LETO-VEAR XV. Jrs.^ 'jrjsttisz chicago, m, eobou, 12. avgusta (Aug. 12) 1922. iti-j« (MMa Ur*S alibi upraralAkt pse- •Urli SSST B. Uw»dals «r, 1 ■ OfflM «f ymblio*Uo vati dalje. Po veselici je sledilo sborovanje prometnih uslužen cev, de razpravljajo o položaj* | Jollet, 111. — Uredniki Klgin. Joliet in Keetcrn Želesniee epajo. da so doeeš« sporazum s prometni ml uslužbenci, da ee vrnejo ne doto. Nepravlti na mera vs jo koaeesf je, IH potolažijo prometne usluž bence. Kompromis nemeravsjo napraviti na te aešia, de ae bodo piiličerske straže ustevljale prometnik uslužbencev, koder prihe jajo aa kolodvor, aH bodo pa mi ličarake strele nodomeotili s ei rilnlmi strežniki. Angleški delavoi eo zahtevali, da jih nemudoma vrnejo v Anglijo, ko so sposnell grdi namen., Washington, D. 0. (Fed. Prem) iJp Johnston, predsednik Mednarodnega društva strojnikov, naznanja, da eo odkrili, da eo Šeles-aiški magnatje importlrell v pro atlslovju s isseljenišklm zakonom stavkokase is Angleškega ln Nemčije. Večje število stavkoka ser je obvestilo stavkovne straže v Huntingtonu, W. Va., da nočejo delati ia da sahtevajo, da se vrnejo nazaj v Evropo. Pripovedovali eo, da so oglešall na Angleškem za rokodeloe. Tem oglasom zo se pdsveli, ne ker so jih odpeljeli na ladije in jih prepeljali v Ameriko, ne de bi jih obveetUi, da so kot stavkokazi. Johnaton je o tem dogodki takoj obveetil strokovne organisaoije na Angleškem, eb| eaem ee je pa obrali ne delavski department, da prepreči tako kr šenje izseljenskega zakons. Voditelji itavke izjavljajo, da novačenje stavkokaaev v Rvropl pokezuje, keko učinkovite je stavka. Po iajavl B. M. Jewella je adaj polomljenih do aedemdeaet tiaoč voa. Okoli šest tisoč vos je težko poškovanih, Štiri in šestdeset tisoč pe lahko. Okoli tiaoč lokomotiv je treba popraviti vaekl dan. Petnajstega julija je bilo po poročilih železniških družb 11, 118 lokomotiv potrebnih lahkega popravila. Na vsaki teh lokomo. tiv jo dele sa štiri ia dvajset ur. in njegovi v interesu H I kot ae štiri la dvajset VOJAKI. KI 0UVAJO SKRBI V INDIANI, 80 UBILI D VB KRAVL Cleveland, O. — (Feder. Prem). — Jokn Heesler, -predsednik o-krožne rudersks organisaeije v indiani, je prejel poročilo o "aa-pada" na mlllčarje v Stauotonu, kjer so čuvell stavkokase. (Zdaj ne čuvejo nikogar, kajti stavko-k asi so kljub tleičflevl straši pobegnili v Indianepolis.) "Nekdo je oddal atrel v nočni temi ne vojaško taborišče ia takoj ao bili val vojaki pokoneu. Pomaadrali so koruso na velikem koau polje in oddali kakih ato atrelov na dve kravi, kl ete preplašeal dirjali mimo. . aa M>4 lokemetlrak JUglu*l.ao. revno latege dneva. Jokaatoa je osnaČil stsvkovnl položsj a bese-dami, če aUvka konča prihodnji teden, bodo vaa popravile Izvršene komaj v enem letu. Akorevno atavka takoj konča, ne bodo še-lesniške družbe imele dosti voa a prevešenje tovore, posebno pa premoga na eoveroaaped. Voditelji stevke prevljo, eko ee prometni uslužbenel branijo o-prevljeti službo a defektlvnlml lokomotivami in vosmi, nI to atavka, ampak la lavršujejo svojo dolžnost v interesu varnosti človeškega življenja. LBTALOA ZOORELA PRI PADCU VA TLA. Bapervflle, Dl. — V Nepervillu ste ponesrečila a letalom Kdward W. Kobil lo, predsednik Sohlllo Motor Seles kompanije, in Leroy Keller, njegov pomočnik in avija-tik. Letalo ae je nakajalo nad zemljo do tri tisoč čevljev, ko jo padlo doli ln letelo kot strsliea proti tlom. Pedlo je ne glavno ulleo. Komaj se je dotaknilo tlake, je udaril U njege plemen. Heklllo je more! biti še živ, ko je letalo sedelo tlek, kajti očividci so videli, da so je kotel oprostiti podrtin, a trenotek kasneje je bil že zavit v plamen. Letalca sta popolnoma zgorela po eksploziji nabiralnika za gazolln. Prihiteli so ognjegaeei la drugi ljudje, a nihče se ni mogel približati gorečemu letaki, dokler ni bilo spremenjeno v pe- OB KAVADfKI MBJI ČUVAJO D. 0. — Vrhovni izaeljeniški komisar Husband je odposlsl i ostro k* i je rasnim lase-Ijenlškim urednikom ob kenedeki meji, de strogo pasi jo, da ae bodo prek meje importlroal pogodbeni delavei. železniške drušbe eo prlšele nabirati atavkokeae tndi v Kanadi, daelrevno je po lasoljeniškem zakone prepovedano nejemeti de lavee v tujesenwtvu in delati a ojimi pogodbe. Ti pokazeje, kako šelerolški magnatje spoštujejo obstoječe poetov«, koder jo trebe zlomiti etavke. Njim je vceeao. kje dobe etavkokaae. eomo de jih dobe, pe so aedovoljoi, šetadl e svojim ,, , Hj*a kršijo obstoječe KRIZA SE NADALJUJE. Poinoare aakteva anullraaje vej. nih poeojil, predse se deroll mo-ratorij Nemčiji AU 8AM0 BLUFAJOT Pariz, 11, evg. — Londonska depeša Bavaaove agenture ae glasi, da bo Nemčija dobila moratorij do 1. januarje 1928. London, 11. evg. — Kriae aa londoaakl konferenoi glede Nfm čije n nadaljuje. Franooal alti AngleŠl nočejo odnehati, daalrev. no aa Italijani in Belgijci trudijo, da bi preprečili razkol v eateatl. FraneAski keblaet je všerej o-dobril stališča Polncareje glede njegovih aehtav aa iaailjenje od Škodnine od Nemčije i revno teko je tudi aagleškl keblaet podprl Uojrde Georga glede moratorija za Nemčijo. Is tege aledl, de je aporeeum ae-mogoč — ako Lloyd Geerge la Poinoare rea aAiellta, kar ooal le blufajo, aa drugI strani si pa Franooal šepetejo, da Angleži blufajo. Ae danee ae more pokese-ti, koliko je reeee volje in koliko blufa na eeli stvari Poinoare sdaj zahteva, de An gllja anulira vojna poeojlle Fran-olji, ako hoče, da Francije pri stene na moratorij ae Nemčijo. Deaea se vrši plenarna aeja. Ako ne bo kompromise — Italijani ln Belgijci ao prepričani, da mere priti kompromis —- ae bo konference razbila. Italijanski vnanjl minister Schenzer in bolgijshl ministrski predoednik Theunls nego ver jate Polncareje, de naj predlošl nove, mehkejše predlogo sa rešitev od škodnlnskega vprešenje. UBIL JB 2BNO, DA JB RBlIL NJIHO DUiOl 8alt Lake CHty, Utek. - "Ubil sem svojo Žeao, ker je bile dolo-čena, da ee reši pogubljenja. Obe a ve mlallla, de je šae, de ae to ie* vrši Kajti ako bi še živele, bi ete rila kaj nepečnega io bi bile pogubljena. Ko aem jo ubil, eem čutil nekaj v sebi, har ml je reklo, da aem pravilno ravnal." Tako je Isjevil aa polleljl W M. Jorganaon, eter trideeet let. Policija eodi, da v Jorganaonovl zgornji isbi pi vae v redu. V avoji nadeljnl Izpovedi je trdil, de ee je njegove šene leal obnašala elabo, ko se je nahejel Idoli u. Keeneje se je keeele in je hotela isvršlti samomor. Pogover-jala aU se veškret o stvari Oa jI jo pe sugeetirel, eko oee umr« kesu, bo rešene pogubljenje. Po njegovi izpovedi je ejegove žena prletala ne njegovo eegeetijo, ae-Želele ai ja, de jo on eblje. B10 TIM ' MURPBT OPRO 8CBV. Chicago, 111. — Timothjr H Murphr — keteremo pravijo "Big Tlm" — delavski vodje, k! je bil s drugimi vred obtožen, de je odgovoren aa umor policaje Ljrooaa, je bil v četrtek oproščen Državni pravdoik je na priporo-šilo eodntka savrgel obiožnlco proti njemu valed pomenjkaoje dokezov. Ne enek način jo bil aednji ted#n oproššea Coreellee Bbes. upravitelj unije gledaliških hišnikov. Pred Moder, pradesdolk sveta afevbloekih deleveev. kl je tedl eden i/med glsvoih obtošoe eev, bo aejkri tudi E STAVKE SE POKAM-. | JO NA BAZNE NADINE PABAŽZBBKI VLAKI IMAJO PO VBO UR ZAMUDB, POLOM-LJB2CB LOKOMOTIVI STO-JB KAB NA STBANSKIl TIRIH. Mehiški koasul svari mehiške de-lavoe pred agenti v službi As-lesnikklh družb," Ohioago, IIL—V glavnvui stanu stavkerjev eo prejeli poročilo, da n je Naw York Central želea« nlel posrečilo dobiti aa dalo ne progi nekaj atavkokaa, kl pa niao rokodelci. , Lokomotive ae nahajajo v aelo alabem stanju, voaovi pe razpadajo. V DunkirHu, N. V^ je oblešal paaažlrakl vlak, ker je lokomotiva odpovedala kot alab konj. Postaviti ao morali na stranski tir tovorni vlak ln osob« nemu vlsku ao pripregli dve loko« motivi, da sta potegnili vlak drf Buffala. Kolodvor v Dunklrku je Ereeej natlačen s polomljenimi lo* omotlveml, kl čakejo popravila. Delevoi pri Brooka kompanlJI ao odklonili poprevljetl lokomotive, kl prihajajo v popravilo od želaa« ntških drušb, proti katerim je proglašena atavke. V delavnicah Uke Brle Kugi-neering kompanije v Krieju, l»a.. ao dalavol odklonili popravljati lokomotive Nlekel Plete šelesnU oe. Ko jim je bilo ukaseao, de me* rajo popraviti lokomotiva, ao delevei pobrali orodje ln zapustili delevnioe, Kompanije ja sposnele svojo smoto in js iajavlta, da ae be peprevljela lokomotiv. Delev* el so ss ne to sopet vrnili ns de« lo. 81» Levil, Bb. — Tabllee na Jgiiodvorat Ja. »prihod ln Oilh . pripoveduje jeaao v sadregl se nahajajo šelaaalškr dražbe. Vsek vlak, pa naj prihaja od sepeda ali vahode, od juge 11 ed aeverje, Ime po nekaj minut do nakej ar aamude. Dve šeleanl-ške urednike, ata na vprašanje, kej je vzrok, de ao nI vlaki kasni, odgovorila, de js vsroke se te po jsv lakoti v dejstvu, da lokomo« tlve popravljejo delevei, kl nima« jo ekušeaj v tem delu. V teku štiri ln dvejaat ur je pripeljalo ne poetajo aedem in štl« ridaset vlakov, ali ob Čaau je bilo le aedemaejet vlakov, Vešlna tak rlakov je bila lokalne. To ao vlaki, kl nepravi jo la kratko pot. Vlek Štev. 13 ne 9yiseo šeleanl« el la Monott ln Hprlngflelda je Imel priti ob na postsjo ob 6i08 zvečer, dospel je pa v resnisl ob 1 tft4 sjutraj prihodnji dan. Vlak štev, 1 aa Wabaeh želez-nlel la Detrolte in folede je Imel doepetl aa postajo ob IOiIO ava-šar. Prilesel ja pa šele ob 4(48 sjutraj prlhodnjsga dne, Vlak štev. 13 na Mtesouri Pa-elfle šolesnicl Is 8an Freneisee, Selt Lake Cltyjs in Kenses Cltjr-je Je Imel dospeti na postajo ob 6:30 avešer, prilezel pa je ob dveh ajutraj prihodnjega dne. Od pet vlakov Baltlmore Ohio šeleaeloe eo imeli Štirje semudo ie eden je dospel ob pravem šaan. Bdee je Imel dve url in pel aamude. Od Big Ponr leleanlee je doepelo aedem vlakov, a la edee nI Imel zamud«. Trije vlaki M. K. T. železnice in pet vlakov Uula-vllle 4 Nsahville želesniee so bili pozni. Od pennajrlvanake železnice je doepelo osem vlakov, ob času je doepel le en sam vlak. Od Friaeo železnice je dospelo štirlnsjst vla-kov, e ob Ša«u so dospeli le štirje vlaki DrugI Imeli zamudo od trideeet minut do Šest ur. Wabaah želesniee je bila toliko srečne, da je ne postajo dospsl ob pravem Času le eo vlek, drugih osem je pa imelo do'dvek nr zamude. V sile takim dokazom se drzne, jo neketrri šeleaniški ravnatelji trditi, de stevke ne1 učinkuje ae železniški promet (Delje ne 8. efrenl) Cbieego In okolieei V nedeljo vešjldsl jaaeo. Uhki južni la juš-eosepedni vetrovi Temperature r sedaj tk 14. ureht nsj višje 77, najnižja 85 Holaee izid« ob 844, ►b 7 . .1 . .. -, f.J; * * A ... l'd PROSVETA naaqp»iz poorgmis j GLASILO SLOVENSKE J« i lastninvTslovensee jeonotk IJEDNOTt C— oglasov ps isgsvsra ml^ , KsUsilU: /.a^jrn, drtave Jisveo Chk.go) »6.00 SS Uto. 92.10 M dUUia »1.2» ss tri meeeco; CUcam M M as Uto, $9.26 sa pel tete. 1 46 sa tH maaece. ia u mosoaetvo »».00._ • fph H MM S£2=£2 ■e vm, lur lasa eMk a "P R O S V E T A" •i/ ZSS7- javna govornica. CU*ovi čl.nov S. N. P. J. In Utatalj«* Pronatc. "THE EHLIGaTElDMENT" Orgaa tke fUvtmU Hatla—I ifca 'jLo—le MatuJIT I AC>wus«Bg| ■ fabecHptiea: United Stote« (i Cldoago »OjM. sad forevelje, da naj prenehajo z morijami in požigom. Ali ima država, v kateri se pojavljajo taki zločini pred nosom vlade in vlada jih ne zabrani, kakšno bodočnost? Seveda jo ima! Taka država razpada, taka drža-va gre rakovo pot in menda je Italija tista država v Evropi, ki najprva razpade. Vsak tlak ustvarja protitiak. En-krat so bili še fašisti gospodarji v Italiji s svojimi grozotnimi čini. Mogoče bodo še enkrat Ali enkrat pride čas, ko bodo ljudstvu pričela presedati taka grozodejstva, kot jih uganjajo fašisti pred očmi italijanake vlade in takrat pride polom Italije. Ialija že tako ne more prehrani« svojega ljudstva. Italijansko poljedelstvo je zanemarjamo zaradi sistema kolonov, ki niso nič drugega kot nekdanji tlačani «*dnje-veških grofov in baronov pod novim Imenom. Njeno ljudstvo mora pohajati v druge države za delom in sreča je, ds je tukaj Amerika, ki je še vedno nekakšen ventil, *oti I ■ I I katerega odhaja ljudstvo, ki se ne more prehraniti doma. j1« 7 N<,k« * "j™ Kftr»."LiT rm u rtfl rnj^^i • 2 Italiji ni, ki bi zadušila, da ae imenuje industrija. In ka- \u d«i„ povod da s« stavku jo« dar pride čaa, da ljudstvo ne bo moglo več odhajati v tuji-1 radarji sklenili straHti dvoraao ti istočaaao so bilo v avtomobilu dve deklici in tojana mati. Vse to se je sfodilo na takosvaai "po blie kigk wajr", kjer bi glaaoa zakona ne imela kompanijnka »t raza nikake pravice rabiti orož-ja, ampak ker ao v premogovni*- Z bliakovito naglico jc vlak od-|kih ^ drulbe tožnik ia obe- kuril ia zakajenega Johnstowns, ueBl eodmk se priz^* navadno proti mojema cilju Letrobe, Pa. ",.nu "m obrmt1' da bl 18 PrU°- kjer aem izstopil. Lepega polet Žl1 nega jutra aem ee od Um odpeljal KVub temu' d* U Vltr*jni aa Pleaaant Uaitjr, v malo prijez- borci 4 no premogarsko naselbino, kjer kompaktno iive različne narodnosti med katerimi je večina H r- ^■■■i | v boja, jik obdaja ie vodno pravo slovansko gostoljubje. Prineso ti vsega, tesar le premorejo. Pri prijaznem vetov, Poljakov, Slovakov ln Slo-|P°I0™rt k naenkrat potekel ve-vencev. Že med potjo me je sa- aMkMr » bU° t**1* {ti ▼ P<>-nimal položaj airomainik radar hteU°- Dragi daa aem ae poelovil jev, ki so prepuščeni naailju obo-0* gostoljubnih eobretov, želeč roženih- kompanijekik barab;ekorajšaje zmage, ter nada-štrajkujoči rudarji so bili vsi spo- »ieval pot v temni PitUburgh. deni iz kompenijskih koč ter oe Ia Pittsburpha me je pot vodi- nastanili, kjer so ee le mogli, samo da so pod stroko. Skoro v vsaki mali kitici a štirimi ali več sobami, ki ni lastnine famozne Frickove kompanije, iivo po tri do štiri družine in kjer imajo zloženo evojc pohištvo. Mnogo ra darjev pa ni bilo toliko srečnih de bi stanovaU po hižah, ampak prilnorani ao loto riti pod milim nebom, kjer je njih ubožno poki itvo prepuščeno aolncu, dežju in raznim vetrovom. Na dragi etra nI je vae polno praznik koč, ki čakejo povrnitve njih sUnovel-cev ali pa kakih profeaijonalnih etavkokezov. Poleg tega nesoslu-ženega trpljenje ao ti airomaki vedno izpoatavljeni raznim Ukanam od strani Človeildk izvržkov in kriminalcev, ki se sedaj sms-trejo angelji mira la reda. človeku ee krči srce ob pogledu aa te vztrajne junaike boritelje v današnji industrijalni borbi; njih lene in otroci doprinašajo največ je žrtve sa doeego človeških pravic. Kljub iikanam ia pomanjkanju je njih vatrajnoet veaki dan popolnejša in njih • vratc oe ne manjšajo pač pa še mnole; pravica je na njih strani in aato ee bodo kot zmagovalci vrnili aopet na avoje delo. Upemo, da ta čas ni daleč. Kot aem omenil, jc mnogo pre-mogarjev na atavld, a še vedao je nekaj rudarjev, ki ao oetali »vesti «rojim izkoriščevalcem. VM tali ao oetali v kompanijekik kočah, katere so obkoljene od oboroženih kompanijekik biričev, ki ik čuvajo, da ne pride med. nje kak nepoklican štrajkar ali pa, da kdo ne uide. Med njimi ja tudi por Slovencev, ln sieer v na-sclbini Whitney, med katerimi je tudi rojek, ki hoče pri društvih greti vlogo najnaprednejšega moža žaloetnega spomina, katerega Ime bo polagoma še prišlo na den. '■, V Pleaeant Unity aem se uoU-ril pri eobrata $milu WejdiČu, ki laa tuje prijetno domačijo in dobroidočo trgovino, moš je dal na raapolago štrajkujočim radarjem vae svoje prostore, v koli-kor je mogel. Tu ee je vršila ia-vanredna seja dr. štev. 880, katere sem ae udelešil, in na kateri ae c aadeva rešila v smislu pravil SNPJ, glede rasmer med član-atvom radi eedanje stavke. To društvo ee sicer nahaja v naeclbl-Marguerita, ker pe ni nikomur dovoljen vetop v to naselbino ao biU člani primorani premostiti zborovanje. Po končani aeji aem ae napotil prcdaednikom dr. 818, bratom J. De beljakom, na Baggaley oziroma Hostetter, kjer eem se sešel ondotaiml eobrati pri br. Reanl-ku. Br. Reenik ki je pojacnil, de n več kompanijekik aradnikov ao prilU k njemu auperintendent ter mu ponujali |iaoč dolarjev in poleg tega razne udobnoeti enako d rti g i m, ako ne bodo aaatavkaU. Ker iaejo naši rojaki avojo dvorano, jim je kompanije takoj ob početka stavke ponujala vae mogoče udobnoeti in poprovo dvoraao, kakor bi el sami poželeli, ker po vsem tem ponudbeni ao o-stsla gluha ušesa, ao ae ecveda družbi ti vatrajal bojevniki le bolj oeovrešill, ia valed tega je mnogo tek ljudi v nevaraoeti, da jih kompanljakl atrežaiki ne napadejo. Vsled tege ee vedno bolj skupej drže. V dvorani, ki je ravno pred nosom knmpanijsk* naselbine, zboruje lokalna organiaa-eija. tn rasna* se, da je drolbi la v naselbino Matber, Pa. (Orcen countf). Po petttrni vožnji a Uko-zvanim "mlekarjem" eem končno doepel aa lice meeta, daei eo me sopotniki poznavajoč ondotno naselbino, svarili, naj bom opreaen, ker nI baš lahko priti v to naoel-bino, ki je močno aaatražeaa po Ukozvanih "coal and iron" policajih. Pod pretvezo, de grem za delom in da je moj namen delati (ekebati) v premogorovu, oe mi je končno posrečilo, de eo me spustili notri. Takoj so bili pripravljeni, da mi preekrbe majnarsko orodje in aplok vae potrebno. Sreča jc bila, de eem bil valed udarca pred par dnevi pri mojem delu nekoliko šepev, redi čeaar aem ae zgovoril, da rabim par dni počitka. V tej naselbini aem po tajniku ondotnega društva cklieal ii-redno aejo, čeaar pa ae valed bo-ječnoeti članov, da jik kompaaii-eki stražniki ne opasijo, ni zgodilo. V naselbini ao ti ljudje tako močno nadzorovani, da ni niti dovoljeno eden k dragemu v vae iti. Baako »o primorani delati vaeki dan in ao popolnoma odtrgani od oetalege sveta. Kolikor dela v čaau okrog dela nekako aem aamofel tem rova v 200 ljudi, 50. Ostali so panijeldh koč ia rani šotoriti na drugi atrani brega, eli so se pe izselili. kam drugam. Štrajk je bU tu popolen, le nekaj mlačnežev oe je podalo naaaj, oetali pa kolikor jih je, ao oe večinoma priselili kot Itrajkolomei. Dragi den aem bil veeel ko aem zopet v vlaku eedel in ko aem bil izven tega zakletega kraja. Ko eem etopal na vlak mi je "chief" polagal, čel, da eem ga "afulal", jaa eem ee mu prev iz arca nasmejal. Zanimiv je pogled iz vlaka ob reki Mononghahela, nešteto je premogovnikov nad katerimi vihra ameriška zaatava na ukaz mr. Hardinge. Stavkajoči radarji pa poeeda jo ob progi ln kažejo o smehom potnikom prasne zarjavele voalčke a premoga pa niti aa eno peat. Po ekoro peturni vožnji amo opazili vlak, ki je peljal proti Pitteburghu nekako 11 vos premoga, ln Še tega pravijo, da ga ponOČi zopet naaaj pripeljejo. Prpmogarji ee norčujejo in pravijo, da voaijo ti premog eem in tja aato, da bi traČnlee preveč ne aarjavele. Na vaak način je Itrejk v tej dolial popolen. Omenim aaj, da po večini v takih naeelbiaah, ki ao laetovaae po premogarakih dražbah, ja štraj-kolomcem dovoljea šganjekuh. Kom penije jim da nekak "par-mit" in ee v tem delu popolnoma proeto gibljejo. Bati ee jim al nič, eej prohlbiatični ageati tako ne morejo v neeelbino. žganje vpliva na to ubogo rajo tako, da ne more alčeaar mialiti. Zjutraj ko vetane gre le na pol pijan v jamo, vvečer o povratku ee zopet nepije ia tako mu teko dnovi; nič ao ve kaj oe godi okrog njega, ae aavede oe evoje ataaovake dolžnosti, n^a erce do ovojih eo trpinov Štrejkerjev, sploh se nevadao tako Človde ne briga za nobeno etvar. In to je, čeaar dražba v ča-eu štrajka Želi, ampak prepričan eem. da bo ta aeaavedaa masa prej ko elej občutila to zaspanost in indiferentnoet. Lahko ee ie danee trdi, da premogarji eo smagovalei v tej borbi, ia ti bojev-niki ne bodo zlepa pozabili njih Irtve. ki eo jik doprlneell v taj gigantski borbi aa emancipacijo delavstvo, in e temi ljudmi temeljito obračunali. Moja pot me je vodila v Ckiea ga, kjer oem pr»so.toval seji glav itvo la kiparstva ter rasne reprodukcijo sname nitih spo meni kov in porialov srednje in novejše dobe t dalje živalstvo, skeleto-ne ukozvanih pred po topnih živali, fosile, kateri so ti živ dokaz da ao te živali davno prej Uvele kot je "bog uatvarll zemljo", priporočljivo jo veakemu, ki potuje v Chicago, da ai ogleda te zanimivosti, zlasti vecm tistim, ki eo ie vedao prepričani, da sta res pred 6000 leti bila svet in življenje vst ver jena. (Oikaški peter Skaza bi si tam lahko pridobil nekoliko. ananja.) Nazaj grede proti domu sem ee zopet ustsvil v Pitteburghu in ker aem imel obiekati Še eno naselbino namreč Ezport, Pa., eem imel nekoliko čeea aa raapolago. Oglodal som si raaac ageature, katere ao nakajajo v bližini B. * 0. postaje. Koliko je takih agea-tur za nabiranje ekebov, mi ai lakko rečem, de jik je nad 20. Ns eni izmed istih eem opa-sU velik vabljiv napia sledeče vsebine: "Wsatcd 900 miners for Green Cotjntjr, Ouranteed $7.-00 a day, free boarding, free tare no labor trouble, no etrike, 8 houra work" itd. V tej agenturi je bilo sbraaih kakih 20 oseb, ki so Šakali da pride agent in jih popelje v obljubljeno dešelo. Kmalu se ree prikaže na vratih ter otopi pred te ljudi * nekako gesto kot največji dobrotnik delavstva, kot posredovalec dola. Vetopil eem tudi Jas msd te ljudi, misleč si, saj 4racoga mi no more kot ako mo sapodi ven. Napravil nam je tak lop govor la naslikal nam take blaženosti o dotični naeelbi-ni, de bl ae človek ree kiaalu are-čnega čutil, da bodi tako delo. KO je končal eem stopil naprej ter sem ga vprašal, kje da je ta naselbina, oziroma ksko so imenuje. Omenil je le Oreea County kor ma pa le nissm dal mira, je prisaal, da je to naselbina Ma-tker, torsj rsvno iz ta naselbina kaaior wm bu jas opravk& poslan. Takoj som mn zabrusil v o-braz, da la|g ia shranim ljudem pojeedj^oadotae razmere, da ni ar |7.00 dnevno, niti pvoete ie, ampak treba je prokleto delati in nazadnje na skrivaj ui ti, da ga stražarji ns zapazijo. Pojacnil aem jim v hitroati razmere Ukine, kakršne eo v reani- 01, naglašel da Je tam štrajk ter se odstranil. Uspeh jc bfl U, da so ma sbraas ovčice ulic iz njegova paetl. , sadanes ee do audega skoro vsi sloji zgražajo nad H«rdiagom in njegovo adminietraeijo, morebiti ie ne toliko radi premegerjev ia dolgotrajnega štrajka, kor v meščanskih krogih navadno pre-mogar ne žtejc aa človeka, ampak ne gre jim v glavo sekaj je vojaštvo poelaao v štrajkevne okolic in zakaj bo moglo ljudatvo potom davkov to stroike poravnati. Zlasti demokrateko časopisje napeljava vodo aa svoj mlin. Vprašanje je, ali so bo delavstvo, kaj neučilo is eedanje iole; čss bi bil da sUrim strankam aa voUlai dan š» enkrat obrpe hrbet In da jim pokaže, da »o ne pasti več blufeti. Zdi ss, da jo eedej nej-boljši čae sa agitacijo sa našo socialistično stranko, sato eobretje in aodragi, pojdimo na delo! — androj Vidriok, podpredsednik 8NPJ. ^ .«..si-.ai tonviUn. V Virginiji 8mo 8ku | de ukrepamo gled, po^ pa eo prišli na sejo moij« p^ oboroženi do zob in sazu^n ' nem, da moramo govoriti ameriškem jeziku. Tudi p0ffrtb! ee oe adiloillf, pa ne , (la , bil pogreb bolj mttčasteu More biti so se beli, da bi se mrtv * zbudil in nam povedal, kdo ra i. uatrelil. 8 19 Bretski pozdrav atavkarjem rom Amerike. — Član druttvi ^ SLIKE IZ NASELBIN. ▲votla, Pa. — že dolgo ni bUo dopisa is nais aaeolbiac, vslodče-esr bi sUvkujoči bratje lahko mi-sllli, da ree ao pridemo več aa svetlo. Pittebarški čioopiei eo pisali, da v Avelli, Pa., obratujejo štirje rovi s polao paro, kar pa ai resnica ,ker noben voaiček premo ga ai prišel na daa še od 1. oprl-la. Co oo kaj prodoeirali, je bUo to le aa domačo uporabo. SUvke pri nee je torej stoodstotna. Čas porabljamo aa nabiraajc malin, ki jik je doeti po okolici. Pogosto emo oe sbraU ped košatim dre-m ia ee raagovarj&li a položaju. Ia sedaj so aam sabranili ie to. ftertf okraja Wsekiagton je iodal proklsmseijo, da ss sUvkar-ji ae saaejo abirati na javnih me-stik kakor ne aa eceti več oeeb kskor pa tri skupaj. Kar aas je aa Avelli, ja torej najboljie aa naa, da čepimo aa pešja. Malo je, pa oe ie preetaae. Veli- njih podporniki, je pa misterij bodočnosti Morilcev in poiiKalc4jr ne prijemajo nikjer a glace-rokavicami, kadar jih love, da Jih epraviio na varno, kier ne more k) več uganjati sločinuv. mi je pokam! enake) k rogelj ae ajegovem avtomobilu, ki ea Mle Ustreljene od neke kom ! paatjskerra pre» jrea; .-e*a je. de 'sa krvjjle zadevale prenoka. haj- ko našik bratov Js v joči po W. odbore SNPJ. O Oklcega no j Virgtnlji. O tek ae vem, lo emo jo biti ekapej. Bržkone se lakko aha jaja, ker Um ai v Weekington eomatjrja. Dae 10. julija amo pokopali ČU dotiko a našimi jaa naloga draltva br. Jakoba rojaki. Nsjaammivejli je tako-1 Vujčiša, starega IS let. Pokoiaik Field Maoru m in Art In-lje Ml M jen v Velikem Brdu. I- svaai stitnte vati kjer Imsl pHliko apasa- i strija. PeaUl js Žrtev MpHallŽIl ametaiška dela elikar-laega koptu daa IT. jallja e CUI Mont. — Zadali žarki zahajajočega eolnea ^ ljubljajo vrhove montanskib "o. ra. Vroč poleten daft »e nu?ib» koncu, skoai vejevje diha hladea veter in kladi vroča lica. Mirno leži naše m^to ob vznožju Prickly Pcar doline. Prijetno jo sedeti Uke veeers na klopi pred hišo, posluisti ro. pot in vrvenje iz rudotopilnic. Ts. ke prijetne večere tudi ljubijo aorne devo, ki so jim zadrhtele nežne grudi. Ob tihih poletnih ve. čerih jim je srce nežno, hrepene, če, polno sladkega nemirs. Tudi odrasli svet ee veseli krasnega po. letnege večera. y Kar ae tiče dela ni naša naseU bina pri teh zadnjih. Dela je ta dovolj in tudi plača je poviians za 50e. Dražba, ki laztuje rudoto. pilnico, jo mizli povečati od iti. rih peči na oaem, torej še enkrat toliko. Kakor zatrjuje "safetj inapeetor", John Gough, je tu o-bilo dele sa vsakega. Bolezen je vrgU na posteljo znanega rojaka Jakoba Strojner. ja. Mialim, da je malo rojakov ki ao kdaj bili v našem mestu, ds bi ga no poznali. Vzak ve, da ja plemeniU duša, ki misli in del« pošteno. V gostoljubni njegovi hi. Si ae je mareikdo okrepčal in od. dahnil. Vrli rojak ja bil vedno na. prodnega mišljenja in mu vaak rojak želi, da bi okreval od težke boleanl Da, kakor poje naš velik/ pesnik Gregorčič: ZlaU ne išči v teh vodah, zastonj vee trudi A več od sUU in arebra pri naa dobošt t tu biaer drag ae leekeU ta bieer—bleg je možl Nadalje moram omeniiti žalost, no novicor da jc v Buttu, Mont., u-mrl nekdanji eaathelenaki trgovec Joe Lazar. Bil je mož poite-njak, doma bliau Scmiča v Beli krajini. — Poročil ae je znani ro-jok John Praprotnik z gdč. Marr Ambro, hčerko rojaka Matij« AmbroU. Vaak jima želi srečo ia zadovoljnoat. Znanj slovenska tvrdka Shez in Hrella jc napravila pogodbo i Walter Predovichem, ki ima obširne vinograde blizu Presne, CaL, glede grozdje. Rojak Hrella bo obiekal rojake po MonUni. Grozdje je direktno ia vinograda, kar {»o veekakor učinkovelo, d« bo eena toliko nižja, ker ne bo šlo akozi roke žUvilnih prekupcev. Torej rojaki, če hočete ceno rizdje, aladko kot prva ljubega eveže kot jutranje roea, obrnite ae na omenjeno tvrdko. Da js tako, jamčijo rojaki, ki ao že lan-ako leto kupovali in so prihrsnili najmanj po 60 doUrjcv pri toni.— Pozdrav! — Franoe. RAZNO. toadarmerijaka patrola v Vil-(Beljaku) je izvedla preiskavo v hotelu "Post" Ur sapic nila hotelirju kompletno atrojoi-oo s munlcijo. Že del j *čeea jc bi* lo snano, da jc poaUl hotel "Poet" reakcionarno in nacions-liatično gnezdo mceU ViUecba. Hotelir Joaef Bauer je bil znsn kot velik eovražnlk deUvatva. Ko eo pred tedni uplenili trgovec Stadlerju in goatilničarju Trao-nor ju dve strojnici s ogromno maaicijo vred, ao prišeli eomiti tudi Beuerja, da ekriva pri eebi o-rožje. Pooebno pe so ge pričeli suauti, ker biva v hotela že nekaj česa praski stotaik Kruegcr. Preiskave js dokazaU, da je aaletels policija na pravo reakelaaaroo gnezdo. Delevstvo je aelo razburjeno in opozarja oMaeti ni posle-dlee/kl bi utegnile neoUti, če n« bodo odločno odpre vile morilsk* centrale, ki jik ustaaavljejo Udi ie v Avstriji po nemškem vzoren. Ker al prifla msadaa komid je Jelavoa do nobenega sadevolj»-vega zaključka, v stopili dolavn ■iprok v protestno stavk Kjer ae oUvkajo, tam eo pričeli lava jati ostro pasivno reaieteae . Ta vlada v Villeehu, Arnoldste: aa, Spitala a. d. D.. . Veitu ia P-ROS VETA PITANI P&AftlOl tO ODKRILI KOTIL SA KUHANJI tO AN J A Podporni Jednota Slovenska Narodna Minneapolie, Minn. — pet ato prašičev, ki eo ovilili, kekor prašiči ne evilijo, »ko ao normalni, lo povzročili, da je bil odkrit kotel aa kuhanje Žganje na otoku Miaaiaaippija, pet milj pod La Croaoem. Prašiči ao bili pijeni, kajti našrli ao ao namake, ki jc imela še alkokol v aebi. kakimi znaoaji postajajo pkohibiouoniAki aobntjr bik poodul od lakotb v jamlou za mitkooliobedi. (Federated Preaa). Gradnja Welland kanala v Ka nadl mogoče preneha valed atav-ko ondotnik dclavcev. Delavci ao se pritoiili na vlado, da jim pogodbeniki ne plačujejo dogovorjeno mesdc, ki je sapisana y pogodbi g vlado. Minister za delo je obvestil kontraktorje, da morajo dati delaveem pet do 15 centov več na uro, toda pogodbeniki se ne zmenijo. Delavei so zdsj zagrozili a stavko. Poročila is premogarskih našel Un v južnem Ilhnoisu, da lastniki rovov delajo priprave za otvoritev premogovnikov, ee ponavljajo. To je dokaz, da bodo operatorji v Illinolau podpisali eleve landsko pogodbo. Mule, ki ao se žtiri mesece pasle ns povriju, spulčajo V jame, atroje čistijo in maiejo in pri nekaterik premogovnikih so že zakurili parne kotle za proizvajanje gonilne aile. Ooncjža živila sa stavkarje. Direktorji kooperativne prodajalnioc v Ckampaignu, 111., so znižali oene groeeriji in mesa za 10 odstotkov stavku jočim železniškim delavcem. 9m konferenca 8trokovnounij-zkc Izobraževalne lige sc vrši 26. in 27. avgusta v Chieagu. Dele-gatje pridejo is okrog sto mest v Združenih državah in Kanadi. Na dnevnem redu konference bo vpraianje rasžirjcnja kampanje za industrialni unionizem. Izvoljen bo odbor, ki bo vodil gibenje lige v vseh ttrievah Unije in v Kanadi. Namen lige je, propagirati o tiskom in predavanji idejo in-dpstrialnega unionizma v aedanjih strokovnih organizeeijah. Arbitraža tepe delavoe. Organizirani čevljarski delavci v Lgrnnu, Meso., eo poverili zporne točke z delodajalci rasaodižču v rešitev. BassedižČu je načeloval mcatni žu-pen, ki je imel odločilno bceedo. RaaCodil je ooveda se družbo in zniial delavcem mezdo sa okrog 44 odstotkov. Delavci sdaj grosijo S stavke, ako raasodižčni odbor ae umakne svojega odloka. Nekateri delavci ao že pustili delo. Približno 12,000 dolavcov je pri-zadetih. Pristanišču! delavei ne bodo is-kladali britskega premoga. Pere unija prieteaižčnih delavcev v New Torka aa Jo io oglasila ih dala ultimat, da njeni Člani ne bodo izkladali premoge, ki prihe-je t Ameriko iz Anglije, dokler traja etavka rudarjev. To jc "Marine Tranaport Workers' In-dustrisl Union Np. 510". Unije jc sprejela resolucijo 9. avgusta, ki sc glasi, da ne bo prekladala ln prevažala britskega premoga, dokler je 750,000 ruderjev v boju m njih pravice. — Angleški premogovniški magnatje bi radi oboge-teli ne strolke konflikte v Ameriki. Poeleli so v New Tork H. H. Mcrretts, ki kontrolire 25 premogovnikov v Južnem Waleeu, da lahko požljejo tedeneko 10,000 kffc premoga v New York. Ameriška delavska federaoija hna novo bojno fronto e Hardin-govo administracijo. Poštni uslužbenci oo posteli predmet šikenire-nje. Thos. F. Flshertjr, tsjnik-blagsjnik Narodne zveze poštnih uradnikov, obtožuje požtnega rev-natelja Worka, da je slebii kot je bil Burleeon za čaaa Wilsona. Work poskuša razdreti unijo poštnih nemeičonocv, čei, da jc posta-la "gnezdo agitatorjev, ki cejcjo nezadovoljnost med 500,000 poštnimi nemeičenci" v deželi. UsUaarlJaa* 0. aprila \/9t0ki/ Ink*«*. IT. JaalJ* 1007 1004. vCA^ v Svšavl llll-oi,. . GLAVNI stan. 1007-00 SO. LAWNDALS AVI,, cmicago, illinois, lavriovalni odbor: UPRAVNI odsek. PreMalh Vlaaeat CaUkar. padprafeaSalk Aa4r*w vmrlsk. K. P. D 7, asa ea, Jaka*«*wa, Pa., gl. taiaft Mattk*« Tark. lajalh halaUkaaa aMalho SUs Navak. gl. kU.ajaih JcETVbMk «r«daNl s^.lla Jai* Zav.Haik, Wallsvfllo, V. T. — Ne oljnem polju v' okraju Wyomingu je bil zašel v jamič, v katerem so hranili nitrogHeerin. Jamič je bil slabo pokrit in v njem je bilo 350 kvortov nitrogUocrina, silne u-činkujoče raastrelivne snovi. Nik-čc ae ni upal bliao, kajti vaakdo se je bel, da bik rasstreli nitro-glicerin. In tako je moral bik poginiti lakote. Dogodek dokesujc, kako malomarno se ravna s silno učinkujo-čim razstrelivom. Zločinzke me-lomsrnost je pač navadna prikazen v Ameriki / PODVZBU so oa 0] RANI btbvooran, 1 vodjb itd. Sutpcasija je bila isvriena v pre-tizlovju s pravili, pravijo priaa- Ohioago, lil — Na aodiiču svez-nege sodnika Jemes H. Wilkerso na sta bile obtošena izsiljevanj« Marshall J. Ohrmeu, bivši prohi bicijoniški agent, in, Clifford Bes tur. Obtožnica njima očite, de stn hotela imillti od nekega saluaar ja tri ato dolarjev. New Tork, V. Y. (Fed. Preaa). — Lokalna organizacija steno-grsfov, računovodij, poznana pod imenom New York Office Work-ers Union, žtev. 12,846 je apelirala na ekackutivni svet Ameriške delavske federacije proti akciji llugh Frayna, narodnega organizatorja, katero je podvsel na nasvet Samuel Gomperea, predsednika Ameriške delavake federacije, ki je auapendiral poslovnico lokalne organizacije, čei, de izve-jajo komunisti kontrolo v lokalni organiaaciji. Apel ae naalanja na tri točke: Prvič, da je auapenzija v protislovju s pravili. V pravilih Ameriške delavske federacije ni točke, ki se peča s prskliecm po-zlovnic pridruženih lokelnih organizacij. DrngiČ, de sc uvede nevedno postopanje, oko ni v pravilih določb za auapensijo pridruženih lokalnih organizacij. Tako sehteve-jo vsa zodižča, kjer ni določb. Tretjič, da zahtgVate že navadna justica in poiteno ravnanje, da se da vaaki lokelni organizaciji, ki je kršila pravila, prilika, da se zagovarja. Suepensija stopi le takrat v veljavo, ako lokalna organizecija v določenem času ni popravila svojih zmOt. Taka je smernice Ameriške delavake federacije v zadevah narodnih in mednarodnih organizaeij in .te smernica naj bo veljavna tudi sa pridmienc lokalne orgaalsaeijc. "Office Worker", orgen su-zpendireno lokalne organizacije, komentira ouspenzijoi "Obravnavo ni bilo! Zealiianjs ni bilo t Dana ni bila prilika ss izravnavo! Niti obtožnica nI bila predložena! Dcopotično razsodišče je ponorelo I "Frayne jc bl vpraian, da noj dovoli čas, de sc vprsia, članstvo. On je odklonil. Vpreiali so ge, da se da eksekutivnemu odboru se-mo en dan, da ee odloči. On jc odklonil. Vprašali so ga, kje je zapisano v pravilih, de ima Gompers oblast nepričakovano suspendirati delavsko unijo. On ni odgovoril. "Ne vztrejejočo zahtevo po pojasnila, je Fr*yn le namignil, da jc unija greiila, ker je sprejela svojim članom nekatere ljudi, ki nivo po njegovi sodbi sposobni biti člsni. Povedalo se mu je takoj, de so bile teke ooebe sprejete pomotoma. In če oo take oee-l>e res členi lokalne organizacije, bodo izgubile članstvo, ako preiskava dokaže, de je resnice, kar govori. Na to ec jc Frejne umaknil nadaljni razprevi o tem predmetu." Na prihodnji aeji je lokalna or-ginizacija sprejele resolucijo, v kateri je odklonila euspensijo, ravno tako je zaključila, da ne odda svoje poslovnioe. Sklenile je, ds se upre i vsemi svojimi močmi 1 k i neprevilni in nepoetavni a-atirpaeijeki moči po poaameznih odbornikih Ameriške delavske fe-d<-racije. l/okalna organizacija bo najpr-vo apelirala na ekackutivni cvet Ameriške delevakc federacije, kasneje pa na konvencijo Amerike delavske federacije, ako apel i" bo ničeeer izdal. Lokalna organizacija se je v tem eaiu preselila v oove prosto-re Krajrne je pe organiziral nove lokalno organizacijo U članov ločine organizacije, ki eo oeveda *j'-rau všeč. ( lani lokalne organisacije opo-j h j0 tudi na dejetvo, de je l">ayno leni pričal pred Lockoroo-•'"vim komitejem, de marcikate-r« organizacija izvrii kakšno po-*">to, ki jo pridrušena Ameriški l lavski federsciji, toda storiti K" ns more ničesar. Ameriška de-'"•ke federacija ni asogla storiti >"*esor proti nekaterim orgenlsa-r,jem stavbioekih delavcev, ko Je I d "graft" odkrit, lakko je po ""(topila proti lokalni organizaciji st^nografov in računovodij. Ali ni to značilno( Ncw Tork, N. Y. — V petek zjutraj je brezžična brzojavka sporočilo, da se je ns velikem parniku "Adristic" Whitc Star družbe, ki je na potu v Liverpool, pripetila ramtrelba. Pet mornarjev je bilo ubitih in več ranjenih. Pamik ae je ob čeeu eksplozije nahajal 300 milj od amerižkega obrežje in na njem jc 650 potnikov. Vzrok rasstrelbe ic ni snan. Poznejia brzojavka je naznanila, da parnik ni poikodovan in lahko plove dalje, toda več potnikov jc renjenih. ohioago * altov žblbzki-oa jb znižala štbvilo ▼lakov. Bloomington, SL — Neznanja ae, da Chieego k Alton iclcznica črta nekej vlakov. Črtani vlaki oo vozili med Chieagom, St. Loui-som in Kanoee Oitjrjcm. Železniška družba iajavlja, da ji primanjkuje premog. Stavkajoči železničarji pa menijo, de jc varoke aa črtanje vlakov lokati v pokvarjeni ieletniiki opremi. Socialisti v Italiji ss as dajo potlačiti od faiigtov. Rim, IL svg. — Socialistično glaoilo "Avanti" jo objavilo apel na delavoe, da naj drie evojo po-otojanke ia jim Čestita na čvrsti defcnslvl proti feilstom. Socialistični župani ln odborniki so po-svaki, naj branijo ovoje ursde in ssetopo, sa katere so bili izvoljeni, sa vseko eeno, pe če fažieti po-otopejo že tako brutalno s njimi. "Zmaga bo končno naša", zaključuje Aventi. Obsedno stanje, ki je bilo okli-eeno v šeetih provincah, ai preprečilo fašistovskega terorizma, pač pa ga je ie utrdilo. Iagleda kakor da bo vlada priznala feiietič-nc "zmage"v Milanu in drugih mestih, kjsr so faiisti s nasiljem odpravili socialistično upravo. London, 11. avg. — Iz Rima jc priila vest, da se bliža Rimu flo tile e fašističnimi četami v svrho, de napade mesto ln ga oevoji. Vlada jo hitro poelala vojaške četo v I'orto d'Anzio. Tukoa, Pa. — Uredništvo po aečetnih črkah ne moro vedeti, kdo je poalal dopis. Dopis je lahko priobčen pod imenom stav-ksr. Proda o» 100 ekrov oboegojoče forme j vea gomlja jo obdelana ia izčiščena, velik pašnik, po koto« rom t« '" dob«£ pitna vode, lep goad, sdravo podnebje, rodovitna aemlje. Polog je lep sodni vrt, Tri milje do meete in iolo. Velika de. setsobna hiša, hlev sa konje, klsv sa kravo, velik kokošnjek in res* as drugs poslopje, voe v dobrem otaaju ln na voeh poelopjih je strelovod. Pri itall ga govejo iU vino teče iavirna voda ln tudi r kuhinji jo tekoča voda in siok. It krav, 2 telloi, on bik, 4 konji, 300 kokoši, 800 piščancev, 3 prac ei, t gosi, vse potrebno poljedeU sko orodje, poljski pridelki koru-sa, ovo% ajde, krompir, selje, fle šol ia vsa druga selenjeve. Pro| dsm (udi voo pohiitvo ln 50 toa mrve. Taksj je aelo ugodna prilika aa Sloveaea. Prodsm po selo zmerni ceni. Leetnik namsravs oditi v stari kraj. Rojaki, ako ha* tsrege voeeii kmetija, oedej je čeo ugoden, prldlts ln oglejte osebno sli pa pliite za eeno in druga pojsenils as asslovi Jeek Kurot, R. D. 1, Kly Crook, N. T. (Adv.) Mdberrjr, Kam. — Za knjigo o takim imenom v slovcničlni uredništvu Prosvete ni sneno. — Pozdrav! 1 Red LsdffO, Mont. — Veže vprašanje omo isročill tajniku jedaotc. Uredništvo aima pravico tolmačiti pravil. —- Poedravl 8 tuŽnim sreom naznanjam žalostno vest vsem sorodnikom, snenoem in prijoteljem, da jc nemila cm rt pretrgela nit življenja noši materi HABUI LOOHINBR. Umrla js 12. julija 1028 In po-greh n jo vriil dno 1«. julija 1.1. po katoliškem obredu ne katoliško pokopa lliie v Thomaa, W. Vs. Leps hvsls vsem, ki oo oo vdole-čili pogrebe. — Tsbi, drage suti, ps želimo i Počlvsj mirao v hladni ameriški semlji. - Žalujoči o-stoli: Jokn. Elick, Frenk ln Hon-rj, sinovi. Merjr ia Annr, kčers. Joka Bleck, Thomaa, W. Va. ^penehiine NtTSA VOOMJA v JVOOOLAVUO LArAvarra .....!? NAZNANILO IS ZAHVALA. S lužnitn srcem naznenjem vsem prijsteljem in snsnccm, da js ss vedno ssspsl moj dragi soprog • PHANK DF.ZNAN Umrl ja dne 1 sugusto. 1923 ia |>otfreb oo js vriU dne 4. au-guala, i. U in eioer po katoli-ikem obredu na tukajinjom pokopališču. Slsr js bU S4 lat Hvale vsem. kl eo ml kaj po. magsli in me tolslill ob času žalosti ia nesrečo. Tukaj v A-meriki sspuičs eamo mene, kolikor ja meni snaao aa dru-gega ne vem. Dragi moj so-pro« odiel si od mene na več-aa, želim li počivaj mirno v hladni omeriikf semlji. Žalujoča oatelo: Mery Dežman, oo progo. 73 Perry Street, Solem, . Waaeca, Minn. Aretirani so bili trije ielezniiki strainiki, ki so najbrž iuvali stavkokaze kot pastir čredo. Obtoženi -so, de so imeli pri sebi skrito orožje. Muni-cipijslni sodnik Spillens je določil sa vsakega pet eto dolarjev poroitve in jih j'- pridržal za ve-leporoto. Obtožbo sU sestopale mestni javni tožitclj In okrajni javni tožitclj, etražnikc je pa branil ieicsniiki edvoket. Sodnik je iejevil de obžalnjc, da ne prlvc-dejo prcilfnj tiste železniške urednike, ki oo cvetoveli privatnim stražnikom, noj noeijo skrito o-rožje. Hongkong, U. evg. — Dr. Hun-jotccn. ctrmoglavljcni pred^dnik joinokitejako repobllke lo prvi prodeednik kitejske r^ublike. jc včeraj dospel eem kej ne eoglc škem pomiku. To je vzel pomik sa fteagaj. Odkod Hitnjoteeoa Iz Kantona dokazuje, da je civtlaa vejna tamkaj koočoaa. W f SOSVETA. f T T'-"*' /j. . V1, v . .Jk» i: ULL A Jurkica Agičeva. Povest. Hrvsško spisal Kf Randor-Ojalski Prevel Pr. Ord. (Dalje.) Presenetiti in iznenediti j« hotel ieno in hčer in v naprej ee Je veeeliti trenotka, ko jima bo po dolgem, dolgem molku poredni, de je ree to kupil on. Razmišljal je dolgo, kako bi mu padla na um kaka verojetna laš odkod da ie platao. Ali' njegova odkrite graničarska duša je ni mogla pogoditi. Zvečer istega dne m je vrnil domov prej, nego nevedno. Tudi vsakdanji sprehod s majorjem po Tnlkaneu je opnetil. Vm nemiren je bil. Veto-pirfi v sobo, se je bal pozdraviti soprogo ia hčerko iz strahu, da ee izda. A malih otrok — bili ao ie itirje — otresel se je etrogo ia slabe volje. Bj, — stari Agič ni ie le letoinji zajec; zvit je on, — ne lena, ne Jurkica ne pogodita, da je oa kupil platno; tako ss bo držal Da bo gotove ji, ee ne bo spustil v nikak razgovor; takoj bo sedel sa mizo ter ss lotil svojegs novega posla — nekih velikanskih rsčunskih registrov. Soproga ga je vpraša-la, kaj-li to pomeni in čemu se za tisti borni fo-rintek, ld ga dobiva od poŠte, maši ie domaf No, na to opazko ae je pokazal razdraženega, nekaj zamrmral, češ, da to eo njegovi posli, v katere ee nima umešavati nihče, še nsjmanje žensko. V svo-ji notraajoeti pa ee je smejal, Seš, kako imenitno in verno igra svojo vlogo! Od drage strani ps ss js zopet kar zvijal ia treeel, češ, kedaj vendar pošlje ts trgovse blsgot Jurkica in njene mati pa nista imeli Šsss, da bi obrašali nanj posebno pozornost. SSkpoeleni sta bili s perilom, ki ete je pripravljali sa hšsr svet-nlkovs goepe, delo, ki je bilo nujno, her bo mo-rsls tudi ona, kakor učiteljica odpotovati čres kak teden; torej mora biti dotlej gotovo. Nekoliko dni še ste delsli od raaega jutra do posnc no- «L Ima jo 6 tako v rokah isto opravilo, hi jima js bilo teko pri sren la v isto svrho, kakoršaa je bila njune, — niste mogli drugsče, kakor da sta snovsli dalje svojs nsčrts. Zato ee je tudi sedaj, ko jc oše pissl, sukal njiju pogovor ediaole o perilu, ki ga je njima treba. Razmišljali ste zopet, kako bi prišli do njega. Jurkica je opomnila, da sa eedaj mora odstopiti od teke saktsvs, ksr ni-kskor ne privoli, ds bi ss savoljo njo zadolžili. (Pri bsssdi "dolg" ao se Agiču mestome ssježili lssje.) Mati ee je protivlla hčeri. - A sa Boga milsgsl Ssj nimaš ničesar! Taka pojdeš med ljudi f Pomisli ds si stotnilcove hčerka, — pa tudi učiteljica I Agiš jc trepetal veselje, pri tem pa pesno motril Jurkieo, ki jo je imel sa najmodrajši in nsjpremetenejši stvor na svstu, pred katerim,se niš ns prikriva, pa resnično se je bel, — četudi brez rssloga — ni-li dekletce Še vee uganilo f — De, — to kar potrebujemo — mora biti — ie nadaljevale gospa. Seveda, riromaki smo — premišljam, a moj um ri nc more rsstolmsčiti, kedaj, odkod in kako preskrbimo to f Ali-- gospa nI še dovršile, kar je nekdo potrkal na vrata. Po naglem, nestrpnem odsivu stotnikovem jo stopil v sobo dsČsk s velikim, v modrem papirju ovitem omotom — Kaj jot — sta vprsšali msti in hči istočss-no. Prva jc vstala. Dekle je pa obeedelo in od sa-šadsaja obstalo s iglo v zraku, kakor jo je imelo ▼ istem hipu. Agiš je s jednim očesom spremljal vss te dogodke; a da ee ne isda, poglobil aavidcs-ao ee js ie tišje v svojs opravilo, ns ds bi ss bil obrnil do aovodošleea. Brekal je dalje s peresom po peplrju, da je uprav škrlpslo, s nsprsvil ni — aičeear. Gospa ga je vprašale še jedeakrat, a deček ss js delal, kakor da ne ve ničessr. A na golobrs-dih rdečkastih licih mu je ssigral dobrohoten, top emeh. Le v toliko ss js sbrsl, ds js nsjssao hlebe-tal, da ae ve, kodo jc kupil ter da ee mu je samo naročilo, aaj te stvari odda pri stotalku Agiču ia ds so sa domačo goepieo. — A kdo jc naroČil t To more biti kaka pomota. — K j, — Agič, — kam si se teko poglobil« Oajei-lif Poglej I Tukaj so prinssli neke etvari la deček pravi, da eo ss nss. A to je nemoino { ni-li šs ksteri drugi etotnik Agič v Zagrebu f — Ne, — ne, to jc ze vss, — popolno ms go- < tov sem I — je preeekel deček goepej besedo in ie bolj zarudel. Stotnik se ni niti genil od svojega posla. Jurkica pa ee je nekem prestrašena, potrta osi-rala na veliki omot. Velike, svetle oŠ! eo ee jej bliščsle od čuda la strahu, neks semnje eo jo obšle, S naposled sta jej tieti lepi očeei vsplamteli togotno in jezno. . . "Ni 11 kdo--t" A ni mo- gls izreči misli, ki jo je prešinite. Spomnilo oe je, ksko so jej pripovedovali, de je bogati goepod L. poalal neki njeni toveršici enak dar na dom. "To bi bilo atrašno, — aU ne, — nemošno, — kdo bi ae predrsnil. — kdo bi ae teko apoaabil, — kdo bi mogel — f — ječela je v avoji notranjosti. In oni veliki omot jej je postal oatuden in strašen Zabolelo jo je pri njenem čiatem sren is je-zs jo je trle. ko je ssgledsls. ksko se je meti leti-ls nmots. atrgale a istegs ovojni papir in prris-k ose v «1 a platno. I>eklica je ardito vstala, obras jej je isgorel, a v grlu jo je dušilc. — Prijatelj moj t če ne veete, od koga jc platno. potem nI namenjeno nem. — Teke je saisla govoriti dečku a treaočim flssom, h slučajno jej je oko obtičalo pri očetu, ki ee je vea ekljušU k avojemu pisanju In kašljal aelo aumljive. A ta kašelj je bil bolj podoben ailoma aadrievanemu asseh«. — A, uvidevam — oče, ak. — neumna, alepa nonea, jazi TI ai ta, — ti, — ti I — je vekliknllo dokle, aletelo k njem« ter ee mu vea raaburjo-na obeeila okolu vratu. v Niš več iji koristilo tajit! še dalje Jurkiee j- dokarola Amo na kolesa, da te sh»činer je — on. in Hjubljaje ff* P° raata, po jieik. po rokah, mu je Itvakite, da je j je priznal vas. - A kako ia odkod t — ss jc oglasila sedsj goeps, bolj začudena, nego prej. — Odkod, — odkod! Beenišac, odkod f Poglej le mamica te listine. - vidiš-li! Tako je — tako I To opravilo ae epsda k pošti O dobri moj papaček! A — kako boš vs trs jal T Toliko ss koš mučil V A jss — asspsmetnles, — vsa as js odigralo pred menoj, videla eem, kako ee je skrival v evojo listine, — a pogodila ne ničeear! Ak, ah, ti zlobni človok, — dobri moj stekj In veselju ni bilo konca. Takoj eo ukrenili, da se avetnikovi goepej odpove naročilo in ietege večera ete ee lotili dele pri svojem platnu. Ne mali švicarski uri je še dsvno odbilo polnoči in kazalo se jo ie ekoraj premaknilo k jedni, a pri Agičcvih al bilo še počitka, rezek glas, ki ga je povzročalo striženje platna, jc še odmeval po sobi. Oni isti stotnik jo pomagal šeaasu zlagati vkrojenc kose. A Jurkics ss jc vsakotoliko zavrtela ssdovoljnostl Toliko platna — toliko perila ni imels šs nikoli; zato pa je bU te mali škratič povsem srečen, pa tudi nemalo ponosen. Ko ete ps vse razkrojili ter ee prepričali, da je blaga za ducat zraje, — tedaj jej je srce vzkipelo radosti in preobrnila je vso sobo od razposajenega veselja; starega, tako dobrega očete pe poljubljala teko, da eo mu skoraj lics zatekla. >a e e Čes js kitel in usodni predzadnji dan mezeca oktobra ee je bližal hitrimi koraki. Tsko oče, kakor tudi mati in hči dušili so v srcu vse, kar bi jih spominjalo na ločitev. Če ee jc vendar-le kode j to omenjalo, alučsjno* vprašal o tem kateri otrok, namah eo jim je zmračilo čelo in veak zase jc iskal kotiča, kjer bi si nsopasovsn tešil evojo bol; oče pred materjo in hčerjo, mati pred očetom in hčerjo, hči pred očetom in materjo; — jedca druzega so varali, kako srečo in blagostanje jim je prinesle to imenovanje. In resnično! njihov razgovor se je sukal le okolu prebitkov. Duševno seveda, v temni svoji notranjosti — trpele je vsa trojica. 8e le eedaj eo uvidcvali tako prvi, kakor druga in tretja, da jim srce in duša šalaje-ta, ko jim jc to, tako Željno pričakovano imenovanje vendar-le enkrat doepelo. V takem preariš-1 jevanju so jo vsak ustrsšU svojih misli, prekrižal ae pobožno, pa ssproeU, da se mu odpluti ta šin nehveležnosti I A — srce ni kamen — pripro-sti razum jik js dovedel do prepričanja, da s hne-novsnjem se jim ni naselila v hišo ssdovoljnoct, hakršno so si predstsvljsli in pričskovsli, čim dobs v roks te dekret. Beenoet sedenjih okoliščin jim je pogoltnila čar prve hipne radosti in priks-ssls se jim v evoji goloti. Zsstonj se je bodril stari Agič, da mu js bodočnost hčere sagotovljena, da bo uživala od eedaj naprej svoje dobre, stalne dohodke, celo tudi svoj "rang", — sastonj, tako povdsrjsnje — ni nsdomeščelo radosti >pt-vegs dne. Čini dalje, tem bolje ie jim je ta "*re-čs" dosdevsla neksj nsvsdnsga, kar se sploh morali doseči, ds v istej ni moči, ki bi jih e tem rešila vsakdanjih skrbi, potreb in neprilik. Iluvija nade, ki jim jc pred imenovanjem tako čarobno alikala arečo in blagor, ki jo dožive, sko se jim kedaj ispolai ta želja,,— pokazala se jim'js dsj ničevno. Tako elabotni bili so jim ps tUdI sklepi, ki so jih hnsli braniti prad silno bolj* ki jo druži seboj lošitev. A temu eo se v revni stari-kovi duši pridrušile še veakovrstne ekrbi, podobno strupenim gobsm. "Jej mehi, me ksj bo s otko-kom, tako dalci, oeamljcno kakor v puščavi, daleč od vseh svojih, — kako bo šivelo med samimi tujsl"! Tsko mlada, pa bres iskustvs — pa ispo-stavljsns zlobi ia ssvisti — tej sli naravi in sU duši človeštva 1 Pa, — ps, — mords še tudi — tudi — tudi iskušnjsvsm I Dekle — reši moram, da-si sem jej oče — ni grdo — a taki vrašlči — fič-firiči, — tskemu dekletu ne dsjsjo mir — najiven otrok, — naposled pa vendar is kosti ia iml Ah t — predobro snem, — saj v svoji mlsdostl ssm bil ssm tek, — uhl — zgrozil se je etariMk teh evojih misli in babjsverer, kskor je bU, skal ss js, da ss bo usoda maščevale na njegovem o-t roku, da bo pahnjena tudi ona v tako neerečo, da ji bo šivljcnjo zastrupljeno jednako onim trem, štirim mladenkam, ki jih je bil on upropa-stil. "Ns, -— ne, — to se nc mera zgoditi, ons so bile nevedne — norčave mladenke, — komaj nekaj boljšega od sednje Graničarke, — s Jurkiee — ons je psmetns — učsns, — ons js "ksrik-tsr." Matere pa nieo mučili taki pomieleki. V njenih očeh je bila Jurkica tako popolno bitje, da ri ai mogla predočiti, da je na evetu tak sli stvor, ki bi njsni Jurkicl mogel prizsdeti kaj hudega. Kar ss pa tičs "skušnjavs", — e, — ons se jik bo branila kskor katerakoli šene. V nasprotju s tem pa ji je vendar tičala globoko v srca skrita misel s šel jo in nado, da pride Jurkiea do dobrega eoproga. "Odelej bomo iskajali bolje, nego li do-sloj". Pri taki misli so mater obšli dušom in tc lom tako slsdki, mirni in raskošni občutki, ds ob taki srcii njene kčerke, bi ee pomladila tudi oaa. Da hi pa teke "iskušajavs" imele lakko tudi — slih — posledic, na to ai Šena — mati — niti po-mišljala; preneumeu ss jI js vidri tak sum; ona se jo še bolj ponašala s "karakterjem" svojo kčerke, nego I i oče, s uapoeled je sasla kakor šena, da eo šenaka ne sapuičs in vdaja msai nič, tebi niš. A vrhu tega bo iamla šs svoje poeebne akr-hi. Znsls je. da je Jurhiea, pre vnete v vsem, ia hala ee je eterka, "otrok bo v svoji gorečnoeti napenjal vee evojo rile In to potre eiroto." Spomnila ee jc, de jc Jurhiea aesasnaho Iskkomišlje-na "kar ee tiče preklajenje". »trepetale je mati prod ta mislijo. Ns podleše ji dete v onem neadra-vem podaehju. kekoršno je slsvcaskof čim kolje ss js blišsl čas slovcee, tem manje 00 raapravljsli o tem. Izgledali se nekem čmerao, aloveljno. skoro divje. Oocpo stotnikovs po je jedilom prilila marsikatere Solso. Od dacvs. ko jc doepelo Imenovsajc, kukate je le taka jedila, ki so Jarkici najbolj ugajala la pripravljajoča jih vrstili eo ss jI vsi spomini izza Jurkišiae otroške dobe. "Jej. kdej je še bilo. - kakor všeraj, malo-ne, da ee je sadavOa keišekem take pogače. — Bog ssoj. koliko stroku ssm pretrpeli, — Mi emo tedaj v Stenju, — a eedaj. — velika js is, samosvoja — pa edkajs, - ia zapušča me soma!" — Blagajna velikega vojvode. b svedščinc preložil F. J—o. (Dalje.) Zalo eo ri izmislili takole prikrito oderuštvo: Kakor hitro so izostale obresti in amortisaeije, posluiili ao ss tskoj tvojih Dravi«, naznani, h v pogodbi Prmrzeli eo upravo v oekrbovanje zavoda in lahko mi verujete, da stroški, ki so jih zaračunavali, niso bili manji in nišji ko 20%. Neerečni veliki vojvode Minorke so se morali na ta način prepričati o resnici pregovora, ki pravi, da te hudič zgrabi ss roko, Če mu pomoliš prst. Ker je ta ali oni teh neerečnežev nekdaj padel v roke oderuhov', morali eo ee zato pokoriti njegovi nasledniki v Četrtem in petem kole vi ete velik mož, jaz eem pa vaš prorok. Res, to je Kolumbovo jajce!" "Zlato jajce, zlato jajce," je zaklieal Collin. "In to je poezija pravičaoeti, gospod Isaacs. Ogoljufati moramo oderuhe, rešiti mule ljudi teh obligacijskih brc-men, a sebe obogateti. Ali si sa-morete zamišljati lepšo kombiaa- cijoT Da, da, velika vojvodina j* podcenjujete sameKa JiT Minorke jc bila dolgo čaaa zad- Začniva samo računati na ae S (Dalje prihodnjič.) nu. Bec jc aieer, da je ta ali oni oderuh včacih tudi naaedel. Jaz mislim, da ee oni bankir, ki je posodil Minorki lepo vsoto za izkoriščanje vrelcev mineralne vode v. severni Minorki, ni mogtel posebno veseliti svoje kupčije. Zato so kupčije z veliko vojvodi-no precej razupite. Dobro, goepod Isaacs, ns vsi stvsri nazpdnje ni prav nič čudnega. Take stvari so se dogodile še tudi na TtirŠkem in na Kitaj-zkem. Mogoče se niso razpravljale v javnosti ker so Turčija in Kitajska mnogo večje nego Minorko in tudi njih državni dolgovi eo večji. Sedaj pa pridem k najsmešnejšemu na vsi stvari. Ali veste, ksj so nazadnje naredili ti oderuhi f Ako bi človek ne vedel, da je ros tako, bi sploh ne mogel verjeti Samo poslušajte me, goepod ises. Posodili so torej. Minorki denar, nikdar pod 7 in pol odstotki s emisijskim kurzem nsjveč 90. Po nekaj lotih, ko so zaostsla vplačevanja, prevzeli zo upravo zaloga, kar pa niso smatrali kot vplačevsnje oziroma obratovanje. Ako gre stvar dobro, dobe vsako oemo ali deeeto leto nekaj na račun isostalih ohrssti, ako se je posrečilo velikemu vojvodi, o-siroma - njegovemu finančnemu ministru, da sta prišla kje drugje do denarja in se poskušala krčevito iaviti iz krempljev svojih upnikov. Toda včaaih se to ni posrečile in bankirji eo prišli na jako čudno idejo. Mislili si so> vplačevanje obrokov sedem in pol odstotka vsako leto, to ni nobena kupŠija sa nas. Tako kupčijo prepustimo raje. ljudem, ki se bavijo S trgovinami v državnih papirjih. Vržimo minorčansko državne papirje na denarni trg, tako pridemo do evojega denarja. Ljudje, ki bodo kupili papirje, bodo sprejemali vsakik osem let obresti, mi bomo pa vodili upravo salogov, ki nam noee 20 do 30%. Tako bomo vsi sadovoljnl. To svojo misel so ti ljudje tudi tskoj izvršili. Minorčanski državni papirji ae pojavljajo sdajinsdsj na tej ali oni borsi. Sedem in pol odstotkov je jako lep saslužek, s držsvni pspirji so nasadnje vendarle varni. Špekulant je jih kupujejo, in vsa stvsr gre po račuau oderuhov. To jc bilo veaj tako v zadnjih letih. Odkar pa ee je sačela pečati pariške šurnalistiks s razmerami v Minorki, gre ta kupčija bolj elabo, ker oderuhi nieo mogli prodati vseh državljsnskih papirjev. Zato se pa vdih del teh državnih obligacij nahaja v rokah bank, ki so izvršile poeojilo. Mirita, gospod Isascs, da me eedaj rasumete, kskšno Kolumbovo jajoc eem nešd. Ksko nesnsnsko seriepi včasih pohlevnoet Človeks! Ti oderuhi niti ne mislijo, ds bi jim mogla njih pohlepnost isko-pati še sdavnaj seslušeni grob. Deeetletja ia desetletja še delajo tako, bogve koliko čaea bi še ne-daljevall ako bi clučajao ne videl pred par dnevih v vaših rokah onega piema is Minorke. Preveč eem ponižen, ds bi prt tem nagla šal sebe. Zassielite ee eamo v stvsr. gospod Isaacs, ia govorite. S kakšno pravico upravljajo ti oderuhi evoje zaloge in polnijo še pe z bogatimi ia oderuškimi obreetmif A kdo trpi od tega V Narod, msli ljudje, ki eo plačali 90% nominal ae vrodnoeti ln ki eo veak dan z velikim veceljcm pripravljeni, ds jih prodsjo ss 45 in pol po dsnaš njemu kursu. Oderuhi ao svojo lactnc ia ediao orožje isročili v roks onemu, jo dovolj močen in spreten, da ee saa boriti s nji-mi. Recite mi odkritosrčno, goepod Isaaee, ali jc to Kolumbovo jojoe ali aifM Filip Collin jc govoril nevdu *nn te prepričevalno in o peso val Isaacee s okritoarčnim pogle dam. Bogati ftaaašnik ee je dvig aR resne is svojega eedeša te rt koli nja med ainovi Jude, toda profe-eor Pelotard napravi iz nje zlati rulnik." " Pogovoriva A ze še o posameznostih!" je odgovoril resno Isascs. "Posameznosti Tukaj imate vse podatke in številke, ki sem jih nabral. V njih najdete današnji položaj velike vojvodine, tu najdete tudi vsa denarna podjetja, ld imajo zveao z Minorko. Ker pa mislim storiti je popolnoma jssno. Minorčanski papirji notirajo danee v Parizu, Madridu in Rimu. Coup pripravim' a pomočjo vaših no vin — razne članke, vznemirjajoče veati itd. Ljudje ae prestrašijo in prineso na borzo vee mi-norčan&ke državne papirje. In nekega dne se pojavim na borzi, ter pokupim vso to zalogo minor-čanskih državnih obligacij. Vi prevzamete upravo zalogov in postanete gospodar vojvodine od e-nega do drugega konca. Obogatite kot Rotachild in jas seveda z vami. Ako hočete biti še posebno velikodušni, znižajte upravne stroške ss 5% in veliki vojvoda Minorke vam podeli naslov barona is Jerihe, saj je tudi eam grof Betlehemski." "Baron is Jerihe ... ne, to bi me preveč spominjalo na Palssti-no," je odgovoril hladno gospod Isaacs. Toda gospod profesor, tako čudno se smejete, kaj mi hočete še neksj povedati f" Filip Collin se je nevihano smehljal in rekel: "Mogoče ete že bili kdej v Monte Csrlut" 'Čudno vprašanje! Saj sya so tam vendar spoznala." Goepod Filip pa je mirno nadaljeval: "Javne igralnice so za sedaj dovoljene le na Francoekem in v Monte Csrlu. V Monsku ima M. R. Blanc svoj monopol, na Francoskem pa upravljajo stvar skoro vsemogočni finsnčni krogi, ld i-msjo v parlamentu velik vpliv. Povsod drugod so take javne 1-gralnice prepovedane, ako se pa tn in tam vendarle igra, dela se to naskrivsj, ksr je jako škodljivo. Danes imsmo v Evropi rasen ruskega csrja, samo še enega vladarja, ki bi mogel brez vsegs dovoliti ustanovitev nove res prvo-vrstne jevne igralnice. Ta vladar, goepod Isaacs, ni nikdo drugi nego veliki vojvoda Minorke. Otok Minorka ima vse pogoje. Kraana lega in lepo podnebje. Parobrod-na zveza z Barcelono bi nam ne delale nobenih preglavic. Kazina v Monte Carlo je zazlušila lansko leto 45 milijonov frankov, kazipa v Enghienu pa 30 miljonov." Ko je Filip končal, je gospod Isaacs vstsl, začuden zažvižgal, vtaknil palce za telovnik in opazoval svojegs gosts: "Kupčija z državnimi pspirji z novim Monte Csrlom v ozadju! Vraga, gospod profeeor v svojih načrtih niste prav nič poeebno ponižni. Čudim ee vsm, «ospod profesor ksko ste prišli ns take načrte, ki eo tako veliki, da niti jaz, ki nizem v teh etvsreh novinec, ničem mogel niti pomisliti na nje. Delajo vam vso čsst, tods nekaj, nJIlill namreč, d^^n celo za mene prevali* fc da zahtevejo prevelikih žrtev " | Filip Collin je zadovoljno J mahnil s roko: "Bodite prepričani, ^ Issacs, da bi nc atavil nikdar predlogov, ki bi o njih - ved«L I da, so aa vas nssprejemljivi, 02l£ ma ds so žrtvs prevelike stvar je popolnoms novs, zato vaa pU. koj prepričate, kako zelo be moli. te. Ali veete, koliko znaAa celo. kupni državni dolg velike voivo. dine Minorke f" _ Isaaee je odmejsl z glavo. "Ko vam povem številko, boete smejali, ker boste videli, kako krivično pride včasih , lovek v zlab glas. Ako so vse moje in. formacije točne, ne zna£a ms dr. ževni dolg velike ^vojvodine Mi. norke več nego 89 milijonov n«. set." "To je torej 3 in pol milijom funtov ako računamo peseto toliko kot frank, kar je pa na vsak način preveč. Toda računati mo. ramo samo s 45 in pol odstotki t« evote.lNa ta način potrebujema samo 1 in % milijona funtov, ako hočemo kupiti vse državne dolgo, ve Minorke. Toda ako nočete, si. liti vae seveda nc morem. En del posojil n. pr. oni na mineralne vo. de in na monopol ribolovstva, m pride v poštev. Vsa ta posojila so emitirana v Marseillu, zato * nam na jc ni treba ozirati, ks izvršimo svoj coup. Recimo, d« kupivs ssmo 75% vsega državne-ga dolga, pa ste že vi absolutni ) Kospoda/ na Minorko. Pomislita in to ssmo za 1 in % milijona funtov. Gospod Issacs, ali niste nikdsr čutili poželepjs ,da čutit« v sebi čar neomajne močit Vri vaši konkurenti in razni oderuhi bi pozeleneli jeze, ko bi videli to vašo sijajno kupčijo. Sicer pa ni niti potrebno, ds vložite v podjetje veeh 1 milijon 750 tisoč fun. tov; četudi sem samo ubog profesor, vendar eem pripravljea vložiti svoj mali prispevek v pod. jetje." (Dalja prihodnjič.) vmm OBČINSKE OBVEZNICE ZA INVESTICIJE vam nudijo varnost glsvnice, redno in točno Isplačanje obresti, proste driavnega davka, vi soka vrednost sa jamstvo in vsak čas pripravna sa trg- Mi vam nudimo Izbrsne občinske Obvesnice, ki prlnaisjo po do 6% OTIS & COe Ria fluporlor Aro. N. E., CLEVELAND, OHIO. John F. Forfco Foeelga laeeefters Dept. VAS is b SKLENITE piau bo isrsičsU prizadevanji. KASPAR STATE RANE