DOLENJSKI GOZDAR letnik XVII. december 1980 št 10 V najdaljši silvesterski noči v letu bomo obrnili list koledaija in začeli pisati leto 1981, ki hkrati pomeni tudi začetek devetega desetletja v 20. stoletju. Ob prisrčnem stisku rok si ob takih priložnostih zaželimo kar največ sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov v novem letu. Ko potem še malo pokramljamo, po navadi obudimo spomine na dogodke v preteklem letu in ugibljemo, kaj nam bo prineslo novo leto, pri čemer imamo vedno polno najboljših želja. Tako delamo in Srečno 1981! razmišljamo v družinskem krogu, med prijatelji, pa tudi v OZD, KS, občinah itd. Maja 1980 smo izgubili največjega sina naših narodov, tovariša Tita. Z neizmerno bolečino v srcih smo se poslovili od velikega misleca, revolucionarja in državljana sveta, ki je dolga destletja stal na čelu naše partije in ki je vodil naše narode od oborožene vstaje in revolucije do obnove in izgradnje naše samoupravne socialistične družbe. Njegovo ime je z zlatimi črkami zapisano na vsaki strani naše polpretekle zgodovine. Tito je odšel, njegove misli pa so ostale žive med nami. Ko smo se poslavljali od našega dragega maršala Tita, smo obljubili, da bomo zvesto hodili po poti, katero nam je začrtal s svojim delom in z revolucionarnimi idejami in za katero vemo, da pelje v naš ooljši in lepši jutrišnji dan. V letu 1980 smo praznovali več jubilejev, med katerimi je brez dvoma najpomembnejša 30-letnica uvedbe delavskega samoupravljanja v naš družbenopolitični sistem. Ta jubilej je bila lepa prilika, da smo pregledali prehojeno pot našega samoupravljanja in ugotavljali, kaj je bilo na njej dobrega in kaj pomanjkljivega. Tudi delavci gozdnega gospodarstva Novo mesto smo ta jubilej počastili s proslavo, ki je bila združena s praznovanjem 35-letnice ustanovitve naše delovne organizacije, 35—letnice osvoboditve ter z delavskimi tekmovanji v začetku junija v Luknji nad Prečno. Takrat so najboljši delavci — samoupravljavci in dolgoletni poslovni sodelavci dobili posebna priznanja. Pode-"lil jih je delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto. V preteklem letu smo razširili dejavnost s tem, da se je v našo delovno organizacijo vključila nova TOZD Vrtnarstvo in hortikultura. Odločitev delavcev za tak korak je bila pogojena s konceptom širjenja stranskih dejavnosti, ki jo poznamo v naši delovni organiza- ciji že dalj časa. Prav tako smo na področju razvijanja stranskih dejavnosti odprli nov žagarski obrat v Veliki Loki na območju TOK Gozdarstvo Trebnje in povečali predelavo lesa na tesal-nici v Straži in na žagi v Pogancih. Nasploh bi lahko ocenili, da smo v letu 1980 dobro gospodarili, vendar pa z doseženimi rezultati še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Zlasti velja to za zasebni sektor gozdov, Iger je bila blagovna proizvodnjagozdnih sorti-mentov nenormalno nizka. To nam narekuje, da bomo morali ravno na tem pohročju v bodoče narediti mnogo več, če hočemo, da bo tudi zasebni (Nadaljevanje na 2. str.) Našim jubilantom: zahvale in čestitke! Pred prsnikom dneva republike so bila v Dolenjskh Topi icah podeljena pismena pri -znanja, značke in denarne nagrade jubilantom, ki so že 30, 20 in 10 let zaposleni v delovni organizaciji. Nagrajenih je bilo 56 delav-oev: 30-letnikov 8, 20-letnikov 17 in 10 letnikov 31. SREČN01981! (Nadaljevanje s 1. str.) sektor dajal tisto, kar družba od njega pričakuje. To pa pomeni več vlaganj v gozdove in več poglobljenih samoupravnih in dohodkovnih odnosov z lastniki gozdov ter več angažiranja strokovnega gozdarskega kadra v tem sektorju lastništva. Prehod v novo leto pomeni tudi začetek izvajanja novega srednjeročnega plana za obdobje 1981—85. Če analiziramo preteklo srednjeročno obdobje, potem lahko z velikim zadovoljstvom ugotovimo, da smo ga v vseh ozirih dosegli in ponekod celo presegli Toda novo plansko obdobje postavlja pred nas veliko zahtevnejše naloge, ki se odražajo zlasti v močno povečani blagovni proizvodnji drobnejših sortimentov listavcev. Do tega pa bomo lahko prišli samo z večjimi vlaganji v gozdove, s tesnejšo dohodkovno povezanostjo s predelovalci lesa in seveda z nadaljnjim razvij a njem samoupr avnih odnosov. In kaj nam bo prineslo leto 1981? Sedanji gospodarski trenutek zahteva, da v bitki, ki smo jo začeli v preteklem letu z odločno politiko gospodarske stabilizacije, pogumno stopamo naprej in odstranjujemo vse tiste vzroke, ki zavirajo učinkovitost našega dela in samoupravljanja. Ne smemo pustiti, da bi kdorkoli potiskal delavce v položaj, da bodo le formalno potrjevali že prej sprejete odločitve. Ugotavljamo, da so ključne težave sedanjega trenutka v visoki stoprvi inflacije, v nedoseganju izvoznih ciljev, premajnni storilnosti, v nepravdnem nagrajevanju itd. Če bomo hoteli vse te p omanjldji-vosti odpraviti, bomo morali visoko zavihati rokave in bolj Nagrada za 30—letno zvesto delo pri GG znaša 6.670 din, za 20 let 5.000 din in za 10 let 3.335 din. Nagrade, priznanja in značke so prejeli: TOZD „Gozdarstvo” Novo mesto: 1. Povše Franc 30 let 2. Ban Jože 20 let pridno delati. Krepiti bomo morali samoupravne odnose na vsdi ravneh, varčevati pri materialnih izdatkih, deliti osebne ddiodke na osnovi prispevkov posameznikov, povečati delovno disciplino, povečati odgovornost itd. itd. Če bomovsem tem zahtevam ko^ se ob dejstvu, da smo v razvoju naše socialistične družbe premagali * huj še težave , ni treba ničesar bati. Ob takem razmitjanju želim v novem letu 1981 vsem delavcev gozdnega gospodari tva Novo mesto in lastnikom gozdov veliko delovnih uspehov in kar največ o sebne in družinice sreče ter zdravja. Srečno 1981! JOŽE PETRIČ, dipl. ing. 3. Šime Anton 20 let 4. Žagar Jo že 20 let 5. Novak Janez 20 let 6. Bratkovič Martin 10 let 7. Drab Franc 10 let 8. Plantan Anton 10 let 9. Gazvoda Stanislav 10 let 10. Luzar Milan 10 let 11. Refetič Jože 10 let 12. Tisov Jože 10 let TOZD „Gozdarstvo” Straža: 1. Turk Karel 30 let 2. Zupančič Jože 20 let 3. Štrumbelj Ivan 20 let 4. Jarc Anton 20 let 5. Drganc Ivan 20 let 6. Vidm ar Anton 20 let 7. Turk Lado 10 let 8. Skube Stane 10 let 9. Papež Ferdinand 10 let 10. Novine Jože 10 let 11. Jelonjič Ljudevit 10 let 12. Hren Štefan 10 let 13. Kastdic Jože 10 let 14. Fifolt Alojz 10 let TOZD ,,Gozdarstvo Podturn: 1. Berus Jože 30 let 2. Miklič Božo 30 let 3. Petan Alojz 30 let 4. Klančičar ing. Slavko 20 let 5. Mavsar Franc 20 let 6. Struna Franc 20 let 7. Berus Valerija 10 let „Naš sistem splošne ljudske obrambe popolnoma ustreza svobodnjaškim tradicijam naših narodov in njihovim zgodovinskim interesom, ta sistem je popolnoma v skladu z našimi družbenoekonomskimi odnosi, z bistvom naše samoupravne socialistične skupnosti. Torej ne gre samo za to, da je mogoče tako doseči največ jo obrambo sposobnost, ampak tudi za to, da celotni sistem nujno izvira iz samoupravljanja in pomeni njegov integralni del." TITO o splošni ljudski obrambi 9. Kumelj Rajko 10 let 10. Murn Branko 10 let 11. Ševo Simo 10 let TOZD „Gozdarstvo” Črmo-šnjice: 1. Davidovič Jožo 10 let 2. Dražetič Šime 10 let 3. Hadjič Sida 10 let 4. Lavrič Jože 10 let 5. Trplan Justa 10 let 6. Vukojevič Slavo 10 let TOZD „Gozdarstvo” Črnomelj: 1. Čemas Anica 20 let 2. Starc Abjz 10 let 3. Plaveč Stanko 10 let 4. Djotlo Ante 10 let TOK „Gozdarstvo” Novo mesto: 1. Kos Leon 30 let 2. Cekuta Miro 20 let 3. Hrovatič Ivan 10 let TOK „Gozdarstvo” Črnomelj: 1. Mavsar Stanko 20 let 2. Pezdirc Branko 10 let TOK „Gozdarstvo’ Trebnje: 1 Škrabec Albin 20 let TOZD Gradnje: ,1. Zupančič Anton 30 let Delovna skupnost skupnih služb: 1. Bezeg Sanja 30 let 2. Klobčar Ivan 20 let Mašim jubilantom: prisrčne čestitke in zahvala za dolgoletno zvestobo kot za vse, kar so vložili v ddo in razvoj gozdnega gospodarstva Novo mesto! > Upokojeni člani gozdnega gospodarstva v letu 1980 Zaradi upokojitve so prenehali z delom pri delovni organizaciji GG Novo mesto naslednji člani: Priimek in ime Rojstni Bivališče Leta del. vrsta upokojitve podatki dobe pri GG TOZD Gozdarstvo Novo mesto: 1. Bratkovič Martin 5.11.1932 Mihovo 4 10 invalidska upokoj. 2. Brulc Jože 17.4.1929 Cerovi log 28 invalidska upokoj. 3. Kastelic Kristina 23.9.1916 Ob Težki vodi 15 starostna upokoj. TOZD Gozdarstvo Straža: 4. Gnidovec Jože 2.1.1920 Sela pri Ajdovcu 27 starostna upokoj. TOZD Gozdarstvo Podturn: 5. Murn Jože 24.9.1930 Občice 32 invalid, upokoj. 6. Križe Marija 24.9.1933 Občice 18 družinska upokoj. TOZD Gozdarstvo Črnomelj: 7. Brkič Mijo 4. 1. 1927 Posavski Podgajci 16 invalidska upokoj. TOK Gozdarstvo Novo mesto: 8. Kos Leon 13.1.1930 Otočec 30 invalidska upokoj. 9. Lakner Anton 24.4.1925 Gor.Vrhpolje 36 redna upokoj. kot udeležene NOB TOK Gozdarstvo Trebnje: 10. Vrhovec Anton 15.12.1919 Vel.Loka 1 11 invalidska upokoj. > V odd. 25 reviija Resa, TOZD Črmošnjice, imajo svojevrstno zanimivost. Iz položenega, že pred dolgimi leti izrfuvanega bukovega drevesa, raste pet lepih ravnih debel. Redka in zanimiva stvaritev narave, ki jo moramo obvarovati pred poškodbami, kadar spravljamo ali sekamo v bližini. (Foto J. Penca). Sledi še: samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije Temelji planov temeljnih organizacij gozdnega gospodarstva Klovo mesto za obdobje 1981—1985 so sprejeti Na referendumu, ki je bil 15> 12. 1980, smo delavci gozdnega gospodarstva Novo mesto odlo-. čali o predlogih temeljev srednjeročnega plana temeljnih organizacij za obdobje od leta 1981—1985. Kot je iz priložene tabele o rezultatih referenduma razvidno, so bili temelji planov sprejeti v vseh temeljnih organizacijah gozdnega gospodarstva Novo mesto. Razen ostalega temelji planov temeljnih organizacij zajemajo: — plan celotnega prihodka, - ugotavljanje in delitev dohodka, — plan predelave lesa, - obseg gozdnobiološke reprodukcije, - materialne stroške, - investicijska vlaganja, — kadrovanje in izobraževanje ter — ljudsko obrambo in samozaščito. V temelje planov temeljih organizacij so vgrajene tudi prispevne stopnje, v višini katerih bomo sodelovali pri financiranju izvedbe nalog družbenih in • gospodarskih dejavnosti republike . in občine kot tudi drugih dejavnosti na ravni obči- ne, katerih uporabniki smo. Iz samoupravnih sporazumov organizacij, ki te dejavnosti izvajajo kot tudi danih zagotovil izhaja, da gospodarstvo v naslednjem srednjeročnem razdobju ne bo za njihovo delo odvajalo več sredstev kot v prejšnjem razdobju, ampak da bo nekje dosežena približno enaka stopnja obremenjenosti gospodarstva. Razen že sprejetih temeljnih planov bomo morali sprejeti tudi samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije, katerega podlaga so temeljni plani vseh temeljnih organizacij gozdnega gospodarstva Novo mesto kot tudi sam plan za obdobje 1981-1985, ki pa bo poleg zbirnih planov podrobneje zajemal tudi vse delne plane. JOŽE KOVAČIČ ••••••••• j j Naša odprtost { | . . Socialistična Jugo- S I slavija je v dosedanjem j J razvoju dosegla ogromen : j napredek. S tem se je v j | praksi uveljavil naš sistem ; j samoupravljanja, družbeni S | razvoj, ki ga je spodbujala in ; j usmerjala naša zveza komu- : i nistov. Ne želim trditi, da v J • našem razvoju nismo begali f ; in delali napak. To ni I j prizanešeno nobeni družbi. | • Prav ta odprtost, s katero J j smo vselej obravnavali tudi | j takšne pojave, je v marsičem j j pomagala, da smo jih uspeš- f • no odpravljali..." j S I I T O j Število zemljanov se veča vedno hitreje Leta 4500 pred našim štetjem je bilo na zemlji 20 milijonov, v začetku našega štetja pa 160 milijonov prebivalcev. Leta 1700 je bilo prebivalcev 600 milijonov, 1950 leta dve milijardi in pol, sedaj nas je okoli štiri milijarde, ob koncu 20. stoletja pa računajo že na šest do sedem milijard. Letni prirastek znaša sedaj okoli sto milijonov ljudi. V odstotkih izražen je najnižji prirastek v Evropi, saj znaša 0,4 odst, v Latinski Ameriki je največji 4 odst, v deželah v razvoju pa poprečno 3 odst. V 150 deželah tempo rasti prebivalstva prehiteva ekonomsko rast. ★-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k* + Vsem pripadnikom * J oboroženih sil socia- * £ listične federativne re- £ ★ publike Jugoslavije £ ★ čestitamo za 22. de- * ★ cember, dan Jugoslo- * ★ vanske ljudske arma- ★ ★ de! J ★-kk-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k* REZULTATI KEEERNDUMA C TEMELJIH PLANA EEMEUNIH ORGANIZACIJ GG NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1981 - 1985 z dne 15.12.1980. Temeljna organizacija ZA FR0TI Ni glasovalo Vseh delavcev Neveljavne glasovnice TOZD "Gozdarstvo" Novo mesto 56 ali 52 % 41 ali 38 % 6 ali 6 % 1G8 5.4 % TOZD "Gozdarstvo" Straža 58 ali 59 % 26 ali 26 % 14 ali 15 % 98 - TOZD "Gondarstvo" Podturn 9? ali 86 % 7 ali 6 % 5 ali 5 % 108 3 ali 3 % TOZD "Gozdarstvo" Črmošnjice 59 ali 70 % 7 ali 8 % 17 ali 20 % 84 1 ali 2 % TOZD "Gozdarstvo" Črnomelj 59 ali 62 % 13 ali 13 % 24 ali 25 % 96 - TOZD 'Gradnje" Novo mesto 12 ali 52 % 6 ali 26 % 5 ali 22 % 23 - D6ŽD "Vrtnarstvo in hortikultura" Novo m. 29 ali 86 % 4 sli 11,2% 1 ali 2.8% 34 DSSS 38 ali 65 % 15 ali 26 % 5 ali 9 % 58 - TOK "Gozdarstvo" Novo mesto 35 ali 90 % 4 ali 10 % - 39 - TOK "Gozdarstvo" Črnomelj 25 ali 83 % 1 ali 3 % 4 ali 14 % 30 TOK "Gozdarstvo" Trebnje 23 ali 92 % 1 ali 4 % ~ 25 1 ali 4 % J SKUPAJ: 487 ali 69 % 125 ali 18 % 81 ali 12 % 703 10 ali 1 % j Ledena novemberska ujma v gozdovih 6. novembra letos je žled' povzročil veliko škodo v bukovih sestojih v Radohi, na Hmeljniku in deloma v Pendir-jevki ter Kobilah. Led, ki se je nabiral na deblih, vejah in neodpadlem listju, je lomil in ruval drevje kot za stavo. V tem desetletju je to v družbenih gozdovih, s katerimi gospodarimo, že četrta večja ujma, ki nas je prizadela. Novembra 1971 sta Sed in sneg poškodovala več kot 2000 m3 drevja iglavcev in lista\cev. Leta 1975 je v juliju vihar podrl 6100 m3 drevja v gospodarski enoti Pen-dirjevka. Lani je močan sne-golom na Gorjancih in v Radohi povzročil precejšnjo škodo v sestojih iglavcev. Z izmero in oceno smo ugotovili, da je bila prizadeta površina okro g200 ha kvalitetnih bukovih sestojev v fazi deloma letvenjaka, v glavnem pa v fazi drogovnjaka in mlajšega debeljaka. Na navedeni površini je žled podrl (izruval) in polomil okrog 5.670 m3 drevja. Številka ni dokončna, ker nam je slabo vreme onemogočilo celotno odkazilo poškodovanega drevja. Najhujše je bilo na Hmeljniku, kjer je na površini 120 ha podrlo in polomilo 3200 m3 drevja, kar predstavlja triletni etat tega predela. V Radohi je na površini okrog 75 ha podrlo in polomilo okrog 1900 m3 drevja in v Pendirjevki-Kobilah na - Zdravi ste, pa hočete v bolniško! - To je pa zaradi preventive, tovariš doktor... površini okrog 5 ha — približno 530 m3 drevja. Ocenili smo, da je od poškodovane količine drevja 3.250 m 3 izruvanega inPOLOMUjENE podrtega ter 2.420 m3 polomljenega. Po razvojnih fazah sestojev je ujma zajela 50 ha letvenjakov, kjer je drevje skoraj v celoti polomljeno — 830 m3 60 ha drogovnjakov, kjer je polovica drevja polomljenega, polovica pa podrtega — 2.200 m3 60 ha drogovnjakov in mlajših debeljakov, kjer je pre-teaii del drevja podrt in izruvan — 1650 m3 ter 30 ha debeljakov, kjer je drevje skoraj v oeloti • podrto — 985 m3. Poprečna nadmorska višina prizadetih oddelkov je 525 m. Najnižje so Osoje s 350 m Nv, najvišji pa odd. 26 — Kobile z 750 m Nv. V Radohi se gibljejo ekspozicije od S-SZ-Z—JZ, na Hmeljniku pa od SZ—S—SV—V — JV. Ob času žleda je bilo drevje še močno olistano. Najslabše je na Hmeljniku po jarkih, kjer je ponekod na kupih po nekaj 100 m3 drevja. Plan sečnje 1981 bomo mo-rwli prilagoditi izdelavi podrtega in polomljenega drevja. Z izdelavo smo sicer že začeli, vendar smo morali zaradi snega prekiniti, ker je izdelava podrtega drevja izredno nevarna. Cenimo, da bo iz poškodovanega lesa napadlo okro g 30% ali 1700 m3 tehničnega lesa, 15 % ali 850 m3 goli ter 30% ali 1700 m3 (2600 prm) drv. Odpadek b o znašal 25% ali 1420 m3 če upoštevamo, da drevje v Kobilah in Pendiijevki ne bomo mogli v celoti izkoristiti. Vsekakor bomo dosegli slabši finančni uspeh zaradi manj vrednih sortimentov in povečanega odpadka (od običajnih 12% pri bukovini na 25 %), hkrati pa zaradi povečanih stroškov izdelave. Že izguba lesnih sortimentov bo znašala več kot 700 m3. Izdelava tega lesa bo za približno 30 % dražja od izdelave redne sečnje. Finačno je takšno škodo težko oceniti. Menim, da znaša škoda najmanj 20 milijonov N—din. Veijetno bo tudi prihodek TOZD Gozdarstvo Novo mesto manjši, kot bi sicer bil ob normalnih pogojih sečnje. Posebej bomo morali izdelati program^ oziroma načrt, kako urediti in obnoviti nekatere najbolj prizadete oddelke. M.BAJT Podobe, kakršne so se kazale gozdarjem potem, ko je žled opravil svoje. Posnetke je napravil Mirko Bajt v Radohi in Hmeljniku. praktično grmičevje. Preprečiti je treba nadaljnje širjenje gozda v košenice. Košnice bomo vsaj enkrat na leto pokosili, četudi bi sena ne izkoristili. Opravila za katera je potrebno gozdarsko orodje, izvrši TOZD Gozdarstvo. Vzdrežvanje košenic opravi gojitveno lovišče. Naloge, ki smo jih prevzeli gozdarji, izvršujemo. Na Škrilju smo očistili sadno drevje in posekali staro leščevje. Preprečujemo šiijenje grmičevja v travniške površine. Tudi vSred-gori in Golobinjku smo opravili ta dela. Žal naloge, ki bi jih morali opraviti delavci lovišč, niso opravljene po dogovoru. Potrebno bo še več stikov in dogovarjanj z lovci, da bomo s skupnimi napori uskladili sožitje gozda in divjadi in tako zagotovili, da se bo jelka razvijala bolj nemoteno. FRANC JANEŽ Rasla je jelka 4% • • rjae Področje, kjer raste jelka, ima za človeka še poseben pomen. Je ena izmed nosilcev gozdne združbe, daje nam dragoceno lesno surovino, nudi čebelam bogato pašo, človek si z njo krasi narodne običaje in o njej poje pesmi. Spomnimo se oijaškihjelk Rogu in na Kočevskem, v Trnovskem gozdu s 37 m3, kraljico jelk v Gorskem kotarju s 84 m3 in še bi lahko našteval. Mnogo izmed njih so za časa NOB nudile partizanom zavetje. Tudi danes ve človek za njen velik pomen, posebno za gozdove na kraškem področju. Kako pa je pri nas na jugozahodnem področju Roga? Tu se je jelenjad zaradi ugodnih življenjskih razmer precej razmnožila in dela škodo na gozdnem rastlinstvu, posebno na jelki. Tudi poljščinam ne prizanaša, zato kmetje z vso mogočo navlako 'Ograjujejo svoje pridelke. Gozdarji pa premazujemo in ograjujemo pomlajene površine. Vsi ti ukrepi pa gotovo niso prava rešitev. Na področju GGE Mirna gora je oddelek 22 na videz lepo pomlajen, v stanju mladja do gošče, toda če preštevaš osebek do osebka, je slika drugačna. Opaziš številne poškodbe. Obgriženi so vršički, obgrižena so debla oziroma lubja in drgnjena so debla. Da bi ugotovil, koliko škode naredi jelenjad na takih površinah, sem ozločil na več mestih v oddelku površine v izmeri enega ara in ugotovil sledeče stanje: Ostalo mladje na drugih površinah je še bolj poškodovano. Z lo\ci gojitvenega lovišča „Rog” smo se dogovorih, kako škodo zmanjšati. Izločili in na kartah označili smo površine, ki naj bi bile namenjene predvsem za prehrano divjadi. Pas ob robovih gozdov naj ostane zaraščen z grmovjem, Iger bo imela divjad možnost obžiranja. Vzdrževali in negovali bomo sadno drevje, ki raste v zapuščenih vaseh, ki so sedaj . ^ : 'A. i,* Nikolaj Pirnat: Sedeči partizan (perorisba s tušem, 1944) Zap. Velikost št.o- Osebki nosilci št.površ. Odd. površine sebkov bodočega sest. ______________________________________pošk. nepoškod. Osebki zaostali v rasti_______ poškod. nepoškod" 148 Specialni zdravstveni pregled Januarja 1978 sem se udeležil tritedenskega seminarja za poslovodne kadre v Škofji Loki. Poleg številnih predavanj je bil en dan namenjen tudi specialnemu pregledu udeležencev v zdravstvenem centru na Golniku. Na enem izmed prvih predavanj smo slišali, da so direktorji in vodje TOZD ljudje, ki so najbolj podvrženi raznim stresom in menažerskim bolez-. nim. Neki predavatelj - zdravnik je celo rekel: „Dober poslovodni org^.n je po navadi tisti, ki ga pri prazni zdravstveni knjižici in pri 50 letih zaradi infarkta pokopljejo”. Mislil je pač povedati, da nikoh nimajo časa za zdravnika. No, mi se nismo dah preplašiti in tisto jutro je v avtobusu, ko smo se tešči peljali na Golnik, veselo odmevala pesem. Največkrat je to bila himna naše skupine, prirejena na melodijo in besedilo znane narodne: „KoVkor kapljic, tol‘k skupin, Tmnstrurist ne bo še hin”. Malce poredno besedilo je veljalo naši tesni povezanosti s hotelom ,Transturist”, kjer smo imeli predavanja, se hranili in spali. Predno so nas dobili v roke zdravniki, smo simpatični sestri, očitno strastni zbiralki, oddali vse svoje značke. Potem se je pričel pregled, tako temeljit, kot da bi šlo za pilote. Dobro so nas prežarčili in poslikali, stehtali in pretipali. Razen krvi smo oddali tudi vodo. V posebni sobici pa je stekel med štirimi očmi še razgovor. Kar milo se mi je storilo, ko mi je zdravnica tekla: „Pol ure sem vam na razpolago. Vi pa povejte kaj vas teži” Ze dolgo, dolgo, morda pa sploh še nikoh nisem slišal teh besed. Sproščeno sem se »izpovedal” vsaj za 30 let nazaj... Izkazalo se je, da je naša skupina bila kondicijsko in tudi zdravstveno zelo kilava druščina. Enega seminarca so kar takoj po rentgenu odbržali v bolnici, druga dva pa sta zaradi ugotovljenega slabega zdravstvenega stanja že čez 2 dni morala prekiniti izobraževanje. Čez 14 dni, takrat sem bil že doma, je na moj naslov prispela debela ovojnica, na TOZD po težak račun. »Za vašega zdrav-nika“ je pisalo na izvodih. No vidite, tu pa se je pričel moj problem • • • Stanujem v kraju, v čigar ambulanti se menjajo doktorji kot tedni v letu. Le sestra je vedno ista. Nikoh ne veš, kdo bo ordiniraL Lahko naletiš na domačina Dolenjca, Zagrebčana, ali še koga iz drugih bratskih republik, predstavnika iz prijateljskih držav bližnjega vzhoda ah stažista brez lastne štampiljke. Ko sem se prvič pojavil z izvidi v ambulanti, me je prijazno sprejel mlajši zdravnik, ki ga nisem videl nikdar poprej in ne kasneje. Izročil sem mu pisanje, toda kmalu ga je odložil rekoč: „Veste, jaz sem danes čisto slučajno ta Dajte to vašemu stalnemu zdravniku”. Razumel sem ga. Tako se mi je potem zgodilo še nekajkrat zapovrstjo. Vsakokrat drug obraz in iste besede. Najbolj sem si želel, da bi ordiniral starejši doktor, dober praktik iz sosednjega kraja, ki sem mu najbolj zaupal. Toda dolgo nisva prišla skupaj. Nekoč pa vstopim v čakalnico in izvem, da je doktor že prišel in to tisti moj, ta pravi. Le na sestanek je še skočil v sosednji urad. Čakali smo dve uri, da se je pojavil in povedal, da je tekla beseda o našem bodočem zdravstvenem domu. Danes pa bo sprejemal le nujne primere, Priključek za presajanje sadik (foto J. Penca). je še dodal Ker to nisem bil, je šla priložnost po vodi. Drugič je doktor sredi dela zaradi nujnega primera zapustil ambulanto in se ni vrnil, tretjič je odšel predčasno na nujni sestanek. Nekajkrat pa je zaradi dela v svoji redni ambulanti prišel z veliko zamudo in tako vidno izmučen in ves bolan, da se ga nisem upal nadlegovati s svojo dolgo zadevo. Poprosil sem ga le za zdravila, ki jih redno prejemam, zlati še, ker se je v čakalnici trlo pacientov. Ti so vsakega, ki se je malo dalj zadržal, gledali kot da bi jim pokončal koga odnajdražjih. Nekajkrat sem pozabil vzeti s seboj izvide, potem sem jih nekam založil in spet našel in tako so minili meseci in leta. Pred kratkim sem pa že drugič dobil recepte iz rok mlade, zgovorne in simpatične zdravnice iz mesta. Najbrž bo to naša stalna, sem si mislil in spet pripravil izvide. Toda na žalost je ni bilo več. V prepolni čakalnici sem dan pred prazniki izvedel, da sedaj hodi spet neki novi Toda tistega dne ga sploh nismo pričakali Po večurnem čakanju se je množica bolnih in zdravih za 4 dni razšla. Ne, ne, ta najbrž ne bo naš stalni. Nekoč pa le upam, da bo prišel tisti pravi katerega nam obljubljajo v zdravstvenem domu naše metropole. Pogledal bo porumenele papirje in bojim se, da bo rekel: „Človek božji, kaj pa naj počnem s tri leta starimi izvidi” Upam, da zaradi tega ne bom moral spet na kakšen seminar. SLAVKO KLANČIČAR, dipl- ing. Eden izmed mnogih naših sestankov... Dovolite tovarišice in tovariši, da vas lepo pozdravim in začnem današnjo sejo. Za dnevni ied predlagam: 1/ .. , 2/ .. , 3/ .. , 4/ .. „ S/ .. in 6/ Razno. Predsedujoči si prižge cigareto, nekateri so to naredili že prej. Tudi najstnica, ki sedi nasproti meni, spretno vzame iz ročne torbice cigarete in vž igali-ce. Nekaj trenutkov se obotavlja, potem pa tudi njo premaga okolje; v usta si da cigareto in jo prižge. Gledam jo, kako drži s konci negovanih prstov še gorečo \ž igalico, nato jo spusti v pepelnik. Potem nekajkrat zaposedoma močno potegne. Prava kadilka torej. »Aha, spet se bo kadilo,“ mislim in preštejem kadilce, so sicer v manjšini, kar pa jih očitno ne moti. Prva točka dnevnega reda, pa tudi druga gresta hitro mimo. „Drugo točko bomo še enkrat obravnavali,“ pravi predsedujoči in si prižge novo cigareto. Pri četrti točki dnevnega reda se zadržimo nekoliko dalj časa. Predsedujoči pravi: „To moramo pa dobro preštudirati”, in vneto nadaljuje z razlago. Kaj pa je to? Tovariš, ki je odgovoren, da bo sestanek uspel (posebno še četrta točka dnevnega reda), se nekako nemirno preseda. Naenkrat potegne iz sosedove škatlice cigareto in si jo prižge. Hudiča, od kdaj pa tale kadi? ! Po drži cigarete ugotovim, da ni profe- sionalec. Toda zakaj kadi? Sestanek pač mora uspeti, ga skušam razumeti. Res, danes bomo odločali o zelo važnih vprašanjih, toda zakaj je treba pri tem kaditi? Zrak (kakšen zrak? ) postaja vedno bolj zasičen z dimom. Pepelniki se vztrajno polnijo. Začnejo me peči oči, grlo postaja suho. Se mi mar samo zdi, da postaja predsedujočemu glas hripav? Celo to slišim, da mu sapa rahlo piska. On pa vztrajno nadaljuje. Obupano se oziram proti oknu. Nedosegljivo je. Skozi rahlo odrinjeno zaveso vidim košček sončne narave. Ali naj zavpijem: „Prenehajte vendar kaditi!” Nekajkrat sem to že napravil, pa ni pomagalo. Pa saj smo imeli letos dan, teden, mesec — ne, kar celo leto smo posvetili boju proti kajenju in ni vrag, da vsaj nekaj teh tovarišev kadilcev ne bi vedelo za to. Ponovno se ozrem v mlado tovarišico. Tokrat čisto dobro vidim njena pljuča. Gledam, kako udarjajo valovi dima vanje. Zdi se mi, da ne kadi še dolgo. Ni še vidnih sledov kajenja. Pač, čisto na dnu pljuč opazim čmo usedlino. Tako torej. Nenadoma me strese. Kaj pa moja pljuča? Kot pasivni kadilec sem gotovo še na slabšem. Telo namreč vdihava dim le bolj narahlo, zato tudi ne reagira tako kot pri aktivnem kadilcu, ker ne sproži obrabnih mehanizmov. ,Z grozo po- — Hvala, ne kadim več, kaj pa vi? mislim, kolikokrat sem tako kadil na sestankih, v pisarni, doma (obiski) in seveda v lokalih tudi. .Kakšna so torej moja pljuča," mi roji po glavi, »so tudi črna? Ali kakšna so? ” Kot nekje od daleč slišim glas predsedujočega: „No in tako smo prišli do zadnje točke, to je „razno”! Skušam se zbrati, nekaj predlagati ali vprašati, pač nekaj ziniti Toda vidim, da navzoči že vstajajo. Ja, kaj je že konec sestanka? Torej ne bo nič pod »razno”? Pravzaprav smo do sedaj veliko govorili, tolmačih, razpravljali itd. Toda nič, prav nič nismo govorih o zdravem delovnem okolju. Pa ne samo na sestankih, tudi drugje ne. Recimo o zdravem okolju delavcev v pisarnah, ki se cele dneve sklanjajo nad moijem številk, tolčejo po pisalnih in računskih strojih, medtem ko jim sodelavec puha pod nos ta smrdljivi dim. To je samo eden primer. Ne, nič takega nismo omenili, kot daje to še najmanj važno. Kaj pa dan, teden, mesec, leto boja proti kajenju? Med prvimi zdiijam na prosto, lovim sveži zrak. Čimprej hočem nadomestiti, za kar sem bil prikrajšan ti dve uri, ko sem prisilno kadiL Nato pospešim korak proti domu, trdno odločen, da ne bom šel na noben podben sestanek več. S takim sklepom vstopim v dnevno sobo, kjer opazim na mizi vabilo za nov sestanek. „Obveščamo te, da bo dne ... sestanek ... z dnevnim redom ... Udeležba obvezna. Prekleto! FRANC ČIBEJ Poškodbe po žledu V času od 3. do 7. novembra 1980 sta sneg in žled povzročila škodo na drevju in prizadela predvsem področje Drvodelnik, Gače, Komama vas, nekoliko manj pa na področju Resa. Na območju TOZD je ujma zajela predvsem posamezna drevesa (drevo prelomljeno na pol ali odlomljen vih, ipd.) in nekaj manjših kompleksov (po 2-3a) in to v večini drevesa listavcev. Pri pregledu sestojev je ocenjeno, da bo na področju TOZD Črmošnjice napadlo okrog 2000 m3 lesa. Po drevesnih vrstah predvidevamo, da bo napadlo 1300 m3 bukovine, 685 m3 ostalih listavcev in 15 m3 macesna, po lesnih sorti-mentih pa 600 m3 bukovega jamskega lesa, 700 n>3 goli in 350 m3 drv. Od celotne količi- ne predvidevamo okrog 70% polomljenega in 30 % izruvanega drevja. Površine, ki jih je ujma prizadela, se nahajajo na nadmorski višini 350-650 m na vseh ekspozicijah. Starost prizadetih sestojev je od 20 do 80 let Stroški izdelave se bodo v primerjavi z redno sečnjo povečali za približno 50 odst. VIKTOR TURK ALBIN Smuk, ml. Obiskali smo VOLVO MB Švedsko podjetje Volvo BM, ki je znano tudi pri nas, organizira že 15. leto takozvane »Volvo dneve” v septembru. V teh dneh želijo sedanjim in perspektivnim uporabnikom strojev Volvo predstaviti svoje proizvode, jih seznaniti z novimi dosežki in prikazati skrb za rezervne dele za svoje stroje. Ne> nazadnje pa želijo _ svojim gostom prikazati tudi Švedsko kot tako. Teh »Volvo dni” se udeleži jejo uporabniki Volvo strojev različnih dežel sveta. V letošnjem letu se je od 3. — 5. sept 7u Jugoslovanov iz vseh republik in pokrajin, od tega 14 Slovencev, med katerimi je bil kot predstavnik GG Novo mesto pisec tega članka. Potovali smo z letalom danskega podjetja od Zagreba preko Zuericha, kjer se nam je pridružilo še 30 Švicarjev, do mesta Esldlstuna, kjer ima Volvo svojo direkcijo. V Švedsko — deželo tisočerih jezer, saj jih ima registriranih kar 40.000, in v mesto Eskilstuna smo prišli 3. septembra v popoldanskih urah. Eskilstuna ima 70.000 prebivalcev, leži 120 km zahodno od Stockholma in je velik industrijski center Švedske, saj se nahaja v njem in okolici 70 večjih in manjših tovarn. 4. september je potekal znamenju demonstracije različ-1 nih vsestransko uporabnih gradbenih strojev (nakladalnikov, gredeijev, dempeijev in drugih). Ogledah smo si tudi montažno halo tovarne traktorjev in nakladalnikov in skladišče rezervnih delov traktorjev. Kot novost, ki jo uporabljajo v tovarni gradbenih traktorjev zadnjih nekaj let (zgrajena je bila leta 1975) in ki predstavlja specifičnost te tovarne, naj omenim montažo traktorjev brez tekočega traku. Montažo izvajajo s pomočjo posebnih okvirjev na zračnih blazinah z nosilnostjo do 10 ton. Zračne blazine (zrak) vključujejo po potrebi, ob premikih. Sistem dela je skupinski. Skupina do 8 ljudi ima skupinsko normo. Le-ta si sama določa tempo dela, oziroma začetek in konec ter odmore. Skladišče rezervnih delov raznih tipov gradbenih strojev Volvo predstavlja glavno rezervo vseh dežel sveta. Ima na zalogi 110.000 raznih delov in jih izda letno za 8.500 ton. Računalniška spremljava zalog v lastnem in drugih skladiščih po svetu daje s 44 terminali pregled nad zalogami rezervnih delov ob vsakem času. Letnih naročil imajo 1 milijon. Naročeno blago je odpremljeno še isti dan, koje naročilo prispelo. Težave, ki jih imamo z nabavo rezervnih delov, nastajajo torej predvsem doma in so v glavnem administrativne narave. Še nekaj podatkov o podjetju Volvo kot celoti Volvo BM je največji koncem za izdelavo strojev in predelavo železa v Skandinaviji. Sestavlja ga 5 vodilnih skandinavskih delniških podjetij z 20 tovarnami v Švedski. Samo v Švedski neposredno zaposluje okoli 30.000 ljudi, z upoštevanjem zastopništev in trgovin pa okoli 50.000. Proizvaja 130 različnih proizvodov in jih izvaža v več kot 140 držav. Razen odličnih gradbenih strojev (3 nakladalce imamo tudi mi), so znani še Volvo osebni avtomobili, tovornjaki, avtobusi, različni kmetijski stroji, ladijski in letalski motorji itd. Ima 150—letno tradicijo, saj je znan že iz leta 1853 kot proizvajalec lokomotiv. Kmetijske traktorje izdeluje od leta 1913, z izdelavo gradbenih strojev ža je začel leta 1924. O kvaliteti strojev Volvo zgovorno priča eden najstarejših Volvo gredeijev iz leta 1924 (glej sliko), ki nam je bil demonstriran še kot uporaben stroj. JOŽE KURE \Y'' Eden prvih Volvo gredeijev, izdelan leta 1924, pri čiščenju snega pred 50 leti. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Številka: 54/1 Novo mesto, 17. 11. 1980 Upravni odbor stanovanjskega sklada pri delovni organizaciji Gozdno gospodarstvo Novo mesto razpisuje v skladu z 10. členom samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo NATEČAJ 1. za dodeljevanje stanovanjskih posojil. Razpisna vsota: 3,000.000 din Razpisni pogoji: posojilo prejmejo delavci TOZD, TOK in delovne skupnosti v sestavi GG Novo mesto za: — gradnjo ali dograditev stanovanjske hiše oz. stanovanja za dosego osnovnega stanovanjskega standarda, — nakup novih stanovanj in stanovanjskih hiš, — popravila stanovanjske hiše ali stanovanja (sanitarije in ogrevalna telesa), — udeležbo pri najetju kredita pri banki, — druge namene, s katerimi si delavci izboljšujejo stanovanjske razmere, v kolikor le-te ne presegajo osnovnega stanovanjskega standarda po določbah sporazuma K prošnji mora prosilec priložiti: — gradbeno dovoljenje z gradbeno dokumentacijo, če gre za gradnjo individualne stanovanjske hiše oz. stanovanja, — ponudbo ali pogodbo o nakupu, če gre za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, — predračun stroškov iti vire sredstev za gradnjo, — zemljiškoknjižni izpisek, — potrdilo temeljne organizacije oz. DSSS o delavčevem poprečnem osebnem dohodku za prejšnje leto. Obrestna mera za posojilo je 4 %. 2. za dodelitev družbenih stanovanj. Delavci, ki nimajo urejenih stanovanjskih razmer, vložijo prošnjo za pridobitev družbenega stanovanja. Prošnjo naj napišejo na posebnem obrazcu, ki ga dobijo pri predsedniku sindikalne organizacije. Rok za vlaganje prošenj je do 25. decembra 1980. Prošnje in dokumentacijo oddajo delavci v pisarni svoje TOZD, TOK oz. delovne skupnosti Razpis se objavi na oglasnih deskah TOZD, TOK, delovne skupnosti in v prvi številki Dolenjskega gozdarja. UPRAVNI ODBOR stanovanjskega sklada Letošnja huda zima in oskrba lesne industrije Meteorologi pravijo, da je letošnji sneg oziroma zima začela veliko prezgodaj in da so letošnje decembrske temperature nedpoprečno nizke. Prezgodaj zapadli sneg v novembru in decembru pa je razen tega, daje napravil veliko škode na stoječem gozdnem drevju (na območju GG Novo mesto je podri preko 20.000 m3 lesa) za nekaj časa skoraj povsem tudi zavri gozdno proizvodnjo. Zaradi visokega snega, katerega višina je v nekaterih predelih znašala tudi do 80 cm, je zastala sečnja in spravilo lesa v decmebru od 1. 12. do 10. 12. kar za 9 dni. V tem času je bil močno okrnjen tudi prevoz lesa. Razumljivo, da je to povzročilo tudi težave pri preskrbi lesne hdustrije. Kljub temu, da smo za pluženje snega na gozdnih cestah razmeroma dobro opremljeni, saj razpolagamo z več snežnimi plugi, ki jih priključimo k traktorjem ali kamionom, smo bili brez moči. Gozdne ceste namreč niso bile samo zasnežene, marveč je na več mestih preko njih ležal tudi podrti les. Zato je trajalo dalj časa, predno smo ceste usposobili za prevoz. Kakšne neugodne posledice potegne za seboj taka snežna ujma naj pove podatek, da je lastni prevozni park GG, ki ima sicer normalno dnevno kapaciteto prevoza lesa okrog 600 m3, v času od 1. 12. do 12. 12, t j. v enajstih dneh prepeljal na žage le 1150 m3 lesa namesto možnih 6.600 m3. Podobne oziroma še slabše razmere smo imeli tudi v sečnji in spravilu lesa. Z 12. decembrom 1980 so se razmere kolikor toliko izboljšale, z drevja je padel sneg, tako Zaslužek — dinar za šolo in priboljšek... Dva izmed topliških učencev pri nabiranju bukovega žira. da poteklo sečnja, spravilo in prevoz lesa za zimski čas v dokaj ugodnih pogojih. Če se vreme ne bo bistveno poslabša- lo, računamo z normalno dobavo lesa leaii industriji. JOŽE KURE, dipL ing. v ' [Vf 'j Sortiranje lesa prinese precej denarja. Pri strojuje Peter Djukič, ki p"Sprebira es na odpremnem sldadBču v traži (Fotomg'J‘ x »OG«-* NOVI ODNOSI .. Ponosni smo lahko na tisto, kar smo dosegli, to pa se ne kaže le v podatkih o materialni proizvodnji in v statističnih indeksih. Našo največjo pridobitev pomenijo novi socialistični samoupravni družbeni odnosi, svoboda, humano demokratično ozračje in praksa v javnem življenju, možnost delovnega človeka, da odloča o pogojih in sadovih svojega dela ter razvija svoje ustvarjalne moči. .." TITO Nabiranje bukovega žira v revirju Soteska 30. oktobra 1980 smo z učenci 7. a razreda osnovne šole „Baza 20” iz Dolenjskih Toplic nabirali bukov žir v semenskih sestojih bukve v oddelku 2b in 1 lb. 28 učencev je nabralo v oddelku 2b 8 kg bukovega žira v oddelku 1 lb 4.25 kg (2 kg sva ga nabrala v tem oddelku z ženo že prej), skupaj torej 14,25 kg. Nabiranje je bilo zelo zamudno, saj je bilo treba pobrati vsako seme posebej, ker so se šiške odprle že na drevju. Tla pod izbranimi drevesi so bila že prej očiščena, vendar jih je novoodpadlo listje spet pokrilo, kar je oviralo nabiranje. Seme so prevzeli predstavniki Semesadike iz Mengša in plačali po 200 din za 1 kg. Naj se ob tej priliki zahvalimo vodstvu šole ,Baza 20” iz Dol. Topite, učencem 7. a bi v nasprotnem primeru nalogo razreda in tovarišu Gašperšiču težko opsavili! za razumevanje in pomoč, ker FRANC ČIBEJ Letos je bukev precej bogato obrodila, vendar je bilo nabiranje bukovega žira še vseno zelo zamudno. Šolarji 7.a razreda iz osnovne šole „Baza 20” iz Dol. Toplic so pod vodstvom revirnega vodje Franca Čibeja nabrali 12 kg žira. (Foto F. Čibej) Zanimivo! Proizvodnja v avtomobilindustriji skokovito narašča. Kako bo videti čez deset let, če bomo vse stare avtomobile odlagali v gozdu? Dokler sta bila ta dva vozna, sta prav gotovo kdaj napak parkirala in bila kaznovana. Sedaj sta našla mir v gozdu brez kazni ali vsaj opomina... (Foto J. Penca). Letni plan delovnega časa za 1981 Pomemben dejavnik vsakega poslovnega procesa je tudi čas. Od pravilno razporejenega in smotrno izkoriščenega delovnega časa so v glavnem odvisni končni rezultati dela Zato je dolžnost vsake OZD, da izdela z ostalimi plani tudi plan delovnega časa Letni plani delovnega časa so sestavljeni na osnovi ustavnega določila o 42—urnem delovnem tedniku, ki si ga OZD same porazdelijo z določenimi zakonskimi omejitvami. Naša odločitev o porazdelitvi delovnega časa je 5—dnevni delovni teden po 8 ur, manjkajoči dve uri pa nadoknadimo vsako prvo soboto v mesecu. Vendar nam na ta način primanjkuje število delovnih ur, ker je 12 prvih sobot po 8 ur le 96 ur, 52 tednov po 2 uri, ki jih nadomestimo ob prvih sobotah, je po 104 ure. Tako moramo nadoknaditi teh 8 ur ob nekem dogovorjenem dnevu. Za leto 1980 smo ta dan nadoknadili 8. novembra, za leto 1981 pa bomo zapolnili manjkajočo obveznost 18. julija Na priloženi tabeli so razvidni koledarski dnevi po mesecih. Od teh so odštete nedelje in proste sobote PLAN DELOVNEGA ČASA ZA ter državni prazniki. Ostanek so delovni dnevij teh je 265. V naši delovni organizaciji imamo še eno posebnost. Osebne dohodke obračunavamo od 26. predhodnega meseca do 25. koledarskega dneva tekočega meseca Zaradi te premaknitve se število delovnih dni v določenem mesecu po koledarju in dejansko število delovnih dni ne pokriva Zato je dejansko število delovnih dni, ki služijo tudi za obračun osebnega dohodka, posebej prikazano. JOŽE LUKŠIČ LETO 1981 Prispevek tobačne industrije proti kaji! Jugoslovanska tobačna industrija je te dni zahtevala povišanje cen za cigarete in drug tobak z utemeljitvijo, da nizka cena za tobak ni v skladu s prizadevanjem za preprečevanje kaje. (Po Delu) Gozd in rekreacija V Ameriki so ugotovili, da se na rastiščih rese in borovnice zmanjša količina proizvedene biomase za polovico, če je na 1 ha letno 1600 sprehajalcev in da se pri obisku 1,600.000 izletnikov na 1 ha letno popolnoma uniči travna odeja ne glede na to, kako dobro je zemljišče. Slovensko rastlinsko odejo sestavlja 2843 vrst in podvrst praprotnic in cvetnic. Znanstveniki računajo, da živi na zemlji okrog pol milijona rastlin, vendar so v tem štete poleg praprotnic in cvetnic tudi nižje razvite rastline, bakterije, alge, glive, lišaji in mahovi. Za marjetico (cvetlico) imajo na Nizozemskem kar 44 imen. Pri nas ji pravimo še iskrica, gospodična, tratinščica, rigljec ali ptičica Leta 1966 smo na novomeškem gozdnem gospodarstvu posadili 1,914.000 sadik na 583 ha, kar je doslej največ. Prvi nasadi, ki smo jih osnovali od leta 1959 naprej, že dajejo les iz redčenja Da smo takrat za pogozdovanje porabili res veliko sadik nam pove podatek, da zadnja leta v vsej Sloveniji pogozdimo le osem do devet milijonov sadik. ?*P' NAZIV st. Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Skupaj 1. Število koledar.dni (Kd) 31 28 31 30 31 30 31 31 30 31 30 31 365 2. Štev.nedelj in sobot (N,S) 4, 4 4, 3 5, 3 4, 3 5, 4 4, 3 4, 2 5, 4 4, 3 4, 4 5, 3 4, 3 52, 39 3. Štev.držav.praznikov (DP) 2 - - 1 2 - 2 - - 1 1 9 4. Štev.delovnih dni (DD) 21 21 23 22 20 23 23 22 23 23 21 23 265 5. Štev.delovnih ur (DU) 168 168 184 176 160 184 184 176 184 184 168 184 2120 6. Štev.ur državn.praznikov 16 - ~ 8 16 ~ 16 " - - 8 8 72 7. Skupaj ur v posamez.mesecu 184 168 184 184 176 184 200 176 184 184 176 192 2192 8. Štev.dni za obračun OD 21 24 21 23 22 24 23 23 24 21 24 24 274 9. Število ur za obračun 168 192 168 184 176 192 184 184 192 168 192 192 2192 ) 1. Plan delovnega časa je sestavljen na podlagi delovnega koledarja za leto 1981 2. Delovne ure posameznega meseca niso enake z obračunskimi urami, ker zaključujemo mesec 25- v mesecu. 3. V soboto 23. maja bomo delali za solidarnostni prispevek za odpravljanje posledic naravnih nesreč (v tabeli so prikazane le ure za obračun OD). 4. Zaradi preaika obračuna (25. v mesecu) bomo osebni dohodek obračunavali po urah, navedenih pod zaporedno štev.9. Razvojno-tehnična služba Letošnja letovanja delavcev Počitniški dom v Novigradu je bil v sezoni 1980 odprt od 1. 7. do 31. 8„ prikolice v Zadru pa od 1. 7. do 10. 9.. Čas bivanja v domuje bil enak kot druga leta, to je 5 in 10 dni, v prikolicah pa 10 dni. Delavci delovne organizacije „Gorjanci" so imeli zaradi velikega števila prijav 7—dnevno bivanje. Kapacitete doma niso bile popolnoma izkoriščene, zato smo nezasedene sobe oddali delavcem delovne organizacije „Gorjanci” in tujim gostom. V večini primerov je bilo delavcem odobreno letovanje v domu in prikolicah v času, ki so ga sami predlagali. Pri razporeditvi smo upoštevali obveznosti družin do šoloobveznih otrok in dopust družinskega člana, če je ta zaposlen. Delavci, ki delajo na sečnji lesa, nakladanju lesa ročno in z dvigali, delu pri ročnem in mehaniziranem spravilu, minerskih delih, strojniki in delavci kamionov, delavci invalidi ter delavci samohranilci so imeli dopust za oskrbni dan po spodaj navedeni tabeli. pri gozdni gradbeni mehanizaciji, žagar cirkularist, voznik OD regres odst. plač. oskrb. dne oskrb. dan plina do štedilnika. Ta dela je opravil strokovnjak Ljubljanske plinarne. Na prikolicah v Zadru so bila opravljena potrebna popravila. Odpravljene so bile pomanjkljivosti na mehanizmih za odpiranje in zapiranje oken in še razna druga dela. V letu 1980 je v domu letovalo: delavci Gozdnega gospodarstva: po 10 dni 164 gostov po 5 dni 75 gostov SKUPAJ: 239 gostov delavci delovne organizacije „Goijanci”: po 12 dni 6 gostov po 10 dni 6 gostov po 7 dni 168 gostov SKUPAJ: 180 gostov tuji gostje: po 10 dni 42 gostov po 7 dni 4 gostje po 5 dni 10 gostov SKUPAJ: 56 gostov V prikolicah je letovalo delavcev GG: po 10 dni 48 gostov Rekapitulacija: delavci GG v domu 239 gostov delavci GG v prikolicah 48 gostov delavci „Gorjancev” 180 gostov tuji gostje 56 gostov SKUPAJ: 523 gostov b) 5 dni Oskrb.do 100,00 din Oskrb.do 150,00 Sku- ut- Vse I. II. III. IV. V. VI. oku -j :. II. III. IV. V. VI paj ro- sk. Po dekadah Štev.Rostov ci TOZD Novo mesto 4 2 6 1 1 2 8 Straža 1 5 2 8 1 2 3 4 15 Podturn 2 2 4 1 5 Črmošnjice 2 3 5 2 2 1 8 Črnomelj 1 5 5 11 1 1 2 2 15 Gradnje - " - - - - - “ “ “ TOK Novo mesto 4 2 6 1 1 2 8 Črnomelj 1 1 2 3 1 3 Trebnje 3 3 3 1 2 1 6 DSSS 3 2 5 3 1 2 7 SKUPAJ: 6 6 5 8 10 15 50 ; 5 3 2 2 6 16 9 75 Delavci "Gorjancev": Dekada Oskrb. 150,00 din Št.ROStOV Oskrb. 100,00 din Št.ROStOV Oskrb. 50,00 din Št.ROStOV SKUPAJ I. 4 11 3 18 II. 6 9 4 19 III. 4 19 5 28 IV. 6 12 1 19 V. 4 8 4 16 VI. 6 10 2 18 VII. 12 11 7 30 VIII. 6 13 1 20 7 dni 48 93 27 168 10 5 1 6 12 11 2 4 6 SKUPAJ: 50 102 > 28 a &; 180 = = xr= ==*===============: =± = == ======e** = = = = = = ==== ===±:!S x=s========ssmr #*«===»====«==: Glede rft? člane delovne skupnosti in družinske člane je letovalo: DOM NOVIGRAD Člani delovne Družinski T skupnosti člani TOZD Novo mesto 11 17 28 Straža 17 29 46 Podturn 12 23 35 Črmošnjice 8 16 24 Črnomelj 8 10 18 Gradnje 2 4 6 TOK Novo mesto 6 15 21 Črnomelj 4 1 5 Trebnje 9 13 22 DSSS 15 21 54 SKUPAJ: 90149239 do 5000 5000 - 7000 7000 - 9000 nad 9000 73 odst. 64 odst. 55 odst. 46 odst. 27 odst. 36 odst. 45 odst. 54 odst. Razpredelnica dopustov po TOZD in TOK - 1980 a) 10 dni Ostali delavci, ki v to niso zajeti, pa prejemajo nižji OD od 4500 din, imajo regresiran oskrbni dan v visini 64 % cene oskrbnega dne. Delavcem, ki imajo OD nad 4500 din, se regresira oskrbni dan v višini 46 odst. Obračun regresa po TOZD in TOK: Oskrb.do 8 0 O din Oskrb.do 150,00 dir i Sku- OU Vse I. Po II. III. dekadah IV. V. VI. štev.Rostov paj I. II. III. IV. V. VI. paj ro- ci sk. TOZD Novo mesto 2 3 6 1 1 1 13 1 2 2 5 2 20 Straža 3 1 8 3 4 2 21 2 1 2 1 1 1 8 2 31 Podturn 4 6 8 3 2 23 1 2 2 1 6 1 30 Črmošnjice 1 4 3 3 12 1 1 1 3 1 16 Črnomelj 2 1 3 3 Gradnje 1 1 2 2 1 3 6 TOK Novo mesto 3 3 2 8 1 2 3 2 13 Črnomelj 2 2 S 2 Trebnje 6 3 2 11 2 1 3 2 16 DSSS 6 1 2 5 2 16 2 2 4 7 27 SKUPAJ: 16 16 34 19 21 5 111 4 8 12 9 3 1 35 18 164 Plačani oskrbni dnevi v odstotkih TOZD in TOK 27 36 Skupaj TOZD Novo mesto 3 1 3 7 Straža 2 2 6 10 Podturn 2 1 2 5 Črmošnjice 1 2 5 8 Črnomelj 2 2 1 5 Gradnje 1 1 2 TOK Novo mesto 1 1 1 3 Črnomelj 3 1 k Trebnje 1 1 1 3 DSSS 1 1 2 SKOPAJ : 1 17 11 20 1*9 POČITNIŠKE PRIKOLICE Kegljanje Janez Rustja tretji Pred dnevi se je končalo veliko kegljaško tekmovanje v počastitev praznika dneva republike, ki je bilo na kegljišču Loka v Novem mestu. Od naših je bil tokrat najboljši Janez Rustja z 856 podrtimi keglji, pred klubskim tovarišem Božom Veselom, ki je bil slabši za samo en kegelj. REZULTATI - moški: 1. D. Badovinac (IMV) 877, 2. Bartolj (Mercator, Trebnje) 857, 3. Rustja 856, 4. B. Vesel (oba Gozdar) NIKO GOLEŠ Letos je bila popravljena plinska napeljava v plinski postaji. Zamenjani so bili vsi ventili, priključki za plin, očiščene cevi in strokovno pregledana in preizkušena napeljava Člani delovne skupnosti Družinski člani SKUPAJ TOZD Novo mesto 1 1 2 Straža 1 3 4 Podturn 2 5 7 Črmošnjice 1 1 2 Črnomelj 2 6 8 Gradnje 1 2 3 TOK Novo mesto 1 _ 1 Črnomelj 1 3 4 DSSS 7 10 17 SKUPAJ: 17 31 48 PETER GEEJŠIČ POUČNA TV ODDAJA film.. Kar je drugod kavica, recimo ob pol sedmi uri, to je v naši TOZD dopoldanska malica No, to pa seveda ne pomeni, da se temu poživilu odrekamo. Ne, ne, to pa že ne. Tudi pri enačitvi nisem mislil na materialne dobrine in užitke, temveč predvsem druge, višje, spremljajoče .kvalitete”. Nekako ob 9. uri in pet minut se zberemo vsi iz pisarn v jedilnici Vmes je včasih še kakšen zakasneli revirni, bolnik iz doma in obvezno nekaj zgodnjih šoferjev, ki se že vračajo v gozd. Če je kaj dobrega na jedilniku je zbor na minuto točen in polnoštevilen. Drugače pa se zbiranje zavleče in kuharice preplašeno sprašujejo, kje je kdo. O tem kaj je v loncu, pa dela obveščevalna odlično. V začetku, pri prvih grižljajih, prekine tišino le kakšen vzdihljaj in kompliment kuharicam. Kmalu pa katera od tovarišic reče: „Joj, joj, kakšen film je sinoči na koperskem kanala Kako morejo kaj takega kazati!” in se vse strese od groze. „Saj nič ne razumeš, ko ne znaš italijansko!” jo skuša pobiti najbližji predstavnik nasprotnega spola. „Za tisto ni treba znati nobenega tujega jezika!” „Ja kaj pa je potem bilo? ” je oni nesramno vztrajen. Odsev zgodovinskega poslanstva . . Socialistično samoupravljanje je podlaga splošne ljudske obrambe Jugoslavije, saj uteleša interese delavskega razreda in je odsev njegovega zgodovinskega poslanstva. Na tej revolucionarni tezi je Tito razčlenil temeljna načela obrambne zasnove Jugoslavije in tako dosegel, da so postala delno splošna načela družbenega sistema in družbenega razvoja SFRJ .. NIKOLA LJUBIČIĆ „No, no, kako naj rečem... Dva sta prav na vražje seksala!” Vsi tisti, ki so izpustili priliko to videti, sedaj pritisnejo z vprašanji in nekdo od neprespanih srečnikov na kratko pove, kako je bilo. Točno po preteku pol ure se vsa druščina, obogatena z novimi spoznanji, zadovoljna razide. Nekoč smo imeli na malici slučajnega gosta, ki se je na poti v drugo TOZD ustavil v naši menzi Takoj se je vključil v družbo rekoč: „Veste, barvni, inozemski televizor z daljinskim uporav-ljalcem, to ti je pa pesem- Sediš tako lepo udobno v naslonjaču in gledaš, kot za šalo pritiskaš na gumbke na škatljici, dremuckaš ter uživaš...” „Kaj si pa kaj gledal včeraj? ” gaje pobaral nekdo. „Film o Nikoli Tesli. Čudovita zadeva, vam rečem. Ja, ja, kaj bi še ta človek pogruntal, če ga ne bi ubili četniki.” Jožica Bajt Mirko Bajt Franc Bartolj Primož Bobnar Ivan Bukovec Franc Čibej Milan Dragišič Tone Fabjan Jože Falk n er Peter Geršič Niko Goleš Ernest Haler Tone Hočevar Franc Janež Lado Javornik Alojz Jurečič Jože Kastelic Uroš Kastelic Slavko Klančičar Jože Kovačič Tone Kruh Danilo Kure Jože Kure Radovan Lapanje Neva Lovko Jože Lukšič Sonja Maraš Franc Markovič Matija Mazovec Božo Miklič Vlado Pavec Janez Penca Jože Petrič Stanko Pirc Jernej Piškur Franc Povše „-j ti, stoj!” sem mu takoj vpadel v besedo. „Kot jaz vem, je bilo z njim malo drugače.” „&j sem gledal," je bil oni vztrajen. „Kdo pa je igral glavnega junaka? ” sem poizvedoval. „No, tisti... Rade Šerbedži- ja.” Moral sem priznati, da je to res. Ker pa je danes na svetu vse možno, zlasti v filmih, sem obmolknil. Žilica pa mi le ni dala miru. Doma sem pogledal v razpred, kaj je bilo prejšnji večer na programu. In glej zanimivo naključje! Na drugem kanaluje Boris Pucelj Alojz Puhan Jože Rade Metod Rom Janez Rustja Ludvik Starič Janez Šebenik Tone Šepec Albin Smuk BogoŠpUetič Adi Štor Angelbert Tessari Viktor Turk Jože Vidervol Magda Virant Leta 1979 je sodelovalo v Dolenjskem gozdaiju 45 delavcev gozdnega gospodarstva Novo mesto, v iztekajočem se letu 1980 pa je bilo sodelavcev 52. Za dobrih deset odstotkov ovečano število dopisnikov aže sicer napredek, toda še vedno prepočasen. Po posameznih delovnih enotah je bilo dopisnikov iz TOZD Novo mesto 5, TOZD Straža 5, TOZD Podturn 2, TOZD Črmo-šnjice 6, TOZD Črnomelj 3, TOZD Gradnje 4, TOK Novo mesto 3, TOK Črnomelj 2 in TOK Trebnje 2, TOZD Vrtnarstvo 1 in DSSS 19. Pregled kaže, da je še marsikje sodelav- bila nadaljevanka o Nikoli Tesli,, na „Zagrebu” pa film o partizanskem pesniku Ivanu Goranu Kovačiča Oba je igrala ista! oseba. Ni mi bilo težko razplesti čudne znanstvenikove smrti. Kolega je pričel gledati eno in končal z drugim. Vmes, ko je malo zadremal, mu je nekdo od domačih, ali pa celo nehote sam, zamenjal kanal Pri tej ugotovitvi se me je polotil neprijeten sum. Kaj pa če se tudi meni iz istega razloga zdijo vsi filmi, ki jih gledam na malem ekranu, brez repa in glave? SLAVKO KLANČIČAR, dipl ing. cev premalo in da bi bilo moč pritegniti še nove. To pa je najboljša pot za izboljšanje medsebojnega obveščanja v delovni organizaciji. Več sodelavcev in več bralcev naj bi bila tudi ena izmen nalog v prihodnjem letu. Vsem dosedanjim sodelavcem najlepša hvala. Vabilo za naprej pa velja tako zanje kot tudi za dobrodošle nove dopisnike! UREDNIK DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto - Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v j 1400 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto. Seznam sodelavcev Dolenjskega gozdarja v letniku 1980