšne so obresti, za kako dolgo lahko sklenemo rentno varčevanje, kako dolgo se izplačuje renta in kako visoka je.
Med rentnim zavarovanjem in rentnim varčevanjem je precejšnja razlika, saj pri varčevanju samo vplačujemo mesečne pologe, da smo na koncu upravičeni do rente, pri zavarovanju pa smo
Povečati tržni delež doma
V začetku prihodnjega leta bo Lesco postal Inlesova hčerinska firma, še ta mesec pa se mu bo pripojila Inles Trgovina, d.d.
RIBNICA - Čeprav je Inles, d.d., največji proizvajalec stavbnega pohištva v državi, ima na domačih trgih le 6-odstoten tržni delež. Vendar namerava že v prihodnjih dveh do treh letih povečati svoj tržni delež na programu stavbnega pohištva v Sloveniji na 15 do 20 odstotkov, s čimer bi uresničili cilj, da bi bil Inles končno bolj prisoten tudi na domačih trgih.
V začetku prihodnjega leta se bo Inlesu v celoti uresničila želja, da bi v svojo last pridobil oba svoja prodajna kanala: Inles Trgovina, d.d., in firmo Lesco iz Miinchna. Še ta mesec se bo namreč Inlesu pripojila Inles Trgovina, d.d., kakor so se soglasno odločili delničarji Inles Trgovine na skupščini v
KAKO KAZE NA BORZI?
Malo m pokojninske bone
V petek so borzniki, izdajatelji vrednostnih papirjev in drugi finančniki, ki aktivneje delujejo na trgu kapitala, z gala predstavo v operni hiši počastili 10. obletnico ustanovitve Ljubljanske borze. Kratka video retrospektiva je nedvoumno spomnila na impresiven razvoj, ki ga je borza opravila v teh desetih letih: od trgovanja ob leseni tabli in kredi, preko izklicevanja tečajev na borznem parketu, do današnjega elektronskega trgovanja, ki je tehnološko primerljivo z najsodobnejšimi evropskimi borzami. Čestitkam se pridružujemo tudi mi.
2. novembra se je iztekel rok moratorija na trgovanje s praznimi pidi. Vsi, ki se niso odločili za zamenjavo delnic v pokojninske bone, so tega dne ponovno dobili nazaj svoje delnice, s katerimi lahko zopet trgujejo na borzi. Tisto, kar se je po tem datumu dogajalo na trgu, je bilo bolj ali manj predvidljivo. Mnogi lastniki sproščenih pidovskih delnic so brez potrebe pohiteli s prodajami, na drugi strani pa so se kupci taktično umaknili na nižje cene in se na razprodaji še enkrat oskrbeli s poceni delnicami. Prodajni pritiski in zaradi tega tudi padci cen so bili najmočnejši pri skladih, ki so največji in imajo hkrati največji delež neizkoriščenih certifikatov (NFD2 -12,5 %, Zlata moneta 2-13,7%, Triglav 2-13,9%, Zvon 2-15,9%). Pri ostalih je bilo razvrednotenje nekoliko manjše, zato je indeks PIX v povprečju padel le od 1.500 na 1.433 točk (-4,5 %). Po
enem tednu razprodajanja je presežena ponudba nekoliko popustila in tečaji so se postopno pričeli popravljati.
Trgovanje v uvrščenih kotaci-jah A in B je bilo bolj umirjeno, kljub temu je tudi indeks SBI izgubil dober odstotek vrednosti. Pozornost borznikov je bila tudi prejšnji teden usmerjena v delnice obeh farmacevtskih družb, delnice Luke in Intereurope ter nekatere večje posle s svežnji. Po krajšem premoru sta Bank Au-stria in borzna hiša Publikum zopet pričeli intenzivneje prodajati delnice Leka. Cena je v posameznih dneh padla pod 34.000 tolarjev. Gre pa za delnice, ki jih še vedno prodajajo tuji lastniki Leka. Spor med državo in Luko Koper je za zdaj obstal v “pat poziciji”, saj država ni pristala v menjalno razmerje za delnice, ki sta ga ob združitvi predvideli Luka in Intereuropa. Združevanje obeh družb je zaradi tega odmaknjeno v nedoločeno prihodnost, s tem pa je ponovno ustvarjen prostor za špekuliranje s tečaji delnic, s katerimi bodo še naprej uspešno manipulirali “dobro obveščeni”. Povečano trgovanje z večjimi svežnji je običajen pojav bližajočega se konca leta. Velik del teh transakcij pa je namenjen predvsem pripravljanju ustreznih zaključnih poslovnih bilanc.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel.: 068/371-8221, 371-8228
začetku novembra, predvidoma januarja prihodnje leto pa naj bi uresničili tudi sklep delničarjev Lesca, da bodo svoje deleže odprodali Inlesu. V Inlesu Trgovini, preko katere je Inles prodajal 15 odstotkov svojih proizvodov, je imel Inles do sedaj 19-odstoten delež, v Lescu, preko katerega so na tuje trge izvažali kar 85 odstotkov celotne realizacije, pa 16-odstoten lastninski delež.
S pripojitvijo Inles Trgovine bo Inles prevzel vseh 140 zaposlenih v Trgovini in njihove trge. Za Inles, ki na domačih trgih proda le 7 odstotkov celotne realizacije - ta bo v letošnjem letu znašala 5,3 milijarde tolarjev, za prihodnje leto pa načrtujejo prodajne prihodke v višini 6 milijard - bo to priložnost, da bodo lahko povečali prodajo na domačem trgu, kar je tudi njihova že dolgoletna želja. Nove priložnosti pa jim bo prineslo tudi kar 92-odstotno lastništvo Lesca, ki bo postal Inlesova hčerinska firma.
M. L.-S.
Za prostorski načrt
Vse prepočasi
ONEK PRI KOČEVJU -Ob začetku druge svetovne vojne je Onek štel le 37 hiš, v katerih je bivalo nekaj nad 130 prebivalcev, po vojni pa več kot pol manj. Vaščani se že vrsto let zavzemajo, da bi opredelili slabša kmetijska zemljišča in druga zemljišča za individualno stanovanjsko gradnjo, a do zdaj neuspešno.
Preteklo leto, ko je bilo v javni obravnavi gradivo o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kočevje, so pričakovali, da se bo ta njihov predlog kmalu uresničil. Zdaj pa menijo, da ne bo tako, ker po več kot enoletni obravnavi ni bil v tej zvezi sprejet občinski predpis o prostorskih sestavinah do leta 2000. To pričakujejo, da bo do prihodnje pomladi. Odkar je po prizadevanju Občine Kočevje pod vodstvom župana Janka Vebra asfaltirana cesta od Kočevja do Koprivnika, so se prometne zveze te vasi zelo izboljšale. To pa je tudi vzrok, daje vedno več interesentov za gradnjo ob tej obcestni vasi, ki ima ugodno sončno lego v vseh letnih časih.
V. DRAGOŠ
Reforma je pred vrati
Pokojninska reforma naj bi se začela uresničevati s 1. januarjem leta 2000
poklice dolžni plačevati premije za obvezno dodatno zavarovanje. To bo delavcem omogočalo predčasno upokojitev ob običajni pokojnini ali pa dodatno pokojnino v primeru, če bodo delali še naprej.
Prostovoljno dodatno zavarovanje bo lahko potekalo preko podjetij ali pa se bodo posamezniki sami zavarovali. Zavarovali se bodo lahko le posamezniki, ki so obvezno pokojninsko zavarovani, pravico do dodatne pokojnine pa bodo lahko uveljavljali po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, vendar ne pred 60. letom. Predlog zakona z davčnimi olajšavami spodbuja podjetja, da kolektivno dodatno zavarujejo svoje delavce, k temu pa jih bodo verjetno priganjali tudi sindikati in morda dosegli, da bo tako zavarovanje predpisano celo v kolektivnih pogodbah.
Velika podjetja bodo zavarovanje lahko organizirala sama, medtem ko se bodo manjša povezovala med sabo. S skladi bodo upravljale pooblaščene banke in zavarovalnice. Za plačano premijo bo posameznik začasno oproščen plačila dohodnine, sicer pa bo ta davek plačal za dodatno pokojnino, ko jo bo prejemal. Podjetje bo za ta znesek oproščeno vseh socialnih dajatev in bo vplačilo v pokojninski sklad lahko štelo kot olajšavo pri plačilu davka od dobička.
B. D. G.
NOVO MESTO - Minister za delo Tone Rop zagotavlja, da bližajoči se pričetek reforme še ni razlog za mrzlično upokojevanje, saj predlagani zakon ščiti vse, ki bodo letos izpolnili pogoje za upokojitev. Ti se bodo pod enakimi pogoji kot v dosedanjem sistemu upokojili kadarkoli pozneje. Kot kaže bomo le dobili tristebrni pokojninski sistem in drugi pokojninski steber, ki je pred časom izpadel iz igre.
Predlagani zakon prinaša tudi nekaj novosti pri obveznem pokojninskem zavarovanju, med njimi omenimo možnost prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje. Največji del sprememb je pri dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju. Pozitivni premik nakazujejo predvsem povezave s sistemom davčnih olajšav, ki bodo spodbujale delodajalce in posameznike k dodatnemu zavarovanju.
Po novem naj bi prvi pokojninski steber slonel na obveznem dokladnem zavarovanju, drugega pa bi tvorili dve obliki zavarovanja: obvezno dodatno zavarovanje in prostovoljno kolektivno zavarovanje. Osnovo za tretji pokojninski steber naj bi postavilo prostovoljno zavarovanje posameznikov pri bankah in zavarovalnicah. Obvezno dodatno zavarovanje bo nadomestilo sedanji sistem beneficirane delovne dobe, saj bodo delodajalci za določene
poleg tega tudi zavarovani. Medtem ko zavarovalnice v primeru smrti upravičenca izplačajo dogovorjeno vsoto za smrt, banke izplačajo le do takrat vplačane premije z obrestmi. Ker so se v zadnjem desetletju pri nas močno razmahnila tudi življenjska zavarovanja, naj še poudarimo, da mnoge zavarovalnice po izteku zavarovalne dobe ponujajo izplačilo v gotovini ali rento. Nekatere zavarovalnice ponujajo tudi kombinacijo rentnega in življenjskega zavarovanja.
Rentno zavarovanje lahko sklenemo za vse življenje ali za določen čas; slednje je še posebej primerno, če v prihodnosti pričakujemo in načrtujemo dodatne stroške, na primer s šolanjem otrok.
Bolj pogosta oblika je renta za vse življenje, ki jo, kot že ime pove, dobivamo po izteku vplačevanja premij vsak mesec do konca življenja. Pri rentnem zavarovanju so izplačila rent odvisna od spola, ker ženske povprečno dočakajo večjo starost. To pomeni, da morajo za enako rento ob enakih pogojih vplačevati večje premije ali pa se ob enakih premijah sprijazniti z manjšo rento.
Zavarovanja pri posameznih zavarovalnicah se med sabo razlikujejo po tem, kaj se zgodi, če zavarovanec umre med vplačevanjem ali med prejemanjem rente, koliko zavarovalnice izplačajo, kako dolgo še izplačujejo rento in kdo so dediči. Rentna zavarovanja so dokaj varna naložba, saj morajo zavarovalnice tako zbrana sredstva po zakonu voditi na posebnem računu, iz katerega se ne pokrivajo izgube iz zavarovanj drugih vrst, prav tako pa ta sredstva v primeru stečaja niso del stečajne mase.
Pri dodatnih pokojninskih zavarovanjih zavarovanec praviloma ne dobi dodatne pokojnine prej, dokler ne izpolni pogojev za upokojitev. Če zavarovanec umre še med plačevanjem premij, zavarovalnica ne izplača dedičem nobenih sredstev. Pogosto je tudi prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem mogoče priključiti še zavarovanje za primer smrti ali celo nezgode. V naslednjih letih se bo ponudba programov prostovoljnega pokojninskega zavarovanja verjetno precej obogatila, še
posebej, če se bo vplačevanje	NOVO NAKUPOVALNO SREDIŠČE-Pretekli petek sta generalni direk-
premij štelo za olajšavo pri do-	tor Mercatorja Dolenjske Stanislav Hribar in član uprave Mercatorja Mar-
hodnini. Olajšavo lahko uveljav-	jan Sedej slovesno odprla nakupovalni center Mercatorja ob metliški obijamo že zdaj, vendar samo v okvi-	voznici. Gre za preurejeno nekdanje skladišče gradbenega materiala, kini
ru 3	odstotkov davčne osnove.	ve( ustrezalo sodobnemu načinu prodaje. V nakupovalnem središču bodo
B. DUŠIČ GORNIK	P° novem na voljo še pohištvo, bela tehnika, akustika, gostinski lokah'1
živila, ki jih bo mogoče kupiti tudi po sistemu cash & carry. Vsa ponudba »nji,	.-..er-	razen cash & carry je bila v mestu že prej, a razmetana po utesnjenih, starin
f nOTFNTCIin T KT I	prostorih po vsej Metliki. Na fotografiji: ob otvoritvi je bila največja gneča
l	pri degustaciji jedi in pijač. {Loto: M. II.-J. >
S posojili do 100 delovnih mest
Dolenjski in belokranjski podjetniki so se ogreli za ugodna posojila za nova delovna mesta - Milijon za eno - Odvisno od soudeležbe občin - 40 prosilcev še čaka v vrsti
bitnih dodatnih posojilih prl banki. Če je občina za posojil® namenila več denarja, kot ga Je bilo na razpolago iz državnih vi' rov, so denar shranili na banki, kjer čaka nov priliv iz državnega proračuna. Podjetniški center je namreč že zaprosil za dodatnih 1 milijonov tolarjev, direktor Skrinj jar pa upa, da jih bodo čimpre) dobili pa tudi, da bo država z® projekt mikrokreditov našla denar tudi v prihodnjem letu.
“V projektu mikrokreditov sodelujejo le območja, na katerih A deluje Garancijski sklad. Vj1® sklad sta poleg mestne obČ1® . Novo mesto doslej pristopili tud občini Metlika in Semič ter sc Kočevje, Loški Potok, Osilnica 1 Kostel. Sklad je v pol leta PoS‘°" vanja odobril za 200 milijon0 tolarjev posojil in za 800 milij°n°._ tolarjev jamstev,” je povedal Skr) njar. Kreditni odbor se sestap vsak mesec, kar je prednost primerjavi z občinskimi razpis'
NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto je sredi leta pridobil 30 milijonov državnega denarja ter ga povečal še z 20 milijoni občinskih in 50 milijoni bančnih tolarjev. Tako seje nabralo 100 milijonov za ugodna posojila za odpiranje 100 novih delovnih mest, ki sojih navkljub bojazni v manj kot v pol leta že porabili. Kot je povedal direktor Andrej Škrinjar, v vrsti že čaka 40 novih prosilcev za posojila, kar samo potrjuje, da so mikrokrediti prava vzpodbuda za mala podjetja. Podjetniški center je morda ve-	prosilcev, preostala polovica je iz
liko delo opravil z majhnim opravilom, saj je obvestil vse delodajalce, ki so letos koga zaposlili za nedoločen čas ali so se samozaposlili. Zanimanje je bilo izjemno, tako da je na območju občine Novo mesto posojilo prejelo 50
Andrej Škrinjar
drugih občin območja, ki ga pokriva novomeška enota Zavoda za zaposlovanje (npr. 18 iz Trebnjega, 10 iz Metlike, 5 iz Semiča in 2 iz Črnomlja). Razdelitev je bila odvisna od pripravljenosti občin, da v ta namen priložijo 200.000 tolarjev svojega denarja za eno delovno mesto, ter od vrstnega reda prosilcev. Med 100 delovnimi mesti, ki so bila na ta način podprta, so v tretjini primerov s samozaposlitvijo nastala nova mala podjetja.
Prosilci so lahko za posamezno delovno mesto najeli 1 milijon tolarjev posojila z obrestno mero T+2 odst., hkrati pa so se lahko pri Zavodu za zaposlovanje potegovali še za povračilo prispevkov, medtem ko so tisti iz občin, ki so že pristopile h Garancijskemu skladu, lahko zaprosili tudi za jamstvo iz tega sklada pri rnore-
ki
so enkratni in jih mnogi podjetn' ki zamudijo. Ker gre za posojil®’ se bo denar vračal v sklad, ki bo prihodnje vse večji.
B. DUŠIČ GORNIC
<\l°
Sofinanciranje uvajanja novih kultur
Da bi vzpodbudili pridelovalce, jim občina nudi različne oblike pomoči - Letos tudi sofinanciranje rastlinjakov in proizvodnje paprike in paradižnika
RIBNICA - Na Ribniškem, kjer je kmetovanje predvsem v južnih predelih, v izrazitem upadanju, si občina prizadeva z najrazličnejšimi akcijami vzpodbuditi pridelovalce. Poleg že utečenih oblik pomoči kmetovalcem so letos na novo začeli še s sofinanciranjem rastlinjakov, prvič letos pa so denarno podprli tudi uvajanje novih kultur.
Ker je veliko število majhnih in	vili vse potrebno v zvezi z zame-
GROZDJE ŠE NA TRTAH
BREŽICE - Vino Brežice je precejšen del lastnih vinogradov namenilo za posebne trgatve. Tako je zdaj na trtah še več kot 30.000 kg grozdja, in sicer štirih različnih sort. V podjetju pričakujejo, da bo vreme ugodno in bodo tako lahko zagotovili iz za zdaj še nepotrganega pridelka vino, ki bo enakovredno njihovemu letošnjemu šampionu z ljubljanskega vinskega sejma.
O PREDELAVI MESA
SEMIČ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi na predavanje o predelavi in sušenju mesa, ki bo v četrtek, 2. decembra, ob 18. uri v sejni sobi občine Semič. Predaval bo dr. veterinarske medicine Ignacij Kralj iz KZ Krka Novo mesto.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
razdrobljenih parcel, ki v povprečju merijo le 11 arov, eden ključnih problemov pri zagotavljanju ekomičnosti kmetovanja, občina že tri leta vodi postopek za združevanje zemljišč. Letos so prejeli 18 vlog, na podlagi katerih bodo prosilcem brezplačno opra-
njavami parcel, ki skupno merijo 8 hektarjev. Na podlagi v aprilu objavljenega razpisa za izgradnjo pašnikov in izvedbo malih melioracij so sofinancirali ureditev pašnikov na 12 hektarjih zemljišč in malih melioracij na 2,5 hektarjih, v teh dneh pa bodo objavili še
Ta ponedeljek je bila kljub zimi m snegu tržnica bolje založena kot Prejšnji teden, za kar je skrbelo kar nekaj branjevk. Cene so v glavnem ostale nespremenjene, in sicer je bilo korenje in kolerabo mogoče dobiti po 200 tolarjev kilogram, fižol po 300 do 500, česen po 500, čebulo po 150, zeljnate glave za sarmo po 300, repo po 200, peteršilj po 500, zeleno solato po 250, krompir po 70, jabolka po 80 do 100 tolarjev kilogram. Na vol-1° je bilo tudi žganje: liter je stal 800 tolarjev, ravno toliko pa je bil tudi kilogram jabolčnih krhljev, kilogram orehovih jedrc so branjevke ponujale po 1100 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sej-fu so imeli naprodaj 61 do 3 otesece starih prašičev, 28, starih 3 do 5 mesecev, in 42 starejših. Prvih so prodali 14 po 320 d0360, drugih 12 po 290 do 310, tretjih Pa 5 po 230 do 280 tolarjev kilogram.
BREŽICE - Podjetje Vino Brežice je, potem ko je pred približno desetletjem začelo polniti peneče vino, v zadnjem času posodobilo tehnologijo za stekleničenje penin.
Po navedbah Karla Recerja, direktorja Vina Brežice, in Romana Sepetavca, v tem podjetju direktorja enologije, je podjetje v svojem šampanjskem obratu v stari kleti nekdanjih grajskih kašč v Brežicah posodobilo tehnološko linijo za degažiranje penečih vin po klasični metodi.
“V postopku je pomemben izbor vin: mi uporabljamo predvsem šardone in modri pinot,” je
vit kmetijsko svetovanje
Sadni izbor v pomoč sadjarjem
. Pri zasnovi sadnih vrtov je izbor sort le eden od dejavnikov, ki jih le potrebno upoštevati. Sedaj je primeren čas, da se na spomladansko sajenje dobro pripravimo. Sorte različnih sadnih vrst so opisne v ^uogih knjigah, vedeti pa moramo, da se priporočila spreminjajo vsake štiri leta.
Zadnja revizija sadnega izbora Slovenije je bila v letu 1998, v tem Jetu pa je Kmetijski inštitut Slovenije, ki je nosilec naloge, izdal brošuro Sadni izbor. Sorte so razvrščene v glavne in postranske sorte. "r> jablani kot najbolj razširjeni sadni vrsti je še kategorija relativno °dpornih sort, kjer so uvrščene sorte, ki so manj občutljive za neka-Jere bolezni. Sadni izbor ne pomeni omejitve pri izbiri sort za pridelovanje, temveč je priporočilo sadjarske stroke pridelovalcem in ljubiteljem sadjarstva, kaj naj pridelujejo, ter hkrati izhodišče za podporo države pri obnovi sadovnjakov. V sadnem izboru so predstav-iRne sorte 28 sadnih vrst, ki uspevajo v Sloveniji. Ker je jablana pri nas najbolj zastopana, jo poglejmo natančneje.
Glavne sorte se priporočajo za sajenje v intenzivne nasade, ker so [ržno zanimive in so v pridelavi ekonomičnejše. Te sorte zahtevajo ■ntenzivno oskrbo in zaščito. V skupini glavnih sort so: Summerred, jbstar (standard), Elshof, Red Elstar, Gala (standard), lmperial Gala, Jonaveld, Jonagored, Jonagold Dekosta, Jonagold Novajo, Zlati uclišes klon B, Zlati delišes Reinders.
Postranske sorte dopolnjujejo glavne. Med te se uvrščajo nekate-re sorte, ki zahtevajo specifične pogoje, nekatere novejše sorte ali s°rte za prodajo na lokalnem trgu. Sem sodijo: Vista bella, Julyred, erseymac, Delbard estivale. Regal Gala, Gala Gal;ixy, Jonatan, Jona-8°I<1 (standard), Smoothee, Rdeči delišes, Red chief, Hapke delicius, lopred, Lonjon, Idared, Mutsu, Carjevič, Majda, Braeburn (stan-ard), Braeburn hillvvell, Fuji, Granny Smith.
M skupini relativno odpornih sort so sorte jabolk, ki so manj °bčutljive za bolezni, predvsem za škrlup in deloma tudi za pepela-?l° plesen. V zadnjem času postajajo vedno bolj zanimive zaradi uva-Ibnja ekološkega načina pridelovanja. V tej skupini so sorte: Disko-yery, James Grive, Alkmene, Priolov delišes, Lord Lambourne, Rdeči “oskop, Delbard Jubile, Priam, Liberty, Florina.
Pred sajenjem sadja je priporočljivo, da se posvetujemo z izkušenim ?a<ljarjem, ki nam bo pomagal izbrati primerne sorte glede na lego |b tla ter nas seznanil z izborom podlag, kvaliteto sadik, razdaljami 'b vzgojo dreves.
JANI GAČNIK, dipl. ing. kmet.
vsakoletni razpis za subvencioniranje obrestnih mer za investicije v kmetijstvu, po katerem bo občina vlagateljem krila razliko do polne obrestne mere bančnih kreditov v višini nad tom-t- 3 odstotke.
Na dolenjevaškem polju, kjer je zaraščenost največja, nameravajo po letos upešno opravljenem najemu dela zemljišč in njihovi oddaji v podnajem zasebniku, ki se je zavezal, da bo travnike kosil, z dolgoročnimi najemi ali odkupi zemljišč nadaljevati, razmišljajo pa tudi o uvedbi agromelioracij. Na področju sofinanciranja izgradnje rastlinjakov so izvedli le eno akcijo, veliko zanimanja pa je bilo za pomoč občine pri pridelavi novih kultur in sort. Da bi dosegli boljše donose na manjših površinah je občina letos prvič na poskusnih površinah sofinancirala proizvodnjo paprike in paradižnika, prihodnje leto pa bodo poskusili še z gobami.
M. L.-S.
VINO - Zmogljivost Vinove linije za degažiranje penečih vin po klasični metodi je do 500 steklenic na uro, kar pomeni v 30-ih delovnih dneh približno 100.000 steklenic. Največ toliko tudi pridela omenjeno podjetje penečih vin po klasični metodi. (Foto: M. L.)
Dolga pot, da se prav peni
Vino Brežice desetletje s penečim vinom - Tehnološke posodobitve v klasični metodi
POVEZOVANJE DOMAČE OBRTI
JANKOVIČI - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj in domačija Raztresen pripravljata v petek, 3. decembra, ob 16. uri pri Raztrese-novih v Jankovičih pri Adle-šičih sestanek izdelovalcev izdelkov domače obrti iz Bele krajine. Beseda bo tekla predvsem o ustanovitvi društva, združenja ali zadruge, ki bo povezovala belokranjske izdelovalce domače obrti, tudi tiste, ki nimajo registrirane dejavnosti.
povedal direktor Šepetave. Vinu potem dodajo kvasovke, sladkor in stresalni dodatek, nakar ga v šampanjskih steklenicah pustijo stati približno mesec dni.
Poznejši postopki, ko peneče vino dobiva pričakovane in zahtevane odlike, so dolgotrajni. Zorenje, pomembno obdobje v teh operacijah za dosego dobrega vina, v brežiškem obratu za peneče vino traja od dveh let naprej. Tako dolgo potovanje skozi vinarske postopke peneče vino zaključi na že omenjeni liniji za degažiranje, ki so jo zdaj posodobili. “Stroj steklenico odpre, porine iz steklenice usedlino, doda ustrezen li-kerin steklenico dopolni s penečim vinom ter jo zapre. Nato se steklenica opere, potem ko je daljši čas stala v kleti, in opremi za prodajo,” je pojasnil direktor enologije. Po omenjeni metodi Vino prideluje rdečega in belega Barona Moscona.
Medtem ko klasična metoda za penine traja daljši čas, je način za pridelavo penečih vin metoda charmat znatno hitrejši. Vino je v zadnjem obdobju posodobilo tudi postopek za pridelavo penečih vin po tej metodi. S 4 tlačnimi rezervoarji lahko zagotovi letno do 200.000 steklenic vina, kot so pred dnevi povedali v Vinu Brežice.
M. L.
A AGRO
NOVO MESTO
Prodajalna “Sejalec” Prešernov trg 10 tel. 325-750
VSE ZA KOLINE
• K0L0F0NIJA - SALAMURIN
• ZAČIMBE za: KRVAVICE, KLOBASE, SALAME
• NARAVNA ČREVA in ovitki za SALAME
• VRVICA ZA SALAME
• MESARICE - ŽAGE ZA KOSTI
• DESKE PVC ZA RAZSEK MESA
• MESOREZNICE -ročne in električne
• POLNILKE za krvavice in salame
• IN0X kavlji za meso
• MESARSKI NOŽI DICK in VICTORINOX
• BRUSI ZA NOŽE
• PVC posode za meso
Priporočamo se za obisk na novi lokaciji - Prešernov trg 10 - nasproti Zavoda za socialno delo.
TRGATEV PO DEBELEM SNEGU - Trgači so 25. novembra gazili po pol metra debelem snegu in pobirali še zadnji laški rizling na 427 trtah v vinogradu Alojza Hoznarja v Ručetni gori. Stisnili so 400 litrov mošta pozne trgatve, čeprav je Hoznar iz Ručetne vasi najprej načrtoval ledeno vino. Preveč je namreč verjel vremenoslovcem, ki so napovedovali mraz, živo srebro pa se je dvignilo nad ničlo. Hoznar, ki ima tri tisoč trt, vino pa mu je kot čistemu kmetu eden pomembnejših dohodkov na kmetiji, že nekaj let pušča grozdje na trtah, čim dlje je mogoče. Najpozneje ga je trgal na božič. Donegovati želi namreč čim več predikatnih vin, saj daje kakovosti prednost pred količino. Dokaz, da bodo tudi njegova letošnja vina dobra, je pet velikih zlatih medalj na črnomaljskem martinovanju. (Foto: M. B.-J.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Priprava vina na ocenjevanje
V Kmetijskem inštitutu Slovenije se iz tedna v teden stopnjuje število vzorcev vin, ki jih ocenjuje pooblaščena komisija in analizira vinski laboratorij. Vina so že bistra in vinogradniki jih želijo čimprej prodati. To je razumljivo, saj soje od pomladi vlagali v vinograd in šele sedaj se jim vračajo prvi tolarji. Normalno bi bilo, da se prodajna cena vina ravna po kakovosti, ki je vinu uradno priznana. Vemo pa, da še ni tako. Cena za liter vina se giblje pri belih mešanih vinih okrog 300 tolarjev. Odstopanje v ceni ni veliko, veliko pa je v kakovosti teh vin, celo za dve točki. Mislim, da ne bo treba dolgo čakati, ko bo gostinec uvidel, da ne more kupovati za goste vina, ki ne bo dosegalo uradne ocene nad 16 točk. Podobno se bo obnašal vinogradnik: za liter vina, ki je recimo doseglo nad 16 točk, bo zahteval 400 tolarjev. Poraba vina količinsko nazaduje, zahteve gostov po kakovosti pa se stopnjujejo. Žadnji čas je tudi, da se ponudi v gostinstvu samo prav dobro vino.
Za ta članek me je vzpodbudila kakovost vin, ki sem jih danes pokušal v Kmetijskem inštitutu. Začuden sem bil, v kakšnem stanju prihajajo vina na ocenjevanje. Veliko je še takšnih vinarjev, ki površno pripravijo vino za ocenjevanje oziroma vino površno vzorčijo. V Kmetijskem inštitutu steklenico z vinom takoj po prevzemu vložimo v hladilnik, v katerem vzdržjemo za bela vina temperaturo 10° C, za rdeča pa 15° C. Poleg tega, daje vino ustrezno temperirano, mora biti tudi spočito, umirjeno. Kako-
vost istega vina bo boljša, če steklenica pred ocenjevanjem vsaj dva dni počiva. V enem dnevu se vino dovolj ne umiri. Degustatorji opažajo, da vinogradniki pošiljajo vino v ocenjevanje takoj po pretoku ali filtriranju ali žveplanju. Vino dobi namreč takšno oceno, kot jo zasluži tisti trenutek, ko se ocenjuje. Zato priporočam vsem, naj posvetijo veliko več časa pripravi vina na ocenjevanje, kot se to danes dogaja.
Najbolje je načrtovati vzorčenje vina na dolg rok. Ne sme se nam muditi. Bolje, da analizni izvid v predalu čaka na kupca, kakor pa da to natančno opravilo delamo v naglici. Dogajajo pa se še bolj nerazumljive stvari. Vzorec se dostavi v oceno v sredo, ko je ocenjevanje in to v času, ko komisija dela. Lastnik vzorca zahteva od tajnice, naj bi bil vzorec ocenjen še isti dan, čeprav je opozorjen, da bo to škodilo oceni! Vzorčenje je namreč zelo pomembno opravilo pri negi vina, bodisi da se opravlja zaradi uradne ocene ali zaradi rutinskega pregleda stanja SO, v vinu ipd. Pri tem delu moramo biti tako natančni kot pri spomladanski rezi trte ali škropljenju vinograda! Vemo, da če ne bomo natančno pripravili škropiva, bo na trti peronospo-ra ali oidij. Če recimo ne bomo pravilno odvzeli vzorca vina iz posode, tudi analiza na prosti SO, ne bo natančna. Vino, odvzeto tik pod površino, četudi v polnem sodu, pri kemični analizi ne bo pokazalo prave vsebnosti SO,. V sredini soda je namreč prostega SO, več kot blizu vehe. Tudi organoleptična kakovost vina se razlikuje, če so vzorci istočasno odvzeti na različnih globinah vinske posode. Povprečna kakovost je namreč v vinu, ki je odvzeto v sredini posode.
Dr. JULIJ NEMANIČ
NOV PRAVILNIK ZA PROIZVAJALCE JAJC
LJUBLJANA - Od 25. novembra naprej morajo pridelovalci jedilnih jajc upoštevati določila novega pravilnika o veterinarsko-sanitarnem nadzoru nad proizvodnjo in predelavo jajc. Temeljna sprememba je v obliki registracije obrata kot industrijskega, ki je brez omejitev in ima tudi dovoljenje za izvoz; obrtniškega, kjer je omejena proizvodnja in prodaja zgolj na lokalnem trgu, ter kmečkega - za prodajo na dvorišču in na najbližji tržnici. Vsak, ki bo jajca prodajal, bo po novem moral biti registriran. Prilagoditveno obdobje za izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev za obrtniške in kmečke obrate je tri leta, registracijo pa je treba opraviti takoj.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Zamrzovanje mesa in mesnin
Ob kolinah imamo naenkrat večje število zavitkov iz svežega mesa in različno oblikovanih mesnin, ki jih bomo zamrznili. Če hočemo, da bodo shranki tudi po odmrznitvi kakovostni, jih moramo pri vlaganju na hitro ohladiti do minus 18° C. Ustrezno temperaturo v zamrzovalni napravi uravnavamo s toplomerom. Za uspešno zamrzovanje bomo upoštevali nekaj pomembnih navodil. Zamrznemo le dobro ohlajeno sveže meso! Pripravimo več manjših ploščatih zavitkov, katerih teža naj nc presega 2 kg, debelina zavitka pa ne 10 cm. Kosti iz mesa izluščimo in zamrznemo v posebni plastični škatli. Predno zavitek zapremo, ga sploščimo in iztisnemo ves zrak. Nove shranke polagamo vedno ob steno zamrzovalnika.
Nataljenih in odtaljenih zavitkov mesa in mesnin ne smemo ponovno zamrzniti, ampak jih v najkrajšem času toplotno obdelamo in pripravimo jed. Za zamrzovanje pa je treba jed predhodno dobro ohladiti. Pri večjih količinah mesa mora biti vlaganje načrtno. Zapisati si moramo datum zamrznitve, vrsto in uporabnost izdelka. Glavne lastnosti zapišemo na etiketo in jo priložimo izdelku. Po zamrznitvi so si zavitki zelo podob-
ni in jih brez oznake težko ločimo med seboj. Rok uporabnosti je odvisen od vrste in kakovosti mesa. Mastni kosi imajo krajšo dobo obstojnosti, zato jih zamrzujemo ločeno. Posebna pozornost velja zmletemu mesu. Iz zmletega mesa napravimo ploščate zavitke, ki se pred uporabo hitro odtalijo. Zato upoštevajmo: sesekljana pljučna pečenka ima obstojnost 6 mesecev, mešano meso z določeno količino maščobe pa le 3 mesece.
Mesno sekanico kot osnovo za različne jedi moramo zamrzniti takoj po obdelavi. Najbolje je, da jo vakuumsko zapakiramo.
Za pripravo SEKANIČNE PEČENKE za 6 oseb potrebujemo 1 kg mešanega sesekljanega mesa, 750 g sesekljane pljučne pečenke, 4 namočene in ožete žemlje ali bel kruh, 6 jajc, 3 čebule, sol, poper, sladko papriko in 3 žlice gorčice. Vse sestavine zgnetemo v mesno testo, ki mu dodamo še svežo narezano papriko, paradižnik, rdeče korenje in peteršilj. Iz testa oblikujemo več manjših štruc in jih položimo na z maščobo premazan pekač. Med seboj jih ločimo z alu folijo, da se med peko ne sprimejo. Površino premažemo z mlekom in pečemo 40 minut pri 200° C. Jed serviramo s kuhano solato in črnim kruhom.
Knjige, ki jih je pisalo življenje
Predstavitev dveh proznih knjig prof. Janeza Kolenca v Knjižnici Mirana Jarca -Roman Čudna pota ter zbirka esejev in kratke proze Iskanje v blodnjah
Dolenjski posebneži
Šesta knjižica anekdot Slavka Dokla
NOVO MESTO - Upokojeni novinar in publicist Slavko Dokl že vrsto let marljivo zbira in zapisuje najrazličnejše anekdote in prigode, ki so krožile in še krožijo med ljudmi o tem ali onem komičnem pripetljaju, o duhovitem, zafrkljivem ali domiselnem početju tega in onega znanega pa tudi manj znanega prebivalca večjega ali manjšega dolenjskega kraja, predvsem pa seveda zapisuje bogastvo pripetljajev prebivalcev dolenjske metropole. Novega mesta. S pomočjo ustnih in nekaj tudi pisnih virov je zbral in zapisal več kot 500 prigod in jih večino tudi objavil v petih knjižicah, ki so izhajale od leta 1995 do lani pri novomeški založbi Erro. Začelo se je s knjižico, ki v svojem naslovu vošči smehu dobro jutro (Dobro jutro, smeh), nato pa so sledile take, ki smehu voščijo dober dan, dober večer, lahko noč in nazadnje še zbirka Živio, smeh.
Petim knjižicam anekdot in prigod se je te dni pridružila še šesta z naslovom Kori, koliko je ura?, ki je izšla pri Novem mediju. Gre za nekoliko drugače zasnovano zbirko od dosedanjih. Dokl je namreč zapisal, kar se je med ljudmi ohranilo o tako imenovanih posebnežih, ljudeh, ki so se vtisnili v spomin zaradi svoje drugačnosti, naj je šlo za telesne hibe ali značajske zastranitve, četudi s posamezniki niso povezane anekdote ali šaljive prigode. Med dvajsetimi v knjigo uvrščenimi dolenjskimi posebneži jih je največ iz Novega mesta, po nekaj pa iz Trebnjega, Žužemberka, Šentjerneja in iz Orehovice. Krono nosi Matasanov Kori iz Novega mesta, s katerim je povezanih največ in najbolj šaljivih prigod, več pa jih je ohranjenih tudi o Bohinčku iz Orehovice, Brbuču iz Šentjerneja in Kuštrinovem Vikiju iz Novega mesta. Nekateri posebneži pa so bolj tragične kot komične figure (Šinjora, tante Nelly, Ko-porčev Lojze)
Knjižica je vsekakor zanimiva, škoda pa je, da osebnosti niso opremljene vsaj z osnovnimi biografskimi podatki, ozirome če teh ni mogoče zbrati, vsaj s približno umestitvijo v čas, da bralec ne ugiba, kam bi koga postavil.
M. MARKELJ
NOVO MESTO - Z izidom romana Čudna pota ter zbirke esejev in kratke proze Iskanje v blodnjah seje število tiskov, ki jih je kot avtor podpisal upokojeni prof. Janez Kolenc iz Novega mesta, dvignilo na osemnajst, kar nedvomno priča, da gre za plodovitega in vztrajnega besednega ustvarjalca. Obe knjigi sta sicer izšli že lani, vendar sta prvo javno predstavitev dočakali šele letos v četrtek, 25. novembra, zvečer v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca.
Predstavitev, ki je bila dobro obiskana, je vodil Robert Kren, izbrane odlomke iz obeh knjig sta poleg voditelja brala še Božena Petrov in Tomaž Koncilija, daljše razmišljanje o Kolencu kot besednem ustvarjalcu, ki “ne piše za zabavo in še manj za denar”, ter o najnovejših Kolenčevih knjigah je prebral Jože Gorenc, o avtobiografskem ozadju romana Čudna pota pa je na koncu spregovoril tudi gost kulturnega večera sam.
Za glasbene predahe je skrbel kitarist Dušan Pavlenič.
Janez Kolenc je ta čas gotovo eden najplodovitejših ustvarjalcev v vrstah novomeških literatov, hkrati pa tudi besedni ustvarjalec, ki je najdlje prisoten v javnosti.
Njegove prve objave v revialnem tisku segajo še v vojna leta, ko se je pojavil s prvimi pesmimi v reviji Dom in svet. Po vojni vse do leta 1971 ni objavljal, če izvzamemo objave v tipkopisnih Stezicah in občasnih Izvestjih novomeške gimnazije, potem pa seje pogosto kot pesnik oglašal predvsem v
ČESTITKE PROFESORJU - Na koncu kulturnega večera so prof. Janezu Kolencu za 77. rojstni dan, ki ga je praznoval nekaj dni pred tem, čestitali njegovi nekdanji učenci iz generacije maturantov leta 1973.
dolenjskih publikacijah od Dolenjskih razgledov do revije Rast. Prvi njegovi samostojni tiski so bili Pesniški listi - izšlo jih je osem - sledile pa so jim knjižne izdaje pesniških zbirk, kot so Jesen vi-
Več kot samo ogled slik
Likovna delavnica na pregledni razstavi del slikarja Janka Orača v galeriji Dolenjskega muzeja
NOVO MESTO - Razstava novejših slik novomeškega likovnega ustvarjalca Janka Orača, ki je od druge polovice oktobra na ogled v galeriji Dolenjskega muzeja, ne sameva. Poleg običajnih obiskovalcev, ki so redni gostje galerije, si je razstavo ogledalo tudi že več skupin šolarjev. Nekat-
variti lastne likovne abstrakcije. “Nepredmetno slikarstvo je za šolarje dokaj drugačna izkušnja, kot so je vajeni pri običajnem likovnem delu. Predmetni svet jim je gotovo bližje, vendar pa se tudi v abstraktnem kar znajdejo,” je komentiral delo svojih varovancev likovni pedagog Branko Šuster. Tudi za Janka Orača je likovna delavnica na njegovi razstavi zanimiva izkušnja, čeprav mu podobnih izkušenj ne manjka, saj je vodil že kar precej likovnih delavnic. “Mislim, da tako razstava dodatno zaživi in polneje doseže svoj namen, kot če bi bila samo na ogled,” pravi Orač in dodaja, da je ta poteza Dolenjskega muzeja vredna pozornosti ter da so izkušnje prve tovrstne likovne delavnice dobre.
MiM
harnik, Pogovor z mrtvimi, Sredi vsega, Pesem ubitega navčka in Most med nevidnima bregovoma. V drugi polovici devetdesetih let so izšle tudi knjižne izdaje proze, ki je sicer nastala že veliko prej, a je ni mogel niti se ni trudil, da bi jo objavil. Največ pozornosti je zbudil roman Čudna pota, v katerem pisatelj na osnovi svojih življenjskih izkušenj (Kolenc pravi, da je tri četrtine romana avtobiografskega) izrisuje razmere med vojno in po nji, kot so jih občutili slovenski humanistični izobraženci.
M. MARKELJ
MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM
ŠENTJERNEJ - Včeraj, 1. decembra, se je v prostorih tukajšnje osnovne šole začel že 19. tradicionalni Miklavžev knjižni sejem, ki ga pripravljata Knjigarna Mladinske knjige iz Novega mesta in šentjernejska osnovna šola. Na sejmu je na ogled okoli 600 knjig, ki so izšle pri več slovenskih založbah v zadnjem letu dni, vse razstavljene knjige pa so seveda tudi naprodaj s posebnim sejemskim popustom. Miklavžev sejem bo odprt do petka, knjige pa si lahko ogledate in kupite od osmih zjutraj do šestih zvečer. Gostja letošnjega sejma bo pisateljica Berta Golob, ki se bo predstavila v petek ob 10. uri šolarjem, ob 11.30 pa ostalim obiskovalcem.
MIKLAVŽEV KONCERT
MIRNA PEČ - V Kulturnem domu bo v nedeljo, 5. decembra, ob šestih zvečer dobrodelni Miklavžev koncert, ki ga pripravljajo Edition Bizjak, občina Mirna Peč in občinski Rdeči križ. Prostovoljni prispevki, zbrani na koncertu, bodo namenjeni obdaritvi pomoči potrebnim. V preddverju Kulturnega doma bo ob tej priložnosti postavljena fotografska razstava Kamnita pripoved Roberta Kokola.
ZBOROVSKO SREČANJE
TREBNJE - KUD Zlata jesen vabi na 1. medobmočno srečanje upokojenskih pevskih zborov, ki bo v petek, 3. decembra, ob štirih popoldne v domu starejših občanov. Nastopili bodo mešani pevski zbori iz Brežic, Grosuplja, Novega mesta in Trebnjega.
SLIKARJEVI NAPOTKI - Janko Orač razlaga udeležencem likovne delavnice, kako naj se ob njegovi sliki lotijo abstraktnega likovnega izraza.
ere šoslke skupine je po razstavi popeljal avtor in tako so se mladi na zanimiv način seznanili z abstraktnim slikarstvom, ki jim je sicer težje dojemljivo.
Še posebej živahno je bilo v galeriji prejšnjo sredo, ko je na razstavišču potekala likovna delavnica. Osemnajst članov likovnega krožka iz osnovne šole Grm je srečanje z Oračevo razstavo spremenilo v neposredno slikarsko izkušnjo. Pod vodstvom svojega mentorja Branka Šustra in po nasvetih slikarja so učenci poskušali ob razstavljenih slikah ust-
Sprehod skozi “Mesečine”
V Ribnici so predstavili prvo pesniško zbirko domačinke Duške Hočevar Mihelič
ar.
" ra:
* ■■■•: D®: br>i
MONDENA EDINA OD DOLENJSKIH ZALOŽNIKOV - Na jubilejnem 15. Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je zaključil v nedeljo, 28. novembra, je bila med 71 slovenskimi založniki ena sama založba z območja Urše Dolenjske, grosupeljska Mondena, čeprav bi imeli tudi drugi naši založniki kaj pokazati. Na prodajni stojnici Mondene so prijazno odstopili nekaj prostora tudi za nekaj knjig Tiskarne Novo mesto - Dolenjske založbe, tako da novomeška založniška bera le ni šla povsem mimo knjižnega sejma. Na sliki: Mihu Frbežar iz Mondene v pogovoru z Zdravkom Petričem iz Tiskarne Novo mesto. (Foto: MiM)
RIBNICA - Pesniška zbirka Mesečine, ki jo je avtorica Duška Hočevar Mihelič predstavila domačemu občinstvu minuli petek zvečer v dvorani Ideal centra, je prva zbirka pesmi 29-letne pesnice iz Ribnice. Izšla je v teh dneh pri založbi Mondena v Grosupljem, z njemim izidom pa je avtorica uresničila željo, da bi zbirka, ki je nastajala več let, zagledala luč sveta pred njeno osebno okroglo obletnico in s tem še pred letom 2000.
Knjigo je oblikovala avtoričina sorodnica Taja Žgajnar iz Ljubljane, ki je poleg naslovnice prispevala tudi dve ilustraciji, natisnili pa so jo v KVM Grafika v Ribnici, kjer so, kot pravi Duška, opravili mojstrsko delo, čeprav so
ŠERUGOVE POTI V NEZNANO
Zvone Šeruga, novinar in svetovni popotnik, doma s Sel pri Ratežu, je pred kratkim izdal že šesto potopisno knjigo Poti v neznano in v nji ob obilju slikovnega gradiva popisal svoja popotovanja zadnjih dveh let, ko je obiskal odmaknjene predele Afrike, Azije in Južne Amerike. Na popotovanjih je posnel tudi dokumentarni potopisni film. Obe novosti bo predstavil v torek, 7. decembra, v Kulturnem domu v Krškem, v sredo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, v četrtek pa v Kulturnem domu Trebnje. Vse predstavitve bodo ob sedmih zvečer.
r
%
Plodovita in bogata pot
Dvajsetletnica umetniškega delovanja Milka Bizjaka
LJUBLJANA - Milko Bizjak, glasbenik, konservator, publicist in založnik, izvedenec za orgelsko in sploh staro glasbo, praznuje letos dvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Jubilej je že počastil z več koncerti, med drugim z avgustovskim koncertom na 250 let starih orglah v cerkvi Žalostne matere božje pri Treh farah.
Minuli petek se je predstavil še ljubljanskemu občinstvu s koncertom v frančiškanski cerkvi.
Koncertni spored je obsegal klasična dela orgelske literature od Buxtehudeja, Bacha in Waltherja do Greena in Cle-rambaulta, na koncu pa je zaigral še lastno skladbo Aedes cathedralis.
Bizjak je doma z Jesenic na Gorenjskem. Po končani srednji šoli je odšel študirat na Glasbeno akademijo v Zagreb in leta 1979 z odliko diplomiral.
Izpopolnjeval se je še v Pragi in Gradcu ter postal izvedenec za orgelsko in sploh staro glasbo.
V dveh desetletjih je imel več kot 700 samostojnih koncertov doma in na tujem, posnel več kot štirideset plošč in kaset ter nastopil v več radijskih in televizijskih oddajah. Žanimanje za stare inštrumente in glasbeno dediščino ga je spodbudilo, da seje lotil temeljite raziskave o orglah v naših cerkvah, plod raziskave pa je bila monografija Orgle na Slovenskem in istoi-
Milko Bizjak
menska televizijska serija ter monografija Poslikave orgelskih kril. Kot poznavalec in strokovni sodelavec Restavracijskega centra je sodeloval pri obnovi več starih orgel v slovenskih cerkvah. Dejaven je tudi kot založnik, saj je v svoji glasbeni založbi EditiOn Bizjak izdal več albumov dotlej še neobjavljenih skladb iz slovenskih in hrvaških arhivov ter več plošč iz serije Glasbena dediščina Slovenije. Odkar živi na Dolenjskem, je opazno obogatil tudi tukajšnjo koncertno dejavnost, saj je pobudnik in umetniški vodja Novomeškega glasbenega festivala ter cikla Koncerti ob svečah, ki jih pripravlja v Domu glasbene dediščine, na svojem sedanjem domu v Srednjem Globodolu.
M. MARKELJ
Duška Hočevar Mihelič
prvič delali trdo vezano knjigo. Obsega 80 strani, na katerih je v štirih sklopih okoli 50 pesmi. V prvem, ki gaje avtorica poimenovala Rumeno nebo, so njene zgodnejše pesmi, v drugem z naslovom Siva pesem pa so pesmi, ki ne sodijo ne v prvi in ne v tretji sklop, v katerem se pod skupnim imenom Kletev nizajo pesmi, ki razkrivajo avtoričina najmočnejša čustva. Ob sreči, ki jo je našla v zasebnem življenju, so se njena čustva umirila, v tem obdobju nastale pesmi so v četrtem sklopu, ki gaje zgovorno naslovila Ime moje ljubezni. Čeprav je večina pesmi ljubezenskih, je avtorici najbolj pri srcu pesem Malen, ki sodi med redke pesmi, v katerih obuja spomin na otroštvo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ZNAMENITI NOVO MESCA N -Ta teden so v zgornjem delu avle Knjižnice Mirana Jarca zaprli razstavo, ki jo je pripravil upokojeni prof. Dušan Modic (na sliki pred osrednjo razstavno vitrino) v počastitev 120-letnice rojstva prof. Karla Kunca, pisca učbenikov za matematiko in fiziko. Prof. Kunc se je rodil leta 1879 v Novem mestu, matematiko in fiziko je študiral na Dunaju, v rojstno Novo mesto pa se je vrnil leta 1910 ter nato dvanajst let poučeval na novomeški gimnaziji. Razstava je bila odprta dva meseca, torej dovolj, da se je ime Karla Kunca ponovno zapisalo v kulturno zavest javnosti. (Foto: MiM)
GLASBENO-PESNIŠKI
VEČER
KRŠKO - Danes, 2. decembra, bo ob šestih zvečer v Valvasorjevi knjižnici glasbeno-pesniški večer, ki ga Center za socialno delo v sodelovanju s knjižnico prireja v okviru prireditev ob mednarodnih dnevih akcij proti nasilju nad ženskami.
PLES KADETOV
BREŽICE - V Prosvetnem domu bo v torek, 7. decembra, ob 19.30 baletna predstava Ples kadetov v izvedbi plesne skupine Croatia in baleta Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba.
PERKOVA RAZSTAVA V KRKI
NOVO MESTO - V Galeriji Krka bodo jutri, 3. decembra, ob šestih zvečer odprli razstavo del akademskega slikarja Tomaža Perka. Večer bo z igranjem na orglice obogatil Miro Božič.
GRGOVIČEVA DOLENJSKA ZEMLJA
ŠENTJERNEJ - V večnamenskem prostoru osnovne šole bo v soboto, 4. decembra, ob sedmih zvečer kulturni večer, na katerem bodo predstavili novo pesniško zbirko Dolenjska zemlja Jožeta Grgoviča. Predstavitev bo vodil Slavko Podboj, kot gostje pa bodo-nastopili: ansmabel Vrisk, Trio Frančič in Vinogradniški oktet.
Umetniki za Karitas
Prodajna razstava tudi v Novem mestu
NOVO MESTO - Pred petimi leti so se na Sirijem Vrhu nad Ajdovščino prvič zbrali umetniki na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Likovniki so združili ustvarjalnost z dobrodelnostjo m dela, nastala v koloniji, darovali slovenski Karitas, ki z njihovo prodajo pridobiva denar za svojo dobrodelno dejavnost. Sinjevrška kolonija je postala tradicionalna. V petih letih seje v nji zvrstilo 107 udeležencev, ustvarjenih in darovanih pa je bilo že 193 del. Razstaviščem v Novi Gorici in Ajdovščini, kjer so doslej potekale prodajne razstave del, ustvarjenih v kolonijah Umetniki za Karitas, se
Jožica Ličan v galeriji novomeškega frančiškanskega samostana
je letos pridružila galerija v knjižnici novomeškega frančiškanskega samostana. Prvo razstavo so odprli v soboto, 19. novembra, p° večerni maši. Dejavnost Karitas m sinjevrško kolonijo je predstavila članica sveta Slovenske Karitas Jožica Ličan iz Kopra in pozdravila odločitev frančiškanskega samostana, da bo poslej redno prl" rejal razstave sinjevrške kolomje-V galeriji so razstavljene if1 ponujene v prodajo slike Pet|Ja'|l stih likovnih ustvarjalcev. Meo njimi so imena umetnikov, s katerimi so se Novomeščani že srečal na razstvah v galeriji Krke (Klav_ dij Tbtta, Veljko Toman) in I,;! razstavah v frančiškanski knjižnic (Marta J. Kunaver, Jože Bartolji’ večina slik pa je abstraktnih. RilZ' stava bo odprta do 19. decembra, izkupiček od prodaje pa je na menjen materinskemu domu Ka ritas v Solkanu.	Mi^
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
POTA
dežurni
poročajo
SKRB ZA AVTO - Neznanec je 26. novembra ponoči v Ulici 1. maja v Metliki na parkirnem prostoru z dveh osebnih avtov ukradel ponjavo, s katerima sta lastnika S. Č. in A. R. pokrila svoja jeklena konjička.
CIGARETE, RADIO,... - Vse to in pa še komponente glasbenega stolpa - skupaj v vrednosti 140 tisoč tolarjev - je neznanec 27. novembra ponoči odnesel iz picerije Neli v Vavti vasi.
VLOMA V AVTA - Osumljeni 20-letni T. M. je 24. novembra ponoči vlomil v dva parkirana avtomobila: iz seat cordobe je odnesel avtoradio znamke Blaupunkt ter manjši kalkulator, iz avta znamke Kia Pride pa avto radio znamke MTC. Predmete so policisti zasegli, zoper T. M. sledi kazenska ovadba.
DELAVEC KRADEL - Podjetje Francoti, d.o.o., Ljubljana je julija v Tuševem Dolu postavljalo montažno hišo. Podizvajalec V. K. ■z Ljubnice je ukradel okrog 70 kvadratnih metrov opažnih desk, 40 kvadratnih metrov kritine in več slemenjakov. Podana je kazenska ovadba. Škoda znaša 750 tisoč tolarjev.
ZEBLO GA JE - Iz trgovine Rojal v Novem mestu je med 5. in 24. novembrom neznanec ukradel dve bundi, lastnik Z. M. je oškodovan za skoraj 18 tisoč tolarjev. Očitno je bil mraz le prehud. n POŽAGAL IN ODPELJAL PET SMREK - V začetku novembra je neznanec v gozdu na Vahti, |ast ki je M. P. s Hrasta pri Jugor-Ju. z motorno žago požagal in ueznano kam odpeljal pet večjih smrek.
DIJAKU UKRADEL BULER-
•'E - 25. novembra je neznanec iz Srednje gostinske šole v Novem mestu s hodnika dijaku R. S. iz okolice Krškega odnesel čevlje dulerje, vredne 20 tisoč tolarjev.
Petarde so nevarne
Opozorila policije
NOVO MESTO - Policija se vsako leto srečuje z množičnim metanjem petard in uporabo drugih pirotehničnih izdelkov, kar pogosto Povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, Poškodbe oči itd.), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje.
Policisti PU Novo mesto bodo storili vse, da bi omejili nezakonito uporabo in zmanjšali možnost poškodb. Pravijo, da bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde ali druge pirotehnične izdelke, kjer to ni dovoljeno. “Zavedati se moramo, daje neprimerna uporaba teh izdelkov problem vseh, zato prosimo vse, predvsem Pa starše, skrbnike, učitelje 'n vzgojitelje, naj z opozarjanjem na nevarnosti in možne Posledice takega početja ter ? svojim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju posledic,” pravi direktor PU Novo mesto Franci Povšc. Policija tudi opozarja občane, naj bodo previdni Pri nakupu teh izdelkov, in če se jim že ne morejo odreči, naj jih kupujejo vsaj v trgovinah, ki imajo za to vsa dovoljenja ministrstva za notranje zadeve.
Vedeti pa je treba tudi to, da se pirotehnični izdelek ne obnaša vedno tako, kot zagotavljajo navodila. Mladostniki naj jih zato uporabljajo le Pod nadzorom staršev in skrbnikov.
L. M.
Postajajo diskoteke smrtno nevarne?
Kako preprečiti nasilje v diskotekah, ki lahko privede tudi do smrti - Tragična usoda 19-letnika - Mladi vse bolj podivjani - Za red in varnost gostov skrbijo varnostniki
KRŠKO, TREBNJE, NOVO MESTO - Pred kratkim smo poročali o tragičnem dogodku, ko je skupina mladih nasilnežev na parkirišču pred diskoteko Bruno v Gabrijelah do smrti pretepla in obrcala 19-letnega mladeniča iz okolice Novega mesta. Namesto da bi obiskovalci, željni zabave, preživeli “nepozabno” noč, se sprostili in razvedrili, so ostali brez sovrstnika.
To kaže, da se nasilje med mladimi vse bolj stopnjuje in dosega prav strašljive razsežnosti. Kot pravijo psihologi, postaja odraščanje ob koncu tisočetja vedno bolj zahtevno in mnogi mladi se pod najrazličnejšimi pritiski in zahtevami zatečejo v agresivno vedenje. Tu so najrazličnejše dro-
ge, od alkohola do mamil, na koncu tudi kazniva dejanja. Ob zgoraj omenjenem dogodku pa se postavlja tudi vprašanje, kako je v naših nočnih lokalih in diskotekah poskrbljeno za varnost obiskovalcev.
Lastnik diskoteke Pacific Krško Milan Senica je povedal, da sode-
PENZION
IrV
MLADI SE RADI ZABAVAJO V DISKOTEKAH - “Za varovanje so posebej sporna parkirišča. Varnostnik sicer skrbi tudi za ožje območje ob discu, toda nesreča nikoli ne počiva, očrnjeni pa smo potem lastniki, "pravi lastnik diskoteke Pacific Senica. (Foto: L. M.)
Zagorelo v “Krki” 0R0PAL G0ZD
_____________________________ DOBRAVA	-	Verjetno	septembra je neznanec iz gozda v Dobravi posekal okrog 57 kubičnih metrov hrastovih dreves ih okrog 135 kubičnih metrov smrekovih dreves in jih odpeljal neznanokam. Lastnica je to opazila šele 29. novembra.
20 milijonov tolarjev škode
NOVO MESTO - V soboto, 27. novembra, ob 6.45 je prišlo verjetno zaradi samovžiga do požara v stavbi obrata Tovarne zdravil Krka - Sektor biokemije, Fermentacijs-ka proizvodnja v Bršljinu v Novem mestu. Dan prej je tam potekala proizvodnja na granulacijski linji za poskusno proizvodnjo antibiotikov za potrebe veterine s snovjo monenzin. Vreče z 2620 kilogrami te snovi so zložili na osmih paletah tesno drugo ob drugi.
Z ogledom kraja dogodka so ugotovili, da je do požara prišlo prav tu. Visoka temperatura je povročila poškodbe ostrešja, taljenje aluminijaste strešne in stenske pločevine, popokala so stekla na oknih v neposredni bližini deponirane snovi. Delno se je stalila instalacija električnih vodov, poškodovani pa so tudi vodi prezračevalnega sistema. Požar so pogasili gasilci GRC Novo mesto in gasilec iz podjetja, materialna škoda pa znaša 20 milijonov tolarjev.
lujejo z varnostno agencijo in sta ob koncu tedna, ob petkih in sobotah, v disku prisotna najmanj dva varnostnika. “Odvisno je od programa. Če imamo v gosteh razne zanimive ansamble in pričakujemo večji obisk, jih pride še več. Doslej nismo imeli nobenega večjega incidenta. Mladina se zna lepo zabavati in se mi zdi manj agresivna kot na primer pred petnajstimi leti, ko so se prišli v disko le pretepat. Seveda so naši varnostniki že posredovali pri kakšnem manjšem sporu ali pretepu,” je povedal Senica in dodal, da se kaj takega, kot se je zgodilo pred diskoteko Bruno, lahko zgodi kjerkoli.
Svojo varnostno službo imajo vseskozi tudi v tri leta stari diskoteki Africa v Trebnjem. Po besedah lastnika Tomaža Gorca sta vedno prisotna najmanj dva -eden skrbi za parkirišče - včasih pa tudi pet, odvisno od programa. “Hujših incidentov do zdaj ni bilo, sicer pa imamo zdaj dobro ekipo redarjev, malo starejših, ki vedo, kako pravilno postopati z obiskovalci. Agresivnih sploh ne spustimo noter. Sicer pa se večina gostov zna mirno zabavati,” je povedal Goreč.
Podobno je dejal tudi lastnik diskoteke Otočec Marjan Pavlin. Že vseskozi imajo redno zaposlenega varnostnika, ki pa se mu ob povečanem obisku pridružijo še drugi, tudi do pet. “Naša metoda je predvsem preprečevanje, sicer pa imamo poseben režim še na parkirišču zaradi hotelskih gostov,” je dejal Pavlin.
L. MURN
Pomembno osveščanje mladih
Na nasilje je treba opozarjati - Se pri nas še počutite varne? - Vzgoja se začne v družini, nadaljuje v šoli
Kaj ti je, deklica? je naslov akcije, ki te dni poteka v Sloveniji in s katero skušajo organizatorji opozoriti na nasilje nad ženskami. Toda ne dogaja se le ženskam in ne le v družini, saj ga je povsod vedno več: na cesti, na delovnih mestih, v diskotekah itd. Nasilja se je potrebno zavedati in o njem govoriti. Se torej v naši državi ljudje počutijo še varne ali jih zaradi tega prevzema strah in nelagodje?
mladino, predvsem v OŠ, da so drugi načini reševanja nesporazumov, ne nestrpnost in nasilje. V šolah je namreč že veliko izsiljevanja. Tudi jaz opozarjam na to pri svojem delu z mladimi in Romi.”
IRENA PIRC z Zavoda za zaposlovanje Sevnica: “Slovenija gre glede nasilja prehitro za Evropo in Ameriko. Morda je razloge treba iskati v hitrem tempu življenja, ko starši pozabljajo na vzgojo otrok. Družina je najpomembnejša. Pred leti je hčerko napadel nek moški, k sreči ni bilo nič hudega. Ne zdi se mi nič narobe, če starši otroke peljejo v disko in jih pridejo tudi iskat.”
MARINA NOVAK - RAB-ZEL, sociologinja na Centru za socialno delo Krško: “Za zdaj se sama in moja družina še počutimo varno, čeprav je nasilja vse več. Pomembno je osveščati
DARJA MIKUNOVIČ, dijakinja srednje ekonomske šole v Novem mestu, iz Marindola pri Adlešičih: “Z družbo pogosto zahajam v disko: v Gheto v Metliki ali v M Club Črnomelj. Prav v slednjem je bilo letos že streljanje. Mene sicer takrat ni bilo, sem pa že bila priča pretepu, a so vmes posegli varnostniki in pretepače vrgli ven. Za zdaj me v disku še ni strah nasilja.” STELLA MALETIČ, dijakinja srednje gradbene šole v Novem mestu, iz Brežic: “Slišala sem za tragičen dogodek zadnjič v Gabrijelah in sem preko znancev tistega fanta tudi poznala. To je res grozno. Sama se rada sproščam v diskoteki, najpogosteje ob koncu tedna v našem koncu, v Pacifiku v Krškem in v Termopolisu. Mislim, daje za varnost kar poskrbljeno z varnostniki.”
L. M.
ZASEG OROŽJA
ČRNOMELJ, BREŽICE - 24. novembra so policisti na podlagi odredbe o hišni preiskavi Okrožnega sodišča v Novem mestu opravili hišno preiskavo pri N. F. iz Črnomlja. Našli in zasegli so 20 plinskih nabojev in dva naboja različnega kalibra. Lastnik A. F. se bo srečal pri sodniku za prekrške. 25. novembra so policisti J. P. iz okolice Brežic zasegli puško cal. 5,6 mm in 33 nabojev, za kar ni imel dovoljenja.
KURILNO OLJE
VAM PRIPELJEMO
Ekstra lahko kurilno olje naročite po telefonu.
Skladišče:
Novo mesto Brežice
Bencinski Servis:
Črnomelj
Kočevje
Trebnje
068 323 814 0608 61 188
068 56 070 061 851 461 068 460 420
ZAGORELA MAŠČOBA
RADOVIČI - Lastnik lokala v Radovičih je 25. novembra v kuhinji na štedilniku v ponvi grel maščobo, ta pa se je po vsej verjetnostni pregrela in zagorela. Ogenj seje zelo hitro razširil po celem lesenem objektu, uničil je ostrešje in notranjost lokala. Pogasili so ga prostovoljni gasilci iz Metlike. Škoda znaša okrog 6 milijonov tolarjev.
DESET
ALKOHOLIZIRANIH
VOZNIKOV
KRŠKO - 27. novembra so krški policisti v okviru akcije Promil ustavili 234 voznikov motornih vozil, zoper 53 so odredili preizkus z alkotestom. Deset jih je vozilo pod vplivom alkohola, najvišja stopnja alkoholiziranosti je znašala 2,44 promila in sicer na območju sevniške občine. Pet jih je preizkus odklonilo. Policisti so ugotovili še devet drugih kršitev.
PEŠEC UMRL
NOVO MESTO - V novomeški bolnišnici je 19. novembra umrl 36-letni P. H. iz Vrčic, ki je bil kot pešec 3. novembra udeležen v prometni nesreči na cesti R/l pri kraju Gaber pri Semiču.
PRVO ZATOČIŠČE V SLOVENIJI
Pepcin dom za ženske in otroke, žrtve nasilja
Na svetu marsikaj ni tako, kot bi moralo biti, in tako tudi zakon in družina vse prepogosto za mnoge ženske nista varen prostor, temveč mesto strahu, negotovosti in nasilja. Pa ne le zanje, ampak tudi za otroke. Predvsem zadnje čase je to pogosta tema pogovorov tudi v medijih. Kako to? Nasilja nad ženskami in otroki morda prej sloh ni bilo? Kaj še, pravijo strokovnjaki, le govorilo se ni o teh stvareh. Res pa je tudi, da pojav dandanes prav gotovo narašča. Po podatkih Društva SOS naj bi bila pri nas že vsaka peta ženska pretepena, vsaka sedma pa posiljena.
Zgodbe žensk, žrtev nasilja, so si bolj ali manj podobne, toda vsaka je drugačna. Presunljiva je pripoved neke 36-let-nice, ki je začasno svoje mesto našla v Pepcinem domu Krško.
Pretepi na dnevnem redu
“Preden sem prišla v zavetišče, sem s partnerjem živela skoraj deset let in vseskozi prenašala njegovo nasilje. Že sam začetek je bil čuden, saj mi je grozil, da me bo ubil, če ne bom z njim. Bala sem se in šla stanovat k njemu. Včasih je bilo tudi v redu, toda pogosto se je prepiral, vpil name, me tepel. Pa ni pil, sploh ni alkoholik, verjetno je tak že po naravi. Grozno je bil tudi ljubosumen, čeprav brez razloga. S svojo plačo sem skrbela skoraj za vse, on je v skupno gospodinjstvo prispeval zelo malo.
Vse to sem nekako prenašala, čeprav so kar nekajkrat morali priti policisti. Takrat je obljubil, da bo bolje, a zgodba se je ponavljala. Stanje pa se je močno poslabšalo, ko sem nepričakovano zanosila. Ko je izvedel, je bil grozno jezen in zahteval, naj se otroka znebim ali grem stran. Nisem ga hotela poslušati in narediti splava, saj sem si otroka želela. Kam dru-
gam pa tudi nisem imela pobegniti. Tako sem trpela. Najhuje je bilo, ko me je tepel po trebuhu. Bala sem se, kako bo z dojenčkom, pa je vendarle zdrav. S pomočjo socialnih služb sem s hčerko osem dni po porodu prišla v to zavetišče. Mala je zdaj moje največje veselje in sreča.
On otroka še ni videl, čeprav sem ga poklicala po telefonu. Vztraja pri tem, naj če se otroka znebim, potem me znova vzame k sebi. Toda kaj takega mi ne pride na kraj pameti. Nikoli več ne želim biti z nasilnim moškim. Hudo je tudi, ker za hčerko ne plačuje preživnine. Zato sem zdaj na sodišču sprožila postopek za ugotavljanje očetovstva. Mislim, da nama bo uspelo, saj bi denar nujno potrebovali. Težko shajava z nekaj desettisočaki na mesec. Tudi zavetišče bo treba kmalu zapustiti. Moram pa povedati, da sem vsem, ki so mi pomagali v stiski, res hvaležna. Ne vem, kaj bi sicer, kakor tudi brez pomoči družine, ki žal živi v tujini. V prihodnosti se želim zaposliti in biti čim boljša mama.”
Prvo zatočišče v Sloveniji
Pepcin dom Krško je bil odprt leta 1991 kot prvo zatočišče za pretepene ženske in matere z otroki v Sloveniji. Pepca Vodopivec je namreč po smrti svojo starejšo hišo prepustila v uporabo
Centru za socialno delo Krško in ta je presodil, da najbolj potrebuje zatočišče. 22. novembra pred osmimi leti je bila nameščena prva mati z dvema otrokoma, in kot je povedala vodja Pepcinega doma, socialna delavka Sonja Zugič, je do zdaj tu izhod iz stiske našlo 20 žensk in 31 otrok. V hiši je prostora za dve ženski z otroki, trenutno zdaj tam domuje le ena. “Do zdaj zavetišče razen nekaj
Sonja Žugič
dni ni bilo nikoli prazno, kar gotovo dokazuje njegovo potrebnost,” je povedala Žugičeva in dodala, da če se le da, sprejmejo vsako žensko, ki se želi umakniti pred nasiljem. Nikoli ne poizvedujejo o resničnosti izjav. Do zdaj so tu bivale ženske že iz vse Slovenije, polovica iz krške občine, nekaj tudi iz brežiške. Brežiški in sevniški center za socialno delo imata v te namene le vsak po eno stanovanje.
“Večina uporabnic, ki so tu lahko največ leto dni, si je v zavetišču pridobilo moč in samostojnost ter razrešilo težko situacijo na način, ki je njim in družini omogočil kvalitetnejše bivanje po odhodu.
Obnova podstrešja nujna
Na Centru za socialno delo Krško se zavedajo, da bi bilo potrebno zavetišče, kije njegova enota; razširiti, saj bi to omogočilo tudi izvajanje skupinskega dela, ki je pri delu z ženskami - žrtvami nasilja, še posebej pomembno. Sedaj preko javnih del izvajajo psihocialno pomoč različnim družinam, tudi v zavetišču.
Toda vse se ustavi pri denarju. Zdaj zavetišče financirajo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - letos so za stroške delovanja namenili 550 tisoč tolarjev - sponzorji in uporabnice s svojimi prispevki. “Prispevek žensk je minimalen, pet tisoč tolarjev na mesec, vendar je pomemben, da bodo znale svoj denar pametno razpolagati tudi, ko bodo samostojne in zaradi občutka odgovornosti,” meni Žugičeva. Prostor bi se dalo pridobiti z obnovo podstrešja. Naredili bi dve sobi, kuhinjo in sanitarije, kar bi zadostovalo še za dve ženski ali materi z otroki.
Da je to potrebno, pove že podatek, da so samo letos zaradi pomanjkanja prostora morali odkloniti sedem prosilk.
LIDIJA MURN
Kdo je pripravljen na svojo prihodnost?
HIPERMARKET
s PAR
® KRŠKO
HIPERMARKET
s RAR
® NOVO MESTO
DOBRODOŠLI! (v decembru) PON. - PET. 8h - 20h SOBOTA 8h - 17h
NEDELJA 730 ■ 12h
DOBRODOŠLI! (v decembru) PON. - PET. 8h ■ 20h SOBOTA 8h - 19h
NEDELJA 8h - 15h
S PAR
Čakajo na transfer.
Cene so v SIT.
Ponudba velja od 2. do 14.12.'99 oz. doprodaje zalog.
SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Šmartinska 152G
SIR GAUDA
OLD AMSTERDAM
WESTLAND
1 kg
KUHAN PRŠUT
Kras Sežana
I kg
Vzgojili smo profesionalce.
SUHE FIGE
pakirane
500 g
ČOKOLADNI DEDEK MRAZ
Wawi,
MANDARINE
pakirane,
2 kir LE Ll
V športu ne morete uspeti, če se ga lotite amatersko. Prej ali slej vam zmanjka kondicije, tehnike in pravih možnosti. Enako je v poslu. Zato si ne morete privoščiti težav že na začetku - pri prevozu, recimo. Na to smo mislili tudi pri Renaultu, ko smo prav za transfer izdelali tri profesionalna vozila Maitn je gospodar pod koši. Je najvišji, ravno prav robusten in izjemno vzdržljiv. Prenese tudi trdo igro in še tako težke naloge učinkovito spelje do cilja. Renault Express je gibčnejši, a še vedno dovolj močan. Kangoo Express pa si zna izboriti pozicijo za trojke - predvsem z desnega krila. Igralca izberite vi, ligo pa smo že mi. Profesionalno seveda.
Pri nakupu Kangooja prihranita 100.000 SIT, pri Maatru pa kar 200.000 SITI
OREHI
pakirani
500 g
, i 
zavarovalnica tilia
pripravljeni na novo tisočletje
$
RENAULT
yR£L
uper z/<
n-ena < c
svoboden kot ptica
BESEDO IMA ZDRAVNIK
Artroza ■ najpogostejša revmatska bolezen
Artroza je ena najpogostejših revmatskih bolezni, za katero je značilna okvara hrustanca. Za to obolenje je značilno, da je kronično, napredujoče. Začetek je neopazen, blag, z bolečino v enem sklepu, čeprav lahko rentgenska preiskava odkrije obojestransko prizadetost sklepov. Velikokrat pa rentgenska slika ni v skladu s klinično sliko.
Prve težave zaradi artroze običajno nastopijo po 40 letu starosti. V nadaljnjem poteku bolezni se izmenjujejo obdobja poslabšanj z obdobji mirovanja. Kaže se z bolečino, otekanjem sklepa, okorelostjo in končno z omejeno gibljivostjo in deformacijami sklepa. Prizadene male sklepe rok in nog ter velike sklepe nog (sklepe, ki nosijo težo) kolk (koksartroza), koleno (gonartroza) ter hrbtenico (tedaj govorimo o spondilozi). Diagnozo postavimo na podlagi anamnestičnih podatkov, klinične slike ter z rentgenskimi preiskavami.
Vzrok sklepne obrabe v celoti ni znan. Ločimo primarne artroze (teh je največ), kjer ne poznamo vzroka in zajame več sklepov naenkrat, ter sekundarne artroze, ki nastanejo kot posledica različnih obolenj in prizadenejo največkrat samo en sklep. Običajno je vzrok za sekundarno artrozo bolezen ali dejavniki, ki vodijo do motenega delovanja gibalnega aparata in s tem do motenega prehranjevanja hrustanca. Delimo jih na mehanične dejavnike (nepravilne oblike sklepa, manjše ponavljajoče se poškodbe, čezmerne mehanične obremenitve v sklepu, prirojene deformacije sklepov), netja (gnojna in negnoj-na), prirojene ohlapnosti sklepnih vezi, motnje v prekrvavitvi sklepa.
Najprej pride do zmehčanja in izginevanja sklepnega hrustanca. Pozneje nastanejo spremembe na kostnih delih sklepa s tvorbo nove kosti (izrastki), tvorbo degenerativnih cist, sklerozo kosti in sprememb na mehkih strukturah sklepa, na sklepnih ovojnicah in vezeh. Lahko prizadene vse starostne skupine, oba spola, vse rase in vse socialne razrede.
Preventivni ukrepi so: odstranitev ali zmanjšanje prirojenih nepravilnosti sklepa, točna anatomska naravnava zlomov, čim hitrejše zdravljenje vnetij sklepov, zdravljenje okvar meniskov, vezi itd. Spodbujamo gibanje sklepov v popolnem obsegu in razbremenilnem položaju ter preprečujemo nepravilne položaje in obremenitve sklepov. Na ta način ugodno vplivamo na prehrano sklepnega hrustanca.
Artrozo zdravimo na več načinov: zdravljenje z zdravili (protibolečinska zdravila, protivnetna zdravila), fizikalna terapija (toplotne procedure, elektro- in mehanoterapija, kinezi- in hidroterapija), interartikularne injekcije kortikosteroidov in kirurško zdravljenje. V novejšem času se pri zdravljenju artroz vedno bolj uporablja dajanje hialuronske kisline (Hyalgan).
Kot smo videli, je pri zdravljenju potreben kombiniran pristop, ki zajema odpravljanje dejavnikov tveganja (predvsem debelost), fizikalno terapijo, zdravila in uporabo ustreznih pripomočkov. S timsko obravnavo in s sodelovanjem samega bolnika imamo degenerativni proces pod kontrolo, napredovanje artroze se upočasni, včasih celo zaustavi. Ohranja se in Povečuje funkcionalna sposobnost, bolnik se usposablja za čim normalnejše življenje in delo. To pa dosežemo, če bolezen od samega začetka zdravimo oz. preprečujemo.
DANICA ŠERUGA, dr. med. specialistka fizikalne medicine in rehabilitacije Zdravilišče Dolenjske Toplice
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
Gotovinski	KOVINOTEHNA
nnnneti	▼
| popusti
s kartico Kovinotehna
Zelo drugačno. Zelo Mobi.
□80 70 70
4o* Le najboljše je dovolj <^°	dobro za zdravje!
• ROČNE MASAŽE
• BISERNE IN ZELIŠČNE KOPELI
• SAVNA
• NOTRANJI TERMALNI BAZENI
• FITNES
Vsakdan, tudi ob nedeljahl
Ob nakupu petih celih ročnih masaž vam podarimo vstopnico za bazen!
Informacije in rezervacije 068/65-230, 66-012
([■»KRKKZDRAVIUŠČK
WWW.MOBITEL.SI Informacije na brezplačni
TELEFONSKI ŠTEVILKI
mobitel
SLOVENSKI OPERATER NMT & OBM
M Cl BI PLAVČEK.
Mobipaket, ki vam ponuja vse, kar potrebujete za dober telefonski pogovor. Razen telefona.
Od novembra torej telefoniranje po čisto vaši Izbiri.
MOBINADZCJR PORABE.
Po vsakem končanem pogovoru se na zaslonu moblja izpiše stanje na vašem mobiračunu.
Od decembra torej vse pod samokontrolo.
MOBIBONUS.
Mobikartica bo stala enako => na moblračun bo stanje višje: 1.000 => 1.100, 2.500 => 2.750,
5.000	=> 5.600 SIT, 10.000 -> 11.300. Z novim letom se torej za isto ceno pove več.
Skupni mobiračun.
Družinski člani, dobri prijatelji, morda celo sodelavci lahko uporabljate isti mobiračun. Seveda dokler Je stanje pozitivno. Od januarja torej vsi za enega eden za vse.
Mobipredal.
Govorna sporočila sprejemate, poslušate In shranjujete podobno kot pri avtomatskem odzivniku običajnega telefona. V začetku leta 2000 torej tajnica za vsak žep.
MOBIGOSTOVANJE.
Za tiste, ki želite klicati in biti dosegljivi v tujini, bo možno gostovanje v tujini za določen čas brez predhodnega naročila. Od marca torej mobljl brez meja.
2000 IZZIVOV V NOVEM TISOČLETJU!
Kelihi 6/1
Jedilni pribor
Walkman SONY
WM-FX 141
Garnitura Whisky
6 kozarcev + steklenica .
Dobova lahek plen Trebanjcev
Dolenjsko-posavski derbi v znaku TVebanjcev - Trener.Toplak je tekmo končal z mladinci - Ribničani zmagali tudi v Školji Loki - Nadaljevanje že 4. decembra
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva v prvi rokometni ligi so Trebanjci doma igrali z Dobovčani in jih popolnoma nadigrali, Ribničani pa so prvi del prvenstva v Škofji Loki zaključili s peto zmago in se s tem utrdili na sredini lestvice. Prvenstvo se bo brez odmora nadaljevalo že 4. decembra.
DRUGI V ZADRU
NOVO MESTO - Na mednarodnem košarkarski turnirju za igralce do 11. leta so v Zadru nastopili tudi najmlajši novomeški košarkatji, ki so v predtekmovanju premagali ekipi košarkarske zveze Zadar in Galeb, v finalu pa s 44:48 izgubili z ekipo prvi koš. Najboljši strelec turnirja je bil Novomeščan Tadej Janc.
Trebanjce so Dobovčani v minulih sezonah že nekajkrat neprijetno presenetili, zato so se za sobotni dolenjsko-posavski derbi še posebej skrbno pripravili. Trebnje je bilo pred 11. kolom četrto, Dobova pa peta, a tudi ta tekma je jasno pokazala, kako velika je razlika med klubi velike četverice in ostalimi. Dobovčani tokrat niso imeli prav nobenih možnosti, da bi se resneje uprli Trebanjcem, in tudi to, da sta bila oba sodnika in delegat iz Posavja, jim ni moglo kaj prida pomagati.
Vsi trije so lahko srečni
Prvi del rokometne sezone se je za Trebanjce, Dobovčane in Ribničane končal zelo dobro
Rokometni prvoligaši so z 11. kolom zaključili prvi krog prvenstva, ki ga bodo nadaljevali že 4. decembra. Predvsem za Dobovčane in Ribničane velja, da so s petimi zmagami dosegli verjetno več, kot so pred začetkom pričakovali, Trebanjci pa žal niso izkoristili nobene izmed treh priložnosti za zmago nad neposrednimi tekmeci za vrh lestvice: Pivovarno Laško, Prulami in Per-ventom; so pa lahko bolj zadovoljni ob uspehu v evropskem pokalu mest.
Trebanjci so od enajstih tekem zgubili tri tekme, in to le s tremi prvouvrščenimi moštvi. Četrto mesto je sicer malo manj od želja vodstva kluba, a vse to odtehta uspeh v evropskem pokalu mest. Tudi uveljavitev doma vzgojenih mladih rokometašev, predvsem Luke Zvižeja, ki mu mnogi obetajo izjemno rokometno prihodnost, kaže, da so na pravi poti, ne ravno bogato trebanjsko gospo-
darstvo pa žal vse težje sledi njihovim potrebam.
Kljub hudemu porazu v zadnjem kolu prvega dela prvenstva, ki ga je ob koncu srečanja omilila Toplakova odločitev, da na igrišče pošlje mladince, morajo biti Dobovčani z doseženim več kot zadovoljni, saj si po izgubi glavnega pokrovitelja niso mogli privoščiti takih zvezdnikov kot v preteklih letih, povečini domači oziroma posavski igralci pa očitno niso slabši, moštvo pa je kljub drugačnim napovedim že zelo daleč od boja za obstanek.
S sedmim mestom po prvem delu prvenstva so Ribničani vsekakor izpolnili vse cilje, ki so si jih postavili pred sezono, najpomembnejše pa je, da so se že zdavnaj rešili bojazni pred izpadom, saj so zbrali petkrat več točk kot zadnjeuvrščeni moštvi Jadran in Hoteli Morje Portorož iz Izole.
L VIDMAR
Trebanjci so začeli tekmo na vso moč in že po nekaj uvodnih minutah strli odpor Dobovčanov, ki so le stežka prišli do strela na vrata, kjer jih je čakal nepremagljivi Mustafa Torlo. Ko so se gostje predali, so si trebanjski zvezdniki lahko privoščili celo solistične akcije in kljub temu od minute do minute večali razliko, ki je v 10. minuti drugega polčasa znašala že 17 zadetkov. Trener Toplak je tedaj najprej zamenjal vratarja Torla z Andrejem Zupančičem, za njim pa je prvo moštvo zamenjal z bojevitimi mladinci, med katerimi sta se dragocenih prvoli-
gaških golov veselila tudi Radelj in Pekolj, za svoje akcije pa so golobradi mladeniči poželi tudi buren aplavz do tedaj precej mirnega občinstva.
Ribničani so se v Škofji Loki veselili nove zmage nad neposrednim tekmecem za sredjno lestvice. Tekmo so bolje začeli Škofjeločani, nadaljevanje pa je ponudilo kopico preobratov in na koncu so bili Ribničani le bolj zbrani. Kot so že na prvi tekmi ob tako težko in dolgo pričakovani vrnitvi v prvo ligo Ribničani zlahka zmagali, tako se jim na tekmi z istim tekmecem obeta tudi 4. decembra. Zadnjeuvrščeni Izolani, ki do sedaj še niso osvojili točke, najbrž ne bodo enakovreden tekmec moštvu s sredine lestvice.
L V.
KUKA VICA NI MOGEL SAM - Izkušeni Ale Kukavica si je tako kot na sliki med Blagojevičem in Šavričem pogosto poskušal utreti pot do strela na vrata trebanjskega vratarja Mustafa Torla, a njegovih pet zadetkov ni bilo dovolj, da bi se njegova Dobova enakovredno kosala s Trebnjem. S petimi zadetki pa je bil za Trebanjcem Janijem Likavcem (11) drugi najboljši strelec tekme. (Foto: I. V.)
TPV tretji na turnirju CEV v Nemčiji
Zdaj v boj za končnico
NOVO MESTO - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so na turnirju pokala mednarodne evropske zveze CEV v nemškem Markthei-denfeldu z zmago nad dansko ekipo Holte in skupno tretjim mestom lahko zadovoljne, saj TPV po odhodu Jane Vernig v španski Albacete ter Alenke Kotnik in Rebeke Koncilija v odbojkarski pokoj ni več tako močan, kot je bil v minulih letih.
O prvem mestu je v Nemčiji odločala tekma med domačim Kar-bachom in Poštarjem iz Beograda, ki sojo dobile domačinke. Novome-ščanke so se izkazale ža na prvi tekmi s Poštarjem, ko so prvi niz izgubile šele po podaljšku do 27. točke in tretji niz dobile. Z domačinkami so sicer izgubile z 0:3, za boljši vtis pa so z enakim izidom premagale Danke.
Turnir CEV je bil za novomeške odbojkarice predvsem dober trening pred nadaljevanjem prvenstvenih bojev, kjer so še v igri za nastop v končnici, v katero se med dekleti uvrstijo štiri ekipe. V sredini lestvice je prava gneča, med tretjeuvrščenimi Koprčankami in sedmouvrščenim Šentvidom pa je le štiri točke razlike, tako da bo lahko vsaka tekma z neposrednimi tekmicami za uvrstitev med najboljše štiri za TPV lahko odločilna.
NOVOMEŠČANI PREMAGALI RUDARJA
Kegljači Novega mesta so v 8. kolu tekmovanja v zahodni skupini 3. kegljaške lige v Kanižarici presenetljivo dobili dolenjsko-belo-kranjski derbi. Kegljače črnomaljskega Rudarja so premagali s 5:3. Ostali izidi dolenjskih kegljačev: 1. A-liga, ženske - Kočevje : Prosol Stiking0:8; 1. B, ženske - Miroteks II: Trebnje 6:2; 1. B, moški - Konjice : Ribnica 8:0; 1. liga, zahod, moški - Kočevje : Prosol Stiking 0:8; 2. liga, vzhod, ženske - Komcel her-mi: Sremič Krško 6:2; 3. liga, vzhod, moški - Lokomotiva Brežice 3:5, Sremič Krško : Agro Ruše 2:6. (N. G.)
Termotehnika, Pod Trško goro 83,8000 Novo mesto, telefon: (068) 371800, fax: (068) 322 050 www.termotehnika.si, e-pošta: termotehnika@siol.net
TERMOTEHNIKA
več kot trgovina
rS» iso 9002
Največji salon kopalniške opreme na Dolenjskem!
široka ponudba različnih priznanih proizvajalcev • brezplačno svetovanje in ogledi na objektu možnost kreditiranja pri različnih bankah gotovinski popust brezplačna dostava blaga
lastna monterska ekipa, ki vam naredi ali prenovi kopalnico v nekaj dneh
Posebna prednovoletna ugodnost v času med 25.11. In 31.12.1999:
brezplačna montaža pri nas kupljenih pip!
prednovoletni popusti na montažo in material
mm 1^1 .ju iumn
ODBOJKA Pokal CEV, turnir 2. kola, 1. krog
- TPV Novo mesto : Poštar Beograd (ZRJ) 1:3 (-27, -18,24, -17); Franken Brunnen Karbach (Nemčija) : Holte IF (Danska) 3:0; 2. krog - TPV Novo mesto : Franken Brunnen Karbach 0:3 (-18, -15, -18); 3. krog - Franken Br. Karbach (Nemčija): Poštar Beograd (ZRJ) 3:0 TPV Novo mesto (Slo): Holte IF 3:0 (21,18, 21). KONČNA LESTVICA: 1. Franken Br. Karbach 6,2. Poštar Beograd 4, 3. TPV Novo mesto 2, 4. Holte IF 0.
1. DOL, moški, 9. kolo - Žužemberk : Maribor Stavbar 1GM 0:3 (-20, -19, -21); LESTVICA: 1. Maribor Stavbar IGM 21, 2. Žurbi Team Kamnik 20, 3. Fuži-nar GOK Igem 19, 4. Bled 19, 5. Salonit Anhovo 18, 6. Olimpija 12, 7. Pomurje 11,8. Granit 9, 9. Žužemberk 6,10. Astec Triglav 0.
V soboto, 4. decembra, bo Žužemberk igral doma z Olimpijo.
2. DOL, moški, 8. kolo - Krka Novo mesto : Termo Lubnik 2:3; Ljutomer : Kovinar Kočevje 3:1; LESTVICA: 1. Brezovica 22... 9. Krka 5,10. Kovinar Kočevje 4 itd.
V soboto, 4. decembra bo Krka igrala v gosteh z Brezovico, Kovinar pa doma z Beltinci.
3. DOL, zahod, moški, 8. kolo -Astec Triglav II: Pneuma center Mokronog 2:3; LESTVICA: 1. Salonit Anhovo II 21... 6. Pneuma center Mokronog 12 itd.
3. DOL, zahod, ženske 8. kolo -Črnomelj : Kočevje 1:3, TPV Novo mesto II: Vimpro Izola 0:3, Piran : Brestanica 3:1, Magro Grosuplje : Semič 3:0; LESTVICA: 1. Kočevje 23,... 4. Črnomelj 18... 7. Brestanica 7... 9. TPV Novo mesto II 6... 12. Semič 3.
NAMIZNI TENIS L SNTL, 9. kolo - ETA Preserje : Krka 6:1. LESTVICA: 1. ETA Preserje 17, 2. NTK Maribor 15, 3. Maxi Olimpija 14, 4. ERA Velenje 11, 5. Radgona 9, 6. Moravske Toplice Sobota 9,7. Radlje 7, 8. Učila Križe 4, 9. Krka 4, 10. Petovia 0.
ROKOMET 1. SRL, moški, 11. kolo - Trebnje : Dobova 35:23 (22:9); TREBNJE: Torlo, Hribar 1, Burdijan 3, Radelj 2, Begovič 2, Bla-gojevič, Savrič 4, Stojakovič 3, Zupančič, Likavec 12 (2), Pekol
1, Žitnik, Gradišek 4, Žvižej 4; DOBOVA Kostevc, Dapo 4, M. Urbanč 2, Martinčič 1, Bogovič
2, Voglar 1, Deržič 3, D. Urbanč 1 (1), Vertovšek 4 (4), Kranjc, Škof, Kukavica 5, Kranjčič, Ali-begovič. Sedemmetrovke: Trebnje 2 (2), Dobova 5 (5). Izključitve: Trebnje 12, Dobova 10 minut.
Termo: Inles Riko 21:25 (10:13); INLES RIKO: Grm, Lesar 4, Ilc 6 (3), Ivanec 3, Zbačnik, Pajnič 2, Bartol, Djokič 4, Hojč 6. Sedemmetrovke: Termo 5:6, Inles Riko 3:3. Izključitve: Termo 10 minut, Inles Riko 12 minut. LESTVICA: 1. Celje P. Laško 22, 2. Prule 67 20, 3. Prevent 18, 4. Trebnje 16, 5. Gorenje 11, 6. Dobova 11, 7. Inles Riko 10, 8. Radeče 8,9. Slovan 7,10. Termo 7,11. Jadran 2, 12. Izola HM 0.,
KOŠARKA
1. B SKL, 9. kolo - Banex : Ten Krško 90:94 (78:78, 40:47); LESTVICA: 1. Bežigrad 16, 2. Ten Krško 16, 3. Kemoplast 15, 4. Nova Gorica 15,5. GD Hrastnik 14 itd.
REKREATIVNA KOŠARKARSKA LIGA V KOSTANJEVICI
KOSTANJEVICA NA KRKI -Športno društvo Kostanjevica na Krki bo pripravilo rekreativno ligo v košarki. Predvidevajo, da bi se tekmovanje začelo 12. decembra, sestanek vseh, ki bi želeli nastopati v rekreativni ligi, pa bo 5. decembra ob 17. uri v prostorih kulturnega doma v Kostanjevici. Vsa dodatna pojasnila dobite po telefonu (041) 847 807.
URŠKI SILVESTER PRVI TURNIR
MIRNA - Na prvem badmintonskem turnirju za slovensko jakostno lestvico do 17. leta je med dekleti zmagala 13-letna mirnska igralka Urška Silvester. V finalu je z 2:1 premagala leto mlajšo sestro Spelo, ki je kasneje v boju za drugo mesto izgubila z Len-davčanko Simono Koncut.
ATOMU TOČKA
SEVNICA, KRŠKO - Rokometaši v 1. B-ligi so odigrali 8. kolo. Sevničani so v Bakovcih s Pomurko Krogom izgubili s 27:29, medtem ko je krški Atom doma igral s Chiom Besnico 29:29. Sevnica je z 9 točkami peta, Atom pa s 4 dvanajsti.
DIJAŠKI NOGOMETNI FINALE V ŠMIHELU
NOVO MESTO - V torek, 30. novembra, je Šolski center Novo mesto v dvorani Leona Štuklja v Šmihelu pripravil finalni turnir državnega prvenstva srednjih šol v nogometu. Prvo polfinalno tekmo med Kranjem in Ptujem so s 3:2 dobili Kranjčani, na drugi tekmi pa so s 6:2 Velenjčani premagali Novomeščane. Tekmo za prvo mesto med Kranjem in Velenjem je s 5:3 dobil Kranj, Novomeščani pa so si z zmago nad Ptujem z 8:3 prigrali tretje mesto v državi.
BADMINTON NOVOST V RIBNICI - V ribniški dolini se zadnja leta vse bolj uveljavlja tudi badminton. Člani kluba že tretje leto vadijo v majhni dvorani TVD Partizana in Se pripravljajo na prve tekme. Prejšnji teden so se pomerili s tekmeci iz Ljubljane in pokazali, da znajo že kar precej. (Foto. M. Glavonjič)
TENISKI CENTER OTOCEC
I^KRKNZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC
• MIKLAVŽEV EKIPNI TURNIR - V teniškem centru Otočec bodo v soboto, 4. decembra, ob 15. uri pripravili drugi Miklavžev ekipni teniški turnir. Štiričlansko ekipo sestavljata dva para. Prvi krog turnirja bo potekal v skupinah po sistemu vsak z vsakim, v drugi del tekmovanja pa se uvrstita prvouvrščeni ekipi. Posamezni dvoboji parov se igrajo na en niz.
v primeru izenačenega izida 1:1 Pa se igra tretji dvoboj do 10 točk. Na prvem Miklavževem turnirju je lani zmagala ekipa Pesim (Ribičič, Ivanovič, Simčič, Dolčič). Prijavnina za celo ekipo znaša 7.000 tolarjev, v kar je vštet tudi topi* obrok. Vsa ostala pojasnila dobite po telefonu (068) 75 458. Prijave zbirajo do petka, 3. novembra, do 18. ure.
V_
Snežni topovi in sedežnice zdaj zares
V smučarskem centru Rog Črmošnjice se stvari premikajo na boljše - Zdravilišča z osmimi družbo, ki bo upravljala s smučišči in poskrbela za posodobitev - Sedežnica iz doline na sam
občinami ustanavljajo novo vrh in umetno zasneževanje
ČRMOŠNJICE - Največje dolenjsko smučišče Rog Črmošnjice čakajo lepši časi, na to vsaj kažejo načrti posodobitve. Ideja, da bi smučišče opremili s snežnimi topovi in se tako izognili tveganju s snegom revnih zim ter s sedežnico iz doline na vrh Gač povezali nekdanje Rogovo smučišče z obstoječim, ni nova, a so bili tovrstni načrti do sedaj bolj pobožne želje dolenjskih ljubiteljev smučanja. Zdaj ni več tako, saj seje marsikaj spremenilo. Če bo šlo po načrtih in sreči, bodo priljubljene Gače dobile topove in sedežnico iz doline že prihodnje leto.
Gače imajo smučarsko tradicijo. Smučarski Center Rog Črmošnjice
Prva pisna omemba smučarskega centra na Gačah sega v leto 1939. V povojnih letih so tu smučali in tekmovali predvsem gozdarji, prvo vlečnico pa je v sedemdesetih leti v dolini v Črmošnjicah postavilo novomeško smučarsko društvo Rog.
je začel nastajati leta 1983, ko je Krka iz vasi Gričice (700 m nad morjem) do vrha Gač (965 m) speljala prvo vlečnico in postavila brunarico, leto kasneje pa so Gače dobile še drugo vlečnico. Z vlečnicama dvojčicama Vrh 1 in Vrh 2 se je leta
Evropski bron v ju-jitsu
Na evropskem prvenstvu v ju-jitsu Rizviču bron med posamezniki, Globočanom pa v duo sistemu
GLOBOKO, NOVO MESTO -Na evropskem prvenstvu v borilni veščini ju-jitsu v Leedsu v Angliji so uspešno nastopili tudi člani društva borilnih veščin Katana iz Globokega in kluba Bushido iz Novega mesta.
Novomeščan Zlatko Rizvič je osvojil 3. mesto v športnih borbah v kategoriji do 94 kg, njegov klubski tovariš Metod Jerman pa je bil v kategoriji do 64 kg deveti. Globočani so se izkazali v duo sistemu, kjer sta bila med mešanimi pari Gorazd Kostevc in Vanja Preskar tretja, med ženskimi pari pa sta bili Maja Ferenčak in Anita Strgar peti.
Metod Jerman je na prvenstvu nastopil poškodovan, saj si nekaj dni pred odhodom v Anglijo na treningu poškodoval rebra. Prvi dvoboj je kljub temu dobro prestal, v drugem dvoboju pa je poškodbo obnovil in
V
zaradi bolečin odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Zlatko Rizvič je v prvem kolu izgubil dvoboj z vicepr-vakom sveta, v drugem kolu pa je premagal najboljšega nemškega predstavnika v tej kategoriji, a mu je ta poškodovalvnos. Na koncu seje Rizvič srečal s Švedom in ga premagal s tremi iponi, kar mu je prineslo bron, s čimer se je približal svojemu največjemu uspehu, za kar šteje tretje mesto na svetovnih igrah.
Naslednje leto bo na Danskem svetovno prvenstvo v ju-jitsu, na katerem želi Zlatko Rizvič osvojiti dovolj točk za nastop na naslednjih svetovnih igrah na Japonskem, potem pa naj bi se umaknil z mednarodne scene. Na prvenstvu bo nastopil tudi Jerman, ki upa, da bo imel na Danskem več sreče in bo nastopil zdrav. Precej
1987 razvoj smučišča tako rekoč ustavil, za kar so bile kljub nekoliko drugačnim načrtom krive predvsem zelene zime. Medtem ko so se drugod po Evropi in marsikje po Sloveniji tveganju izognili z umetnim zasneževanjem, se je pet vlečnic na Gačah zaradi pomanjkanja snega vrtelo le po nekaj dni na leto.
Krkina Zdravilišča, na katera je Krka leta 1991 prenesla smučišče nad Črmošnjicami, sama niso zmog-
• Umetno zasneževanje bo urejeno z novim tako imenovanim žirafnim sistemom snežnih topov. V prvi fazi bi s petimi topovi omogočili dosne-ževanje, v drugi fazi pa naj bi z 12 topovi pokrili celotno smučišče. TVetja faza predvideva tudi osvetlitev smučišča za nočno smuko. In koliko bo vse skupaj stalo? Vodovod je ocenjen na 24 milijonov tolarjev, sistem umetnega zasneževanja na 150 milijonov, celotna investicija skupaj s sedežnicami pa na 350 milijonov tolarjev oziroma 3,5 milijona nemških mark. V predračun ni všteta restavracija z apartmaji v dolini.
la uresničiti načrtov. Poskušala so kandidirati za denar, ki gaje država namenila razvoju smučišč, a ker žičničarstvo ni osnovna dejavnost Zdravilišč, niso dobili niti tolarja. Edina rešitev je bila, da skupaj z dolenjskimi in belokranjskimi občinami ustanovijo podjetje, ki bi od države lahko dobilo zajeten delež od blizu milijarde tolarjev, razvoju žičničarstva namenjenega denarja. Gre za denar, ki ga ni treba vrniti, na voljo pa so tudi ugodni krediti.
Dogovori z dolenjskimi in belokranjskimi občinami so končani,
občinski sveti osmih občin pa so že dali soglasje k soustanvitvi Šmučar-sko- rekreacijskega centra Rog Črmošnjice, d.o.o. Ustanovni kapital družbe znaša 15 milijonov tolarjev, pri čemer Krka Zdravilišča vložijo tretjino, višina osnovnih ustanovitvenih vložkov občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Žužemberk, Semič, Dolenjske Toplice, Škocjan in Mirna Peč pa so opredeljeni glede na število prebivalcev. Družba Krka Zdravilišča je pripravljena novi družbi odstopiti vse pravice, ki jih ima nasmučišču, in ji dati v brezplačno uporabo vso opremo in naprave, medtem ko občina Semič novi družbi ponuja v brezplačno uporabo zemljišča, na katerem se razprostira smučišče. O namenski porabi denarja bo odločala skupščina družbe v skladu z deležem posameznih družbenikov.
Pismo o nameri, ustanoviti gospodarsko družbo je podpisal tudi župan občine Trebnje, a so občinski svetniki preprečili, da bi bila točka o sodelovanju pri soustanovitvi centra Rog Črmošnjice sploh prišla na dnevni red seje občinskega sveta. Šentjernejska občina seje iz razumljivih razlogov sodelovanju odpovedala že prej, saj želi urediti svoje smučišče na Javorovici.
MOJSTER IN VAJENEC - Alojz Derganc (desno) je prišel na Gače, ko so leta 1982 na območju smučišča gozdarji podirali drevje in čistili grmovje, ki je po vojni zaraslo kočevarske njive in košenice. Vodja smučišča je vseh 17 let, z novim letom pa se bo vrnil v dolino, kjer bo zdaj tudi pozimi po tehnični plati še naprej skrbel za Zdravilišče Dolenjske Toplice. Zdaj mu pri delu na Gačah pomaga prvi direktor Televizije Novo mesto Niko Kupec (levo), novega vodjo smučišča in kasneje tudi direktorja centra pa bo določila skupščina nove družbe. (Foto: I. V.)
Že leta 1997 je bila opravljena podrobna študija o možnostih umetnega zasneževanja, razširitve smučišča in osvetljevanja dela smučišča za nočno smuko, pripravljeni pa so tudi že vsi načrti za posodobitev smučarskega centra Rog Črmošnjice. Ko bo center dokončan, smučarjem ne bo treba do smučišča vijugati po makadamski cesti. Pri vasi Črmošnjice bo v dolini urejen parkirni prostor za 700 vozil. Iz doline bo smučarje na vrh peljala sodobna štirisedežnica s sedeži, opremljenimi s kupolami, ki smučarje ščitijo
pred sneženjem in vetrom. Obstoječe smučišče z dolino že sedaj povezuje pred leti urejena smučarska proga, ki pa jo bo treba ponekod še razširiti in na posameznih delih zatraviti. Nova sedežnica bo zgrajena tudi na obstoječem smučišču. Po načrtih bodo vlečnici Vrh podaljšali za 150 m in otroško vlečnico Medo za 50 m. Iz Srednje vasi bodo napeljali vodovod do vasi Gričice, kjer bodo brez večjih posegov v prostor vvrtači uredili akumulacijsko jezer-ce za 10.000 m3 vode, v katerem se bo zbirala tudi meteorna voda.
I. VIDMAR
Krka Telekom za vrh v Saporti
Košarkarji Krke Telekoma odmor zaradi reprezentančnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo izkoriščajo za pripravo pred odločilno tekmo s Sakalaijem, ki je premagal Zalgiris
Žužemberčani zdaj brez navijačev
Po prvem delu predzadnji na lestvici - Šola ne dovoli nogometa v telovadnici, navijači pa nočejo navijati za odbojkarje - Zdaj vsaka tekma odločilna za obstanek
NOVO MESTO - Košarkarski prvoligaši so minuli teden zaradi kvalifikacijskih tekem z evropsko prvenstvo 2001 počivali, polne roke dela pa so imeli le reprezentanti, ki sta se jim na povabilo trenerja Borisa Zrinskega pridružila tudi Novomeščana Matjaž Smodiš in Simon Petrov, ki pa na prvih tekmah žal nista nastopila. Matjaž je med ogrevanjem pred tekmo s Portugalsko začutil bolečino v hrbtenici, zato je kljub posredovanju reprezentančnih fizioterapevtov obsedel na klopi, namesto v Makedonijo pa je odšel domov, kjer ga je v roke vzel klubski fizioterapevt Borut Škedelj. Matjaž naj bi bil do sinočnje tekme z Islandijo v Radovljici že nared za igro.
sko moštvo Planja Basket ali Belgijsko Okapi Alst. V primeru poraza z Litvanci bi se morali zadovoljiti s tretjim mestom, kar bi pomenilo, da bi se v šestnajstini finala morali 11. in 18. januarja pomeriti s Splitom.
I. V.
v ŽUŽEMBERK - Odbojkarji so končali prvi del sezone, po katerem je Žužemberk predzadnji, čeprav je ugnal celo drugouvrščene Kamničane. Usoden je bil poraz z Granitom, ki bi ga Suhokranjci v drugem delu morali premagati, če želijo ostati v družbi najboljših. Že to soboto bodo nadaljevali prvenstvene boje doma z Olimpijo, ki so se ji v prvem delu dobro upirali.
Že pred tekmo med Žužemberkom in vodilnim moštvom prve slovenske odbojkarske lige mariborskim Stavbarjem IGM je bilo jasno, da Suhokranjci v boju z izkušenimi Poklicnimi odbojkarji nimajo veliko •božnosti za zmago, a se Žužemberčani niso vnaprej predali. Mariborčani so se izkazali že pri sprejemu začetnih udarcev, kjer sta blestela Škorc in Perhaj, dober sprejem pa Je tudi najboljši temelj dobrega napada. Kljub temu so Žužemberčani v prvem in drugem nizu do 15 točke držali ravnotežje na igrišču, v zaključnem delu nizov pa jim kljub
borbenosti ni šlo, kot bi si želeli. Bolj kot poraz s trenutno najboljšim slovenskim odbojkarskim moštvom je Žužemberčane prizadel poniževalen odnos mariborskih odbojkarjev do slabših tekmecev, na drugi strani mreže pa je s požrtvovalno igro in odnosom do igre in tekmecev Vlatko Petkovič štajerskim gostom pokazal, kako bi se moral na igrišču obnašati pravi športnik.
Žužemberk je po končanem prvem delu z dvema zmagama (nad drugouvrščenim Kamnikom in zadnjeuvr-ščenim Astecom Triglavom) in sedmimi porazi na predzadnjem mestu,
Smučarje presenetil sneg
Do novega leta naj bi na smučišču Izbir namestili novo sidrno vlečnico - Brez večje pomoči občine
SODRAŽICA - Na smučišču Izbir v Sodražici so prejšnji teden zagnali obe 350 m dolgi vrvni vlečnici na ročke. Vse leto so prizadevni člani smučarskega kluba urejali okolico, razširili in podaljšali so smučišče in se pripravili, da bi še pred sezono namestili sidrno vlečnico. Kupili so opremo, skopali temelje in uredili drugo infrastrukturo, a jih je presenetil zgodnji sneg, ki jim jc začasno prekrižal načrte.
Če bi pravočasno zbrali dovolj denarja, bi nova vlečnica že obratovala. Za rekonstrukcijo smučišča so porabili 16 milijonov tolar-
Tone Matelič
jev, v kar ni všteto 700 metrov električnega kabla. Ves denar so po zbrali člani kluba sami. Občina Sodražica je primaknila le 240 tisoč tolarjev, okrog pet milijonov tolarjev pa so prispevali zasebniki in podjetniki s krediti z ugodnejšo obrestno mero. Nekaj denarja pričakujejo tudi od ministrstva za šolstvo in šport. Tone Matelič, predsednik Smučarskega kluba Sodražica, upa, da bo sezona dolga, saj bodo le tako lahko poplačali dolgove, še pred začetkom glavnega dela smučarske sezone pa si želijo odjuge, da bi lahko namestili 480-metrsko vlečnico, ki bo na uro prepeljala 620 smučarjev. Poleg tega so zgradili garažo z lovilcem olja za teptalnik snega in uredili prostor za sanitarije. Obnovili bodo razsvetljavo, saj je za nočno smučanje izredno veliko zanimanje. Na robu smučišča bodo namestili še manjšo vlečnico za otroke. Tako so izpolnili vse pogoje za pridobitev uporabnega in obratovalnega dovoljenja. Izbir je edino urejeno smučišče v Ribniški dolini in ga množično obiskujejo smučarji iz Ljubljane, Grosuplja, Postojne, Cerknice in Loške doline. Med šolskimi počitnicami pa bo tu več tečajev za otroke in odrasle.
M.G.
osmouvrščeni Granit pa ima pred njim tri točke prednosti. Ob nezavidljivem položaju na lestvici se edino suhokranjsko športno moštvo, ki nastopa v kateri izmed državnih lig, ubada še z drugačnimi težavami. Žužemberški odbojkarji so imeli dobro organizirano navijaško skupino, ki jih je spodbujala tudi na tekmah v drugih krajih. Skupino so sestavljali predvsem člani nogometnega kluba Žužemberk, ki pa odbojkarske tekme zadnje čase bojkotirajo. Za bojkot so se odločili, ker jim vodstvo osnovne šole pozimi v šolski telovadnici ne dovoli igrati nogometa, za kar pa niso krivi odbojkarji, ki v boju za obstanek močno pogrešajo njihovo pomoč s tribun.
Drugi del prvenstva se bo nadaljeval že 4. decembra, ko se bodo Žužemberčani doma pomerili z Olimpijo, ki se je morala v prvem delu v Ljubljani kar pošteno potruditi, daje ugnala žilave Suhokranj-ce, za katere je tako rekoč vsaka tekma s tekmeci s sredine lestvice odločilna v boju za obstanek.
Drugače je s Simonom Petrovom, ki gaje Zrinski povabil v reprezentanco, s katero ves čas trenira, a za tekmi s Portugalci in Makedonci ni bil izbran med deset igralcev, ki so stopili na parket, to pa naj bi se zgodilo sinoči v Radovljici.
Ostalo moštvo Krke Telekoma se med premorom vneto pripravlja na naslednje pomebne tekme. Že v soboto bodo novomeški košarkatji prvič v letošnji sezoni preizkusili svojo moč in znanje z ljubljanskim Unionom Olipjpijo. Tekma bo v Tivoliju ob 19. uri, krkaši pa pričakujejo, da se bo na tribunah spet zbralo več novomeških kot ljubljanskih navijačev. Zadnje igre Uniona Olimpije sicer kažejo, daje najboljše slovensko moštvo v krizi, a ta kriza je zgolj navidezna in bi bila zmaga Novomeščanov v Tivoliju prava senzacija.
Sobotna tekma z Unionom Olimpijo bo v bistvu najboljša priprava na torkovo (7. december) odločilno srečanje v pokalu Saporta med
Krko Telekomom in vodilnim moštvom skupine H Sakalaijem iz Vilne. Vilenčani so pred prekinitvijo prven-
• Medtem ko je bil obisk novomeških ljubiteljev košarke lani na tekmah pokala Radivoja Korača izvrsten, letos tribune športne dvorane Marof še niso bile polne, obisk pa so ponavadi oklestili neposredni televizijski prenosi tekem Maribora v nogometni ligi prvakov oziroma nogometne reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Prav navijači so krkašem lani veliko pomagali do zmage nad Rimom in precej pripomogli k dobri igri na tekmi z Barcelono, njihovo pomoč pa bodo novomeški košarkarji potrebovali tudi v torek na odločilni tekmi s Sakalaijem.
stva zaradi kvalifikacij za evropsko prvenstvo v litovskem državnem prvenstvu prejšnji teden premagali celo zmagovalca evropske lige Žal-giris. Kljub temu, vsaj glede na prvo tekmo v Vilni Novomeščani niso brez možnosti, zmaga pa bi jim zagotovila prvo mesto v skupini in lažjega nasprotnika v šestnajstini finala pokala Saporta. Glede na razplet v skupini G naj bi to bilo šved-
DVAKRAT EVROPSKI BRON V JU-JITSU
GLOBOKO, NOVO MESTO - Na evropskem prvenstvu v borilni veščini ju-jitsu v Leedsu v Angliji so uspešno nastopili tudi člani društva borilnih veščin Katana iz Globokega in kluba Bushido iz Novega mesta. Novomeščan Zlatko Rizvič je osvojil 3. mesto v športnih borbah v kategoriji do 94 kg, njegov klubski tovariš Metod Jerman pa je bil v kategoriji do 64 kg deveti. Globočani so se izkazali v duo sistemu, kjer sta bila med mešanimi pari Gorazd Kostevc in Vanja Preskar tretja, med ženskimi pari pa sta bili Maja Ferenčak in Anita Strgar peti.
SPET VSE PO STAREM
NOVO MESTO - Novembrski hitropotezni turnir šahovskega kluba Novo mesto je spet dobil vodilni v skupnem seštevku Marjan Kastelic, ki na nekaterih prejšnjih turnirjih ni ravno blestel.
TONIJU TURKU SVETOVNI BRON - Od 23. do 28. novembra sov Caorlah v Italiji pripravili 12. svetovno prvenstvo v kontaktnih borilnih veščinah svetovne zveze za kick boxing WAKO. Slovenci so osvojili tri medalje: Nadja Šibila s Ptuja srebro med dekleti, Davorin Gabrovec s Ptuja bron v semi contactu v kategoriji do 63 kg, tretji pa je bil tudi član karate kluba Novo mesto Toni Turk (na sliki med podlitvijo medalj desno), ki je nastopil v light contactu v kategoriji do 94 kg.
v
Šport iz Kočevja
• RIBNICA - V sedmem krogu 2. državne lige v malem nogometu, skupina zahod, je Ribnica v Ljubljani s 5:7 izgubila s trgovino Naja. Ribničani so v prvem polčasu pokazali manj, kot zmorejo, v nadaljevanju so dosegli štiri zadetke. Strelci za Ribnico: Mitja Mihelič 3, Miha Čampa 1, Vladinir Grgurič 1.
• RIBNICA - V 18. krogu občinske lige v malem nogometu je bilo najbolj zanimivo srečanje med Tornadom Agatonom in Divjimi jezdeci foto Toni, ki se je končalo z izidom 5:5. Na drugih dveh tekmah so igrali takole: Grafit: Elin Kot 3:1, Sodražica : Tbrjak 9:3. Na lestvici še naprej vodi Tornado Agaton, med strelci pa Vlado Grgurič iz iste ekipe.
• KOČEVJE-V devetem krogu v drugi državni ligi so rokometaši Grče zmagali v Kopru (24:20). Kočevci so bili ves čas tekme boljši, Koprčane pa so presenetili predvsem z odlično igro v obrambi.
• KOČEVJE - Košarkarji Snežnika so v osmem krogu v drugi državni ligi z borbeno igro prese-
netili zveste navijače in ž 91:74 premagali Tinex Medvode.
• KOČEVJE - V nedeljo so na Slapu prvi Vipavi pripravili gorski tek, na katerem sta nastopila tudi Kočevca Igor Martič in Franc Kocijančič. Hkrati so razglasili skupne izide desetih tekem za severnoprimorski pokal, kjer je Franc Kocijančič zasedel drugo mesto.
• RIBNICA-Na tekmovanju za pokal Ribnice v športnem plezanju je nastopilo 89 tekmovalcev iz trinajstih klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci z Jesenic in Radovljice. Ribničan Kristijan Pranjič je bil med starejšimi dečki tretji.
• RIBNICA - Ribniški plavalni bazen, ki so ga pred tremi leti prenovili, je ob koncu tedna zopet odprl vrata. V njem se bodo plavanja do konca šolskega leta največ učili učenci osnovnih šol in malčki iz vrtca. V bazenu bodo vadili tudi člani plavalnega kluba in triatlonci, v petek, soboto in nedeljo pa bo bazen odprt tudi za druge občane.
M. G.
Odgovori, popravki
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
TVenutek nepazljivosti
DL št. 47, 25. novembra
Vsak dan se vozim po tej poti v službo in moram povedati, da avto na sliki (Yugo) že kar nekaj časa “krasi” podobo lepe slovenske pokrajine ob zelo prevozni avtocesti. Če me spomin ne vara, je ta avto stal tam že pred začetkom snežnih padavin, kar pomeni, da se ni prevrnil na bok zaradi nepazljivosti voznika in razmer na cesti. Avto je bil na začetku samo odstavljen z vozišča, po nekaj dneh pa ga je nekdo prevrnil.
Pravzaprav vam pišem zaradi tega, ker me zanima, kako to, da se v vsem tem času nihče ni odstranil vozila že zaradi varnosti ostalih udeležencev v prometu. Mislim, da bi bilo dobro, ko bi na take probleme opozarjal tudi Dolenjski list in jih pomagal tudi razrešiti, tako kot pomaga svojim poslušalcem pri reševanju njihovih težav Val 202. Resje, da ste z rubriko “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!” želeli prisluhniti svojim bralcem, vendar je po mojem mnenju rubrika vse prepogosto brez odgovora oz. rešitve, zato predlagam novo rubriko POMOČ BRALCEM. Za začetek vam posredujem dve vprašanji:
Kdaj bodo popravili cestišče pod nadvozi na avtocesti Novo mesto -Čatež? Kot je znano, so zaradi dveh uparjalnikov za JEK znižali cestišče pod nadvozi tudi na dolenjski avtocesti. Uparjalnika sta že dolgo časa v Krškem, cestišče pa pod dvema nadvozoma od Dobruške vasi proti Krškemu še ni v celoti zaključeno. Drugo vprašanje je povezano z avtocesto. Kdo je odgovoren oz. zadolžen za postavitev zaščitnih ograj na avtocesti? Opažam namreč, daje med Novim mestom in Čatežem veliko podvozov, ki nimajo nikakršne zaščite. To pomeni, da v primeru zdrsa z avtoceste na teh mestih padeš približno 4 metre v globino. Zaščitne ograje pa bi bile potrebne tudi na odsekih, kjer tečejo vzporedno lokalne ceste. Gre za odsek Otočec-Kronovo ter Draga-Stranje.
DARKO ŠUŠTARŠIČ Dobravica 3 8310 Šentjernej
Zakaj naši otroci nimajo igrišč?
DL 47, 25. novembra
Spoštovani gospod Menger, pravite, da napadam občino Novo mesto. Ja, zaradi mene je lahko tudi tako, čeprav to sploh ni pomembno, pomembno se mi zdi, da se rešijo
problemi, ki vam jih predočam, pa kdor koli je že odgovoren zanje. Meni je povsem jasno, zakaj kaj pišem, in za svoje besede seveda v celoti odgovarjam.
Spomnite se gotovo, da sem pred slabima dvema letoma prišel prav k vam s prošnjo, da pridobim evidenco športnih in podobnih površin v občini Novo mesto. Ustregli ste mi z zapiski, čeprav sem hitro ugotovil, da je evidenca nepopolna, toda kot osnova je vendarle bila dobra. Da bi jo izpopolnil, to je bil moj nedvoumen namen, sem šel na teren in si zapisoval opažanja ter zraven tudi snemal in fotografiral stanje. Ker sem želel pridobiti natančne podatke, sem obiskal tudi vse novomeške osnovne in srednje šole ter vzgojno-varstveno organizacijo na Ragovski in se pogovarjal s pristojnimi. Prav tako sem v zadnjih letih o tej temi imel kar nekaj bolj ali manj neformalnih razgovorov z gospodom Križmanom, prej direktorjem Agencije za šport, sedaj pa vašim nadrejenim. Tudi on mi je povedal zanimive informacije. Sicer je tako kot vi v splošnem hvalil zadeve, se je pa povsem strinjal z mano, daje pri investicijah v otroška in športna igrišča po stanovanjskih naseljih narejenega mnogo premalo. Ko omenjate, da krajevne skupnosti naredijo premalo, vam povem, da sem seznanjen z njihovim delom in težavami. Če bi občina dala krajevnim skupnostim več denarja, vam zagotavljam, da bi bilo to, kar bi očitno morali storiti vi, že zdavnaj postorjeno.
Da bi bilo moje gledanje na problem objektivnejše, sem v zadnjih letih preštudiral in prebral kar nekaj tako domače kot tuje literature, ki z različnih aspektov obravnava otroška in športna igrišča ter zelene površine. Še posebej me je zanimalo vmeščanje teh površin v urbani prostor, kakor tudi njih potrebna ali želena, priporočena oprema. Storite to še vi in bodite zadovoljni raje šele tedaj, ko bodo z vašim delom zadovoljni vaši občani. Sedaj niso, to vam lahko povem. Po objavi mojega članka, me je poklicalo kar nekaj ljudi, ki se strinjajo z mano, dobil pa’ sem tudi nekaj zanimivih novih informacij.
Ne bom vas posiljeval še z normativi in priporočili glede otroških in športnih igrišč oz. parkov, nenazadnje si jih lahko pridobite in preberete sami. Bo pa potem tudi vam jasno, o tem sem prepričan, da še večina tistih igrišč v Novem mestu, ki jih imamo, le stežka ali pa sploh ne zasluži tega naziva. Le vrišite si vsa igrišča na karto, okoli njih pa narišite kroge oz. radije dostopnosti, tako kot sem to storil jaz, in dobili boste zanimiv prizor. Ob njem se sesujejo vse vaše bogato doneče besede. Igrišč je mnogo premalo, tista, ki že so, pa so tako rekoč po pravilu slabo vzdrževana ali/in slabo opremljena.
TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto
Ne razumejo, zakaj so na zatožni klopi
DL 47, 25. novembra
V prejšnjem Dolenjskem listu je bilo objavljeno poročilo s sodne obravnave v kazenskem postopku zoper Marijo Mihelič, Zvonko Volf - Žulič in mene z naslovom “Ne razumejo, zakaj so na zatožni klopi”. Vsem trem (obdolžencem) nam je povsem jasno, zakaj smo se znašli v sodnem kolesju, le razlogi nimajo nič opraviti s kazenskim pravom in dejanji, ki se nam očitajo. Da bi to pojasnil tudi bralcem, sem se odločil dopolniti povsem korektno poročilo novinarke s te sodne obravnave.
Očita se nam, da smo se z izdajo fiktivnih računov želeli rešiti dav-
LAHKO VSAK
IV
iL
kov, meni pa še, da sem sklenil škodljivo pogodbo s tem, da sem s 25 delavci podjetja Novoline sklenil kreditno pogodbo brez devizne klavzule. Postopek zoper nas je v celoti nezakonit. Izrek obtožbe je namreč kombinacija bivšega 133. čl. KZ RS, ki ne velja več, in 244. čl. veljavnega KZ RS, ki ni veljal v času storitve domnevnega dejanja. Ko smo zaradi tega zahtevali, da se postopek zaključi, je sodišče sprejelo sklep, ki ga je komaj še mogoče vzeti za resnega: da se po ustavi res nikogar ne sme obsoditi za dejanje, ki ni bilo določeno kot kaznivo že v času, ko je bilo storjeno, da pa to ne pomeni, da tudi postopka ni mogoče voditi dalje. Razumi, kdor more.
Da pa ne bi izgledalo, da so naši argumenti le pravne narave, naj povem tudi nekaj o očitanih dejanjih samih. Kreditna pogodba z delavci Novolina je bila sklenjena po sklepu skupščine. Delavci so na ta način dokapitalizirali podjetje, ki je imelo od ustanovitve dalje znane lastnike in ni šlo skozi postopek lastninjenja. Pogodbe so imele ustrezno revalorizacijsko klavzulo in tudi Anton Panjan, danes sodnik, takrat pa delavec Novolina, je potrdil, da so bile zakonite. Očitek o izogibanju davkom z izdajo fiktivnih računov pa je večkrat nesmiseln. Zanj ne obstaja niti senčica dokaza. Dejstvo je, da naloge, za katere je bil račun izdan, ne zanika nihče, zato račun ne more biti fiktiven. Takrat tudi še ni bil sprejet zakon o dohodnini, očitek pa je nesmiseln tudi zato, ker obeznost fizične osebe, da plača davek na plačo, nastane s prejemom plače. Povsem nedvomno je, da nobeden od nas ni prejel sredstev, ki so bila po spornih računih nakazana podjetju Depo, zato tudi obveznost za plačilo davka od osebnih prejemkov ni nastala.
Zakaj se torej postopek, kije tako očitno izmišljen, ne zaključi? Zakaj tožilec ne umakne obtožbe? Zakaj sodišče ne prekine farse? Zato, ker je postopek le del šikiniranja, ki sem ga deležen, odkar opozarjam na sporno delo novomeškega sodišča in tožilstva v zvezi z dvojno prodajo podjetja Pionir Zagreb. Tako je tudi v tej zadevi novomeški tožilec sprožil zoper mene postopek, ki je še bolj za lase privlečen od zgoraj opisanega. Očita mi, da sem direktorja Pionirja Novo mesto napeljal, daje prodal podjetje Pionir Zagreb prepoceni. Ker se vseskozi trudim, da bi v poslih prodajal čim dražje in kupoval čim ceneje, mi sedaj novomeški tožilec sporoča, naj se ne pogajam več o nižjih cenah za odkup, saj sicer lahko končam v zaporu.
Ne vem, ali bodo zoper mene začeli še kak postopek ali ne. Vem pa, da sem (in žal ne le jaz) na zatožni klopi zato, ker so ti postopki pač le sredstvo pritiska v neki drugi igri. In tu želim dokazati, da tudi sodišča ne morejo prodati stvari, ki je že bila prodana. Ne bom popustil, ne glede na število kazenskih postopkov, ki si jih bodo izmislili. Pač verjamem, da v tej državi zakoni veljajo tudi takrat, ko nezakonito ravnajo tožilci in sodniki.
DUŠAN PLUT Novo mesto
Ne razumejo, zakaj so na zatožni klopi
DL 47, 25. novembra
Ker sem v omenjenem članku obravnavana kot obtožena, želim na kratko dopolniti omenjeni zapis. Rada bi pojasnila, da me želi javno tožilstvo in sodišče v Novem mestu obsoditi za zadeve, ki niso kaznivo dejanje niti po sedanjih zakonih, kaj šele po takrat veljavnih, ko za meni očitano kršitev utaje davka (dohodnine) še sploh zakona ni bilo.
Žc v prvih minutah glavne obravnave je bilo ugotovljeno, da javno tožilstvo zaradi navedenega s predlogom obtožbe krši temeljne ustavne pravice državljanov in predloga obtožbe kljub ugotovitvam ne umakne ali pa spremeni, niti sodišče ga ne zavrne, ampak vztraja z nadaljevanjem postopka.
Vse to dokazuje dvoje: Prvič: Predstavniki javnega tožilstva in sodišča očitno lahko tudi za pravno nevzdržne stvari brezmejno trošijo proračunski denar. Drugič: Z vodenjem obtožbe se javno tožilstvo in sodišče v Novem mestu očitno s pozicije moči želi maščevati za nerešene sporne zadeve Pionirja Zagreb, ki so v preteklosti bile javno objavljene, nekateri, med temi sem se znašla tudi jaz, pa imamo očitno zaradi tega nepotrebne sitnosti.
MARIJA MIHELIČ Straža
Brez zavisti ne gre
Zadnjič sem pred Francijem pohvalil Poldeta. Pravzaprav njegovo zidanico, s katero se gre kmečki turizem. Pa se je usul plaz: “Lahko njemu. V prejšnjem sistemu je bil direktor, zdaj pa izkorišča veze in vežice, poznanstva. Danes brez tega ne dosežeš nič. Nemalo nepovratnih sredstev je dobil. Pa ugodne kredite. S svojim denarjem in s svojimi rokami še sekreta ne bi sezidal takšnega, kot se spodobi. Verjemi. ”
Zvedel sem še, da je na oblasti mafija, ki krade vsevprek. Da pošten človek ne more nikamor naprej, da je on, Franci, izdelal že ničkoliko projektov, pa mu ni uspelo dobiti niti prebite pare iz naslova demografsko ogroženih področij, in da je vse skupaj še najbolj podobno bordelu, kjer vlada zakon nasilja, podkupovanja, neresnic in prevar.
Verjemite, da sem pričel počasi verjeti vse to. Le kako naj bi sicer lahko brez zavisti prenesel uspehe svojih znancev? Tudi Poldetovega.
TONI GAŠPERIČ
Stališče rejcev drobnice
Podpirajo predlog kmetijskega ministra za odstrel medvedov
RAZSTAVA O MIRTOVIŠKEM POTOKU
LOŠKI POTOK - 26. novembra je bila pod pokroviteljstvom osnovne šole dr. Antona Debeljaka in občine Loški Potok v avli šole odprta razstava izbranih fotografij Viktorja Leskovca pod naslovom “Ohranimo Mirtoviški potok”, ki so nastale predvsem v okolju občine Osilnica. Mirtoviški potok spada med edinstvene naravne bisere, vendar mu grozi uničenje zaradi izgradnje majhne elektrarne. Kako to preprečiti, govori obsežna študija, ki jo podpirata tudi osilniška občina in njen župan Toni Kovač.
Izrednemu naravnovarstvene-mu dogodku pa so poseben pridih dali tudi učenci omenjene šole; nastopili so recitatorji in pevski zbor pod vodstvom Marije Mon-tanič in Jožeta Lovka. Razstava bo odprta približno teden dni in je v vsakem pogledu vredna ogleda.
A. K.
USTRELIL PRAŠIČA IN MOŠKEGA
LOKVE - 27. novembra dopoldne je 70-letni J. M. z Lokev v hlevu s pištolo znamke Baretta ustrelil prašiča, ob nekontroliranem mahanju z njo pa je zunaj po nesreči ustrelil in zadel 66-let-nega V. P. iz Pirana v zadnjico in levo nogo. Poškodovanca so oskrbeli v črnomaljskem zdravstvenem domu, nato so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Zoper J. M. so policisti napisali kazensko ovadbo.
OBČAN SPRASUJE, MEDVED ODGOVARJA
“Kaj meniš o zavzemanju za manjši odstrel medvedov?” “To je vse hvale vredno početje, nekoliko me moti le, da se najbolj zavzemajo za zmanjšanje odstrela Ljubljančani, ki se jim je doslej prikazal le en medvedek, pa še tistemu so takoj upihnili življenje. ”
Zveza društev rejcev drobnice Slovenije se je zaradi hudih polemik v javnosti zaradi nedavne odločbe ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o odstrelu 65 medvedov v Sloveniji odločila prikazati problematiko tudi s svoje plati.
V javni polemiki so rejci drobnice velikokrat prikazani na neprijazen, če ne celo sovražen način. Takšen odnos rejci drobnice kategorično zavračamo, saj, kljub temu da odločbo ministrstva odločno podpiramo, ne vzpodbujamo iztrebljanje rjavega medveda v Sloveniji, temveč uravnoteženje števila živali v primeren okvir, tako številčen kot teritorialen. Kmetje na marginalnih območjih (največkrat demografsko ogroženih) redimo živino in s tem ohranjamo kulturno krajino. Rejci redimo na svojih kmetijah toliko živali, kot jih te kmetijske površine prenesejo, in nič več. Enako zahtevamo tudi od države, da regulira število divjadi, še posebno zveri.
Predvsem je naša skrb varnost ljudi. Na območju, kjer se pojavlja medved, živijo ljudje v nenehnem strahu, njihovo gibanje pa je že omejeno. S tem so takoj povezani tudi dodatni problemi in stroški, npr. obvezni prevozi otrok do vasi, saj ti ne hodijo več peš niti v šolo, tudi ne na avtobusna postajališča, če so ta zunaj vasi.
Ne pristajamo na številne zelo pavšalne napade, da “rinemo ovce
Mednarodna revija za otroke
_____________Happy____________
V Sloveniji in Angliji bo prihodnji mesec izšla prva številka mednarodne revije za otroke Happy, ki jo je idejno zasnovalo podjetje Hap-py group. Revija nosi ime po vesoljčku Happyju, ki je na medgalak-tičnem potovanju pomotoma zašel na Zemljo. Njegovo geslo je, da na zemlji ni vse v redu, toda če se bomo potrudili, lahko naredimo planet boljši.
Revija bo izhajala v različnih jezikih po vsem svetu, ustvarjali pa jo bodo otroci. S svojimi pričevanjem bodo otroci otrokom od drugod pokazali, kaj delajo in kako se igrajo. Cilj revije je zgraditi most komunikacije ter razumevanja med ljudmi. V reviji bo prostor namenjen globalnim, univerzalnim temam, pa tudi lokalnim. Revija je nastajala pet let, lik vesoljčka je narisal Natan Jurančič, oblikovalsko je lik nadgradil Tandar. Happyjevo zgodbo in njegovo ime pa si je zamislil Igor Medjugorac. Ker sta od sodelovanja odstopila Delo - revije in tudi dr. Mapet, je založba Kid svoj delež prodala tujemu partnerju in se preimenovala v Happy Group, tako so vse poslovne zadeve že selili v Anglijo, mednarodno uredništvo pa je še vedno v Sloveniji.
Revija Happy ima na svetovnem spletu tudi nadgradnjo - Happyjevo učilnico. Vsak razred, kjer bo vsaj četrtina otrok naročena na revijo Happy, bo lahko postal Happyjev razred. Tam se bo lahko predstavil, prostor pa bo tudi za klepet in dopisovanje med učenci Happiyjevih razredov ter za različne projekte in natečaje.	j	p
pred medvedje brloge”, saj seje na območjih, kjer kmetujemo danes, nekoč kmetovalo še veliko intenzivneje (Kočevska, Bela krajina, Notranjska, Primorska, Trenta...). Veliko se govori o preprečevanju izseljevanja ljudi z demografsko ogroženih območij in ta problem je potrebno imeti pred očmi vedno, tudi ko se govori o zaščiti zveri. Žrtve medvedov in drugih zveri so pogosto tudi živali. Izumrtje grozi na primer drežniški kozi in ovcam pasme istrska pramenka in belokranjska pramenka, ki ravno tako predstavlja našo kulturnozgodovinsko dediščino in dragocen genetski material.
Zveza društev rejcev drobnice Slovenije podpira ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja in njegovo odločbo o odstrelu rjavega medveda, obenem pa ga poziva, naj izda ustrezno odločbo o odstrelu tudi drugih vrst zveri, ki so se prekomerno namnožile.
Upravni odbor Zveze društev rejcev drobnice Slovenije
IZLET PODEŽELSKE MLADINE
Člani Društev podeželske mladine iz črnomaljske, metliške in semiške občine smo pred kratkim odšli na potep po Beli krajini. V Semiču smo si ogledali župnijsko cerkev, v bližnji Vavpči vasi pa Malnaričevo kmetijo. V Gribljah smo obiskali Štrucljeve, ki so svojo kmetijo usmerili v pridelovanje mleka, na turistčni kmetiji Adle-šiči v Adlešičih smo spoznali čebelarstvo, v metliški občini pa smo obiskali cerkve pri Treh farah in Vinsko klet, kjer smo pokusili značilna vina. Zvečer so nas pogostili na turistični kmetiji Matkovič na Lokvici, kjer smo pripravili tudi zabavne igre in ples. Če tudi tebe zanima delo v Društvih podeželske mladine, se nam lahko pridružiš. Dobrodošel boš!
VIKTOR KURE, DPM Metlika
Nepotrebne škarje
Nekaj sto metrov iz Metlike proti Črnomlju se je pripetila prometna nesreča, v kateri je šofer ostal ukleščen v pločevini. Iz nezavidljivega položaja so ga rešili črnomaljski gasilci, kajti metliški ne premorejo klešč za razrez. Menda so posamezniki že večkrat predlagali nakup, a kaj, ko ni bilo nikoli denarja. Morda je zainteresirane od nakupa odvračalo tudi prepričanje, da je rekvizit nepotreben, saj je redkokdaj uporabljen. Zagovorniki pa trdijo, da bi bil denar pametno naložen, četudi bi rabili škarje le enkrat v nekaj letih in če bi z njimi rešili le eno življenje. Ne gre se obnašati kot vplivnež, ki je pred leti predlagal razpust gasilskega društva, ker v njihovi vasi ni gorelo že najmanj deset let...
TONI GAŠPERIČ
Ob visokem snegu psi ogrožajo divjad
Posebno nevarni za divjad so potepuški pa tudi domači psi - Psa, ki se giblje brez
nadzora, lahko lovec pokonča
Novembrske obilne snežne padavine so zelo poslabšale bivalne razmere za divjad. Ob visokem snegu se divjad, predvsem srnjad in jelenjad, težko giblje, zadržuje se na mestih, kjer je najlažje priti do hrane, zato jo je zelo lahko opaziti. Posebno nevaren za divjad je sneg, ki ima na vrhu zamrznjeno skorjo ter se ob hoji udira. Psi v tem času povzročajo na divjadi občutno škodo. Posebno nevarni za divjad so potepuški psi, marsikdaj pa se kot lovci nanjo pojavijo tudi domači psi. Psa, kije ves dan kot čuvaj privezan, gospodar spusti za nekaj ur na svobodo, da se žival malo sprehodi. Če tak pes živi v bližini gozda, se ob odve-zu takoj odpravi v gozd, kjer se skriva dijvad. Psi divjad napadejo in marsikdaj tudi pokončajo, saj se lažje gibljejo kot divjad, ker se jim
ob hoji po zamrznjenem snegu manj udira. Preganjana divjad porabi zaradi umikanja pred psi več energije, to pa povzroči njeno oslabelost in povečan pogin. Posebno nevarni za divjad so psi mešanci, kjer je bil eden od staršev lovski pes in se jim ob pogledu na divjad ali ob njenem vonju prebudi lovski nagon.
Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLUL, Ur. list SRS št. 25/76) pravi v 17. členu, da psa brez nadzora ne smemo spuščati v lovišče ter da psa, ki se brez nadzora giblje v lovišču in je oddaljen več kot 200 m od hiš ali več kot 50 m od gospodarja, lahko član lovske organizacije pokonča. Prav tako ne glede na oddaljenost od hiš oziroma gospodarja pokonča pes, če neposredno preganja oziroma
uničuje divjad v lovišču. Navod'" lo o ukrepih za ugotavljanje-preprečevanje in zatiranje stekline - Rabies (Lyssa) (Ur. list št. 89/99) pravi v 6. členu, d« morajo biti na okuženem območju v času bolezni psi privezani, potepuške pse in mačke, za katere se sumi, da so prišle v stik z okuženimi živalmi, pa je potebno usmrtiti. Za okuženo s steklino pa je proglašeno celotno območje republike Slovenije.	,	..
Lovci so v maju 1999 sprejeu Lovski etični kodeks, ki v 18. členu pravi, da pokončevanje klateških in za lastnika odvečnih 'n bolnih živali ni naloga lovcev ne lovskih organizacij, zato je to pre' puščeno odločitvi vsakega posameznega lovca.
BORUT TAVČAR, univ. dip 'n8;
Lovski inšpekto
V SENCI OSVETLJENIH
Jakobina Pahor
V šoli ne učijo več lepopisja, češ da bi bila to v poplavi računalnikov navlaka. Pa je lepo videti z roko napisano pismo ali z roko izpisano priznanje, diplomo. Je bolj domače, bolj človeško, toplo. Redki so, ki to še obvladajo. K njim sodi upokojena učiteljica Jakobina Pahor, ženska, na katero se v Metliki spomnijo, ko je treba napisati imena in priimke na vinogradniška priznanja ob ocenjevanju vin ob vsakoletni Vinski vigredi. Zaprosijo jo tudi pri Rdečem križu, ko imajo kakšna slavja za krvodajalce, ali gasilci, ko podeljujejo diplome.
Jakičina ljubezen pa je tudi vezenje in nekega lepega dne bo pripravila razstavo v Gan-glovem razstavišču. Na odprtje bo še posebej povabila “klo-bučnice”, ženske, katerih razpoznavni znak so klobuki, ki si jih nadejo, da bi dokazale, da se cenijo in da pokoj ni čas mirovanja, zapiranje vase, negodovanja in smiljenja samemu sebi, temveč da je lahko tudi tretje življenjsko obdobje polno radosti, veselja in ustvarjalnosti. Težko je verjeti, da gredo zavoljo tega nekaterim celo na živce.
TONI GAŠPERIČ
“VARNA ZIMSKA VOŽNJA”
KRŠKO - Policisti PU Krško so ■ned 18. in 22. novembrom imeli poostrene akcije “Varna zimska vožnja” in ustavili 12 voznikov motornih vozil brez predpisane zimske opreme, ki so ovirali promet, ter jih mandatno kaznovani. Policisti so opozarjali tudi ostale voznike, vsem udeležencem v prometu pa so delili zloženke z napotki za varno udeležbo v prometu v času zime in zimskih razmer. Od 15. do 21. novembra se je na območju PU Krško zgodilo 24 prometnih nesreč, v katerih je bila ena oseba hudo ranjena, Pet pa lažje. Razlog nesreč je bila predvsem neprilagojena hitrost razmeram na vozišču.
najbolje žičkarjeva
KRŠKO - Na mednarodnem plavalnem mitingu za pokal mesta Celje se je med plavalci krškega Celu-jozarja najbolj izkazala Dolores Zičkar, ki je v kategoriji do 13. leta osvojila drugo mesto na 100 in 200 m prsno, Rok Kerin je bil na 200 m mešano med mladinci četrti, četrto mesto pa sta osvojila tudi Jaro Kovačič med kadeti na 200 m delfin m Nina Andrijaševič na 400 m prosto med deklicami, medtem ko je bila Nika Jevnik med kadetinjami Peta na 100 in 200 m delfin.
GORENCA BLESTITA
DOLENJSKE TOPLICE - Član kluba za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Toplic, Dušan Gorenc, je na državnem prvenstvu v točnosti pristajanja z jadralnim padalom osvojil Peto mesto, peti pa je tudi na slovenski jakostni lestvici, s čimer si je zagotovil nastop v reprezentanci na naslednjem svetovnem prvenstvu. Na zadnji tekmi sezone v supcrpokalu Jta Ravnah na Koroškem se je med Tbpličani s tretjim mestom najbolj jzkazal Jaka Gorenc, ki pa se ni udeležil vseh tekem in ni mogel konkurirati za nastop v reprezentanci.
Slomškova kapelica - Na
Martinovo tnedeljo je bila po maši 11 Zdinji vasi na Kamenvrhu blagoslovljena obnovljena kapelica. To P prva Slomškova kapelica v naši ^upniji. Poslikava kapelice je povsem nova, v kapelici so upodobljeni Jezus, Marija, .sv. Krištof in prvi slovenski blaženi Anion Martin Slomšek. Podobe je naslikal Martin Blat-n'k iz Lipovca v Suhi krajini. Kapeli-c° je blagoslovil šentpetrski župnik ftaž Gregorc, po blagoslovitvi pa so blažičevi vse prisotne bogato pogostili. (Foto: H. Murgelj)
RUDNIŠKI VLAK PRED ŠOLO
SENOVO - Pred senovško osnovno šolo so pred časom postavili lokomotivo z dvema vagonoma, to je del transportne kompozicije, ki je v preteklosti redno vozila po ozkotirni železnici premog iz rudnika na Senovem na železniško postajo v Brestanici. Do danes sta se ohranili skupno dve lokomotivi. Omenjeno malo kompozicijo izpred senovške šole so naredili v rudniških delavnicah na Senovem, kjer so sicer znali napraviti in popraviti mnoge naprave, katerih gradnjo javnost neredko zmotno pripisuje tujim izdelovalcem.
Vse izhaja iz (ne)vrednot
Posvet o nasilju nad ženskami in reševanju tega problema -Dolenjska dejavna - Večji poudarek medsebojnim odnosom
NOVO MESTO - “Nasilje nad ženskami res obstaja že od nekdaj, toda ne glede na to, da nimamo številk in natančnih analiz - no, v Sloveniji nasilje doživlja vsaka peta ženska - to ne sme ovirati boja proti nasilju, saj vemo, da je izredno prisotno in da na najbolj grozovit način onemogoča enakopravnost in enake možnosti žensk. Vsak problem posebej je tako velik, da ni pomembno, koliko je še ostalih,” je v ponedeljek, 29. novembra v gimnaziji Novo mesto dejala direktorica Urada za žensko politiko pri vladi RS Vera Kozmik. V okviru akcije Kaj ti je deklica, so namreč povabili na re-ginalni posvet Moč uporabnic socialnovarstvenih služb, ki ga je vodila Mojca Novak, regionalna koordinatorica omenjenega urada.
Zanimivo je bilo prisluhniti Dori Meden iz Društva ženska posvetovalnica Jci je s primeri razložila različne oblike nasilja ter povedala strašljiv podatek, da se kar pri 80 odst. žensk, ki doživljajo nasilje v družini, v desetih letih razvije rakava tvorba. Delo nevladnih organizacij pa je še kako
UKRADENA PRIKOLICA
pomembno od sodelovanja s centri za socialno delo, ki je v Novem mestu dobro utečeno. To je potrdil tudi Boris Korasa iz Urada kriminalistične službe PU Novo mesto, ki je poudaril, da veliko nasilja ostaja skritega za štirimi zidovi, kamor policija ne more kar tako poseči in posredovati. “Raste število kršitev javnega reda in miru, grdega ravnanja ipd., sicer pa za dve tretjini kaznivih dejanj v družini sploh ne izvemo.”
Prav gotovo je vredno razmisliti o besedah direktorja Centra za socialno delo Novo mesto Alojza Simončiča, daje vzroke za nasilje treba iskati v družini, v vzgoji otrok, in da seje treba resno vprašati, kaj so sploh danes vrednote v naši družbi. Vzgoja tako doma kot v šoli očitno spi, in sploh je treba večji poudarek nameniti dobrim medsebojnim odnosom. “Nasilje nad ženskami ni lepenski problem, ampak problem celotne družbe, v prvi vrsti lokalne skupnosti,” so menili razpravljavci. Zanimivo pa je še to, da so se ponedeljkovega posveta udeležile pretežno ženske - moški so bili le štirje, pa še ti pretežno po službeni dolžnosti.
L. MURN
TUNKE PREDSTAVIJO NA POHODU
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti priredita koncert skupine Tunke, in sicer v soboto ob 18. uri v Pubu Valvasor v Krškem. S koncertom skupina tudi predstavlja novo zgoščenko Na pohodu. Izkupiček od prodaje zgoščenke bodo namenili humanitarni akciji ZPMS Pomežik soncu - Odprimo počitnice vsem otrokom!
ZLATA POROKA GOTLIBOVIH - V soboto, 27. novembra, sta morala zakonca Elka in Lojze Gotlib z Otočca spet pred matičarja. Prvič sta to storila pred petdesetimi leti, običaj pa je, da zvestobo drug drugemu še enkrat potrdita na zlati poroki. Civilni obred sta opravila pred matičarko v otoškem gradu, cerkveno pa v cerkvi sv. Petra na Otočcu. Kljub dolgemu zakonskemu življenju sta oba še čila in zdrava, gospa Elka je v ponedeljek, dva dni po zlati poroki, praznovala še 85. rojstni dan. (Foto: M. Gregorčič)
IN PEUGEOT BOXER
LAMPERČE, BREŽICE - Od 11. do 23. novembra je neznanec z dvorišča pri zidanici v zaselku Lam-perče ukradel okrog 100 tisoč tolarjev vredno avtomobilsko prikolico. 24. novembra pa je iz Brežic izginilo kombinirano vozilo znamke Peugeot Boxer, tip Club DT, reg. št. ZG 318 - Ru. Neznanec je vlomil vanj in se z njim odpeljal neznanokam. Vozilo je vredno okrog milijon 200 tisoč tolarjev.
ZA VESELI DECEMBER
NOVO MESTO - Od 19. do 26. novembra so za obdaritev otrok na žiro račun Društva prijateljev mladine ’Mojca’ prispevali: Dragica Laharnar, s.p., Novo mesto, 20 tisoč; Jože Mežnar, s.p., 5 tisoč; Dragan Stjepanovič, s.p., 3 tisoč; Boris Janičijevič,s.p.,5 tisoč; Zdravko Robek, s.p., Škocjan, 4 tisoč; Janez Ravbar, s.p.. 20 tisoč; Vesta -s.g., Novo mesto, 15 tisoč; Igor Jenič, s.p., Rajnovšče 10 tisoč; Anton Mantel, s.p., Stopiče, 5 tisoč; PGD Brusnice 10 tisoč; Franc Grubar, s.p., Novo mesto, 1 tisoč; Mizarstvo Kovač, Novo mesto, 5 tisoč; Zdenka Gerstenhofer, s.p., Novo mesto, 2 tisoč; Milan Modic, s.p., Novo mesto, 2 tisoč; Trgovina Pri-novec, Šmarješke Toplice, 15 tisoč; Ivan Slapničar, s.p., Cegelnica, 10 tisoč; Zvone Brdar, s.p., Birčna vas, 10 tisoč; Tomo Avbar, s.p., Novo mesto, 20 tisoč; Olga Pajk, s.p., Žužemberk, 3 tisoč; Jože Dule, s.p., Stranje, Škocjan, 10 tisoč; Tone Kre-gel, s.p., Biška vas, Mirna Peč, 5 tisoč; PGD Prečna 5 tisoč; Kobra Team, d.o.o., Šmarje, Šentjernej, 20 tisoč; ZSSS - OO za Dolenjsko, Novo mesto, 30 tisoč; Krajevna skupnost Uršna.sela 50 tisoč; Pla-stoform, d.o.o., Šmarjeta, 100 tisoč; Minitour Novo mesto, d.o.o., 10 tisoč; Pušnik-Novljan, d.o.o., Novo mesto, 10 tisoč; KŽ Krka, z.o.o., 50 tisoč; Borut Šiško, s.p., Novo mesto, 10 tisoč;v Martina Cvelbar, s.p., Šmarje, Šentjernej, 10 tisoč; Leopold Pungerčar, s.p., Mirna Peč, 10 tisoč; OŠ Žužemberk 20 tisoč; Robert Femc, s.p., Muhaber, 3 tisoč; EU Medic, Žužemberk, 5 tisoč; SŠGT Novo mesto 50 tisoč; KS Brusnice 30 tisoč; Marjan Vraničar, s.p., Novo mesto, 3 tisoč; Marko Turk, s.p., Novo mesto, 25 tisoč; Ludvik Novljan, s.p., Mirna Peč, 10 tisoč; Martin Stanič, s.p., Šentjernej, 5 tisoč; Stanislav Grubar, s.p., Šentjernej, 20 tisoč; Kosov Hram, Šentjernej, 10 tisoč; OŠ Vavta vas 50 tisoč; Čommex Novo mesto, d.o.o., 10 tisoč; Martina Penca Tršinar, s.p., Groblje, Šentjernej, 5 tisoč; Krajevna skupnost Dolž 25 tisoč; Marija Strmec, s.p., Smolenja vas, Novo mesto, 15 tisoč; Karel Hace, s.p., Novo mesto, 5 tisoč; Anton Vene, s.p., Novo mesto, 2 tisoč; Jordan, d.o.o., Šmarješke Toplice, 30 tisoč; Varnost Novo mesto, d.o.o., 10 tisoč; Stanko Pipan, s.p.. Novo mesto, 3 tisoč; Robert Podržaj, Rumanja vas 10 tisoč; Bojan Krnc, s.p., Novo mesto, 10 tisoč; Krajevna skupnost Žabja vas 10 tisoč; Krajevna skupnost Mestne njive 6 tisoč; Krajevna skupnost Ločna-Mačkovec 10 tisoč; Ivan Strgar, s.p., Novo mesto, 3 tisoč; Marjan Hočevar, s.p., Šentjernej, 7 tisoč; Osnovna šola Center 30 tisoč; Janez Šušteršič, s.p., Smolenja vas, 10 tisoč; Srečko Nagelj, s.p., Smolenja vas, 5 tisoč; Sophos, d.o.o., Novo mesto, 10 tisoč in Bramac, d.o.o., Škocjan, 70 tisoč tolarjev.
V imenu na darila čakajočih otrok vsem darovalcem iskrena hvala!
BREŽIŠKIM BORCEM
DARILO IZ SAMOBORA
Zakon o (ne)zaščiti živali
Novembra ga je sprejel Državni zbor ■ 20 let od prvih osnutkov Zakona proti mučenju živali varstvenikov
OBISKAL NAS JE LOVEC - Obiskal nas je lovec. Ko je stopil v razred, nas je lepo pozdravil. S seboj je imel torbo. V njej je ime nagačeno ptičko, jelenovo glavo, jazbečevo kožo in lovski rog. Povedal nam je nekaj zanimivosti, na primer to, da se lovski rog sliši od tukaj pa do Gorjancev. Pokazal nam je dve puški. Prva je bila na naboje, druga pa na šibre. Ob koncu nas je učiteljica slikala skupaj z njim. Ta dan mi bo ostal še dolgov spominu. Ko odrastem, bi tudi jaz rad postal lovec. (Albin Jordan, 1. b OŠ Šentjernej, foto: Nada Klemenčič)
BREŽICE - Brežiška občinska organizacija zveze borcev in udeležencev NOB je prejela umetniško sliko, darilo zveze borcev iz Samobora. Sliko je Martinu Kolarju, predsedniku brežiške občinske organizacije zveze borcev in udeležencev NOB, pred časom izročil Mirko Babič, predsednik borčevske organizacije iz Samobora. Babič je ob izročanju darila poudaril, da Slovence in Hrvate vežejo prijateljske vezi in da dobro sodelujejo med seboj. Narodnoosvobodilni boj je bil, kot je rekel predsednik Babič, skupna usoda obeh narodov.
‘PLAMEN” ZANETIL POŽAR NAVDUŠENJA - Dekleta pevske skupine Plamen iz Škocjana so v soboto, 20. novembra, v dvorani gostilne Luzar poskrbele za prijeten glasbeni večer. V prvem delu so se pevke predstavile v dolenjski ohcetni noši, ki so jo letos dopolnile z novimi jaknicami, in odpele niz ljudskih pesmi, nato so nastopili gostje večera, pevca Olga Gracer in Zdravko Perger ob spremljavi pianista Mateja Vojeta, v drugem delu koncerta pa so plamenovke zapele še pesmi tujih skladateljev. Zaključek je bil vesel, safso na oder stopili fantje s harmonikarjem ter se z dekleti poskočno zavrteli. Občinstvo je bilo nad koncertom navdušeno. (Foto: Anton Zupet)
V petek, 18. novembra, je DZ sprejel Zakon o zaščiti živali. Ta mesec mineva tudi 20 let, odkar smo varstveniki živali pripravili in vložili naš prvi osnutek Zakona proti mučenju živali. Pa so ga parlamentarci odklonili kot nepotrebnega. Zadnji osnutek smo sestavili na osnovi evropskih zakonov in ga vložili septembra 1994 ter ga podprli z 18 tisoč podpisi Slovencev. Ovrgli so najpomembnejše člene. Letos maja je razpravo ob drugem branju popravljenega osnutka sprožil poslanec Pavel Rupar (SDS), toda zaradi premoči poslancev SLS so naši amandmaji v korist živalim propadli.
V petek je ob tretjem branju podpredsednik DZ povabil poslance k razpravi, vendar glej: popolna tišina! Ni bilo podpore. Le Ivo Hvalica (SDS) je dejal, da odnos do živali ni le evropska kategorija, ampak kategorija kulture. Vincencij Demšar je menil, da bi raje govoril najprej o zaščiti človeka, nato o živalih. Hvalica je šel na oder najmanj
osemkrat in dejal, da je naš odnos do živali dediščina Balkana. Tudi predstavnica Zveze društev proti mučenju živali Barbara Jovan se ne strinja s členi, ki niso v skladu z zaščito živali pred mučenjem. Tako varstveniki živali s sprejetim zakonom nismo povsem zadovoljni. Trditev matičnega delovnega telesa, “da je zakon usklajen z evropskimi normami, češ, saj sta ga potrdili WSPA in RSPCAA”, ne drži, saj osnutek ni bil preveden v noben tuj jezik, ni bil predložen Komiteju za dobrobit živali pri Veterinarski zvezi Slovenije, ampak je bil sprejet, “ker je bila zaščita živali izpostavljena kot eden izmed razlogov, zaradi katerega Slovenija lahko izgubi pravico do izvoza živih živali v države Evropske unije.”
Zakon torej ni bil sprejet iz moralno etičnega prepričanja, kar pomeni, da bo treba na njegovo izvajanje dobro paziti.
LEA EVA MULLER Ljubljana
Kaj je nam Slovencem?
NA GAČAH PRVI V SLOVENIJI - Vlečnice smučarskega centra Rog Črmošnjice so se letos zavrtele že 20. novembra, prve v Sloveniji, ko je v Kočevskem Rogu zapadlo skoraj meter snega. Lepo urejene proge in sonce so iz meglene doline v soboto in nedeljo privabile 3200 smučarjev, s čimer so se Gače ta konec tedna lahko primerjale celo s Krvavcem, ki so ga odprli v soboto. Sla parkirnem prostoru niso bili redki avtomobili z ljubljanskimi in kranjskimi registracijami pa tudi kar precej Hrvatov je prišlo smučat na Dolenjsko. (Foto: I. V)
KOSTANJEV PIKNIK - Kostanjevi pikniki v vrtcih so že dolgoletna praksa, ki se zelo dobro obnese. Otroci in starši se jih udeležujejo v velikem številu. V vrtcu Najdihojca na Malem Slatniku pa je hiI letos nekaj posebnega. Vrtec ima le dve skupini predšolskih otrok, vendar so ga skoraj vsi obiskali, in kar je zelo pomembno - po uvajanju kurikula v vrtcu se je že pokazalo izredno sodelovanje staršev, saj so kar štirje harmonikarji s svojo glasbo popestrili lepo popoldne. (WE Najdihojca, Mali Slatnik)
V teh dneh nas mediji opozarjajo na nasilje, še posebej na nasilje nad ženskami. Nasilja okrog nas je vse preveč; nasilni so vrstniki med samo, starejši nad mlajšimi, pobijajo in pretepajo se v diskotekah, pred njimi nismo varni v domovih, na cestah, nasilni so šoferji in... nasilni smo tudi do sebe. Prav gotovo pa je najhujše nasilje v družinah, kjer trpijo prav vsi. Prestrašen otrok je nesrečen in tega se nikoli ne bo mogel rešiti. Kot popotnico bo ta vzorec vedenja nosil v sebi in se po njem ravnal kot bodoči fant, mož, sodelavec, šofer, sosed. Šele huda izkušnja ali nesreča ga bo morada opozorila, da je mogoče spore reševati tudi dragače. Vendar bo medtem prizadetih in zaznamovanih že mnogo ljudi. Prav zaradi tega bi se o nasilju morali več pogovarjati.
Zakaj je tako? Slovenci smo veljali za skromne, mirne, delavne in prijazne ljudi. Nekaj se je premaknilo v nas, da smo postali nastopaški, objestni, naduti, sovražni... Nič več ne znamo potrpeti s sabo in z drugimi, ne dopuščamo drugačnosti
in hočemo za vsako ceno imeti svoj prav. Pozabljamo, da smo le ljudje in da le z ljudmi in ob njih dobi življenje smisel. Naša pomoč in lepa, prijazna beseda na pravem mestu bi marsikdaj preprečili pretep in rešili marsikoga pred samomorom. Ta svet je dovolj velik za vse, take in drugačne.
V teh dolgih zimskih večerih podarimo več časa ljudem ob sebi. Bodimo prijazni sopotniki drug drugemu. Ustavimo se, prisluhnimo sebi, da bomo slišali druge!
ELIZABETA VARDIJAN
KRPANOVA KOBILA:
“Ponekod po Dolenjskem in pri nas je zapadlo toliko snega, da bodo lastniki avtov dobili svoje jeklene konjičke iz njega na svetlo šele spomladi, ko bo sneg skopnel. ”
D3®^®^®!® • g®KlODTraBw®©ti0 • ©OBCs® • (gO®[p)flS0
i® • g®tra0[iijQDW®©,5D • ©DBOs® • ($®[£>oi
NASE KORENINE
Krka ne bo nikoli umrla
“Tiho se potaplja sonce za Poljanske hribe daleč onstran Svetega Roka. Nad cesto pa še utripljejo zadnje svetle lise na visokih akacijevih drevesih. Prav v vrh je pravkar priletela drobna sinica.
Ura na steni skoraj neslišno podrseva.”
Takole se glasi eden od zadnjih odstavkov v knjigi Jožeta Dularja “Mesto nad Bojico”, romansirani metliški kroniki, ki je izšla pred nekaj leti. S preprostimi in jasnimi besedami zna piatelj svoje bralce umiriti in jih pripraviti na spokoj, ki ga prinaša konec branja dobro uravnotežene in z lepo besedo napisane knjige.
Z Dularjem se poznava že dolgo, njegov izostreni čut za jezik pa sem prav spoznal šele, ko mi je pomagal pripravljati tekste za knjigo Dolenjski obrazi. Njegovo pero je bilo neizprosno, ko je črtalo iz prena-breklega besedila odvečno navlako, in blagodejno, ko je šibkemu odstavku dodalo besedico ali dve, da je bolnik shodil in spregovoril obenem. Dostikrat pa je bilo besed dovolj in bile so prave, le nekako do izraza niso prišle. Takrat seje njegovo pero zaprašilo v klecajočo gmoto in s kirurško natančnostjo postavilo pravo besedo na pravo mesto. Jaz, avtor, sem lahko le strmel. Moje lastno besedilo je zapelo čisto drugače, preprosto in razumljivo.
To naju je zbližalo in potem, ko sva se včasih odpravila na potep po naši lepi Dolenjski in obiskovala skupne prijatelje in znance, mi je marsikaj zaupal. Med drugim tudi to, da za pisanje nista dovolj le smisel in volja. Potrebno je tudi splošno znanje in temeljita priprava. Potem mi je pripovedoval, kako skrbno se je pripravljal na pisanje svojega prvega romana Krka umira. Kako temeljito se je poučil o tem, kaj vse živo, živali in rastlinje, je ob različnih letnih časih moč najti za jezovi in v tolmunih in kaj v deroči vodi. Kaj živi in raste na bregovih in kaj leta po zraku. Saj bi bilo nerodno, če bi v njegovi Krki plavala riba, ki je tam sicer ni moč najti, ali pa bi se na njenem bregu pozimi oglašala ptica selivka. Pa ljudje, kako so se včasih nosili, kako se obnašali? Kup podrobnosti je, ki sestavljajo roman, in ves ta pisani mozaik mora živeti. Avtor mora imeti pristen odnos do svojega dela. Vse, kar ni pristno, bralci hitro opazijo in zavržejo.
Jožetov roman je bil dobro sprejet, sicer ne bi v začetku devetdesetih izšla že tretja izdaja. Ko sva lani sedela na terasi pri Stefaniču v Dragatušu in nama je duh velikega belokranjskega rojaka Otona Župančiča pri sosednji mizi tako rekoč prisluškoval, mi je povedal, kako se je prvič srečal z njim:
“Aprila leta 1945 sva z mojim založnikom Jožetom Žužkom obiskala Otona Župančiča v sanatoriju Šlajmerjev dom v Ljubljani. Tam seje zdravil zaradi hude astme. Župančič je namreč ravnokar prebral mojo knjigo Krka umira in je želel spoznati tudi pisca. Pesnik naju je sprejel v svoji sobi: V domači halji je sedel za mizo. Vsi trije smo se potem pogovarjal; o skorajšnjem koncu vojne. Župančič jc pripovedoval o svojih doživetjih iz Šlajmerjevega
doma, kjer je lahko videl in slišal, kako je neki nemški oficir v bližnji šentpetrski kasarni vpil nad zaporniki in jih mučilf žTudi tega bo kmalu konec. Predno bo vidovo, bomo v svobodi!’je dejal. In res. Ni minilo tri tedne, ico je Župančič zapustil Šlajmerjev dom in z balkona ljubljanske Univerze pozdravil osvoboditelje.
Takrat, ko smo se v njegovi bolniški sobi poslavljali, sem vzel iz aktovke prvi zvezek njegovih zbranih pesmi in ga prosil za avtogram. Župančič je sedel za mizo, vzel nalivno pero, odprl knjigo, zaprl oči in malo pomislil, potem pa mi je v knjigo nekaj napisal. Se predno sem odšel, me je radovednost gnala, da sem pogledal, kaj je napisal. Tam je stalo: 'Krka ne bo umrla! Oton Župančič, 10. aprila 1945.”’
Jože Dular je rojen v. Vavti vasi. Tam ob Krki, tesno povezan s to dolenjsko lepotico, je Dularjev rod živel že stoletja. Včasih je imela Krka za ljudi velik gospodarski pomen: dajala je cenjene in okusne rake, poganjala je mline in žage. Dobršen del tega so znali izkoristiti tudi Jožetovi predniki. Njegov ded, tudi Jože, je bil še mlinar, njegov oče Josip pa je že iskal učenost po svetu. Na Dunaju je končal pravo, potem pa v Pragi študiral še ekonomijo. Na Dunaju je poleg prava spoznal tudi Fani iz Črnega Vrha, ki je postala njegova življenjska družica. Preselila sta se v Vavto vas in tam je med prvo svetovno vojno prišel na svet Jože. Krko in življenje ob njej je Jože torej že v mladosti dobro poznal. Tudi zato so zapisi v njegovem romanu tako živi. Dularjev mlin v Vavti vasi je bil prodan v začetku šestdesetih let.
Med drugo vojno je Jože končal slavistične študije, po nekajletnem službovanju pa je bil premeščen v Metliko. Mladi intelektualec se je sprva v novem okolju počutil nekoliko utesnjenega, vendar so ga pedagoško delo in muzealstvo, predvsem pa osebne vezi, kmalu tesno priklenile na to pokrajino. Koristi so bile obojestranske. Preko njega si je bogato narodno in kulturno življenje ljudi ob Kolpi utrlo pot v širši svet. V številnih strokovnih člankih je osvetlil in pravilno ovrednotil delo mnogih posameznikov, naj so tukaj delovali ali od tukaj izhajali.
Njegovi zapisi so izhajali tudi v Dolenjskem listu. In prav to sem sedaj, pred bližajočo se petdesetletnico tega pokrajinskega časopisa, hotel posebej poudariti: Jože Dularje prav od začetka njegov najzvestejši dopisnik. Ob Jožetovi osemdesetletnici je izšla knjiga, ki prinaša izbor nekaterih njegovih najpomembnejših člankov iz Dolenjskega lista. “Prošel je pisani vu-zem” je njen zgovoren, tipično belokranjski naslov. Tako kot na desetine drugih del: leposlovnih knjig, strokovnih publikacij in priložnostnih tiskov je tudi ta bogata lepega in koristnega branja.
Jože zdaj okreva po težki bolezni in se nekaj časa v javnosti ne bo oglašal. Pa naj namesto njega zažvrgoli tista sinica vrh akacije. Če sinice sploh žvrgoli-jo? Nič, že vidim, da bom moral spet k njemu na obisk!
TONE JAKŠE
Samo bog ve, koliko je medvedov!
Ocene števila medvedov v Sloveniji se gibljejo med 300 in 600, glede na to, kateri številki verjamejo, pa imajo ljudje do letošnjega spornega odstrela medveda različna mnenja. Na Kočevskem, kjer nesporno živi največ medvedov v Sloveniji, jih veliko meni, da je medvedov preveč, nekateri, da jih je ravno prav, so pa tudi taki, ki menijo, da je medvedov celo še premalo.
Odločba o povečanem odstrelu, po kateri naj bi od 1. aprila letos pa do konca marca prihodnje leto odstrelili 65 medvedov v osrednjem območju Slovenije, pet zunaj tega območja ter na podlagi posebne odločbe enega medveda na območju Velikih Lašč, je med slovensko javnost vnesla veliko razburjenje. Prvi so se oglasili naravovarstveniki, sledili so organizirani javni protesti, ob široki medijski podpori medvedom pa so se zoper ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja poleg društev za odpravo lova v Sloveniji postavili tudi lovci.
Kdo je “krivec”?
Ker lovska zveza, ki tako kot nekateri strokovnjaki iz vrst priro-doslovcev in biologov ocenjuje, da je v Sloveniji na 300 tisoč hektarjih od 300 do 350 rjavih medvedov, ni pristojna, da bi odločala o gojitvenih ukrepih v loviščih, kijih upravlja zavod za gozdove, se kot “tihi krivec” za podatek, na podlagi katerega so na kmetijskem ministrstvu odredili povečan odstrel, da imamo v Sloveniji okoli 600 medvedov, pojavlja zavod za gozdove, ki se po sicer neuradnih podatkih zavzema za odstrel 65 med-' vedov. Vendar pa še zdaleč ni nujno, da je res tako. O tem namreč pričajo tudi ocene o številu medvedov, ki prihajajo iz vrst članov “zelene bratovšine”. V Delovi prilogi Znanost z dne 17. novembra letos smo namreč lahko prebrali, da lovci z območij med
Borovnico, Vrhniko in Cerknico ter med Kobaridom, Tolminom, Podbrdom in Bohinjsko Bistrico, ki so sodelovali v anketi, število medvedov v Sloveniji ocenjujejo na 350 do 500. Na Kočevskem pa nekateri lovci menijo, da jih je celo še več. Če drži podatek, pravijo, da na Kočevskem živi približno polovico vseh medvedov pri nas, potem je v tem trenutku v Šloveniji medvedov celo več kot 600.
Medvedov je preveč
“Med kočevskimi lovci imam veliko prijateljev in ti pravijo, da je medvedov preveč,” pravi Borut Hočevar, kije na kočevski občinski upravi med drugim zadolžen tudi za gozdne ceste. Samo letos je pri svojem delu v kočevskih gozdovih srečal medveda kar dvakjat. “Medvedje ljubka žival, če ga opazujemo v živalskem vrtu, vendar pa ne smemo pozabiti, da je vendarle zver in zato človeku nevaren,” pravi. Njegovemu mnenju, da je večji odstrel potreben, se pridružujejo številni občani Kočevske, med katerimi so pred-
Medvedov je ravno prav
Za uradno oceno lovske zveze in njenim odločnim stališčem proti množičnejšemu odstrelu medvedov v Kočevju stoji direktor doma starejših občanov in lovec Jože Novak. “Koliko je dejansko medvedov, je težko reči, osebno pa menim, da jih ni več kot 350,” pravi. Pogostejša srečanja ljudi z medvedi kot v preteklih letih pripisuje večji obiskanosti gozdov. “Gozdovi so prepreženi z gozdnimi cestami, in ker je v gozdu vse več planincev, rekreativcev, gobarjev, polharjev in drugih, ki se
m
Borut Hočevar
vsem kmetje pa tudi gozdarji, ribniči, planinci in drugi, ki pogosteje hodijo v gozd.
Jože Novak
jim medved sicer skuša umakniti, je pač večja verjetnost, da ga bo kdo videl,” pravi. Poleg tega se o tem, po njegovem mnenju, danes veliko več govori in piše kot včasih, saj veliko tistih, ki vidijo medveda, o tem takoj sporoči lokalnemu radiu.
Medvedov bi bilo lahko še več
Da pravzaprav sploh ni pomembno, koliko je medvedov, in da bi jih na Kočevskem lahko bilo še več, pa je ob tem, da očitno samo bog ve, koliko je medvedov v Sloveniji, tretja skrajnost, ki jo
OB MEDNARODNEM LETU STAREJŠIH
v
Ze danes o tistih, ki se šele starajo
Evropsko združenje direktorjev domov za starejše (E.D.E.) je pred dvema letoma kot svojo devetnajsto polnopravno članico sprejelo Združenje direktorjev domov za starejše Slovenije. Vžečetku oktobra je delegacija osemindvajsetih slovenskih direktorjev sodelovala na 6. kongresu evropskega združenja na Dunaju. Med njimi je bil tudi direktor črnomaljskega Doma starejših občanov Milan Krajnc.
Da je bil kongres še kako pomemben, pove že to, da so na njem z referati sodelovale tudi ministrici za socialne zadeve iz Francije in Avstrije ter podžupanja Dunaja, prav tako zadolžena za socialne zadeve. Udeležilo pa se gaje tudi mnogo strokovnjakov iz evropskih držav, ki se na kakršen koli način ukvarjajo s starejšimi. “Kako pomembno in uspešno je to združenje, dokazuje tudi to, da čakata na sprejem vanj celo neevropski Avstralija in Južnoafriška republika. Tudi zato smo Slovenci lahko ponosni na svoje članstvo, kako enakopravni smo v njem, pa pove tudi to, da smo imeli na kongresu simultano prevajanje,” je zadovoljen Krajnc.
Na Dunaju so govorili predvsem o domovih starejših občanov kot centrih organizirane skrbi v okolju, kjer domovi stoje. Največ pozornosti pa so namenili vprašanju, kako se bodo v domovih pri-
Milun Krajnc
lagodili generacijam danes še dejavnih ljudi, ki se počasi starajo. “Gre za generacijo baby-booma, ki se bo upokojevala okrog leta 2015. Kar spreletelo meje, ko sem spoznal, da tudi sam pripadam tej skupini ljudi. Ti ljudje, ki smo jih poimenovali “novi stari” ali seniorji, se bodo močno razlikovali od teh, ki so danes v domovih in so bili rojeni pred sedemdesetimi, osemdesetimi leti. Bolj bodo izobraženi in zato bodo imeli tudi drugačne in, razumljivo, večje potrebe. Predvsem pa bodo ti ljudje tudi na starost želeli ohraniti svoj slog življenja,” napoveduje diplomirani psiholog Milan Krajnc.
V mnogih evropskih državah želi vse več ljudi živeti samih in ta navada se bo gotovo prenesla tudi k nam. Človek pa bo, kot je dejal Krajnc, star šele takrat, ko tudi ob pomoči, ki mu jo bodo nudili na domu, ne bo mogel več živeti sam. “Vsekakor pa se življenjska doba ljudi podaljšuje in strokovnjaki ugotavljajo, da bodo ljudje v prihodnje živeli celo 130 let, smrt pa bo prišla hitro. Na daljše življenje se bomo morali dobro pripraviti prav v domovih starejših,” trdi Krajnc. Tudi zato so se letos, ko je mednarodno leto starejših, v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije odločili, da bodo sodelovali s svojim prispevkom. Skupnost združuje triinpetdeset domov starejših in posebnih socialnih zavodov, Milan Krajnc iz Črnomlja pa je predsednik skupščine te skupnosti. Pripravili so razvojni program organizirane skrbi za starejše, ki gaje sprejela tudi skupščina skupnosti. Pred dvema dnevoma pa je bila v Ljubljani še strateška konferenca o tej temi. “Poglavitni namen konference je bil, da smo strokovni in drugi zainteresirani javnosti predstavili razvojni program organizirane skrbi za starejše. Naše usmeritve slonijo tudi na izhodiščih drugih evropskih držav, ki načrtujejo skrh za starejše na novih temeljih, saj bodo le tako lahko čez leta zago-
tovile lepše življenje ljudi, ki so se danes šele začeli starati,” je pojasnil Milan Krajnc, ki je konferenco tudi vodil. Po njegovem je prav ta konferenca, ki se je je udeležil tudi predsednik evropskega združenja direktorjev domov za starejše Michiel J. E. Kok, pomeme-ben mejnik pri zagotavljanju še večje skrbi za starejše.
“Povsod v glavnem ponujajo le cilje organizirane skrbi za starejše, mi pa smo predstavili rešitve, kako priti do ciljev. V našo strategijo je zajetih 35 projektov, prvega pa bomo začeli uresničevati takoj po novem letu. Dobro se zavedamo, da naše ideje ne smejo ostati na papirju, ampak jih moramo spraviti v življenje in neprestano spremljati njihovo uresničevanje. Ne nazadnje tudi zato, ker se še kako dotikajo prav nas samih, torej srednje generacije. Zavedamo pa se, da to ne bo lahko, saj se bomo morali neprestano prilagajati in spreminjati pogoje.” Direktor črnomaljskega Doma starejših občanov tega ne govori na pamet, ampak iz izkušenj. A ne le iz tistih, ki si jih je v skoraj dvanajstih letih nabral pri vodenju doma. Področje, s katerim se sicer ukvarja po službeni dolžnosti, mu je namreč tako priraslo k srcu, da jc postal že velik strokovnjak za delo in življenje starejših, česar marsikdo v domačem kraju niti ne ve. Zato pa to ni ušlo tistim, katerih delo je kakor koli povezano s starejšimi. Tako ima Krajnc na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve kar štiri funkcije, ušel jim ni niti v Socialni zbornici Slovenije, zraven pa je še pri marsikaterem delu, povezanim s starejšimi. Zanj ni leta starejših, pri njem so vsa leta namenjena skrbi za starejše in tako bo, kot kaže, ludi ostalo. Vprašanje pa je, ali ga pri odločitvah o tem, kakšno skrb nameniti ljudem iz njegove generacije, ko bodo ostareli, ne čaka celo veliko težje delo, kot ga opravlja danes.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Janez Žlindra
utemeljuje direktor M - KG Kočevje Janez Žlindra. “Oceniti je treba, kaj v ekonomskem smislu prinaša Kočevski več: ali divjad in medvedi ali kmetijska dejavnost,” pravi. Priznava, da ljudje, še posebno na podeželju, danes živijo v večjem strahu pred medvedi kot nekoč, vendar je mnenja, da bi se lahko podredili življenju tudi s še večjim številom medvedov, če bi imela Kočevska od njih korist v materialnem smislu.
Koliko medvedov torej postreliti?
V vsesplošni zmedi, ki ni nastala zaradi ministrovih odločb o povečanem odstrelu medvedov, kot menijo nekateri, ampak v prvi vrsti vsled nepoznavanja natančnejšega odgovora na vprašanje, koliko medvedov dejansko imamo v Sloveniji, ni več jasno niti to, koliko naj bi jih sploh pobili. Nekateri menijo, da lahko ob najbolj drastičnem tolmačenju odločb pričakujemo, da bodo izgube znašale najmanj 90 medvedov. Od začetka letošnjega lovskega leta do konca oktobra se je število medvedov v Sloveniji že zmanjšalo za 31 živali. Na podlagi odločbe o rednem odstrelu je bilo namreč ustreljeno 16 medvedov, šest na podlagi izrednega odstrela, šest je bilo povoženih, dva so ujeli in prepeljali v Italijo za poskus naselitve v tamkajšnjem nacionalnem parku, za enega pa strokovnjakom m uspelo odkriti vzroka smrti.
Ker se je v predvolilnem letu vsa zadeva okoli letošnjega odstrela medvedov politično tako zakuhala, da bodo o tem poleg politikov morala odločati tudi sodišča, pa v tem trenutku ni možno napovedati niti koliko medvedov naj bi, kaj šele, koliko jih hodo tudi dejansko postrelili.
M. LESKOVŠEK-SVETE
NAŠA ŠOLA JE PRAZNOVALA
70. rojstni dan šole nas je praznovalo zelo veliko. Povabljeni so bili vsi krajani, sokrajani, učenci in učitelji. Nismo pozabili niti na tiste, ki so kdaj delali na naši šoli. Po šoli so bile v soboto, 13. novembra, razstave. Prikazovale so izdelke učencev, staro šolsko opremo in sodobno, kronike in fotografije. Na ogled je bila tudi zbirka mineralov in pravi rudnišk) rov, ki so ga v pritličju šole uredili delavci rudnika. Na Senovem Je namreč 200-letna tradicija rudarjenja. V kulturni dvorani je bila prireditev Nekoč in danes, na katero smo se nastopajoči priprav-' ljali ves mesec. Odigrali smo d ve igri. Sobotni dan je bil res nekaj posebnega. Želim, da bi šola se velikokrat praznovala tako lepo m z njo seveda tudi učenci in krajane MARIJA JELER. 6- b Dopisniški krožek OŠ H-divizije Senovo
ERA IN URICA
Urarje imel dve uri. Prva je bija majhna, druga pa velika. Nekoč J urica veliko uro vprašala, kako> se počuti. Veliki ni bilo najbolj všeč v urami. Želela si je odpotovati-Vendar urica ni vedela, kako bi to storili. Ona si je želela le, da bi jp kdo kupil. Velika jo je zato tolažila, da se bo nekdo že našel. Zvece ji je zašepetala: “Zelo te imam rada, urica.” Mala pa ji je odgovorila: “Jaz pa tebe, ura.”
KLEMEN KOCJANČIČ 2. e OŠ Center
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 2.XII.
SLOVENIJA 1
7.40- 2.30 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Risanka
9.45 Male sive celice
10.35 Zgodbe iz školjke
11.05 National geographic, serija, 3/11
11.55 Vino moje dežele
12.25 Obrti na Slovenskem
13.00 Poročila 13.50 Tedenski izbor
Portret 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan
16.30 Slovenski utrinki
17.00 Enajsta šola
17.35 Mladi geniji
18.00 Obzornik
18.10 Modro
18.40 Sledi 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tednik
21.00 TV Poper
21.35 Turistična oddaja
22.05 Odmevi, kultura, šport 22.55 Podoba podobe
23.25 Temna stran meseca: Učilnice, učitelj Guna. katoliška cerkev 0.40 Druga godba - Pino Minafra
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Ženska v belem, nad., 11/ '2; 11.20 Na robu, serija; 11.45 Filmski triki;
12.10 Svet poroča -12.40 Euronews -15.35 Tabal-uga, ris. nan. -16.00 Čelistka, nem. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Ouinnova, nan. -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nad., 33/60 - 19.30 Videoring - 20.00 Na robu, serija, 10/22 - 20.25 Filmski triki - 21.00 Keltske plime - 22.00 Poseben pogled, film - 0.20 Belle Epoque, fr. nad.
kanal a
8-30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. -
9-30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. - 11.00 Oprah show - 12.00 Adrenalina -
13.30 MacGver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan.
• 15.00 Ne mi težit. nan. -15.30 Sodnica Jud, nan. " 15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria. nad. -
17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Pobegnila je, film - 21.40 Grehi preteklosti, nad. ; 22.30 Samo bedaki in konji, nan. - 23.15 Starec w morje, film - 0.50 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Risanka -17.45 Iz združenja LTV -18.15 Vroča kolesa -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? " 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled
• 21.25 Oder občutkov: Lepotna kirurgija
HTV 1
7-15 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knji-Ea -12.35 Prevare (serija) -13.20 Trenutek za... ' 13.55 Guldenburgovi (serija) -14.50 Igrani film ‘ 16.30 Morje -17.00 Hrvaška danes -17.45 Dok. °ddaja -18.20 Kolo sreče -18.50 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Odkrito - 21.20 Miz - 22.05 Evropske vzporednice - 22.55 Pol ure kulture - 23.50 Dva za dva (film) -1.40 Igrani film
HTV 2
9-10 Kraljestvo divjine - 9.35 Hrvaška kulturna m naravna dediščina -10.40 Skrinja -12.15 Svet Podjetništva -12.45 Ekran brez okvirja -14.00 Hrvaška v 20. stoletju -15.00 Kraljestvo divjine ' 15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 ?nanstveni album -17.30 Hugo, tv igrica -18.00 živalske steze -18.30 Hrvaščina v ogledalu -
19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, Vretne, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld (seri-la)- 21.00 Urgenca (serija) - 21.55 Opazovalni-ca ■ 22.30 Rondo (film) - 0.05 Nočni telegram -1-05 Guldenburgovi (serija) -1.50 Prevare (seri-la) - 2.35 Portreti - 3.25 Igrani film
PETEK, J.XII.
slovenija i
7-40-1.50 Teletekst 8 00 Vremenska panorama •30 Tedenski izbor Oddaja za otroke 9.45 Mladi geniji 10.00 Enajsta šola
10.35 Le Prince des Imposteurs, fr. drama 12.05 Modro ,	12.35 Sledi
3.00 Poročila 13.25 Tedenski izbor
Učilnice, učitelj Guna, katoliška cerkev 14.40 Po domače 15.30 Euromusica ‘b-OO Podoba podobe jb-30 Mostovi |7.I)0 Rdeči grafit J7.35 Afriške pravljice
18.00 Obzornik •8.10 Dober večer 9.15 Risanka
19-30 Dnevnik, vreme, šport ‘11.00 Zrcalo tedna 39-15 Petka
21.40 Vrtičkarji: Trava, tv nad., 7/13
22.15 Odmevi, kultura, šport
23.05 Polnočni klub
0.15 Operni koncert ob Cankarjevem dnevu SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama - 9.40 Videoring -
10.05 Dr. Ouinnova, nan. -10.50 Kar hočete, posn. SLG Celje -13.25 Nica: Tenis -17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, nan. -18.30 Simpsonovi, nan. -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. -19.30 Videoring - 20.00 Divja morja, dok. oddaja, 3/4 - 20.55 Caroline v velemestu, am. nan. - 21.20 Film tedna: Popoln mrk, fr. film - 23.15 Umori, am. nan., 4/22 - 0.00 Umor 1. stopnje, 5/18 - 0.50 Noč z Dickom, am. nan.
KANAL A
8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -
15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Jud, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. -
20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije -
21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Obtoženi v Hol-lywoodu, film - 0.00 Bilo je nekoč na Divjem zahodu, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Videotop - 17.50 Motosport -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 -
21.00 Novice - 21.15 Adrenalin
HTV 1
7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Prevare (nad.) -13.55 Guldenbergovi (serija) -14.50 igrani film -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom (dok. oddaja) -18.20 Kolo sreče -18.55 Večer z Mup-petki -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20T0 Hladna vojna (dok. oddaja) - 21.05 Kviz - 21.15 Po lepi naši - 22.35 Knjiga snemanja - 23.40 Poročila - 0.00 Iz temeljev HTV' - 2.10 Sanjam tvoj nasmeh (film) - 3.55 Opazovalnica
HTV 2
14.45 TV koledar -14.45 Lassie (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -18.00 Zdravnik v hiši -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.10 Kviz - 20.25 Maggie (serija) - 20.55 Oddelek za umore - 21.50 Opazovalnica - 22.25 Foxov filmski večer: Vzhajajoče sonce (film) -
1.45 Vodič dobrega seksa (serija) - 2.15 Guldenbergovi (serija); 3.00 Prevare (serija) - 3.45 Svet zabave
SOBOTA, 4.XII.
SLOVENIJA J
7.05 -2.50 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Risanka
8.15 Zgodbe iz školjke 8.45 Radovedni Taček 9.00 Male sive celice
9.50 Denver - poslednji dinozaver
10.15 Harold in duhovi, nem. film
11.35 Lassie, am. nan.
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.50 Tedenski izbor Turistična oddaja 14.10 Petka
15.35 Bob Million, fr.-kan. film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Čari začimb, serija, 6/10
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip
20.15 Športni kviz 21.20 Miklavžev večer
23.30 Poročila, šport
23.55 Sorodne duše, am. nan., 10/13 0.25 Velika svoboda, nem. nad., 7/9
1.15 Trda roka Jackson, am. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring -9.25 Noro zaljubljena, 17/25 - 9.50 Serre Che-vallier: Veleslalom, 1. vožnja (ž) -11.00 lvan-hoe, angl. nad., 5/6; 11.55 Nevarni izziv, kan. nan. -12.50 Veleslalom, 2. vožnja (ž) -13.50 Košarka -17.45 Rokomet -19.30 Teniški magazin - 20.00 Raymonda imajo vsi radi, am. nani. 1/22 - 20.25 Tramvaj poželenje, am. film - 23.00 Cik cak - 23.30 Sobotna noč -1.30 Sla, am. nan., 20/22
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -
10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Charles je glavni, nan. -
11.30 Webster, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Kung Fu, nan. -
14.00 Pilot, film -15.45 Adrenalina -16.45 Robinsonovi iz Švice, film -19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Iz zakulisja, film - 21.45 Sence iz preteklosti, film - 23.30 Striptizete - 0.10 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop
HTV 1
7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.05 Potovanje na otok duhov (film) - 9.30 Tovarna sanj -11.15 Risana serija -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -15.10 Beverly Hills (serija) -16.35 Melrose Plače (serija) -17.25 Turbo limach shovv -18.55 Princ Valiant (serija) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film po izbiri gledalcev - 22.45 Zabavna oddaja - 23.40 Poročila -23.55 Glasbena oddaja -1.35 Dok. oddaja - 2.20 lz'temeljev HTV - 3.55 Opazovalnica
HTV 2
15.00 Informativni mozaik -16.30 Čmo-belo v barvi: Rio Lobo, am. film - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Velikani 20. stoletja - 21.05 Opera Box - 21.55 Sposobnež (serija) - 22.25 Opazovalnica - 23.00 Pravica za vse (serija) -0.15 Beverly Hills -1.00 Melrose Plače (serija) -1.45 Logarjeva hiša - 3.30 Velikani 20. stoletja
NEDELJA, 5.XII.
SLOVENIJA 1
7.05 - 1.45 Teletekst
8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime
9.20 Super stara mama, nan., 18/26 9.50 Ozare
9.55 Nedeljska maša
11.00 Audubonov živalski svet, serija
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.15 4x4
14.05 Športni kviz
15.05 TV Poper
15.40 Prvi in drugi
15.55 Na sončni strani Al
16.30 Čari začimb, 7/10
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Alpe-Donava-Jadran
18.40 Obrti na Slovenskem
19.10 Žrebanje lota
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom
21.30 Večerni gost 22.25 Poročila, šport
22.45 Prekleti kralji, fr. nad., 5/6
SLOVENIJA 2
9.00 Videoring - 9.25 Davov svet, nan. - 9.50 Serre Chevallier: Slalom, 1. vožnja (ž) -11.00 Nevami zaliv, nan. -11.55 Pripravljeni -12.35 Slalom, 2. vožnja (ž) -13.30 Tenis -15.35 Mariborčani Mariborčanom -17.20 Yes, Virginia, am. film -18.50 Lake Louis: Superveleslalom (m) - 20.00 Gospa s pustega brega, angl. nad., 1/3 - 20.55 Umetnost zahodnega sveta, serija 2/9 - 21.50 Šport v nedeljo - 22.40 Popoln mrk, fr. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -
10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Charles je glavni, nan. -
11.30 Webster, nan. -12.00 Skrita kamera -
12.30 Fashion TV, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -
14.00 Slika Doriana Greya, film -15.50 Klik: Atlantis; Bojevniki davnine; Hughlejevi -19.00 Nemogoče, nan. - 20.00 Neiztrohnjeno srce, film - 22.50 Stilski izziv - 22.30 Sramota, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 6.XII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 0.50 Teletekst 8.Q0 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Otroška oddaja 9.55 Afriške pravljice 10.00 Rdeči grafit
10.35 Dober večer 11.25 Na vrtu
11.50 Alpe-Donava-Jadran 12.20 Utrip
12.35 Zrcalo tedna
12.45 Prvi in drugi
13.00 Poročila
14.50 Tedenski izbor 14.504x4
15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.15 Super stara mama, 18/26
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Risanka
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nem. nan., 1/24
21.00 Začetek skupnih časov
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.50 Kontrapunkt
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, nan.;
12.25 Simpsonovi, nan.; 12.50 Divja morja, dok. serija; 13.40 Umetnost zahodnega sveta, serija -14.50 Kinoteka: Fanny, am. film -17.00 Pripravljeni -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Leteči cirkus Montyja Pythona - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Fanny, am. film
KANAL A
8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. -
9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGver, nan. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Jud, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -
18.30 Stilski izziv -19.00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Mars napada, film - 21.50 Zvezdna vrata, nad. - 22.50 Samo bedaki in konji, nan. - 23.30 Kako uspeti v poslu, ne da bi se trudili, film -1.45 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana (občina Metlika) -20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice- 21.20 Brez šminke
TOREK, 7.XII.
SLOVENIJA 1
7.40- 1.00 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Otroška odaja
10.05 Radovedni Taček
10.20 Feniks in preproga, nad., 1/6
10.45 Recept za zdravo življenje
11.35 Na sončni strani Alp
12.10 Klinika pod palmami, nan., 1/24
13.00 Poročila
14.40 Začetki skupnih časov
15.30 Kontrapunkt
16.40 Duhovni utrip
17.00 Sprehodi v naravo
17.15 Žlampirji. nan., 9/13
18.00 Obzornik
18.10 Vesolje Stephena Havvkinga, serija, 4/6
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan, tv nad. 10/11
21.00 Proetcontra
22.00 Odmevi, šport 22.50 Vitražer, feljton
23.20 Castro’s Tears, niz. drama
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45
Jasno in glasno; 15.35 Leteči cirkus Montyja Pythona, serija; 16.05 Bob milijon, fr. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad., 9/26 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Človek v vesolju, dok. oddaja - 21.00 Nepomembnež, ang. film - 22.35 Brother from Another Planet, am. film - 0.25 Svet poroča - 0.55 Nogomet
KANAL A
8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -
15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Jud, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. -
20.00 Adrenalina - 21.00 James Bond: Dovoljenje za ubijanje, film - 23.20 Samo bedaki in konji, nan. - 0.00 Papirnati mesec, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.45 Brez šminke -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Medicine River, film - 21.30 Novice - 21.45 Pokličite župana (občina Metlika), pon.
SREDA, 8. XII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 0.50 Teletekst
8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor
Otroška oddaja 9.40 Sprehodi v naravo 9.55 Žlampirji, 9/13 10.20 Vesolje Stephena Havvkinga, serija, 4/6
11.10 Proetcontra 12.00 Klan, tv nad., 10/11
13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor
Obzoije duha 14.15 Ljudje in zemlja 15.05 Vitražer, feljton 15.35 Pomp
16.30 Mostovi
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 National Geographic, serija. 4/11 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, Šved. film
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan
23.25 Beethovnove simfonije
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring -
10.30 Veter v hrbet, kan. nad.; 11.15 Človek v vesolju, dok. oddaja -12.05 Nepomembnež, ang. film -13.40 Euronevvs -16.00 Who’s that Knock-ing, am. film (čb) -17.30 Po Sloveniji -18.05 Ženska v belem, nad. -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nad. -19.25 Košarka - 20.00 Nogomet -
23.30 Who’s that Knocking, pon. filma
KANAL A
8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -
13.30 MacGver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Jud, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -
17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša -19.00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.10 Mesečniki, nan. - 23.10 Samo bedaki in konj, nan. - 23.50 Apartma, film
- 2.00 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Medicine River, ponov. filma -18.25 Smo dobri gospodarji? -
19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Resnice o vinu
- 20.30 TV dražba - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas
.Q\wmLls> DESET
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Roku Kaminu iz Razbor 2 pri Veliki Loki. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (2) Kmečka peč - ansambel Tonija Verderberja
2. (6) To mlado vino - Kvintet Dori
3. (1) Osamljeni godec - ansambel Vasovalci
4. (5) Le muzika - ansambel Mikola
5. (3) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm
6. (9) Otožno dekletce - ansambel Mavrica
7. (4) Srečna mladost - Trio Najstniki
8. (-) Beli cvet - ansambel Pogum
9. (7) Kostanjeva nedelja na Jančah - Litijski odmev
10. (8) Cviček - ansambel Franca Potočarja Predlog: Letu 2000 - ansambel Lojzeta Slaka
KUPON ŠT. 48
Glasujem za:_____
Moj naslov:
^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto ^
NAGRADNA KRIŽANKA 48
k
>
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
PLOŠČAT
PROD,
SKRLICA
STARO-
PERZIJSKI
DUH
ZLA
LAŠKI
KOSTANJ
DREVESNI
ZAJEDALEC
SOČUTEN,
USMILJEN
ČLOVEK
PARK
NA
DUNAJU
STAROGRŠKO
BRENKALO
SEMITSKO
LJUDSTVO
DOMAČE
ŽENSKO
IME
NAGRADE V LJUBLJANO, METLIKO IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 46. nagradne križanke izbral Danic« Poje iz Ljubljane, Antona Matjašiča iz Metlike in Zvoneta Šuštaršiča iz Novega mesta. Pojetovi je pripadla denarna nagrada, Matjašič in Šuštaršič pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 13. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 48”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 46. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 46. nagradne križanke se brano, Y vodoravnih vrsticah, glasi: NOGAČA, ATAMAN, TOGOST, HUMAR, ORATIO, TEHERAN, TRK, ACETAL, G1GA, POLCIJA, AB, ISEL, ZAMENA, RONA, ETANOL, CAL, MALINA.
AVTOR:
JOŽE
UD*
NAJVIŠJI
TURŠKI
VRH
HOMO-
SEKSUALEC
JARO
žrra
MADŽARSKO - MOŠKO IME
BOG
RIŽA
V
ŠINTOIZMU
ITALIJANSKO
IME
ZA
NEAPELJ
PRESTOLNICA
ARMENIJE
SMUČARSKI
CENTER
NA
ŠVEDSKEM
PREBIVALEC
ISTRE
ŽELEZOVA
RUOA
PODROČJE
BOŽJA SODBA (V SRED. VEKU)
ZNAČAJ
JUDOVSKO
LJUDSTVO
TROP ROD STROČNIC
RONALD
REAGAN
VZVIŠENA LIRSKA PESEM
NERODEN
ČLOVEK
KEM. SIMBOL ZASIUCU
PRED-
PLAČILO
DRAŠIŠKO OREHOVO OLJE
Pri Pečaričevih so utekočinili orehe
PEČARIČEVI - Pečaričevi Martin, Biserka, Ana in Danijel so se odločili, da bodo olje, ki so ga stisnili iz orehov, poimenovali “Drašičko orehovo olje”. S tem želijo predstaviti tudi svojo vas, ki postaja turistično vse bolj zanimiva. “Utekočinjene” orehe, za katere ima zasluge prav vsa družina, saj je od ploda do olja potrebnih veliko pridnih rok, so ponudili v stekleničkah različnih velikosti. (Foto: M. B.-J.)
Obnavljajo zlate oltarje
Baročni oltar s Ponikev je pred leti zastopal Jugoslavijo na razstavi starih umetnosti v Parizu
V prospektu, ki so ga nedavno izdali o svoji vasi, so Drašičani zapisali, da so Drašiči belokranjska vinska prestolnica. Ne brez razloga, saj vas leži sredi vinogradov, grozdje iz njih pa znajo Drašičani predelati v ena najboljših belokranjskih vin. Tudi sicer se Drašičani trudijo, da bi privabili v vas čim več obiskovalcev, ter jim - to jim veleva že pregovorna belokranjska gostoljubnost - ponudili čimveč, kar jim uspeva iztisniti iz drašiške zemlje.
To pa ni le odlično vino. V zadnjem času je nekaj vaščanov zasadilo precej jablan in breskev. Tudi Martina Pečariča pred dobrimi desetimi leti ni obšlo navdušenje sovaščanov, ki so se odločali za intenzivne nasade. Toda nikakor se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi prideloval jabolka. Želel je nekaj drugega, novega. Tako je dozorela odločitev, da bo dobra dva hektara namenil za intenziv-
Zdrav duh v zdravem telesu
Kult telesa nas spremlja že kaki dve desetletji. Ne skrbimo več le za telesno kondicijo, ampak tudi za zdravo prehrano in dobro počutje. Vedno več se nas odloča za kakšno obliko športne vadbe, fitnesa in tovrstne aktivnosti so postale že kar nepogrešljiv del našega življenja. Nekateri pri izbiri vadbe skrbno preučijo obljubljene rezultate in se nato odločijo za vrsto aktivnosti, nekateri sledijo novim trendom in dejavnosti kar naprej menjujejo, pri nekaterih pa izbiri botruje tudi status, ki jim pripada z udejstvovanjem v športu. Da se boste lahko lažje odločili, katera vrsta aktivnosti vam je “pisana na kožo”, vam jih nekaj predstavljamo:
Aerobika - Aerobna vadba z vajami za oblikovanje telesa je namenjena tudi začetnikom. Med vadbo lahko sestavimo koreografijo in jo dopolnjujemo še nekaj naslednjih tednov. S tovrstno vadbo razvijamo sposobnosti kardiovaskularnega sistema. Drugi del vadbene enote je namenjen vajam za posamezne dele mi-šično-skeletnega sistema, torej za oblikovanje in učvrstitev telesa. Step - Aerobna vadba stepa z vajami za oblikovanje telesa je primerna tako za začetnike kot za veterane. Ste-per je vadbeni pripomoček, na katerega stopamo in sestopamo z njega in tako telo dodatno obremenjujemo, kar je koristno za srčnožilni in mišično-skeletnisistem. Bodypump -je revolucionarna vadba z utežmi, pri kateri so obremenjene vse večje mišične skupine. Razvijamo moč in zdržljivost mišic. Koreografija in glasba sta vnaprej pripravljeni, spremenimo ju vsake tri mesece. Ker težavnostno stopnjo lahko prilagodimo z dodajanjem uteži, je ta oblika vadbe primerna tako za moške kot za ženske.
Body attack - Ljudje si v življenju zapomnimo dve stvari: bolečino in čustva. Sprejmite intenzivno vadbo za treniranje srčno-dihalnega sistema; primerna je za zdržljive.
Spinning - Vadba je voden trening na posebej za to prirejenih kolesih za fitnes s prijetnim glasbenim ozadjem. Primerna je še posebej za tiste, ki v zimskih mesecih pogrešajo vzpone z gorskimi kolesi. Kick box - je oblika aerobike, ki ima korenine v istoimenskem športu. Poudarjeno je delo rok; po mesecu dni vadbe si ga lahko otežimo z obtežilnimi rokavicami. Gibanje je popolnoma športno in ne spominja na tipično aerobično vadbo, kar pomeni, da se ne boste mučili s plesno koreografijo. Body balance - je umirjena vadba za dušo in telo, kjer se z vajami za stabilizacijo znebite vsakdnjih skrbi. Osnovni elementi so delno iz joge, delno iz sodobnih . tehnik za obvladovanje telesa in za pravilno držo.
JERCA LEGAN
ni nasad orehov. Odločitev je bila dobro premišljena, saj se je pred sajenjem dodobra pozanimal, za kaj bi lahko uporabljali orehe. “Že dolgo sem vedel, da obstaja orehovo olje. V Nemčiji sem s pomočjo znancev spoznal, kako gaje mogoče ^pridelati, in bil sem navdušen. Sele potem sem se odločil za nasad,” pravi Martin. Pečaričevi so potem, ko so pred desetletjem zasadili stopetdeset orehov, pred petimi leti kot podkulturo posadili še prav toliko lešnikov. “Orehi dosežejo polno rodnost v petnajstem letu rasti. Človek mora imeti z njimi potrpljenje. Če se jih spomni posaditi dovolj zgodaj, uživa njihove sadove kot upokojenec, sicer pa jih pobirajo otroci in vnuki,” se nasmehne. Vendar so Pečaričevi letos nabrali toliko orehov, da jim je s pomočjo znanja in izkušenj prijateljev iz Nemčije uspelo stisniti prve litre orehovega olja. Za deset do petnajst litrov olja so potrebovali trideset kilogramov orehov.
Martin je prebrskal kar precej knjig, iz katerih je izvedel, da je orehovo olje zelo koristno tako v zdravstvene kot kozmetične namene. Dobrodošlo je za krepitev želodca, zniževanje holesterola v krvi, varuje pred rakom, boleznimi srca in ožilja ter angino pek-toris, uravnava inzulin in krvni sladkor, preprečuje hitro zviševa-
SARAJEVO - Člani Društva za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD)iz Novega mesta so prejšnji mesec obiskali Slovensko kulturno društvo Cankar v Sarajevu ter tako vrnili avgustovski obisk cankarjevcev v Novem mestu. Med bivanjem v Sarajevu so si gostje ogledali znamenitosti starega dela mesta ter območja, kjer so potekale srdite bitke med nedavno balkansko voino. Zvečer je bil v dvorani Glasbene akademije koncert okteta Adoramus, ki je navdušil številne sarajevske Slovence in druge obiskovalce, med
nje koncentracij sladkorja v krvi, prežene gliste, za telo pa je koristno tudi zato, ker ima veliko nenasičenih maščob. V kozmetiki je priporočljivo za nego suhih las, preprečuje prekomerno znojenje, zaradi velikih količin vitamina E pa je dobrodošlo pri sončenju. Kako mnogostranska je njegova upofaba, pove tudi to, da je primerno za izdelavo slikarskih oljnih barv in mila. “Seveda sem priskrbel tudi vse potrebne dokumente in analize, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, tako da lahko prodajam olje za uporabo v zdravstvene in kozmetične namene. Vendar ga v stekleničkah po pol, en, dva in pet decilitrov ponujam kot kmetijski pridelek, saj imam status kmeta. A da bi z oljem kovali dobiček ali celo obogateli, niti ne pomislim. Najpomembneje pri našem delu je, da s pridelovanjem orehov in lešnikov ohranjamo kulturno krajino,” je prepričan Martin.
Pri Pečaričevih so namreč nekdaj imeli kmetijo, na kateri so, kot je bila stara belokranjska navada, pridelovali vsakega po malem. Zorane ali pokošene so bile prav vse parcele. A Belokranjcem je postalo sčasoma jasno, da s takšnim kmetovanjem ne gre več. Tudi pri Pečaričevih je bilo tako, zlasti še, ko so Martinovi starši ostareli, Martin in žena Biserka
katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik v BIH Drago Mirošič s sodelavci. Več kot uro je v dvorani zvenela slovenska pesem in mnoge vsaj v spominu vrnila v rojstno domovino.
Po koncertu je bil družabni večer. Navzoče sta pozdravila novomeški podžupan Marjan Somrak in predsednik društva Uroš Dular, v imenu SKD Cankar pa je goste pozdravila društvena predsednica Svjetlana Fabijane, ki se je s šopkom rož posebej zahvalila prizadevni članici DRPD Branki Bukovec.
pa poleg služb ne zmoreta več klasičnega kmetovanja. Prav delo v nasadu orehov pa je po službi -Martin je namreč voznik reševalnega vozila v metliškem zdravstvenem domu, Biserka pa kuharica v vrtcu - dobrodošla sprostitev. In kar za Pečaričeva mamo in očeta ni tako nezanemarljivo: tudi hčerka Ana in sin Danijel si z orehi nabirata delovne navade. “Čeprav je v nasadu kar precej delji, ga je vendar manj kot v vinogradu. Res pa je, daje pri orehih potrebnih veliko spretnih rok. Bodisi pri pobiranju plodov, ki mora biti dokaj redno, saj sicer pridelek odnesejo živali, ali pri trenju, za katerega ne poznamo stroja,” našteva Martin.
Pečaričevi načrtujejo, da bodo v prihodnje z orehi zasadili še nekaj parcel, ki sojih nekdaj orali. Pravijo, daje bolje tako, kot da zarašča. S tem bodo povečevali tudi proizvodnjo olja, seveda pa nameravajo obiskovalcem Draši-čev ponuditi tudi orehova jedrca. “S čim bolj celovito ponudbo se predstavimo, tem boljše je za nas. Sicer pa so bili Drašiči že od nekdaj poleg dobrega vina sloveli tudi po orehih,” pravi Pečarič, ki je imel turistično ponudbo očitno v mislih že, ko je izbiral sadike. V nasadu raste kar deset vrst orehov, med njimi tudi nekaj zelo zanimivih. Tako so nekateri, ko dozorijo, debeli kot mandarine, spet drugi plodovi rastejo v grozdih. Takih zanimivih pridelkov Pečaričevi gotovo ne bodo utekočinili v olje. Celo strli jih ne bodo, a jim bo za trenje v dolgih zimskih dneh vseeno ostalo še dovolj plodov. “Včasih smo cofali perje, sedaj bomo pa trli in čistili orehe,” se nasmehne mama Biserka in pomenljivo pogleda Ano in Danijela. Že ve, zakaj.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
RAZISKOVALI SMO RUDNIK
V sredo in četrtek, 29.30. novembra, smo imeli naravoslovna dneva. Tema obeh je bila rudnik Globoko. Priprave so se začele že na začetku tedna, ko smo izvedeli, da bomo obiskali rudnik in skušali kaj več izvedeti o rudarski dejavnosti v domačem kraju. Vsi smo bili zelo veseli. Organizatorka je bila Vesna Kodrič, ki nam je predstavila skupine, h katerim smo se priključili. Bila sem biološko-kemijski skupini. Bilo je zelo zanimivo. Odšli smo v rudnik. Najprej smo si ogledali okolico in poslopja, rove, staro orodje... Sledila je naša naloga - nabiranje različnih rastlin, kamenja, gline ipd. V kemijski učilnici smo izvedli poskuse. Delo je bilo naporno in zamudno. Drugi dan smo morali dokončati svoje delo: ob poročanju smo naredili tudi plakate. Izvedeli smo mnogo zanimivega in tako smo rudnik res dobro spoznali. Upam, da bo še kakšen naravoslovni dan tako imeniten, kot je bil ta.
ANA RADANOVIČ, 7.r.
OŠ Globoko
DOBREPOLJE - Župnik je pred kratkim naslovil na vaščane Ponikev prošnjo,naj po svojih močeh prispevajo za obnovo kulturno, umetniško in zgodovinsko zanimive cerkve sv. Florjana na Ponikvah, ki se ponaša z več “zlatimi” baročnimi oltarji, eden izmed njih pa je zastopal bivšo Jugoslavijo na razstavi starih jugoslovanskih umetnosti v Parizu. Seveda gre za lesene oltarje, ki so zlato prebarvani. V zadnjih letih je župnik poskrbel, da so postorili že marsikaj, med drugim okrepili cerkvene temelje, zdaj pa je na vrsti ureditev notranjosti cerkve.
V restavracijskem centru že obnavljajo levi baročni oltar,
20 LET DOMA UPOKOJENCEV SEVNICA
Letošnje leto je leto starejših. Vse premalokrat se spomnimo nanje. Letos je sevniški dom upokojencev praznoval dvajsetletnico. Ž učiteljico Majdo smo se pripravili na nastop na prireditvi. Pripravili smo skeč z naslovom V parku. V njem smo prikazali, kako so starejši velikokrat osamljeni. Včasih pa se le dva srečata in zbližata. Tako si polepšata življenje. Tudi v našem skeču sta se srečala dva - mož in žena, stanovalca doma. Postala sta prijatelja. Marsikaj sta si imela povedati. Ko sta odhajala nazaj v dom, so jima pomagale štiri prijazne deklice: Vanja, Eva, Tadeja in jaz. V vlogi starejšega para sta se vživela Aljaž in Ingrid. Starostniki so bili zadovoljni in so nas nagradili z bučnim aplavzom. Na licih nekaterih starejših so se utrnile tudi solze. Le kdo ve, zakaj? Morda pa se njihova zgodba ni končala tako srečno kot naša. Veseli smo, če smo jim za nekaj trenutkov tudi mi polepšali praznovanje.
BARBI STIH, 4.r.
OŠ Krmelj
pričakujejo pa, da bodo kmalu odpeljali v obnovo še desnega. Letos jih bo obnova oltarjev stala 3 milijone tolarjev; ministrstvo za kulturo bo prispevalo polovico, občina milijon, pol milijona pa je potrebno zbrati v župniji. Za obnovo v prihodnjem letu pa se bodo še dogovarjali. Toda že pred vrnitvijo oltarjev je potrebno obnoviti podstavke oltarjev in prezbiterij ter prebeliti cerkev. Obnova glavnega oltarja se bo zavlekla še za kakšno leto.
Cerkev na Ponikvah ima še eno zanimivost. To je oltar, kije prislonjen na cerkveni zid na zunanji strani. Takih oltarjev je gotovo malo. Tudi tega so že obnovili.
J. P.
PRI AKVARISTIKI
Na šoli imamo veliko interesnih dejavnosti. Ker imam rad živali, sem se vpisal v akvaristiko. Pri krožku sodelujemo učenci 3., 5., 6. in 8. razreda. Imamo dva akvarija, v katerih so naslednje ribe: neonke, čebre, žalovalke, skalarke, čistilca, ostriži in sumatranke. Ribe redno hranimo, jim menjamo vodo in po potrebi temeljito očistimo akvarij. Nas razred je bil prvi na vrsti za hranjenje. Vsak dan opazujemo življenje ribic, zato smo bili zelo veseli, ko smo v akvariju zagledali mlade ribice. Škoda, da so jih večje požrle. Ogledali smo si tudi videofilm o živ-, Ijenju rib. Naša mentorica je Irena Župančič.
LUKA VOGLAR, 3. a OŠ Šmarjeta
NOVEMBRSKA ŠTEVILKA SADA
KRŠKO - V tokratni številki revije za sadjastvo, vinogradništvo in vinarstvo Sad bodo bralci med drugim lahko našli zapis o pomenu certifikacije in brezvirusnosti za slovensko sadjarstvo in drevesničarstvo, pridelovalci orehov pa bodo prav gotovo veseli prispevka o orehovi muhi.
LEPA ANKA ZA STARE IN NOVE ČASE - Minulo soboto so v Artičah pripravili prav posebno folklorno vajo, na katero so povabili vse dosedanje člane. V dvorani kulturnega doma se je zbralo skoraj 100 ljubiteljev ljudskih običajev, ki so v triurni vaji oh spremljavi tamburašev in harmonikarjev poskusili ujeti korak z ljudskimi plesi in običaji. V belokranjsko kolo (na sliki) sta udeležence povedla nekdanja mentorica Marija Haler in sedanji mentor Zdravko Dušič. Plese in običaje naših dedkov in babic so v Artičah pri Brežicah začeti obujati pred več kot tridesetimi leti, danes pa v daleč naokrog poznani skupini pleše, poje in igra že več generacij folkloristov. (Foto: B. D. G.)
RIBNIŠKI IZDELOVALEC VIOLIN - V Galeriji Toni v Ribnici, ki nudi možnost predstavitve še neuveljavljenih, a zelo nadarjenih ustvarjalcev, bo do konca meseca na ogled razstava inštrumentov Jožeta Šobarja iz Ribnice. Avtor je po končani mizarski šoli v Kočevju odšel k znanemu profesorju Vilimu Demšarju v Ljubljano, da se bo v njegovi delavnici v naslednjih letih izučil za opravljanje goslarske dejavnosti, ki je pri nas pravzaprav ni. Na razstavi je pokazat violine, kitaro in čelo, ki jih je sam naredil. Na njegovem čelu bo na boiično-novoletnem koncertu igrala Sanja Abramovič. (Foto: M. Glavonjič)
NAJ VAM KAPNE, PREDEN VAM KAPNE!
O SANACIJI STREHE SE POGOVORITE Z NAŠIM STROKOVNJAKOM.
POKLIČITE j-i-Mti,
0602 85 058 TAKOJ!!!
ZAHVALA
Ko zadnja leta bil si težek boj, smo trepetali vsi s teboj.
Smo vlivali ti moč in upanje, da bil bi z nami dolgo še.
A usoda je pač taka, da te nam je vzela, dragi ata. Ti za večno si zaspal, saj vedel si,
da v naših srcih boš ostal.
V 64. letu se je ustavilo njegovo srce in v bolečini nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
FRANC ŽITNIK
s TVške Gore 51
Z neutolažljivimi solzami v očeh se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem m znancem, ki ste nam pisno ali osebno izrazili sožalje, se pokojnemu poklonili, mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala za poslovilne besede nekdanjemu sodelavcu Emilu Purebru in vaščanu Mirku Zupančiču. Zahvaljujemo sc tudi pevcem za zapete žalostinke, gospodu za zaigrano Tišino, pogrebni službi Oklešen ter g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem. ki se ga boste radi spominjali.
Žalujoči: žena Lojzka, hčerka Danica z družino, sin Marjan z družino
Pri sarajevskih Slovencih
Društvo za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta na obisku v Sarajevu - Koncert okteta Adoramus
•Kdor pije vino, ne pozna njegove škodljivosti, kdor ga ne pije, ne pozna njegove koristnosti. (Japonski pregovor)
• Življenje je treba utrditi s številnimi prijateljstvi. Ljubiti in biti ljubljen je največja sreča. (Sydney Smith)
• Od kulta prednikov je samo še korak do rasistične norosti. (Benary)
DIABETIKI OB SVOJEM DNEVU - Srečanja društva diabetikov Novo mesto se je 14. novembra ob svetovnem dnevu sladkornih bolnikov udeležilo več kot 100 članov. Svoj praznik so proslavili delavno in prisluhnili predavanjem o prehrani diabetikov in o tem, zakaj nastanejo rane na stopalih diabetika in njihovem preprečevanju ter pomenu medicinske pedikure. V uvodnem delu srečanja je članom društva spregovoril predsednik Peter Miklavčič, pripravili pa so tudi kratek kulturni program. (Josip Bevc, foto: M. Klinc)
POGREBNE
IN POKOPALIŠKE STORITVE
Peter Blatnik Hrastulje 48, Škocjan tel.: 068/770-013 mobitel: 0609/651-554
delovni čas: NONSTOP
Nudimo vam kompletne storitve, opravljamo pa tudi prevoze iz tujine in v tujino ter uredimo vse potrebne papirje. Prevzamemo celoletno oskrbo pokopališča.
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje, mnogo bolečin si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala in v srcih naših vedno boš ostala.
V 58. letu nas je zapustila naša draga hčerka, mama, stara mama, sestra in teta
MARJETA POTOČNIK
iz Gradca 109 v Beli krajini
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvala osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in skrb v času bolezni. Posebna zahvala g. župniku in patru misjonarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevkam in pogrebni službi Kukar. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec v pokoju
ALOJZ PIRKOVIČ
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
PFLEIDERER NOVOTERM, d.o.o., Novo mesto
PRIJETNO S STAREJŠIMI - Tudi v KORK Šmihel - Novo mesto smo oktobra organizirali srečanje starejših občanov. Udeležil se ga je tudi najstarejši 91-letni krajan Tone Lavrič. Uvodni pozdrav je imela tajnica KORK Šmihel. Vzdušje je bilo prijetno, za kar so poskrbeli mladi drama-tikarji iz OS Šmihel, gasilski pevski Zbor in harmonikar Marko. Za dobro hrano so poskrbele kuharice OŠ Šmihel, za pecivo pa aktivistke KORK. Srečanja se se udeležili tudi predsednica Območnega združenja RK Novo mesto, tajnik G D Šmihel in ravnateljica OŠ Šmihel. (Odbor KORK Šmihel - Novo mesto).
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec
FRANC JENKO
skladiščnik v pokoju
Vestnega in prizadevnega delavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega ata, starega ata, pradeda in strica
JANKA KOŠAKA
iz Šentruperta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu od njega poslovili in ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo PGD Šentrupert za izkazane časti ob slovesu svojega najstarejšega člana. Hvala vsem za osebno ali pismeno izrečeno sožalje ter darovane sveče. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, g. Pavlinu za tolažilne besede in članom gasilskih društev, ki so s prapori ob grobu počastili njegov spomin.
Otroci z družinami
ZAHVALA
V petek ob sedmih odšel si od doma, a vrnil se nisi...
Končala za vedno se tvoja je pot.
Nepričakovano nas je v 48. letu zapustil naš najdražji
JOŽE BREGAR
iz Velikih Brusnic
Ob neizmerni bolečini se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje, sveče ali nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala LD Brusnice in vsem lovcem, PGD Brusnice in vsem gasilcem, sodelavcem in kolektivu Dolenjke, KBG Grosuplje in sodelavkam HenRiccija. Hvala govornikom za čudovite besede slovesa, g. župniku za obred ter pogrebni službi Oklešen.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Nataša, sin Borut in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustil
ALOJZ DAMIŠ
iz Jerebove 20, Novo mesto
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stisnili roko in nam izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
V SPOMIN
1. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila
MARIJA VRANIČAR
roj. Kočevar
iz Metlike
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ji prižigate svečke. Vsi njeni
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
Mnogo bolečin si prestal in sedaj boš v grobu mimo spal, a v srcih naših vedno boš ostal.
V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
IVAN PETRIČ
Črešnjevec pri Semiču 2
V mrzlem jesenskem jutru se je poslovil in za seboj pustil praznino v krogu domačih in tistih, ki so ga poznali in imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, govornikoma za poslovilne besede, godcu za odigrano Tišino, pogrebni službi Kukar ter gasilcem. Vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujočkvsi njegovi
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta, tašča, sestrična in svakinja
MARIJA
BUKOVEC
roj. Jakše
iz Loške vasi 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo govorniku Tonetu Virantu, pogrebni službi Oklešen, pevskemu zboru iz Šmihela, godbeniku za odigrano Tišino in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Pogrešali te bomo in za vedno boš živela v naših srcih.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Življenje celo si garala, za dom, dmžino vse si dala.
Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, praprababica, sestra, teta, botra in tašča
NEZA LOBE
iz Velikih Brusnic 28
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, pokojni darovali cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje in našo mamo kljub močno sneženemu popoldnevu v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmihela, govorniku g. Banu za poslovilne besede ter pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
SREČANJE NA ČATEŽU OB SAVI - Krajevna organizacija RK Čatež ob Savi je nedavno pripravila srečanje starejših občanov. Prireditve sta se udeležila med drugimi 92-letna Ana Lapuh in Anton Špilek, star 79 let, ki sta bila tudi najstarejša udeleženca srečanja. Na fotografiji v ospredju: levo Anton Spilek, desno Ana Lapuh in med njima predsednica KO RK Čatež ob Savi Fanika Zaniuk. (Foto: KO RK Čatež ob Savi)
TA TEDEi VAS ZAN1
A	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
lr^ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
I
tedenski
Četrtek. 2. decembra - Blanka Petek. 3. decembra - Franc Sobota, 4. decembra - Barbara Nedelja. 5. decembra - Savo Ponedeljek, 6. decembra ■ Miklavž Torek, 7. decembra - Ambrož Sreda, 8. decembra - Marija
LUNINE MENE
7. decembra ob 23.32 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 2. do 5.12. (ob 18. uri) ter 6.12. (ob 20. uri) akcijski film Matrica. Od 1 do 5.12. (ob 20. uri) ljubezenska drama Srčne igre. 8.12. (ob 20. uri) drama Hi-lo ranč.
ČRNOMELJ: 5.12. (ob 20. uri) komedija Ful gas.
DOBREPOLJE: 3.12. (ob 19.30) komedija Ona je prava. 5.12. (ob 15. uri in
19.30) komedija Divji, divji zahod.
GROSUPLJE: 3.12. (ob 19. uri) komedija Divji, divji zahod.
IVANČNA GORICA: 2.12. (ob 19. uri) komedija Divji, divji zahod.
KOČEVJE: 4.12. (ob 20. uri) komedija Ona je prava. 6.12. (ob 17. in 19. uri) komedija Divji, divji zahod.
KRŠKO: 3. in 4.12. (ob 20. uri) ter5.12. (ob 18. uri) drama Instinkt.
METLIKA: 3.12. (ob 20. uri) komedija Ful gas. 5.12. (ob 18. in 20. uri) melodrama Hi-lo ranč.
NOVO MESTO: Od 2. do 5.12. (ob 17. uri) ter 6. in 7.12. (ob 17. uri in 18.30) film Inšpektor Gadet. Od 2. do 5.12. (ob 18.30 in 20.30) ter 6. in 7.12. (ob 20. uri) komedija Naravne sile. 8.12. (ob 18. in 20. uri) komedija Prvi poljub.
RIBNICA: 4.12. (ob 21. uri) komedija Divji, divji zahod.
TREBNJE: 3.12. (ob 20. uri) in5.12. (ob 17. uri) komedija Ful gas.
VELIKE LAŠČE: 4.12. (ob 19. uri) komedija Divji, divji zahod.
film %
• SPREGLEDANE DOMAČE PERSPEKTIV’E
Filmski festival, ki se v prestolnici zgodi vsakega novembra in je z letošnjo deseto izdajo tudi na simbolni ravni pridobil status rednega in nepogrešljivega dogodka, je v slovenskih kinotečnih razmerah preprosto fenomen. Festival namreč korigira prav tako že dekado trajajoče stanje popolne amerikaniziranosti kinematografskega trga, ki ga obvladujejo velikostudijski holivud-ski prikazovalci. Domača gruda namreč ne premore niti ene same kinodvorane, ki bi tovrstni program zadovoljivo in konsistentno ponujala skozi vse leto. Nekaj malega prikaže sam organizator LIFF-a Cankarjev dom, drobtinice vrtijo tudi na Kinotekinem Festivalu gejevskega in lezbičnega filma, ki se pravkar dogaja in postaja “poliffovska "stalnica, spet nekaj malega pripustijo v svoje dvorane Ljubljanski kinematografi, nekakšne fest po festu v sila okrnjeni izbedbi imajo tudi v Mariboru in Celju, toda samo neposredno po LIFF-u. Zgolj kot obskurnost, pogojena z nenadno luknjo v terminskem načrtu, se še redkeje ti filmi znajdejo na platnih ostalih slovenskih mest.
Film, kot ga ponuja LIFF, za 99 odstotkov slovenskih kino-
obiskovalcev tako vsaj statistično ne obstaja. Empiričen dokaz je kot na dlani: 2.000.000povprečno prodanih vstopnic v Sloveniji na leto delite z 20.000 obiskovalci LIFF-a 99. Vendar pa na drugi strani dobro obiskane predstave na festivalu dokazujejo, da je tovrstna klientela že dolgo zvesta in ne tako majhna čreda fenov iranske, španske, brazilske, tajvanske, vietnamske, kirgiške, francoske, britanske in drugačne ameriške produkcije. Ali drugače, tudi orto nizkopro-računski V leru je na nek način začuda postal finančna uspešnica. Seveda gre tu veliko zaslug pripisati slovenskemu jeziku in domači zgodbi, ki je nase vlekla množice sicer zbanaliziranega občinstva, ki pa vendarle ne kupi vsega, celo tistega ne, kar naj bi bilo takemu gledalcu posneto tako rekoč na kožo, recimo Patriot.
Skratka, manj je lahko več, dokazov za to pa ne manjka tudi v svetu. Spomnimo se na lanskoletni britanski striptiz Do nazga, ki je bil glede na majhne stroške in enega največjih lanskih zaslužkov od prodanih vstopnic med najbolj profitabilnimi filmi zadnjih let. Vprašanje, ki ga poraja nehotena unikatnost in ekskluzivnost edinega domačega res mednarodno solidno zastavljenega filmskega festivala, torej je, kdo bo vendarle iz Slovenije naredil še malo bolj normalno kinematografsko državo, v kateri se bo LIFF dogajal tudi pred novembrom in po njem?
TOMAŽ BRATOŽ
$ SUZUKI
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto B 069/24-791
AVTO
prodaja vozil
50%	...	.	.	.	...	50%
ZDAJ Financiranje tudi na položnice ČEZ 2 LETI
ALTO 1.013D	samo	10.270	tolarjev	na	mesec
SWIFT 1.013D	samo	11.979 tolarjev	na mesec
BALENO 1.3/3D	samo	18.995 tolarjev	na mesec
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Domiž (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 13izvodov v 4. trimesečju 2.574 tolarjev, za upokojence 2.314 tolarjev, za pravne osebe 5.148 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. Vceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1. 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006.
Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
KMETIJSKI STROJI
KOSILNICO Clas 165, rotacijsko, in avtomatski dvovrstni sadilec krompirja prodam. rt (0608)67-614.	3883
SNEŽNE ROLBE za motokultivatorje, cepilec za drva, agregat, 2 KW. in gume, komplet z utežmi, za traktor TV 21 prodam. Tt (061)639-320.	3902
TRAKTOR Zetor 7211, letnik 1988, prodam. ft (068)69-521 ali (041)754-047. 3915
MOTORNA VOZILA
PEUGEOT 206 XS 1.4, letnik 2/99, rdeč, prvi lastnik, 3V, servisna knjižica, 20.000 km,
4 zimske gume, prodam za 1.800.000 SIT. ® (041)253-008.	3721
Z 35 8, prva registracija 1988, dobro ohranjen, prodam. rt (068)21-188.	3881
R 4, malo rabljen, letnik 11/92, prvi lastnik, garažiran, zimska kolesa (posebej), prodam. 9 (068)325-400.	3892
R 4, letnik 1992, registriran do 11/2000, prodam. ® (068)45-550 ali (041)697-962. MAZDO SEDAN 1.6 16 V, letnik 1990, z vso dodatno opremo, prodam za 620.000 SIT. rt (041)581-819.	3900
R 4 GTL, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam, rt (068)325-853, zvečer. 3904
ALFA 75 1.6 i.e., letnik 1994, kovinsko srebrno, prodam. tT (0608)87-835.	3919
KUPIM citroen AX caban, letnik 1992. ® (041)680-684.	3926
ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, in R 5 cam-pus, letnik 1991, prodam. ® (068)79-763.
R 5 Five, letnik 1994, in opel corso 1.5 TD, letnik 1996, prodam. ® (041)720-038. 3931
PASSAT 1.8 i CL limuzina, letnik 1992, rdeč, drugi lastnik, registriran do 5/2000, redno-setvvisiran, prodam. Tt (068)45-271.	3938
R 5 1.4. letnik 1995,5V, bel, 72.000 km, registriran do 3/2000, prodam za 680.000 SIT. rt (068)83-649.	.	-3939
CITROEN AX, letnik 1992, bel, registriran do 10/2000, prodam, rt (068)23-998.	3884
POSEST
PARCELO na Gornjih Kamencah s pogledom na Novo mesto, v izmeri 1313 nv, prodam. Tanja Kovač, ® (068)24-617.	3909
PARCELO v Bučni vasi, Župnca, v izmeri 1100 m2, prodam. ® (041 )689-427.	3934
VINOGRAD na Debencu pri Mirni, zelo lepa lega, prodam, rt (068)49-621.	3924
PRODAM
KAMEN, pohorski škriljavec, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478.	3748
LES. stenski opaž. bruna, ostrešje, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478.
OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna! 0(063)451-082. 3780 PANCERJE št. 44 in 45 ugodno prodam. B (068)324-377.	3876
NOV rdeč športni avtosedež Sparco prodam. O(041)685-835.	3880
GOZDARSKE VERIGE za vleko hlodov in vrtljive drsnike prodani. B (041)821-187.
NERABLJENO kombinirano peč za centralno ogrevanje Ferroterm, 40 KW, z vgrajenim bojlerjem, prodam. B (068)65-050. ČISTILEC cigaretnega dima za gostinske lokale prodam. B (068)499-408.	3921
PANCERJE, št. od 42 do 44, ugodno prodam. B(068)324-377.	3923
ELEGANTEN daljši plašč, nerc, št. 38 - 40 in jope nutrije, lisice in tjulenja, št 40 - 42, ugodno prodam. B (068)341-912.	3932
RAZNO
***« «**
*r J* S
OTffmvum
FITNES* - SOLARN - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827
UMKA|
(več kot plesna šola) g-
ZAUPAJTE PLESNIM MOJSTROM!
TEČAJI ZA MATURANTE, VALETO, CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA OTROKE, SKUPINE ZA HIP HOP, ŠPORTNI PLES...
TEČAJI ZA ODRASLE; začetni:	sobota,	4.12.	ob	19.30
nadaljevalni: torek, 7.12. ob 20.00 petek, 10.12. ob 19.00 Tel.: 0609/625-949
SALON RENATA Štih - Lesjak, s.p. Jedinščica 18, Novo mesto Tel. 068/28-138
Posebna novoletna ponudba 20-odst. popust za vse vrste trajen 20-odst. popust pri podaljševanju in negi nohtov
Pričakajte lepe in urejene leto 2000!
IZPOSOJA svečanih oblek in
šivanje po meri, izdelava konfetov in ostalih dodatkov, velika izbira ženskih poročnih oblek, oblekice za krst in obleke za obhajilo. TILM Florijančič, d.n.o. Šentjernej. Tel. 068/82-040.
V najem dajemo opremljene pisarniške prostore v Novem mestu. Zelo nizka najemnina. Tel. 068/324-482.
VEDEŽEVANJE PO POŠTI! Postavite jas-no vprašanje. Navedite rojstni datum. Plačilo po povzetju 1500 SIT + PTT za eno vprašanje. Storžek - MC, d.o.o.. Partizanska 2,2319 Poljčane.	3728
USPEŠNO inštruiram matematiko, fiziko in računalništvo na vašem domu. rt (068)59-527 ali (041)544-510.	3887
ANGLEŠČINA- Popravimo grajo s pofnočjo kvalitetnih, in^ttukcij! ® (068)341-106, po
3894
POSLOVNI PROSTOR na Seidlovi 28 a. 35 m:, in kombi R trafic T 1400 D, letnik 1995, prodam, rt (068)324-447 ali (041)697-942.
ŽENSKE in dekleta, pozor! Če želite biti lepe za prihajajoče praznike in v oblačilih po vaših merah in željah, se priporoča šiviljstvo Anita. ® (068)65-474.	3897
V CENTRU Novega mesta oddajamo poslovne prostore (z lastnim parkiriščem). ® (068)25-627, dopoldan, (041)336-302, popoldan.	3907 IZŠLA JE nova knjiga, primerna za darilo: dr. Draga Smiljaniča Naravno zdravljenje, bioenergija in kiropraktika, rt (068)73-719.
INŠTRUIRAM računovodstvo, statistiko in ostale strokovne predmete na srednji in visoki šoli ekonomske usmeritve, ® (068)324-377.	3922
V ŠENTJERNEJU oddam urejen poslovni prostor - trgovino, ® (041)695-074. 3930
V VARSTVO vzamem 2 otroka, rt (041) 523-208.	3937
NOVI TRG oddam, prodam vpeljano trgovino, 50 nr, primerno za gostinski lokal.® 1041) 708-773.	3890
SLUŽBO DOBI
NATAKARICA in KUHARICA dobi zaposlitev v enem od novomeških bistrojev. B (041)628-385.
ZASTOPNIKE s prevozom zaposlimo za trženje oglasov v občinskem telefonskem imeniku v Novem mestu, Sevnici, Krškem. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Litijska cesta 38,1000 Ljubljana. B (041)746-823.
SI ŽELITE DRUŽBE, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite ! B (090)46-52, 156 SIT/min.	3727
ALFA NOVO MESTO, d.o.o.
Razpisujemo prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POTNIKA-KOMERCIALISTA
za prodajo tekstilnih izdelkov lastne proizvodnje
Pogoji: vsaj 4. stopnja izobrazbe, komunikativnost, vozniški izpit. Možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 10 dneh na naslov:
ALFA NOVO MESTO, d.o.o. Nahtigalova 5, p.p. 120, 8000 Novo mesto
KREKOVA BANKA
UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE
PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371-9860 www.krekova-banka.si
!j'j tkv&f / jfvj-Oi čhvtfc-
DVOSOBNO STANOVANJE, 59.60 m;, v Seidlovi ul., prodam. B (068)324-311 ali (041)704-231.	3901
ŽENITNE PONUDBE
RAZOČARANA ŽENSKA, stara 35 let, kmetijski tehnik, se želi poročiti na kmetijo. rt (090)42-17.	3885
ŽIVALI
BREJE KOZE in mladiče, za nadaljnjo rejo ali zakol, ugodno prodam. B (068)321-081, po 18. uri.	3886
PRAŠIČA za zakol, 180 kg, prodam, B (068)73-600.	3891
3 PRAŠIČE po 170 kg prodam. B (068)41-067.	3906
PRAŠIČE za zakol prodam. B (068)42-381. PRAŠIČA, 150 do 160 kg, prodam. B (068) 83-365.	3933
TELIČKO, staro 10 dni, in prašiča za zakol prodam, kupim pa brejo telico. B (068)75-173.	3929
PRAŠIČE za zakol, 100 do 180 kg, prodam. B (068)85-468 ali (041)222-087.	3936
PRAŠIČE, 140 kg, domača krma, in teličko, staro 7 tednov, prodam. B (068)85-955.
ŽREBCA, starega 8 mesecev, ugodno prodam. B (068)30-046 ali (041)358-203. PLEMENSKEGA OVNA prodam. B (068) 342-506.	3925
14 DNI staro teličko frizijko prodam, kupim pa rabljen mlekovod. B (068)89-574.	3910
TELICO v 9 mesecu brejosti prodam. B (068)344-020.	3935
KRAVO s prvim teletom prodam. B (068) 42-273 ali (041)859-091.	3899
PRAŠIČA za zakol, cca 180 do 200 kg, prodam. B (068)42-759.	3895
r
t* 20
'k
O
n
^p-
°/cevU'
•S 068/324-377
10
M1V0X
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
75f
fflo
OGNJIŠČE
C	B
	HF
DOLENJSKI LIST
ORGANIZATORKO prodaje na terenu zaposlimo. B (062)100-292.	3911
POSLOVODJO in več prodajalcev za delo v večji novi športni trgovini v Novem mestu zaposlimo. Vloge pošljite na naslov:Tomas šport II, C. na Brdo 109, Ljubljana, B (061)1232-808.	3912
VEČ KUHARJEV, več kuharskih pomočnikov, pomožne delavke v gostinstvu in finančnega delavca v gostinstvu zaposlimo. Prosta delovna mesta so v Ljubljani. Prijave pošljite na naslov: Inlcr Europ, d.o.o., Sp. Slivnica 115,1290 Grosuplje, B (061)1889-241 ali (041)691-750.	3913
NATAKARICO zaposlimo. B (068)78-254. HALO ALO potrebuje delavca. B (041) 631-304.	3918
NATAKARICO zaposlimo. B (041)673-498.	3920
NATAKARICO, lahko tudi pripravnico, zaposlim. B (068)73-813 ali (041)736-644.
SLUŽBO IŠČE
DELO ŠIVILJE v okolici Novega mesta iščem, rt (068)75-562, dopoldan. 3908
STANOVANJA
V KRŠKEM prodam dvosobno stanovanje, 46.5 m’, tf (0608)22-326, zvečer. 3898
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 4. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Samopostrežba Šmihel
od 7. do 19. ure: Market Drska od 7, do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7.	do	19.	ure:	trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7.	do	20.	ure:	samopostrežba Azalea, Brusnice
od 8.	do	17.	ure:	trgovina Brcar, Smolenja vas
od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8.	do	13.	ure:	trgovina Dule, Smolenja vas
od 8,	do	20,	ure:	market Perko, Šentpeter
od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Matka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13. ure: Market
• Urina sela: od 8, do 16. ure: Urška
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
V nedeljo, 5. decembra, bodo odprte naslednje piodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator Center Cikava
od & do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska. Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Diska, Market Smrečnikova, Samopostrežba Šmihel, Market
Seidiova
od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja. Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11. ure: tigovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 17, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
Šentjernej
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
• Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market
• Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
• Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
• Semič: od 7.30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8. do 11. ure: Market
 ž
te
zavarovalnica triglav, d.d.
Območna enota Novo mesto
REDNO ZAPOSLI
zavarovalnega zastopnika za prodajo premoženjskih in osebnih zavarovanj za območja:
Novega mesta (2 zavarovalna zastopnika), Trebnjega, Adlešičev, Semiča in Kočevja
OD VAS PRIČAKUJEMO:
* višješolsko ali srednješolsko izobrazbo
* starost od 21 do 35 let
* komunikativnost
* veselje do dela z ljudmi
* samoiniciativnost in iznajdljivost
* lastni prevoz
PONUJAMO VAM:
* ustvarjalno delovno okolje
* strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje
* samostojno in dinamično delo
* stimulativne zaslužke
* varno zaposlitev
Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov:
Zavarovalnica Triglav d.d., OE Novo mesto Novi trg 8, 8000 Novo mesto
Najboljša odločitev vašega življenja
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
s Trdinovega vrha^l na kanalu i I
Vsi, ki ste na novomeški Rozmanovi ulici pogrešali
Bistro A
ste vabljeni v isti lokal. Le ime je odslej bolj velemestno!
Prodajni centar podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
Od 6. do 20.12. na vseh prodajnih mestih Jelovice po Sloveniji.
1* JELOVICA
Jelovica, Lesna industrija, d.d, Škofja Lo<a. tel 064/61-30, taks 064/634 261, http://vmw.jelovica.si, e-mail: ino@;elov ra : • Novo Mesto, tel /taks 068/323 444 • Brežice tel /faks 0608/62 926 • Metlika tel /faks 068/58-/16 • Bave* Trebnje, tel 'faks 068/45 640 • Kera Trade Zagore ob Savi. tei /taks 0601/64 465
DOLENJSKI LIST EJM DOLENJSKI LIST
O MHZ
SHEN Ql -energija življenja
Ustvarjamo pogoje za samozdravljenje bolezni, zasvojenosti... GSM: 041/690-082 Tel.: 068/323-602
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
* picami
* hamburgerjem
* giricami
* pomfritom
* sladoledom
* ledeno kavo
* sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 068/321-878 Vabljeni
DOLENJSKI LIST
Novo mesto, Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel: 0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: V Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Orehovici, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Ljubljani...
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju...
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), naTrški gori...
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju...
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku...
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Šmarjeti, Beli krajini...
• NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
na 88,9 in 95,9 MHz
RAD
I C E
ŠTIRINAJST
DOBRIH
RAZLOGOV
1. ZANESLJIV; kakovostno in zmogljivo omrežje.
2. HITER: do konca leta bo s signalom 040 pokritih že devet desetin prebivalstva.
3. ODPRT; gostovanje v mnogih omrežjih tujih operaterjev po vsem svetu.
4. UDOBEN: številne dodatne storitve vključene v svežnjih brez doplačila.
5. DOMISELEN: naročniška svežnja za vsakogar.
6. PRESTIŽEN: večjo porabo nagradi z nižjo ceno pogovora.
7. PARTNERSKI: omogoča klicanje po ugodni ceni.
8. PRIJATELJSKI: z 040.prijatelji še za 40% nižje cene pogovorov.
9. ZABAVEN: predplačilni sistem HALO.
10. POZOREN; 080 40 40 - prijazna naročniška služba.
11. AŽUREN: www.simobil.si - vedno dostopne ažurne informacije.
12. POSLOVEN: kakovostno svetovanje podjetjem.
13. DOSTOPEN: pooblaščeni prodajalci po vsej Sloveniji.
14 TOLARJEV - znotraj omrežja 040 lahko vsi naročniki kličejo po enotni ceni, 14 tolarjev na minuto, ves dan. Sveženj PARTNER v času nižje tarife omogoča klicanje po ceni 14 tolarjev tudi v druga omrežja v Sloveniji. Do 20% smo znižali tudi cene ostalih klicev.
Če izberete svoje 040.prijatelje, boste lahko klicali še 40% ceneje. V omrežju 040 je minuta pogovora tako le 8,40 tolarjev.
Vse zgoraj navedene cene že vključujejo DDV.
GSEi: DMO
Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si
SI.MOBIL
PORTRET TECjA TEdNA
Marko
Človek mora biti zares narejen iz posebnega testa in v njem mora utripati posebna zaverovanost v lastno početje, da lahko poldrugo uro ždi v mlaki in čaka s fotoaparatom, da bo želva sklednica pokukala izpod oklepa in omogočila dober posnetek te redke in ogrožene živali. Ali da se v vlagi in mrazu podzemne jame dolge ure plazi sem ter tja in vztrajno osvetljuje podzemni prostor, da se potem na fotografiji pojavi jama v vsej svoji lepoti. Marko Pršina iz Dolenjskih Toplic je tak. Zato mu je uspelo narediti izjemno redek fotografski posnetek naše avtohtone želve v njenem naravnem okolju in mu uspeva, da se na njegovih banmih diapozitivih razkriva skrivnostni podzemni svet, težko dostopen in pred očmi običajnih smrtnikov potopljen v večno temo.
Omenjeno je le delček vsega, kar je Marko Pršina zabeležil s fotografsko kamero. Kakih 15 tisoč barvih diapozitivov ima v svojem arhivu, na njih pa je s prefinjenim občutkom in potrebno veščino zabeleženo predvsem izjemno bogastvo naše naravne dediščine, ob njem pa še spomeniki kulturne dediščine, portreti ter krajine doma in po svetu. Da gre za fotografske mojstrovine, potrjujejo tudi nagrade, ki jih je Pršina doslej prejel. Natečajev se je sicer začel udeleževati šele letos, a je takoj segel visoko. Na natečaju Fotokluba Portorož in
Fotografske zveze Slovenije (FZS) na temo Kamen je prejel diplomo FZS, na natečaju Svoboden kot ptica je v kategoriji upodobitev ptic iz narave osvojil prvo nagrado, na 25. slovenski pregledni razstavi barvnih diapozitivov na Jesenicah pa je v kategoriji Proste teme osvojil 1. nagrado in med fotografi zelo cenjeno zlato plaketo Janeza Puharja FZS.
Za kaj takega sama potrpežljivost in ljubezen do fotografiranja - obojega ima seveda Pršina dovolj - nikakor ne zadoščata, potrebno je še obilje fotografskega znanja in izkušenj. Tudi teh Prši-ni ne manjka. Fotoaparat je imel v rokah že kot učenec topliške osnovne šole, intenzivneje pa se je začel ukvarjati s fotografiranjem pred petnajstimi leti, in to kar takoj z najbolj zahtevno zvrstjo, z jamsko fotografijo. Poslej je fotografija ena od središčnih točk njegovega življenja. Posveča ji skoraj ves prosti čas in še del službenega, zaposlen je namreč kot dokumentalist na novomeškem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Fotografska kamera - kaj kamera, cel nahrbtnik fotografske opreme! - ga spremlja na vseh njegovih poteh in ga tudi usmerja v najbolj odmaknjene in skrite kotičke naše domovine. V zadnjem času najpogosteje odhaja v Obkolpje. Prehodil ga je že po dolgem in počez ter preveslal ves slovenski del Kolpe. Vztrajno, načrtno in poznavalsko fotografira vse tisto, kar razumemo pod pojmom naravna dediščina. Na Upravi za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor, kjer v okviru projekta Krajinski park Kolpa pripravljajo stalno razstavo, so namreč izdelavo diapozitivov poverili Pršini. Dober glas gre v deveto vas in v fotografskem svetu je Marko Pršina danes ime, ki pomeni kvaliteto in strokovnost, kar so dokazale dosedanje objavljene fotografije, kar dokazujejo multimedijski prikazi in kar bo dokazala tudi monografija o Kostanjeviški jami, ki je v pripravi. Kdor pozna Marka Pršino, ta ne dvomi, da je res tako.
MILAN MARKELJ
Kitenje s tujim peijem
Razglednica s pozdravi iz Metlike in hrvaškim mlinom mnogih Hrvatov ni pustila povsem ravnodušnih - Umaknitev iz prodaje
METLIKA - Na metliški pošti so pred časom začeli prodajati razglednico, ki prikazuje mlin ob Kolpi ter na dveh manjših sličicah še bele breze in petelinji boj metliških folkloristov. Razglednica ne bi bila nič posebnega, če na njej ne bi pisalo “Pozdrav iz Metlike”, mlin pa v resnici stoji v Bub-njarcih na hrvaškem bregu mejne Kolpe.
Na razglednico ter na to, kako v Sloveniji v svoje turistične namene promovirajo hrvaške lepote, zaradi česar nekateri na Hrvaškem niso ostali povsem ravnodušni, je prvi opozoril Karlovački list. Kot je zapisal novinar Mladen Volarič, njihov namen ni obtoževati sosede za ozemeljske apetite, saj je morda avtor razglednice, ki je stal na slovenskem bregu Kolpe in fotografiral hrvaški mlin, to naredil iz neznanja. Tudi dvotretjinski lastnici mlina v Bubnjarcih Dragici Cigič ni povsem razumljivo, kako je sedaj nekomu prišlo na misel, da je poslovenil njen mlin, ko pa je vendar od nekdaj nesporno, daje hrvaški in stoji na hrvaški zemlji. Pripravljena je celo protestirati pri pristojnih organih v Sloveniji tudi zato, da takšne razglednice ne bi več prihajale v javnost.
Volariča je zanimalo tudi, kaj bodo ob tem bahanju s tujim perjem rekli v Društvu slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa, ki je bilo nedavno ustanovljeno v Vinici. Predsednik Jože Stegne, ki se je sicer potrudil, da je s sporno razglednico seznanil slovenske novinarje, pa je bil potem, ko je najprej obljubil izjavo za javnost,
ALLAN TAVLOR V LOKI
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Ekskluzivno, le v Loki bo imel v dvorani KUD Primož Trubar v soboto, 4. decembra, ob 20.30 edini solo koncert v Sloveniji sloviti angleški kantavtor Allan Taylor. Pred Loko bo Taylor nastopil kot gost le z nekaj pesmimi na koncertu Vlada Kreslina v Cankarjevm domu v Ljubljani.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Veliko snega in slaba cesta Bič-Žužemberk - Ljubljanski in les - Diplome z napako - “Kučan matija” naj zbrišejo
tovornjaki so vozili orožje - Vse najboljše, dr. Starc!
Travnikova s Sel pri Šumberku
je potožila nad prepoznim pluženjem ceste v njen kraj. Zanimajo, če je bila zasnežena tudi cesta na Vrhtrebnje, kjer so imeli tisti dan otvoritev obeležja 15. poldnevnika. Dodala je še, kako slaba in nevarna je cesta Bič-Žužemberk. V zvezi s cesto Bič-Žužemberk je Dolenjski list pisal - po klicu Zupančičeve s Sel pri Šumberku - v tej rubriki v št. 46. Zelo verjetno še velja informacija, ki jo je dežurni novinar takrat dobil na občini Žužemberk. In sicer, da želijo to cesto čimprej asfaltirati. Preden so dovolili po njej prevoze gradbenega materiala, so cesto pregledali, tako da bodo lahko pozneje od gradbenih podjetij zahtevali odškodnino.
Veteran iz Črnomlja spremlja slovenske orožarske afere. “Čudi me tolikšnega sprenevedanja Janše glede prodaje orožja. Mi vemo za prodajo, ne vemo pa, kje so marke od te trgovine. Iz Vražjega kamna iz skladišča je več tovor-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozoriti na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
njakov z ljubljansko registracijo peljalo oiožje v Dugo Reso in v Karlovac. Avto z ljubljansko registracijo je peljal z ljubljansko registracijo za tovornjaki in se z denarjem vrnil v Slovenijo. Tudi veliko kubikov lesa z območja vojaškega skladišča so odpeljali tovornjaki z ljubljansko registracijo.” B. iz Črnomlja je opozoril, da je ob cesti Vinica-Preloka neustrezen napis za Balkovce. “Označeno naj bi bilo tako, da bi napis Balkovci zajel vse hiše, ki zdaj spadajo pod to ime,” je predlagal. Na napise se nanaša tudi njegova naslednja pripomba. “Ko so na zadnjem martinovanju podeljevali diplome, je bila na njih napaka. Če je denar za vse, naj bi bil za to, da bi se naučili, kako se prav piše.” Pisanje v državnem zboru je ujezilo tudi klicatelja iz Črnomlja. “Slišati je bilo, da bodo poslanci dobili najsodobnejše računalnike, čeprav z njimi sploh ne znajo delati. Naj bi si tudi oni sami kupili računalnike tako kot mi. Mogoče je naloga za poslance tudi spremeniti sedanji prometni red v Črnomlju. Način zavijanja na črpalko, kakor je dovoljen zdaj, je neprimeren,” je povedal klicatelj iz Črnomlja. Nekako neprimerno je p>o njegovem tudi, da je na Otovcu pri Črnomlju na zidu pri železniški postaji še zmeraj napis Ku-•čan mafija. “Naj bi napis končno zbrisali,” je predlagal.
Bralec iz Brusnic je prepričan, da je mestni avtobus v Novem mestu nepotreben. Po njegovem vozi v mesto dovolj drugih avtobusov iz različnih smeri. Zato pa je Jože iz Novega mesta pohvalil voznike avtobusa. “Šoferji so prijazni, avtobusi lepo urejeni. Peljem se pogosto in bi priporočil to še drugim.”
Joži z Bučke je pohvalila dva fanta. “Ko je snežilo sem se peljala iz Škocjana. Na prvem ovin-
kratek. Menil je, da bi morali na metliški pošti razglednico umakniti iz prodaje, avtor Bruno Pa-gotto pa se opravičiti. To je po njegovem najmanj, kar bi lahko storili.
Metliški župan Slavko Drago-van pa je povedal, da se je pogovarjal s poštno upravo v Novem mestu, kjer so mu obljubili, da bodo razglednico prenehali prodajati. “To je največ, kar se da narediti. Očitno je bila kartica narejena z dobrim namenom, da bi pač predstavili Kolpo in njene lepote, najbrž pa ji je pri nastajanju botrovalo tudi nekaj neznanja. Mislim pa, da napaka ni tako huda, da bi bila povod za politične spore med državama,” je prepričan Dragovan.
M. BEZEK-JAKŠE
ILEGALCE ZIMA NE MOTI
POSAVJE - B. K. iz okolice Bizeljskega je 25. novembra ilegalno prestopil državno mejo nad Slovenijo in Hrvaško. Mejo je prestopil s traktorjem izven naselja Stara vas, in sicer preko reke Sotle. Sledi predlog sodniku za prekrške. Istega dne so policisti pri mejni kontroli našli skritega v stropu nad straniščem železniškega vagona v Dobovi romunskega državljana. Policisti so 27. novembra pri Jesenicah na Dolenjskem prijeli državljana Romunije, ki je peš ilegalno prestopil državno mejo med Hrvaško in Slovenijo. Naslednji dan so ravno tam našli še dva romunska državljana. Ilegalce so vrnili na Hrvaško.
Pozdrav iz Metlike
SPORNA RAZGLEDNICA - Na razglednici s pozdravi iz slovenske Metlike je mlin na hrvaškem bregu Kolpe.
NAREDIMO ADVENTNI VENČEK - V soboto dopoldan se je v Dolenjskem muzeju zbralo okrog 30 otrok, nekateri s starši, ki so prišli na prvo muzejsko novoletno delavnico, da bi se naučili, kako izdelati adventni venček. Zaradi velikega obiska je skoraj zmanjkalo prostora in materiala za venčke, ki so nastajali s pomočjo mentoric. Pred novim letom bodo še tri delavnice, in sicer: jutri, 3. decembra, od 14. ure do 15.30, in v soboto, 4. decembra, od 10. do 12. ure o izdelovanju daril, v petek, 17. decembra, od 14. ure do 15. 30 o izdelovanju novoletnih voščilnic ter v soboto, IS. decembra, od 10. do 12. ure o prazničnih obeskih. Vstopnina za vsako delavnico je 150 tolarjev, z muzejsko izkaznico pa je vstop prost. (Foto: J. Domiž)
Do zdravja brez zdravil
Dr. Drago Smiljanič je izdal z bioenergijo
knjigo o naravnem zdravljenju in kiropraktiko
ku sem obstala. Prišla sta dva fanta iz podjetja Rezanje asfalta Strasberger. Ustavila sta in mi pomagala peljati moj avto domov. Stanujeta v Novem mestu, eden v Ulici Slavka Gruma, drugi je z Regrških košenic. Res sta prijazna, zato se jima zahvaljujem.”
Ivan Lovše iz Slovenske vasi se zdravstvenemu osebju Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto lepo zahvaljuje za skrbno nego in pomoč v času zdravljenja.
“Dr. Starcu želimo čimprejšnje okrevanje.” Tako sta dr. Starcu zaželela njegova nekdanja pacienta Marko in Ljudmila iz Novega mesta “v imenu starostnikov, posebno tistih, ki smo bili njegovi pacienti”.
Krajan iz Novega mesta se pridružuje tistim, ki se jim zdi odveč prijavljanje objektov, ki ga v zadnjem času zahteva občina. Po njegovem podatke, ki jih zdaj zahtevajo, že imajo.
Milan iz Žužemberka je priporočil, naj bi lovci pozimi dajali divjadi dovolj krme v gozdu. Tako bi živali ostale tam, bile bi odpornejše in bi pustile kmetije pri miru.
Jugo ob cesti proti Šmarješkim Toplicam je zbudil precej zanimanja. Kar nekaj klicev je obveščalo dežurnega novinarja, da je avto tam ležal prevrnjen na bok že pred snegom in da so ga prevrnili najbrž zato, da bi z njega vzeli kaj uporabnega.
M. L.
GROZIL STARŠEM
ŽUŽEMBERK - Policisti so 23. novembra do iztreznitve pridržali vinjenega 26-letnega T. K. iz okolice Žužemberka, ker je doma razgrajal, grozil mami in očetu, očeta pa je napadel tudi z vejnikom. Zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške.
NOVO MESTO - Človek ne zboli samo zaradi zunanjih vzrokov, bakterij in virusov, marveč je vzrok mnogih bolezni kar v njem samem, v njegovi duševnosti, zato je po prepričanju zagovornikov alternativne medicine prava definicija zdravja, da je to stanje duševne in telesne uravnoteženosti. Psihično neravnotežje negativno vpliva na organe in njihovo delovanje, od tod množica različnih bolezni. In kako jih zdraviti? Če odpravljamo samo simptome, zdravljenje ne more biti zares uspešno, treba se je lotiti temeljev, se pravi samega sebe. In na poti k takšnemu zdravju je pomoč alternativnih načinov zdravljenja lahko zelo dobrodejna, naj gre za prastaro zdravljenje s pomočjo bioenergije, akupunkture, akupresure, za kiropraktiko ali katero od drugih tehnik naravnega zdravilstva.
Med zdravilci, ki pri nas uspešno uporabljajo alternativne metode zdravljenja, je tudi dr. Drago Smiljanič, bioenergetik in kiropraktik. Znanja in izkušnje, s katerimi je nadgradil naravni dar, si je nabiral širom sveta od Kitajske do Rusije. Skoraj 20 let je deloval na Primorskem, zdaj pa že četrto leto biva in dela v Šmarjeti, kjer ima ambulanto. Pomagal je že mnogim ljudem pri njihovih zdravstvenih težavah, ob tem pa se trudi, da bi alternativna medicina tudi v Sloveniji dobila mesto, ki ji gre in ki ji ga marsikje v svetu že priznavajo.
Te dni se je javnosti predstavil kot pisec. V samozaložbi je izdal svojo prvo knjigo “Naravno zdravljenje: bioenergija in kiropraktika”, ki naj bi ji, kot je napovedal na predstavitvi minuli petek, 26. novembra, v restavraciji Breg, sle-
dile še druge. Predstavitev je vodila Smiljaničeva soproga Mojca Saksida, avtorja je predstavil Wal-ter Pischetz, več o knjigi pa je povedal pisec sam. Knjiga je zasnovana v dveh delih: v prvem je poljudno in vsakomur razumljivo celovito predstavljena bioenergija, njene osnove, zdravljenje z njo in različne tehnike, v drugem pa kiropraktika od njene zgodovine in osnov do praktičnih nasvetov in vaj. Besedilo spremlja bogato slikovno gradivo.	MiM
PRETEPAL ŽENO IN Z NOŽEM RANIL SINA
SEVNICA - Vinjeni J. G. je 27. novembra v Sevnici pretepal ženo in z nožem poškodoval sina. Ob posredovanju policistov je žalil tudi te, prenehal pa ni niti s kršitvami javnega reda in miru. Do se strezni, so ga odpeljali na sevniško policijsko postajo. Sledi kazenska ovadba.
PONAREJENIH 100 DEM
NOVO MESTO - Neznan mlajši moški je 23. novembra v kiosku CGr Delo Ljubljana na Seidlovi cesti izbrane stvari plačal z bankovcem za 100 DEM; za katerega se je kasneje na Dolenjski banki izkazalo, da je ponarejen.
Dr. Drago Smiljanič na predstavitvi svojega knjižnega prvenca.
■
7. decembra 1989
Bo razum preprečil blokado?
Ker je Slovenija v obrambo svoje suverenosti in demokracije prepovedala za 1. december napovedani iz Srbije uvoženi miting resnice v Ljubljani, ki je pomenil - to je zdaj povsem jasno - nadaljevanje mitingarskega, torej pouličnega boja za prevlado Milo-ševičeve srbske smeri nadaljnjega razvoja (oz. prej nazadovanja) Jugoslavije po načelu “bodi mi brat, sicer ti razbijem glavo” (kot te dni piše zahodnonemški tisk), je vodstvo srbske SZDL vse ljudi in organizacije v Srbiji pozvalo na prekinitev vseh stikov s Slovenijo.
Z mlekom namolzli še antibiotike
V zvezi z mlekom, v katerem so po informacijah sredstev javnega obveščanja z analizami ugotovili vsebnost antibiotikov, so v Dolenjsko-posavskem veterinarskem zavodu povedali, da je šlo 16. novembra letos za 17.900 litrov takega mleka.
Maša bi pomagala
Eden od kandidatov za predsednika občinske organizacije Zveze komunistov Metlika je pred volitvami članov OK ZKS dal zn pijačo, samo da ne bi bil izvoljen v ta organ. Seveda s tem tudi ne bi mogel računati, da bi ga kasneje izvolili za predsednika občinske organizacije. Strošek je bil zaman; skromen, delaven in pošten možak je bil izvoljen. Če bi dal za mašo, bi najbrž pomagalo.
Slabo obiskana akademija
Tradicionalna proslava, ki so jo v petek, 24. novembra, zvečer pripravili v novomeškem Domu JLA v počastitev dneva republike, je kljub temu, da ni bilo vstopnine, privabila kaj malo obiskovalcev.
Prikolica
ZSMS se je odločila, da avtomobilsko prikolico, ki so jo imel' za potrebe mladinske delovne akcije na Lokvah in v katero je bilo mnogokrat vlomljeno, podari belokranjskemu društvu Rom za njegovo dejavnost. Če ne drugega, so tako vsaj zavarovali prikolico pred nadaljnjimi vlomi.
Je sv. Duh prebogat za Črnomelj?
Pri cerkvi sv. Duha, ki postaja najbolj zanimiv spomenik v tem mestu, je po intenzivnih delih skozi vse poletje in jesen zdaj mit-Konec novembra so za letos prekinili arheološka raziskovanja okoli cerkve. Raziskanega je dve tretjini prostora, tako da za prihodnje leto ostane samo še tretjina. Dr. Phil Mason, ki je vodu arheološka izkopavanja, bo čez zimo nadaljeval obdelavo izkopanega gradiva.