LETO XXVII ŽT. 1-157_______________________LJUBLJANA, JUNIJ 1989
H198337
Avto ca m p FONTANA pri Vrsarju

IZ VSEBINE:
—	V prvih treh mesecih smo dobro gospodarili
—	Problemska konferenca OOZK DO DINOS
—	Izvolili smo nove samoupravne organe
—	Naš poslovni partner „GORENJE - TIKI "
—	Zlate značke delavcem DINOSA
—	Morje in planine vabijo, mi pa........
V PRVIH TREH MESECIH SMO DOBRO GOSPODARILI
Za nami je prvi kvartal letošnjega poslovnega leta in čas, ko analiziramo gospodarjenje oziroma poslovne uspehe. Le-ti pa naj bi služili za ukrepe, kako delati in poslovati, da bodo rezultati poslovanja še boljši. V tem prispevku pa želimo prikazati poslovanje v prvih treh mesecih obeh temeljnih organizacij, ki so bili kljub težkim pogojem gospodarjenja dokaj uspešni.
POSLOVANJE V TOZD ROS
V prvih treh mesecih letošnjega poslovnega leta smo v TOZD POS realizirali 60.815 ton skupnega prometa, to je proizvodnje in storitev, kar je 4 % manj, kot smo načrtovali v letnem planu za to obdobje. Od tega smo prodali (eksterna realizacija) 58.513 ton naših izdelkov (sek. surovin) in storitev ter s tem zgrešili planirani fizični obseg prodaje za 5 % oz. za 2.302 ton. Pogledano na grobo, je dosežena raven fizičnega obsega dosežene realizacije približno isti, kot smo ga dosegli v zadnjem kvartalu prejšnjega leta, kar bi ob površni oceni lahko pomenilo našo stagnacijo zadnjih šest mesecev. Vendar ni tako. Če pri natančnejšem ocenjevanju upoštevamo, da smo letošnje planske cilje v tem delu postavili tako v količinskem kot kakovostnem smislu za 5 indeksnih točk na višjo raven, kot smo dosegli realizacijo v preteklem letu in pri tem nismo bistveno upoštevali sezonske vplive (manjši plan v I. kvartalu), smo lahko z doseženim kar zadovoljni. Res je, da s takšnim rezultatom nismo napravili posebnega "podviga", čeprav smo imeli izredno
ugodne vremenske pogoje, vendar je očitno potrebno še marsikaj drugega za dober rezultat kot samo lepo vreme. Tu so mišljene predvsem razmere pri naših dobaviteljih in kupcih. Kakorkoli že bo v naslednjih treh mesecih potrebno v največji meri zamujeno nadoknaditi, če bomo hoteli izpeljati vse zelo omiljeno postavljene aktivnosti za dosego letošnjih poslovnih in gospodarskih ciljev.
Realno gledano, nam mora dosledno nadaljevanje že dosežene dinamike proizvodnje v prvih treh mesecih (dnevno, tedensko in mesečno) zagotoviti dosego postavljenih planskih ciljev tudi ob nekoliko nižji konjunkturi, katero je čutiti predvsem pri papirju in delno tudi pri jeklenem vložku ter steklu, in to predvsem zaradi primerne kakovosti naših izdelkov. Torej lahko pričakujemo, da bomo polletni plan dosegli predvsem v kakovostnem smislu, če bomo uspeli zadržati dosežene tendence v tem delu v prvem kvartalu.
V naslednjih mesecih je pričakovati nekoliko nižje rasti cen kljub nezadržni rasti inflacije,
ker se bo konjunktura v prodaji precej zmanjšala, predvsem za manj kakovostne metalurške vložke. Zato je izjemno pomembno, da dosežen nivo na tem področju brezpogojno zadržimo oz. ga moramo še nekoliko dvigniti, da bomo obdržali dosežene in načrtovane ugodne kazalce gospodarjenja.
Na področju porabe (stroškov) smo na podlagi ocen (natančnih podatkov še ni) lahko zadovoljni z obvladovanjem nabavnih vrednosti za koristne odpadke, ker so se v tem delu cene gibale le nekoliko počasneje in z delnim časovnim zamikom kot cene v prodaji. Seveda pa ta pojav ni nastajal sam od sebe ali zaradi bolj ali manj spretnega "štacunarstva", ampak zaradi celovitega in strokovno podkrepljenega ter koordiniranega procesa korektnega sodelovanja z našimi dobavitelji v smislu iskanja obojestranskih dolgoročnih interesov in uveljavljanja le-teh skozi reciklažo koristnih odpadkov. Manj zadovoljni smo lahko z obvladovanjem ostalih stroškov, predvsem na področjih porabe energije, vzdrževanja in tujih storitev, posebno transporta, ker so le-ti rastli nekoliko hitreje, kot pa je rasla uradna inflacija. K temu lahko prištevamo še stroške raznih zakupnin in najemnin, npr. mestna zemljišča in nenazadnje še družbene dajatve, kar nam je nesporno visoko vrednostno realizacijo v prodaji precej okrnilo. Kljub temu pa ocenjujemo, da so doseženi kazalci uspešnosti ob zaključku lanskega poslovnega leta le ostali v približno enakih okvirih.
Zaradi tega smo se tudi v obravnavanem obdobju bistveno smelejše kot v lanskem letu odločali za investicijske naložbe v lastno
reprodukcijo in pa v razvojne programe naših poslovnih partnerjev. V okviru lastnih večjih investicij smo realizirali: sortirno linijo za papirni odpadek, linijo za razrez fasciklov, nabavili 9 kamionov; od tega tri za povečanje in modernizacijo lastnega prevoznega parka, nabavili samohodno dvigalo velikih zmogljivosti s pripadajočimi priključki (el. magneton), kupili paketirko S-265 E "RIKO" in stacionarno dvigalo LIV-12, kupili dva viličarja, nabavili 35 kontejnerjev za samonakladalec in tri kotalne kontejnerje volumna 30 m3, zamenjali 4 osebne avtomobile po sistemu staro za novo, nabavili računalniške opreme. Ob tem smo sklenili še nekaj pogodb za investicijsko izgradnjo oz. dopolnitev obstoječih skladiščnih prostorov. Skratka, neprimerno več
smo vložili v lastne programe v letošnjih treh oz. štirih mesecih kot pa v lanskem celem letu ter s tem kolikor toliko ohranili realno vrednost učinkov našega poslovanja.
Prav tako smo bistveno več kot lansko celo leto (nominalno) vlagali tudi v razvojne programe naših najpomembnejših poslovnih partnerjev, kot so: STT, Unior, Alpos, Tiskarna Tone Tomšič, Sob Krško, Metalna Krmelj, Tališ Maribor, Radenska, Jed in st vo Zagreb, Panonija Murska Sobota, KTL, Livarstvo Dobova, Cimos, Industrosirovina Gospič itd. ter si s tem zagotovili nadaljnje dolgoročno in kakovostno poslovanje. Poleg tega pa smo takšne aranžmaje sklenili še z dvema za nas izjemno pomembnima partnerjema v smislu povečanja obsega poslovanja — to sta: TKG in
ROG iz Ljubljane. Vrednost našega vlagateljskega deleža pri omenjenih partnerjih je preko 930 starih milijard, seveda v nekaterih primerih s časovnimi razmejitvami preko celega letošnjega leta. Skratka, tudi v tem delu za nas izjemno pomembnega segmenta poslovanja smo bili že takoj v začetku letošnjega leta izredno aktivni v smislu sprejete poslovne politike na konferenci ZK v mesecu decembru in zastavljenih poslovnih ciljev v projekciji letošnjega gospodarskega načrta.
Spričo vsega navedenega lahko zaključimo, da smo letošnje poslovno leto kljub izredno težkim družbenim razmeram uspešno začeli, kar nam mora biti dodatna spodbuda za takšno nadaljevanje tudi vnaprej.
direktor TOZD P OS Marjan Razpotnik
POSLOVANJE V TOZD TEKSTILKA
V	leto 1989 smo vstopili z novim zakonom o podjetjih, ki naj bi vnesel v naše gospodarske odnose svobodnejše tržne odnose in omogočil posredno tudi realnejše vrednotenje sekundarnih su rovi n.
V	prvem trimesečju sta začela veljati in se uporabljati tudi zakon o finančnem poslovanju in zakon o računovodstvu, ki vnašata precejšnje spremembe v finančno poslovanje, s tem da se posamezna določila zakonov uvajajo postopoma do konca leta 1989. Posamezna določila zakonov potrebujejo še konvertizaci-jo z izdajo pravilnikov oz. dodatnih predpisov, ki pa v celoti še niso objavljeni.
Uvedena je tudi možnost le enega periodičnega obračuna poslovnih rezultatov (ob polletju). Po želji organizacije oz. po novi terminologiji podjetja opravljajo tudi trimesečne periodične obračune, s čimer imajo vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz periodičnih obračunov. V delovni organizaciji DINOS smo odstopi-
li od možnosti izdelave prvega trimesečnega periodičnega obračuna, ker je bilo praktično zaradi pomanjkanja oz. še ne izdanih nujnih dopolnilnih predpisov zakona o računovodstvu le-tega nemogoče izdelati. Nujno je bilo v predpisanem roku izdelati in oddati na SDK le skopo trimesečno poročilo, ki vsebuje le navedbo ustvarjenega neto prihodka v primerjavi s predhodnim letom in podatke o številu zaposlenih delavcev in o njihovih obračunih bruto osebnih dohodkih. Za lastno oceno trimesečnih rezultatov pa je trenutno v izdelavi periodični obračun po starih zakonskih določilih, ki nam bo ne glede od odstopanja v sistematiki obračuna služil za oceno ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja in za prevero pravilnosti naše dosedanje poslovne politike.
Povečano povpraševanje po tekstilnih sekundarnih surovinah se je nadaljevalo v prvih mesecih tega poslovnega leta, kar je omogočilo preseganje planirane količi-
ne prodaje sekundarnih tekstilnih surovin.
Dosežena količina prodaje v prvih treh mesecih je 1067 ton, kar predstavlja 19% prekoračenja plana in 13% prekoračenja dosežene količine istega obdobja preteklega leta ob 11 % manjšem številu zaposlenih, računajoč iz ur.
K dobremu doseganju količinske realizacije je prispevalo tudi 240 ton vlakenskih odpadkov, za katera ni potrebna strojna predelava.
Dosežena količina na delavca je 17,21 tone, kar je 27 % več od predhodnega leta, računajoč samo neposredno proizvodnjo pa 13,3 tone ali 16% več.
Doseženi finančni rezultati, izračunani interno po starih (lanskih) kriterijih so dobri, kar najbolje kaže indeks akumulacije 4184 oz. razporejenih 372 milijonov din, kar pomeni, da je skoraj 42 krat več sredstev razporejeno v akumulacijo kot I. trimesečju predhodnega leta.
Doseženi celotni prihodek znaša
Povpraševanje po cenejših tekstilnih izdelkih v prodajalni na Kurilniški je vedno večje
Tabelarni pregled doseganja količinske realizacije (t)
Struktura	I	. trim. 1 988		I. trim. 1 989				Indeks	
	skupaj	proizv.	manip.	skupaj	proizv.	manip.			
TOZD	942	800	142	1067	827	240	113	103	169
Ljubljana	267	217	50	194	165	29	73	76	58
Bohova	377	285	92	545	334	211	145	117	229
Vrbljene	298			329			110		
Tabelarni pregled števila zaposlenih ur
Struktura	l.trim.1988	I. trim. 1989	Indeks
TOZD	69,8	62,2	89
Ljubljana	25,1	21,6	86
Bohova	26,6	22,3	84
Vrbljene	17,1	17,3	101
4,06 milijarde din, indeks na predhodno leto 625, dohodek znaša 1,26 milijarde din, indeks na predhodno leto 541, čisti dohodek predstavlja 1 milijardo din, indeks na predhodno leto 528, masa bruto osebnih dohodkov in skupna poraba predstavlja 632 milijonov din, indeks na predhodno leto pa je 348 (ob 11 % manjšem številu zaposlenih).
Rast čistih osebnih dohodkov izkazujemo z indeksom 437, kar pomeni, da smo v I. trimesečju z osebnimi dohodki dohiteli inflacijo. Strnejšo rast pa si bomo zagotovili le s še boljšimi poslovni-
mi rezultati. Delitev osebnih dohodkov je bila opravljena skladno z družbenim dogovorom SR Slovenije.
Plansko zastavljene cilje v poglavitnih postavkah dosegamo ali presegamo. Ob še nadaljnjem ugodnem trendu prodaje sekundarnih surovin bomo tudi letne planske cilje lahko izpolnili. Računamo še posebej s pospešeno maloprodajo preko industrijske prodajalne, ki ob trenutni težji gospodarski situaciji in veliki splošni nelikvidnosti še posebej doprinaša k naši likvidnosti in poslovni uspešnosti.
Stanislav Pesjak
ZAKON
O
PODJETJIH
V Uradnem listu SFRJ št. 77/88 je bil objavljen zakon, ki po prepričanju večjega dela gospodarstvenikov pomeni korenit preobrat tako v statusno-organi-zacijskem kot tudi v upravljal-sko-poslovnem načinu dela gospodarskih subjektov. Vračanje k podjetju pomeni opuščanje vseh bremen, ki ga je v organizacijo in poslovanje gospodarskih subjektov prinesel s seboj Zakon o združenem delu, pomeni pa hkrati zavezo vsem strokovnim in poslovodnim kadrom, da sami najdejo takšne organizacijske in upravljalske sheme, ki bodo dosedanje organizacije združenega dela transformirale v učinkovite in sodobno organizirane gospodarske subjekte. Pri tem pa je nujno omeniti tudi vse možnosti, ki jih daje nov zakon z uvajanjem vseh možnih lastninsko-pravnih oblik delovanja podjetij. Tako bodo prevladujoče lastnin-sko-pravne oblike:
1.	družbeno podjetje (poslovalo bo izključno z družbenimi sredstvi),
2.	zadružno podjetje (podjetje bo poslovalo s sredstvi v zadružni lastnini),3. mešano podjetje (to podjetje bo istočasno lahko poslovalo z vsemi oblikami sredstev),
4. zasebno podjetje (podjetje bo poslovalo izključno z zasebnimi sredstvi).
Vsa podjetja ne glede na obliko lastništva nad sredstvi bodo imela povsem enakopraven položaj na enotnem jugoslovanskem tržišču.
Zakon o podjetjih nalaga delavcem obvezo, da najkasneje do 31. 12. 1991 leta uskladijo svojo organiziranost z določbami tega
zakona. O novi obliki organiziranosti delovne organizacije z več TOZD bodo odločali delavci delovne organizacije, tako da bodo na referendumu sprejemali nov statut podjetja. Reorganizacija delovne organizacije v podjetje bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina vseh delavcev delovne organizacije kot celote. Organizacijska in statusna preobrazba delovne organizacije v podjetje bo narekovala tudi
uskladitev samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov z zakonodajo, ki bo sprejeta na osnovah določb ustavnih amandmajev in zakona o podjetjih kot tudi z lastnimi potrebami podjetja, zasnovanega na novih temeljih.
Za izvedbo celotne "operacije" bo v delovni organizaciji potrebno sprejeti operativni program aktivnosti, ki bo kar najbolj operativno zadolžil posamezne stro-
kovne in samoupravne strukture, da bodo vsak zase in vsi skupaj pravočasno in kvalitetno opravili mnogo bolj zahtevno nalogo, kot je bila preoblikovanje delovne organizacije na tozde. Od pravih zasnov nove organiziranosti bo v največji meri odvisna tudi poslovna uspešnost novega podjetja.
Janez Novak
IZBOLJŠANJE ORGANIZIRANOSTI DINOSA
Eden od temeljnih pogojev za dobro delo in poslovanje je brez dvoma tudi dobra organiziranost delovne organizacije. Tega se zavedamo tudi v DINOSU. Prav zato smo v začetku letošnjega leta skupaj s svetovalno organizacijo Zavoda za organizacijo poslovanja Ljubljana pripravili posebno gradivo o reorganizaciji delovne organizacije DINOS in to že hkrati z določili Zakona o podjetjih.
Čeprav je DINOS v svoji dejavnosti že sedaj vodilna organizacija, obstajajo realne možnosti povečanja uspešnosti. Nova organizacija prilagojena novemu zakonu, bi omogočala bolj racionalno in trgu prilagojeno poslovanje. In kakšne cilje zasledujemo z novo organizacijo; — prizadevanja delavcev je treba usmeriti v tržno naravnanost in dobiček,
—	sprostiti je treba človekove zmogljivosti,
—	izboljšati in racionalizirati je treba sistem in strukturo upravljanja,
—	zagotoviti je treba obvladovanje blagovnih krogov,
—	podjetje je treba poudariti kot enoten sistem,
—	racionalizirati je treba tako režijske kot proizvodne stroške. Na podlagi kriterijev za oblikovanje organizacijskih enot oz. va-
riant rešitev (teritorij, faze reciklaže, predmeti dela) so bile oblikovane 4 možne variante makro organizacije, upoštevaje tudi obstoječo organiziranost. Najbolje ocenjena je bila 4. varianta — fazna organiziranost. Predvideva enotno podjetje z dvemi sektorji ter štirimi področji za opravljanje strateških in podpirajočih nalog. Podjetje vodi direktor z dvema pomočnikoma, za vsak sektor po enim.
Za izpeljavo nove organiziranosti so predlagani še naslednji projekti, ki bi morali biti zaključeni v letu 1989:
a)	najprej je potrebno izpeljati mezo in mikro organizacijo ter s tem uskladiti vrednotenje zahtevnosti dela; za izpeljavo makro organizacije je potrebno pripraviti in sprejeti novi statut podjetja;
b)	z zamikom naj poteka delo na izgradnji informacijskega sistema;
c)	usposobiti je treba delavce DINOS-a za izpeljavo nove organiziranosti;
č) v nadaljevanju je treba izpeljati tudi projekt logistike ter motivacije.
Omenjeno informacijo je obravnaval tudi delavski svet delovne organizacije.
Po predvidenem programu je treba projekt dokončati do konca septembra in pripraviti z ostalimi spremljajočimi akti za sprejem na samoupravnih organih v zadnjem trimesečju tega leta.
Janez Češnovar
DOPISUJTE
V
GLASILO!
PREJELI SMO
V želji, da bi bilo takšnih in podobnih dopisov v prihodnje več, objavljamo pismo, ki ga je ob koncu lanske turistične sezone poslala vodji DE Kranj upravnica Campinga Šobec Marjeta Vizovišek. Ker je letošnja sezona tik pred durmi, bi bilo prav, da jo tudi v naši delovni organizaciji izkoristimo v okviru naše dejavnosti.
TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE
64248 Lesce Jugoslavija
DO za pripravo sekundarnih
surovin
DINOS
64000 K r a n .1
Savska Loka 24
tov. Jože Kladnik - vodja DE
TELEFON — INFCA/ACUE
PISARNA DRUfvA I. XI — 3'	:r<; 74 290
CAMUNG SOSFC - RECI PC...A : I. -31 >
(064) 78 260 76-26!.. T7-50C
PRIVATNE saat 1. V: - 1. i>. :	74 T65
2IRC- RAČUN
SOV RAOOVLJiCA :••••
NAS ZNAK. M V— LG
VAŠ ZNAK:
LESCE. DNE
19.lo.l988
Spoštovani1
Turistična sezona je uspešno za nami in z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo pod posebnimi pogoji uresničili tudi našo dolgoletno željo po zbiranju sekundarnih surovin -stekla v našem campingu.
Radi bi se vam zahvalili za izjemen posluh in pripravljenost za sodelovanje, ki ste ga pokazali e tem, da ste v našem kampu namestili kontejnerje za steklo. Upamo, da je ta aktivnost za vašo DE pomenila enako zadovoljstvo, kljub temu, da so bili kontejnerji nameščeni bolj proti koncu sezone,
Skladno z dogovorom z vašimi delavci, ki kontejnerje praznijo, smo le-te skrbno shranili pod streho.
V pričakovanju, da se bomo v naslednjem letu oz. sezoni lahko srečali v okviru sedanjega sodelovanja vas lepo pozdravljamo!
Članek iz občinskega glasila v
Čamp
Upra
ing Šobec vnica

Marjeta Vizovišek
Domžalah
Vprašanje upravnemu organu:
Kje je DINOS, Surovina ali preprosto ... Odpad?
i oie vprašanje namenjamo tiotcmu. cigar ustanova nosi v glavi poleg ostalega še besede in varstvo okolja.
Gre za občinski upravni organ, ki se mu točno reče Komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in var-<olja. To okolje, ki ima torej celo svoj upravni organ pa
stvo okol.
iroženo.
V Domžalah pa bo tudi poslej vse bolj, saj so enostransko zaprli, odstranili in ukinili edino uradno odlagališče (od-kupovališče) odpadkov Odpada, Dinosa, Surovine, kamor bi občani vozili neuporabne kovinske, steklene in druge predmete, papir, cunje in drugotni več
Ker sta poslej menda najbližji odkupni mesti v Kamniku m na Črnučah in ker je postalo očitno, da bo vožnja tja dražja, kot pa bo izkupiček za pripeljani material, bomo imeli odslej več neformalnih odlagališč kot jih je bilo doslej. Razlika bo le ta, da za odlaganje v naravi ne boš ničesar dobil plačanega, se pa vsaj ne bo treba mučiti z vožnjo v Črnuče ali Kamnik
Tole pisanje bi lahko naslovili s sitnim vprašanjem. Pa naj bo navadni takole:
Ino. Namenjamo ga upravnemu organu, je pa
Kaj ste storili za nadomestno loki i in kaj v zadevi sploh mislite storil
kacijo Odpada v Domža-iti? Kdo nam bo odgovo-
O NOVOIZVOLJENEM PREDSEDSTVU KONFERENCE SINDIKATA DO DINOS
Prvega marca 1989 je bil v Ljubljani sestanek Konference sindikata delovne organizacije DINOS. Delegati konference so imeli zelo pester dnevni red. Izvolili so novo predsedstvo, ki po novem poslovniku šteje le pet članov.
Za predsednico predsedstva so bili izvoljeni:	za predsednico
predsedstva Lepa Jovanovska, za namestnika Cveta Oblaka iz Kranja in Adiešič Mileno iz TO Ljubljana ter za člana Zorn Miloše iz DE Nove Gorice in Rajka Tace ra iz PC Celje.
Nato so delegati pregledali spremembe in dopolnitve dveh naših samoupravnih aktov — pravilnika o disciplinskem postopku in pravilnika o stanovanjskih razmerjih ter ugotovili, da sta oba akta pripravljena za referendumsko odločanje.
Veliko vprašanj je bilo o stanovanjskih kreditih in kako na najboljši način pristopiti k reševanju problema. Delegati smo sklenili, da v okviru letnega plana DO moramo najti optimalno rešitev pri reševanju stanovanjskih problemov ter poslati pobudo republiškemu sindikatu za ureditev kreditiranja te stanovanjske politike.
Na koncu sestanka smo delegati potrdili predlagane kandidate za samoupravne organe v DO DINOS, oba TOZD in DSSS.
Tako. Zelena luč je prižgana. Novoizvoljeni delegati smo začeli z delom in se bomo trudili, da bodo sprejete odločitve čim-boljše.
Lepa Jovanovska
PROBLEMSKA KONFERENCA OOZK DO DINOS
Problemska konferenca 00 ZK DO DINOS, ki smo jo dalj časa načrtovali v naši delovni organizaciji, je bila ob koncu prejšnjega leta. Potrebo po njenem sklicu so narekovale predvsem spremembe v naši zakonodaji in pa začrtana poslovna strategija razvoja DO DINOS. Konference so se poleg članov 00 ZK udeležili tudi vodje delovnih enot in obratov ter predsedniki vseh delavskih svetov.
O pomenu sprejetih ustavnih sprememb za nadaljnji razvoj sistema socialističnih samoupravnih odnosov je spregovoril pravni zastopnik naše DO tov. INGO PAŠ. Največji poudarek je dal predvsem ekonomskemu delu ustavnih sprememb, saj naj bi bil po predvidevanjih prehod iz dosedanjega planskega v tržno gospodarstvo eden od bistvenih pogojev za izhod iz dosedanje ekonomske krize.
Tovariš Paš je spregovoril tudi o možnostih za učinkovitejše poslovanje z družbeno lastnino, ki bodo utemeljene v novem Zakonu o podjetjih. Skozi posamezna poglavja je obrazložil bistvene novosti zakona, ki pa ima resnici na ljubo tudi nekaj slabosti in je nanj, še pred sprejetjem, že okoli 100 pripomb. Najpomembnejša, najbolj vsebinska točka dnevnega reda konference pa je bila "Poslovna politika in strategija v naši DO v naslednjih letih".
Uvodničar v tej točki je bil generalni direktor Vladimir Kralj. Zelo podrobno je opredelil našo poslovno politiko in njeno strategijo v tem in naslednjih letih, ki bo v naslednjem:
Od 1/1-1989 se pomen kratice DINOS spremeni v "dajmo industriji osnovne surovine", saj je osnovna dejavnost delovne organizacije poleg varčevanja z ener-
gijo v pripravljenih osnovnih surovinah za predelovalno in bazično industrijo tudi posredni vpliv na človekovo bivalno okolje.
Do leta 1992 je potrebno realizirati organiziranost podjetniškega pristopa, ki se naj bi izvajala že v naslednjem letu.
V letu 1989 se poenostavi statutarna samoupravna organiziranost, kjer imamo tri možne oblike, ter se z letom 1990 reorganiziramo na osnovi podrobne preučitve naših razvojnih možnosti.
Trženje in podjetništvo ostaneta v sorazmerni odvisnosti in ostajata nespremenjena.
Vlaganje lastne akumulativnosti v poslovne partnerje in v znanja lastna in tuja ostaja prioriteta. Partnerstvo in poslovnost ostaneta v tesni odvisnosti eno od drugega, saj sta v povezavi in sta posledica dobrega poslovnega rezultata.
Povezanost vseh tekočih politik poslovanja v rezultanto skupnega imenovalca uspešnosti, kjer igra pomembno vlogo politika kadrov, ki predstavlja politiko znanja, prodajna politika, je input in output nabavno proizvodne funkcije. Sposobnost posameznikov bo postala merilo, da bo vsakdo opravljal dela in naloge na osnovi strokovne usposobljenosti.
Pomen dolgoročne poslovne po-
litike, izhodišče lastne izkušnje in Dl NOSOV razvoj je v tesni povezanosti z razvojem dejavnosti v svetu in povezanostjo v B.I.R. Bistvenega pomena je prilagajanje svetovnim trendom dejavnosti sekundarnih surovin z uporabo lastnih razvojnih izkušenj.
DINOSOVA poslovna politika v pogojih trženja do konkurence ima za cilj monopolni položaj lastne delovne organizacije v dejavnosti sekundarnih surovin na tržišču SFRJ, predvsem pa na področju SR Slovenije.
Poslovna politika se bo izvajala v prostoru Slovenije — Jugoslavije — sveta. Potrebna je smelost v nakupu osnovnih surovin, s posli izven meja SFRJ pa je potrebno zagotoviti sprotni devizni priliv za zagotovitev tekoče likvidnosti v pogodbah sklenjenih s tujimi partnerji.
Politika nagrajevanja bo odslej dana popolnoma v odločanje organom upravljanja, ki bodo oblikovali najustreznejši način delitve dobička na del za razširjeno reprodukcijo in osebno ter skupno potrošnjo, katera ima za cilj dovolj in primerno nagraditi v sistemu izrednega nagrajevanja posebno uspešno opravljena dela.
Investicijska politika je sestavni del tekoče razvojne politike s samo enim ciljem ustvariti enkrat večjo pridobitno stopnjo od vloženega kapitala.
Uvajanje kompleksne informatike za racionalno poslovanje in sprejemanje poslovnih odločitev, kjer so še vedno pomanjkanje znanja in uporabe informacijskega sistema za računovodske informacije in celovit informacijski sistem dejavnosti sekundarnih surovin.
Partnerstvo v zunanji trgovini.
Partnerstvo z dosedanjimi firmami zadošča, vključijo pa se tudi novi, preverjeni partnerji.
Na področju tekstila ostajajo predvsem dosedanji partnerji.
V notranji trgovini je postavljen cilj doseči plačila z virmani.V sodelovanju z livarnami povzročajo selektivnost plačilni pogoji. Med slovenskimi železarnami ni v prednosti nobena od njih, pomembna je oskrba z metalurškim vložkom, kar pomeni le usklajevanje materialnih bilanc in vodenja cenovne politike. Kontaktiranje na področju trženja zajema celotno komercialo, vodjo poslovnega manegamenta, po potrebi tudi vodje DE. Vsi izvajajo tekočo, razvojno komercialno politiko z uporabo vseh oblik realne poslovne premetenosti in znanja stroke, kakor tudi splošne politike za ustvarjanje čimvečjega profita. Kontaktira se čimveč navzven, doma je le sfera službeno potrebnih informacij. Pomembna pa je vloga poslovne tajnosti.
Investicije so vse zadržane, razen manjših oz. po potrebi prenova proizvodne opreme.
Koordinacija notranje trgovine — izvajanje koordinacije vseh tehničnih opravil preko službe zunanje trgovine, katero izvajajo odgovorni deiavci v področju trženja (obisk
strank, selekcija, izbira kupcev);
—	odgovorne osebe se udeležujejo kongresov mednarodnega združenja sekundarnih surovin in vodja področja trženja, kadar to dovoljujejo poslovne razmere;
—	v opravljanju finančne funkcije soodgovornost z vodjem finančne operative neposredna, koordinacija pa je v pristojnosti vodje poslovnega manage-menta;
—	cenovna politika sega po potrebi na področje sive ekonomije (barvna metalurgija);
—	najpomembnejši del poslovne politike je partnerstvo, kjer se zadržijo dosedanji in pridobijo novi;
—	vodenje področja mora biti koordinirano s sprejeto poslovno politiko DO, koordinacijo pa izvaja vodja poslovnega managementa;
—	realna konkurenca ostaja na osnovi lojalne konkurence s ciljem postati poslovno uspešnejši;
—	INOT — minimalna aktivnost. Poslovni rezultat je dober zaradi izjemnega zalaganja posameznikov.
Reorganizacija je splošna, generalne reorganizacije v tem trenutku ni potrebno izvajati. Potrebno pa je ločiti TOZD POS in TOZD Tekstilko.
Področje načrtovanja, analiz in investicij se odpravi in prav tako se izvaja reorganizacija s ciljem zmanjševanja neproduktivnih služb.
Disciplina
Delovni čas je ob 6.00 uri. Posedanje, pijančevanje itd. obravnava disciplinska komisija. Konferenca je strategijo poslovne politike v naslednjih letih soglasno potrdila kakor tudi izvajanje tekoče politike za obdobje ZR za leto 1988 in hkrati nadaljevanje z isto usmeritvijo tekočega poslovanja v letu 1989. V nadaljevanju konference sta direktorja obeh temeljnih organizacij Marjan Razpotnik in Stanislav Pesjak podala nekatera izhodišča za sestavo gospodarskega načrta za leto 1989. Kratko oceno najpomembnejših ciljev tehnološkega razvoja pa je podal vodja področja Srečko Brus.
Kot enoten zaključek pa je konferenca oblikovala ob koncu vseh teh poročil naslednji SKLEP:
Podpiramo zastavljene poslovne programske usmeritve in predlagamo vsem samoupravnim organom, da o njih razpravljajo ter jih vnesejo v svoje odločitve, na podlagi katerih naj sprejmejo sklepe, s katerimi zadolžijo izvajalce za njihovo dosledno in odgovorno izvajanje.
J. C.
KURIRČKOVA POŠTA TUDI LETOS PRI NAS
V okviru večletnega sodelovanja med Osnovno šolo Prežihov Voranc iz Ljubljane so se učenci te šole na letošnji akciji KURIRČKOVE POŠTE letos, tako kot že nekaj let doslej, ustavili tudi v naši delovni organizaciji. Bili so prezebli in lačni kot pravi kurirji. Nosilec Kurirčkove torbice Gašper je s svojimi "soborci" posredoval pozdrave svoje pionirske organizacije. Skupaj z njihovo mentorico pionirske organizacije Nevo pa smo se pogovarjali o njihovih načrtovanih akcijah zbiranja papirja. Kaj kmalu pa so se morali posloviti, kajti čakale so jih nove naloge na naslednjih javkah. Zvedeti smo tudi, da bo zaključna slovesnost letošnje Kurirčkove pošte, ki je tokrat že dvajsetič po vrsti, 20. maja iz Mariboru.
J. Č.
Lačni in premraženi „kurirčki" v DINOS-u
IZVOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE
Čas kaj hitro beži in dve leti mineta, kot bi mignil. To velja tudi za mandatno dobo samoupravnih organov. Komaj smo jih pred dvemi leti izvolili, že je bilo potrebno pristopiti k pripravam na nove volitve. V začetku leta so sledili predkandidacijski in kandidacijski postopki in 20. marca volitve v vse samoupravne organe tako obeh temeljnih organizacij, Delovne skupnosti skupnih služb kot v delovni organizaciji. Delegati oziroma člani teh organov bodo tako dve leti odločali o vseh pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo delo in poslovanje v naši DO. Veliko dela pa jih čaka tudi pri sprejemanju odločitev v okviru reorganizacije, ki bo skladno z Zakonom o podjetjih pospešeno potekala predvsem v jesenskih mesecih.
SAMOUPRAVNI ORGANI VII. MANDATNEGA SKLICA, IZVOLJENI NA VOLITVAH DNE 20. MARCA 1989
IZVOLILI SMO
SAMOUPRAVNI ORGANI VIL MANDATNEGA SKLICA' IZVOLJENI NA VOLITVAH dne 20. 3. 1989
DELOVNA ORGANIZACIJA
DINOS
Delavski svet
1.	Arko Milka, DSSS
2.	Avramovič Bojana, TO Ljubljana
3.	Bezlaj Ludvik, TO Vrbljene . Cafuta Zdenka, PC Ljubljana
5.	Cešnovar Janez, DSSS -predsednik
6.	Gogala Franc, DSSS
7.	Horvat Marjeta, DE Murska Sobota
8.	Košak Stefan, PC Ljubljana
9.	Kovač Dušan, DE Nova Gorica
10.	Lastavec Slavko, DE Brežice
11.	Luzar Slavko, DE Novo mesto
12.	Nahtigal Slavka, DE Kranj
13.	Polak Vida, TO Ljubljana
14.	Repušič Jelka, DE Maribor -namestnica predsednika
15.	Soline Franc, PC Celje
16.	Uršič Karel, TO Bohova
17.	Viršček Andrej, DSSS
Odbor samoupravne delavske kontrole
1.	Andolšek Albin, PC Ljubljana
2.	Golež Ludvik, PC Celje
3.	Jamnik Gertruda, TO Bohova
4.	Šporar Jože, TO Ljubljana
5.	Srakar Miha, DSSS
Disciplinska komisija
1.	Čampa Katica, DSSS
2.	Dečko Anton, PC Celje
3.	Kariž Berto, PC Ljubljana
4.	Nakrst Majda, TO Ljubljana
5.	Pušenjak Janez, DE Maribor
6.	Zorn Miloša, DE Nova Gorica
7.	Zalar Zdene, TO Ljubljana
8.	Zakšek Janko, DE Brežice
9.	Založnik Alojz, DSSS - predsednik
Komisija za kulturo, šport in rekreacijo
L Zalar Zdene, TO Ljubljana
2.	Premrl Vojko, DE Kočevje -nam. predsednika
3.	Mlinar Ludvik, PC Ljubljana
4.	Vozelj Boštjan, PC Ljubljana
5.	Kvas Drago, DE Maribor
6.	Pacher Andrej, TO Vrbljene
7.	Prezelj Dušan, DSSS
8.	Smodiš Jani, DE Trbovlje
—	predsednik
9.	Sanabor Bojan, DE Nova Gorica
Stanovanjska komisija
1.	Kampuš Drago, TO Bohova
2.	Zadravec Matko, DE Murska Sobota — predsednik
3.	Jovanovska Lepa, DSSS
4.	Golež Ludvik, PC Ljubljana -
5.	Kovač Zdenka, PC Ljubljana
-	namestnik predsednika
Komisija za inovacije 1. Brus Srečko, DSSS — predsednik
2.	Žitnik Mateja, DSSS
3.	Omerza Gabrijel, PC Celje
4.	Tkalec Ivan, DSSS
5.	Cešnovar Janez, DSSS
TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN
Delavski svet
1.	BegiC Huse, DE Koper
2.	Kurtovič Vahid, PC Ljubljana
3.	Dolničar Rajko, Teh. sektor
4.	Nučič Dušan, PC Ljubljana
5.	Kovač Zdenka, PC Ljubljana
6.	Gašpirc Jože, DE Kranj
7.	Oblak Cveto, DE Kranj -predsednik
8.	Hribar Milena, DE Brežice
9.	Humar Ivan, DE Nova Gorica
10.	Jezovšek Slavko, PC Celje
11.	Zlabornik Vlasta, PC Celje
12.	Vrhovac Ivo, PC Celje
13.	Mlinar Ludvik, PC Celje
14.	Križan Stane, DE Novo mesto
15.	Luzar Slavko, DE Novo mesto
16.	Kular Jože, DE Murska Sobota
17.	Naglič Marija, DE Maribor
18.	Senveter Franc, DE Maribor
-	namestnik predsednika
19.	Šuštaršič Uroš, DE Trbovlje
20.	Dičeko Oton, DE Kočevje
21.	Sitar Marjan, DE Slov. Konjice
Odbor samoupravne delavske kontrole
1.	Andolšek Albin, PC Ljubljana
2.	Beranič Ivan, DE Maribor
3.	Čokelc Franc, PC Celje
4.	Duhanič Martin, DE Brežice
5.	Gorenc Marjan, DE Kranj
6.	Kobe Tone, DE Novo mesto
7.	Vojvoda Klavdij, DE Koper
Odbor za delovna razmerja
1.	Kurtovič Vahid, PC Ljubljana
-	predsednik
2.	Premrl Vojko, DE Kočevje
3.	Steble Marija, PC Celje
4.	Flumar Ivan, DE Nova Gorica
5.	Rezelj Branko, DE Novo mesto
6.	Zupanc Franc, sklad. Jesenice
7.	Farasin Jožica, DE Maribor
Komisija za prodajo, odpis in ocenitev OS TOZD POS
1.	Golja Anton
2.	Dolničar Rajko
3.	Košak Stefan
Komisija za osebno oceno TOZD POS
1.	Korene Janko, ml.
2.	Kurtovič Vahid
3.	Andolšek Albin
TOZD TEKSTILKA Delavski svet
1.	Adlešič Milena, TO Ljubljana - predsednica
2.	Sivic Marjan, TO Ljubljana
3.	Špur Andrej, TO Ljubljana
4.	Gota Darko, TO Bohova
5.	Serk Anica, TO Bohova
6.	Uršič Karel, TO Bohova
7.	Modic Štefan ml., TO Vrb-Ijene - namestnik predsednice
8.	Pacher Andrej, TO Vrbljene
9.	Tahirovič Milan, TO Vrbljene
Odbor samoupravne delavske kontrole
1.	Ačko Gabrijela, TO Bohova
2.	Janežič Anton, TO Vrbljene-predsednik
3.	Polak Vida, TO Ljubljana
4.	Repnik Sonja, TO Bohova
5.	Šivic Janez, TO Ljubljana -nam. predsednika
6.	Španinger Ivan, TO Bohova Šporar Jože, TO Ljubljana
Odbor za delovna razmerja
1.	Zalar Zdene, TO Ljubljana
2.	Polak Vida, TO Ljubljana -predsednica
3.	Cota Darko, TO Bohova -namestnik predsednice
4.	Gorenčič Darja, TO Vrbljene
5.	Modic Štefan ml., TO Vrbljene
Komisija za določanje cen . Avramovič Bojana
2.	Kampuš Drago
3.	Stopar Franc
Komisija za prodajo, odpis in ocenitev OS
1.	Založnik Alojz
2.	Šporar Jože
3.	Janežič Anton
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Delavski svet 11. Gregorčič Nadja - predsednica
2.	Habe Miran
3.	Jovanovska Lepa
4.	Matošič Tatjana
5.	Oblak Jelka
6.	Prezelj Dušan
7.	Umek Darinka
8.	Zajec Stanka - namestnica predsednice
9.	Žitnik Mateja
Odbor samoupravne delavske kontrole
1.	Kurent Frančiška
2.	Rozina Marija
3.	Srakar Miha
4.	Šušteršič Mira
Odbor za delovna razmerja
1.	Rozina Marija - predsednica
2.	Prezelj Dušan
3.	Šum Tatjana
4.	Perovšek Marina
5.	Cešnovar Janez - namestnik predsednice
Kakšna je cena papirja?
Katera, dopoldanska ali popoldanska?
NASI POSLOVNI PARTNERJI
TOVARNA »GORENJ E-TIKI« LJUBLJANA
Ko sem dobil nalogo, da za naše glasilo predstavim najboljšega poslovnega partnerja našega Predelovalnega centra Ljubljana, sem bil v veliki dilemi, za katerega se odločiti.
Naš predelovalni center ima namreč zelo veliko dobrih dobaviteljev sekundarnih surovin, s katerimi so naši odnosi — lahko rečem zelo dobri.
Med največjimi dobavitelji sem se tako odločil za tovarno GORENJE TIKI iz Ljubljane zaradi zelo dolgega sodelovanja z njimi in pa tudi zato, ker menim, da imajo zelo dober odnos do zbiranja vseh vrst sekundarnih surovin.
S tovarno GORENJE-TI KI delamo od njihovega nastanka dalje, to je že od leta 1948 naprej. Tiki se je razvil iz "Tehničnega inštituta", v katerem je bilo 17 zaposlenih delavcev.
V svojem razvoju je TIKI izdeloval ta ko rekoč vse od transformatorjev, pretikal, sušilnih peči,
zavornih magnetov, destilacijskih naprav, cevi za namakanje, električnih grelnikov vode itd.
Skozi leta razvoja se je odločil za specializirano proizvodnjo električnih grelnikov vode z vsemi sestavnimi deli, tako da je sedaj med največjimi proizvajalci boj-lerjev v Jugoslaviji.
GORENJ E-TIKI sedaj zaposluje približno 500 delavcev z letno proizvodnjo ca. 450.000 bojler-jev, kar predstavlja približno 60 % celotne jugoslovanske proizvodnje.
Iz njihove redne proizvodnje smo v letu 1988 prevzeli 1.350
f j
Pogled na tovarno GORENJE — TIKI v Ljubljani
ton odpadnih surovin, od tega največ odpadkov dekapirane pločevine, in sicer 1.250 ton. Zaradi njihovih velikih količin odpadnih surovin so odvozi vsakodnevni, kar za nas predstavlja kontinuiteto stiskanja na naši stiskalnici, za njih pa nemoteno proizvodnjo.
Dobro sodelujem z njihovim vodstvom, največ pa z vodjem nabave tov. Romanom BRUSOM.
Trudim se to naše dobro sodelovanje še izboljšati.
Stane Rebrača
Morda ne veste, da je mucki znane slovenske pevke zabavne glasbe Majde SEPE ime DINOS. To ime je dobila potem, ko so jo našli v enem izmed zbiralnikov.
ZLATE ZNAČKE ZVESTIH' DELAVCEM DINOSA
Petindvajset let dela v eni delovni organizaciji, v kateri se prepletajo veseli in žalostni dogodki, je prav gotovo doba, ki je zavidanja vredna. V naši delovni organizaciji je precej delavcev, ki združujejo delo 10, 15, 20 ali 25 let, nekateri pa še dlje.
Za zvestobo, pripadnost in za delež k razvoju delovne organizacije pa v DINOSU že nekaj let podeljujemo zlate značke vsem tistim delavkam in delavcem, ki so v naši "firmi" vztrajali polnih 25 let.
Tako so na eni zadnjih sej delavskega sveta DO prejšnjega mandatnega obdobja podelili omenjena priznanja 14 delavkam in delavcem. Podelila pa sta jih namestnik predsednice delavskega sveta DO Peter Uršič in generalni direktor Vladimir Kralj.
Zlate značke za 25 let dela so prejeli:
Marija GARIČ - DSSS Frančiška KURENT - DSSS Elizabeta KOGLER - TO Bohova
Jožica NOVAK - PC Celje Marija HUMAR - TO Ljubljana Marija VODE — TO Ljubljana Hamdija BOTONJlC - PC Ljubljana
Stefan KOŠAK — PC Ljubljana Smajo KVRGIČ — PC Ljubljana Mehmed KVRGIČ - PC Ljubljana
Ivan NAHTIGAL - DE Kranj Anton TROGRLIC — DE Kranj Jože ČERNE - DE Nova Gorica Pavel GRIZONI C - DE Koper
Vsem jubilantom izrekamo v imenu uredništva glasila iskrene čestitke!
Janez Cešnovar
KOŠAK Štefan - PC Ljubljana
KOGLER Elizabeta — TO Bohova
GARIČ Marija - DSSS
HUMAR Marija — TO Ljubljana
ČERNE Jože — DE Nova Gorica
KVRGIČ Smajo — PC Ljubljana
NADVSE KORISTNA RAZISKOVALNA NALOGA
Naša delovna organizacija je v začetku tega leta pri Ekonomskem centru v Mariboru naročila posebno raziskovalno nalogo z naslovom "Raziskava tržišča za tekstilne izdelke z napako, rabljene dele za motorna vozila in kmetijske stroje ter repromate-rial iz jekla mariborskega območja".
Osnovni namen naloge je bil, da se dobi ustrezna informacija o tržnem potencialu v mariborski regiji in hkrati ugotovi, ali je smotrna prodaja omenjenih izdelkov v tem delu Slovenije.
Na osnovi pridobljenih informacij sta glavna nosilca naloge diplomirana ekonomista mariborskega centra Alenka ČRNKO in Sašo MILJUŠ, ugotovila težnje na tržišču za posamezne izdelke in predvidene količine prodaje (tržni potencial), kar jima je služilo kot izhodišče tudi pri določanju prioritet med posameznimi programi in dinamiko prodaje.
Iz sklepnih ugotovitev omenjene naloge naj navedemo le najbolj bistvene:
Visoki življenjski stroški, padec kupne moči kažejo, da težnje povpraševanja po tekstilnih izdelkih slabše kakovosti iz leta v leto hitreje narašča. Pri določenih izdelkih je razvidno, da bi potrošniki kupovali bistveno več izdelkov kot doslej, če bi le-te dobili po občutno nižjih cenah. Ob tem pa potrošniki želijo prodajalno za tovrstne izdelke v centru Maribora, kjer bi lahko kupovali vse izdelke na enem mestu, in to v pretežni meri v jesenskih mesecih.
Kar zadeva rabljene rezervne dele, sta ugotovila, da so najbolj zanimivi deli za kmetijske stroje, dosti zanimanja pa je tudi za avtomobilske rezervne dele.
In kaj dodati ob tej nalogi?
Gre za sodobno metodo marketinške raziskave, ki prinaša nova strokovna spoznanja, na osnovi katerih je treba začeti z določe-
Alenka ČRNKO in Sašo MILJUŠ ob predstavitvi naloge
nimi aktivnostmi na tem področ-
ju.
S podobnimi pristopi tržnih raziskav bo treba v naši delovni organizaciji brez dvoma nadaljevati, saj bomo skladno s celotnim razvojem, s strokovno argumentiranimi spoznanji lahko prišli na področju trženja do novih odgovorov na vprašanja: KJE, KAJ in
KAKO.
J. C.
PREDSTAVLJAMO VAM ...
Tone Praviček -vodja DE Maribor
Po odhodu vodje Delovne enote Maribor Edvarda Metličarja je delavski svet TOZD POS na predlog razpisne komisije za novega vodjo omenjene enote imenoval tovariša Toneta Pravička, ki je po poklicu ekonomist. Do prihoda v našo delovno organizacijo je opravljal različna dela tako v plansko-analitskem sektorju in investicijah, pa naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — komercialni direktor, direktor nabavnega sektorja, direktor TOZD Blagovni promet in v zadnjih dveh mandatih direktor inženiringa. Pri svojem delu je dodobra spoznaval poslovne partnerje vseh panog v Sloveniji, še posebno v širši regiji Maribora, Prekmurja, Koroške, Medjimurja in Celja. Deluje v KS Tone Čufar, kot delegat v SIS komunalnih storitev in v SIS za ceste ter vodi strokovne svete za urbanizem in komunalo, CATV in kanalizacijo.
Delo na enoti v Mariboru je začel združevati 1. marca tega leta.
Marjan Sušnik -vodja Področja za splošne in kadrovske zadeve
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb je po predhodnem razpisnem postopku za vodjo Področja za splošne in kadrovske zadeve imenoval Marjana Sušnika, diplomiranega pravnika, z opravljenim pravosodnim izpitom, iz Ljubljane. Svojo funkcijo je prevzel s 1. aprilom.
Pred tem je združeval delo v delovni organizaciji SCT v Ljubljani. V tem času je opravljal vrsto del in nalog iz pravnega in samoupravnega področja. Bil je vodja sektorja pravnih poslov, leta 1985 pa je delal v Iraku na projektu 202 D, kot vodja delovne skupnosti projekta. V letih 1982 do 1986 je bil tudi predsednik Stanovanjske zadruge SCT, ki je bila investitor precejšnjega dela usmerjene stanovanjske gradnje v Ljubljani.
Obema delavcema želimo v DO DINOS čimveč delovnih uspehov in dobro počutje!
PRIŠLI...
TOZD Priprava odpadnih surovin:
VILMAN Franc s 30. 1. 1989 na skladišče Jesenice ŽNIDAR Janez s 1. 2. 1989 na DE Kranj
PRAVIČEK Tone s 1. 3. 1989 na DE Maribor
HOČEVAR Martin s 1. 3. 1989 na DE Kranj
ANDRUŠČIŠEN Drago z 8. 3. 1989 na DE Novo mesto KOR ASA Marjan s 13. 3. 1989 na DE Novo mesto EGREDŽIJA Milka s 1. 4. 1989 na PC Ljubljana
PROŠIČ Fikret s 1. 4. 1989 na PC Ljubljana
VRANC Alojz z 21. 4. 1989 na skladišče Titovo Velenje
TOZD Tekstilka
PEŠTALIČ Pavel s 1.2. 1989 na TO Vrbljene
JAMNIK Bojan z 28. 3. 1989 na TO Vrbljene
Delovna skupnost skupnih služb KENDA-ŠTEPEC Mojca s 27. 3. 1989 v Službo za gospodarjenje kot pripravnica
SUSNIK Marjan s 3.4. 1989 v Področje za splošne in kadrovske zadeve
HOSTNIK Jože s 3.1. 1989 v Področje za EOP PREMOVIČ Suzana s 4.5. 1989 v Službo finančne operative kot pripravnica
VINDIŠ Anica s 1.5. 1989 v Področje za splošne in kadrovske zadeve
GRUM Alojzija s 15.5. 1989 v Področje EOP
ODŠLI...
TOZD Priprava sekundarnih surovin:
ZARNIK Marjan z 31. 1. 1989-DE Kranj
METLIČAR Edvard z 28. 2. 1989 - DE Maribor ZADRAVEC RAJMUND z 31.
3.	1989 — PC Celje (upokojitev)
CELIC Karel z 10. 3. 1989 -DE Novo mesto (invalid, upokoj.)
CVETKOVIČ Stefan z 31. 3. 1989 — skladišče Škofja Loka (invalid, u po ko j.)
TOZD Tekstilka:
PAJNHART Ana z 9. 3. 1989 -TO Ljubljana (upokoji-tev)GORENClC Darja s 3. 5. 1989 - TO Vrbljene
Delovna skupnost skupnih služb RAMOVŠ Janez z 31. 1. 1989-Podračje načrtovanja, analiz in investicij
Navkljub vsemu tarnanju, takšni smo pač, bo večina od nas le odšla na dopust, in to na morje; tistim, ki morski zrak ne prija, pa bodo zavili v okrilje planin. Letošnje počitniške zmogljivosti naše delovne organizacije so v istem obsegu kot lanske. Poleg devetih stanovanj v Savudriji je še na voljo pet prikolic, ki smo jih letos zaradi boljše lokacije že aprila postavili v Čampu Lanter-na pri Poreču. V Avtocampu Funtana pri Vrsarju pa sta dva počitniška kontejnerja in dve prikolici. Seveda pa ne smemo mimo stanovanja v Kranjski gori. Pričakovati je bilo, da bo prijav za letovanje v Dinosovih počitni-
DJURIC Marija z 28. 2. 1989-Podračje načrtovanja, analiz in investicij (upokojitev)
HOSTNIK Jože z 28. 2. 1989-Področje EOP
SERDINSEK Fani z 29. 3. 1989
—	Področje za splošne in kadrovske zadeve (upokojitev) HIENG Vera z 31. 3. 1989 -Služba finančne operative (upokojitev)
ZAJC Vanja z 31. 3. 1989 -Služba finančne operative HRIBAR Branko s 30. 4. 1989
—	potek pripravniške dobe ANŽLOVAR Brigita z 9. 5. 1989 — potek pripravniške dobe
ških objektih od naših delavcev in upokojencev letos več kot lani, med drugim tudi zaradi dokaj ugodnih cen najemnin. Komisija za kulturo, šport in rekreacijo je prejela v razpisnem roku skupaj 170 prijav, od tega so jih 135 poslali naši delavci, 33 upokojenci, dve pa sorodnika naših delavcev.
In kako ustreči vsem prosilcem glede objekta in termina?
V prejšnjih letih je bilo glede tega nekaj hude krvi od tistih, ki jim želje niso bile uresničene.
No, za letos pa lahko rečemo, da so stvari v zadovoljstvo tako komisije kot samih prosilcev potekale mirno in da je strokovna
služba že predhodno vse vloge sporazumno z vsemi, ki so jih poslali, pozitivno rešila. To pa kaže, da se z malo dobre volje marsikaj uredi.
Pri predlogu dodeljevanja počitniških zmogljivosti so bili poleg veljavnega Pravilnika o uporabi počitniških objektov DO DINOS upoštevani še dodatni kriteriji, ki jih je sprejel delavski svet DO na svoji 1. seji 11.4.1989, in sicer: socialni položaj prosilca delavca (vključno z mesečnim OD) in zdravstveno stanje delavca na podlagi odločbe zdravniškega konzilija.
Največ prijav je prispelo za letovanje v Savudriji, nekoliko manj za Vrsar, za Lanterno pa ni bilo pravega zanimanja. Skratka v soglasjih s posameznimi prosilci so sedaj počitniški objekti enakomerno porazdeljeni skladno z njihovimi zmogljivostmi, le dve upokojenki nista hoteli odstopiti od zaprošenega termina in sta vztrajali pri letovanju v sezoni, nato pa sta vlogi umaknili.
Na vseh objektih oziroma prikolicah so bila pred sezono opravljena določena vzdrževalna dela (prebeljena nekatera stanovanja v Savudriji , popravljeni baldahini pri prikolicah, popravljena vodovodna instalacija v Vrsarju in podobno).
Omeniti še velja, da smo letos vse prikolice v Lanterni postavili že zgodaj, takoj, ko smo dobili dovoljenje od Avtokampa, in to na veliko bolj primerna mesta kot lani.
Komisija za kulturo, šport in rekreacijo pa je ob potrditvi razporeda prijavljenih prosilcev na predlog strokovne službe med drugim sprejela še naslednje
SKLEPE:
1.	Komisija potrjuje razpored prijavljenih kandidatov po predlogi, z dne 10. 5. 1989, možne so spremembe v soglasju s prijavljenimi in strokovno službo.
2.	Ponovno se objavi proste kapacitete, vloge se sprejema do za-
MORJE IN PLANINE VABIJO, Ml PA...
Časi so pač takšni, da se mora večina od nas krepko zamisliti, kako preživeti letošnji dopust, predvsem pa, kako zbrati toliko denarja, da bomo lahko odšli z družino, prijatelji ali tudi sami na zaslužen enotedenski ali desetdnevni oddih na morje, v planine ali kam drugam. Cene letovanj so tako grozljive, da v posameznih primerih še tujca strese, kaj šele nas.
Prazno dvorišče v Savudriji bo kmalu zaživelo
sedbe, prednost imajo delavci, ki še nimajo odobrenega letovanja; če pa je še prosto, se lahko letovanje dodeli tudi delavcu, ki že ima odobreno letovanje. Po kriterijih se sestav; čakalno listo za morebitne odpovedi.
3.	Odjava je možna najkasneje 1 termin pred letovanjem, sicer se zaračuna polna cena, upošteva se le upravičene razloge (bolezen, smrt).
4.	Vlog tujih prosilcev se ne obravnava, ker je cera bivanja
neekonomska.
5.	Letovanje je odobreno nosilcu dispozicije, prenosa pravice ni (ne na otroke ali starše ali sodelavce), kršitve ugotavlja in poroča oskrbnik.
6.	Komisija ponovno opozarja, da domače živali ne sodijo v počitniške objekte.
7.	Vsem prosilcem komisija sporoča, da je letovanje odobreno samo delavcem in upokojencem DO DINOS in njihovim najožjim družinskim članom. Koristniki morajo upoštevati število ležišč v enoti in počitniške enote ne smejo preobremeniti.
8.	Vse kršitve določil Pravilnika o uporabi počitniških objektov in sklepov komisije za kulturo in rekreacijo se spremlja in sankcionira.
9.	Komisija opozarja delavce in prosi, naj se obnašajo do vseh počitniških objektov kot dobri gospodarji, da bomo te naše kapacitete lahko uporabljali čim dalj v zadovoljstvo vseh nas.
J. C.
AVTORSKI HONORARJI GLASILA V LETU 1989
Po 14. členu Pravilnika o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila „dinos" in sklepu 2. seje Uredniškega odbora glasila z dne 5. 4. 1989 so bile sprejete nove višine honorarjev glasila ,,dinos" za leto 1989.
Avtorski honorarji in denarne nagrade se v letu 1989 od 1.1.1989 dalje obračunavajo za 200% višje na zneske odločbe s prejšnjega leta po naslednjem ceniku:
A.		din		
— delo glavnega in odgovornega urednika (neto od številke)		72.000	D. Drugi prispevki (neto od prispevka):	
— delo zunanjega tehnič. urednika (neto od številke)		180.000	1. Šala, domislica	2.400
— delo tajnice uredniškega odbora (neto od številke)		48.000	2. Uganka, rebus, kviz	4.800
			3. Grafikon, tabela, shema (izvirna)	4.800
B. Zahtevnejši članki (odstrani	— merilo 33 tipkanih vrst):		4. Fotografija	2.400
1. Strokovni članek:			5. Križanka:	
— izviren	14.400		a) navaden kvadratek	168
— informativen	9.600		b) kvadratek iz naše dejavnosti	240
2. Izobraževalni članek	12.000		6. Karikatura:	
3. Komentar	12 000		a) izvirna	4.800
4. Reportaža	9.600		b) ponatis	2.400
5.	Komentirano poročilo	7.200
6.	Uvodnik	7.200
7.	Feljton	7.200
8.	Prevod	14.400
C. Krajši in manj zahtevnejši
prispevki: (od 1. do 3. tč. — neto od strani,
od 4. do 5. tč. — neto od članka)
1.	Portret	9.600
2.	Intervju	4.800
3.	Poročilo	5.760
4.	Vest	2.400
5.	An keta	4.800
IZ STAREGA PAPIRJA NOVI IZDELKI
V januarski številki glasila SOZD-a Slovenija papir je bil objavljena tudi anketa učencev in učenk nekaterih ljubljanskih osnovnih šol o zbiranju starega papirja. Na dveh straneh so mladi anketiranci govorili o samem zbiranje in o problemih, ki nastajajo pri tem. Takole so razmišljali.
Osnovna
šola
Majda
Vrhovnik
Osnovna šola
rwi	rwi	v e v
Ione lomsic
GABER LESJAK - 5.b razred:
»Vsa leta zbiramo star papir po bližnjih hišah. Na srečo ga je precej tudi doma. Razen Dinosa ne poznam organizacije, ki bi skrbela za organiziran odkup. Zbiranje papirja poteka že vsa leta po razredih. Zbrani denar namenjamo za izlete šolarjev in druge priložnosti. Učenci smo veseli, ko lahko vsako leto spremljamo razglasitev nagrad za najboljše zbiralce starega papirja.
Osnovna šola Prule
V nižjih razredih še čutimo prizadevnost učencev za zbiranje papirja in drugih sekundarnih surovin, od 6. razreda dalje pa to zanimanje začenja vse bolj padati. Mogoče je vzrok tudi nizTcfl cena. Učenci si zato poiščejo takšno delo, kjer lahko na lažji način pridejo čim preje do denarja. Težave nastanejo tudi zato, ker na sicer močno povečani šolski stavbi ni primernega prostora. Zaenkrat še nismo bili v papirnici, tako da je učenčevo znanje omejeno le na tisti obseg, ki mu je bil posredovan pri pouku spoznavanje narave in družbe in tehničnem pouku.
Igor Vilfan, 6.c: »Tako
kot Aleš si tudi sam pomagam. Dinos poznam le po reklamah po TV, sicer pa si ga nisem še ogledal. Če bi nas povabili v
papirnico, bi si jo z veseljem ogledal. Kljub temu da so učenci v nižjih razredih manj samostojni, zberejo praviloma večje količine papirja.«
Barbara Požarnik, 7.b: »Tako kot na nižji tudi na višji stopnji steče akcija na pobudo učiteljev šole. So pa tudi učenci, ki zbrani papir direktno dostavijo v DINOS. Za denar potem kupijo stvari le zase. Sicer pa denar postane last razredne, oziroma šolske skupnosti.
Manca Remic — mentorica za zbiranje starega papirja:
»Tisti učenci, ki so zbrani v posebnem odboru za zbiranje starega papirja, več vedo o njegovi koristni uporabi. Če mi ne poberemo papirja po hišah in delovnih organizacijah, ga zberejo nato gotovo učenci osnovne šole Prežihov Voranc. Občani, ki živijo v neposredni okolici naše šole, želijo dobivati stalno

vJn

Pripravlja s BCD (gradišče in Z. deloVHO 0T99h'l7r\riin
Dinos zbiralno akcijo,ki Lo vjeiriek 0 {
od 8 do 9 ure^ na jgrgČU^j^Mdjde Vr/io/z,^
Zbirdli komo:
V tem času bomo učencTo^^Tvsa sinovanja v
naši Imejte pripravljene odpadne surovine *
* * *
Vse krajane vabimo ti na ogled samega zbiranja
* * *

obvestila, kdaj so organizirane letne akcije. Te potekajo v času pouka na ta način, da vsak razdreti prevzame zbiranje papirja le v določeni ulici. Uspeh zbiralne akcije je rezultat prizadevnosti kolektiva naše šole. Moram pohvaliti DINOS, ki je vedno pripravljen priskočiti na pomoč z diapozitivi. Moti pa nas, da v akciji ne moremo dobiti veliki kontejner, saj bi z njim hitreje zbrali star papir. Naše »stalne stranke« so Cankarjev dom — kongresni center, UNIS--TOURS, Mladinska knjiga, Agrocommerce in še nekatere druge DO. V šoli, v kateri je trenutno 763 učencev, hodijo po okolišu, ki sega tudi v druge KS, le učenci višjih razredov (od 5. — 8. razreda), medtem ko mlajši prinesejo običajno papir od doma.«
Osnovna šola PREŽIHOV VORANC v Ljubljani
V kateri je 1107 učencev, razdeljenih v 42 oddelkov, pripravi letno več akcij zbiranja starega papirja. Sedanje izkušnje kažejo, da je najbolj uspešna prva, medtem ko je ponavadi najslabša tista, ki jo organizirajo po polletnih počitnicah. To potrjuje podatek o zbranih količinah starega papirja v mesecu oktobru, ki sc je na srečo že v naslednjem mesecu oktobru, spremenil. Danes šola ne zbere nikoli več toliko papirja kot pred štirimi leti, ko so oddali učenci 40 ton starega papirja pri posamezni akciji. Sedanja količina je kljub prizadevanju učiteljev pa tudi vseh učencev prepolovljena. Vzrok, da v Ljubljani šole niso tako uspešne pri zbiranju starega papirja kot izven nje, je v tem, da je v njej veliko število šol, pa tudi delovnih organizacij, ki šolam direktno ne pošiljajo starega papirja, ampak ga neposredno oddajo Dinosu.
Če bi ocenili prizadevnost učencev v šoli, potem lahko mirno
ugotovimo, da je največ starega papirja v nižjh razredih, medtem ko v višjih zanimanje za tovrstne akcije iz leta v leto pada. Zato ne preseneča, da je teh akcij v srednji šoli še manj.
Zadovoljni smo, da nam delovna organizacija Dinos pomaga pri izdajanju našega šolskega glasila SOLZICE, ker bi drugače le težko zbrali za tisk
potrebna sredstva. V šoli se trudimo, da bi pri učencih vzbudili zanimanje za organizirane akcije, predvsem pri pouku biologije na višji stopnji, oziroma pri spoznavanju narave in družbe v nižjih razredih, kjer so učenci bolj sprejemljivi za naše predlo-
®e’	FRANC Capuder
REKREACIJA NA ČRNUČAH
Po vsakem napornem delu je dobrodošla sprostitev. Posebno v teh težkih časih lahko na težave tudi pozabimo za trenutek, če se ukvarjamo z zdravo športno rekreacijo.
Na PC Ljubljana-Črnuče smo mislili tudi na to in smo za razvoj športne rekreacije veliko storili.
S pridobitvijo novih prostorov je tudi šport zaživel. Imamo prostor, ki je začasno namenjen igranju namiznega tenisa. V začetku smo igrali skoraj vsi delavci predelovalnega centra, počasi pa se je izoblikovala skupina najbolj zagrizenih igralcev. Vključili smo se v Ljubljansko rekreacijsko ligo, kjer igramo že tretje leto. Začeli smo uspešno v sedmi ligi, napredovali v šesto, letos pa smo peti od desetih v peti ligi. Osvojili smo pokal, kar nam je v veliko veselje in v spodbudo za naprej.
V ekipi igrajo: Jovančevič Boro, Istenič Brane, Javornik Dušan, Jankovič Dragiša in Slabanja Jože.
Vsako pomlad organiziramo ob pomoči predsednice sindikata in z lastnim delom zbiranja sekundarnih surovin turnir v namiznem tenisu. Letos 18. marca 1989 je bil že tretjič pod geslom: važno je sodelovati, ne zmagati. Igralcev je bilo veliko; naj starejši voznik Djuro Vojin, najmlajši Marko Cesar, delavec na papirni liniji.
Najboljši:
1.	mesto Boro JOVANČEVIČ
2.	mesto Bine AN DO LŠE K
3.	mesto Rifet LETIČ
Veselo razpoloženi smo se po tekmovanju zbrali v jedilnici. Ob dobri hrani in pijači je vodja PC Ljubljana podelil priznanja in
medalje. V imenu vseh igralcev in navijačev se je zahvalil članom naše ekipe, tov. Javorniku in tov. Kovač pa za ves trud, ki sta ga vložila v organizacijo tekmovanja.
Toliko o namiznem tenisu.
Tudi nogometaši so letos resno začeli brcati. Včlanili so se v rekreacijsko ligo dokaj uspešno s
tremi zmagami na začetku. Vodi jih temperamentni Boštjan Vozelj. Trenirajo kar med malico in velikokrat poskrbijo za obilo smeha med gledalci.
Naj strnem misli z željo, da športna rekreacija v PC Ljubljana-Črnuče ne bi zamrla, ampak da bi se z nekaj dobre volje še bolj razvijala tudi pri starejših delavcih in pri drugih športih, kot so npr. kegljanje, balinanje, šah.
Upam, da se bo našel kakšen dinar, kot prispevek za zdravo počutje delovnih ljudi v DINOSU.
Jože Slabanja
ŽREBANJE
NAGRADNE NOVOLETNE KRIŽANKE
Novoletno nagradno križanko smo izžrebali 5. aprila 1989 v prostorih vodstva TOZD POS na Titovi 118, v Ljubljani. V komisiji sta sodelovala: Miha Srakar in Cveta Meden.
Prispelo je 9 rešitev. Komisija se je zamudila prav malo časa, ker sta bili že kar prvi rešitvi pravilni.
Nagradi prejmeta:
1.	Igor GARIČ (sin naše delavke Marije Garič — DSSS)
2.	Nada LOBOREC, delavka na DSSS.
Prvi je prejel 5.000 din, druga nagrajenka pa 3.000 din.
ČESTITAMO!
Za nagradno križanko razpisujemo dve nagradi: prva velja 15.000 din, druga pa 9.000 din. Rešitev pošljite najkasneje do 12. avgusta 1989 s pripisom nagradna križanka na naslov: Uredniški odbor glasila „dinos", Titova 118, Ljubljana. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Rešitev, kot običajno, lahko pošljete tudi na dopisnici!
Glasilo ,,dinos" izdaja DO DINOS, Ljubljana, Titova 118. Ureja uredniški odbor: (glavni in odgovorni urednik) Miha Srakar, člani: Franc Stopar, Janez Ramovš, Zdenka Kovač, Srečko Brus, Janez Češnovar in Cveta Meden. Tehnični urednik: Janez Češnovar. Tisk: Edo Usenik. Izhaja v 850 izvodih. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421-1/72.
NAGRADNA KRIŽANKA
VOJAK, <1 SLUZI PRI
K A. VALfRUI
SKREGANOST.
SPRTOST
MEVŽE,
CMERE
PREBI- (MADZAR-VALEC |SKI '.RANA KOMPONIST (Fran?
JU6.N06 SELEKTOR ( IVICA)
GEORG
TRAKL
SK.PEVK 12 BE06R.
PINA
TKANINA
OPEKLO
MESTO
ROZ60VJE,
ROZGA
KRALJICA
ŠPORTOV
SVEDSKO
ŽENSKO
IME
GRAŠČAK
RISALA-
LJUDSKA
TEHNIKA
PRIRODA,
NATURA
SPRIJEN
ČLOVEK
OSKAR
KOVAČIČ
RIM. 606. JEZE
OS PRI STROJU
DEL
DNEVA
RAČUNAL NIK
IZDELOVAL
OPANK
DUŠA UMRLEGA
NAŠ
bivši m P
SKUPEK
RESIC
ZELENICA V PUŠČAVI
SL.FILM. PODJETJE
STAR.PRE TEKLI ČAS
PRIIMEK
SLOV.
SKLADA-
TELJEV
SKALOVJE V MORJU
KOMAN
STANE
LETOVIŠČE PRI KOPRU
AFRIŠKI
VELETOK
KOPNO
V
MORJU
EDVARD
VECK.0
SL. IGRALEC (ALI)
REKA V 6I6IRIJI
MRTVAŠKA
TIŠINA
PRIMORSKO OMAMA
KANTON V ŠVICI
ITERATIV C LATI N.)
TVOR,
C1R
IME PESNIKA ZLOBCA
KLOKOTANJE
SLOV. HARMONIKAR lLojze)
naša
SMUČAR-
KA
(■RUŠA)
PRIPAD'
NIK
AVAROV

SANITET.
SLUŽBA
NAUK O ANALIZI
VELIK
VZOR
MONGOL.
VLADAR
DUHOVNIKOV PLAŠČ
IN D. EP. JUNAK
BOLGAR.
DINASTIJA
TRTNI
HROŠČ
STRAH PRI NASTOPU
-100 m1
FUNKCIJA V TRIGONOMETRIJI
GL. MESTO GANE
ANGL. PLOS. MERA
SIBIRSK
REKA
OSJE
GNEZDO
TITOVO
VELENJE
DEŽELA V JUŽNI AFRIKI
ČEBELJI
SAMEC
DRNOVŠEK,
ČEŠNOVAR
DEL
NIHANJA
ŠOLSKI
RED
GL. MESTO SEN6-6ALA
PRAVOSL.
CERKVENI
ZBOR
SELEKTOR 05 IM
KLICA.
BRST
MAJHEN
KRUH
TORINO
MEDENA
ROSA
NA
LISTJU
6i51AV)U
LJUBO
brapeJkc
VRTINEC,
JARIN