Poitnina plačana v gotovini Prezzo - Cena Lir 0*40 Štev. 210. V Ljubljani, v petek, 12. septembra 1041-XIX Le to VI. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Ammlfcistrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Boji na periferiji Petrograda Nemška artilerija bombardirala petrograjske utrdbe Hitlerjev glavni stan, 11. septembra. Nem-*rico vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodu potekajo boji še naprej uspešno. V severni Afriki so včeraj nemška bojna letala zadela v polno skladišča pri Tobruku in Marsa Matruhu, razbila motorizirane kolone in razdejala železniške naprave v severnem Egiptu. V zalivu pri Suezu je letalstvo v noči na 10. september uničilo trgovsko 6.000 tonsko ladjo. Pri letalskih bojih pred obalo Severne Afrike je sovražnik 9. septembra izgubil pet lovskih letal. Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletala nad nemško državno ozemlje. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. sept. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske sporoča: Na povabilo Hitlerja je madžarski regent Horthy obiskal voditelja Nemčije v njegovem glavnem vojnem stanu. Obisk regenta Horthyja je trajal od 8. do 10. septembra. V regentovem spremstvu so bili predsednik madžarske vlade in zunanji minister Bardossy, šef madžarskega glavnega stana feldmaršal Szombathely, madžarski minister v Berlinu in nemški minister v Budimpešti. Ves čas obiska v nemškem vojnem glavnem stanu so potekali razgovori med Hitlerjem in Horthyjem, nanašajoči se na sedanji politični in vojaški položaj. Razgovori so potekali v duhu tradicionalnega prijateljstva dveh narodov, ki se je v tej skupni bitki proti boljševizmu še okrepilo. Pri razgovorih, ki so bili političnega in vojaškega značaja, so z nemške strani sodelovali še zunanji minister von Ribbentrop in vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil feldmaršal Keitel, z madžarske strani pa predsednik vlade in zunanji minister ter načelnik glavnega generalnega štaba. Med svojim obiskom je regent Horthy obiskal tudi glavnega poveljnika nemške kopenske vojske feld-maršala Brauchitscha. Regent Horthy se je odzval tudi povabilu maršala Goringa in ga obiskal v njegovem glavnem stanu. Razgovori med Hitlerjem in Ilorthyjem so se končali 10. septembra. Hitler je končno odlikoval regenta madžarske kraljevine kot vrhovnega poveljnika vseh madžarskih oboroženih sil z viteškim križcem reda železnega križa. Na ta način je hotel Hitler počastiti junaštvo kraljevskih madžarskih čet, ki se v preizkušeni zvestobi v orožju roko v roki z nemškimi oboroženimi silami bore proti sovražniku, proti boljševikom, uničevalcem evropske civilizacije. Hemci zanikajo uspeh ruskega protinapada na srednjem odseku Berlin, 12. sept. s. V izpopolnitev predvčerajšnjega poročila nemškega vrhovnega poveljstva navajajo v pristojnih vojaških krogih še sledeče: Poročila vrhovnega nemškega poveljstva so bila zadnje dnj zelo kratka in rezervirana, v kolikor je šlo za nava janje operacij, ki so v teku na vzhodnem bojišču. Razlog za to kratkost je v tem, da ne bi ra ta način Sovjetom dobavljali natančnejših podatkov o položajih na posameznih bojiščih. Drugič pa angleška propaganda napoveduje velikansko razbremenjevalno sovjetsko ofenzivo na odseku pri Smolensku in Gomelu, da bi tako odstranili nevarnost, ki grozi Moskvi. Ob tej priliki je treba ugotoviti, da se Smolensk od vsega začetka nahaja v nemških rokah in da se to mesto nahaja še kakih 70 km zadaj za nemškimi črtami. Prav isto se lahko reče o Gomelu, ki je še bolj za nemškimi bojnimi črtami. Na bojiščih vzhodno od Smolenska in vzhodno od Gomela so bila prizorišča nedavnih napadov, ki so jih izvedli Sovjeti z različnimi vrstami orožja. Vsi ti napadi so bili takoj odbiti. Ti napadi niso prav v ničemer ovirali nemških operacij, nasprotno pa nemška vojska vsak dan pridobiva na ozemlju in razganja velike sovjetske oddelke. Najboljši dokaz za to je obleganje Petrograda. Drugi podobni vzgledi se bodo v najkrajšem času pokazali na drugih odsekih vzhodnega bojišča. Sovjeti prav dobro vedo, da bodo morali še pred nastopom zime računati s še težjimi udarci, katerim pa spričo njihovega sedanjega položaja ne bodo kos. Helsinki, 12. sept. s. Uradno so sporočili, Horthy pri Hitlerju na bojišču da je v vojni proti boljševizmu padel znani smučarski prvak Jalkanen. Tudi finski prvak v metu_ kopja in znani svetovni rekorder Jarvi-nen je padel na polju časti. Berlin, 12. sept. 6. S pristojne strani javljajo, da so na srednjem odseku vzhodnega bojišča nemška strmoglavila letala v širokem obsegu napadala vojaške objekte, med njimi tudi zbiranje čet, razne naprave, železniška poslopja in železniške proge ter jih razrušila in zažgala. Z uspehom so bile napadene tudi topniške postojanke m zbiranja sovjetskih oklepnih vozil. Berlin, 12. sept. s. Lovski oddelek majorja Moeldersa je 8. septembra dosegel svojo 2000. letalsko zmago. Do konca 10. septembra je ta oddelek zbil 2033 nasprotnikovih letal, od katerih je bilo 1357 sovjetskih. Oddelek je na tleh uničil 188 sovražnikovih letal, drugih 110 pa so zadele bombe. Dalje je ta odelek uničil 142 oklepnih vozil, 16 topov, 34 lokomotiv, 452 avtomobilov, 75 drugih vozil in 1 oklepni vlak. Oddelek je izvršil 352 napadalnih poletov nad sovražnikova letališča, nad korakajoče čete, postojanke topništva, sovražnikove črte, železniške vlake in druge vojaške objekte. Šest pilotov iz tega oddelka je bilo odlikovanih z viteškim križcem reda železnega križca. Pri naštetih uspehih je odelek naredil za 12.252 ur poleta. Oddelek je tesno sodeloval pri uničenju sovražnikovega letalstva in je prispeval svoj največji in ju--naški prispevek za uspeh kopenskih operacij. Berlin, 12. sept. s. Lovski oddelek Trautlofta je dosegel 7. septembra svojo 1200. letalsko zmago. V zadnjih treh dneh do 7. septembra je ta odelek zbil 38 sovražnikovih letal. Od 850 letal, zbitih na vzhodnem bojišču, je bilo 500 bombnikov, 350 pa lovskih letal. Isti oddelek je izgubil ves čas samo 8 letal. Sest letal je moralo pristati na sovražnikovem ozemlju, toda vsem posadkam se je posrečilo priti do nemških črt, čeprav so morale po dvanajst dni tavati in se skrivati v sovjetskih vrstah. Helsinski, 12. septembra s. Sovjetske čete, ki so bile na zelo važnem pasu med jezeri Semijervi in Sotijervi, južno od Suojervija in Irsila, so bile pognane v beg po nekaj naglih bojih. Finski napad je bil tako uren in silen, da je moral sovražnik opustiti svojo načrtno obrambo. Zdaj se finske čete bližajo in prodirajo čedalje bolj globoko v provinco Aunus. V bojih je finskemu oddelku bila dana posebno važna naloga, da prodre brez topniške podpore in brez hrane daleč v močvirno ozemlje sovražnika. Čete so prišle 30 km globoko in 60 se odlikovale 6 posebnim junaštvom. Vojaki so morali poleg svojega orožja nositi še živež in strelivo. Rusi 60 med Semijervijem in Praaso razpostavili mnogo tankov, nekatere 50 tonske in mnogo blindiranih vozil, ki so bili vsi napadeni. Pri bojih so finske čete presenetile tudi neki ruski vlak Zasedba Se-mijervija ni zahtevala bojev. Sovražnik se je moral umakniti, ne da bi utegnil poprej požigati, kakor je njegova navada. V neki vojaški kuhinji so finske čete našle še juho, ki je hipela na ognju sovražnikovega kotla. Uničenje angleškega parnika pred Tobrukom in rušilca pred Sollumom Sestreljenih pet sovražnikovih lovskih letal Glavni stan ifalij. Oboroženih Sil objavlja: Ponoči so angleška letala preletela Genovo in Turin, kjer so v okolici vrgla nekaj bomb. Dva mrtva in nekaj ranjenih med civilnim prebivalstvom. Mesto Mesina je doživelo nov letalski napad. Nekaj zasebnih stanovanjskih poslopij je bilo poškodovanih, štfri osebe ranjene med prebivalstvom. Protiletalsko top. ništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Letalstvo osi je uspešno rnšilo obrambne naprave in pristaniške zgradbe ter oskrbovalna skladišča v Tobruku. Uspešno so bila napadena zbirališča čet pri Marsa Matruhu in motorizirane kolone v pokrajini Siwa. Italijanski bombniki so pogo-tuii angleški trgovski parnik v bližini Tobru-k a, nemška letala pa so zadela sovražni rušilec, ki je plul vzhodno od S o 11 u m a. Nemški lovci so v letalskem boju sestrelili pet sovražnih letal vrste »Hurricane«. Vzhodna Afrika: Naše čete so se v odseku Uolchefit in Culquabert zapletle v več spopadov. Sovražnik je bil povsod odbit in je imel velike izgube. Borba proti boljševizmu je borba za ohranitev civilizacije in zahodne kulture za ves svet Rim, 12. sept. s. Besedilo protiboljševiške poslanice, ki jo je grof Ciano prebral na radiu in so jo prenašale vse radijske postaje Osi: Z jutranjo zoro 22. junija je Evropa začela vojno za svojo osvoboditev. Tisoči nemških, italijanskih, finskih, madžarskih, romunskih in slovaških mladeničev žrtvujejo svoje življenje na prostranih ruskih poljih, da bi osvobodili Evropo boljševiške nevarnosti, ki je največja in grozeča nevarnost za evropsko civilizacijo sedanjih časov. Od severnega tečaja pa do Črnega morja poteka v dolžini 3000 km bojna črta, kjer topovi bruhajo ogenj in se pretaka kri. Vse to smo mi postavili, da bi se obranili te nevarnosti. Tukaj ne gre za oblast, temveč se na tem odseku bojišča odločuje usoda pridobitev tritisoč let zahodne civilizacije. Tritisoč let dela, ki so ga izvrševali evropski narodi rod za rodom in se žrtvovali v svojo in vsega sveta korist za višje vrednote vere, družin in_ držav, ki so vse naše duhovno premoženje, ki pa jih je boljševizem poskušal in jih še poskuša izbrisati iz zgodovine in iz ljudskih src. To je že starodavna bitka, ki se je že tolikokrat bojevala v Evropi in je bila vselej zmagovita, ko je šlo za uničenje barbarske nevarnosti. To je vojna naših domačih ognjišč, naših oltarjev, naših zakonov. Zavoljo tega smo mi posegli v to vojno in se žrtvujemo v teh bojih, da bi prinesli vsem narodom sveta in prav tako ruskemu narodu samemu dobrote naše zmage. Churchill priznava težave, s katerimi se bori Sovjetska Rusija Rim, 12. sept. s. List »L’Aroi« piše: Med številnimi Churchillovimi govori, ki jih je v zadnjem času imel, je posebno zanimiv zadnji, iz katerega se dajo razbrati te zanimive ugotovitve: 1. Precejšen del tovarn streliva, železa in jekla Sovjetske Rusije je padel v sovražnikove roke. Sedanja Uničenje boljševizma je cilj madžarske politike Radijska poslanica predsednika madžarske vlade svojemu narodu Budimpešta, 12. sept. s. V svojem radijskem govoru, ki je bil namenjen madžarskemu narodu, je predsednik vlade Bardossy izjavil: »Madžarsko ljudstvo se ze drugič nahaja v boju z boljševiško anarhijo. Prvikrat je bil v boju pred 22 leti, ko smo bili pri nas vsi poklicani, da se postavimo v bran napadajočemu boljševizmu. Po krvavih naporih v svetovni vojni, ko smo bili že izčrpani in slabotni, bi mogli postati plen boljševizma. Skozi dolge mesece smo morali prenašati vso težo bolj-ševiških zločinov. Naša narodna vera je bila omajana, vse naše gmotne, moralne in duhovne dobrine so začele padati v anarhiji, ki so jo vodile peklenske sile pod krinko, da bodo uvedle socialno pravičnost. Po nezaslišanih mukah je naš narod odstranil iz sebe ta uničevalni strup, ki pa danes ne predstavlja več nevarnosti za državo, ker se prijateljska Nemčija bojuje v ogromni bitki proti boljševiškemu zmaju, proti grozotam in barbarstvom, ki so grozila Evropi iz Vzhoda. In mi, ki se zavedamo svoje dolžnosti, smo morali po surovih in krvavih napadih na naša odprta mesta neizogibno poseči v to vojno. Skupaj z nemško voj- sko in v duhu starega prijateljstva po orožju, smo mi v tej novi križarski vojni hoteli prispevati svoj krvni delež skupaj s sinovi mnogih drugih narodov. Naši hrabri vojaki, katerih dejanja spremlja ves madžarski narod s hvaležnostjo in blagoslovom, najboljše vedo, kako je treba izvršiti poslanstvo, ki jim je bilo zaupano. V mestih in vaseh, kjer so korakali, so imeli priliko videti vso krutost in barbarstvo, bedo in trpljenje, ki ga je podjarmljenemu narodu prinesel boljševiški jarem. Plen, ki so ga naše čete dobile, je največji dokaz o peklenskih načrtih, ki jih je boljševizem koval za uničenje Evrope. Končni smisel te bitke je obramba naše krščanske in evropske civilizacije. Vsa Evropa se nahaja na bojišču v borbi proti demonu brezboštva in rušilnosti. Skupne in tvorne sile evropskih narodov so združene pod vodstvom nepremagljive volje sil Osi. Bojujejo se zmagovito za utrditev svojih načel in za tista načela, ki bodo v pravem duhu socialne pravičnosti in solidarnosti mogla edina dati trden temeli za vredno življenje v vsej Evropi.« sovjetska vojna industrija ne more več pokriti vseh potreb za oskrbovanje sovjetskih čet, ki so v boju. 2. Anglija se mora pripraviti na resne žrtve, da bi pokrila ruske potrebe. Enako je z drugimi državami Ce bodo Združene države hotele izpolniti nalogo, ki so si jo same nadele, bodo morale preobraziti svojo industrijo in skrčiti znova domačo jiorabo. »Kar se nas tiče, je treba pričakovati precejšnjo omejitev dobav za preskrbo vojske, ki prihajajo iz Amerike, med drugimi tudi letal.« 3. Kolikor se tiče prevoznih potov za bodoče oskrbovanje Sovjetske Rusije, bo o tem govora na moskovski konferenci, ki je bila že nekajkrat odložena. Pot skozi Severno Ledeno morje v Arhangelsk bo onemogočil led, pot po skrajnem Vzhodu skozi Vladivostok pa je samo po železnicah dolga 11.000 km, razen tega pa je treba pri tem računati na japonski odpor. Preostane torej edina pot 6kozi Perzijski zaliv in kopenska pot, dolga 900 km, od Perzijskega zaliva pa do Kas-piškega morja. 4. Bitka za Atlantik še ni dobljena. »Treba bo še mirnega potrpljenja, ker še niso odstranjene težke nevarnosti, ki nam tam groze.« 5. Znanih osem točk ne omenja Indije niti ne Burme, niti ne katerega koli drugega dela britanskega imperija, ki ostanejo pod izkoriščevalnim gospodstvom metropole. Obljube o »svobodi« so namenjene samo zunanjemu svetu, ne pa narodom, ki morajo še naprej ostati zvesti britanski kroni. Razne druge izjave, ki jih je podal Churchill, podirajo same sebe. Posebej je treba omeniti postojanke v Gondarju, Culquabertu in v Uol-chefitu, ki eo še zmerom v italijanskih rokah, pa čeprav bi se iz angleških zatrdil dalo sklepati, da so že davno padle. Vihar je napravil ogromno škodo v španski pokrajini Malagi. Reke so narasle in poplavile več krajev. Rojstni dan Kr. Vis. princa Piemontskega V ponedeljek, 15. t. m. je rojstni dan Kr. Vis. Princa Piemontskega. V praznovanje tega dne bodo na javnih poslopjih izobešene zastave. Osebje javnih uradov opravlja ta dan službo kot običajno. Vesti 12. septembra Bolgarski poslanik v Moskvi je dobil od sovjetske vlade noto, v kateri Sovjetska Rusija protestira proti sodelovanju Bolgarije s silami Osi, rekoč, da se s tem rahljajo odnošaji med Bolgarijo in Rusijo. Italijanski vojaški odposlanec v Madrida je v sedežu glavnega poveljstva španske civilne garde izročil različna odlikovanja častnikom, ki so se izkazali v španski državljanski vojni. Svečanost je potekla v ozračju toplega bratstva po orožju med Italijani in Spanci. V svojem glavnem stanu na vzhodnem bojišča je Hitler v navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa sprejel novega španskega poslanika grofa Majaldo, novega portugalskega poslanika grofa Naver de Lemosa in novega danskega poslanika Mohra, ki so vsi izročili svoje jjoverilnice. Na ukaz vlade bodo na Portugalskem takoj zgradili 23 novih vojašnic, povečali pa 39 vojašnic v Lisboni, na Azorih in Madeiri. Japonski admiral Koga Mineiki je dopotoval v Šanghaj. Pred kratkim je bil imenovan za poveljnika japonskega brodovja v kitajskih vodah. Delavci v Nemčiji, katerim so bile poškodovane stanovanjske hiše zaradi letalskih napadov, dobijo povrnjeno odškodnino za 90 % izgub-ljenega zaslužka. Urad za delo pa bo povrnil podjetnikom ta zaslužek. Na dva meseca je bil obsojen argentinski general Menendez, ker je kritiziral javno v listu »Pampero« bivšega finančnega ministra Pi-neda, ki je po povratku iz Združenih držav hvalil to zemljo, da bi prišlo do tesnejših od-nošajev z njo. Izjavil je tudi, da bi bilo treba prezirati vse tiste, ki mislijo, da bi se Argentini bolje godilo, če bi se prilizovala mogočnežem v Severni Ameriki. Bivši rumunski kralj ne bo odpotoval v Washing-ton, ker ga je gospa Roosevelt obvestila, da njegova soproga Lupescu v Beli hišj ne bo zazelen gost. Angleška letala letela čez Švico Bern, 12. _ sept. s. Poveljstvo švicarske voj-ske je včeraj izdalo sledeče uradno sporočilo: i S l na 11* september je letelo okrog “^-15 petnajst letal neznane narodnosti v več valovih in v največji višini iz vzhodne smeri čez južno Švico. Najprej so letala letela v smeri od severozahoda proti jugovzhodu, nekoliko kasneje pa v obratno smer. Več teh letal je letelo tudi nad Ženevo. Bern, 12. sept. s. List »Berner Tagblatt« objavlja odločen protest proti novi kršitvi nedotakljivosti zračnega prostora nad Švico, ki so jo zagrešili v noči od 10. na 11. september Angleži. Redki napadi angleškega letalstva na zahodu Berlin, 12. sept. s. Zaporedni napadi nem-skega letalstva na sjx>dnji Egipt, niso povzročili le velikih opustošenj v vojaških objektih, temveč so povzročili tudi precejšnjo zmešnjavo v notranjosti prometnih zvez. Številne bombe so zadele železniške proge in naprave in so na več mestih za dalj časa pretrgale železniški promet. Berlin, 12. sept. s. Z vojaških krogov se je izvedelo, da je nekaj posameznih angleških letal poskušalo predvčerajšnjim leteti nad ozemljem ob Rokavskem prelivu. Eno britansko le-l°ii J4' i8m je, P°sku'šalo približati holandski obali, je bilo zbito od nemškega protiletalskega topništva. Berlin, 12. sept. s. S pristojnega mesta jaT-ljajo, da je nekaj angleških bombnih letal po-skusalo blizu norveške obale napasti nemški konvoj. Srdit ogenj protiletalskega topništva iz spremljevalnih ladij ni dovolii sovražnikovim letalom, da bi zmetala bombe na konvoj, temveč so se morala brez uspeha vrniti, od koder so prišla. Posadke nemških ladij so lahko videle na svojim povratku, da so Angleži preeej daleč od konvoja zmetali svoje bombe v morje. Kopenhagen, i2- sePt- s' Potopljena je bila hladilnika ladja »Chilean Reeferc, ki je bila v službi Velike Britanije. Vsi člani posadke so se rešili. Kopenhagen, 12. sept. s. Iz Islandije javljajo, da je bila 29. junija potopljena trgovska ladja »Tekla«, ki je bila v službi Velike Britanije in je vozila v Ameriko, 14 članov posadke je utonilo, 6 pa se jih je rešilo. Rim, 12. sept. s. Angleška admiraliteta je sporočila, da je bila potopljena ameriška pomožna križarka »Tombridge«, Vsi člani jx>sad-ke so utonilL Nadzorstvo nad prometnimi žilami Perzije dobijo Sovjeti Teheran, 12. sept. s. Sovjetske oblasti so po dolgih razpravah dosegle, da pride pod njihovo nadzorstvo vsa prometna mreža v Perziji, vštevši železnico. Angleško poveljstvo se je temu močno upiralo in trdilo, da sovjetska uprava ne bo dorasla tej nalogi, ker se kot sposobna organizacija niti doma ni preveč izkazala. Zaradi zaprtja italijanskega poslaništva, je japonski poslanik prevzel zaščito italijanskih koristi v Perziji. Vsa italijanska kolonija se je zbrala v poslopju italijanskega poslaništva. Podpore za starost in onemoglost Zavod za godalno zavarovanje Ljubljanske do v Ljubljanski pokrajini. Dasi likvidacija Osrednjega urada za za zavarovanje delavcev v Zagrebu še ni izvršena, niti predvidoma še ne bo tako kmalu, radi česar urad iz Zagreba ni prejel na račun likvidacijske imovine niti gotovine, niti vrednostnih papirjev, vendar je na račun tekočih dohodkov sklenil kljub pomanjkanju gotovine izplačevati onemoglostne in starostne podpore od dne, ko je prenehal z izplačevanjem Osrednji urad v Zagrebu. Začetkom septembra so bile 165 podpirancem nakazane onemo- flostne in 6tarostne podpore v višini, kot so jim ile priznane z odloki. Pri sedanjih težkih razmerah in občutnem pomanjkanju gotovine je urad storil V6e, kar je bilo v danih razmerah mogoče, da Italijanska Ifudska šola in gimnazija v Lubliani Ljubljana, 12. sept. s. Da se zagotovi otrokom Italijanov, ki zdaj bivajo v Ljubljani, nadaljevanje italijanskega pouka v tem šolskem letu, bosta odprti v Ljubljani ena osnovna šola in Kr. gimnazija do tretjega razreda, v katero se bodo lahko vpisali tudi učenci tehničnega zavoda in učiteljišča. Ustanovljena bo6ta tudi četrti in peti razred, če bo število učencev zadosti veliko. Razna ministrstva prijavljalo udeležbo na ljubljanskem velesejmu Ljubljana, 12. sept. a. Prijavila so svojo udeležbo na ljubljanskem velesejmu tudi prometno ministrstvo, ministrstvo za javna dela in ministrstvo za kmetijstvo in gozdove. Slednje bo priredilo na tem velesejmu posebno razstavo, na kateri bodo razkazovali izsuševalna dela in načrte zanje. Tudi ministrstvo za ljudsko kulturo bo imelo svoj paviljon, ki ga bo opremilo ravnateljstvo za tujski promet. V njem si bodo tisti, ki bodo obiskali ljubljanski velesejem, lahko ogledali turistične naprave iz vse Italije, zlasti pa tiste iz Julijske Benečije. Smrtna nesreča v Ribnfci Električni tok ubil 21 letnega Volčjaka Jožefa Ribnica, 11. septembra. Včeraj dopoldne je zadel Volčjakovo družino v Doljnem Suhadolu pri Novem mestu hud udarec Iz Ribnice so sprejeli sporočilo, da se je smrtno ponesrečil njihov najstarejši sin 21 letni Jože. S svojim bratom Alojzijem sta bila zaposlena pr gradbenih delih na novi stavbi Posojilnega doma v Ribnici, katerega vprav sedaj urejajo. Jože je včeraj dopoldne brusil na podstrešju tlak terazzo. Ko .^aparat, je najbrže prije • žico in strešju tlak terazzo. Ko je hotel prenesti brusilni Z * n ga _ smrtni krik so slišali bližnji zidarji, ki so takoj za električno dovodno a je tok na mestu ubil. Volčjakov obupni prihiteli na podstrešje. Jože je ležal na tleh, v '.‘1'Toki pa jgatcev so za veliko delo, ki pa je izvedla sanitetna avtokolona v tem krat-kem Času na polju zdravstva in /zdravstvene /ničite hvaležni. Velesejem Jesen je za kmetovalce najLj ai lem; i'as- Spomladi in poleti je moral trdo delati, jeseni pa spravlja 6adove svojega dela domov in če je letina dobra, je rešen skrbi, kako bo Čez zimo preživel sebe in svojo družino. Jesen je čas, ko 6e ozira kmetovalec nazaj na svoje delo m sklepa račune svojega prizadevanja, obenem pa dela načrte za prihodnjo pomlad, ko bo moral znova zastaviti plug m prijeti za motiko. Najprimernejši Čas za prirejanje kmetijskih razstav je torej pač jesen. Tega se dobro zaveda Ljubljanski velesejem, ki bo v svojo letošnjo prireditev vključil tudi veliko kmetijsko razstavo. Zatvorltev prehoda skozi Lattermannov drevored. Zaradi prireditve Ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 4. do 13. oktobra, bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega Igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti Pivovarni Union, zaprt od 15. septembra do 18. oktobra. onemoglim in ostarelim podpirancem olajša njihovo preživljanje. Osrednji urad še ni poslal celotnega seznama podpirancev niti ni vrnil prošenj onemoglih iti ostarelih delavcev, katere je urad že v letu 1940 odstopil v obravnavanje in rešitev. Urad je ponovno urgiral predložitev tozadevnih seznamov in vrnitev prošenj, da bo mogel nakazati p>od-jx>re tudi ostalim prosilcem, in rešiti še nerešene prošnje. Vse jiodpirance in prosilce pa opozarja, da 60 sred6tva za onemoglostne in 6tarostne podpore zelo omejena in da bo mogel priznati podpore Ramo takim prosilcem, ki so siromašnega =ta-nja in navezani samo na jjodporo urada. Urad bo tem upravičencem nakazal podpore takoj, ko prejme izkaze iz Zagreba, enako bo rešil vse še nerešene prošnje takoj, ko jih Osrednji urad vrne, zato opozarja interesente, da je vsaka urgenca nepotrebna, ker ima te slučaje stalno v evidenci. Vrnitev vojnih u etnikov V zadnjih dneh je bil zaključen dogovor med italijansko in nemško oblastjo za odpust vojnih ujetnikov, rojenih na ozemlju od Italijanov zasedene Slovenije. Po uredbi Visokega Komisariata, ki se je živo zanimal za usodo teh ujetnikov, naj bi ljubljanska mestna občina in ljubljanska mestna okrožja, Novo mesto, Logatec, Kočevje in Črnomelj zbrale j>odatke glede vojnih ujetnikov, ki spadajo pod njihovo oblast. Ti podatki naj bi bili dopolnjeni s podatki družin teh ujetnikov. Pomniti je, da naj se družine same ne obračajo neposredno na Viso- j škodo onih, ki imajo manj in si ne morejo napraviti zalo£. 3. Ti, ki si kopičiš zaloge, si izdajalec. 4. Trgovec, odstopaj blago v mejah rednih potreb in prodajaj le svojim rednim odjemalcem,'ki jih poznaš. 5. Vlada računa danes bolj kot kdaj koli, da boš ti, trgovec, zvesto in razumno sodeloval, in da boš ti, konzument. discipliniran državljan, tako da prehrana, preskrba in razdelitev ne bodo utrpeli škode in ovir. 6. Trgovec, bodi vljuden in potrpežljiv s svojimi odjemalci, in ti, odjemalec, bodi ljubezniv in potrpi s svojim trgovcem. ki Komisariat. Med podatki je treba navesti ime in priimek, poklic, naslov koncentracijskega tabora v Nemčiji, kjer se ujetnik nahaja in njegovo številko. Izreden lovski plen pod Veliko goro Posestnik in lovec g. Pakiž Anton iz Dan pri Ribnici je imel preteklo noč izredno lovsko srečo. Okrog polnoči je ustrelil na njivi, kjer raste krompir, 87 kg težko divjo svinjo, ki se je z mladičema ki pa eta zbežala v gozd. Svinja je naredila ogromno škodo tudi na njivah drugih jx>6estnikov, zato so bili Pakiževega izrednega plena veseli tudi sosedje. V torek ponoči je svit-- ------1-----1 '---------------- Zobcu, diča, ju je vodila mati. Trgovec in potrošnik Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino pošilja v objavo naslednje opozorilo trgovcem in potrošnikom: 1. Trgovec, ne prodajaj, in konzument, ne kupuj preko redne potrebe. 2. Trgovec, ne prodajaj tistemu, ki ima več denarja, večje količine blaga: to bi bilo na S Hrvaškega Zagreb, 12. septembra, s. Jutri, v soboto bo prispela v Zagreb bolgarska gospodarska delegacija na poti iz Bratislave, kjer je s Slovaško sklenila sporazum. V Zagrebu bo začela gospodarska pogajanja s hrvaškimi zastopniki. Bolgarsko zastopstvo vodi ravnatelj gospodarskega oddelka v zunanjem ministrstvu, Pečev. Zagreb, 12. septembra, s. V Zagreb je prispelo 127 otrok, ki so izgubili starte v boju s četniki. Prihajajo iz vasi, ki so jih tolpe čisto razdejale in bodo v Zagrebu ostali nekaj časa pod zaščito socialnih ustanov. Prijave tujih terjatev. Poročajo, da s 15. septembrom poteče rok, ki je bil določen za prijavo vseh terjatev tujih družb in ustanov do državljanov in ustanov, ki zdaj pripadajo novi hrvaški državi. V zvezi s tem omenjajo, da je hrvaška vlada pred nedavnim sporočila svoj sklep, da hoče te dolgove tujim upnikom poravnati. Nepremičnine tistih, ki so odšli iz Hrvaške. Zagrebški župan je včeraj izdal odlok, ki določa, da z včerajšnjim dnem pripadejo vse nepremičnine oseb, ki so iz očividnih razlogov zapustile neodvisno hrvaško državo, v poseat zagrebške mestne občine, ki jih bo odslej upravljala. Ona jih bo sama dala v najem ali jih oekrbovala. Zato so morebitni upravitelji vabljeni, da predlože neposredno omenjenim uradom dosedanje zaključne račune. Nesreče in nezgode Ljubljana, 12. septembra. Nesreča nikoli ne počiva in vedno prihajajo v ljubljansko bolnišnico ponesrečenci, ki jih je doletela nesreča in se bodo morali dalj ali manj čaaa zdraviti na bolniški postelji. Tudi včerajšnji dan in danes ponoči se je zateklo v zdravniško oskrbo nekaj ponesrečencev. Križnar Aleš, trgovski vajenec, je padel po stopnicah tako nesrečno, da se je precej hudo poškodoval po glavi. Služkinja Simončič Ana pa je po nevednosti prijela za napačno steklenico in izpila tekočino katere ni hotela. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico, pa tudi zdravniki' so pravočasno posegli vmes. Otoničar Stane pa je Imel opravka pri cirku-larni žagi. Pri delu pa je bil tako nepreviden, da mu je prišla pod žago levica. Dobil je hujše poškodbe. Naš znani akademski kipar Zdenko Kalin pa je imel smolo na svojem koleau. S koleaa je padel, toda tako nesrečno, da si je pri tem zlomil levico. Vsem želimo, da bi iimprej zapustili bolniško posteljo. V treh vrstah... Novomeški cerkveni koncert bosta izvajala Pevska zbora mestne župnije in frančiškanov, evce bo vodil prof. Matija Tomc. Koncert bo danes ob 19 v kapiteljski cerkvi Novomeški okrajni glavar osebno pregleduje cene po trgovinah. Doslej pa je našel vse v najlepšem redu. kar bodi novomeškim trgovcem le v čast. Zadnjo nedeljo so bile na pohorski cesti velike gorske kolesarske dirke. Zmagal je Mariborčan Lozinšek. Sledili so mu Podmiljščak, Zeunik in Rakef. Po patroni, katero sta našla na savskem produ sta razbijala v bližini Kranja brata Tugomir in Miloš Vidmar. Patrona je eksplodirala in je brata hudo poškodovala. Desno roko je zdrobilo delavcu Francu Ko-nečniku v guštanjski jeklarni. Pri martinovi peči zaposleni Franc Slemnik pa je dobil hude opekline po životu. Moral je v bolnišnico. Te dni se je zbralo na zborovanje v Domžalah nad 200 voditeljev stranke \i osmih krajevnih skupin. V Celju, Šoštanju in Teharju so bili pred nedavnim kuharski tečaji, katerih se je udeležilo nad 350 žensk, kakor poročajo listi. Tudi v Mariboru so uvedli na trgu prodajo samo na tehtanje. Tudi tržna kontrola se je hudo poostrila. Predvčerajšnjim so se začeli vpisovati dijaki na spodnještajerske gimnazije in dnige višje učne zavode. Zidanica in gospodarsko poslopje je zgorelo v bližini Maribora dr. Kokošniku. Škodo cenijo na 6000 mark. Ogenj je zanetil 6 letni otrok, ki je našel vžigalice. Čudna neareča. V Mesarski ulici v Mariboru je zdrknil polno naložen voz premoga po cesti navzdol In se zaril v neki frizerski salon, ki pa je bil ta čas k sreči prazen. En konj je ostal nepoškodovan, drugega pa so morali zaklati, ker je bil tako poškodovan, človeških žrtev pa ni bilo. Ne poiabite na najlepšo letošnjo knjigo, ki bo verna slika današnjih dni, to je na »Slovenčev koledar«, ki stane za naročnike naših listov le 9 lir in 2 liri za pošiljatvene stroške, za nenaročnike naših listov pa stane koledar 20 lir. Vsak naročnik koledarja bo dobil v dar tudi prelepe slovenske jaslice, delo našega akademskega slikarja Gor-šeta. Z jaslicami bo vsak prejel številne pastirce in ovčke, kakor tudi sv. Tri kralje. Naročite koledar takoj pri naših zastopnikih v Vašem kraju, z dopisnico na upravo naših listov ali pa enostavno po položnici, s katero plačujete naročnino! Lepe knjige in zelo poceni, dosegljive vsakemu — vsaka stane le 5 lir — Vam nudi »Slovenčeva knjižnica«, ki bo obsegala 24 knjig, od katerih bo prva izšla 1. oktobra t. 1., nato pa vsakih 14 dni po ena. Vsebina knjig je izbrana, oprema okusna, saj bodo knjige z žico vezane. Velikost knjig bo 14 krat 20 in bo knjiga lahko tudi v okras vsaki knjižnici. Naročite »Slovenčevo knjižnico« takoj z dopisnico in sicer vseh 24 knjig, ker jih boste na ta način dobivali dostavljene na dom; plačujete jih pa lahko mesečno. Knjige naročite pri upravi »Slovenca«, Kopitarjeva 6, Ljubljana. MOD ,0 PORTATILE • , ne.r serivere ch t»rtr« 4 l-Lta »e* col° ♦Te col tipo irp,eta di »'““vostta t*”0”" MOD. 90 PREf S. A S...O • M»1 »WOJ Naročajte Slov. dom! r LA LOTTERIA ED IL GR AH PRENIODIMEMNO LOTERIJA IN VELIKA NAGRADA MERANA L’estrazione dei numerosl e rlcchl premi della Lotteria di Merano 6 collegata col Gr&n Premlo Ippico che si corre in quella citt& 11 12 ottobre p. v. ~ I blglietti che saranno estrattl a sorte pubbllcamente con tutte le garanzie volute dalla Legge saranno pol accoppiatl, con una seconda estrazione a sorte al nomi dei cavalli vinci-torl del Gran Premio e delle altre corse piu importanti. 11 biglietto che risulterš accopplato col cavallo primo arrivato vincerk 1 milioni assegnatl come 1“ premio della Lotteria. ~ Per concorrere a queste estrazionl e diventare mllionari basta spendere 12 lire e ciofe acqui-stare un biglietto della Lotteria dl Merano che trove-rai ln vendita a Lubiana presso banche, tabaccai ecc. Chiusura vendita blglietti: 28 aettembre —lrrevocabile. Žrebanje številnih ln bogatih premij Meranske loterije je v zvezi z Veliko Hipično Nagrado, za katero bodo dirkali konji v tem mestu 12. oktobra t L ~ Srečke, ki jih bo določilo javno, popolnoma zakonsko zajamčeno žrebanje, bodo z zopetnim žrebanjem priključene imenom konj, ki bodo zmagali pri dirkah za Veliko Nagrado in pri drugih pomembnih dirkah. ~ : Srečka, ki bo združena z ime-: nom konja zmagovalca, bo za- : dela milijone, ki so določeni : za prvo premijo loterije. ~ ? Da ae lahko udeležite tega žrebanja in postanete milijonarji, zadostuje, če potrošite 12 lir za ! / iS nakup srečke Meranske loterl-11 je, ki so naprodaj v Ljubljani v bankah, trafikah itd. ~ Prodaja srečk bo zaključena 8. septembra — nepreklicno! Obvezno cepljenje proti davici v Ljubljani Starši morajo k temu cepljenju pripeljati vse nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo Obvezno cepljenje proti rlavici- odrejeno z odlokom Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, bo v Ljubljani od 16. septembra do 18. oktobra 1941. Cepljenje obstoji iz treh podkožnih vbrizgov v dveh presledkih po 14 dni. Cepljenje bo: v Mestnem domu: prvič 16. septembra, drugič 30. septembra, tretjič 14. oktobra; v ljudski šoli Bežigrad: prvič 17. septembra, drugič 1. oktobra, tretjič 15. oktobra; v ljudski šoli v Mostah: prvič 18. septembra. drugič 2. oktobra, tretjič 16. oktobra; v ljudski šoli na Viču: prvič 19. septembra, drugič 3. oktobra, tretjič 17. oktobra; v Mestnem domu: prvič 20. septembra, drugič 4. oktobra, tretjič 18. oktobra. Cepljenje bo vsak dan ob 16.30. Starci morajo k temu cepljenju pripeljati vse nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo in tudi tiste, ki bodo letos začeli hoditi v šolo. še necepljeni otroci, ki so že lani hodili v šolo. bodo cepljeni med šolskim letom. Cepljenje je obvezno za vse otroke, razen za one, ki so bili cepljeni lansko leto, in tudi ne za one, ki bodo po presoji ravnatelja Higienskega zavoda ali zdravnikov mestnega fizi-kata oproščeni zaradi bolezni. Starši cepljenih otrok dobe o opravljenem trikratnem cepljenju pismeno potrdilo. Tako potrdilo lahko dobe na mestnem fizikatu tudi starši onih otrok, ki še niso prevzeli potrdila za lani opravljeno cepljenje. Potrdilo o opravljenem cepljenju proti davici bo v prihodnje potrebno tudi za vse otroke, ki bodo prosili za sprejem v zavetišča, počitniške kolonije itd. Opozarjamo, da je cepljenje proti davici po čl. 10. navedenega odloka obvezno ter bodo starši in druge osebe, ki imajo očetovsko skrbstvo nad otroki, kaznovani z globo do 1000 lir zaradi prekršitve te odredbe. Razne zadeve iz sodne dvorane Obsojeni mesarji — Iz zemljiške knjige — Nakup Virantovega vrta po mestni občini Ljubljana, 12. septembra. Na okrožnem sodišču se ta teden nadaljujejo mnoge kazenske razprave zaradi prestopkov prekoračenja maksimalnih cen, kakor jih je bila določila uredba o cenah z dne 12. marca t. 1. Pred kazenskim sodnikom-po ed i n cem se vrste mnogi ljubljanski in tudi okoliški mesarji, ki pač priznavajo, da so, dokler ni bil urejen nakup živine po točno določenih cenah, prodajali meso po mnogo višjih cenah, ker bi drugače imeli velike izgube. Znano pa je, da mesarji vedno žive le od izgub, nikdar ne priznajo svojih dobičkov. Neki mesar iz okolice je bil obtožen prestopka po členu 7 uredbe o cenah, ker je konec maja prodajal goveje meso po mnogo višjih cenah od maksimalnih. Izgovarjal se je, da ni mogel mesa prodajati po maksimalnih cenah, ker bi imel veliko izgubo, danes lahko prodaja meso po maksimalnih cenah, ker je nakup živine urejen. Za 1 kg mesa je zahteval 30 din ali 11.40 lir. Bil je nepogojno obsojen na 7 dni zapora in 400 lir denarne kazni ter v plačilo povprečnine 114 lir. Ljubljanski mesar Ivan J. je 7. junija prodal 30 dkg govejega mesa za 11 din ali 4.80 lir. Sodnik: »Imate premoženje?« Obtoženec: »Nekaj malega. Sem mnogo izgubil pri strankah.« Sodnik: »Še noben me6ar ni dejal, da živi od dobička.« Obtoženec: »Takrat je bil pri stojnici velik naval ljudi. Meso so ljudje kar grabili. Lahko je, da sem se zmotil in zaračunal.« Sodba: 7 dni zapora in 500 lir denarne kazni in v plačilo povprečnine 114 lir. Mesar je prijavil priziv, kakor prešnji, ki tudi ni bil zadovoljen 6 6odbo. Zemljižka knjiga okrajnega sodižča je v 10 dneh tega meseca zaznamovala že 37 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 896.956 lir. Večina kupnih pogodb je novejšega datuma, le nekatere datirajo še iz lanskega leta. Te pogodbe so bile poslane v odobritev svoj čas vojnemu ministru v Belgrad, kjer jih je doletela usoda, da so se iz-n+e ali pa so bile žrtev velikega požara. Veliko je zanimanje za stavbne parcele in je zadnji čas opažati, da se je stavbna sezona močno razgibala in da so zasebniki začeli zidati hije ali vile na raznih krajih mesta, posebno v severnem in vzhodnem delu. Med važnejšimi kupnimi pogodbami naj navedemo: Cerar Frančiška, posestnica v Mostah, Bavd-kova ulica št. 13 je prodala Mariji Herman, zasebnici na Jesenicah, sedaj stanujoči v Ljubljani nepremičnino vi. št. 585 k. o. Moste (hiša št. 13 v Bavdkovi ulici in vrt) za 120.000 din ali 45.600 lir. Ta pogodba je starejšega datuma. Arh. Hugo Schell, stavbenik v Ljubljani in njegova soproga Marija sta prodala Mariji Baragovi, trgovčevi soprogi Ljubljana, Tyrševa cesta Štev. 1, parcelo štev. 184/6 k. o. Spodnja šiška v izmeri 758 m’ (ob Borutovi ulici) za 17.898 lir. Kvadratni meter nad 22 lir. Perko Frančiška, posestnica v Ljubljani VII, Jernejeva cesta št. 7 je prodala prvič: Ivanu Petriču ml., posestniku v Borovnici parcelo Štev 2050 k. o. Brezovica za 36.100 lir. Drugič pa: Ivanu Petriču star., lesnemu trgovcu in posestniku v Borovnici ter njegovim otrokom Ivanu, Antonu, Greti in Josipini por. Drašler, vsi v Borovnici, nepremičnino vi. štev. 114 k. o. Sf>odnja šiška (hiša št. 7, vrt in druge parcele) za 139.840 lir. Na mestno občino ljubljansko je bil dalje prepisan 6vet ob Gallusovem nabrežju, nekdanji m znameniti Virantov vrt, ki spada pod pare. štev 130 in 156 k. o. Ljubljana-mesto. Ta svet je bil kupljen že lani, toda kupna pogodba je bila pravnoformalno podpisana 27. maja t. 1. Za Kraljevino Italijo-Ljub-liansko pokrajino je pogodbo podpisal ravnatelj finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Ta svet meri 2500 m3. Kupnina je znašala 400.000 din ali 152.000 ■lir. Poštno ravnateljstvo 6i je pridržalo pravico do vseh vrtnih pridelkov in do sadja za leto«. Na tem prostoru so tudi nekatere manjše zgradbe, ki jih mora poštno ravnateljstvo izprazniti po predhodni 3 mesečni odpovedi. Statistika razprav proti navijalcem Prav zanimiva je statistika razprav proti navi- i'aloem cen na okrožnem sodišču. V septembru je >ilo doslej že nad 40 razprav proti osebam, ki so bile obtožene po členu 7 uredbe o cenah, da 60 razne življenjske potrebščine prodajale preko maksimirane cene. Obsojeni so bili mesarji, gostilničarji, peki, branjevci, trgovci in drugi, ki so prodajali meso, kruh, jajaca, mleko, klobase in druga živila po pretiranih cenah nad najvišjo, uradno določeno ceno. Nekatere razprave so bile prekinjene, da 6e izvedejo razni, od obtožencev podani dokazi v njih razbremenitev, nekateri so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. V septembru pa je bilo doslej 25 obtožencev zaradi navijanja cen obsojenih na skupno 189 dni zapora in skupno na 7.750 lir denarne kazni. Med temi so bili samo 3 obtoženci obsojeni pogojno za 1 leto, vsi drugi nepogojno. Pred kazenskim sodnikom-poedincem je bila včeraj obtožen^ tudi neka gostilničarka, da je imela v ceniku navedene višje cene. Njen branilec je pripomnil sodniku: »Gospa ne more priti zaradi svoje strahovite debelosti in je živčno bolna. Zelo je razburljiva!« Sodnik: »Ko je nastavljala cene, ni bila razburljiva.« Razprava je bila v njeni odsotnosti in zaenkrat preložena. —d. Novice iz Države Uporaba jajc za Izdelovanje slaščic — prepovedana. Tržaški prehranjevalni zavod sporoča občinstvu, da je minister za kmetijstvo in gozdove izdal odlok, po katerem je odslej slaščičarnam prepovedano uporabljati jajca pri izdelovanju raznovrstnih slaščic. Ni dovoljeno prodajati avtomobilov tujcem. V >Službenem listu« je izšel te dni odlok, po katerem jo za ves čas, dokler bo trajala vojna, prepovedano prodajati avtomobile kakor tudi njihove sestavne ter nadomestne dele tujim državljanom ali družbam. Določene so z istim odlokom tudi precej stroge kazni za tiste, ki se novih predpisov ne bi hoteli držati. Kršitelji tega odloka bodo kaznovani z zaporom do šestih mesecev in z denarno globo od 500 do 10.000 lir, kakor bo pač teža prestopka. Le vojno ministrstvo ima pravico dovoliti od primera do primera prodajo avtomobilov in njihovih delov in bo za vsak tak primer izdalo posebno dovoljenje. Zakonski odlok o prepovedi prodaje avtomobilov tujim državljanom je začel veljati v sredo, 10. septembra. Tekstilna razstava v Benetkah končana. V Benetkah so zaprli zanimivo razstavo tekstilnih izdelkov. Odprli so jo 20. avgusta in je trajala 20 dni. Razstavni prostori so bili v justinijanovi palači. Ogledalo 6i je to bogato razstavo več tisoč ljudi iz vseh krajev Italije, med njimi tudi številna zastopstva industrijalcev, trgovcev, obrtnikov poleg teh pa tudi mnogo podeželskih ljudi. Obiskala jo je tudi posebna italijansko-nemška delegacija, ki jo je vodil dr. Groon, predsednik nemškega tek-stilnoindustrijskega oddelita. Razstavo so prišli gledat tudi številni zastopniki iz Madžarske, Švice in Hrvaške. Zasega vseh mesnih konzerv. V zvezi s prejšnjimi ukrepi je minister za kmetijstvo in gozdove izdal odredbo, ki jo zdaj objavlja tudi »Službeni list«, po kateri so zasežene vse mesne konzerve, naj bodo kakršne koli vrste ali kakovosti. Isto ministrstvo namerava te zasežene konzerve pravično razdeliti med prebivalstvo in sicer po ceni, ki jo bo določil osrednji odbor fašistovske stranke. Istočasno z odlokom o zasegi vseh mesnih konzerv je bil izdan tudi predpis o obvezni prijavi vseh zalog takšnih konzerv v Kraljevini. Zaloge je treba prijaviti v petih dneh j»o objavi gornjega odloka v »Službenem listu«. Tvrdke, ki izdelujejo mesne konzerve, morajo odslej voditi tudi poseben seznam, iz katerega bo razvidno, koliko mesa in drugih stvari, iz katerih konzerve izdelujejo, vsak dan dobe in za konzerve v resnici tudi porabijo. Se drugi proizvodi, za katere je potrebno izvozno dovoljenje. Minister za izmenjavo in valute obvešča, da po novem carinske oblasti nimajo več možnosti same od sebe dovoljevat izvoz nekaterih proizvodov, kajti za izvoz teh stvari je odslej potrebno fJosebno dovoljenje ministrstva. Po obvestilu »L’Eco dl Roma«, spadajo med takšne proizvode naslednje: sadje, vino, vermut, tekstilni izdelki iz konoplje, lanu, jute itd., svilena tkanina, tkanine iz umetnega vlakna, kovinasti izdelki steklo in kristali, les in plutovina, oljna esenca, kemični neor-ganski izdelki, barvila in strojila, glasbeni instrumenti, modni izdelki, živalski izdelki in razni drugi proizvodi. Drugi dan plavalnega prvenstva Ljubljana, dne 12. sept. Včeraj popoldne je bil zaključen drugi dan pokrajinskega plavalnega prvenstva. Vreme je bilo hladnejše kakor prvi dan tekmovanja, kajti sonca ni bilo in oblaki so se podili po nebu. Tudi na današnjem tekmovanju je manjkalo nekaj najboljših, zaradi česar tekmovanje ni bilo tako borbeno kakor bi bilo, če bi tudi ti plavači tekmovali. Kot prva točka današnjega sporeda je bilo: 200 m hrbtno gospodje: 1. Grašek 3:02.8, 2. Petek 3:09.8, 3. Lampret 4:13.4. Lampret pa je bil zaradi napačnega obrata diskvalificiran. 400 m prosto gospodje: 1. Vlahy 6:18.2, 2. Andoljšek 6:21.6, 3. Jovanovič 6:29.9. Slede: 4. Kerševan 6:53.4 5. Se-žun 7:15.1. Današnja organizacija tekmovanja je bila mnogo boljša kalcor je Sila včerajšnja. Plavalne točke so se hitro vrstile druga za drugo in je bil ves spored končan v dobri uri. Prvih sto metrov je bila velika borba med Vlahyjem in Kerševanom, vendar pa je na koncu uspešno posegel še vmes Andoljšek, ki je na zadnjih 50 metrov prehitel Kerševana, kajti letemu so pošle moči. Andoljšek je tudi ogražal prvega, saj je udaril ob zid samo za malenkost kasneje. V tej grupi so tekmovali predvsem juniorji. 400 m prosto gospodje: 1. Močan 5:23.1, 2. Mihalek 5:42.1, 3. Hud-dnik 5:56. Slede: 4. Rotter 6:09,8, 5. Smerkolj 6:09.8. V tej skupini so se srečali pjupiočnejši kanoni, manjkal pa je žižek, ki ni nastopil, ker je bil pri predvčerajšnji waterpolo tekmi }>o-škodovan. ze takoj prvih 50 metrov je bilo videti, da si bo priboril prvo mesto Močan, ki je v metuljčkovem stilu ze takoj precej pridobil in je do konca razdaljo od drugih Še povečal. V tej skupini bo imenili tekmovalca Rot-terja in Smerkolja, ki sta oba izšla iz plavalne šole in obetata šo mnogo, čeprav sta zasedla v tej točki le zadnji dve mesti, vendar pa je treba ujjoštevati, da sta to še juniorja. Močan je preplaval prvih 100 m v času 11,5, drugih 100 m 2,35, 300 m 4 minute. 200 m prsno mladina: (1. grupa): 1. Potočnik 3:37.4, 2. Fugina 3:39.4, 3. Hočevar 3:41.9. Slede: 4. Hrašovec 3:43.5 in 5. De Gleria 3:52.5. Prvi tekmovalec pa je bil diskvalificiran in je jjotemtakem prvi šele Fugina. 200 m prsno mladina: (2. grupa): 1. Ilerzog 3:07,4, 2. Brozovič 3:06.4, 3. Žigon I. 3:10.4. Slede: 4. Sovre 3:23.1, 5. Prešeren 3:23.8 in 6. Mikiška 3:28.00. V tej točki so nastopili nekateri seniorji skupaj z juniorji. Prav dobro sta se držala komaj 14 m 15 let stara juniorja Brozovič in Žigon. Pa tudi Sovre in Prešern sta dobra. Posebno prvi obeta še zelo mnogo, saj je komaj letos izšel iz plavalne šole. Mladi bodo v prav kratkem času resno ogrožali svoje starejše klubske tovariše. Mladi le tako naprej 1 50 m prosto mladina: (1. grupa): t. Urbas 0:35.3, 2. Poženel 0:36.4, 3. Sežun 0:37. Slede: 4. Fabijan 0:39.5 in 5. Honzag 0:41. 50 m mladina: (2. grupa): 1. Žigon II. 0:42.1, 2. Zablatnik 0:42.5. 3. Sovre II. 0:43. Slede: 4. Pitamic 0:45.6 in 5. Vadnal 0:55.6. Tudi pri današnjem tekmovanju je bila mladina najmočnejše zastopana. Nekateri mladi so pokazali velike sposobnosti in bodo v do-gleanem času imeli v našem plavalnem športu še veliko besedo. Treba pa bo skrbno paziti, da bodo v veščih rokah trenerja. Kot zadnja točka obveznega sjx)reda je bilo plavanje na 200 m prsno dame: 1. Werner 3:25.2, 2. Koželj II. 3:41.8, 3. Koželj I. 4:13, 4. Filipič 4:28.2. V tej točki so nastopale samo štiri tekmovalke in je bilo VVernerjevi prvo mesto zasi-gurano. Veliko sposobnost pa je pokazala drobna in simpatična jun. Koželjeva 1. kakor tudi njena sestra. Posebno prva bo Iliriji še v veliko oporo, saj je dozdaj vežbala komaj dva meseca, pa se je že kar lepo »držala« reprezentantke Wernerjeve. Kot zadnja točka včerajšnjega programa pa je bila spet waterpoIo tekma med dvema moštvoma Ilirije: mea plavimi in belimi. Ta točka je bila vaaj kar se navijanja tiče, najbolj živahna. Pristaši plavih so bili topot številnejši in so kar vidno uživali nad igro svojih. Pa tudi ne zaman, saj so premagali svoje bele klubske tovariše kar z 6:2. Polčas je končal z 2 :2 in je bila igra do tedaj izenačena. Sodil je g. Vrankar. Danes se bo plavalna prvenstvo nadaljevalo in zaključilo s pričetkom ob 5 popoldne. Koledar Danes, petek, 12. septembra: Ime Mar Sobota, 13. septembra: Notburfia. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47. Naznanite sobe! — Mestno poglavarstvo še vedno potrebuje več čednih, opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uredništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato pa prosimo našo gostoljubno javnost, naj lastniki takih sob ali stanovanj te prostore takoj naznanijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Zaradi preureditve prostorov v naši podružnici na Miklošičevi cesti, ostane ista do preklica zaprta in sprejemamo vsa naročila le v centrali uprave — Ljudska tiskarna — Kopitarjeva ulica. Ve8 vodnikov po Ljubljani bo potreboval o velesejmu, da bodo za malo oskrbnino vodili tujce iz stanovanjskega urada, ki bo tujcem nakazoval sobe, v hiše in stanovanja, kjer se bo nahajala tujcem nakazana soba. Za take vodnike bi bili posebno primerni olikani in izobraženi ljudje, kakor dijaki višjih razredov srednjih šol, akademiki, posebno pa nezaposleni inteligentl, učitelji, uradniki 1. dr. Reflektante vabimo, naj se javijo pri TuristiCnem odboru za Ljubljano v mestnem gospodarskem oddelku v I. nadstr. v Beethovnovi ulici 7. Prednost bodo Imeli seveda tisti, ki poleg slovenščine znajo tudi Italijanski ln druge Jezike. Za nabiralno akcijo medicinske klinike v Ljubljani »o darovali na našo prošnjo sledeči: f, Verbič Tone, Vrhnika, 380 lir; g. Kovač Karlo, tari trg pri Rakeku, 500 lir: g. Roblek Karl, Ljubljana, 100 lir; g, Deržaj, Ljubljana, 100 lir; neimenovani 50 lir; g. Joško Majaron, Borovnica, 20.000 lir. Vsem dosedanjim darovalcem se iskreno zahvaljujemo, posebno pa g. Jošku Majaronu, ki je prvi odkupil eno posteljo na medicinski kliniki. — Predstojništvo medicinske klinike v Ljubljani. Dr. Rodotchctfg n« ordinira do 27. septembra. Namesto šopka (a god neimenovani gospe sta darovali ge. I. D. in N. B. Rdečemu križu, sekcija za soc. pomoč 50 lir. Najlepža hvala. Namesto venca na grob ge. Koklič Mine sta darovali rodbini Ludvik Ditrih in dr. Rosina E. 100 lir Rdečemu križu, sekciji za soc. pomoč. Iskrena hvala 1 V Stotini glasbeni Soli bo določitev umikov v soboto 13. septembra popoldan. Gojenci, vpisani za pouk klavirja naj se zgla.se ob 16. uri, za vse ostale predmete pa ob 17. uri v šolskih prostorih. Pouk se prične v ponedeljek 15. septembra. Vse informacije daje šolska pisarna v Pražakovi 19. Iščem konja prama, star 9 let, štev 2556, zobje veliki, ušesa majhna, oddan v Ljubljani 16. artil. ptiku, razpuščenemu v St. Jerneju na Dolenjskem. Kdor ve zanj, naj sporoči na naslov Josip Rus, Travnik št. 45, p. Loški potok, kjer dobi lepo nagrado.______________________________ 2&4(1) m Parcela ta stavbiiče na ljubljanskem polju ob Šmartinski cesti v izmeri 8.595 m3 se proda. — Poizve se v zavetišču Sv, Jožefa v Ljubljani. Solidna stranka brez otrok išče enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slov. doma« pod »Vesten«. J. N. V O L K H A MER c R O m \ NI Z g — O D O V 1 N S K 1 R OMAN »O, potem ga pa poznam! Pred tremi leti je zbežal z ženo in otroki z našega gradu. Kaj pa je napravil vašemu gospodu, da mu gre zdaj za vrat?« je bil Dragožid še bolj radoveden. »Lovski tat je,« mu je pojasnil stražar. »Odkar je zbežal od vas, je živel v naših gozdovih, zdaj tu zdaj tam. da ga je bilo težko najti. Lovil je divjačino pa naj je bil medved ali tur, jelen ali veper. Saj smo ga Imeli že večkrat v kehii ln so ga trdo prijeli. Zadnjič je dobil sto palic in so ga opomnili, da pojde prihodnjič za življenje. Ali misliš, da je kaj pomagalo? NiČ, ti pravim. Takoj nato je spet položil jelena!« »In kaj se mu zdaj zgodi?« je še vprašal Dragožid. »Privežejo ga na živega jelena, katerega naženejo v gozd, ko posije sonce v grajska okna,« je povedal stražar. »Jezus Marija,« je vzkliknil kmet Vilihart in menil, da je taka obsodba nekaj groznega. »Kaj takega se ne bi zgodilo, če bi še živel rajnki grof, ki je bil dober in pobožen gospod,« je pripomnil drugi kmet Va-sagriin. »Dober in pobožen?« je nekako podvomil Vilihart. »No, ali ni sezidal v Mehovem cerkve, kjer je tudi pokopan?« je zagovarjal Vasagrim rajnega grofa. »Da, da, a prej je še vrgel skozi okno dobro gospo Hildegardo,« se Vilihart ni dal ugnati »Slišal sem o tem. Gospa je bila baje zelo stroga s posli,« je odgovoril Vasagrim. »Kaj še! Red in lepo življenje je zahtevala, kar je vse hvale vredno,« se je razvnel Vilihart. »Ti si še mlad in govoriš, kar ti je nalagal kak sprijen hlepac, jaz sem jo pa poznal. Tam pri nas v Kamnju sem jo videl, ko je zidala cerkev in spital, oblačila In prehranjevala reveže in sama umivala in čistila bolnike in jih, ko so ozdraveli, še bogato obdarovala. Preden je umrla, je zapustila vse premoženje za uboge. Gospa Hildegarda je bila tako dobra ko svetnica.« Ob teh zadnjih besedah, ki jih je Vilihart govoril s posebnim poudarkom, se jim je približal sivolasi mož. »O dobri rajni gospe govorita? Da, na njej ni bilo niti sledu česa slabega, ker kako naj bi se sicer pri tako groznem paden čudežno rešila?« se je vmešal v pogovor starec. »Tudi tl si prišel sem gori, stari Lindunar? Ravno prav, nam boš ti kaj več povedal, kako se je zgodilo, da nista stari grof in njegova gospa Hildegarda toliko let več živela skupaj. Ti veš to najboljše, pripoveduj!« »Rad, rad vam povem, Vilihart, kar vem o svojem ubogem gospodu in o angelsko dobri gospe,« je bil pripravljen Lindunar, okoli katerega se je zbralo mnogo ljudi, da bi ga poslušali ter pozabili na nesrečnega Blagošo. »Dolgo je tega, sam ne vem, koliko let,« je začel Lindunar, »ko sem bil najbolj pri moči ln sem služil tu na gradu med oboroženimi hlapci. Takrat je bilo tod okoli po gozdovih mnogo razbojnikov, zakaj Ogri so večkrat prihrumeli v deželo in po-končavali vse z ognjem in mečem. Ta in oni dobri gospod je sprejel na svoj grad uboge ljudi, da so bili v poslopjih za prvim obzidjem na varnem, in še živež jim je dajal. Večina gospodov pa je imela premajlhne zaloge, ali pa so šli sami nad Ogre In je moral z njimi vsak, kdor je mogel nositi orožje. Ogri so ubogo ljudstvo, ki se ni moglo braniti, poklali kakor živino ali pa ga odpeljali y suženjstvo. Možje, ki so šli v boj, so bili po- biti ln celo vojvoda Eberhard, kakor mi je pravil rajni grof, je padel s svojimi tremi sinovi in mnogimi gospodi pri Pliberku, vojvoda Konrad pa pri Avgsburgu. Zapuščene žene in otroci so se zatekli v gore, da bi se rešili pred sovražnikom’ ki je po dolinah vse požigal, klal im moril. Tako so otroci rasli v divjini-ne da bi mogli v cerkev, kjer bi poslušali božjo beseda Nobenega dela se niso lotili, samo loke so si pripravljali in postali razbojniki. Rajni grof jih je zasledoval in jih strogo kaznoval, ako smo jih dobili v roke. Nekoč se je primerilo* da so v njegovem okrožju spet oropali kmete, jih zvezali in jim zažgali nad glavo hiše, da so v njih zgoreli. Grof se je neznansko razjezil in vsi smo morali na konje. Tri dni smo na vse pretege drveli čez drn in strn, po strmini in ravnini, skozi soteske in gozdove, a našli nismo nič. Grof je od ure do ure bolj besnel. Ker nismo skoraj nič počivali v kratkih nočeh, so konji opešali, a tudi nam je pošel živež In morali smo se vrniti. Ko ja grof pred konjušnico razjahal, je zaslišal v kravjem hlevu jok In je vstopil. V hlevu je bila Lupa, čedna deklina, sicer pa nič kaj prida. »Kaj tuliš?« jo je nahrulil grof. »Kaj bi ne jokala, ko me je dala gospa pretepsti, ker sem v hlevu s šimnom govorila. Sama ni nič boljšal Snoči je prišel gospod s Hardeka In mislim, da še ni odšel!« je zlobno sumničila. »Gorje tl, če lažeš!« ji je zagrozil grof. »Ce ni res, naj se s kravo vred, ki jo molzem, spremenim v kamen!« je odgovorila predrzna dekla. Kar je povedala, je bilo toliko resnično, da je prejšnji večer res prišel Hardekar, lep gospod vitke rasti, na grajsko dvorišče, a je takoj odjezdil, ko je izvedel, da grofa ni doma. Malopridnica je to vse vedela, a ker je videla, kako je grof slabe volje, je zlobno osumnlčila gospo, da bi se maščevala za kazen. Grof je ves razburjen zdivjal po stopnicah. Ko se je bližal grofičini sobi, Je opreaaio in tiho stopal, da bi jo presenetil. V sobi je slišal govorjenje, a vrata so bila zaprta. nr Andrejčkov 3 o ž e: Žalost m veselje Risal Jo že Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik o m a n slikah ^(✓7) i 16. Peter je bil že pri njem. Zavihtel je sekiro nadenj, a roke so se mu tresle, da mu je ušla iz rok. Oni je pustil otroka, planil na Petra in ga podrl na tla. Nastavil mu je nož na prsi in zavpil: »Skesaj se grehov, zadnja ura ti bije!« V smrtni nevarnosti je Peter začutil nečloveško moč. Zgrabil je onega za roke in se mu skušal izviti. Dolgo sta se bila in premetavala 17. Nazadnje se Petru posreči spraviti onega na tla ter mu izviti nož. Stisnil ga je za vrat, da je pene tiščal ter kričal: »Zdaj je vrsta na tebi, da se skesaš! Vdaj se, pa z mano k sodniku. Tam boš povedal, čigavo je dete in kdo je bil tujec. Zamolčal bom, da si hotel otroka zadušiti.« Hudodelnik se je zaničljivo nasmehnil: »Rad bi me spravil v luknjo. Nikoli ne boš zvedel, čigav je.« 18. Peter ga je še trje pritisnil k tlom, da je začel klicati na pomoč gospodarja. Ta je bil že Bog ve kje. Ker so bila Petrova kolena trda in trša, je nazadnje začel prositi, naj ga spusti, da bo vse povedal in da pojde k sodniku. Peter ga je spustil in vstal. Oni pa je izkoristil trenutek. Ko bi trenil, je bil pri otroku, ki je vpil kakor božjasten, ga pograbil za noge in ga zavihtel nad prepad. 100.000 lir nagrade izumitelju »samofrča« Edinstven natečaj za izum priprave, silo lete! Te dni je bil v Rimu razpisan nad vse zanimiv natečaj, ki je v vsakem oziru res nekaj »isto posebnega. Razpisana je namreč visoka nagrada za tistega, ki bi se mu prvemu posrečilo izdelati pripravo, s katero bi človek lahko letel po zraku, ne da bi se pri tem morda posluževal letala ali kakšne druge pogonske sile razen svoje lastne. Natečaja se lahko udeleže vsi tisti italijanski državljani, ki bivajo zdaj doma v Italiji. Novi izum pa mora ustrezati natančno določenim pogojem. Človek mora z novim »samofreeim odleteti s čisto vodoravnega prostora, kakor na primer s kakšnega normalnega letališča, in ob normalnih vremenskih razmerah. Odlet torej ne sme olajševati kakšna strmina in mora biti ozračje čisto* mirno, brez vsakega vetra, ki bi človeka pomagal nesti po zraku. Leteli mora najmanj pet s katero bi človek lahko z lastno po zraku metrov visoko po zraku ter preleteti progo 2 km, tam zaviti okoli postavljenega stebra ter potem spet prileteti nazaj na start. Dovoljeno pa je pri tem založiti se je s takšnim aparatom, ki ga letalec lahko med poletom nese s seboj po zraku, ne pa da bi se oziral na kakšno pripravo, ki bi za časa poleta ostala na tleh. Letalec pa se takšnega lastnega akumulatorja sme posluževati kvečjemu pet minut pred poletom in ne več. Prepovedano je seveda pri tem, da bi »človek-ptič« med poletom imel kakršno koli oporo na tleh, da bi si z njo pomagal držati v zraku. Za tistega, ki bi iznašel tak aparat in omogočil človeku letati po zraku brez takšnega letala, s kakršnim že zdaj leta, torej za tistega, ki bi naredil »samofrč«, s katerim bi človek s pomočjo lastne sile letel vsaj 2 km daleč in vsaj 5 m visoko, je razpisana nagrada 100.000 lir. Proslava 50 letnice papeževe okrožnice »Rerum novarum« 50 letnico papeževe okrožnice »Rerum Novarum« so te dni zelo slovesno praznovali tudi v Buenos Airesu v Argentini. Slavnosti, ki jih ie za to priliko priredila Zveza katoliških delavskih društev, so se v velikem številu udeležili tamkajšnji katoliški delavci. Bile so v Kongresni palači, kjer je daroval pontifikalno sveto mašo nadškof iz La Plate, lep verski govor pa je imel na zbrane delavske množice ustanovitelj omenjene zveze msgr. De Andrea, ki je med drugim poudarjal, kako katoliška Cerkev z vso vnemo skrbi za delavski razred. Slovesnosti se je med drugimi udeležil tudi argentinski minister za javna dela, predsednik Narodne hranilnice, predsednik Narodnega odbora za delo in številne druge osebnosti. Sloviti španski muzej spet odprt V barcelonski pokrajini leži mesto Vich, ki je pred špansko državljansko vojno slovelo in še zdaj slovi po svojem bogatem Škofijskem muzeju. Ta muzej, ki velja za enega najpomembnejših, kar se tiče cerkvenih umetnin iz srednjega veka, ki so v njem spravljene, je bil 18. julija 1936 zaprt. Med špansko državljansko vojno so komu- I nisti odnesli mnogo dragocenih predmetov iz njega in z njimi zbežali na razne strani, zlasti pa v Francijo. Zdaj se je posrečilo vse te raznešene dragocene umetnine spet zbrati in prinesti nazaj v Vich, kjer so sloviti Škofijski muzej spet odprli občinstvu. Italijanski veleturist bo raziskal gore okrog Kosova V albansko prestolnico Tirano je prispel inž. Pietro Ohiglione, znani planine, ki je že lezel po gorah V6eh petih zemeljskih celin in je bil tudi odlikovan z zlato kolajno za atletske vrline. Pietro Ghiglione zelo dobro pozna tudi albanske gore in zdaj namerava izpopolniti svoja prejšnja raziska-vanja v hribih okoli Kosova v Srbiji. Na pobudo albanske založbe »Distaptur« je bila pred kratkim izdana Ghiglionejeva knjiga, v kateri ta sloviti hribolazec popisuje glavna pogorja v kraljevini Albaniji, gore, ki jih je lani 6am preplezal. Čebele se vozijo z letalom Danska je slovela in še zdaj slovi po obilnem pridelku čebelne strdi. Cenijo, da jo čebele tam nanosijo vsako leto za okrog 33 milijonov kron. Precej zasluge pa imajo pri tem — kakor kažejo uradni številčni podatki — čebele italijanskega plemena, imenovanega Regina — kraljica. Te vrste čebele so že večkrat prepeljali iz Italije na Dansko kar z letali. - , >, *, ^ Vzhodno bojišče: Sovražni tank, ki so mu italijanski vojaki »stopili za vrat«. Prva električna lokomotiva s turbino na benci Priporočljiva bo zlasti za tiste dežele, kjer manjka vode m V tovarni »Brovvn Boveryc v švicarskem Ba-denu bodo v najkrajšem času izdelali novo vrsto lokomotive. Bo to prva električna lokomotiva na svetu, ki jo bo gnala turbina na bencinski pogon. Omenjena velika švicarska tvrdka si jo je zamislila in tudi že skoraj izgotovila, da s tem novim izumom dostojno proslavi 50 letnico obstoja. Nadvse originalna nova lo-komotiva sestoji iz turbine na plinski pogon, zračnega hladilnika in kotla za gorivo. Dinamo-stroj gonijo kolesa na zobe, ki narede od 5200 do 8120 obratov na minuto. Nova lokomotiva, ki so jo zgradili za švicarske železnice, ima moč 2200 konjskih sil. Konstrukcija je nadvse enostavna in ker te vrste lokomotiva ne potrebuje vode za hlajenje, mislijo, da jo bodo V bodoče uporabljali zlasti v tistih deželah, kjer voa^. primanjkuje. Iinportante societi mi- Ugledna milanska druž- lanese vendita macchine ba za prodajo strojev utensili, cerca ditta za orodje išče tvrdko oppure elemento com- ali resno, sposobno, petento serio attivo per aktivno osebo za pre- collaborazione vendita prodajo proti proviziji, su base provvigioni. Pisati: Scrivere: Casseta 259 M. — Unione Pubblicita Maliana, Milano CdROUNKd i, pustolovski roman »Rano ie povzročila krogla, ki je bila izstreljena iz velike bližine. Smrt ]e nastopila hipoma. Izgleda, da je bi-a to nesreča in se je zgodila pred približno dvanajstimi urami.« »Ta vaš ,izgleda* je zelo umesten, gospod doktor,« je smehljaje se dejal komisar. »Gotovo je_ naša naloga, da razjasnimo ostalo. Vendar pa bi me zanimalo, da bi mi povedali, iz česa sklepate, da je bila nesreča?« »Hm! Ne morem jasno izraziti. Iz vsega.« »Iz vsega! Gotovo mislite na zunanje okoliščine: na kraj, na lego trupla, na krpo, namočeno v petroleju itd.« »Gotovo. Zakaj? Ali ne mislite vi istega? Ali se vam zdi kaj čudnega?« »Ali nimate vi sami nobene možnosti, da bi ugotovili, ali gre za nesrečo ali za zločin?« »Nisem še naredil obdukcije! Toda mislim, da je v tem primeru najboljše sredstvo, da se pride do jasnosti to, da se proučijo okoliščine. Naj bo torej nesreča ali umor, jaz vam morem z gotovostjo povedati le to, kar sem dognal, da je namreč smrt povzročil strel iz neposredne bližine. Drugega ne morem reči.« 6 »Kakšna je bila približno razdalja med cevjo samokresa in pa sencem?« »Čisto točno ne morem dognati. Približno deset alj petnajst centimetrov, kakor se to more zgoditi v primeru usodne neprevidnosti pri snaženju orožja.« »Ali bi razdalja ne mogla biti večja? Na primer en meter ali dva?« »Ne morem reči z gotovostjo. Popolnoma izključeno to nikakor ni.« »Torej vidite, da zločin nikakor ni izključen.« »Ali imate kak dokaz, ki utemeljuje to domnevo?« Komisar je tedaj zdravniku povedal o dosedanjih uspehih preiskav«*. Prav v tem hipu sta se vrnila oba policista, ki sta preiskovala strehe in eden izmed njiju je začel poročati o tem, kar sta dognala. »Preiskala sva vse strehe, na katere je od tu mogoče priti. Vsa podstrešna okna že dolgo niso bila odprta, kar je mogoče ugotoviti po tem, da so zelo zaprašena in večina izmed njih je zaraščena z mahom. Je pa nekaj oken, ki se večkrat odpirajo, ker spadajo k raznim stanovanjem. Do teh oken je mogoče z lahkoto priti s streh. Ta hiša ima veliko okno, odkoder prihaja svetloba na stopnišče. Z lahkoto ga je mo- foče odpreti in priti v hišo po tej poti, ar sva storila tudi midva, ko sva se pravkar vrnila sem. To okno je bilo odprto pred nedavnim. Odkrila pa sva še nekaj, kar se zdi, da je večje važnosti.« Pri teh besedah je potegnil iz žepa bel žepni robec, ki je bil vlažen od nočne rose. Komisar ga je vzel iz njegovih rok in ga pozorno ogledoval, v nadi, da najde na njem kak znak, ki bi mu mogel biti koristen pri nadaljnji preiskavi. Skoraj na sredini robca je bilo nekaj majhnih madežev od krvi, v kotu pa je bil monogram R. F. Nato ga je zavil v papir in skrbno spravil. Zopet se je globoko zamislil. Skušal si je v duhu predstaviti, kako se je zločin izvršil, da bi na ta način mogoče lažje mogel dospeti do krivca. Iz vsega, kar je do sedaj bilo iw> goče ugotoviti, je morilec prišel skozi okno na stopnišče in od tu je skozi vrata prišel v odvetnikov^ sobo. Skozi okno v sobi ni mogel priti, ker je bilo zaprto kakor po navadi. Odšel pa je po izvršenem zločinu skozi okno v šoti. Poleg tega je morilec pustil tako rekoč svojo posetnico za seboj: robec z začetnima črkama, ki gotovo ni bil na strehi več kot kakšnih dvanajst ur. Brez dvoma je bilo v vsej zadevi še mnogo nejasnosti, vendar pa, če se mu posreči dospeti do lastnika robca, bo skrivnost prav kmalu rešena. Komisar je bil vidno zadovoljen z uspehi, ki jih je do sedaj prinesla preiskava. Čutil je nekako zadoščenje, da je takoj uganil, da gre za zločin, čeprav je vse kazalo, da se je zgodila le nesreča. Bil je prepričan, da se mu bo prav kmalu tudi posrečilo dobiti krivca in ga izročiti pravici. Razložil je zdravniku vse, kar je dognal in ta mu je prisrčno čestital. Toda komisarju še ni zadoščalo. Ni se hotel prezgodaj veseliti uspehov in ostati le pri domnevi. Takoj je hotel dognati, kdo je lastnik robca. Odšel je torej z obema policistoma skozi okno in preko streh. Hotel je videti mesto, kjer sta našla robec, nato je krenil k prvemu izmed oken, katerega sta mu pokazala. To okno je bilo v višini približno dveh metrov od strehe in ne bilo bi težko priplezati do njega. Eden izmed policistov je to tudi storil in prav kmalu je sedel na oknu. Iz notranjosti je bilo slišati preplašen krik dveh deklic. Ob tem kriku je vstopil v sobo nek delavec, ki je z namršenimi obrvmi gledal čudnega gosta. Ko se je zavedel, s kom ima opraviti, se je nekoliko pomiril, vendar pa se mu je še vedno videla na obrazu nevolja. »Rad bi vaše osebne podatke.« »Od kdaj prihaja policija vpraševat po osebnih podatkih skozi okno?« je ostro vprašal delavec. »Ta vas prav nič ne briga. Ni vaša dolžnost, da izprašujete, pač pa, da odgovorite na stavljeno vprašanje, če nočete imeti sitnosti.« »Ime mi je Albert Fonchal.« »Ali imate še kakšno drugo krstno ime?« »Da. V krstnem listu je zapisano tudi Marjan. Toda do sedaj me s tem imenom še nihče ni klical.« »Vaše stanovanje?« »Tukaj, seveda.« »To vem. Vedeti hočem vaš naslov V kateri ulici stanujete in katera je vaša hišna številka?« »A tako! Ulica Duroc St. "52.« »Kje ste bili snoči okrog osmih?« »Kje neki? Tukaj pri svoji družini.« »Koliko oseb šteje vaša družina?« »štiri. Moja žena, jaz in dve hčerki.« »Ali ste snoči okoli osmih opazili kaj nenavadnega?« »Kako? Ne razumem, kaj hočete reci s tem. Kaj naj bi bil opazil?« »Nekoga, ki je hodil po strehah?« »Nikogar nisem videl,« je dejal, in njegovi izjava je bila videti odkritosrčna. Policist je videl, da tukaj ne bo ničesar opravil, zato se je vrnil na streho in odšel s komisarjem k drugemu oknu. Za Ljudsko »lukam« t Ljnhljanl: Jote Kramarič — Izdajatelj: Int. Jote Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov 119 vrafamo — »Slovenski rtom« uhaja »sak .ivnik »h 12 »loscčna narof nina ie 8 Ur, ca Inorr-^tvo 10 Ur — llredoUhoi K»oitarjeva ulica S/ITI — Uprava; Kopitarjeva olica 6, Ljubljana — T e I e t o o 8tev. 40-01 do 40-05 Podralnieat Novo mesto-