fctiaja vsak četrtek
ju velja s poštnino »red in v Maribora z pošiljanjem na dom za oelo leto K 5,— ta pol leta „ 2.60 za četrt leta . L30
Naročnina se pošilja ■pravnütvo v tiskarni (v. Cirila, koroške glice bžtv. 6. List s« pošilja do odpovedi.
Deležniki katoL tiskovnega društva dolivajo list brez posebne naročnine.
--
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dob*
se v tiskarni in pri gospodu Nov&k-u na
velikem trgu po 'f) h.
- 1
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, ie se natisne enkrat, po 12 h, dvakrat 18 h, trikrat 24 h.

Stev. 28.
V Mariboru, dne 13. julija 1899.
Tečaj XXXIII.
Shod polit, društva „Naprej" na Vranskem.
V nedeljo, dné 9. julija, je priredilo krščansko-socialno politično društvo »Naprej» iz Celja shod na Vranskem, kateri bi se po živahnosti mogel primerjati le onemu na Go-milskem pred dvema letoma. Zakaj pa se je sklical shod na Vranskem? Stvar je tá:
Vsled osebne mržnje nekaterih ondotnih veljakov se je pri zadnjih občinskih volitvah nekaj narodnih mož zvezalo z nasprotniki. Vspeh te zveze je bil, da so pri volitvah zmagali in da je «privandrani» Nemec Anton Ottenschlager zasedel županski stol. Nekaj mesecev po volitvi pa smo izvedeli, da neka prošnja tajno lazi po županiji od hiše do hiše. V prošnji, katera je bila naslovljena na okrajno glavarstvo, je zahteval župan Ottenschlager na svojo pest, da naj se v 2. in 3. razredu na Vranskem uči nemščina m slovenščina, v 4. pa izključno nemščina. Potem motivira to svojo prošnjo s šestimi nagibi, od katerih hočem omeniti le 3 imenitnejše. Vrančani naj bi se učili nemščine: 1. ker potujejo često vojaške čete skozi trg, 2. ker morajo nemški uradniki pri sodišču in davkariji svoje otroke drugam pošiljati v šole ali prositi za premestitev, 3. ker ne morejo pošiljati sinov v poljedeljske šole, ker isti ne znajo nemški.
In čujte in strmite! Na to «duhovito» prošnjo tega nemškega «privandranca» se je podpisalo bajé okrog 300 nevednih sta-rišev. Nevednih pravim, ker jih najbrže ni
20 ne vč, kaj so podpisali. Nekateri so se takoj sramovali, ko so izvedeli, kaj so podpisali. In da bi se še bolj sramovali, so jim vrli celjski gospodje popolnoma odprli oči preteklo nedeljo.
Kako je bilo torej zborovanje ? Nastopno:
Dr. Dečko je otvoril zborovanje, predstavil vladnega komisarja, -spomnil se je presvetlega cesarja, kateremu so zborovalci zaklicali trikratni navdušeni: živio! Potem pa je nadaljeval: Slovenci smo v zadnjih 50 letih v narodnem oziru veliko napredovali. Razni uradi, notarji, advokati uradujejo večinoma slovenski; listine, katere dobi kmet od gosposke, so slovenske in istotako šole. Včasih ni bilo tako! Otrok je šel z doma v nemške šole, kjer ni več čul slovenske materine besede in v sramoto, da je Slovenec, so mu še tablico obesili z napisom: slovenski osel. To ni bilo prav, ker povsodi se otroci podučujejo v materinem jeziku, na Francoskem francoski, na Nemškem nemški itd. Slovenci so sicer bistre gla /ice, vendar nemščine v prvih letih ne zmorejo. In zdaj se kak Nemec, ki gre s trebuhom za kruhom, naseli v našem kraju ter misli, da se mora vse radi njega nemški učiti. Ottenschlager pravi v svoji prošnji, da radi tega ne hodijo Nemci več živine semkaj kupovat, ker ljudje nemški ne znajo. No živina se vedno lahko proda, če je lepa, suha se pa teško proda, čeprav človek nemški zna. Istotako je s hmeljem in drugimi pridelki. Sramotno je za slovenski trg, da je Nemec župan na Vranskem in da se kaj takega dogaja v čisto slovenskem kraju. In tako je nadaljeval svoj
govor ter ga sklenil z besedami: Bog živi slovenske Vrančane!
Dr. Karlovšek je najprej šel na gospodarsko polje ter približno izvajal naslednje misli: Gospodarstvo propada; vsak toži, da ni denarja, čeprav se trudi noč in dan. Vsled tega se mora gospodarstvo izpremeniti. Ni dovčlj, da se dela samo z roko na polju, treba je delati tudi z razumom. Mora se skrbeti za zdravje, sobe naj se zračijo, ker velikokrat je premajhna skrb za zdravje vzrok slabega gospodarstva. Stariši prezgodaj umr-jejo in potem gre vse narobe. Varčnost je tudi zelo potrebna, na živino morejo kmetje bolj paziti. Z živino naj imajo opraviti sku-šeDi, starejši ljudje, ne pa 8- ali lOletni otroci. Pozneje je govoril o šoli ter dokazoval nezmisel Ottenschlagerjeve peticije. Govor je bil jako zanimiv, ljudstvo ga je burno odobravalo.
Zadnji govornik je bil g. Hribar iz Celja, kateri je svojo nalogo prav dobro rešil. Zavračal je pred vsem Ottenschlagerjeve razloge za nemško šolo na Vranskem: Naše društvo se imenuje «Naprej», ker naš narod hoče iti naprej, hoče imeti slovenske šole. Nočemo biti več «butci», da bi Nemcem hlapčevali. Oni, ki so šole urejevali, so sami vedeli, da se v prvih letih mora podučevati v materinem jeziku. Zakaj se grško in latinsko po-dučuje še le v gimnaziji, naj bi se začelo podučevati kar v prvem razredu ljudske šole. Dajte malemu otroku klobaso in boste videli, kak6 jo bo izbruhal iz ust, dajte pa jo možu, ki teško dela, z največjim veseljem jo bode pojedel. Za to vse bodi ob svojem času! Mi
Listek.
Jeruzalemsko romanje.
(Piše prof. J. Zidanšek.)
22. Cerkev s v. Ane; kopel Betezda; Marijin grob; Oljska gora z nekaterimi svetišči; med gobovimi.
Kdor bi si hotel Jeruzalem natančno ogledati in potem opisati, moral bi več tednov tam ostati, a takih ljudi je le malo, ki bi imeli ne samo dovolj časa, ampak tudi dosti denarja. Mi smo prebivali v Jeruzalemu le eden teden, ali pravzaprav samo 4 dni, ako namreč odštejem čas, ki se je vporabil za izlet v Jeriho, v Betlehem in k sv. Janezu v gorah. V tem kratkem času smo sicer mnogo zanimivega in veličastnega videli, pa vendar vsega ne; zato bom moral tudi jaz nehati pisati o jeruzalemskih znamenitostih, ker sicer mi lehko kdo poreče, da več povem, kakor vem ali da poročam dragim slovenskim rojakom o rečeh, katerih nisem sam videl ali;skusil. Dasi Vam že 10 tednov pripovedujem o sv. deželi, nisem še omenil vseh imenitnih krajev, katere smo obiskali v Jeruzalemu in zato smem še enkrat spregovoriti, predno se ločimo od tega sv. mesta.
O "Mariji,* preblaženi materi Jezusovi nisem še v teh črticah nikjer posebej pisal; samo to sem že omenil, da je umrla na gori Sion in pa poprej v Egiptu spominjali smo se cele sv. rodbine. Kje pa je rojstni kraj Marijin in njen grob? Ako gremo od avstrijskega gostišča na levo po križevem potu, pridemo najprej do Sionskih sester; malo pred Štefanovimi vrati pa vidimo na levi strani neko drugo lepo poslopje in zadej za njim veliko cerkev; to je cerkev sv. Ane, kjer je nekdaj stala hiša Joahima in Ane, starišev Marijinih; pridruženo ji je grško-katolško semenišče tako imenovanih belih očetov ali afrikanskih misijonarjev. Pred 50 leti je bil še tukaj celo pust kraj, zasut s kamenjem in pokrit s starimi razvalinami; 1. 1856 ga je daroval turški sultan francoskemu cesarju Napoleonu III. in ta ga je prepustil kardinalu Lavižeriju, ki ga je vporabil za svoje bele menihe. Na velikem dvorišču prijaznega zavoda zapazimo nekatere stare stebre, več ali manj oškodovane ali odkrhane, ki še pričajo, da je v srednjem veku tukaj krasna cerkev stala, najbrž z nunskim samostanom. Pri sredi lepega vrta pa stoji kip ali podoba slavnega kardinala Lavižerija, ustanovitelja tega za Afriko silno važnega semenišča.
Cerkev sv. Ane je izmed najlepših ali pa menda najlepša cerkev v Jeruzalemu; ima
tri ladije in kupolo, stolpa pa ne; zidana je v romanskem slogu in sicer natančno po načrtu in na temelju stare cerkve, katero so bili križarji na tem kraju postavili v začetku 12. stoletja. Iz njene desne ladije pridemo po 21 stopnicah v spodnjo cerkev ali kripto, ki je velika naravna votlina; tu se nahajata 2 oltarja; eden je posvečen sv. Ani, ki je v teh prostorih stanovala, drugi pa zaznamlja kraj, kjer se je narodila preblažena devica Marija; lepo opravljena in ljubeznivo se smehljajoča punčika je zdaj videti na tem mestu. Tukaj je torej Marija prebivala v svoji prvi mladosti, ker že v 3. letu je bila sprejeta med tempeljske device in se je tam celo Bogu darovala in posvetila za vselej.
V evangelju sv. Janeza (5, 2 si ) beremo: «Je pa v Jeruzalemu pri ovčjih vratih kopel, katera se po hebrejsko Betezda imenuje, in je imela pet lop (t. j. pokritih mostovžev). V teh je ležala velika množica bolnih, slepih, kraljevih, suhoudnih, kateri so čakali pljiv-kanja vode. Zakaj angel Gospodov je ob časih prišel v kopel in voda je pljivkala. In kdor je po pljivkanju vode prvi v kopel stopil, je ozdravel, katerokoli bolezen je imel. Bil je pa neki človek tam, kateri je bil osem in trideset let bolan. Ko je Jezus tega videl ležati in je vedel, da je že veliko časa tak, mu reče: «Hočeš ozdravljen biti?» Bolni m
Slovenci nismo zoper Nemce, ne sovražimo nikogar, a pravico zahtevamo isto, kakor jo imajo Nemci. Če pa mislijo oni, ki so za nemško šolo tukaj, da imajo prav, naj pa skličejo shod, da bodo na shodu sklenili in zagovarjali svojo peticijo. Burni dobroklici. Na t6 je med smehom in raznimi klici poslušalcev popolno pobil tistih 6 razlogov, katere je navel Ottenschlager za nemško šolo na Vranskem.
Shod je bil prav dobro obiskan. In mi le želimo, da se po tem shodu v lepi vranski trg zopet povrne ljubezen in mir. Radi malih osebnih mrženj naj se vendar ne vežimo z nasprotniki in ne delajmo škode slovenskemu narodu! Gospodom iz Celja pa: prisrčna zahvala, da ste nam oči odprli. Le tako naprej: z Bogom za narod!
Vsestranska gospodarska organizacija.
Zdrav razum našega slovenskega kmeta je uvidel, da je v sedanjih slabih časih treba nenavadnih sredstev, da se obrani pijavk, ki so se vjedle v njegovo gospodarsko telo ter mu sesajo kri. Začel se je gospodarsko združevati s svojimi trpini, da skupno začnejo boj proti svojim sovražnikom. Sad tega združevanja so različne zadruge, ustanovljene po rodoljubih, ki imajo razum in srce za kmetske koristi. Lepo število zadrug že deluje po krasnem Spodnjem Štajarju in brezdvomno je, da še njih število ni doseglo vrhunca. Spodnji Štajar bo v par letih gosto preprežen z zadrugami, v njem bo se razvilo živahno zadružno življenje.
Naša želja je le, da bi se zadružno življenje razvilo vsestranski, ne pa enostranski. Dasi je naše slovenske zemlje na Spodnjem Štajarju le majhen košček, vendar kaže njeno površje največo raznoličnost. Žitorodna polja z iskrimi konji, bujni zeleni travniki z dobro-rejeno govedo, visoke gore s temnimi gozdovi, majhni hribčeki s plemenito vinsko trto, vse to leži v naročju slovenskega Štajarja. Raznoličnost v površju kaže na raznoličnost v pridelkih. Vsaki kraj pri nas proizvaja druge pridelke. Tukaj razne žitne vrste, sadje, so-čivje, tamkaj konjereja, govedoreja, svinjereja, tukaj vinarstvo, tam zopet gozdarstvo. Naši zadružni organizatorji ne smejo prezreti te raznoličnosti.
Kolikor je nam znano, imamo dosedaj samo kmetijske zadruge, ki se pečajo s prodajanjem žit in z nakupovanjem poljedeljskega orodja in gnojila, mlekarske zadruge, jedno
je odgovoril: «Gospod! nimam človeka, da bi me, kedar se voda skali, v kopel djal; zakaj preden jaz pridem, drugi pred menoj vanjo stopi». Jezus mu reče: «Vstani, zadeni svojo posteljo in hodi!» In tisti človek je zdajci ozdravel ter je vzel svojo posteljo in je hodil». Ribnik Betezda, ob kterem je Kristus storil ta čudež, je blizu cerkve svete Ane in je posest belih menihov, kakor semenišče; ker nameravajo nad njim kapelo postaviti, zato sem moral nekaj vstopnine plačati, da sem ga smel obiskati; šel sem po stopnicah v globoko jamo, da bi videl, ali je še mnogo vode v ribniku; ker je pa spodaj precej temno, zato nisem vode prej zapazil, ko sem z eno nogo že stal v njej; zato lehko rečem, da sem se vsaj deloma kopal v tej staroslavni kopeli. Starejši jeruzalemski romarji še tega ribnika videli niso, ker so ga našli še le 1. 1888; v prejšnih časih se je namreč sploh mislilo (pa po krivem), da je Betezda tisti ribnik, ki se nahaja dandanes na nasprotni ulični strani in bliže Štefanovih vrat. —
Pojdimo zdaj vun iz mesta, pa po isti cesti naprej; hitro onkraj cedronskega potoka blizu votline Kristusove smrtne britkosti najdemo cerkev Marijinega groba. Marija je sicer zadnja leta svojega življenja prebivala v Mali Aziji v mestu Efezu, kjer je bil sv. evangelist
hmeljarsko in jedno lesno zadrugo. Vse druge zadružne panoge še pri nas manjkajo, čeravno bi imele dobro rast. Koliko vinogradov je po naših krajih, a nobene vinske zadruge. Naša vina, akoravno najboljše vrste, so neznana, ker jim manjka reklame. Posameznik ne more vsled stroškov delati reklame, zadruga bi to lahko storila. Zraven bi tudi iz-boljševalno vplivala na pridelovanje vina in branila vinu pravo ceno.
Svinjereja je pri nas krepko razvita gospodarska stroka. Mnogo denarja dobi šta-jarski kmet iz svinjskih hlevov, da, v zadnjem času je marsikje to njegov edini dohodek. Toda še več bi ga lahko dobil, ako bi bila prodaja svinj zadružno urejena. Ves denar, ki gre sedaj v žepe dvojnih, trojnih prekupcev, bi lahko šel v njegov žep. Istotako je s perutnino in s trgovino za jajca. Sadjarske zadruge so neznane in naše sadje se težko prodaje. V tej stroki nas je Srednji Štajar že močno nadkrilil. Les iz slovenskih gozdov je dandanes izročen popolnoma volji židov. Jedno lesno zadrugo imamo, toda za uspešen boj proti židom trebali bi jih več.
Kdor hoče torej snovati zadruge, naj jih snuje, kakoršne so ravno proizvajanju istega kraja primerne. V jednem kraju je tudi lahko samo jedna zadruga, toda z različnimi odseki, ki skrbijo vsak za posebno gospodarsko panogo. Ako se bo naše zadružništvo razvijalo vsestranski, tedaj bo tudi vsestranski ugajalo in koristilo našemu slovenskemu kmetu.
Avstrijska politika.
Ker poletno solnce vedno bolj radodarno siplje svojo gorkoto na zemljo, pomikajo se tudi avstrijski politiki iz prašnatega in razgretega mestnega zidovja v senčnata, hladna letovišča. Zato pa so začeli notranje-avstrijsko politični dogodki postajati vedno redkeji, če ne drugim vsaj časnikarjem na veliko žalost. Avstrijski ministri še z ogrskimi ministri urejujejo obliko, v kateri se naj naznani na-godba, potem pa si bodo tudi sami poiskali mirna zavetja za vroče poletje. Do sredine septembra v Avstriji po človeški sodbi sojeno ne bo važnejših dogodkov v domači politiki.
Dunajski mokrači.
Ker so v Belgiji mokrači v zvezi z liberalci prisilili večino in vlado, da je preložila svoj volilni predlog na poznejši čas, mislili so dunajski mokrači, da bodo tudi oni prisilili krščanske socialce, posebno pa vlado, da pokoplje novi dunajski občinski volilni red.
Janez škof; pa malo pred svojo smrtjo (najbrž 1. 58) vrnila se je v Jeruzalem in apostoli pokopali so njeno sv. truplo v dolini Jozafat; pa Bog ni pripustil, da bi telo Brezmadežne trohnelo in dolgo v zemlji počivalo, ampak je kmalu Marijo v nebesa vzel s prestavljenim telesom. Ko so apostoli pozneje enkrat grob odprli radi sv. Tomaža, ki ni bil navzoč pri Marijinem pogrebu, niso ničesar drugega našli, kakor duhteče lilije. Kapela Marijinega groba je zelo podobna Božjemu grobu; okrašena je tudi z mnogim mramorjem in zlatom in razsvetljena z gorečimi lampami. Bogu bodi potoženo, da j tudi to svetišče ni naše, ampak so ga 1. 1759 grški razkolniki s silo vzeli ponižnim oo. frančiškanom; no, naj ga pa imajo; Marije nam pa vendarle ne morejo vzeti! Tudi ta kapela Marijinega groba je globoko pod zemljo in pride se v njo po 50 širokih, mramornatih stopnicah; kažejo se tam tudi grobovi njenih starišev, Joakima in sv. Ane in pa grob njenega deviškega ženina sv. Jožefa. Prav prijetno hladno je v teh tihih podzemeljskih prostorih in kdor je utrujen in žejen, tudi lehko pije in si odpočije pri studencu, ki izvira v globočini jame. Čudno je to, da na ta sv. kraj zahajajo molit ne samo katoličani in razkolniki, ampak tudi mohamedani in razni drugoverci; tu se pač očitno kaže, kako posreduje Marija med
Sicer dobi nad 180.000 ljudi z novim volilnim redom volilno pravico na Dunaju, a mokračem to ne zaleže, njihova volja se mora zgoditi, vsak človek na Dunaju mora dobiti volilno pravico. Pa dunajski mokrači nimajo sreče, vsaj z ropotanjem in rogovi-ljenjem ne. Glavne rogovileže jim policija zapira, a zborovanja jim zabranjuje vladni komisar, ker ima vedno strah, da bi se ne skalil javni mir.
Koroški Slovenci.
Okrajnim glavarjem za Velikovec je imenovan pl. Mayrhofer-Grunhubel, ki ne zna niti besedice slovenski. Znanje slovenskega jezika je okrajnemu glavarju velikovškemu neizogibno potrebno, kajti v velikovškem okraju je po zadnjem ljudskem štetju 43.634 Slovencev in samo 9535 Nemcev. Koroški Slovenci sploh z uradniki nimajo sreče. Ne samo da ne znajo slovenski, ampak so tudi javni sovražniki in zatiratelji slovenskega jezika. Posebno se odlikujejo v besnenju proti vsemu, kar je slovenskega, učitelji in profesorji, torej vzgojevalci mladini.
Napad na razkralja Milana.
Razkralj Milan je s svojim razuzdanim življenjem Srbom v veliko nadlogo. Zato ga tudi Srbi črtijo in njihova najgorkejša želja je, da bi vendar enkrat za vselej zapustil srbsko državo. Milan ve to, in njegova skrb je zopet, da bi se iznebil najuplivnejših ne-zadovoljnežev. Zadnji četrtek je nek mladenič Knezevič štirikrat strelil na razkralja Milana, ko se je peljal po ulici, a ga ni zadel. Milan dž sedaj vse nezadovoljneže ki pripadajo večinoma radikalni politični stranki, odvesti v ječo ter trdi, da so bili z napadalcem Kne-zevičem v zvezi in so ga nagovorili za zločin. Radikalci pa pravijo, da si je Milan sam najel Knezevič-a, naj slepo strelja nanj, ker ima sedaj povod, zapirati radikalne nezadovoljneže. Da se lahko bolj ostro in hudo kaznujejo zaprti radikalci, proglasilo se je za Belgrad obsedno stanje.
Dopisi.
Iz Hajdine. (Ciril-Metodova slavno s t), ki se je vršila pri nas v nedeljo, dne 9. t. m., se je sijajno obnesla, ne samo zategadelj, ker je bila udeležba ogromno velika, ampak tudi zategadelj, ker so bile posamezne točke slavnosti tako okusno izbrane, tako podučljive in tako nepričakovano dobro pred-našane, da so se poslušalci res nekaj naučili
Bogom in ljudmi in da nam prihajajo vse milosti iz rok Brezmadežno spočete. Ona bo tudi s svojo priprošnjo pripomogla, da se kedaj zboljšajo verske razmere v sv. deželi in da bo ne samo tam, temveč po celi zemlji eden hlev in eden pastir.
Ker smo že ob vznožju Oljske gore, zato je primerno, da kar tukaj nekaj povem o tem znamenitem kraju, od koder je Kristus 40. dan po svojem vstajenju vpriču svojih apostolov v nebesa šel. Na Oljsko goro pelja več potov; gor smo mi šli po potu, ki je na desni ali južni strani, nazaj pa po strmem, severnem potu. Sicer pa omenim, da nismo vsi romarji peš hodili, ampak nekateri so jahali na oslih; tudi jaz sem si bil izbral močnega osla, pa zadel sem na muhastega, ki ni imel z menoj najboljših namenov; prezrl sem bil tudi to, da je imel ta osel na svojem sivem hrbtu sedlo za ženske (ki sedijo samo od ene strani) in meni ni hotelo v glavo, zakaj tako nezložno sedim; pa nekaj časa je le šlo za silo; ko pa moj dolgouhec zapazi tovariša na vrhu, začne dirjati in divjati prav po oslovsko; ko se vstavi, je bila moja prva skrb, da skočim na zemljo in se nehvaležno poslovim od tega hudomušneža. Pri jahanju torej nisem imel sreče ne tukaj v sv. deželi, pa tudi poprej ne v Egiptu, ko sem sedel na hrbtu visoke in grbaste kamele.
in močno navdušili za Boga, za cesarja in za domovino.
Gospod A. Šl. otvori slavnost. Za njim nastopi g. Fr. H., ki je prevzel slavnostni govor. Kje smo se zbrali in zakaj, se vpraša govornik in pove: Zbrali smo se na slavno-znanih tleh, da proslavimo dva slavnoznana moža, brata, apostola, svetnika.
V sklepu govora izraža željo svetega očeta Leva XIII., naj bi se vsa slovanska plemena bratovsko ljubila in naj bi bila složna med seboj. To ljubezen in to slogo pa naj bi pokazala posebno s tem, da se povrnejo nazaj v rimsko-katoliško cerkev tisti, ki so se v času nesrečnega razkola od nje ločili; in v to naj pomagata s svojo pri-prošnjo sv. brata, Ciril in Metod! S trikratnim slava-klicem konča slavnostni govornik.
Zdaj se vrstijo deklamacije najlepših slovenskih pesmic.
Gosp. Al. P. razjasni Gregorčičevo «Blago-vestnikoma» in jo deklamuje izborno, glasno in navdušeno.
G. Fr. P. si je izbral Koseskijevo: «Kdo je mar?» Prednašal je tako izvrstno in agi-ral tako prikladno, da je — smem trditi — osebno predstavljal zastopnike posameznih slovenskih stanov, kakor jih pesnik opeva.
Posebno pa moramo občudovati naše mlade fante in dekleta iz Marijine družbe. Prvikrat so nastopili in tako gladko in tako navdušeno prednašali podučljive slovenske pesmi, da so bili vsi navzoči očarani. Imena teh fantov in deklic pa so: Alojzij Kram-berger, Anton Strucl, Terezija Kancler, Antonija Zupanič in Anica Kiseljak.
Med posameznimi točkami so domači pevci in pevke skrbeli za veselost, ker so nam dobro zapeli Ciril-Metodovo in mnogo narodnih pesmic. Vam, dragi pevci, gre iskrena hvala!
Ob koncu se g. M. St. vsem sotrudnikom in vsem poslušalcem lepo zahvali in tako sklene slavnost, o kateri so vsi jednoglasno izpovedali: «Tako veselo še na Hajdini nikdar ni bilo.»
Maribor. (Učiteljski list «Popotnik».) V učiteljskem listu «Popotnik» štev. 12, stran 184. letošnjega leta se nahajajo nekatere trditve, katerih slovenski štajarski časnikar ne sme prezreti. Popotniku se zdi žalostno, da se v štajarskem deželnem zboru potegujejo tudi,Slovenci s klerikalci' za šestletno šolsko obiskovanje in meni, da slovenski kmet ne bo manj plačeval, če bo imel manj deleža na šoli. Nam pa se zdi žalostno, da Popotnik ni natančno poučen o šolskih rečeh, čeprav je učiteljski list. Nemški konservativni
Ne daleč proč od katoliškega vrta Ge-cemani imajo tudi Rusi svoj vrt in svojo cerkev, ki se tam na Oljski gori precej neokretno šopiri in ponaša s svojimi mnogimi stolpi in turmčki; v njej se nahaja lepa podoba, ki predstavlja pobožne žene, kako jočejo pred Kristusovim grobom; slikal jo je bojda ruski umetnik Vereščagin, katerega ime je tudi znano po naših deželah, ki se pa je pred nekaterimi leti z neko svojo sliko zelo pregrešil zoper Mater Božjo; najbolj me je ža-lostilo takrat, da so celo Slovenci (na pr. dr. Danilo M., zdaj v Ljubljani) zagovarjali neprevidnega, da ne rečem brezbožnega slikarja. — 2e skoraj na vrhu Oljske gore je kraj, kjer je Kristus učil apostole moliti najlepšo molitev: «Oče naš»; zdaj imajo tam francoske nune karmeličanke svoj samostan in cerkev, ki se navadno imenuje Pater noster; pred cerkvijo je velik pokrit hodnik ali stebrišče, kjer je na kamenitih stenskih ploščah vrezan ali narisan «Oče naš» v 33 raznih jezikih, seveda tudi v nekaterih slovanskih. Nekaj nižje in bolj globoko nahaja se tukaj tudi tako zvana Credo-kapela, kjer so apostoli sestavili «apostolsko vero,» preden so se razšli po vesoljnem svetu.
Oljska gora je podolgovato gorovje, ki se raztega od severa proti jugu in ima več vrhov; najviši je srednji, namreč 840 m. Tu
poslanci so res predlagali v štajarskem deželnem zboru, naj se uvede šestletno prisilno šolsko obiskovanje. Toda tudi osemletni šolski dobi so dali pravico do obstanka. A rekli so, da dežela naj prevzema stroške samo za šestletno šolsko dobo, kjer pa želijo šolske občine osemletno šolsko dobo, tam naj stroške za sedmo in osmo šolsko leto plačujejo šolske občine same. Vsled tega bo slovenski kmet res manj plačeval, ako bo imel manj deleža na šoli; ako ne bo hotel imeti sedmega in osmega leta, ne bo mu treba tudi zanj plačevati. To je polna resnica o «klerikalnem» potegovanju za šestletno šolsko obiskovanje in to bi moral znati tudi Popotnik, ako bi zajemal svoje informacije iz stenografskih zapisnikov deželnega zbora, ne pa iz nemških liberalnih, nacionalnih in socialističnih listov, ki so vsi neresnično poročali o «klerikalni» zahtevi glede šol. Istotako je tudi trditev Popotnikova, da se Slovenci s klerikalci niso hoteli potegniti za znižanje vojaške aktivne dobe od treh na dve leti, vzeta iz strankarskih virov, ne pa iz pristnega vira deželnozborskih poročil, iz stenografskih zapisnikov. Konservativci so na Štajarskem že mnogo prej nego je dihal Rokitansky de-želnozborski duh, govorili za dveletno aktivno vojaško dobo. Sicer pa v tem oziru sklep deželnega zbora itak ni pravomočen.
Kadar se o «klerikalcih» govori in o njih šolskem programu, tedaj seveda tudi ne sme manjkati stereotipna prišlovica: «Nur der Dumme lässt sich regieren und ausbeuten.» Tudi Popotnik navaja to prislovico ter hoče s tem reči, da «Slovenci s klerikalci» želijo le radi tega šestletno šolsko obiskovanje, da bi lahko čez ljudstvo gospodovali in je izsesavali. Ta puhla trditev se je že več nego tisočkrat spodbila, toda če se ponavlja tisočinenkrat se mora tudi tolikokrat spodbiti. Vzemimo šolo na kmetih! Kmeta lahko izsesuješ le v gospodarskem oziru. Zaraditega je treba kmeta vsaj toliko izobraziti, da se ne bo dal gospodarstveno izsesavati. Te izobrazbe pa mu nikakor in nikoli ne da osemletna šolska doba. Da se kmet ne bo dal in mogel izsesavati, treba mu je povoljne izobrazbe v svoji stroki, to je v gospodarstvu, a splošne izobražbe vsaj toliko, kolikor je kot temelj za strokovno izobrazbo potrebna. Po našem mnenju in mnenju «Slovencev s klerikalci» zadostuje šestletna doba za temeljno splošno izobrazbo. «Klerikalna» šestletna doba torej kmetu sicer tudi ne daje strokovne izobrazbe, a jo vsaj pospešuje, v nekoliko omogočuje. Dve leti prej nego sedaj bi prišel kmetski fant v gospodarsko šolo k svojemu očetu in deklica
se nahaja dandanes mala in uboga vas Sejtun in blizu sredi vasi kapela Kristusovega vne-bohoda, katera pa ni naša, ampak turška, ker služi mohamedanom kot mošeja. Precej bakšiša morali smo dati stari Turkinji, da nam je odprla vrata; a hitro jih je zopet zaprla, da namreč od drugih romarjev, ki še pridejo za nami, zopet lehko zahteva vstopnino. Mošeja je celo prazna; sicer smo se mi brigali le za skalo, ki tam nekoliko iz zemlje moli in kateri je vtisnena Kristusova stopinja; to smo poljubili, malo pomolili in potem odšli. O. frančiškani smejo samo enkrat v letu v tej kapeli maševati, namreč na praznik Jezusovega vnebohoda; tudi Grki, Kopti in Armenci romajo ta dan na Oljsko goro in obhajajo svojo službo božjo na al-tarjih, katere si postavijo na dvorišču pod milim nebom. Rusi imajo vrh Oljske gore zelo visok stolp, katerega vsakdo že iz daljave zapazi, posebno če pride od vzhodne strani. — Kar je pa najlepše na Oljski gori, to je diven razgled; ako je nebo jasno, vidi se celo severni del mrtvega morja. Proti za-padni strani je pa pogled na jeruzalemsko mesto zares čaroben; a nekdaj, ko je še tempel stal, moral je biti še mnogo lepši in zato lehko umevamo, zakaj se je Jezus razjokal, ko je gledal to krasoto; vedel je namreč, da bo že čez nekaj desetletij celo
v gospodinjsko svoje matere. Otrok se v dveh letih mnogo nauči v gospodarstvu, in kar je glavno, navadi in vzgoji se za kmetsko življenje in delovanje. Dve leti prej bi ga torej pripeljala «klerikalna» šestletna šola v strokovno šolo očeta in matere, dočim ga sedanja šola še te dve leti veže na šolsko klop ter ga odtujuje kmečkemu duhu, delu in življenju. Hudobni «klerikalci» pa zahtevajo po šestletni dobi za kmetske otroke o primernih časih še tudi strokovno-izobraževalnih šol. Kar se torej kmeta tiče, že khko rečemo, da osemletna šola v sedanji obliki kmeta bolj zadržuje v zapredku in ga izroča iz-sesavalcem nego «klerikalna» šestletna, ker mu pridržuje in onemogočuje strokovno vzgojo in izobrazbo. Sicer pa bi učiteljski list nikakor ne smel govoriti o izsesavanju, kajti šolski aparati požrejo danes pač veliko več kmečkega denarja nego «klerikalni».
Popotnik je nadalje tudi mnenja, da se narodni čut, kojega gojenje v ljudskih šolah je naš list letos že glasno zahteval, ne da prej vcepljati deci nego v sedmem in osmem šolskem letu. Prej še namreč, tako pravi Popotnik, kmetski otrok ni zrel, za vzvišeni narodni namen. Popotnik naj potuje na Češko, potem bo se izkustveno prepričal, da ima krive nazore o zrelosti kmetskih otrok za narodni čut. Golobradih narodnih fanatikov pa se nam pač ni treba bati, dokler obdržimo Slovenci dosedanji svoj naturel. Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti o Popotnikovemu pisarjenju.
Iz Brežic. — Čudne sanje sem sanjal. Prebiral sem «Slov. Gosp.» prav to številko, v kteri Vam poročam svoje sanje. Pregledal sem že uvodni članek, prečital že nekaj dopisov, naenkrat mi sapa zastane in kri mi šine v glavo. Kaj vidim ? Iz Brežic. Popravek, podpisan Alfred baron Moscon. Glasil se je doslovno tako-le: S pozivom na § 19 tisk. zakona od 17. decem. 1862 prosim, da se z ozirom na dopis Vašega lista št. 27. od 6. julija t. 1. na 5 strani «Iz Brežic» sprejme sledeči odgovor kot popravek: Docela nepravo je, da bi bil jaz kedaj mislil, da imajo moji somišljeniki v Brežicah slamo v glavi, da se jim toraj radi tega ne more ob času volitve vliti kri iz nosa; res je temveč, da smo bili vsi brez glave, odkar smo zaznali, da propademo pri volitvi.
Neresnično je nadalje, da bi bili pri slovesu od cestarjev le-ti prelivali solze, res je temveč in temu bo tudi vsak odkritosrčen nasprotnik rad pritrdil, da se ne bo nikdo jokal za menoj, ko stopim z načelniškega trona.
pomandrana in fvničena. Oljska gora je sicer najprijaznejši hrib v okolici jeruzalemski, pa vendar ji je tudi vtisnjen značaj mrtve puščave; videti je le nekaj bornih koč, tu pa tam kakšna zamolklo zelena oljka in nizko grmovje, sicer je pa tudi gola, pusta in na debelo pokrita z žalostnimi razvalinami; zdi se nam kakor veliko pokopališče in to tembolj, ker je v njenem vznožju vse polno grobov, izmed katerih so nekateri posebno znameniti in zaznamovani s posebnimi spomeniki, kakor grob Absalonov, Caharijev, Jozafatov in grob sv. Jakoba ml.; v 6. stoletju je ob vznožju stalo 24 svetišč in cerkev, ki so obdajale kakor lep venec slovečo Oljsko goro.
Ko se vračamo z Oljske gore v Jeruzalem, sreča nas pri cedronskem potoku čudna družba; zanemarjeni in raztrgani berači, možki, ženske in otroci hitijo proti nam, držijo v svojih rokah plehnate posode ali Skrinjice in vpijejo s hripavim glasom: «ja hovadža bakšiš, bakšiš hovadža» t. j. daj ubo-gajme gospod! Pa še bolj kakor njihov jezik, kliče po usmiljenju njih obličje in zunanja podoba; nekateri imajo vnete krmežljave oči, otečene ustnice in črne kraste na licu; drugim pa so že segnili in odpadli gornji članki prstov ali pa tudi vsi prsti; zopet drugim ostale so od njihovih rok le še kratke posušene Stule. Ali poznate te nesrečne berače ?
Slednjič je neresnično, kar je zloben dopisnik omenil o «fiičkanju,» to je pač resnica, da odkar se mi je omajal načelniški stol, jaz sploh več ne žvižgam, ker ni nikogar, ki bi plesal.
Ta mu jo je pa zasolil, bo vedel še kdaj pisati v časopis, mislim si in — se prebudim. Kar hitro si zabilježim sanje, kajti takih sanj nima človek vsako noč, ne toliko, da bi jih Vam poročal, temveč — malo me je sicer sram povedati — v loterijo sem mislil staviti. A ktere številke? Baron Moscon je glavna oseba v sanjah, ktero številko naj on zdaj pomeni, ko je prenehal biti načelnik? Jo že imam, vskliknem radostno, a v tem trenutku se spomnim, da številka, ktero jaz menim, prav za prav za se ni številka, ampak le desetkrat pomnoži isto, koji se pritakne, a žal nje ne vlečejo v loteriji. In «moj up je šel po vodi.» Sanje so pač — le sanje.
Iz Celja. (Kresovi, slavnostna čast Sv. Cirilu in Metodu.) To Vam je bilo veselo pokanje v okolici našega mesta na predvečer naših slovanskih blagovestni-kov! Komaj pa se je bil malo mrak naredil, začeli so se prižigati na višinah okoli mesta tudi mogočni kresovi. Najlepši je bil na vrh gore pri Starem gradu. Tja napotili so se ta večer tudi celjski Slovenci, da hvaležno počasti sveta brata, ktera sta pred davnimi tisoč leti prinesla Slovanom luč svete vere. Kmalu zažarele so v ravni črti luči lam-pijonov, zažgal se je lep umetalen ogenj in spuščale so se rakete visoko v zrak. In glejte, kar še mi celjski Slovenci ob enaki slavnosti nismo doživeli, doživeli smo ta večer: naša narodna godba zbrala se je polnoštevilno pri kresu in v tiho noč zadoneli so nakrat krepko a vender milo lepo ubrani zvoki naše izvrstno šolane godbe; ko pa je ista potihnila, oglasil se je — tudi letos prvič — mešani zbor celjskega pevskega društva; za tem pa nekaj navdušujočih možkih zborov. Pohvaliti je pri tej priliki naše vrlo narodno ženstvo, ki se ni ustrašilo ni slabega pota ni trudapolne strme ponočne hoje — da je le pokazalo svoje za verstvo in narodnost čuteče srce s tem, da je sodelovalo pri tej pomenljivi slavnosti.
Nad vse veličasten je bil utis, kterega je naredil na opazovalca raz gore nebroj kresov, ki so se lesketali po vseh bližnjih in daljnih gorah, kakor daleč je sploh oko neslo — prav kakor bi se bile na ta večer zvezdice utrnile in popadale na slovenska tla. Neradi ločili smo se od tega lepega prizora. Z ognjevitimi živijo-klici vračali smo se okoli 10. ure nazaj v dolino. Pod hribom pri «Skalni kleti» bil je projektiran vstop. — Ob
— Gobovi so, kakršnih je ob Kristusovem času mnogo bilo in ki še tudi dandanes niso izumrli. Gobe so silno grda in nevarna bolezen na jutrovem, posebno v Palestini in na nekaterih otokih; so nalezljive in podeduje jih včasi še 3. in 4. rod; gotovemu segnije in odpade ud za udom in ga tako umori počasi čez 4 ali 5 let. V Mojzesovi postavi je bilo natančno določeno, kako morali judje ravnati z gobovimi. Kogar so duhovniki proglasili za nečistega, moral je obleči posebna oblačila, po katerih ga je lehko vsakdo na mah spoznal; zapustiti je moral svojo hišo, svojo rodbino in se zunaj mesta po grobovih ter votlinah skrivati. Ne moremo si lahko misliti večih siromakov, kakor so zavrženi gobovi, ki takorekoč na pol živijo na pol pa umirajo. Najbolj pomilovanja vredni so pa njihovi otroci, katerim zapuščajo njihovo strašno dedščino — gobe. Vsi poznamo iz svetega pisma potrpežljivega Joba, kateremu je satan poslal to bolezen s pripuščenjem Božjim; kako ganljivo popisuje ter obžaluje svojo nadlogo in si želi, da bi se rajši ne bil narodil, kakor pa, da ga obiščejo in tlačijo tolike bridkosti. — Pripomnim pa, da današnji gobovi niso celo zapuščeni, ampak, dobro preskrbljeni v varnih zavetiščih; pa rajši se okoli klatijo in tujce strašijo ter nadlegujejo s svojim beračenjem. Ce je kateri
godbi in petju zabavali smo se tukaj prav dobro še v pozno noč. Vsak je bil z današnjim večerom zadovoljen. — Ta pojav hvaležnosti Slovencev mora pa tudi veseliti vsakega vernega Slovenca; kajti dokler bode ta ogenj v nas plamenel, ogenj žive vere, ni se nam bati, nikakoršnega nasprotnika. Zato pa kličemo tem zaupljivejše: Sveta brata Ciril in Metod, varujte naš rod!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Pišejo nam: Benedičarji so bili vedno zavedni in ponosni Slovenci. Zavedne in ponosne so se izkazali tudi letos na predvečer in na praznik sv. Cirila in Metoda. Ko je legel prijetni mrak na zemljo, zazvonili so zvonovi domače cerkve in velike romarske cerkve sv. Treh kraljev navadno «Ave Marijo». Toda čuj! To ni navadno ob četrtkih zvečer: veličastno trjančenje pri obeh cerkvah! In kakor bi trenil, zažarijo po vseh višjih in nižjih gričih svetle lučice, luči, kresovi. Še ni dovolj! Zemlja se trese, okna klepetajo, čez dol in goro odmevajo mogočni streli velikanskih možnarjev; ljudstvo vre skupaj, zbira se okrog kresov, veselo prepeva, «Slovenec sem», «Do-movju luči krasni dve, Slovenom ve prijazni ste . ..» itd. otroci skakljajo okrog kresov, vse je veselo, vse navdušeno. Od cerkve sv. Treh kraljev imam ves razgled čez celo župnijo. Noč je bila temna, a vsa župnija zdela se mi je, kakor da bi plavala v ognjenem žarečem morju. Veleposestnik Fr. Fekonja je izdelal velikanski križ, ki je nepopisno lepo žarel v neštevilnih lučih, kakor žareč, razbeljen železni drog. Cerkev sv. Treh kraljev je bila razsvetljena kakor ob belem dnevu. Streljalo se je pa pozno v noč raz vseh bregov, zlasti z najvišjih, kjer navadno streljajo zoper točo. In drugi dan! Veselo pritrkavanje zvonov pri obeh cerkvah, mogočno streljanje s topičev je pozdravilo mlado jutro praznika slovanskih apostolov. Kmalu nato vrelo je ljudstvo v cerkev, kakor ob največjih praznikih. Mogočni in mnogoštevilni cerkveni pevski zbor, obstoječ skoro iz samih učencev, je prekrasno pel Ciril-Metodovo pesem med slovesno službo Božjo. A krona vsega slavlja na čast sv. bratoma pa je bila, da je ta dan nenavadno velika množica vernega ljudstva prejela sv. zakramente na čast slovanskima apostoloma. Tako častijo, tako slavijo sv. Cirila in Metoda zavedni in ponosni Slovenci-Benedičarji!
Iz Polzele. (Vsestransko gibanje.) Na Polzeli v lepi Savinjski dolini se kaže v novejšem času veselo gibanje. Nekdaj tako pusta «gmajna» se spreminja vedno bolj v obdelano polje. Posebno nam hmelj v srečnih letinah vrže marsikateri novčič. Tista stru-
romar segel v žep, so ga kar vsi obsuli, ga cukali na obleki in segali po njegovih rokah; seveda se nad tem vsakdo zgrozi in beži. Tudi proti Jezusu so nekdaj gobovi svoje roke stegali in vpili: «Jezus mojster, usmili se nas»; in večkrat jih je ozdravil rekoč: «Hočem, bodi čist; idi, skaži se duhovnikom. Iztrgal je tako usmiljeni Odrešenik morilki smrti uboge žrtve, katerim je že bila globoko zasadila svojo bridko koso. V naših krajih ni te nalezljive bolezni; bodimo Bogu za to hvaležni in varujmo se tem skrbnejše — gob na duši.
Smešničar.
Nek premožen človek je vse svoje premoženje zapravil in padel v veliko siromaštvo. Ko pride neko noč vinjen domov, najde v hiši tatove. On se jim nasmeje in reče: »O vi bedaki, pač ste neumni! Kaj neki iščete po noči v mojej hiši, ko jaz po dnevi ničesar ne najdem v njej!«
Grof kliče svojega hlapca: »Jože, Jože!«
Hlapec: »Kaj bi radi milostlivi gospod grof?«
Grof: »Pokliče me jutri zjutraj ob štirih.«
Hlapec: »Pa prosim gospod grof, da bi mi poprej pozvonili, da bom vedel, kedaj Vas naj zbudim.«
pena rastlina pa, ki se imenuje socialna demokracija, pri nas ne uspeva; so preveč kamenita tla za njo, kajti tukaj biva še večinoma nepokvarjen, veren slovenski rod. No, brez senčnih strani tudi mi nismo, čeravno nas sosedni Šentpavelčani zavidajo, da imamo celi dan solnce. V dobrem utrdil nas je posebno sv. misijon, ki se je v tem letu tudi v naši župniji obhajal, kakor v mnogih sosednih župnijah. Vse, kar se ima trohico verskega čuta v sebi, se ga je veselilo in udeležilo. Le zastopnika tistega stanu, ki mladino versko-nravno vzgojuje, sta se ob tej priliki pokazala v čudnej luči — da se milo izrazimo. Toda to je že vse za nami. Vesel dogodek pa imam poročati od zadnje nedelje, dne 9. julija. Ta dan smo ustanovili «katoliško bralno društvo» med velikim navdušenjem. Šteje do sedaj že 60 udov. V odboru so: Josip Atteneder župnik, načelnik; Jul. Žigan trgovec, namestnik; Leop. Kunst tajnik; Fr. Korber blagajnik; Franc Terglav knjižničar; M. Brišnik, Janez Pire, J. Repič, odborniki. Bog daj mlademu društvu rast in uspeh! Presenetil nas je ob zborovanju možki pevski zbor vrlih domačih mladenčev. Nov dokaz, kaj dobra volja in navdušenost vse premore. Le vrlo naprej! Pravijo, da ima Polzela «prihodnjost,» dal Bog, da v dobrem smislu!
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
(Mil. knez in škof) so z današnjim dnevom dogotovili večji del kanoničnih vizi-tacij in birmovanj. Sedaj še preostajata samo vizitaciji v Cadramljah dne 30. julija, v Keblu dne 1. avgusta.
(Imenovanje.) Sekcijski svetovalec v finančnem ministerstvu dr. Miroslav Ploj je postal svetovalec pri upravnem sodišču, kjer se mu izroči slovensko poročevanje.
(Na ženskem učiteljišču) v zavodu čč. šolskih sester je delalo maturo 30 učenk. Štiri (med njimi Slovenki gosdč. Petovar in Kukovec) so jo naredile z odliko, dve pa jo morata ponavljati.
(Na mariborskem c. kr. učiteljišču) se je zrelostnega izpita udeležilo 17 učencev. G. Iv. Maurič iz Št. Lovrenca ob koroški žel. ga je naredil z odliko, 3 ga bodo ponavljali čez 2 meseca.
(Škof Strossmayer.) Dne 11. junija je došel biskup Strossmayer v spremstvu mons. M. Čepeliča na Slatino.
(Iz Marnberga) nam pišejo: Dosedanji naš notar g. Martin Kocbek je nas Slovence zapustil in se preselil 3. julija v Konjice. Težka je bila ločitev od iskrenega narodnjaka in njegove blagohotne gospe, velike dobrot-nice v vsakem obziru za uboge reve, kakor tudi za cerkev; kajti, kar je novejšega in lepega v cerkvi Marenberški, je od velike dobrotnice. Nepozabljiva nam ostaneta. Ža-lujoči smo še na slednje napivali na srečen pot in pri tej priliki vzame 41etna hčerkica notarjeva, Pavla Kocbekova klobuk v roke in začne pobirati za mutsko šolo in pd nikogar ni prej odstopila, dokler ni dal kolikor toliko. Nabrala je za šolo na Muti 18 kron. Hvala jej naj bo tukaj izjavljena, morda se najdejo še posnemovalke. Po težki izgubi nas je razveselil novi g. notar Bežan, naš rojak, ki nam je obljubil, da hoče v tem duhu in dejanju nadaljevati.
(V Št. Juriju) ob Ščavnici bo veselica gasilcev 16. ne pa 17. julija, kakor smo zadnjekrat pomotno poročali.
(Umirovljen) je ravnatelj ptujske gimnazije g. I. Tschanet.
(V Jarenini) se je izvrstno obnesla Ciril-Metodova slavnost. Ker se je poročilo zakasnilo, priobčimo je prihodnjekrat.
(Romarski vlak) v Marijino Celje bo šel 8. avgusta iz Celja naprej. Prihod v Marijino Celje je 9. avgusta.
(Hajdinčani!) Ko bi bil Nemec iz Ptuja, bilo bi me strah, a ker sem Slovenec, sem bil neizmerno vesel, ko sem gledal na predvečer sv. Cirila in Metoda na vaše široko polje: Toliko kresov je gorelo, da je bilo videti kakor kako ognjeno morje, iz katerega se je kakor žareči morski stolp posebno visoko dvigal kres pred pokopališčem. Pa ne samo kresovi, tudi pokanje možnarjev iz Gornje- in Spodnje-Hajdine, da tudi od sv. Roka, vse to je naznanjalo, da je ptujska okolica slovenska in hvaležna slovanskima apostoloma, sv. Cirilu in Metodu. Hajdinčani, le naprej! Slava vam!
(Iz Buč) nam pišejo: Na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda je gorelo po naših hribih in gričih obilno število kresov, kakor še nikdar prej. To dokazuje, da se je tudi tukaj začelo prej tako zaspano ljudstvo dramiti. Slava njim!
(Iz Št. Jarijja ob juž. žel.) se je lani na ondotni železniški postaji naložilo 12.000 svinj. Svinjereja je gospodarska stroka, katero tudi maloposestnik lahko goji.
(Nov sovražnik trte.) V zahodnih vinogradnih okrajih Severne Amerike se je prikazal nov trtni sovražnik, neka gliva, imenovana siva gniloba. Gliva se nareja na grozdnih jagodah, ki se vsled tega počasi vsušijo in dobroto vina zelo pokvarijo. Sredstvo, s katerim bi se mogel ta sovražnik vinogradnikov uspešno zatirati, še ni znano.
(Iz šole.) Petindvajsetletnico službovanja bodo obhajali dne 29. julija sledeči gospodje učitelji: Golob Andrej, učitelj pri sv. Marjeti, Matko Ivan, nadučitelj v Rajhen-burgu, Javnik Gabrijel, nadučitelj pri Št. Ku-nigundi nad Mariborom, Leskovar Josip, nadučitelj v Hočah, Praprotnik Franjo nadučitelj v Mozirji, Supanek Josip, nadučitelj v Grižah, Tribnik Ernst, nadučitelj v Spodnji Polskavi, Tribnik Ludovik, nadučitelj v Zrečah, Trobej Ivan, učitelj ter bivši šolski nadzornik v Slov. Gradci. Na mnoga leta še!
(Nestrpnost celjske mestne občine.) Pred nekterimi dnevi je prišel v Celje neki W. Kautsky s svojim električnim glediščem, ter imel že nekaj večerov predstave. Kakor hitro pa so zvohali mestni očetje, da je imejitelj gledišča Slovan — prepovedal mu je mestni urad nadaljne predstave. Pristno celjskomestni ukrep!
(Mokrači) so imeli preteklo nedeljo čisto na tihem zborovanje na Muti v Stro-majerjevi gostilni. Bilo je sila slabo obiskano, kakih 20—30 možiceljnov. Ko so po zborovanju odhajali, hoteli so svojo olikanost in možatost še enkrat pokazati ter so v novih prostorih zavžitnega društva mize in klopi preobrnili.
(H kmečki zadrugi) pri Kapeli -je pristopilo že 39 udov. Prihodnjekrat več o kapelskih gospodarsko-političnih razmerah.
(Učitelj Bridajs) na tukajšnji vinarski šoli bo imel gotovo slabe učne uspehe, kajti njegova berlinsko nemško narečje, v kojem prednaša, je slovenskim učencem nerazumljiva.
(Romanje v Jeruzalem.) Zadnji obrok za zglaševanje na božjo pot v sv. deželo se bliža svojemu koncu. Slovenci, ki imate dovolj gmotnih sredstev, pridružite se temu romanju, s katerim se slovenski narod pokloni božjemu Zveličarju tam, kjer je živel, učil in za nas trpel. Tirolci, ki so to pot lani hodili, so se duševno vsi poživljeni vrnili domov, in nameravajo prirediti novo romanje na svete kraje v Palestino. Slovenski narod s tem romanjem poslavi Boga in samega sebe.
(V ormoškem okraju) so goreli kresovi 6. t. m. v čast sv. Cirilu in Metodu v Središči, na Humu na 3 krajih, na Hardeku v Ivanjkovcih. Na Plešinici pri Jeruzalemu so se užigali umetni ognji in raketi; streljalo se je na več krajih.
(Zahvala.) Gospod Janez Weingerl, posestnik na Teznem in Pernici je blagodušno daroval za tukajšnjo učečo se mladino 5 gld., za kateri dar se podpisana dostojno zahva-
ljujeta. Sv. Marjeta ob Pesnici dne 10. jul. 1899. Franc Pšeničnik, načelnik. Štefan Ko-vačič, nadučitelj.
(Ruski carevič Jurij), brat carjev, je umrl v Abastumanu. Ker še sedanji car Nikolaj nima moškega potomca, postane carevič mlajši mu brat veliki knez Mihael, ki je star komaj 21 let.
(Bogoslovca strela ubila.) Dne 6. jul. je prehitela goriške bogoslovce nevihta na sprehodu. Strela je udarila v bogoslovca Plesničarja ter ga ubila, a tovariša Vodo-pivca, ki je šel ž njim, je omamila, da so ga nezavestnega morali odpeljati v bolnico.
(Socialističnega vodjo) Bretschneiderja na Dunaju je sodišče obsodilo zaradi povzro-čenja neredov na ulici v šesttedenski zapor.
(Shod slovenskih Iesotržcev,) ki je bil predzadnjo nedeljo v Ljubljani, izvolil je poseben odbor, ki bode premišljeval, kako bi bilo najprimernejše, oživotvoriti organizacijo slovenskih Iesotržcev ter bode o zaključku svojih razmotrivanj poročal prihodnjemu shodu.
(Cvetlice v politiki.) Tudi razne cvetlice imajo v politiki svoj pomen; tako imenujejo na Francozkem beli klinček kraljičino cvetlico, ker ga je nosila nesrečna kraljica Marija Antonieta, ko so jo peljali na morišče. Nekdo ji je za časa, ko je bila v temnici, vsak dan prinesel bel klinček; a ko so jo peljali pod giljotino, imela je pripet bel klinček na črni obleki v nedrih. V Avstriji je dandanes beli klinček znak krčanskih socialistov, rdeči pa socialistične stranke. Lilija je na Francoskem znak monarhistov, tulipan pa republikancev. Na Angleškem nosijo pristaši politike umrlega Gladstona belo vrtnico. V Trstu pa demonstrujejo z marjeticami, ker se zove talijanska kraljica Margerita.
Društvene zadeve.
(Slovensko politično društvo) za
Južni-Štajar, namerava imeti dne 23. julija 1899 popoldne ob 3 uri v prostorih g. Ant. Mravljaka v Vuzenici ob Koroški železnici, politično zborovanje s sledečim vsporedom: 1. O političnem položaju, govori drž. posl. prof. Robič. 2. O deželnem zboru; poroča dež. posl. dr. Ivan Dečko. 3. O gospodarskem napredku Slovencev in o ljudskem štetji; govori dež. posl. dr. Franjo Rosina. IV. Razni nasveti. Slovenski rodoljubi se na to zborovanje uljudno vabijo.
(Vabilo.) K odborovi seji družbe duhovnikov lavantinske škofije dne 18. julija, v torek ob 11 uri predpoldnem uljudno vabi preč. gg. odbornike predsedništvo.
(Hranilnica in posojilnica v Jarenini) po načinu Raiffeisenovem je že vpisana v zadružni register in bo imela svoj prvi uradni dan v nedeljo dne 23. julija.
(Iz Št. II j a) pri Gradiču se nam poroča, da se je dne 9. julija osnovala tamkaj kmetijska zadruga. Prihodnjekrat priobčimo opis ustanovnega shoda, kateri nam je došel za tokrat žal prepozno.
(Sadje- in vinorejsko društvo za šoštanjski okraj; priredi v nedeljo dne 16. t. m. ob 3. uri popoldan pri g. H. Cviklu v Št. Janžu na Peči poduk o kmetijstvu ter bo predaval gospod potovalni učitelj J. Bele o škodljivcih sadja posebno pa o škodljivcih vinarstva. Občani ste posebno povabljeni, da pridete v mogem številu.
(Sv. Marjeta niže Ptuja.) Naše bralno društvo sme biti ponosno na veselico, katero je priredilo s pomočjo svojega pevskega zbora dne 9. julija v proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Nekaka priprava je bila že predvečer goda sv. bratov, ko je bralno društvo priredilo veliko bakljado in obhod. Nad 50 lampijonov v različnih barvah se je pomikalo po Sv. Marj. med petjem in pokanjem topičev k velikemu kresu, pri katerem je pel pevski zbor in se zažigal umetalni ogenj. Zbrana je bila velika množica ljudstva. Iz zanimanja, ki se je kazalo za ta večer, sklepalo se je lahko, da tudi veselica v nedeljo ne bo nič manj sijajna. In
to upanje se je spolnilo. Čeravno odbor ni razposlal mnogo vabil z ozirom na to, da je bilo v okolici več veselic, vendar se je zbralo lepo število gostov iz Ptuja, Sv. Lenarta, Zavrča itd. in obilna množica domačinov, tako da je bila velika dvorana polna do zadnjega kota. Pevski zbor, kakor možki tako mešani, je pokazal, kaj da se da doseči z marljivostjo in navdušenjem. Občno priznanje in odobravanje je zategadelj sledilo vsaki točki vsporeda. Prednašala se je tudi S. Gregorčičeva pesem «Blago vestnikom», ki je bila sprejeta z živim ploskanjem. Slavnostni govor je govoril vel. g. A. Suta ter kakor navadno izvršil izborno svojo nalogo. Kazal je zbranim plodovito delovanje sv. bratov na polju krščanstva in omike za slovanske narode ter vžigal navzoče k posnemanju teh svitlih vzorov, ki sta se borila med velikimi zaprekami za krščanstvo in narodni jezik Slovanov. Glasna pohvala je bila plačilo navdušenim besedam, dal Bog, da najdejo odmev v srcih poslušalcev. Skratka: bralno društvo sme biti ponosno na svojo veselico in pevski zbor se naj kaže hvaležnega za občno priznanje s tem, da istotako marljivo nadaljuje svoje delo, da nas razveseli še večkrat s tako prijetno zabavo. Na svidenje v ne predolgem času!
(Iz Gotovelj). Društvo «Kmetovalec» v Gotovljah je imelo dne 18. junija t. 1. svoj XXII. občni zbor. Vkljub jako neugodnemu vremenu se je zbralo vendar mnogo ljudstva in tudi tuji gostje iz Žalca so nas počastili. Gosp. Štajnar pa nam je pripravil čedne prostore, da smo bili tudi pred slabim vremenom zavarovani. Predsednik Tone Goršek je otvo-ril zborovanje, pozdravil društvenike in goste in opozoril na društveno poročilo, ki se je takoj potem glasno prečitalo. V poročilu se je opomnila tudi britka izguba umrlega društvenega častnega člana č. g. Valentina Para, ki si je za naše društvo stekel mnogo zaslug. Iz poročila smo tudi zvedeli, da društvo «Kmetovalec», čeprav tiho in mirno deluje, vendar vstrajno napreduje, in se je poročilo z odobravanjem na znanje vzelo.
Za tem je pa deželni potovalni učitelj g. Martin Jelovšek strokovnjaško govoril o svinjereji, ktera je jako imenitna panoga kmetijstva, pa še žal v naših pokrajinah zelo zanemarjena. Govoru smo z zanimanjem sledili in se veselili, ko nam je obljubil, da nas hoče še večkrat priti podučevat. Po govoru je bilo vpisovanje udov in volitev novega odbora. Izvolil se je z vzklikom večinoma stari odbor. G. Ivan Kač, ki z veliko vnemo deluje za kmetijsko organizacijo in ustanovlja po Slov. Štajarskem piekoristne kmetijske zadruge, poročal nam je v zadružni organizaciji in nam opisoval nje veliko važnost za razvoj kmetijstva. V kratkem se osnuje zaveza kmetijskih zadrug, ker posluje že sedaj 16 kmet. zadrug. Živela kmetijska organizacija! Živel nje krepki pospešitelj, g. Ivan Kač! Ob priliki tega zborovanja smo imeli pa tudi veselje poslušati milodoneče petje domačega zbora gotoveljskih fantov, ki so nas že pri zborovanju med posameznimi točkami in še pozneje pri prostej zabavi ljubko rasveseljevali.
(«Slovenska zadruga»), glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, katero izdaja «Centralna posojilnica slovenska» v Krškem, nam je poslala z ozirom na opazko, katero je «Slovenski Gospodar» v svoji zadnji številki priobčil zastran «potrebe» nove posojilnice pri sv. Križu pri Ljutomeru, sledeče pojasnilo: Vsaka posojilnica, katero ima dobro, osobito Raiffeisenovo posojilnico, je koristna, ako je v dobrih rokah in ako dobro gospodari z ozirom na svojo moralično (juridično) osebo in z ozirom na ljudstvo, za katero je namenjeno. Koristna je torej tudi posojilnica, ako se ustanovi le za eno župnijo, na pr. v tem slučaju za sv. Križ pri Ljutomeru. Potrebna pa ta posojilnica ni tako zel6, ker je v sosedni fari, namreč v Ljutomeru, že dobra slovenska posojilnica,
katero kaže še toliko let krepko podpirati, dokler je nemški živelj v Ljutomeru vsled podpore, ki jo dobiva iz Gradca, tako močan. Kedar se nemški živelj ne bode več podpiral iz Gradca in od «Schulvereina»; kedar bodo slovenski uradniki v Ljutomeru; kedar ne bode ondi več nepotrebne nemške šole; kedar bode ondi kakova višje organizo-vana slovenska učilnica; zlasti kedar Bog da, da bo občinski zastop in občinska hranilnica, ki dela slovenski posojilnici v veliki meri konkurenco, v slovenskih rokah: takrat ne bode slednja več potrebovala podpore ne od sv. Križa, ne od Male nedelje, ne od Vržeja; takrat naj se ustanove povsodi posojilnice, takrat bodo one koristne za vse te župnije; na škodo pa ne bodo ljutomerski posojilnici, kakor bi bile zdaj. Tako naj se ume dotična «koristna», če tudi ne «potrebna» opazka v našem listu.
Cerkvene zadeve.
Cerkev Matere Milosti v Mariboru.
Od več strani nam dopisujejo in nas poprašujejo naši zvesti dobrotniki in častivci Marijini, kako napredujemo z našim bogo-ljubnim delom, z zidanjem cerkve Matere Milosti. — Hvala Jezusu in Mariji. Slikarijo smo ravnokar dokončali. Pridite in si jo poglejte, kličemo z radostnim srcem. Delajo se zdaj orgle, cerkveni tlak in priprave za novi oltar Matere Milosti. Ker so nekateri družbeniki zaostali s svojimi milodari, ne bode nam mogože iti letos v novo cerkev. Večinoma so pa družbeniki zvesti ostali, kar nas neizrečeno veseli in tolaži in za kar smo angelom varuhom, ki tako ljubeznjivo spominjajo na obljubljene milodare, največo zahvalo dolžni. Družbenikov je zdaj blizu 60.000, družba bo trajala kakove 3 ali 4 leta in se še toraj zmiraj družbeniki sprejemajo. Da se nam bode to veličastno delo posrečilo, ni več dvoma; samo zakasnilo se je nekaj časa, ker so nas, kakor smo omenili, nekateri družbeniki zapustili. Kaj bi nam tudi nebi bilo mogoče, če mislimo na geslo, ki smo si ga izvolili za to bogoljubno delo: Vse po Mariji! Vse z Marijo! Vse v Mariji! Vse za Marijo!
Frančiškanski samostan v Mariboru meseca julija 1899. P. Kalist Heric,
gvard. in preds. Marijine družbe.
Gospodarske stvari.
Grozdni sukač ali kiseljak.
(Konec.)
Gosenčice zabubijo se, ko so se nekoli-kokrat prelevile, sred ali konec meseca junija v slamnih vezih, v razpoklinah trtnega kolja,
za staro trsno skorjo itd.; za 10 do 14 dni, tedaj koncem julija izide metulj drugega zaroda, a iz belosvetlih jajčič, katere polaga isti na grozdne jagode, izleže se za zopet 10 do 14 dni gosenčica drugega zaroda, ki se zavrta v jagode, «kiseljak» imenovana. Drugi metulj je mnogo živahneji kakor prvi, ker je v tem času (avgust) zelo toplo. Lovi-tev samo s trkanjem ob trsje je vsled lahke gibčnosti tega metulja nemogoča. Zaradi tega rabijo povrh še male žičnate (drotnate) mrežice, ki so namazane s ptičjim limom (lepilne pahljače); s temi se bije po metulju, brž, ko ta vzleti; metulji se vsled lepljive tvarine na teh mrežicah (pahljačah) primejo in se toraj lahko usmrtijo. Nadalje priporoča se pri skupnem postopanju nastavljanje lučic v vinogradu ; priproste svetilke za olje postavijo se v krožnike, ki so napolnjeni z vodo in se zvečer v vinogradu prižgejo. Metulji letč na luč in se osmode. More se pa to sredstvo, (ki je drugače zelo priporočljivo), rabiti le tedaj, če vinorejci enega kraja skupno delujejo. Posameznikom tako početje ne samo nebi hasnilo, marveč še škodovalo, ker bi dotičniki s tem, da nastavljajo luči sami, privabljali metulje še iz drugih vinogradov v svoje nasade.
Gosenice drugega zaroda — kiseljaki — zagrizejo se v jagode, so zatoraj za tekočine, katere smo priporočali za «sukača», nepri-stopne. Moremo jih pokončevati le, ako napadene jagode izbiramo in vničnjemo. Vhodno mesto črvička spozna se na jagodi zgolj na madežu, ki dobi s časom modrorujavo barvo. Kiseljak vrta iz jagode v jagodo in pokonča tako ena gosenica po 16 do 17 jagod! Na enem grozdu nahaja se gostokrat po 6 do 7 črvičkov (gosenic). Koliko nam ostaja toraj zdravega jagodja?
Izbiranje napadenih jagod je posebno priporočljivo, ker je v času, ko se ima to delo vršiti, delavce lahko dobiti.
Koncem septembra meseca zapuste gosenice grozd, spusteč se ob tanki niti navzdol, ter se zabubijo v stari trsni skorji, v razpoklinah trsnega kolja, v slamnih vezih, v suhem listju itd. Male, rujave bube moramo pokončati, ako odpadli, oziroma odrezani les, vejnik, slamne vezi, skrbno pobiramo, ter sežgemo; mora se pa to zgoditi še do sred meseca aprila. Vrh tega priporočajo odrgniti po zimi (ob rezitvi) stari les z nalašč za to napravljeno «verižnato rokavico» («Sabatova rokavica», kojo prodaja po 5 gld. komad upravništvo «Weinlaube» v Klosterneuburgu); s tem se bube zmečkajo in vgonobijo.
Vsa omenjena opravila naj se v vsaki občini skupno, a tudi pravočasno izvedejo. Zahtevajo pa od posestnika mnogo truda in marljivo opazovanje vinograda.
Imamo postave, katere urejajo skupno zatiranje pustošujoče nastopajočih škodljivcev
kakor hroščev, gosenic itd. — Te postave imajo veljavo tudi glede pokončevanja grozdnega sukača in kiseljaka. Naj bi občinski predstojniki ta zakon vsako leto pravočasno razglasili in tudi za izvršitev njegovih določb skrbeli!
V družbi tega trsnega škodljivca nahaja se navadno temu glede žitja in kvarljivosti povsem jednak «križasti grozdni sukač» (Tortrix botrana ali Eudemis botrana).
Njegova gosenica ima rujavo glavo, je manjša in zelenkasto-rumena. Zatiranje tega mrčesa vrši se na isti način, zatoraj se opozarja na to, kar je bilo glede navadnega grozdnega sukača in kiseljaka rečeno.
Leta 1897 in 1898 je grozdni sukač-kiseljak v vseh krajih Spodnje Avstrije zelo močno nastopal, tudi na Štajarskem je povzročal v imenovanih letah precej škode. Sploh se opazuje, da se ta kvarljivec v naših vinorodnih krajih leto za leto gosteje prikazuje; zasluži tedaj, da ga skrbno opazujemo in zalezujemo!
Loterijne številke.
Graddc 8. julija 1899: 7, 39, 5, 30, 48 Dunaj »	» 11, 86, 48, 33, 26
Krščansko dobro delo,
zraven pa še sreča!
Iščejo se v vsaki fari zanesljive osebe, možki ali ženske, trgovci in drugi, ki bi hoteli za dobro plačilo prodajati srečke (lose) za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Kdor bi hotel raz-pečavati srečke, naj naznani farnemu uradu sv. Magdalene v Mariboru svojo adreso in koliko sreček želi. Več se mu bo potem pismeno naznanilo. (Srečke so po eni kroni. Dobitki so 1 par težkih volov, dve molzni kravi, 10 polovnjakov dobre starine itd. Srečkanje bo šele 81. avgusta t. 1; izsrečkane številke in dobitki se bodo hitro po izsrečkanju objavili v „Slov. Gosp.")
Že stoletja znana deželna rogaška slatina «Tem p lov vrelec,» izvirajoča iz čiste pečine, je kraljica vseh hladilnih pijač.
1 pristni zavoj s 25 bokalskimi steklenicami stane 4 gld. v Poljčanah. Naročuje se naj pri studenčnem oskrbništvu pošta Rogaška Slatina.
Fulard-svila 65 kr.
do 3 gold. 35 kr. meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših obrazcih in barvah, kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 45 kr. do 14 gld. 65 kr. v najbolj novošegnih tkaninah, barvah in obrazcih. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno.
G' Hennebergove tovarne za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v ZUrichu.
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s6 prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante.
!!Nova knjigotržnica!!
Maribor Gosposka ulica 28.
Bogata zaloga papirja, šolskih potrebščin vsake vrste, literarnih knjig vseh narodov, klasikov, molitvenikov (v obeh jezikih), šolskih knjig, podob, strun za citre, krasnih šatulic za darilo itd. itd.
Kupuje cele knjižnice, letnike časopisov.
Zunanji gospodje lahko naročajo po dopisnici, ker vsakdo se bo hitro postregel. Bogata zaloga fotografij umetniških del. Priporoča se osobito preč. duhovščini in slav. učiteljstvu, dijakom itd.
Earol
Priporoča se udani
Scheidbach,
mmmmmmmmmmmm.
knjigotržec
gooe
>
1
i
9 >
eooooeeooeeooeoeeoeejj)
Umetno
stavbarsko - klesarski obrt
Murnikovih naslednik.
Kalserstr.-The-itergasse 5t. 18. Obstoji že
42 let.
v Mariboru.
Izdelujejo se umetelni altarji, prižnice, krstni kameni, kipi, mavzoleji, grobišča itd. po lastnih in tujih načrtih. Velika zaloga gotovih nagrobnih kamenov od mramora, granita in sienita. Priznano nizke cene.
«s k* 1 T3	
S	o « -M H
A -X OB KO V - trni CD	
	
*	•al «8 . —s as
	3 '5° P V
Z	"Ti "3 J g > *
É-	1 S a.
Ol,eUI|LVllll gUajJUUUijam,	uuuuuiu, iiui i uuuim, ivuuu
j valescentnim, slabotnim, tistim, ki trpijo vsled pomanjkanja krvi in bledice, vsakemu bolniku, sploh vsakemu se priporoča mesto slabe, razburjajoče kave in ruskega čaja dr. pl. Trnkoczyjev kakao-sladni čaj kot okusno, redilno, zdravo in ceno živilo, i Zavoj (*/< kile vsebine) 20 kr., 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr.
"GiS.On>. SCHinZMAHKIL*
Oo/itov pl. Tvnhoczy-Jn
kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr., 1 tucat 2 gld.
nohtov pl. Trt*hoczy-ju
odvajalne (čistilne) čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., zamotek 1 gld. 5 kr., pet zamotkov 4 gld. 75 kr. Pocukrene krogljice. 1 škatulja 40 kr., 3 škatulje 1 gld.
nohtov pl.
želodečne
nohtov p
krogljice
protinski
Varstvena znamka. Tvnhoc*y-Ja
IJI S|l| pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, sestav-f	? ljen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, utiša
kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi | in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., pol tucata 2 gld. 50 kr. nohtov pl. Tvnhoc»y-Ja
ali drgnilni cvet (udov cvet, Gichtgeist) je kol bol utešnjoče, ublažujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživ--	Ijajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem Vargtvena
I delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. znamka. -	nohtov pl. Trnhoc*y-ja tinktur ti ;«
j	,	izkušeno sredstvo
♦	S/iirio nnocQ zoperbolečakurJa
f IVIII Id UuuuQi očesa, bradovice,
♦	J	' utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolečino namaže. Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr.
Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnena na oliranjenje zdrave in krepke živine, opozarjamo jih posebno na naše dijetetiene redilne preparate za živino.	3-12
Dokt. pl. Trnkoczya
♦	^	redilni prašek za notranjo rabo pri kravah in konjih. Že
£ "7«»»«r»f\l#l skoro 50 'et z najboljšim uspehom v rabi, kadar živina
♦	£IVlnSKI nofce žreti' za zboljšanje mleka. Zamotek z navodom
| kako se more rabiti 50 kr., 5 omotov 2 gld.
Prašičji
redilni, krmilni prah.
Varstveno in dij eterično sredstvo za pra- — šiče. Za znotranjo	Varstv. znamka,
rabi, služi za tvorbo mesa in tolšče. 1 zamotek 25 kr., 5 omotov samo 1 gld.
Gospodom cerkvenikom priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru nastopno knjigo za vporab-ljanje:
Obrednik za cerkvenike
ali
natančen pouk sa cerkvene služebnike.
Spisal Jernej Voh, nadžupnik Konjiški. —= Drugi popravljani natis. 160 strani. =s—
BBC- Ve^ja 40 kr., po pošti 43 kr. rM
Slovenci!
Že v sedmi popravljeni izdaji je izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, koroške ulice št. 5.
po vsem Slovenskem priljubljen



Krasno vezan z zlato obrezo stane fl. I-60, usnje vezan z barvano obrezo gld. 1'40. pošto se naj pridene 10 kr. Slovenci, pridno si naročajte lepo knjigo!
V tiskarni sv. Cirila v Mariboru izšla je na 176 strani obsegajoča knjižica:
V Marijinem Celju.
Zgodovinske in potopisne črtice.
Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju, Dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. Cena knjižici 30 kr., po poŠti 35 kr. T®
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
priseženega izvedeneca
kamnoseka J. F« PEYER"jčI
v Ilisrih o m.
MoscbinegE-AUee, Hilariusstrasse, Carneristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita.
Solidna postrežba in prav nizke cene.
22
«»íSattíra
iüssgr
ÍÓXSS*
mw ipil
XOí
n
tfrKm
mmš
m*
Venček cerkvenih pesmi
za šolarje


je sedaj izšel v VI. popravljenem natisu. Komad velja 10 kr., 50 komadov za 4 gld., 100 komadov 6 gld. 80 kr. DC* proti predplačl. *M
' WV/V/W \7vWw WN/WN/N/V/V
1)
9
0v
C!K2
Dopisnice razglednice
(Ansichtskarten)
izdeluje podpisana prav lično, hitro in po ceni.
Kdor želi založiti kako razglednico mora doposlati fotografijo dotičnega kraja.
Za obila naročila se priporoča

Tiskarna sv. Cirila Maribor
Koroška ulica št. 5.
9
I I
9
9
9
9
9 6
0€>
lil
lil
lilo bili j e
L vrste zelo po cenil
Radi premalih prostorov prodam svojo veliko zalogo mobilij vsake vrste in lastnega izdelka, garantujoč trpežnost in moderno delo, po zelo znižanih cenali.
Razun mene, ni nikogar v Mariboru, ki bi imel mobilije lastnega izdelka tako po nizkih cenah. Uljudno vabim slavno občinstvo iz mesta in dežele da si ogleda mojo veliko zalogo in se o nizkih cenah prepriča.
Postrežba točna. Pošten izdelek.
1-4
Priporoča se udani
Josip Kregar, mizar, samo 25. Gosposka ulica 25.
m
m
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Maribora se dobi
Za birmance lep spomin
in sploh za odrasle koristen molitvenik
.DUHOVNI VRTEC"
v V. natisa.
33■
Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 straneh še pouk za sveto birmo in 169 svetih pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo 95 kr.
Sv. birma.
Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 6 kr., 10 kom. 55 kr. in 100 kom. 4 50 gld.
Hiša t tran na prodaj!
Kraj lep, stanovanje prijetno, cena jako nizka. Poslopje ima 3 sobe in klet, zraven je vrtič. Ugajalo bi pri nas marsikateremu, priporočati pa treba posebno kolarjem radi obilnega zaslužka. 0 mnogih drugih ugodnostih našega trga se lahko vsakdo prepriča.	2-3
Naslov: Amalija Rosenstein, Rečica ob Savinji.
Razne
uradne pečate
najceneje priskrbi
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Na želodcu.
in vsled starosti slabotnim priporoča Benedikt Hertl, posestnik graščine Golitsch pri Konjicah, 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni „Coic* nae'*, pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zabojč-kom 6 gld. franko na vsako pošto.
Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. se vedno dobivajo pri Al. Ouandest, Maribor, Gosposke ulice.	26-50
Na prodaj
novozidana hiša s 6 stanovanji, 2 delavnicama, veliko kletjo, lepim vrtom in s stranskim poslopjem v kterem je uta in svinski hlev, je za nizko 7400 gld. na prodaj, ali pa se tudi zamenja za kako posestvo na deželi.
Letnih dohodkov je 580 gld., 3300 gld. lahko na hiši ostane.
Vpraša se Karntnerstrasse št 110 - Maribor. 2-3
Otvoritev notarske pisarne!
Podpisani si usoja naznanjati s tem slav. občinstvu, da je dne 10. julija t, 1. otvoril svojo notarsko pisarno v Konjicah in da bode od slej naprej vsak dan uradoval.
Z odličnim spoštovanjem
Martin Kocbek,
c. kr. notar.
no?e
ki je proračunjena na 9000 gld., se bo oddajala po licitaciji dne 6. avgusta ob 4. uri popoludne v Št. Petru nad Laškem. Načrti, proračun in stavbenski pogoji se lahko ogledajo pri šolskem vodstvu Št. Peterske šole v Št. Petru nad Laškem.	1-3
Krajni šolski svet Št. Peter nad Laškem, 11. julija 1899.
Načelnik: A. Stegenšek.
Na prodaj
novozidana hiša in mala švicarska hiša v novi „Schmidtgasse" proti gostilnici „Josefstadt" in železniški delavnici se prodati ali skupaj, ali vsaka posecej pod prosto roko. V Studencih pri Mariboru, št. 108. iulija Fras, posestnica.
Za cerko vniško službo
se išče poštena oseba. Prošnjik je lahko krojač ali čevljar. Dobi stanovanje in hrano, kraj lep, služba lehka in stalna. Kje? pove upravništvo lista. 1-3
Prodajalka
poštena in pridna, zmožna obeh deželnih jezikov, šivanja in ročnih del se išče. Prednost imajo one, ki so že kot prodajalke služile. Spričevala naj se pošljejo Ivan Kosem, organist Rajhenburg ob Savi.
KKKKKKKKKKKK
Rad. Golobic
kipar v Mai'iboru, — tržaška cesta štev. 13.
se priporoča preč. duhovščini za izvrševanje vsih del spadajočih v njegovo stroko.	1-4
Kotlarska
obrt se odda v Ptuju
Vpraša se pri Jožefa Me-tzinger-ju v Ptuju.
4 sodi, 2 po 50 in 2 skupaj 45 veder tudi za prodati.
w
Zganjarija
R. Wieser-ja t HočaU pri Mariborn.
Največa žganj irska zaloga na Štajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilskl konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre kapnino.	25
Razglas!
Mesto okrajnega živinozdrav-nika v Žalcu, sodnijski okraj v Celju, je prazno in se takoj odda.
Letna plača znaša 600 gold. (šest sto gold.)
Služba se odda s kraja pro-vizorično, čez dve leti pa defini-tivno, ako se bo z zadovoljstvom službovalo. Provizorično službovanje se bo oziraje na pokojnino vračunilo.
Prošnjiki za to mesto in sicer le diplomirani živinozdravniki, naj svoje prošnje, opremljene z dokazom svoje zmožnosti in dosedanjega službovanja nadalje s krstnim listom in zdravstvenim spričevalom uradnim potom vsaj
do 20. julija 1.1.
vpošljejo štajarskemu deželnemu odboru.
Prošnjiki za to službo morajo slednjič biti vešči slovenščine ali se zavezati iste se priučiti v teku poldrugega leta.
V Gradcu, 27. junija 1899.
Staj. deželni odbor.
Avtonomna past za množico živalij.
Za podgane gl. 2, za miši gl. 120. Vlovi v eni noči, ne da bi se pazilo na njo, do 40 komadov, ne zapusti nobenega duha in se stavi sama. Past za ščurke (grile) „Eolipse", polovi v eni noči po 1000 ščurkov ali grilov. Stane gld. 1-20. Povsod najboljši vspehi. Se pošilja proti poštnim povzetjem.	10-12
M. Feith, Dunaj, II., Taborstrasse 11/b.
Za vinorejce!
Koristna knjižica o načinu, kako se uspešno obraniti	6-8
peronospore ali strupene rose
se dobi pri nje pisatelju. Velja 12 kr., s pošto 14 kr. Pri večjem naročilu popust.
Anton Kosi,
učitelj v Središču na Štajarsk.
Izvrstno olje iz kostij
za šivalne stroje, kolesa, kakor tudi izvrstno olje za svetljavo, ki se ne kadi, za kolesne svetilke, iz tovarne olja iz kostij H. Moebius & Flls, Basel (Švica). Dobi se pri: Jan. Erhartovih naslednikov
R. Strassmayer, puškar. Francu Neger, trgovina za šivalne stroje in kolesa.
Herm. Prosch, trgovina za šivalne stroje in kolesa.	23-26
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru