8t. 22 _____________V Gorici, Ithflja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek In soboto ob 4. uri popoldne ter itane po poŠti orejenana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 K »/„ . . . ;.......10 » v, ...... . Posamične Številke stanejo 10 vin. „80CA" ima nastednje izredne priloge: Ob notam letu ^aitpo^po -Boimsem fe^lKa^n^fflj ,&af Ipot po I^ubljaiii in Majskih mestih", dalje dvakrat v letu ..Vosnl red železnic, parnikov Id poitnil ivea". • * ¦ Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki uliq Uev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A'. GabrSCtk Ha naroČila bres dapoajane naroljntno se ne oziramo Oglasi in poslanice se racunijo po Petit?vrslah če tiBkano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-kn;t 12 v vsaka »rsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po proaroru. — — Keklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Iva o Kavčič v Gorici. v torek dne 23. februvarija 1909 Tečaj XXXIX. »Vse m narod, svobodo in napredek I« Dr. K. Lavril Uredništvo se nahaja v Gosposki ulloi št. 7 t Gorioi ^..nad t Z urednikom je mogoč j govoriti vsak dan g/8. do 12. dopolodne ter od S. do 6. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo^se na haja v GosposkiulioiSt. 7vi. nadsir. na levov tiskarn laroCnlno !i oglase je plaBatl loco florlca Dopisi naj se poliljajo le urednUtrn. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnlitfB. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče-, sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Sočac in ^ Primorec« se prodajate v Go.i i v nafiih knjigarnah in teh-le tobakamah : Schwarz v Scsl ulj Jelleraitz v Nunski ul., Ter. leban na tekališču a Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt^v po-kopališčni ulici, L Matiussi v ulici Formica, I. Hovafislj v Korenski ulioi št. 22; v Trstu v tobakarni LRvM>n51fl na trgu della Caserma. T«l»foa il. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSčck (odgov. J. Fab6i8) tiska in zal. Deželna norišnica. (Dalje.) Dr. Schweighofer, ravnatelj norišnice v Solnogradu, je povdarjal nasproti komisiji, da na zemljišču 15 ha se ne more zgraditi norišnica po kolonialnem sistemu. Naglašal sem opetovano, da finančna moč naše dežele ni taka, da bi mogla vzdržati troške, katere bo zahtevala izvršitev od-sekovega načrta. , „ V uradnem aktu z dne 25. 6. 1892.. katerega je proglasil deželni odbor za produk temeljitih študij, se je določilo predložiti deželnemu zboru ustanovitev norišnice s troškom en milijon in dvesto-tisoč K. Ko pa se je imel kmalu nato otvo-riti deželni zbor, so pa napravili kar na-krat drug akt, ki je bil seveda tudi produkt temeljitih študij, s katerim se je predlagalo ustanovitev norišnice s svoto 0511.000 K. Ta akt ima datum 9. 7. 1892. Dostavilo se je, da 250.000 K je odbil deželni inženir, ne da bi pri tem mogla trpeti izvršitev načrta. Dr. Pontoni je opetovano povdarjal, da je nemogoče izvršiti načrt deželnega odbora za tak znesek, tudi iz poslanskih ust se je to culo v zbornici, ali referent je zagotavljal v seji deželnega zbora, da se nikoli ne prekorači svote 950.000 K, ker da se je kalkuliralo na široko. Dandanašnji, ko delo še ni povsem gotovo, je t r o š k o v, kakor je neki poslanec povedal v deželnem zboru, ž e ! milijon in 500.000 K. Torej že sedaj je svota 950.000 K prekoračena za 600.000 K. Norišnica v Vidmu, v kateri je spravljenih 380 umobolnih, je stala malo več nad 900.000 lir. Dr. Pontoni se obrača do proi. Bel-niondo, rekoč, da mora zona spreleteti vsakega razsodnega človeka in vsakega zdravnika, ako pomisli, da se hoče izpostaviti taki žrtvi tako ubogo in izžeto deželo, kakoršna je naša, da se jej da zavod na tako nezdravem temelju. Kako bo mogla uprava kake dežele, tako izsesane, potro- šiti tako veliko svoto za norišnico, dočim se nahajajo bolnišnice v tako primitivnem | in žalostnem stanu. Ali je to pametna in r a z s o d n a u;»»i»va, ki potrosi skoro 2 milijona lir za norišnico, dočim ista uprav a n i storila doslej n i Č za uboge porodnic e, n e z a zapuščene o t-r o k e, n e z a s v o j e t a ko številne š k r o i u I o z n e, j e t i č n e in pel a-g r o z n e. Pred leti je bil naš deželni odbor naznanil namestništvu uradno, da ne misli predložiti deželnemu zboru načrta za z-d r a v s t v e n i z a k o n, češ, da bi ne j mogel opravičiti troškov od strani deželnega odbora, ki bi ga stalo uveljavljenje tega zakona. Kako bo pa mogel tak deželni odbor opravičiti prekoračenje troškov za norišnico, ako misli, da mu je nemogoče opravičenje za najbolj človekoljubno postavo? Pri polni luči tekočega stoletja nima naša dežela še zdravstvenega zakona, ka-korsen ne manjka v nobeni civilizirani deželi. Ali tej upravi, ki pravi, tla nima denarja za tako koristno postavo, ni mar potrositi skoro 2 milijona za norišnico, v kateri bo prostora samo za 350 bolnikov. Reklo se je, da je izdal Paetz ugoden parere tudi glede kraj a in obsega zemljišča. Jaz moreni izjaviti, da to ne odgovarja resnici. Paetz je pregledal le načrte pavilijonov. Goriški načrt se lazlikuje od norišnice Paetzovega tipa, kar kaže, da se mu ni vse prav razložilo. Po mojem mnenju ta bo treba boriti s po-mankljivostimi prostora že s početka ter bo treba odpomoči; norišnica s 350 posteljami ne bo zadostovala za deželo. Zavod, kakoršen je naš, bi moral i-meti vsaj dva psihiatra; vsaj ravnatelj in primarij bi morala biti špecijalista. Ali v c'eli deželi ni niti j e d n e g a zdravnika, ki bi imel potrebno kvalifikacijo za taka mesta. Dr. Pontoni je nasvetoval, že pred leti, naj se naroči kakemu mlademu domačemu zdravniku, da bi se posvetil psi-hijatriji ter se šel učit v kako uzorno no- rišnico, seveda proti zagotovilu, da se ga poTern nastavi, ali deželni odbor kaj takega n. storil. Zato se ni hotel nikdo izpostaviti negotovosti. Vsaka razsodna in previdna uprava se p« i udi kar najhitrejše, da dobi kolikor mogoče hitro sposobno osebo, kateri more izročiti usodo tako važnega zavoda. Ravnatelj takega zavoda potrebuje tudi najmanj 6 mesecev, da si pripravi in izuči' postrežnike po zahtevah moderne psihiatrije. Pri nas se dela že zadnja dela, ali ravnatelja še nimamo. Res je, da prihaja neki ugleden psihiater ter daje od I časa do časa nasvete, toda to ne zadostuje, ker ta ne bo prihodnji ravnatelj zavoda. Omeniti posebej je še treba to: Načrti so se napravili po kriteriju nekega n e roškega psihiatra, ki je bil prišel tudi potem v Gorico, pregledat jih in popravit, sedaj pa se skončuje delo s pomočjo 1 a š-kega psihiatra. Nemajhna razlika pa je v funkcioniranju laške in nemške norišnice. Paetz porablja toliko v svrhe terapije in discipline kolikor radi ekonomije vedno močno število mirnih kroničnih umobolni-kov za delavske moči. Paetz hoče, da je psihiater tudi agronom norišnice in nihče drugi. Po laških norišnicah pa je kolonija izročena večinoma oskrbi uprave. Po rctnških norišnicah je bolj ravnatelj praktičen človek ter se briga bolj za praktično stran psihiatrije; po laških norišnicah pa je ravnatelj v največ slučajih učenjak. Zato pa je norišnica Paetzovega t i p a m n o g o c e n e j š a. Vsega tega pa ne vedo možje, ki vodijo našo u-pravo, odtod taka k o n f u zji o s t, ki je sedaj tako velika, kakor še nikoli. Sedaj ne vedo, do katerega svetnika bi se obrnili, da bi mogli izprazniti sedaj obstoječe prostore za umobolne, kjer so doma razne bolezni. Smo pa Še vedno brez r a v n a t e 1 j a i n b r ez primarij a, pa pred otvoritvijo norišnice. Mislim, da se n! še nikoli dogodilo, da bi se otvarjal tako važen zavod pod tako žalostnimi avspicijami. — V kratkem se ima odpreti nekaj paviljonov. Jedrm najtežjih nalog, pravilno nastaniti bolnike, bo morda izročena zdravniku, ki nima za to potrebnega znanja in skušenj. Sedaj ugibajo, ali bi preselili najprvo dne umobolne, ki so zdravega telesa, ali one, ki so bolni tudi na telesu. ••- Leta in leta že razlagam, da vsaka zdrava uprava imenuje ravnatelja norišnice skoro isti čas, ko se odloči zgraditi jo. V Vidmu je bil imenovan ravnatelj norišnice 6 mesecev pred otvoritvijo, pa je bilo že pozno in ta za-poznelost je stala upravo 20.000 lir, kajti ravnatelj Antoi sni je dal prenarediti razne reči, ki mu niso ugajale ter se niso skladale z njegovim sistemom in navadami. Živo sem obžaloval in še obžalujem način, kako se je ravnalo z vprašanjem norišnice od strani deželnega odbora, katero se je zavlačevalo v našo največjo sramoto nad 10 let. Obsodil sem nakup zemljišča na onem prostoru, ki je izpostavljen po leti hudim pasjim dnevom brez kakega gozdička, brez kake sence. Obsodil sem v e 1 i k o s v o t o, izdano za nakup zemljišča, ki ne odgovarja na-m c n u. Obžalujem, da so paviljoni zgrajeni tako, da se nastani one bolnike, ki potrebujejo ločene, mirne prostore, prav v bližino ceste, ki je vedno šumna in nemirna. Bolniki, ki so mirni ter bodo delali in za katere bi bil na mestu stik s svetom, bodo nastanjeni pa v najbolj mirnem kraju. Obžalujem, da se namesto simetričnega tipa ni dala prednost vaškemu tipu, ki je tako simpatičen in bi zahteval manj troškov. Dr. Pontoni citira potem iz govora prof. Belmondo na kongresu psihiatrov v Benetkah stavke, v katerih pravi: da po najnovejših zahtevah psihiatrije je potreba za norišnico zemljišča 20 do 30 ha ter da je vsled te zahteve izključeno, da bi mogla stati norišnica v pomerlju ali v neposredni bližini kakega stolnega mesta, kajti jako težko je dobiti v takih okoliščinah obsežno zemljišče brez poslopij in brez bližnjih cest. Poslopja morajo stati v središču zemljišča, tako da so okoli in o-koli od tega obdana. Niti jedni navedenih zahtev pa ne odgovarja zemljišče naše norišnice--------------Hrase je napovedal Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treta mušketirjev". = Francoiki spisal: = ALBXANDRE DUMAS. == (Dalie.) — Da, Monseigneur, jaz sem, in dovolite, da vam predstavim gospodu du Vallona, svojega vrlega pri-telja, za katerega ste se, Eminenca, svoj čas tako blagovolili zanimati. In d* Artagnan posveti Porthosu v obraz, ki je žarel veselja; Porthos je začel razumeti, in bil je ves ponosen na to. — H grofu La Fere-ju greste ? nadaljuje d' Artagnan. Saj vam ne bova nič v nadlego, kaj ne, Monseigneur? Blagovolite nama kazati pot, in pojdeva za vami. — Mazarin pride polagoma zopet k močem. — Ali sta že dolgo v pranžniei, gospoda? vpraša s tresočim se glasom, ko se je domislil obiska, ki ga je bil ravnokar napravil svojemu zakladu. Porthos odpre usta, da bi odgovoril, toda d' Artagnan mu namigne, in Porthosova usta so ostala nema ter se počasi zaprla. —¦ Ravnokar sva prišla, Monseigneur, odgovori d'Artagnan. Mazarin se oddahne: ni se več bal za svoj za klad; bal se je samo še zase. Nekaj kakor smehljaj mu je zaigralo krog ustnic. — Žal, ujela sta me v past, gospoda, pravil nato, in priznati moram, da sem premagan. Prositi! me hočeta prostosti, kaj ne? Dam vama jo. — O, Monseigneur, pravi d' Artagnan, kako ste dobri! Toda prostost že imava, in prosila bi vas rajši nečesa drugega. — Prostost da že imata? pravi Mazarin ves ple-plašen. — Gotovo, in le vi, Monseigneur, ste svojo izgubili, in sedaj si jo morate zopet kupiti; kaj hočete, Monseigneur, to je vojno pravo! Mazarin je vstrepetal v dno srca. Njegov tako bodoči pogled se je zaman vpiral v posmehljivi Ga-skončev obraz in Porthosove mirne oči. Oba sta bila skrita v senci, in niti kumska Sibila ne bi bila mogla citati z njunih obrazov. — Kupiti prostost! ponovi Mazarin. — Da, Monseigneur. — In koliko me bo to stalo, gospod d' Artagnan ? — Vraga, Monseigneur, ne vem še! Vprašat gremo La Fere-ja, če ste, Eminenca, s tem zadovoljni Blagovolite torej odpreti vrata, ki vodijo k njemu, Monseigneur, in v desetih minutah smo si na jasnem. Mazarin zatrepeče. — Monseigneur, nadaljuje d' Artagnan, kakor vidite, sva zelo dostojna, a opozoriti vas morava, da nimava časa, da bi ga zgubljala; blagovolite torej odpreti, Monseigneur, in zapomnite si enkrat za vselej, da bi postal najin položaj pri najmanjšem klicu, ki bi vam ušel, ko bi hoteli pobegniti, čisto izjemen, in potem nama ne bi smeli zameriti, ko bi posegla po kakem skrajnem sredstvu. — Bodita brez skrbi, gospoda, pravi Mazarirr, ničesar ne poskusim, dam vama bvojo častno besedo. D' Artagnan migne Porthosu, naj podvoji cuječ-nost, ter se nato obrne proti Mazarinu, rekoč: — Vstopimo sedaj, Monseigneur; prosim. XXX. Pogajanja. Mazarin je odrinil zapah dvojnih vrat, na katerih pragu je stal Athos, pripravljen na sprejem Bvojega slavnega posetnika, na kar ga je bil opozoril Com- minges. Zagledavši Mpzarina se je priklonil, rekoč: — Eminenca, spremstvo bi si bili lahko prihranili; čast, ki mi jo hočete izkazati, je prevelika, da bi je mogel pozabiti. — Dragi grof, se oglasi d* Artagnan, saj Nj. Eminenca naju ni hotel s seboj, a du Vallon in jaz sva silila vanj, kar morda ni bilo spodobno, toda Želela sva zelo, vas videti. Pri tem glasu, pri tem porogljivem tonu, pri tej tako dobro znani kretnji, ki je spremljala ta glas in te besede, se je Athos presenečen zgenil ter vskliknil: -r-D'Artagnan! Porthos! — Da, midva, dragi prijatelj. — Da, midva! ponovi Porthos. l — Kaj pomeni to? vpraša grof. — To pomeni, odvrne Mazarin ter se skuša nasmehniti, kakor že poprej, a se pri tem vgrizne v ustnico, to pomeni, da so se uloge menjale in da sem jaz jetnik teh gospodov, dočim sta bila prej onadva moja jetnika? in tako sem prisiljen tu ubogati mesto .1fflfo-h«&®& za to delo Jaz i- -jnfiattfan.-to delo p,r. a v p„g.e.s;r,e c.o.. ,— ¦ifcaležnt 'smo g^dr. Pontoniju, da se je: og&il ter povedal odkrito v brk dež. odbonRin prizadetim psihiatrom, kar jim gre/ ' ?.'.'-,.'-'. Nekoliko pripomb, najbrže opopramh, prihodnjič. -. • - DOPISI. Iz SlrfCI. - (O finančnem svetniku L a*c h-u). — Svetnik Lach je skoz in skoz neprijazen slovenskim in slovanskim uradnikom, ki službujejo v njegovem področju. Dokaz temu je, da je službovalo pod njim tekom treh let kar troj e slovanskih koncepraih uradnikov, a nobeden menda ni hotel biti samo za tolmača g. svetniku. Pri davčnih komisijah za mesto, pri katerih se razpravlja izključno italijansko, je prisoten svetnik Lach, a pri komisijah za deželo.ga mora nadomestovati njemu podrejen komisar, Slovan, ker se g. svetnik sam, radi nepoznahja deželnih jezikov, teh komisij ne more osebno udeleževati. Tudi obdačenje naših trgovcev in obrtnikov je prikrojeno popolnoma „po laško". Dočim se odmeri desetim slovenskim trgovcem ali obrtnikom davek spod 8 kron in se jih tako spravi ob volilno pravico, se obloži potem ednaj-stega s tago ogromnim davkom, da plača davek zase in za onih deset, ki se jih je namenoma ob-dačilo tako nizko, da nimajo volilne pravice v trgovsko in obrtno zbornico. — Enake pritožbe so pri odmerjenju osebne dohodarine. Gospod svetnik Lach je bil obljubil pri prvi davčni komisgi, da se priuči tekom enega leta slovenskemu jeziku, a kakor vidimo, te obljube do danes po 3 7, letih še ni spolni!, kajti slej kot prej se morajo slovenske stranke, ki hočejo neposredno ž njim obče-vati, njegovi jezikovni nezmožnosti na ljubo posluževati nemškega ali italijanskega jezika. Doslej se s tem gospodom nismo bavili, ker smo pričakovali, da spolni svojo obljubo in se priuči jeziku, ki ga govori najmanj 80% davčnih obvezancev njegovega področja, a odslej bomo razkrivali -brezobzirno vse njegove hibe. Zahtevati moramo za mesto davčnega referenta v Gorici Slovenca ali vsaj nepristranskega dmgorodca, ki pa mora brezpogojno poznali jezik, ki ga govori najmanj 80% davčnih obvezancev njegovega področja. Iz kobariškega okraja. Okrajni posojilnici i Kobaridu, reg. zadruga z neomejeno zavezo, vabi k rednemu občnemu zboru, kateri bo dne 4. marca t, 1. ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red po § 37. zadr. pravil. V slučaju, da bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje drugi občni zbor. Načelatvo. Iz kanalskega okraja. Iz LoŽlC. — Žbogarjevo hišo je obiskala kruta smrt j 14 dneh dvakrat. Zamrla ata stara dva. On okoli 80 leten starček, po imenu Janez, je zamrl po; hudih, bolečinah djaes 19. II. 1?09. —.Bi! jeiz kanalske podobčine Bodrež, svoječasno župan občine Anhovo ter izvrsten čebelorejec Imel je do 300 panjev čebel, katere je vozil v trnovski gozd k Voglarjem in v Grojno/tfot strokovnjak v eebeloreji bil je voljen v čebelarski cisek »Goriškega kmet. dnifitva«. — Toliko o *ranjkeny«*a izpolnim obljubo. Bila sv* bi namreč dobra znanca in obljubil sem mu nekdaj v pogovoru, da naznanim njegovo smrt'širnemu svetu. — Počivaj v miru, dragi znanec, in večna luč nai ti svetil Ostalim naše sožalje. —. K. iz komenskega okraja. KOflll, 18. februvarja 1009. (Naš sodnik dr. Lavrenčič.) Ne pomnimo, da bi se kedo pritoževal kedaj radi postopanja v komenski sodniji, ali sedaj.se je pa aagro. madilo toliko snovi, da je ne moremo več prenašati in zato tudi ne moFati, Priznati treba, da je vse uraeraistvo, izvzemal ehfcga, vse časti in spoštovanja vredno, ali kar dela ravno isti eden t. j. sem poslani novi sodnik dr. L a v r e n č i 5, je tako, da treba to takoj odpraviti. Snovi imamo toliko, da utegnemo prijeti prav za ostro orožje. Dovolite gosp. urednik, da Vam za danes opišem samo en slučaj, a za naprej prosim v več številkah prostora. (Drage volje ga Vam odstopamo. Ur.) Pred nedavnim je obsodil sodnik {dr. Lavrenčič 15 letnega fanta na 24 urni zapor. Vsem, ki so poznali vzrok tožbe, je bilo jasno, da mora biti fante oproščen. S fantom je šla k obravnavi tudi mati, ki je takoj prijavila priziv proti obsodbi. Par M kasneje pa je dobil funt na svoje ime arire-sovano pozmuco od tega sodnika, da mora nastopiti zapor. Povdarjati treba prvič, da je fant maloieten in bi se moralo o razsodbi in nastopu kazni obvestiti njegovega varuha ali vsaj mater, česar pa ta sodnik ui storil. Drugič pa je nezaslišno pozvati obsojenega v zapor, ako je vložen proti razsodbi I. instance priziv, kar je bilo v tem slučaju. Sodniku bi moralo biti vendar znano, kedaj ima koga pozvati v zapori Če niti tega ne ve, nnj zapusti sodnijo. Na sodnikovo povabilo je šel fant v zapor ter ga je tudi odsedel. — Na to je sel, najbrže na nasvet nekega drugega, okrog'iskat fantinca in posrečilo se mu je, najti ga nekje na cesti. Prosil ga je, naj pride k njemu na dom. Deček je slušal in prišel. Tu mu pa naroči, naj pride k njemu v urad rije gova mati-vdova. Mati seje odzvala in šla v.'sodnijo. Dr. Lavrenčič jo preprijazno sprejme in jo prosi, naj odstopi od vloženega pri-ziva, ter jej prizna pogrešek, katerega je napravil. — Ali kakor vsakej materi, je tudi tej čast svojih otrok sveta, zato je izjavila, da nikakor ne more odstopiti od priziva. Po dolgem prigovarjanju je stavila pogoj, da ako je sodniku mogoče, zbrisati iz kazenske knjige otrokov madež, bi bila v to pripravljena. Poučila je sodnika, da kedor je enkrat zgubil zavest, da je še nekaznovan, je moralno mnogo zgubil. Na to jo je sodnik odslovil in sam šel, menda na »višjo instanco" v farovž, kjer je že tako, kakor doma, morda na posvetovanje!? Še istega dati j« učit to vbogo inater-vdovo neki farovški privrženec (prijatelj), naj odstopi od priziva, ako ji da sodnik 20 K. — S studom se je obrnila od krivega učenika, rekši, da ji. je več JSast otroka, kakor pa denar. Ker je bila torej poravnava med sod nikom in udovo neizvršljiva, mora! je isti odpOBlati priziv na višjo instanco, kjer je bil fant, kateri je že odsedel koten tega imenitnega sodnika, popolnoma oproščei. Koliko je fant moralno zgubil, to ima dr. Lavrenčič na vesti. Zahtevamo, da se tega moža, k a t e* e g a poznamo tudi za zagrizenega klerikalnega strankarja, spravi Li*o<5 iz Komna. Naprednjaki se bojijo sodnije, ker je v njej bivši BDaničar" dr. Lavrenčič. Mi pa hočemo take sodnike, da moremo verovati v njih nepristranost. Ljudstvo je do skrajnosti nevoljno in zahteva odstranitev klerikalca dr. Lavrenčiča! Višja sodnija, poslušaj glas ljudstva. Iz sežanskega okraja. IZ SSŽaftS. -- Ustrelil se je vojak 97. pešpolka Anton Zakrajšek iz Gorice. To je že drugi slučaj samomora, odkar je tu nastanjeno vojaštvo. *¦ b Lokve. — Tukajšnje bralno in pevsko društvo »Tabor" je minolo nedeljo 14. t. m. priredile v lokavskem »Tabru" veselico s petjem, tamburanjem, igro »Ne kliči vraga"! in plesom. Vzlic burji je bila veselica dobro obiskana. Pohvalno je omeniti domači pevski zbor in tamburaše, ki čim dalje bolj napredujejo. Sploh se mora reči, da je vsa veselica vrlo dobro vapela. Iz goriške okolice. Kojsko. ~ Dne 18. t. m. je šla 7\ letna Urša Marinič iz Vedrijana grabit listje v bližnji gozdič. Prižgala je nekaj robide, pri tej priliki pa se jej vname obleka, da si ni mogla nesrečniea pomagati. S Šibkim glasom je klicala na pomoč, ko so pa priseli ljudje k njej, ni bilo več rešitve, ampak je v par trenutkih izdihnila svojo dušo in prinesli so mrtvo na dom žalosti. Z materinim mlekom prehranjeni otroci {irav poredko trpe na oškodovanja ali mo* enju prebavnega aparata. Kako pa se godi obžalovanja vrednim otrokom, ki jih preživljajo s steklenico ? Ako jim ne dajo „Knfdkd", pa imajo neprestano moteno prebavo. — „KUFEKK8 je najboljše živilo ob driski, bljevanju, črevesnem katarju itd. Domače vesti. Družbi s«, Cirili in Metodi je poslal g. Josip Bitežnik iz Solkana 9 K 19 v, sad nabiralnika v gost. g. Ant. Mozetiča 8 K 18 v, a pri g. Andr. Luzniku 1 K 1 v. Hvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda sta darovala gg. Kržišnik in Frandolič iz Gradišča t>b Soči K 3—. Srčna hvala I Čitajte pazljivo članek o deželni norišnici v sobotni in današnji številki ter to, kar še pride. Tu je razloženo,»kako se dela z deželnim denarjem brezmiselno pod gospodarstvom Pajer- Gregorčičevim! Smrtni kOSI. — Danes so pokopali v Gorici gospo Terezijo vdovo Kavčič, ki je umrla po dolgem bolehanju že v visoki starosti. Pokojnica je mati g. Evgena Kavčiča, ravnatelja deželnega knjigovodstva in g. Emila Kavčiča, vodje pisarne dež. hip. zavoda; zapušča tudi 5 hčera, 3 med temi poročene. Vsem tem in drugim sorodnikom naše sožalje! Na Gočab pri Vipavi je pokosila, smrt tamkajšnjega učitelja g. Antona Bezeg a, starega komaj 34 let. Zapušča žalujočo soprogo iu 4 hčerke. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! Poroka. —- Poročil se je naš rojak g. Ivan K en d a, hotelir v Ljubljani, Tivoli, z gospodično Marico Peternelovo, hčerka hotelirja g. Peternela na Bledu, hotel Triglav* Naše častitke! Tiskovna prudi proti »Goricia, ki bi se imela vršiti danes v Ajdovščini vsled znane tožbe T. o. z. in A. Gabrščeka, je odpadla, ker se je uredništvo udalo. Zastopnik »Gorice* dr. Pavletič je predlagal tako poravnavo, da ni bilo treba obema strankama oditi že sinoči v Ajdovščino, kajti obravnava je bila napovedana danes ob 9. uri zjutraj. — »Gorica" objavi popravka in s tem je za to priliko spor poravnan. Ples »Goriške Čitalnice«. — Odkar je Čitalnica v Trgovskem domu, je njena bralna soba tako dobro obiskovana, kakor še nikoli, — To pa je dokaz, da se Čitalnica ni preživela in da ima še pravir co do obstanka, dasi jej mnogi to zanikajo. Še več: Vse kaže, da bo življenje v teh prostorih čedalje živahnejše* Tudi članov je dobila na novo toliko, da so nadomeščeni uskoki. Toda s prireditvami, veselicami, Čitalnica še vedno nima vspehov, ki bi za-j dovoljili, 'To je pokazal tudi pbičajnj ples na pustno nedeljo. —- Kes Je, da se nahaja Čitalnica v prehodnem letu in da nima v vodstvu in okrog njega vseh ljudij, ki bi že sami po sebi jamčili za vspeh; res je, da za ta ples ni bilo veseličnega odbora in menda sploh nikogar, razun marljivega gospoda predsednika., ki bi se bij malce pobrigal za agitacijo iu za to, da bi pile povabljene še posebe take rodbine, na. katere na vsak način računamo, — ali to pa rečemo, da strip priplsovaji slovenski inteligenci veliko več ponosa, nego gi| je pokazala pri tej priliki, — V Gorici smo i-meli in bomo imeli tudi cirevi s »Sokolo^ vo« maskarado dovolj prireditev za široko ljudsko maso, toda Čitalnični ples je bil vedno nastop slovenske inteligence, nastop najboljših naših krogov. Bodimo demokrati kolikor hočemo, ali dokler je človeška družba taka, kakršna je, se bo pre^ hojala socijalna, gospodarska in kulturna višina goriškega Slovenstva v velikem delu tudi po nastopih Inteligence, jn ako ta inteligenca ne vrši v tem pogledu svoje da bi ukazoval. Toda opozorim vas, gospodje, da se ne boste dolgo veselili svoje zmage, razun č po polnoči je bilo vsemu konec. — Ples so počastili s svojim dohodom gg. dvorni svetnik grof A t-tems, predsednik okrožne sodnije Ca-7, a f u r a, višji deželnosodnPsvetnik R u-tar, deželnosodnl svetnik StepanČič. — Trgovski stan je bil častno zastopan. O prav mnogih rodbinah so sicer znani zadržki, ki opravičujejo odsotnost, na sploh pa moramo javno grajati, da se je t;i prireditev prezirala, skoro bojkotovala iz ničevih in obžalovanja vrednih razlogov, r Ali Čitalnica naj ne izgubi poguma. Iz raznih pogreškov naj posname dober nauk za — prihodnje leto, ki naj letošnji nevspeh popravi v najobilnejši meri. Deželni šolski nadzornik Kaner. - V >. Učit. Tovarišu« čitamo; »Izrecno povdarjamo, da nam ne gre za osebo, temveč za krivični in sovražni sistem, ki ga pribijemo tem potom, da popišemo, kako se je vršilo imenovanje nadzornika Kauerja. Kdo je ta Kauer? Na podlagi katerih zaslug, oziroma učenjaš-kih del je prišel ta mož na tako odlično mesto? Na ta vprašanja odgovarjamo s sledečimi podatki: g. dež. šol. nadzornik jo ravnokar dovršil svoje 13. službeno leto, poučeval je doslej, dokler ni bil imenovan za dež. šol. nadzornika na Primorskem, na gimnaziji v 13. okraju tm Dunaju. Od teh 13 let je bil g. nadzornik Kauer za šol. leto 1901/1902 službe oproščen, baje ker se je hotel habilitirati kot privatni docent. Istotako je bil oproščen službe od leta 1904—1906. Zi\ šolsko leto' 19iMrl907 pa se mu je profesorska služba v umi smislu olajšala, da so mu znižali število ur. kar je smatrati tudi kot delni dopust. Leta 1908. je dobil imenovani gos. pod zopet za vse leto dopust, ki ga pa ni izrabil, ker je prišlo medtem imenovanje za dežel. šol. nadzornika na Primorskem. V tem času, ko je imel dopust, se je bavil /. različnimi stvarmi} p, pr, pripravljal je absolviranu realce za naknadno maturo na gimnaziji iz grščine in latinščine. Oosp. nadzornik Kauer je bil torej 3VVleta popolnoma oproščen profesorske službe.' Vprašamo, odkod ima mož, ki Šteje komaj 13 službenih let, katere, je dopust reduci-r al na 9 službenih |et in nekaj čez, svojo pedagoško izvedenost In spretnost. Opozarjamo na bridke občutke, ki morajo navdajati mnoge zaiužne slovenske profesorje in ravnatelje na Primorskem, ki jim je sedaj gospod Kauer predstojnik. Razvidno je. da je v tem slučaju gotovfi odločevala le protekcija. To slutnjo utemeljuje dejstvo, da je omenjenemu g. dež. š. nadzornik na Dolenje Avstrijskem, gcjhin* tller, tast, da je g. Kauer strogo nemško-nacionalnega mišljenja in da se je zanj odločno potegoval znani nemški nacionalni Poslanec Sjivester. Osobito pa je bil g. Kauer zavoljo tega »najsposobnejši« kaji-liidat za mesto, deželne^ nadzornika na Primorskem, kerčistonič nežna, slovenski, LaiČino ie za. silo lomi, vendar pa ga, to znanje laškega jezika ne stori sposobnega, da bi mogel poslušati Kakšno strokovno predavanje, oziroma da bi mogel reševati službene akte. Slovenske poslance pa nujno opozarjamo na ta slučaj, da ga na primernem mestu označijo kot slučaj najgrše protekcije, ki je k pri nas mogoča«. Mlnistir-rojik in klerikalci. - že nekaj časa se izrekajo generali klerikalne stranke v Ljubljani proti instituciji niioistrov-rojakov. Henkovič je bil moral staviti tudi tozadevni nujni predlog. Pravijo, da bi bil minister rojak nesreča za Jugoslovane ter da bi prišli v 1 smeSen položaj, v katerem bo druge narod-fl no8ti, ker imajo ministre-iojake. Ta je prav predpustna! Nemci, Čehi in Poljaki se morajo smejati, ko čujejo, da se nahajajo v smešnem P&'ožaju, ter imajo ministre-rojake. Resnica pa Je> da institucija rainistrov-rojakov vsem trem. ^rodnostim dobro služi. Samo pravi možje morajo biti minietri-rojaki. O nemškem mi-'ilstru-rojaku Pradeju je rekel takratni pravosodni minister dt. Klein, da ima v osebnih zadevah na Koroškem in Štajerskem prvo besedo nemški minister-rojak Prade. Cehi se ne branijo institucije ministrov-rojakov; Čehe pa se vendar smatra za zrele politike, Zakaj bi bo ravno Jugoslovani branili ministra-rojaka? Klerikalni generali ostajajo dolžni odgovor, skrivajo se le za neki „smešen položaj", pa teko, da se vidi, da igra za tem »smešnim položajem" glavno ulogo najbrže o s e b n o Vranje, Dr.TČrefc je napisal v „SlovencuB članek o ministru-rojaku, ali obelil je članek s sarkazmom tako, da čutiš le t ga, zakaj je pravzaprav proti minfstru-rojaku, pa najbrže sam ne ve,; ali Šusteršič hote tako, pa je! Na planinski železnici Čutimo kruto roko nemškega ministra-rojaka, ki je diktiral Derschatti ponemčevalno delo na progi, da se čimprej zgradi most do Adrije; izvršuje to delo poleg železnice tudi graško poštno ravnateljstvo. Čehi se imajo zahvaliti največ ministru-rojaku Rezku za osnovanje češke j tehnike v Brnu ter za dolgo vrsto pridobitev na šolskem polju. j Klerikalci uganjajo svoje kaprice in neumnosti — če bi se jutri ponudilo Šusteršiču, da naj postane minister-rojak, pa bi obrnili plašče čez noč ter se ogrevali za ministra-rojaka. -— Pa Če že preti tako »smešen položaj" za jugoslovanskega minis tra-rojaka — pa naj se pobrigajo vsegamogočni klerikalci, da dobimo resortnega ministra. Zakaj je svoj čas tako intrigiral dr. Šusteršič proti dr. Fer-jančiču, ko je ta imel postati minister? Če bi bil postal, bi imeli Jugoslovani o-i takrat naprej vse važnejšo besedo in moč pri sestavah ministerstev, tako pa vlečejo klerikalci voz po svoje v vprašanjih ministerstva, pa V Škodo Jugoslovanov tako, da ostajemo v „smešnem položaju", katerega pa bi se radi znebili z jugoslovanskim ministrom, ki pa mora biti seveda m o ž na svojem mostu ! Pustni kozolci v »Gorici«. — Zadnje čase so se spustili pri »Gorici« na opolzko polje statistike in številk. Kako so pogoreli glede Trgovsko-obrtne zadruge, to smo dokazali. —- Ali še grje se Je osmešila »Gorici!« v soboto s člankom iz »trgovskih krogov«. Člankar bi rad koga nama-hal, pa je ostal sam v blatu. Govori namreč o kolonijalni veletrgovini in pravi, da imamo Slovenci okoli 1000 trgovcev, ki prodajo povprečno gotovo §0 K na dan. — Raca na vodi, »Gorica« pa zna metati s števili okrog sebe. Računajmo malo! 1000 trgovcev povprečno po, 50 K na dan proda v enem letu za — 18,250.000 K kolonialnega blaga. To pride na vsakega Slovenca povprečno 1258 K. Ako Štejemo rodbino le po 4 oseh? (oče, mati, dva ot~ roka, torej ie toliko, da število nič ne raste), tedaj pride na vsako rodbino po 5032 K na leto. — Ako pa izda rodbina toliko le v prodajalnici jestvin, tedaj stane vse drugo najmanj še 3000 K, torej potrosi pri nas na Goriškem vsaka rodbina na leto nad — 8000 K. K temu bi prišli še vsi domači pridelki. Ako vse to kapitalizujemo, dobimo, da. potrosi povprečno vsaka rodbina lepe dohodke od 200.000 K premoženja. — Taki bogatini smo, goriški Slovenci! — In »Gorica« hoče biti resen list, ki se temeljito bavi z narodnim gospodarstvom! Ubogi »backi«, ki morajo prebav-IJati tako hrano! Poziv! — Pozvali smo onega človeka »iz goriške okolice«, ki je pisal na rdečem, papirju g, Gabrščeku pismo, v katerem pravi, da je plačal oglas za »Sočo« pa da čaka nanj že cel mesec ter je pri-djal temu še kup jnfamnostij. Možakar pa se noče oglasiti; zato mu pravimo tu javno, da je lump, ki laže in obrekuje. V našo bližino naj torej ne pride več. Sneg v Gorici, -— Danes proti jutru je snežilo. Padlo je toliko snega, da je lepo pobelil ulice in strehe. Samomor. — V Fari v Furlaniji se je obesil mesar Leopold Kastelan. Bil je baje nekoliko zmešan. »Unchristliche Sonette aus Gbrz«. — Pod tem naslovom je izdal v »Teplitz-Schonau« brošurico 31 strani sonetov neki Henrik Maver. Iz knjižice se vidi, da je moral pesnik bolehati pa se je v svrho zdravljenja mudil med nami. V sonetih opeva krasoto Gorice in okolice, ki se mu je tako priljubila, da vsklika: »Ich karm, Goritza, niemals dich vergessen«. Sočo imenuje prav Sočo, Gorici pravi Gorica ter kaže sploh dobro poznavanje krajev in prebivalstva, med katerim je živel. »Unchristliche« pa imenuje sonete zato, ker malo pozabavlja menihom na Kostanjevici in Sveti gori. Nevarna tatinska družba. Poročali smo, da so prijeli v Gorici nevarnega ta, tu v elegantni obleki po imenu Karol Premru. Peljali so ga v Novomesto, kjer je priznal vlom v Novemmestu in Postojni. Ima pa tudi brata, ki je jednak tiček, pa tudi na varnem, in bratranca Henrika, ki ni nič boljši. Tatinska družba-je izvršila več tatvina-izbijam, Trstu, Novemmestu, po Istri, na Goriškem itd. Tudi oče prvih dveh je nevaren tat, ki je bil že o-petovano kaznovan. Pred'kratkim smo pisali o nekem a-gentu Jos. Brkljačiču, da je prodajal križe, sprejemal naročila, križev pa naročniki niso dobili itd. Ta BrkljačiČ nam piše sedaj iz Trsta, da on ni nikogar ogoljufal, marveč poslal križe vsem, ki so jih naročili, samo nekateri niso hoteli sprejeti krite je dobil po pošti nazaj. I*. Zl kratek tli. — Ne preveč podkovan mladenič je stal pred izpraševalno komisijo, v kateri se je nahajal tudi strogi profesor FalingJ, Ta profesor ni mogel dobiti od mladeniča nobenega odgovora. Slednjič se vjezi in vpraša eksaminanda: »Prosim, povejte sami stroko, v kateri res nekaj veste". „Ki-tajsko" odgovori preplašeni mladenič. »Tako?« Po tem, povejte mi, kako se pravi po kitajsko OBel?« „Fa-liog«, se odreže vpra-šanec in ker profesor FaHng ni imel proti-dokaza, ga ni mogel vreči pri izpitu. Listnica. — Na Vipavsko: Poslano priobčimo. Prostor za obljubljeno odsto-stopamo radi. Zdravi! Zveza narodnih društev. Veselica v Št. Petru, katera se je vršila zadnjo nedeljo, je zelo dobro uspela. Pevsko m izobraževalno društvo »Prešeren« slovi pa že dolgo časa po svojem izurjenem in dobrem pevskem zboru kakor tudi po res skoraj neprekosljivih di-Ictantih. Tudi ta nedeljski nastop je bil za to društvo časten. :>esni: »Oj ti moj dom«, mešan zbor in »Nos«, moški zbor so vsem ugajale, med tem ko so »Zrinski Franko-pani« s spremljeVatijeni vojaškega orkestra in v družbi s vrlim pevskim zborom bralnega in podpornega društva v Gorici navzoče kar pretresli. Igra je bila izborno igrana, Čast vrlim Št Petercem! Potniki! Električna železnica u Gorici! Posiaja TRGOVSKI DOM (tik ljubkega vrta). Vsak, ki pride v Gorico, naj porabi ugodno priliko in naj se pelje z električno železnico. VoZDi liStek na) se hupi poslaja TRGOVSKI DOM. V ulici Corso Giuseppe Verdi so .najlepše urejene trgovine z najnovejšim različnim blagom. — Kupovališče lepih, modernih oblek, bluz in sploh vsega blaga naj bo od sedaj Trgovski Dol pasteja električne žeieznlce. Nov« izdelani vozni red izide v kratkem pod imenom postaja: TrgOTSkl Dom. lemgradu pišejo bojažejjno, rekoč, da če" bi : ffiSf.- PwUdil8\mR^ gospodarske »koristi«, bo morala Srbtfa odgovoriti le z orožjem v roki; da proti poletjLtane strahovita vojna, kajti Srb«« se nima sSro mčesa nadejati od evropske diplomS v vojni more Srbija ali dobiti ali \L kajti sedanje stanje znači za Srbijo ifL„„ mogoče uvigniu v. zrak ono trhlo državo ki se imenu e Avstro-Ogrska; sedanje sffi po mnenju ,i8toy pomeni ^ 2ft J^gL Ako Evropa mora jrirne doše gledati, kako se iz balkanskih Slovanov tvorijo.po IdI za širenje avstro-nemSkih interesov na iztoku morajo Srbi pokazati, da se tudi dandanašnji znajo bonu za svobodo, kakor nekdaj/za svobodo ki je najvišji ideal kulturnega člo veka. Tako piSejo listi v BelemgraduT . Na Dunaju se Sirijo vesti, da izbruhne s ;^^ **¦*=; Sem ^r^Preganja?ja Srb0* » *™ skem. Ude ežilo se ga je 10.000 ljudi. Govori so bili zelo ostri. ^ ¦ Aaeksija Bosne in Hercegovine bo stala Avstro pol milijarde K. Večina tega de-narja e že porabljena. g Politični pregled. Z*EBt*Tlt?? ABlmmke dražitve« je I™ Kf?u žl^nJ..rflzPr»^to. Najbrže Be tudi Poljaki pridružijo združitvi l ~ Preiskovalni sodniki že zasliSavajo -obdolžence"; preiskava se vrSi tudi radi zlo-čina pozivanja vojakov k dezertaciji. V Sla-aeh je bilo aretiranih okoli 80 CeSkih pod-časnikov. V iouneh sta aretirana dva vojaka, ker sta se udeležila shoda čeSko-radikalne stranke. , Zl lltnklli UlI. Illfirjl |e imenovan dr. Rizzi, za podglavarja dr. Laglnja. TrflOtikfl-obrtBB ii isipoilartke vesti. Občr' -bor nniroiilnlci u nuji žltlno i Po-l|rjh# _ v nedeljo dne 14. t m. imelo je to druSlvo svoj redni občni zbor v prostorih g. A. Iifanorčiča. Z zadovoljstvom je konstatiral lep napredek društva. Navzoči udje so vzeli z odobravanjem na znanje poročili društvenega tajnika kakor blagajnika. V enajstih letih obstanka je izdalo društvo svojim členom čez tri tisoč kron odškodnin za poginolo živino. Društvo Šteje zdaj ravno dvakrat toliko udov nego prva leta in zavarovana svota je zdaj že dvakrat tako velika. Saj je zavarovane živine že čez štirinajst tisoč kron. Zraven ima društvo pa Se lepo svoto prihrankov v hranilnici. DifolM znironliici goveji žiilir je štela koncem leta 1908 44 podružnic z 2274 člen! in 6090 glavami goveje živine, zavarovane na vrednost K 1,501.125. Nil tedOilf. — Oosp. Ivan Kenčelj, višL oficijal pri c. kr. deželni sodnji v Tratu, je izumil nov vodomer. Patentiran je že v Avstriji, v Franciji in Belgiji,. Kazun toga je predložen za patentiranje tudi še v nekaterih drugih državah. Na Balkanu. Po izjavi generala Živkoviča bo ...srbska vojska najdlje za tri tedne popolnoma oborožena ter pripravljena za boj.'Časniki v Be- Razne vesti. AkldlRUnlmitvo Jlbir* S finideu naznanja, da se s 1. marcem t. 1. preseli v Schdnau-gasse 17/1. Kratek predpust. - Letos je precej kratek predpust. Drugo leto, bo pa Se krajši, kajti pustni torek bo že 8. februva-rija; torej bo samo 33 poskočnih dnij. Poziv. — Na zadnji glavni skUpSČini našega društva se je izrekala1 in utemeljevala želja, naj bi »Slovenski Pravnik«, ki " ga naše društvo izdaja že XXV. leto, začel izhajati v večjem obsegu in Če le možno že prihodnji mesec že po dvakrat na mesec, začasno na poldrug' poli sedanje oblike. Tej želji bi mogel podpisani odbor ustreči tako ali tako le tedaj, iko se do 5. prihod, meseca oglasi še toliko novih Članov ali naročnikov, da se pokrijejo dokaj večji stroški, ki nastanejo s povečanjem ali polumesečnim izhajanjem lista. Zasluge »Slov. Pravnika« za domače pravništvo in vzlasti za slovensko uradovanje v preteklih 24. letih so tolike, da nam jih pač ni treba naštevati, a delovanje njegovo bo žicprimerno uspešneje, ako se list postavi na navedeno širšo podlago. Društvo »Pravnik«. NlICl i Tfltl pridno gradijo nemški most k do Adrrje. Imajo že vsa možna nemška bojna društva, r. sedaj so si ustanovili Se svoj tiskovni odsek, ki bo zalagal tu- in inozemske čat-opise z izmišljenimi jeremijadami o tržaškem nemStvu. Vkda in Italijani pa Se vedno potiskajo glave v pesek ter nočejo videti nemške nevarnosti. . Zl Zupan* i VolttkMi-OMtiJI je bil izvoljen dr. Andrej Stanger. Dunijjkl župiR dr. Luegir je dospel v Lov- ran v nedeljo pop. 500 pirok je bilo v nedeljo na Dunaju. V BirilfliU se ponavljalo napadi na ženske od strani neznanih ljudij. V nedeljo je bila neka ženska zabodena v stegno. • Kr»]tki;iirMllilca:[idpiividuji posojila. — z Dunaja poročajo, da je odpovedala Kranjska hranilnica vsem tamkajšnjim svojim upnikom posojila, ki znašajo okoli 10 milijonov K. Klkl dlllje ČlM. — OeSko Šolsko društvo je ustanovilo zadnje čase, dve zasebni meščanski Soli v Brnu in v Konicah. Eedaj bo pač naše šolsko društvo moglo začeti misliti na meščanske in srednje Šolo? Kadar bo prevzel vse Slovence duh narodne požrtvovalnosti, kakrSna je sploSno med Cehi. Paikiiu w jm 12 Utaifli dičiu. - v Trstu je 12 letni sin drl T. Markla, sanitarnega ne Vernika, duhal in srkal kiorofbrm v namen, da se usmrti. Dečka so rešili. Vzrok', zakaj je to delal, niso znani. Vil trgoilkl USlUŽbonCl so z ministerijalnim ukazom z dae 1. iebr. 1909 oproSfiehi obveznega zavarovanja v znani drž. zavarovalnici zasebnih uradnikov. so priljubljeni Orkestrijoni Lahko navijanje. ------Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. = Najugodnejši plačilni pogoji. Zastopstvo za Primorsko Rajmund Kren - Gorica ulica Teatro. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadatr.) — Talaffon ftt. 79. Račna poitne hranilnice Ste?. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsafeogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57* %, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni daložl se obrestujejo koncem leta 1907. s 6 %. Stanja 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954*35. — Vrednost hiš: 112328 — Ivan Kravos na Komu it H. GSRICS na Komu it. II sedlarski delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali. pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-:¦*»:** *"•*"- -J*"«*^ s^e potre b-" Ščine, potovalne potrebščine kakor: kov- čege, torbice, denarniee, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v popravo različne koleseljne in ¦: kočije. - ¦¦ .......- Poprauila se izuršujejo točno. Kjaj1' Cene zmerne. hoterljske šfeullke. 20. februvnrja 1919. Dunaj............87 89 3 .(» .1(1 Gradec........... J6 (34 2 ai 4« lleuerjetno!! a uendar resnično!! da se dobi - blago- perkal, batist itd. itd. 40°|0 ceneje, nego pousod drugod, Trg Sv. Antona št y. Cario Glessig, stari nap. Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ^s^^fc**^^,^**. ^age v SotesW Gorica drž. kol. — Solkan ""* -*&EK~i^&L> ^|ast verskega zai0ga). Osreiiije voslstvo: Trst, Via iella Caserma l i mtarorban. telef.: Gorica St. 74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Codc v. Edtt. Zaloge:. Solkan ; Trst, Via deila caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Diijine, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 000.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotcgraflčni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice X 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel ,,Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače.— Domača in tuja vina. —Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. - TrLoV5ko-obrtna zadruga V Gorici reglst?ovana zadruga m neomejenim Jamstvom Načelstvo fn nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na p.emenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni i^i dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 k" ni na meBec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalcn določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat Jza vselej, mesto uradnine •/»% prispevka v posebno rezervo za morebitne Izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje Ipo 41/.* večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Sočac in »Primorec«. Nova pravila bo se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. ' Načelstvo in nadzorstvo. GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt In industrijo, ker brez te bomo SioVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske pspflinje! PosMajte milo iz te domače tovarne! Metek je izvrsten. Gene običajne! Naša špecijaiiteta je: CapKlSOle - KOZ* 8 SOlllCem. P°S^f** Jj0^fte ' li fai ia i# psiilSarie in restavraterje