UHEDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadeti.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pcj oldne vsak dan razen nedelj in križnikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : BAROČNIMA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslro-Ocrsko in Bosno K 21*60, polletna K 10‘80, četrtletna F 5‘40. niesecna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za . ’oftalo ino7emslvo in Ameriko celoletno K 36’—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ob pol 11. dopoldne. •, •. ^ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbargovi nllci Sfer. 6, 17., in' uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od S. do 7. zveže*, Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., popojen prostor, po*lan* ::: in leklame 40 vin. — Jnserate sprejema uprnvništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne aprojemajo Reklamacije lista so po&tn!*ie proste. ——. Stev. 600. V Ljubljani, v soboto dne 7, junija 1913. Leto III. Občinske volitve v Trstu. Dolžnost volilcev je, da se vsi udeleže rolitev. Zlasti morajo izvršiti to dolžnost naši rolilci, ki morajo paziti, da zapišejo na gla-lovnico ime onega in onih naših kandidatov, ki so določeni za njihove okraje. V MESTU: ]. volilni okra} (St. Vid): kandidat JAKOB NICOLAO voli v sledečih volilnih sekcijah: 1. V ulici Edmondo De Amicis 17., vhod v ■Kci O. R. Carli — Passeggio St. Andrea. 2. V ulici Cavana št. 18. 3. V mestni šoli v ulici Lazzaretto vecchio. 4. V telovadnici v ulici della Valle. II. volilni okraj (Staro mesto): kandidata RUDOLF CERNIUTZ VILJEM PITZ voli v sledečih volilnih sekcijah: 5. V mestni palači na velikem trgu. 6. V gledališču »Giuseppe Verdi«. 7. V občinski šoli »Felice Venezran«. ul. Venezian. * ... . 8. V občinski zastav ljajmci (Monte di pie- ta) vhod v ulici Corso št. 43. 9. Otroški vrtec (ricreatorio) v starem me- «tu ul. Castello I.___________ III. volilni okraj (Novo mesto): kandidata AVGUST GASPARI VIKTOR PEREZ voli v sledečih volilnih sekcijah: 10. Ljudska šola v ulici Nuova št. 25. 11. Občinska gimnazija v ulici Squero NdOVO 12. Ljudska šola v ulici Ruggero Manna. 13. Ljudsko prenočišče v ulici G. Gozzl. IV. volilni okraj (Barriera nuova in Škorklja): kandidatie FRANC BARBA EDVARD GHERGHICH JOSIP PETEJAN voH v sledečih volilnih sekcijah: i a v ^korklli. v ulici Commerciale št. 342. 15 V ulici S. Francesco D’Assisi št. 50. 16* V paviljonu v ljudskem vrtu. 17 Lj„d?ka šola v »lici Giotto (vhod v ulici BaCCl& Šola v ulici Giulia (vhod v ulici Ka- nalei9 Gledališče »Politeama Rossetti«. 20. V skladišču v ulici delle Acque. V. volilni okraj (Barriera vecchia in Kjadin): kandidatie FRAN BLASIZZA GILBERT SENIGAGL1A ANTON SIMONETTA JOSIP PODGORNIK voli v sledečih volilnih sekcijah: 21. Otroški vrtec v ulici Pallini. 22. Ljudsko prenočišče v ulici Pondares. 23. Ulica Boschetto št. 10. 24. Ulica G. Gatteri št. 40. 25. Sola v ulici Parini (vhod v ulici U. Fo-scolo). 26. Šola v ulici Parini (vhod v ulici Parini). 27. Otroški vrtec v ulici Manzoni. 28. Šola v ulici Ferriera (vliod v ulici Fer-riera). 29. šola v ulici Ferriera (vhod v ulici Me- tiia). 30. Šola v ulici C. Donadoni. VI. volilni okraj (Sv. Jakob, zgornja Carbola): kandidatje EZIO CHIUSSI ARHANGELJ DOFF-SETTA VALENTIN PITTONI EDMUND PUECHER voli v sledečih volilnih sekcijah: 31. Ljudska šola »Morpurgo«. 32. Otroški vrtec v ulici Antenorei. 33. Gimnazija v ulici Paolo Veronese. 34. Ulica S. Giacomo in Monte št. 2. 35. šola v ulici Seccola Nuova. 36. Ulica del Rlvo št. 17 (vogal ulice della Guardia). 37. Ulica della Tesa št. 3. 38. Šola v ulici deli’ Istria. 39. Ulica N. Clgottl št. 100 (v zg. Čarboli). 40. Otroški vrtec v ulici deli’ Istria št. 382. V OKOLICI. I. volilni okraj (Skedenj, Sv. M. M. zgornja in spodnja): kandidat JOSIP PETEJAN roli v sledečih sekcijah: 41. Občinska šola v Skednju. 42. V hiši št. 150 v Skednju. 43. Pri okrajnem načelniku v Skednju. 44. Otroški vrtec »Lege Nazionale« v Skednju. 45. V gostilni »Subietta« pri Sv. M. M. sp. 46. V šoli na Ratinari št. 1141 II. volilni okraj (Rocol. Katinara, Lonjer, Videla in Kolonja) kandidat JOSIP KOPAČ voli v sledečih volilnih sekcijah: 47. Rocol, ul. P. P. Vergerio št. 228. 48. Gostilna »Nichetto« v Rocolu št. 576. Anica Rihla. (Dalje.) Po nekoliko dneh je prejel od Adele pismo. Zvedela je tudi nekako za tiste besede m mu nitala Dal mi ie njeno pismo brez besede . . . Si vSSm svariti. Vas svarin,. Pred Va-Šim prijateljem. Spoznala sem ga . . .« Prijatelj, tega je še cela stran - m dal sem mu p*smo DaZa*Pojdem^ teboj v Prago«, je dejal on nato. Prav ob koncu počitnic je bil v Brandejsu ples. Bili smo ondi. Prišla je tudi —^Amca Rihla. lareča, krasna, osvojevalna. Nekolikokrat me ie pogledala pol proseč, pol izzivajoč. Sel sem *° ^»Prišel ste,« mi je stisnila roko med plesom. Lahko bi mi bila dala košarico . . . ne- »Nisem več. Z gospodom Cečetko je kon-fano. Kdo bi se pa obešal na tako smešnega noč sva plesala in pripovedovala . . . Potem sem se z Janovicem odpeljal v Prago. • Matura je bila za menoj. Napisali so mi vse na dve strani, kolek je bil gori, in jaz sem pohitel na počitnice. + Janovka sem našel popolnoma ozdravljenega od ran, zadanih mu od jasnih oči, pa tudi Ese Čisto izgubljenega. S šibami, lasmi, udicami fes torbo je korakal vsak dan, dopoldne in po-boMne, k Labi, sedal na breg in metal Kdajalske kanjke žuželk hi žabjih beder prostodušnim prebivalcem mokrega življa. I ob jasnih nočeh je prihajal k plovarni. sedel v ladjico in z razritih 49. Gostilna Padovan na Katinari. 50. Ulica Railaele Sancio št. 526. 51. Slovenska šola pri Sv. Ivanu. 52. Italijanska šola pri Sv. Ivanu. 53. Ulica Fabrio Severo št. 64. bregov vlačil neumne rake, katere je zaradi mnogih konkordanci] naziva! katoliške pope. Bil je izgubljen zame in jaz zanj. Tedaj že sem sovražil lov vsake vrste, a človek, čepeč na bregu in srepo zroč v vodo na plavajoči trnek, mi je bil kar smešno zoprn . . . Dmg drugemu sva se izgubila ... Ne naenkrat, ali izgubljala sva se polagoma, kakor se cepi pot, doslej skupna, narazen . . . Semtertja sva se videla . . . stisnila si roko, beseda, mala opazka o vsakdanji zadevi — toda prijateljstva ni bilo več. Bil sem v njem prevelik despot; 011 je naposled otresel svoj jarem in ga je moral otresti, če je sploh še hotel občutiti lastni svoj »jaz«; in ko ga je otresel in se oddaljeval, ga nisem zadrževal, bil sem preponosen, da bi bil storil korak za kom, ki je odhajal od mene. Razšla sva se docela, in to prijateljstvo, kot vsako umrlo prijateljstvo, ni v moji duši zapustilo nobenega koprnenja, nobenega hrepenenja, in v spominu le malo suhih registrujočih spominčičev. kot list iz zgodovine daljne dežele, za kojo nam ni mar... Našel sem Anico Rihlo. svežo cvetočo temno rožo. Nisem je ljubil, ali dan za dnem sem zahajal tja, kjer sem vedel, da jo najdem. V mojih prsih je bilo prazno, mrzlo, in čuta ni bilo v njih, pa sem dopuščal, da je moje dneve nesel njen čut. Njena družba mi je bila nekako to. kar je starim ljudem solnce: bilo mi je prijetno loviti njene ljubeznipolne tople poglede, dihati iz njenega pripovedovanja vonj njene mladosti in poslušati spomlad njenega smeha. Po cele popoldneve sva posedala na klopici starega grajskega parka, če je deževalo, sem vedel, da bo klopica potegnjena pod altan m da bo Anica čakala ondi. Čakala je vselej. In zasužnjila se je, uboga duša . . . Svoje prijateljice je odpravila od najinih sestankov, ogibala se je vsega, o Čimer je ugibala, da bi mi utegnilo biti neprijetno; Ul. volilni okra] (Rojan, Greta, Barkovlje, Kontovelj, Sv. Križ, Prosek. Občine. Bane, Trebče, Padriče, Oro-pada. Bazovica) kjer sta naša kandidata IVAN SEDMAK VALENTIN PITTONI voli v sledečih volilnih sekcijah: 54. Rojan, Vicolo delle Rose št. 7. 55. Otroško zavetišče v Rojanu. 56. Šola v Rojanu. 57. Sola v Barkovljah. 58. Šola na Opčinah. 59. Šola v Trebčah. 60. Šola v Bazovici. 61. Šola na Proseku. 62. Šola v Sv. Križu. imena vseh naših kandidatov za tisti okraj, kakor so bili sprejeti na naših shodih — in to tako, kakor je označeno spodaj. Pojdite poteln na' pravo volišče in oddajte tam svojo glasovnico,-pridržite si pa izkaznico (legitimacijo) za morebitno ožjo volitev. Barva glasovnic. Glasovnice za n. okoličanski volilski razred so — modre (plave); za IV. mestni volilskr razred pa so — zelene. Delavci, volilci! V nedeljo 8. t. m. oddajte svoje glasove na imena socialističnih kandidatov! Boj kamori! Boj nacionalizmu vseh narodov. Boj meščanskemu zastopstvu! Na delo za delavstvo, za ljudstvo, za socializem. Kdor glasuje protisocialistično, je izdajalec delavstva in naroda! ŽIVELA SOCIALNA DEMOKRACIJA. Pozor, volilci! Volilci II. okoiičanskega in IV. mestnega volllskega razreda! Kdor izmed vas ne dobi tekom današnjega dneva, sobote, volilne izkaznice (legitimacije), naj gre jutri sam v urad c. kr. namestništvenega svetnika v ul. Caserma St. 7 — urad je odprt od 8. zjutraj do 2. dopoldne in od 5. do 7. zvečer — in naj zahteva tamkaj svojo legitimacijo. Za dokaz identitete je treba prinesti s seboj potrebna dokazila. V nedeljo je urad odprt od 8. zjutraj do 1. pop. Imena kandidatov naj bodo pravilno napisana. Najbolje je, ako rabijo volilci od nas izdane tiskane glasovnice. Ako se napiše na glasovnico ime kandidata, ki kandidira v kakem drugem volilnem okraju, je glas izgubljen. Pogeljte torej natančno v izkaznici označeni okraj, v katerem volite, in volišče, kjer vam je treba oddati glasovnico, napišite si potem na glasovnico ime našega kandidata — v okrajih, kjer je treba voliti več poslancev, pa Članom volilnih komisij! Važna je naloga Članov volilnih komisij, kajti skrbeti morajo za to. da se vrše volitve v polnem redu, tako kakor določa zakon, da more vsak volilec svobodno oddati svoj glas in se tako ugotovi izid volitev po resnici in pravici. Člani volilnih komisij naj se zavedajo, da so kot taki javni funkcionarji in so odgovorni le svoji vesti in zakonu. Pred vsem jim je treba skrbeti zato, da se delo pri volilnem činu razdeli pravično med vse člane komisije. Zahtevati morajo, da se v polni meri spoštuje pravica njihovega sodelovanja ir. sokontroliranja vseh volilnih aktov. Ako zapazijo kako nezakonitost, naj se obrnejo takoj na volilnega komisarja, vladnega uradnika, kateri ima zakonito dolžnost, da skrbi za red in zakonitost pri volilnem činu in protestira proti vsaki nezakonitosti. Volilna komisija sme odkloniti volilca le tedaj, če je prepričana, da ni oni, na čigar ime se glasi izkaznica (legitimacija, skontrin), ali • pa, če je prepričana, da je voliiec izgubil volilno pravico potem, ko je bila volilna lista že sklenjena. Na neutemeljene dvome se volilna komisija ne sme ozirati. Natančno je treba paziti pri oddaji glasovnic. da jih ni morda več skupaj, kar se zgodi jako lahko, ker je papir glasovnic precej tenak. Pri skrutiniju (preštevanju glasov) se sme proglasiti glas ze neveljaven le tedaj, če je oddan za osebo, ki po zakonu ne more biti izvoljena. če je na glasovnici podpisan kak pogoj ali kak nalog za kandidata, ali pa, če ni jasno, komu je glas namenjen. Naši kandidatje so vsi osebe, ki imajo pasivno volilno pravico, torej ne more biti zaradi njih neveljaven noben naš glas. Malenkostne razlive v pisavi imena ne morejo biti odločilne za neveljavnost, saj zakor. le zahteva, da bodi ime ‘kandidata označeno na glasovnici toliko zasno, da je mogoče izpo-znati voljo volilca, komu hoče oddati svoj glas. Opozarjamo pa prav posebej naše člane komisij, da si natančno zabeležijo izid volitev pri komisiji: Koliko glasov je bilo sploh oddanih, koliko za vsakega kandidata, koliko raztresenih belih, neveljavnih. Sporočite potem izid nemudoma naši volilni centrali v Delavskem domu. OS <&■} “C3 O o «**• DantejabožanstYena komedila „Pekel“ Ta največji kinematografski senzacijonelni umotvor se bode predvajal samo 4 dni. Petek 18, soboto 14, nedeljo 15, pondeJjek 16 v „KJNO IDEAL". Zvišane cene vsled visokih nabavnih stroškov. Predstave 3—4l/2, 4'/2—6, 6—71/*, 7*/a—9, 9—10'/2. Zadnje predstave na prostem. Šolskim otrokom dostop ni dovoljen O I CD OJ svojo mater je poprosila, naj je ne išče in ne prihaja zanio. Toda gospa Rihla je nekoč prišla. Anica je prebledela, Gospa Rihla se je postavila pred naju, dejala, da ve, da je Anica prismojena pu-nica, in da mi kot mati mora povedati, da ne bi rada. če bi niena hči prišla ljudem v zobe, in da se nadeja, da bom vedel, kaj naj storim. Vstal sem. Gospa Rihla je hotela nadaljevati, Anica pa je grozno zaplakala. skočila kvišku in jo prosila, naj gre, naj gre ... In gospa Rihla je šla. Anica je plakala in ni izpregovorila besede. Tolažil sem jo, gladil ji lase. vzel jo okrog vratu. In prvi njen poljub je bil žgoč kot saharski veter, zaprl je oči. bil v sencih in grmel v ušesih kot vodopad. In je poljubljala in poljubljala in se izpovedovala ... In jaz sem se naenkrat zbudil, prijel njeno glavo, gledal H v oči — ne, gledal sem pravzaprav v svojo dušo, iskal tam kakšen majhen plamenček čustva, vsaj toliko kot kadar brli ponočna lučica — in žal mi je stisnil srce . . . Nič, prav nič . . . Hladni razum je sedel ondi, opazoval, smejal se meni, smejal se nji in kot bi šepetal: norec, komediant, hinavec . . . Spustil sem njeno glavo, prijel jo za roko, govoril ji o sebi . . . Povedal sem ji, kako prazno je v meni in kako v vsakem živcu mojem trepeče hrepenenje po sreči, kakšne trpke izkušnje imam od življenja, ki sem ga pravzaprav jako malo živel; da nimam nikjer cilja in ne vem, zakaj pravzaprav živeti dalje — dolgo in dolgo sem tako in slično govoril tudi ji odkrito priznal, da ne čutim moči. iti sam skozi to življenje, kaj še, da bi hotel prikovati k svoji usodi še usodo koga druzegai ... Z glavo je pritrjevala in dejala, da ve to. Zrla je v pesek stezice, potem pritisnila mojo glavo na svoje prsi. in jaz sem čutil, da mi tihe gorke solze padajo na lase. ... In naenkrat je vstala in odbežala brez besede ... ' Sedel sem sam ... V takih trenotkih gleda človek vase in si izprašuje vest. Moj žal se je iz-premenil v besnost. Dogodbe prejšnjih mojih ljubezni so poletavale pred menoj . . . Zakaj je sedaj tako pusto? Ali sem sploh zapravil vse fonde svojih čustev? Kaj niti plamenčka ponočne lučice ni ondi za tole dete? Kako je mogoče tako hazardiranje? . . . Spomin na ta saharski žar mi je iznova pognal kri v oči . . . kaj, samo toliko čutim do nje? ... In zopet so vstajale ženske postave pred menoj . . . Drzne oči so zrle vame in pomežikavale zasmebljivo — zaman sem jih odganjal, zaman podil proč... In enako mi je bik), lcer so prišle sedaj, ker so sploh bile v mojem življenju . . . Tem, tem si dajal fonde svojih čustev . . . posmehovalo se je nekaj v moji notranjosti ... In samo kopr-nenje po teh poljubcih, samo san po tem saharskem žaru je ostal v moji duši — več nisem občutil za Anioo. Drugega dne — stara histerija. Anica je bila zabledela, potrta, redkobesedna. Oovorila sva o najvsakdajnejših stvareh, in včerajšnji dan je ležal za nama kot oddaljen vrh, s katerega sva nekdaj videla užasen svet ... In besedice nisva izpregovorila o tem razgledu . . . Nis*»-vy imel poguma, da ji stisnem roko, dasi sem kradoma pogledoval na njene ustnice ... In rki šla sva se hladno, tuje, nevoljno. Ampak »saharski trenotek«. kakor sem ga v svojih sanjah nazival, se je vrnil. In zopet je bila žgoča tema v očeh in grmeči vodopad v ušesih in zapustil je v duši željo po prihodnjem trenotku ... In dnevi so potekali . . . Začela sva se shajati zjutraj po peti uri . . Ptiči so prepevali, rosa je igrala po travi in cveticah, dan se je smejal z zlatim nasmehom. Anka le prihajala s polodprtimi očmi . . »Raj prvih Hudi« jc pravila jutrom ob žgočih trenotkih . . v* Kaj bo na Ogrskem? Budimpešta, 6. junija. Demisija gospoda Lukacsa je sprejeta, največji panamist Evrope je odpravljen z vodilnega mesta ogrske politike. Resnici na ljubo je treba povedati, da je ta uspeli povzročil na Ogrskem nepopisno zadoščenje in navui. -enje, kakršnega že dolgo ni bilo pomniti v tej deželi, Ze ko se je raznesla po Budimpešti vest. da je Desy oproščen, je bilo, kakor da se je vsega prebivalstva polastil paroksizem. Radost ljudstva je prekipevala in se izražala v najizrednej-nejšib oblikah. Poročilo, da je Lukacs demisio-niral in da je njegova demisija sprejeta, je zbudila manj hrupno, ali nič manj globoko zadoščenje. Polagoma pa se vrača treznost, in vprašanje nastaja, kaj bo zdaj. Lukacs je odstrnnjen in s tem je izbrisan najneznosnejši madež. Toda Lukacs je bil samo simptom. Zdaj, ko je njegov politični grob zaprt, se zbuja celo nekoliko sožalja. Da je moral ta človek tako žalostno končati svojo karijero, ie skoraj tragično; kajti bili so časi, ko je bilo pričakovati od njegovega ministrstva vse kaj druzega. Lukacs, ki po svojem rojstvu in pokolienju ne pripada oni peščici ve-learistokratičnih familij. ki se smatrajo na Ogrskem edino opravičene za politično vodstvo, je užival sloves demokratičnega človeka, in v kazini, kjer se shaja »cvet plemenitega naroda«, je imel jako skromen prostor. Ko je bil poklican za Khtienovega naslednika, se je mnogo grofovskih obrazov namrdovalo, marsikdo, ki je sicer načelen nasprotnik političnih idej, katerim se je zarotila Lukacseva stranka, pa je upal da bo ta plebejec vsaj v omejenem okviru vtladne politike nosil svojo nearistokratično glavo pokonci in se uprl familiarnemu klikov-stvu grofov. Lukacs je bil preslaboten. Več mu je bilo za oblast kakor za načela; da bi ostal navidezno na vrhu, se je položil oligarhiji pod pete in je postal ponižen hlapec plemenitih bečarov. S tem pa je bila njegova usoda zapečatena. Kot finančni minister je bil Khuenov sluga kot ministrski predsednik pa Tiszin lakaj. Iz te služnosti izvirajo vsi njegovi grehi, ki so bolj pasivni kakor aktivni. Panamizem z volilno blagajno vladne Stanke je uganjal v interesu Kue-nove oblasti m najbrže tudi po njegovih navodilih. Vsi parlamentarni škandali v dobi njegovega ministrskega predsedništva so se vršili na Tiszino povelje; volilna reforma z vsemi političnimi tatvinami, ki jih obsega, od Lukacsa predložena in zagovarjana. je bila pravzaprav Tiszina reforma. In to volilno tolovajstvo je največji Lu-kascev greh. Lopovščina je bila ta predloga sama na sebi. Nezaslišano pa je bilo, da je Lukacs s svojim volilnopravnim izdelkom poteptal kraljevo besedo, infamno je bilo, da je Lukacs z njo pomandral svojo preteklost in svoje obljube. Volil, zakon, ki so hlapci Tisze sprejeli pod Lukacsevo vlado, zakon, ki ima oropati nekoliko miljonov odraslih ljudi za vo-lilno pravico in odpirati duri vsaki volilni korupciji. je največji zločin v vrsti Lukacsevih grehov. Zdaj, ko je odstranjen mož, ki je prizadel ljudstva uajvečjo krivico, pa slišimo med prvimi kandidati za njegovega naslednika, imena mož. ki niso le sokrivi, ampak pravzaprav še bolj krivi od njega. Tisza, obče nevarni norec, o katerem je celo njegov lastni oče dejal, naj mu za nobeno ceno ne dajo kakršnegakoli odgovornega mesta, je favorit v tej dirki za vlado. Slavohlepni bečar, znan kot ministrski predsednik iz dobe velike železničarske stavke, je bil Lukacsev pravi gospodar. Za uničenje ogrskega parlamentarizma, za policijski režim v državnem zboru, za razbojniško volilno reformo je odgovoren Stefan Tisza. Njegovo imenovanje bi utrdilo Lukacsev sistem, ki je bil itak le sistem Tisze. Nori grof na sedežu ministrskega predsednika bi bil provokacija opozicije, ki bi morala svoj ljuti boj še poostriti, če ne bi hotel zatajiti vse svoje politike zadnjih let. Ako postane 1 isza načelnik vlade, se izpremeni vsa Ogrska v bojišče, na katerem od Karpat pa do Drave noben dan ne more biti miru. Tudi Khuena imenujejo med kandidati. Khuen pa je bil ministrski predsednik, ko je finančni minister Lukacs izvrševal one manipulacije, zaradi katerih je bil Desy oproščen. Z Lukacsem je bil obsojen tudi Khuen Heder-vary. Lukacs je bil panamist za Khuenovo volilno blagajno; če Lukacs ne more biti ministrski predsednik, je tudi Khuen nesposoben za to. I oda če hočejo imeli boj, naj le pride Khuen Hedervary, ali pa še bolje Tisza. Ako bi jim bilo kaj za mir v deželi, bi seveda morali postopati drugače. Priporočati bi morali vladarju moža, ki še ni kompromitiran in ki bi imel dovolj poguma, ne le da bi saniral zločine nad parlamentom, ampak zlasti popravil kričeči greh volilnega ropa in uvedel vodilno pravico, ki bi se vjemala z obljubami prestolnih govorov. volilno pravico, ki bi bila res demokratična to se pravi splošna in enaka, pa tajna. Če dobi Ogrska ministrskega predsednika, še ne bo rešena kriza. Tisza, Khuen, Wekerle, liazai — to sp vsa imena, ki ne pomenijo nič. Vsa nesreča Ogrske tiči v parlamentu, ki je klika oligarhije. Rešitev krize je odvisna od volilne pravice. Le mož, ki prinese to nepopačeno na prvem mestu svojega programa, bo mogel rešiti veliko. vso deželo razjedajočo ogrsko krizo. „Das Volk, der grofie LiimmeR Slovenci smo bili skozi vso našo zgodovino v Evropi vladani po Nemcih, Lahih, bili smo privezek gosposkega razreda teh narodov; naši ljudje so redko prihajali na mesta, s katerih se vlada ljudstvo. Če ni Slovenec prišel po ženitvi s kako grajsko vdovo v grad kot grajski gospod in tam vladal, drugače ni prišel kot gospod v grad. Kot duhovnik je bil le dober za opravljanje spovedi, maše je bral. ko so drugi, višji pastirji jahali na lov in se gostili in ljubkovali z grajskim lepimženstvom. »Oaipriester« so imenovali nižje slov. duhovnike. Malo opatov, škofov je pravih Slovencev;cerkev je jemala vladajoče ljudi iz tujcev Nemcev, Lahov, jemala ie takozvane »plemenitnike« druge rase. vxvi,adat]iu se mora čk>vek vežbatu kot vladajoč človek mora ljudstvu kazati, kako je zelo zaljubljen v ljudstvo* kako mu njega bla-gor spati ne da. mora pa tudi srpo paziti, da ne pokaže svoje prave narave, da se namreč misli visoko gori nad vladanim, da je neko višje bitje in ljudstvo zaradi njega na svetu kar Prihaja večini ljudi, ki stopajo na mesta vladajočih ljudi, v krv in meso. Glavno vodilo pa je tem ljudem, da dobro premislijo in izvedejo kako dejanje, ki se je baje moralo storiti v korist ljudstva, ki pa bije pravzaprav ljudstvu v obraz in je le storjeno y korist vladajočih, a! adajocega. — ker bati se je le mase. ki prihaja včasih do spoznanja, da ji sedi človek na hrbtu, katerega potem s sebe strese. Slovenci niso imeli prilike, da se vadijo v vseh machiavelrčnih predpisih vladanja; ko pri-le zdaj po obenem volilnem redu domačin na Kako vladno mesto, se nekateri teh vede tako ošabno, da le debelo gledamo, ko vidimo to z ponižne bajte izhajajoče človeče. kako bahato sedi v vozu. ali kako hodi in se ozira okolo ako vse na kolena pada. ko se približa. In ti ljud- raio^rnim ? .vCa.sih* uide 5im kai- kar mo-daj se vihilJu? i?i!e v iavnost' opravičiti in te-T. rii vi^ j-, kak<*. res prav neokorni ljudje. Tud! vladati se je treba učiti in naši baroni. gr£ fi imajo nemara prav, ko pravijo, da naši ljudje nimajo vaje v tem, kako pametno skriti dejanja ki ne spadajo v javnost, in da so domačini okorni v vladanju ljudstva.- Na Nemškem je plemenit- e]epos*s*n^u Pristopno vsako vladno mesto. Iz teh ljudi jemlje kralj, cesar svoje politične uradnike, svoje višje vojake, dostojanstvenike, ce imajo ti slednji še kaj do-brih mož-ga nov. — ker za vojskovanje jih je bale treba ■4o&fi. Pravijo, da se po Danvinovi teoriii podeduje tudi machiavelična pamet, ali kakor jo imenujejo: »takt« vladajočega človeka. Slovenski človek bi skoraj priznal, 'da je ta teorija plemenitaštva prava, ker dasi dosti Slovencev oplemenujejo, neroda ostaja neroda Množijo se slučaji, ki to potrjujejo. Naši ljudje, k prihajajo sedaj jjo volitvah na vladajoča mesta, naj bi vedno imeli pred očmi, da so bili: dr. Razlag, dr. Poklukar, Detela, možje slovenskega rodu prav lepe prikazni kot dež. glavarji; vsakdo jih je rad pozdravljal; ni bilo glavarju opominjati koga. da ga pozdravlja; vsakdo jih je častil kot po ljudstvu na mesto poslane, na katerem se zamore toliko dobrega storiti za vso deželo, na katerem pa tudi dotični jx>kazati ima, da je vreden te časti, največje časti, katero more ljudstvo svojemu rojaku izkazati. Vemo. da je sedaj vsak deželni glavar po volji našega farov-za glavar, farovž tudi odločuje pri potrdilu po cesarju, ali kot prijatelji principa občne volilne pravice imamo čislati tudi glavarja po milosti našega farovža. — ako se pokaževa vreden te časti. Pred par leti je tedanji kranjski dež. glavar posredoval v železniškem ministrstvu kot glavar v vprašanju dol. železnic v Belokrajno in v njem hotel pridobiti merodajne činitelje, da zapostavijo že stoječi kolodvor v Novem mestu ter glavni kolodvor postavijo v Kandiji na drugem bregu Krke. Po tem posredovanju je pisal mini-sterialni uradnik-tehnik odboru, za pripravo železnice iz Brežic v Novo mesto, da ie kranjski dež. glavar v ministrstvu pravil, da so Novome-sčam sami zadovoljni s tem, da bo glavni kolodvor v Kandiji in ne v porneriju Novega mesta (Novomeščani bi si s tem sami želeli, da je njihovo mesto odrezano od glavnega prometa, ki ga je in ga bo v bodoče povzročala železnica v njihovem mestu). Ko se je to slučajno izvedelo, se je neki Novomeščan v »Narodu« obračal proti dež. glavarju, ga dolžil, da je neresnico govoril v ministrstvu, in mu predstavljal njegovo dostojanstvo. s katerim se ne vjema tako postopanje. Tedaj se je pisalo in govorilo, da je dotični deželni glavar tako nastopal in govoril vprid svoje osebe, da bi bila s tem njegova hiša in njiva v Kandiji več vredna postala, ko bi bil glavni kolodvor v Kandiji. blizo te hiše. Dotični glavar je spoznal, da se mora to očitanje kako s sveta spraviti. Sklicati Je dal dež. odbornike in tedaj je nastopil grof Barbo zanj in sklenil je dež. odbor enoglasno, da se da glavarju notni list za nadaljevanje svojega potovanja kot dež. glavar na tej grešni kranjski zemlji. Tedaj je bil dež. odbornik meščanov tako priazen, da se je peljai z glavai jem na Dunaj in poslušal v železniškem ministrstvu, ko je pravil neki inženir — višji uradnik, da je le on to spravil v pismo na brežki odbor, da Novomeščani sami želijo, da bo glavni kolodvor v Kandiji. Uradnik je seveda da je stvar popolnoma v redu. tudi pisal dež. glavarju samemu po tem pohodu še pismo v katerem svedočuje. da le on to željo Novomešča-nov iznašel, sklepal — iz železniških načrtov — Dotični dež. glavar je potem še nekaj časa vladal in s to vlado dosegel v Kandiji železniško postajo v Belokrajino podaljšane dol. železnice m magacm z rampo, kateri magacin bo tri četrt voznega prometa vodil skozi Kandijo na postajo v Kandiji m se smejal, ko je novomeškega diplomata. katerega so Novomeščani pošiljali na Dunaj zaradi tega vprašanja, potisnil na stran. , . Drugemu dež. glavarju se je očitalo, da Je kot drz. poslanec in vodja slovenskih drž. poslancev in nekaj hrvaških gnal or>ozicijo proti vladi in potem odnehal od opozicije, zamenjal za to, da ministrstvo predlaga potrditev njega kot dež. glavarja, -r- Nastala je v neklerikalnem časopisju zaradi tega kritika, "dosti truša je^ro zaradi tega in družili stvari in dež. odbor se je zopet zbral, v njem je zopet odbornik kranjskega veleposestva grof Barbo predlagal, da se glavar po odboru opere vseh grehov in odbor je soglasno sklenil, da ie "Uvar brez greha; je takoj vzel milo in krtačo ni pral svojega dež. glavarja! — Tako, tu imaš, ljudstvo, der grosse L immel, in ti kmet posebej, ki pomagaš neposredno fa-rovžu postavljati kot glavarje može, ki imajo ubogati farovžu, ki smejo storiti vse, če so le v saglasju s farovžem. To je sedaj v kratkem času že drugi slučaj. Ali morajo imeti v dunajskih vladnih krogih rešpekt pred kranjskimi glavarji! — In pred inteligenco v tej deželi! Kako dolgo že ni bilo Slovenca na mestu deželnega predsednika v Ljubljani? — Taki morajo biti v zgled dež. glavarji. taki reprezentirajo moštvo vse dežele, s takimi se ne upa nobena centralna vlada zbijati šale, takim ne more noben glavar, niti iz časov reformacije na Slovenskem, tudi ne kak Herbert Auersperg jermena odvezati na čevljih! Stali so ti možje reformacijske dobe v hudih bojih s Turci. stali so dolgo vrsto let kot junaki proti . vsegamogočni rimski kuriji, stali kot možje trdno proti posvetnim*tedanjim že absolutističnim vla- I uarjem »notranje Avstrije«, Kakor so se imemv vale nase slov. dežele - ali ti so pravi prS p™t! glavarjem, katerih slavni čini so s« razpravLa!, v zadnjih letih v „a5i dnevjih* lo sta slučaja časti Kranjske, tako vedenje Va1vazorZ-KOrlt?Vp|0’ katcr0Je zval veliki patriot Valvazor, die Ehre des Herzogthums Knin m£TnfaRaiStareik avstrijske grofovske fa- in v draoSLI -Pa 1 pranje perila teh moJ STvSKiufliberalci'klorilra,ci nro NK-(n srcial,,im demokratom mora to vse tako si' nodžaaaStare'la druzba Kniie* razpada, sovražnir knt HatnaŠ-Ilaih"iši in liaimoenejši voiT n, krt • dubovn,k tudi na Slovenskem L « intSef,; ludi naše ljudstvo, veliki neiodne/. si bo te lepe strani naših dež. glavarjev zapomnil, naša inteligenca se bo vprašala: ^‘o- ah res prebivalci Kranjske ljudi«, vt,i v ,me t‘ na Klave. — ljudje brej m * V • tJe’ iCZ vsake ieze. brez vsacega pojmov anja tega. kar se spodobi, kako se imajo vest, reprezentanti ljudstva v dež upravi! Ljubljana in Kranjsko. — Razmere pri mestnem užitninskem zakupu. Iz krogov mestnih užitninskih paznikov nam prihajajo prav pogosto pritožbe o slabem ravnanju predstojnikov, o pristranosti v službi, o protekcionizmu. Nismo v stanu, da bi kontrolirali vse te konkretne pritožbe, ampak eno se nam zdi: da vse te mnogoštevilne pritožbe pač ne morejo biti neosnovane in da vladajo pri mestnem užitninskem zakupu razmere, ki zahtevajo retnedure. Polagamo županu na srce, da uvede nepristransko preiskavo in da da uslužbencem priliko, da razodenejo svoje pritožbe, ne da bi se jim bilo treba bati — maščevanja. Občina iz svojih lastnih interesov po našem mnenju ne sme mirno gledati, da bi se posameznim uslužbencem krivica godila in zastaviti mora vse sile, da iztrebi iz svojega službenega področja pristranost, ki kvarno, demoralizujoče vpliva na vse osobje. — Jutri, v nedeljo, vsi na Fužine! Lokalna organizacija socialno demokratične _ stranke v Mostah priredi jutri v Fužinah pri »Štajercu« veliko vrtno veselico z bogatim sixvredom in plesom. Vstopnina 30 vinarjev. Začetek ob treh popoldne. Sodrugi, agitirajte za obilno udeležbo! Vabimo tudi vse ljubljanske in okoliške sodruge k veselici. — Rudarski shod v Idriji bo jutri v nedeljo ob devetih dopoldne v bivšem rudniškem gledališču. Dnevni red: 1. stališče idrijskih rudarjev z ozirom na sedanji plačilni pravilnik; 2. vzroki sedanjih nezadostnih mezd. Na shodu poročata sodruga Štravs in Tokan. Rudarji! Zadeva je tako važna, da ne sme nihče izostati od shoda. Agitirajte za obilno udeležbo. bde na ženskih klobukih na železnicah prepovedane. Glasom odloka c. kr. železniškega ministrstva od 18. aprila 1913, št. 6489, je prepovedano na avstrijskih železnicah nositi v klobukih nezavarovane igle. Osebe, ki kršijo to mepoved, se morejo izključiti od vožnje in zapadejo kazni od 2 do 200 kron ali zaporu od 6 ur do 14 dni. — Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani. V nedeljo, dne 8. junija 1913 bo velika pomladna veselica na vrtu in v dvorani hotela »Tivoli«. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 50 vinarjev, ceuj. društveniki in otroci do 10 let prosti. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 15. junija. — Požar. Iz Lanccrvga pri Radovljici pišejo: Dne 5. t. m. ob 1. ponoči je nenadoma izbruhnil v znani tovarni Ivana Derniča, župana in posestnika na Lancovem ogenj. Ker je stavba bila po večini lesena in les suh kakor smodnik, je plamen trenutkoma objel ves obširni objekt in nastalo je celo goreče jezero, Vsled suše in velikanskega ognja so bila vsa sosednja poslopja, ki so po večini lesena ln poleg tega je še tisoče in tisoče tramov, hlodov in na vagone lesa nakopičena — v skrajni nevarnosti, da postanejo žrtev nenasitnega plamena. — Toda naravnost nadčloveškemu naporu domačinov in nekaterih Radovljičanov se je posrečilo omejiti ogenj le na glavno poslopje. — Slovenska umetniška razstava. Predogled za povabljene goste se vrši v soboto dne 7. t. m. ob pol 12. dopoldne. Od 2. popoldne naprej je razstava odprta za splošen obisk. — Marijina devica — detomorilka. Na okrožno sodišče v Novem mestu so odpeljali včeraj Marijo Gros iz Višnje Gore, ker je umorila svojega novorojenčka. Stara je 41 let in je bila od ustanovitve Marijine družbe v Višnji Gori nje zvesta članica. Med letošnjimi binko-štnimi prazniki so opazili bližnji sosedje, oso-bito sosede, na Miciki vidno izpremembo, kajti prej tako čvrsta in obilna, je postala hkrati vsa prepadena in vitka. Ker je bilra izprememba iako sumljiva, je povabil orožniški štražmojster tukajšnjo izvežbano babico, da naj si v njegovi navzočnosti ogleda in preišče omenjeno devico. Seveda je babica takoj konštatirala, da je Micika rodila in se tudi prepričala, da ima obilo hrane za novorojenčka. Na vprašanje, kje vendar ima otroka, po sta jo hči in njena mati obsuli z najgršimi psovkami. Kljub trdovratni tajitvi so preiskali vse prostore in vrh-tega je naposled še sama premetala ves gnoj na dvorišču, toda vse zaman; otroka niso našli. V stanovanju so našli vse polno zdravilnih zelišč in drugih zdravil. Tudi pri sodniji je na prijazna vprašanja, kakor tudi na vse resne opomine, vedno in vedno trdila, da ne ve, kje je otrok itd. Šele 31. maja, ko so jo gospodje sodnik in doktorja-zdravnika trdo prijela, se je vdala ter povedala, da je rodila že 7. maja otroka — krepko razvito deklico — pa trdo zavila v rjuho, potem pa nesla pod streho. Pozneje je zakopala otroka x klet pod kad. v l1 nvi« Sa repa' Ja™° prav dobro zatlačila n idpv -h-. i?rn111 Pf zasu.,a s Peskom in na pesek Pri^ ntfilhu-f• -'epa>,n vzorna Marijina hči! Pri obdukciji se je izkazalo, da je prišlo dete Iaknh!a v r cfet?In ,ie Pripoznala pri sodniji noSS in la j I ,rimčk°v Jaka. ta kre- ':ss io * «*“ ■ Pf .ffT šjva,ni stroji. Glavna zalofiJ Vok Pf' ffnv°JtV JC V Iriubliai,i Pri tvrdki Ignac Vok Pfaffova tovarna je praznovala lansko lete sojetnico svojega obstoja in je ob tej priliki razno roč mnn delaY?f.V0 I*>1 miljona kron.Pri-vtroie Pri ?vSkivT5ljcnikom Pfaffove šivalne 1 v mle kr n-in Se !X)ucuic tudi brezplačno re> «*«*• o****** tu ~ I?anteieva nebeška komedija »Pekel v filmu v kinematografu »Ideal«. »Wiener Allge-me,ne Ze.tung« poroča: Novi film SS Maier zeile medna P 3al te dni v Elitekino, VVoll- pi C ?el *Nebeške komedije« Pekel«. Prednašati nekaj neniogofetra fanta-stičnega.^ gledališkim odrom nedosegljivega. nlh^Saz^rSl kinemat°grafa. Nad 50 kras- med ljudstvom le nekaj vednosti o Danteju.> ze mnogo doseženega. Velikanskemu učinku niater£ ie ču*Ui nesuiško moč fan- vehkanski umaf ^ nihčc umakniti. 1» vehKansk! umotvor se kaže od nptkn 13 do pondeljka 16. t. m. v Kino-Idcalu CeJe vsled visokih nabavnih stroškov nekoliko zvišane. Predstave vsak dan ob 3.. poI V9 in 9. Kinematograf »Ideal«. Senzachski spo-red za soboto do pondeHka je sledeči* \ Norveško jezero Mjosen. (Potovalni film) 2 Cu-den vojak. (Humoreska.) 3. Gaumontov teden. (Najnovejse, šport, moda itd) 4 Krr/nVvV se klinje. teenracijska drama Nordiskfilm Co. v - delili.) — Samo popoldne in pri zadnji večerni predstav, na vrtu. 5. Otrok nevesta (Krasna amenkanska veseloigra.) 6. Grehi očetov. (3 dejanja. Asta Nvelsen.) — Samo zvečer 7 Neopravičen sum (Ameriška veseloigra.)' - Sa- As-ta Nieisen se pc*!ovi S to dramo za to sezono in pride šele novi film v jeseni. dram ki sa iih '»“I*™,,. caa ■>»«»«* Porten do sedaj s Henny Štajersko. . — Trbovlje. V nedeljo dne R. t. m. priredi v V 1 rbovdjah na javnem pr»-storu pred g. Krammerjem od 5 do 6 zvečer listkov.1 SP°red Se naznani’ pot°,° Vestnik organizacij. Društveni shod mizarjev se vrši v «nhoto 7. m točno on 6. zvečer v salonu restavracije pri Levu" na Ma* r‘ie Je/,eZlit CestL Dnevnl red zelo važen’ zato « sme manjkati noben mizar. vazen, zai« Goriško. VOLILNI SHODI NA GORIŠKEM. V nedeljo 8. junija ob 10. dopoldne na B* kovem v prostorih Antona Čelika Poroča so-drug dr. Henrik Tuma iz Gorice. h ?edeb’° iunjia ob pol 4. popoldne v Hudajuzni v prostorih hotela »pri Crni prsti«. Poroča sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice. bodrugi. Volilci! Agitirajte po vseh krajih za obilno udeležbo. — Šempolaj. Splošna delavska zveza «\ zajenniost« za Goriško v Nabrežini sklicuje za nedeljo 8. t. m. ob pol 4 popoldne ustanovni shod v gostilni sodr. Ivana Grudna v Šempo-Iaju. Dnevni red: 1. Namen in pomen izobra-zevalnega društva. 2. Vpisovanje članov. 3. Volitev odbora. Sodrugi in sodružice v šeinpo-laju in okolici! Ako hočemo biti pripravljeni za naš veliki boj, tedaj moramo biti razredno zavedni proletarci, čili na duhu in zvesti svojemu prepričanju. Zato pa nam je treba smotrenega dela in potem bo prav gotovo zasvetila luč socialističnega spoznanja tudi v Šempolaju in okolici. Zatorej sodrugi na delo za nedeljski shod v Šempolaju. — Nabrežina. Gospod učitelj Herman Ipavec nam pošilja popravek na notico v »Zarji* z dne 30. maja. Popravek sicer ne ustreza zakonitim predpisom, a ga vzlic temu priobčujemo. da je dana gospodu prilika za zagovor. G. Ipavec pravi: Ni res, da je pri poučevanju petja zagrozil v šoli otroku, ki baje nima posluha in ni zap_el pravilno,, da .bode zaprt bre* Kosila in vrhutega Se udaru z roiotrebno. Govor ni zadostil opravičeni znatiželjnosti prebivalstva, ki se v tem slučaju ne sme zamenjavati s pulilo radovednostjo. »Militarische Rundschau« (glasilo vojnega ministrstva!! objavlja še nekatere podrobnosti, ki pa tudi ne dajejo popolne jasnosti. Socialni de-mokratje bodo odgovorili ministru ob priliki drugega čitanja v proračunski debati. Oflciozno poročilo. Dunaj. 6. »Militčir. Rundschau« poroča o dogodkih z dne 24. maja: Generalni štab je dobil pred približno 7 tedni zaupno naznanilo, da prihajajo na Dunaj pisma poste restante, o katerih je sklepati, da so v zvezi s špionažo. Vojna oblast je odredila opazovanje dotičnega jroštnega urada. Cele tedne so tajni agenti imeli na jMišti posebno sobo, ki je bila po eiekričnem zvoncu spojena s poštnim predalom. Šest tednov ni nihče prišel po poštne pošiljatve. Dne 24. maja ob 6. zvečer je prišel civilno oblečen mož ponje. Detektivi so ga takoj jeli zasledovati. Na mestu ga niso aretirali, ker bi bil lahko le posredovalec. Neznanec je stopil v avtomobil; ker pa agenti niso imeli tega. so si mogli zabeležiti le številko avtomobila. Posrečilo se jim je pa čez nekaj časa odkriti prazni avtomobil in dognati, v kateri hotel je vozil. V avtomobilu so našli mošnjico za žepni nož. Odšli so v hotel. kjer jim je portir označil tujca za »polkovnika Redla iz Prage«, pa so mu dali mošnjico. naj jo izroči polkovniku z vprašanjem, če je njegova. Ta je potrdil. Redlu je najbrže s tem tako prišla misel, da se je izdal. Od tega tre-notka ga je zapustila sigurnost, pa se je odločil za samomor. V naglici je napisal nekoliko r>o-slovilnih pisem. Potem se je preoblekel v uniformo . . . Poznejše dogodke slika oficiozni list kakor včerajšnje Georgijevo poročilo. Podrobnosti o Redlovih zadnjih urah. Dunaj, 6. »Arbeiterzeitung« ima obširno poročilo o zadnjem dnevu Redlovega življenja. Redi — j>ravi »Arbeiterzeitung« — se je pripeljal z avtomobilom iz Prage, ne da bi bil le slutil, kaj ga čaka. Njegov luksurioznl avtomobil se je spotoma nekaj pokvaril, tako da ga je moral dati v Brigitenavi popraviti. Najel je potem javen avtomobil in se je pripeljal ob 4. popoldne v hotel »Klomser«. Svoj monogram na avtomobilu je dal napraviti kakor da je plemenitaš: A. v. R. in nad tem krono s petimi roglji. V hotelu se je Redi preoblekel in kmalu nato je izšel v elegantni civilni obleki. Najel je javen avtomobil in se je vozil približno eno uro po raznih krajih. Ob tri četrt na 6 je na »Tiefer Graben« plačal šoferju in šel peš do hotela, ki je v bližini. Medtem so detektivi zalotili avtomobil in našli v njem mošnjico žeimega noža. Ko je Redi dobil to inošniico, je takoj razumel vse. Detektivi so bili našli v njej male koščke papirja. Redi pa je dobil mošnjico prazno. Očitno je Redi v avtomobilu potrgal pismo, ki bi ga kompromitiralo in je spravil koščki) v mošnjici. Spoznal je, da si je nekdo prilastil te listke in da je on s tem razkrit. Kmalu nato je obiskal poročnik Horinka Redla. Naznanjen mu je bil tudi obisk generalnega advokata Pollaka, katerega pa je pustil čakati. Ko je Horinka že odšel, se je Pollak vrnil ob tri četrt na 8.. in oba sta odšla na večerjo. Medtem je moral avtomobil, katerega se je bil prej Redi poslužil, ponoviti vso vožnjo z vsemi postajami; to je bil dokaz resnice za ovadbo, katero je bil generalni štab dobil anonimno. Potem razlaga »Arbeiterzei- tiing« obširno, kako so dali Redlu priliko za samomor in kako bi bil celo leljko pobegnil. Blaznost zaradi Redla. Krakov. 7. »Naprzod« javlja iz Lvova, da imajo v ondotni bolnici šest oseb. ki so zblaznele in si domišljajo, da jih preganjajo kot špione. Samomori v Redlovl rodbini. Krakov, 7. Časopisi javljajo, da se je en Redlov brat. ki ;e bil blagajnik na lvovskem kolodvoru, ustreli!, potem se ie usmrtila ena sestra, in zdaj Red! sam. Konfiskacije na Ruskem Poljskem. Varšava. 7. Šest političnih dnevnikov so tukaj konfiscirali. vSlovvo« pa ustavili. Vse to je v zvezi z Redlovo afero. Listom ie strogo prepovedano pisati o samomoru ritmojstra Kuzmina. Za gotovo se smatra, da sta Kuzminova in Redlova afera v zvezi. Zadnje vesti. ŠPIONAŽA. Krakov. 7. Tukajšnja porota je obsodila brivca Josipa Gondeka iz Ruskega Poljskega na dve in pol leti. njegovo ljubico Zofijo Lin-kovo pa na 1 in po! leta težke ječe zaradi špio-naže v prid Rusiji. Vojak Szap 13. pešpolka, ki jima je dajal material, je aretiran, vojak Ba-vasik pa je ušel v Rusijo. FINANČNA POLICIJA. Dunaj, 7. Pri finančnem okrajnem ravnateljstvu so ustanovili finančno policijo v obliki centralnega urada za finančne prestopke. VOJAŠKI SAMOMORI. Dunaj, 6. »Arbeiter Ztg.« poroča iz Gradca, da sta dva vojaka pri sedmem pešpolku poizkusila samomor. Ob en četrt na 6. zjutraj je streljal pešak Herman Bergmoser od 12. stotnije nase iu se je zadel blizu srca. Rešilni voz ga jc prepeljal v vojaško bolnico. O vzroku tega samomorilnega poizkusa poročajo, da je imel Bergmoser pred kratkim dopust do budnice. Na ulici ga je neki častnik okaral, da mu ni salutira! po predpisu, pa ga je poslal nazaj v kasarno in ga naznanil. Zato je dobil Bergmoser 21 dni strogega zapora. — Opoldne so začuli strel iz stranišča 2. stotnije. Ko so prihiteli tja. so našli pešaka Franca Rešnika z rano na levi strani vratu. 1 udi njega je rešilni oddelek prepeljal v garnizijsko bolnico, kjer so ga operirali. pa dvomijo, da okreva. Dobil je 30 dni za-pora v vojašnici, ker je za nekaj malega prekoračil dopust preko retrete. Stroga kazen ga je gnala v smrt. OGRSKA KRIZA. Kandidatura Tlsze. Dunaj. 7. V krogih vladne stranke, ki imajo stike z Lukacsem, se vztrajno zatrjuje, da ima Stefan Tisza največ upanja, da postane ministrski predsednik. Oni poslanci vladne stranke, ki žele. da bi se v deželo vrnil mir, so zelo nezadovoljni s to kandidaturo. Kakor kaže. pa nimajo dovolj vidiva, da bi preprečili imenovanje Tisze. Hedcrvarv se ne bo dueliral. Budimepešta, 6. Sekundanta poslanca He-dervaryja, ki je hotel pozvati stotnika Gerdja na dvoboj, ker ga je v parlamentu posekal s sabljo, sta podala izjavo, da je dvoboj nemogoč s človekom, ki vrši na ukaz nasflstva nad poslanci. Sekundanta grof Miha Karo!y in dr. Marcel Hajdu sta konštatirala, da ni imel He-dervary pri napadu stotnika Geroja ne revolverja ne sploh kakšnega orožja, niti nožička ne pri sebi in da tudi ni napravil nobene kretnje, ki bi dala slutiti, da hoče napasti Gerdja. Postopanje stotnika izključuje viteško zadoščenje. Hedervarv bo provociral Tlszo. Budimpešta, 7. Poslanec Hedervary namerava pozvati grofa Tiszo na dvoboj, ker ga je bil stotnik Gero napadel po njegovem nalogu. POULIČNI BOJI MED STAVKAJOČIMI IN POLICIJO. Stavkokaz umoril stavkajočega delavca. Stettin, 6. V predmestju Frauendorf stavkajo že nekaj tednov delavci tovarne za cikorijo. Stavkajoči delavci so bili zlasti razburjeni vsled večjega števila stavkokazov. Nagovarjali so jih. naj opuste delo. Ko so odhajali stavkokazi iz tovarne, so jih čakali stavkajoči delavci. Eden stavkajočih je nagovoril stavkokaza Brandenburga, naj se pridruži stavki. Brandenburg ie pa potegnil nož In zabodel delavca v spodnji del telesa. Vsled tega se je polastila stavkajočih silna razburjenost in ko je orožnik odpeljal morilca v tovarno, so stavkajoči hoteli naskočiti tovarno. Navalili so na vrata tovarne in jih vzdignili iz tečajev. Prihrumelo je okolo 300 policistov, ki so z golimi sabljami razgnali množico. Vnel se ie pravcati poulični boi, pri katerem ie bilo ranjenih deset policajev in okolo 50 stavkajočih. TRILETNA VOJAŠKA SLUŽBA. Rusija na Francoskem. Pariz, 7. »Gil Blas« piše: V razgovoru predsednika Poincareja s senatorjem Clemenceaujem je predsednik izpovedal, da zahteva uvedbo triletne vojaške službe Rusija. Lani je bil Poincarč v Peterburgu. Tam so mu dali razumeti, da je pričakovati resne dogodke in da privedejo prejalisJej težka vprašanja lahko do mednarodnih konfliktov. Spomnili so ga fhdi, da je ob času, ko se je sklepala francosko-ruska zveza na Francoskem veljala triletna služba in da je poznejša uvedba dveletne službe oslabela francosko vojno silo. Obenem je bil Poin-carč upozorjen, da obstoja v Peterburgu Nemčiji prijazna stranka, ki poudarja, da francoska armada ni na višini nemške, in da se drži neka balkanska država le zato oddaljeno od francosko-ruske zveze, ker se ji Francija z ozirom na nasprotja do Nemčije ne zdi dovolj močna. To so bili razlogi, ki so navedli Poinca- reja m vlado, da je predlagala triletno službo, da napravi na inozemstvo vtisk, ki ga je zahtevala Rusija. Zato je bil tudi Delcassč poslan v Peterburg. Ruska pokrajina. London, 7. »Manchester Guardian* se ba- vi z vestjo »Vvestminster Gazette« o ruski zahtevi. da se uvede na Francoskem triletna vojaška služba, potrjuje dejstva, ki jih navaja, ter zaključuje, da napravlja vsa stvar vitsk, kakor da postaja Francija ruska pokrajina. Kaznovani vojaki. Pariz. 7. Iz Chalons sur Marne poročajo, da je voino sodišče obsodilo tri vojake zaradi udeležbe pri antimilitarističnih demonstracijah. in sicer enega na pet let, druga dva pa vsakega na dve leti ječe. ŠPANSKA KURIOZNOST. Demisija senatnega predsednika. Madrid. 7. Senatni predsednik Monterio Rios je podal dunisijo. Vlada jo je bai: že sprejela. Monarhistični republikanci. Madrid, 7. Na zadnji seji zbornice je republikanec Azcarate pobijal Maurovo politiko, pa je hvalil kralja Alfonza, češ da je zelo liberalen, vsekakor bolj liberalen kakor mislijo gotovi ljudje. Azcarate je dejal, če sklene republičan-ska stranka, da bo sodelovala z monarhijo, pod pogojem seveda, da ostane njena politika liberalna in napredna, da bo govornik slušal ukaz svoje stranke. TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK O ARMENSKEM VPRAŠANJU. Dunaj, 6. »Jugosl. kor.« poroča iz Carigrada: Turški prestolonaslednik, ki se odpravlja na potovanje po Mali Aziji, je dejal o armenskem vprašanju sledeče: Z odkritosrčno žalostjo sem izvedel, da obrekujejo gotovi ljudje pripadnike drugih plemen in da očitajo Armencem nezvestobo proti domovini in da so Armenci vzrok vseh nesreč naše domovine. Nc morem dovolj obsoditi te akcije proti Armencem. Naši oficirji so brezpogojno priznali veliko hrabrost armenskih vojakov, od katerih je večji del umrl na bojišču. Ali so pozabili, koliko da je pretrpelo to nesrečno ljudstvo pod Abdul Hamidom? Če pomislim na one nesrečne dneve, tedaj se zbudi v meni ogorčenje. Nasproti Armencem imamo mnogo dolžnosti in jih bomo tudi izpolnili. Sultan in mi vsi smo odločeni. da zagotovimo Armencem popolno svobodo in pravico. ZAROTA V INDIJI. London, 7. Iz Kalkute javljajo, da so oblasti razkrile veliko zaroto proti britanski vladi. Vsi kolovodje so aretirani. Zarotniki so nameravali pobijati Evropejce. Niti zarote so izhajale iz vojašnice. Iz državnega zbora. Proračunski odsek. Dunaj, 6. junija Današnja seja je brla zanimiva v treh momentih: Krščanski socialec Lang je izjavil, da bo zdal glasovai za Tomschikov predlog, da se za železničarske plače postavi 17 miljonov v proračun. S tem seveda še ni jasno, če je to izjaval za svojo stranko, ali le zase. Finančni minister Zakski je dejal, da bo vlada odslej dajala parlamentu priiiko. da vedno pravočasno reši proračun; v ta namen $e bo — proračunsko leto začenjalo s 1. julijem. Kajpada je to slaba tolažba, ker se od 1. julija do 1. julija ravno tako lahko zavlači, kakor od 1. januarja do 1. ja-nuarjaj. Sodrug dr. Diamand je predlagal, da se postavi v proračun 30 miljonov kron za izvedbo službene pragmatike. Odsek je nadaljeval razpravo o proračunskem provizoriju. Posl. Frledmann predlaga, naj se pooblasti finančni minister, da najame 40 miljonov poso-lija do konca leta 1914. za izpopolnitev telefonskega omrežja. Psol. Lang (kršč. soc.) Izjavlja, da bo glasoval za Tomschikov predlog, po katerem se ima dovoliti 17 miljonov za zboljšanje železničarskih plač, ker je sedaj'pričakovati, da se zboljšajo uradniške plače. Posl. Tušar zahteva odgovor. Zakaj se je olomuškemu nadškofu vrnilo 691.000 K davkov. Nadalje polemizira z domobranskim ministrom zaradi njegovega govora o Redlovi aferi. Posl. Tre&ič se pritožuje da Stiirgkh ni izpolnil svoje obljube, da »e odpravi absolutizem na Hrvaškem. Finančni minister Zaleskf izjavlja, da namerava vlada preuredbo tako, da se bo proračunsko leto pričenjalo s 1. julijem; tako bo dobil parlament priliko, da bo lahko pravočasno reševal proračun. Kar »e tiče prekoračeni, so pač znatna, vendar pa ne presegajo 2 odstotkov. Tudi poslanci niso popolnoma nedolžni, ker pogostoma zahteva izdatke nad proračunom. Na popoldnevnl seji je trgovinski minister Schuster izjavil, da bo vlada predložila vellko-potenzen telefonski investicijski načrt. “Posl. Tušar predlaga, da se izvoli odsek, ki naj preišče zadevo davkov olomuškega nadškofa. Posl. dr. Diamand predlaga, da se postavijo v proračun sledeči zneski za udejstvovanja službenih pragmatik: Za uradnike 7,634.975 kron, za poduradnike 3,667.700 kron. za pogodbene uradnike 2,342.521 kron, za poštne uslužbence 4,014.231 kron, z sluge pa 2,555.000 kron. „ „ „ Posl. Maffatti. Markht in Maštalk* govore o sanaciji Južne železnice. Kcnec sej« ob tri četrt na 9. zvečer. Prihodnja seja jutri ob 9. dopoldne. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. B. Gotzl, Ljubljana - Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ===== Velika zaloga vina ISrez b«|!kurenc« I Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka* Za naročila po meri uaivečia izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Siajnlžje cene. v Sovodnjah št. 46. Podpisani naznanjam slavnemu, da imam veliko zalogo izvrstnega belega in črnega vina po zmerni ceni. Oddajam ga od 56 litrov naprej in ga pošiljam tudi po želcvnici. Vzorci na zahtevo zastonj. Za obilna naročila se priporočam Jožef Pelicon trgovec z vinom. —go- ■■■■■■■■BDI ■■■■■■■■■■ Najboljši šivalni stroj selajisti je Hg ffilS ml RS" 6SŠ Km n ffifg m KS K EEBjjUBBIlBKBBlgBBBBB Stavbena in goslilniska zadruga »Delavski dom“ v Trbovljah. registrovaiia zadruga z omejeno zavezo vabi svoje člane na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 6. julija 1913 ob 3. popoldne v društveni dvorani. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. a) Poročilo revizije; b) računsko poročilo; c) poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o prebitku. 4. Preuredba § 11, 13, 14, 17, 18 in 20 pravil. 5. Volitev devetih članov v nadzoistvo in treh namestnikov. 6. Razno. Trbovlje, dne 14. maja 1913. Načelstvo. Nadzorstvo. 10 letna garancija. Pouk v vezenju brezplačen. IfTtl Vnlr špfciitaa trgovin* iiv»l-'o VirVj .. nji, strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica št. 7. SB © @ CD Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianea Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. MTAJ£lt§KO SLIVOVKO tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter MEDIC1NALSA K« A Ji JA in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča edina Žgan jarna v Celju lastnik ROBERT DIEHL. Ceno posteljno perje! Najboljši čefcki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-boljšega 2'40 Ijenega 2 K; belega 4 2-80K, belega puha- stega 6‘ 10 E; velefinega sneznobeloga, puljenega, 6-40 K, 8 K; puha sivega ' 6 K, 7 K. belega, finega 10 K; najfinejSi prsni puh 12 K. Naročila od 6kg naprej franko. Zgotovljene posU^ ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm 81r., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 8 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14-70 K, 17 80 K, 21 K, zglavnica, 3 K, 5 70 K, spodnja 90 cin dolga, 70 cm Sir. 4’60 K 5'20 , ____. Fernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cin"dolga, 16 cm iir. 12-80 K, 14'80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Kavarna Gostilna Horijanska ulica štev. 6. Pristna vina. Domafa kuhinja. Naročajte se na Zarjo! BBBBBBBBBBBBBBBBBB ? Edna pesebnosf® likerja je „Zdravnik E želodca" | je edina posebnost želodčnega likerja B B IZ zdravilnih rastlin, kateri izborno g vpliva proti slabosti v želodcu ter ga . radi tega v nobeni družini ne bi smelo ES manjkati. ABBBBBBBBBBBBBBBBB Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s km, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da sc hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obres-ti prost. Cez 30 dni do 6 iresecev se imajo računati obresli po 6 odstotkov u ■> . KreClt? n“d 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. :::• Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan ned uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. - Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog n-.bcl.fa, kajti za vtniost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak Član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu.' Načelstvo. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico realstrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani išče za svojo mlekarno liferanta oziroma več liferantov, ki bi bili v stanu dnevno po 200—300—600 litrov mleka dostavljati v Ljubljano. Ponudbe na Konsumno društvo za Ljubljano in okolico v Ljubljani poštni predal 13, Ustmene ponndbe oziroma razgovori v uradnih urah (od 7, zjutraj do 2. popoldne, ter od pol () do pol 7. zvečer) v pisarni v Šiški, Kolodvorska cesta št 56 1. nad-slrooie (v lastni hiši). m MOJA ZENA vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino »Unikumft Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. Naflep&a birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavile prav poceni, Če se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. »1KO* ,IKO‘ Narotfte krasni veliki . 7asfnni i , °,vam ceni*‘. ki ga dobit« zastonj in poštnine prosto. Blago najfinejše vrste. tene najnižje. \ .v \ Uszk- > t BBBBBBBHBBBBBBBBBBBBI B B B m b m Pojdi in stori tudi ti tako! in Adler kolesa. ;♦ ^s-k« in Adler kole*«. ». S^"^a Adler koiesom. In vsakomur ter povsod priporočal 5IB Adlei*1 koSe&H IV doumne strogo MolHlne tvrdke ANA GOREČ, T^STel”” pa si oglej prvovistna in originalna Spoznal boš in se prepričal, _ na so najboljša in primerno najcenejša :: Kupil boš in kolesaril po vseh svojih polili v popolno zadovoljnost in zabav o samo z Ljubljana, Marije Terezije c. 14. (Novi svet, nasproti Kolizcja). g Zalate^ajte cenil::. JSIao-^ečJa izposojevalnica Koles. BBBBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBMPPPillciipgiiaiiMaS Okraina bolniška blag biafajfte kolikor zastopniki goapo-