Poštnina plačana v gotovini. Cena 25— DEMOKRACIJA Leto VII.- štev. 20 trst - Gorica 22. maja 1953 Spediz. in abb. post. I. fr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Tiki nas ne bodo nčili Ko je javnost izvedela za znani Babičev govor in članek, v katerem. je proglasil zahtevo po uresničenju Svobodnega tržaškega o> zemlja za reaktionamo utbptjo, so se vsi Slovenci dvignili kol en mož; S ponosom ugotavljamo, da smo bili prvi, ki smo Vlibko dvignili svoj protest proti igračkanju krajevnih in ljubljanskih titovskih voditeljev z našo ukodb. 2 večjo ali manjšo zamudo, z večjo ali ■manjšo odločnostjo so se mttb našemu glasu pridrutili tudi dfUgt: TftMo so storili tudi tržaški kominformisti. ( Tod« medtem ko je Slovenska dtenoUratska zveza obširno govorila o Babičevem stališču že svojem zboru dne 3. maja in je o tem prvič odločno pisni naš list že 1. maja, posebno temeljito pa S. maja, je »Delo« šele 11. maja spravilo skupaj skromno posebno izdajo, s katero je hotelo zabrisati neugoden vtis, ki ga je napravilo tako dolgo čakanje na odgovor Babiču med kominformisti samimi. Ubogi izvrševalci ukazov najbrž niso prej dobili direktiv, ki pridejo do njih šele preko Togliattijem ga in nato Vid&lijevega sita! Brez direktiv pa ni nič, posebno prt progreststih. Kominformistična počasnost v reagiranju na dogodke, ki jih njihova navodila ne predvidevajo, je torej še nekam razumljiva. Toda nikakor pa ne moremo brez besede mimo načina, s katerim so odgovorili Babiču. Njihov odgovor pravzaprav sploh ni bil odgovor Babiču, temveč napad na Slovensko demokratsko zvezo, ki jim je. kakor smo ponovno videli, največji trn v peti, vsaj kar zadeva slovenske volivce na Tržaškem. Ti farizejski borci za uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja so izkoristili to priložnost za to, da so Slovenski demokratski zvezi očitali neiskrenost njenih pogledov in naporov, ki stremijo za uveljavljanjem mirovne pogodbe z Italijo Slovenska demokratska zveza, ki je postavila to zahtevo v svoj program že takrat, ko so se današnji slovenski vidalijevci v bratskem objemu s titovd dejansko Se ogrevali za »sedmo republiko«, na) bi tore) bita izdajalec, oni sami m edini zveste pristaš STO-]a in'občnem najdoslednejši borec za pravice slovenskega prebivalstvu tega ozemlja.' Debela je ta tn neverjetna, todd za lahkbvema ušesa lepo sliši? Oglejmo si torej, kako dični ko-mlnformistični junaki izvršujejo to svoje poslanstvo, pa bomo brez izgube časa hitro spoznali, koliko so vredne nljhove besede. Vsi se še spominjamo seje tržaškega mestnega sveta, ko je bila na glasovanju iredentistična resolucija glede Svobodnega tržaškega ozemlja. Kaj je takrat ukazal tovariš Vidah? Kominformisti niso glasovali proti iredentistični reso-luoiji, temveč so se glasovanja e-nostavno vzdržali in so na ta način pred zunanjim svetom zmanjšali pomen, ki bi ga lahko imeli številni opozicijski glasovi. Ni prav nič pretirano, če ugotovimo, do so v tistem trenutku odkrito izdali želje, s katerimi jih je tržaško prebivalstvo izvolilo v mestni svet. V ostalem je bil ta postopek v polnem skladu s kominformistično politiko v Italiji in celo z izjavami samega Vidaltja, ki je ponovno izjavil, da mu je uresničenje mirovne pogodbe z Italijo glede Svobodnega tržaškega ozemlja samo prva stopnja, potrebna za dosego tiste »boljše rešitve«, ki naj bi, kakor sledi bistro in jasno iz njegovega govora, ki ga je imel 10. t. m. v Padovi, predstavljala povratek in izročitev celotnega Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji. A s tem še ne neha kominformistična »doslednost, iskrenost in načelnost«. Stdfrmorda že kdaj slišali, da bi se italijanski kominformist v trža škem mestnem svetu ali kje drugje kdaj zavzel za pravice tukajšnjega prebivalstva slovenske na rodnosti? Ce je bila od strani ko-minformistov kdaj glede tega izrečena beseda, potem sta to napravila Gombač ali Bemetičeva, ko-mimformistični občinski svetovalci italijanske narodnosti pa so se, Vidalijem na čelu in po njegovem vzgledu, skrbno pazili, da si ne bi umazali svoje italijanske legitimacije z morebitnim zavzemanjem za slovensko rajo. Da, tako stoje stvari in nič drugače! Vsi vemo, da je v Miljah komin-formističen občinski svet. Toda, ali v njem lahko govorijo kaj več slo-(Konec na 3. strani) TEŽAlfMA POT DO MIHU 5ovjjet,ski manever, britanska diplomacija in ameriška načelnost Komaj je stopil Mtelenkov na kremeljski prestol, že je sprožil Veliko diplomatsko akcijo, najvažnejšo izdaj* sovjetske mirovne o-ffetizlve. 2opet so bile ponovljene ftee o možnosti sožitja komunizma In kapitalizma, diktature in demokracije, prvomajska parada na Rfftčfeffi tkgu V Moskvi ni bila več tako Bojevita kakor druga leta,-prekinjeni razgovori za premirje na Koreji so Itfli zopet vzpostavljeni, komunisti so izpustili nekaj tttjiH državljanov, ki so jih Korejci imeli internirane od začetka sovražnosti itfl. Kkkor kaže, bo ta politika zajela tudi satelitske države in cihošlovaki so, nedvomno na višji ukaz, že izpustili ameriškega časnikarja Oatlsa. Vsi zunanji opazovalci so si e-dlni v tem, da gre pri vsem zopet zgolj za taktično potezo kremelj. skih gospodarjev, ki potrebujejo nekaj miru na zunaj, da se lahko posvete utrjevanju svoje oblasti na znotraj. Ko bodo to dosegli, bodo neizogibno nadaljevali tam, kjer bi svoje dčlo za trenutek prekinili. Nima si namreč smisla zakrivati oči: sovjetski komunizem ima v načrtu svetovno revolucijo, svetovni imperij, čigar duhovno in politično središče naj bi bila Moskva. Temu se tudi sedanji kvadrumviri, štirje Stalinovi nasledniki, ne morejo odreči in se tudi ne bodo odrekli. Toda svet živi v tako težkih razmerah, v stalni živčni napetosti, ki ji pravimo hladna vojna, katera traja pravzaprav že vse od leta 1945. Ni bila namreč še niti izvo-jevana dokončna zmaga nad fašizmom in nacizmom, ko so bili tedanji zavezniki dejansko že v sporu. Zato je razumljivo, da svetovna javnost in seveda tudi vsi odgovorni pcHKiki z največjim veseljem pograbijo vsako priliko, ki vzbuja nade, da bi z njo našli pot iz tega labirinta neprestanih treti) in grozečih vojnih neviht. Kdtt n8j bi vendar pred zgodovino prevzel odgovornost za enostavno odklonitev roke, ki jo ponuja nasprotnik, p« naj bodo za tem ponujanjem morda še tako zviti nameni? Tega se je zavedel predštedriik ElseiihOtvet, na katereiri leži vsa teža vddstVk svobodnega demokratičnega sveta, od in njegovi svetovalci so pravilno Ugotovili, da razen propagandnih potez sovjetski mirovha ofenziva zaenkrat nima nobene konkretrte vsebine. Ker torej komunisti razen svoje načelne pripravljenosti za pomiritev niso dali .nobenih pogojev, pod katerimi naj do te pomiritve pridejo, so to vrzel izpolnili Amefikanci. Na tej osnovi je bil zgrajen govor, ki ga je imel predsednik Eisenho-iver sredi aprila. Pogoji, ki jih je ob 'tej priliki postavil, so znani: častno premirje' in politični razgovori za svobodne volitve v enotni in združeni Koreji; prenehanje komunističnih napadov v IndOkini in na Malajskem polotoku: svetovna razorožitev pod nadzorstvom Združenih narodov; vzpostavitev svobodne demofcratičrie združene Nemčije; satelttske države motajo postati svobodne, da si same lahko izberejo svoj način vladavine; čifn-prej je treba skleniti avstrijsko mirovno pogodbo, ki naj to državo reši bremen gospodarskega izkoriščanja in vojaške zašedbe To bi bili po ameriškem mnenju pogoji, ki bi izpolnjeni dokazali, da gre sovjetski vladi res za mtt ne pa za golo propagando, pridobivanje čase in javnega mnenja ter mrtvičenje demokratičnega sveta. Eisenhowerjeve besede so bile odkrite, stvarne in jasne, zato jih je ves svet pozdravil .z največjim odobravanjem. Zatirani narodi so v njih tudi videli jamstvo, da velika ameriška demokracija ne bo pozabila na njihovo trpljenje, ter jih ni pripravljena odpisati s svojih računov za dosego varljivega pomirjenja, katerega ceno bi kasneje drago plačala. Če že pride do pomirjenja, potem naj ima ta stvar otipljive in trajne oblike. Tudi Churchill je v svojem občasnem komentarju izjavil, da je govor predsednika Eisenhowerja čudovit, toda to ga ni prav nič motilo, da ne bi po približno mesecu dni nastopil v britanski zbornici z govorom, ki je predstavljal pravi napad na ameriško zunanjo politiko. Stari in vijugastih poti vajeni britanski diplomaciji se namreč zdi, da so ameriške zahteve pretežke, da bi bile upravičene, če bi Sovjetska zveza doživela težak poraz In bi se razpravljalo o pogojih po Churchillovem mnenju od Sovjetske zveze ne smemo zahtevati pfeVeč ih naenkrat. Ža začetek .»e rtioramd zadovoljit! z rešitvami ihteti) pomembnih, a pri tfem neredko nič manj pekočih vprašanj. Njegov predlog je, da bi skušali rešiti boleče vprašanje korejskih vojnih ujetnikov, o končni ureditvi Koreje bi pa nato že še lahko govorili, če bi le enkrat tam dosegli premirje. Nemiri v Ihdbkinl in na Malajskem polotoku niso po njegovem nekaj takega, za kfeh bi lahko klicali na odgOVor Moskvo, ki se bo vedno izgovarjala, da so to akcije, v katerih prihaja do izraza nezadovoljstvo krajevnega prebi- jdkdm, je Ob tfej priliki bruhnilo na dan in mridgi so začeli govoriti, da je sovjetska thtrtivnri ofenziva že dosegla svoj glriVril ciij, to je, da jfe ražbila enftthošt zahodnega demokratičnega sVeta. Taka' sodba pa :je po našem mnenju prezgodnja in tudi neosnova-na. Ne smemo namreč pozabiti, da v svOhtedhefft svVtu ril satfelitijv, ki b'l samo pMklfftavali. Všaka država iftia lahko SVbjd mhčnje in nato skuprib iščejd kotfipfofnis. Posebno za ražhičtjč mčd Ameriktenci in Britanci j«1 zh&Čilfld,' da so Sfe' V prvi in posebno še v drugi svetovni vojni najživahneje prepirali tudi pri najtežjih odločitvah. Tb pa fgj& * f*.. M ,% -A-r #5SS£‘- -.V''"': .-.gr KAJ BO Z O LJKO MIRU? valstva, in da nima ona s tem nič opraviti. Pretirano se mu zdi zahtevati od Sovjetske zveze, da bi izpustila iz svojih krempljev satelitske države, itd. V svetu je vzbudila ta razlika gledanj dveh velikih anglosaksonskih držav splošno pozornost, v Združenih državah samih pa pravi vihar. Dvignili so se glasovi, ki so očitali Veliki Britaniji, da so jo Združene države že v dveh vojnah s Svojo krvjo rešile propada, s svojim denarjem pa so ji že nekajkrat omogočile, da se je izognila bankrotu, zdaj bi pa ta država ra-d njim, Ametikancem, solMa pamet. Vse pritajen* nerazpoložen)«, ki ga čutijo Amerikanci do Velike Britanije še iz časov svoje vojne Ža neodvisnost, ki so jo morali Izbojevati prav proti britanskim vb- ni nikdar preprečilo, da se nato ne bi zedinili. Tako bo tudi sedaj. Na Malenko-vo poriudbo v govoru s 15. marca je 16. aprila odgovoril Eisenhovver. Kakor je v takih primerih v navadi, je kot prvi pač postavil svoje maksimalne zahteve. Približno v sredo med oba se je 11. maja postavil Churchill. Zdaj je torej zo: pet vrsta na Malenkovu ali enem izmed njegovih, da pove, k&J iriisli Sovjetski! zveza o teši, kir je doslej slišala iz ust svobodriega sveta. Rešitev iz tako zapletenih vozlov, kakršni so od nošnji med zahodnimi demokracijami in Sovjetsko zvezo, namreč ni enostavna In predno bi dobila jasne oblike, bomo lahko prisostvovali še številnim dramatičnim izmenjavam misli. BORBA SLOV. ŠOLNIKOV za pravice slov« šolstva Zveza uslužbencev slovenskih šol in Zveza prdsVetnih delavcdv sta predložili 15. mfcje naslednjo spomenico šefu prosvetnega urada ZVl), prof. Faddi. Načelniku Pr d s v e t n e d a ur a d a Z V U 4 V fr tt u Med spremembami, Ki so nastale v škodo slovenskih šot v letu mt-53; slh v ptVi vrsti dVČ: a) ukinitev inšpekiiffata; b) neiipošibvarije slovenskih sve-tbvdlčeV. Posledice tega so že vidne: slaba uredba za ponovne nastavitve, ne-imenovanje komisije za izdajo šolskih knjig in zakasnelo izplačevanje mesečnih prejemkov poverjenim uslužbencem slovenskih šol itu Kot predstavniki strokovnih organizacij imamo nalogo, da v imenu članstva in v imenu vseh ostalih slovenskih šolnikov sporočimo riačelhiku Prbsvethegd urada ogorčenje, ki vlada med vsemi slovenskimi šolniki zaradi omenjenih sprememb, s pripombo, da se bodo šolniki za zadovoljivo ureditev tega borili skupno do kraja. Zato prosimo načelnika Prosvetnega urada, da za šolsko leto 1952-53: 1) Takoj imenuje odgovornega slovenskega funkcionarja za slovensko šolstvo pri Višji šolski u-pravi v funkciji, ki jo je imel o-krožni inšpektor celih 7 let. 2) Da se na Prosvetnem uradu v vsaki zadevi, ki zadeva slovensko šolstvo, konzultira slovenski svetovalec. 3) Imenuje komisijo za šolske učne knjige. 4) Da se izplačujejo mesečni prejemki slovenskim šolnikom do vštetega 1. v mesečo, kot je bilo to v prakii do oktobra 1952. 5) Da se takoj popravi uredba za prednostne lešttlce in TittmeStt-tve za slovenske šole za šolsko leto 1953-54,' lr» to še preden začne delovati komisija. 61 Da se pri komisiji za gradutt tdrje imen lije kot zaštojphlk Višje šolske uprdve sfoitehšRt funkcionar Višje ŠolSke'uprave. Spomenica zahlčfcte nadalje, dte se popravijo odn. vstavijo nekatere točke uredbe, ki so bile bodiši v škodo slovenskemu šolštvil spre menjerte, bodisi izpuščenč. o«.aiM-««a«SMua^i«t«as*a Nov Titov flovor o Trstu Pred tremi tedni smo imeli vse razloge, da z izvestno zaskrbljenostjo sledimo razvoju tržaških prilik. Ameriški listi so vedno bolj Odkrito naglaŽeVali potrebo, da se' tržaško vprašanje »reši« na brzo roko. Ddpi* »Manchester Guafdfena« je le slabo prikril nezaupanje do možnosti, da bi se Trst kdaj koli mogel urediti kot neodvisna edi-riica. In končno smo tudi BabfčeV govor na zadnjem ljubljanskem kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva mogli tolmačiti kot pripravo za umik. Vse te domneve so pa odpadle z zadnjim Titovim govorom v Slavonskem Brodu. Trto je do vse močnejših De Gasperijevih volilnih govorov zavzel odločno stališče. Govoril je o dveh možnostih za rešitev tržaškega vprašanja, in sicer o možnosti kondominija ali možnosti imenovanja guvernerja. Obenem je pa odločno naglasil, da De Gasperi Trsta nikoli nte bo dobil. Nedvomno imajo skrajno levičarski državniki navado, da svoje govore okrase z dokaj ostrimi razlagami. Vendar je pa še nedavno isti Tito z obžalovanjem ugotovil da se italijanska vlada nikakor noče količkaj oddaljiti od strogega uvelajvljenja tristranskega predloga z 20. marca 1948. Med tem obžalovanjem in stališčem, ki ga je zavzel preteklo nedeljo, je nedvomno osnovna razlika in verjetno nismo na krivi poti, če domnevamo, da se je med prejšnjo in zadnjo Titovo izjavo v splošnem položaju nekaj bistveno spremenilo. Po vsemu sodeč, je nastopila sprememba v odnosih med Moskvo in Beogradom ter zaradi tega ne bo odveč, če poskusimo iz sicer še mai lo znanih dejstev izvajati neke verjetne zaključke. Med Jugoslavijo in Italijo se že kapitulacije. A temu ni tako. Zato od lanskega leta sem vodi trda podzemna borba. Kakor je bilo o-paziti iz zadržanja italijanskih zastopnikov na poslednji pariški konferenci, je bilo Italiji zelo neprijetno, da je' prišlo do sklenitve Balkanske zveze, v kateri sodelujejo JUgOšlaVija, Trirčija in Grčija. Da bi torej vršila svOj politični pritisk na zahodhe sile, se je jela Italija sporazumevati z državami Srednjega vzhoda, med njimi z E-glptom, Iranom hi tudi z nekaterimi drugimi arabskimi državami. Stalinova smrt je pomenile predznak diplomatskih tipanj. Informativni stiki z Moskvo so za Italijo mogli pomeniti mnogo in sam De Gasperi je dal izraza pričakovanju, da bi Moskva »pod določenimi pogoji« utegnila pristati na umaknitev svojega »veta« glede tristranske izjave od 20. marca 1948.... Kaj pa naj bi to pravzaprav pomenilo? De Gasperi si očitno ni pomišljal prisiliti s sovjetskim strašilom zahodne sile na popuščanje v tržaškem vprašanju. Toda tudi jugoslovanska vlada ni s prekrižanimi rokami zrla na razvoj položaja in je seveda ob gromozanskem hrupu italijanskega tiska začela akcijo zbliževanja s Sovjeti. Ta pogajanja pa niso bila neka tajnost, kajti zanje so vedeli v Londonu, iri ne samo v Londonu. In slučaj je hotel, da je bil De Gasperi zadnje dni prisiljen izjaviti, da se s sovjetskimi ljudmi ne da doseči nikak sporazum, dočim je z druge strani bilo slišati, da se je prvič po letu 1951 jugoslovansko zastopstvo moglo udeležiti VI. zasedanja Podonavske komisije in da so pogajanja za Džerdapsko upravo (t. j. uprave 2eleznrh vrat) dovedla do pozitivnih rezultatov. Ob istem času se je pa raznesla vest da je imel jugoslovanski odpravnik poslov v Moskvi, Djurič, (to je tisti Djurič, ki se je junija 1951 ostro spoprijel z Morozovim in slednjič odštel z za sedati jh Podonavske komisije) dveumi ražgdvot MolotoVOfn in da je ti ražgovdr imel poVoljeri in pozitiven učinek. Ni zgolj slučij, da je WinStort ChUr chill v svOjetri govoru naglasil, da je za sporazumevanje s SoVjefl treba izbrati nove poti: očitno je vedel za Titova prizadevanja in je predvideval njihov pdfltlchi pomen, 'Dejstvo, da je Tito svoj poslednji goVOr izrekel neposredno po razgovoru, ki ga je Molotov imel t DjtiričCfn, pač nf brež všakč notranje zveze z novim sovjetBkim držanjem. V tej zvezi pa ni brez potriena, da se je »New York Times«, kot verni zastopnik tesnega sodelovanja med Zedinjenimi dr iavamf in Italijo, čutil poklicane ga, da 2 odkritim nežaupanjefn ere na Titovo zbližanje s Sovjeti, in da je iz tega zbliževanja izvedel zaključke o Titovem izneverenju zahodnim zaveznikom. In ni izključeno, da bo tudi Italija, uradno ali neuradno, zavzela slično stališče. S precejšnjo verodostojnostjo se današnje stanje da opisati takole: Jugoslavija je bila po i. 1948, to je po prelomu s kominformom, v zelo nevarnem položaju. Komin-formovska resolucija jo je namreč privedla do tega. da je morala zaprositi za zahodno polnoč, pri čemer se je italijanska vlada redno javljala z oČrnjevanjem jugoslovanske politične poštenosti. Zaradi neprestanega italijanskega pritiska je bila Jugoslavije prisiljena, boriti se v hladni vojni na dveh frontah, povrh pa prenašati neprestana vznemirjanja jugoslovanskih mej po sovjetskih zaveznikih. Vsa podoba je, da so poslednji moskovski razgovori privedli do popuščanja sovjetsko-jugoslovanske napei tosti. Ali pa to, pomeni že tudi povratek Jugoslavije v stanje, kakršno je obstojalo v letih 1946 in 1947? (Konec na 3. strani) Spomenica zaključuje: Normalno poslitvahje slovenske šole in zavarovanje gmotnih Kb-risti dosedanjih liilUžbenceu slovenskih šbi nujna zahtevata čimprejšnjo rešitvi nOvederiih prd- biemov. 'Zatri vljtidHtf prdiimb, da najti načelnik Prosvetnega urada dti tb-ždddifril ddgod&r Čtmprej. Na Vsak način pa pfdsijrid zd th. odgbvttr najkdiriičjtf' do 21. ntajd lfai. t. j. d b ddthmti, kri mtirairtils H&ri&H d načinu in uspehi* riaibtehe odloge rttt sestkh-ku vseh slovenskih Sblrli; kol), Sicer rie odgovdfjalhd žit Sledi ce', ki bi zaradi te'pM nhiikle. Kskbr srno mogli ^aknadrio ugotoviti, jč‘ b!fl ušjpefi te spomenice po razgovoru zašlopriikov slovenskih šolnikov s štetem Prosvetnega utkdte ZVU, negativen z izjetrid do-stegte prbVbČašhtega izplačevanje mesečnih prejemkov. Prav tako šftW' v ražgovotb s prizadetimi šolniki izvedeti, da so zdaj sicer irrieriovall po šestih mesecih značilnega zavlačevanja kri-misijo za slovenske šolske knjige, kat,eri pa niso samo slovenski šolniki kot doslej, ampak sta v njej dva slovenska in dva italijanska šolnika. Kaj naj bi to pbme-nilo, je vsakomur jasno! Prav tako sestavljajo komisijo za nastavitve na slovenskih srednjih šolah trije člani, od katerih je eden Italijan. Doslej sta bili obe komisiji izključno slovenski. Nič ni zalegla pri razgovoru med zastopniki slovenskega šolstva in šefom Prosvetnega urada ZVU opazka, da je na slovenskih šolah učni jezik slovenski in da so omenjeni dve komisiji in vse ostale izpitne komisije doslej delovale izključno v slovenskem jeziku. Prav tako ni bil načelnik Prosvetnega urada naklonjen misli za ponovno imenovanje slovenskega conskega šolskega nadzornika. Ker so slovenski šolniki vztrajali pri zahtevi po ponovnem imehOVtehju slovtenskefea cohskega šolskega nadzornika, je ptef. Fad-da fzrekel željo, ntej niti pismeno predtičljd rialogd, ki na) b{ jo imel ta slovenski conški šolski nadzornik. Izvedeli smo tudi; do so niši šolniki tej želj! «8KOj ugodili Irt čez dva dflt o tem pfWW0Žill p»i; Faddi podrobhejžl načrt s pmrtčr-nimi predlogi. Doslej pa nam Se ni znano, kakšni so nameril Pa-osVtel* nega uradi ZVU glede te zaaeVe. Mi moramo samo pozdraviti borbo naših šolnikov z4 ohranitev zakonitosti na šolskem področju, ki nam je največje jamttvo za pravilni razvoj slovenskega šolstva na Tržaškem. 'Slovenske šole obstojajo pri nas Je osem let. Njihovo delo .sta u-iravljalte in usmerjala slovenski donski šolski nadzornik pri Višji Šolski upraVi in slovenski »mrtcOir-rii svetovalec pri Prosvetntem u-liadu ZVU. 24. marta prt sriio izvedeli, da je mesto slovenskegte conskega šolskega nadzornika pfi Višji šolski upravi ukinjeno ter da je ttil prof. Edvard Mizerit ob razrešitvi imenovan za ravnatelja slovenske realne gimnazije in hkratu le za svetovalca za slovensko šolstvo pri Višji šolski upravi. Znano nam pa je bilo že dalj časa, da se novi šef PfdSVčaitegte Ufadri ZVU sploh nte posvetuje v zadevah slovenskega šolstva s svojim strokovnim svetovalcerri, dr. Antonom Kacinom. Zteto je bilo v našem šolstvu v zadnjem času marsikaj možnega. Mted le neprijetne možnosti spada tudi najnovejša uredba o nastavitvah za prihodnje šolsko leto. Vedno smo se borili za pravice domačinov, ki morajo dobiti zaposlitev v svojem rojstnem mestu, zato smo dosledno zagovarjali stališčpi' naj ima v primeru enake kvalifikacije pri nastavitvi prednost domačin, vtendar je krivično in za ugled tukajšnje šolske uprave nekoristno, če bo imel tudi nedošolani visoko-šolec prednost pred strokovno kvalificiranih nedoiriačinov, ki mu današnja nedemokratška demokrščan-ska politika v Trstu onemogoča pridobitev državljanstva in rezidence v našem mestu f Sola je naš najvišji strokovni prosvetni zavod, zato ji moramo posvetiti vso pažnjo, da ji omogočimo neoviran razvoj, ki bo odgovarjal našemu slovenskemu šolskemu izročilu! Prepričani smo, da bodo odgovorni krogi pri ZVU in Višji šolski upravi končno le uvideli pravilnost našega stališča hi ukrenili vse potrebno, da bo razvoj slovenskega šolstva na Tržaškem vsestransko zavarovan. VESTI z GORIŠKEGA Zahteuamo izpelnžleo oiijui! Vsa republika se izživlja v volilnem vrvežu. ' Vs«. sredstva, ki jih pozna moderna propagandna tehnika, .so-' mobilizirana in vržena v akcijo: kri: či zidovje, kriči cestni tlak, valuje zrak .od kričanja zvočnikov in ojačevalcev. Vsi se trudijo, da prepričajo državljane o čisti in edinci pravi demokraciji svoje stranke. Vsi so v borbi za. boljše in srečne j-, še življenje državljana človeka. .! Samo na nas se nihče ne spomni, kakor da nismo državljani in niti ljudje. »Toth nem ember« (Slovan ni človek). To je sicer po madžarsko, a isto misel prikrito, izpričujejo ■ s svojim zadržanjem italijanske stnun-ke, wedvšem im vlada. -Zaradi tega je g. ministrski predsednik ob svojem obisku .v Gorici prezrl slovensko narodno manjšino in ji je povedal samo, naj hvali Boga, da živi v nedosegljivi italijanski demokratični pravičnosti. Dogodi se, da nas italijanske stranke, v osebnih razgovorih sprašujejo, kaj pravzaprav hočemo. Nas to sprašujejo potem, ko smo v vse vetrove povedali svoje zahteve. Toda doslej ni niti vlada, niti kaka politična stranka vzela te zahteve na znanje. . In vendar so te zahteve poznane g. ■ ministrskemu predsedniku De Gasperiju že z Dunaja, ko je imel priliko kot poslanec v tamkajšnjem paralmentu seznaniti se z našo borbo Za osnovne narodne pravice. Imel je tam na Dunaju tudi večkrat priliko, porazgovoriti se osebno s primorskim poslancem pok. A- Gregorčičem. Po letu 1918 se je za g. De Gasperija položaj izpre-menil, za nas goriške Slovence pa je ostalo pri starem: ostali smo narodna manjšina. Topot v Italiji in ne več v Avstriji. Neka sprememba pa je le nastala: ob naših ledjih stoji od l. 1918 matični narod kot državni narod. Mi pa se iz l. 1918 spominjamo okupacijskega proglasa generala Petiti di Roreto in še danes čakamo, da se bodo takratne italijanske obljube začele izpolnjevati. Zaman je naše čakanje! Po preteku 35 let ima republika Italija novo mirovno pogodbo, ki jo je podpisala in ratificirala: klavzule o zaščiti narodnih manjšin so za nas Slovence ostale mrtve črke. V 35 letih je republika Italija dobila tudi novo ustavo, ki med drugim določa tudi zaščito narodnostnih manjšin. Glede na slovensko narodno manjšino je ta velika listina neploden zgodovinski akt. kajti zakon o naši zaščiti vlado ne briga. Po grozotnem svetovnem klanju je republika Italija podpisala in ratificirala tudi listino o človečanskih pravicah. Lepa mednarodna manifestacija je bila to, ki pa ni SOLSKA PRIREDITEV Goriški srednješolci priredijo v nedeljo 24. t. m. ob 20. uri na dvorišču Šolskega doma v ulici Croce 3 dramo v treh dejanjih VERA IN NEVERA Vstop bo samo proti vabilu, ki ga dobite v tajništvu srednjih šol, v kavarni Bratuž, v trgovini Kosič, v urarni Šuligoj in pred prireditvijo ob vhodu. mogla preprečiti, da se na Goriškem vrši in nadaljuje duševni rb-d.omior, niti da pred slovenskimi trgovinami in šolami pokajo-. »demonstrativne« »nedolžne« »papirnate bombice«. Kri sicer še ni tekla — torej, niso človečanske pravice še pregrobo kršene: duševni teror itak ne šteje! G. ministrski predsednik goji na svojih prsih evropsko idejo. Toda. če bi imel to idejo tudi v srcu — bi ji morala biti primešana samo trohica ljubezni ‘tudi za manjšine, katerim vlada. * Vemo, vladanje je resen in težak posel; tako resen in težak, da Zaposli celotnega človeka. Morda ni zaradi tega .g. ministrski predsednik nikdar našel niti _ trenutka prostega časa, da bi sprejel zastopnike Slovencev v Italiji. Morda? Toda vljudnosti bi še vseeno'lahko posluževal napram tej manjšini in ji povedal, da je sicer prejel pri-javef za avdience, da je prejel toliko in toliko spomenic, zahtev, protestov itd., da se pa ne utegne ukvarjati s tako drobnarijo. Zal pa g. ministrski predsednik noče jemati na znanje niti naše navzočnosti v državi. Ne moremo zameriti g. De Gasperiju, kajti on je samo predsednik vlade in zunanji tolmač vzdušja, ki vlada v vladi. V parlamentu so zastopniki vseh italijanskih strank in tudi narodnih manjšin iz Poadižja ter Aoste. O slovenskih pravicah se v tej visoki hiši od 1. 1948 sem ni govorilo. Tudi se-na* se nas ne spominja. Upravičeno smo razočarani: »Romana fides — nulla fides«.... Grenko nam je pri duši ob tem stanju. Našo dobro voljo po pomiritvi in po uspešnem sodelovanju med obema narodnostima na našem ozemlju zalivajo z žolčem. Ni čudno, da se spreminjamo v kamen in rodimo samo grenki pelin. Vedno vestno izpolnjujemo svoje državljanske dolžnosti — čeprav so naše državljanske pravice o-skrunjene. Sedaj pri državnozborskih volitvah naj bi vršili samo državljansko dolžnost in. naj bi glasovali za one, ki’ nam naše državljanske pravice krajšajo?! Tega ne more zahtevati Od nas ‘nihče! Zato pa bomo izvršili svojo državljansko dolžnost in bomo šli na volišče toda tam bomo Han železniški urnih V nedeljo' 17. maja je stopil v veljavo nov železniški, urnik. Za goriško postajo so spremembe- sledeče:. •- Odhodi proti Trstu: 0.24; 6.10, 7.23-, 8.33, 10.02 (B), 13.58, 15.58, 17,12 (BB), 18.32 (ne vozi ob nedeljah), 20.17, 21.26 (B). ■ . Odhod proti Vidmu: 4.33 BB), 5.32, 6.29, 7.57, 8,32 (BB), 10.46, 13.59, 16.00 (ne vozi ob nedeljah), 17.13, 19.15, 20.36, 23.21. Prihod iz Trsta: 5.30, 6.24, 7.55 (B), 8.33 (ne vozi ob nedeljah), 8.30 (BB), 10!44, 13.55, 17.06, 19.10, 20.31,1 23.19. " ' . Prihod iz Vidma: 0.23, 4.25 (B), oddali belo. glasovnico 6.08, 7.21, 8.29, 10.00 (B), 13.56, 15.55, — to se pravi: ne bomo na njej. 17.10 (BB), 18.30 {ne vozi ob nede-črtali nobenega znaka. . . Ijah), 20.13. 21.24 (B). Doberdobci in „Soča“ »Soča« je glede proslave praznika dela, to-je prvega maja, v Doberdobu očitala, da župana ni bilo zraven, ko so nesli venec- in ga položili na spominsko ploščo padlih borcev, in trdi ,da je bil župan na-volilnem shodu italijanskega senatorja Pellegrinija. Poleg 'tega očita »Soča«, da se župan ne briga za postavitev spomenika padlim borcem. Rdeča teta »Soča« piše namreč po rdečem slogu, to je kar na komando, kot je to v navadi pri komunistih. V resnici naš župan prvega maja ni bil nraven, ker mu drugi nuj- Komunisti ne bodo zmagali Ne gre za nevarnost komunistične zmage na italijanskih volitvah od 7. junija t. I. Zmaga komunistov je nemogoča, saj niti sami o kaki zmagi ne sanjajo! Gre samo za n a d mo č , ki bi jo demokristjani z novim volilnim zakonom radi dosegli! Demokristjani so se zaradi tega povezali s socialisti, liberalci in republikanci. Torej tudi s peklom, kajti na eni strani trdijo, da so liberalci brezverci, socialisti pa naravnost zagovorniki brezbožništva, na drug istrani pa se z njimi vežejo in sodelujejo! Slovenski volivci, ne verjemite tistim, ki trdijo, da gre za komunistično nevarnost v Italiji! Zato mirne vesti oddajte prazne glasovnice, to je: na glasovnici ne črtajte s svinčnikom nobenega znaka! Vrednost lire Po uradnih podatkih hranilnic je vrednost italijanske lire zadnje mesece vidno rastla. V januarju 1953 je znašala vrednost 10.000 lir 12.72 gr čistega zlata, v aprilu pa 13.33 gr, ali z drugim primerom: v januarju bi dobil za milijon lir 1.272 kg zlata, v aprilu pa 1.333 kg, to je 61 gr več. Šolsha vest sti in navodila za ta vpis lahko dobe prizadeti pri svojih dosedanjih učiteljih ali pa na tajništvu slovenske nižje srednje šole v u-lici Randaccio. Pozdravi iz Kanade Naš naročnik Matija Ogrizek, ki se je pred dvema letoma izselil v Kanado, pozdravlja tem potom vse svoje prijatelje in znance, ki jih je pustil v svoji ožji domovini. Prav posebno se spominja Franca Skerka, Stanka Sosiča in Ivana Marinčiča. ni posli tega'Mš6 doVAiili.-'Nihče pa ni župana na proslavo vabil, kot bi se spodobilo! Vsakdo, tudi župan in, občinski odbornik, ima svoje zasebne posle. G. Zužič pa je za časa maše obiskal grob svojega padlega sina!!! Senator Pel-legrini pa je osebno obiskal župana na njegovem domu v nedeljo 3. t. m., ker so ga zanimala, kot politika, razna vprašanja občine. Vljudnost in omika zahtevata, da tako osebnost iupan sprejme! Vsi naši pa, ki so njegov shod obiskali, so to storili iz gole radovednosti, saj volili bomo vs' belo glasovnico, to je oddali bomo glasovnice, ne da bi na njih prečrtali kakega znaka! Komunistov pač mi demokratični Slovenci ne bomo volili! Tako morajo storiti pa tudi pristaši DFS, saj pravijo, da so tako sklenili! Krivda za to, da še nimamo spomenika padlim, gre pa v prvi vrsti titovski DFS, ker zahteva, da postavijo na spomenik ploščo, ki so jo sami napravili. Tega pa ostali Doberdobci ne odobravajo, ker taka plošča ni popolna! Vsi padli naj bodo na plošči imenovani! Tedaj bo odstopila občina najlepši kraj za spomenik! In Kmetsko -delavska zveza se rade volje obveže, da zadevo podpre z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago! Sicer pa naj bi postavili spomenik brez imen padlih! Toda kako bo tak spomenik izgledal?... Otroci, ki so dovršili V. razred ljudske šole, naj se vpišejo v slovensko nižjo srednja šolo. Za vpis je čas do 31. maja. Vse podrobno- Slovenci in volitve v Italiji SKLEP SDZ Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze v Italiji je na podlagi dejstev prišel do zaključka in sklenil, da. za državnozborske volitve, ki bodo v Italiji 7. junija 1953, Slovenska demokratska zveza ne postavi svojih kandidatov in ne podpre nobene druge liste. To svoje stališče utemeljuje Izvršni odbor SDZ s sledečimi razlogi: a) ker volilni zakon ne vsebuje posebnih določil, ki jih je Izvršni odbor SDZ zahteval, in ki naj bi omogočila učinkovit in uspešen nastop slovenske manjšine v Italiji s svojimi kandi-ti na teh volivah, in sicer takšnih posebnih določil, ki jih volilni zakon že določa za nemško in francosko manjšino v Italiji; b) ker vlada ni še izdala zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, na katerega jo veže člen 6. ustave. Vodstvo SDZ v Italiji Delovanje K D Z V Števerjanu V nedeljo-10. maja .je bil II. redni občni zbor Kmetsko - delavske zveze v Števerjanu.’ Prisotni so bili skoro vsi člani in številni prijatelji te organizacije. Občni zbor je ob 5. uri popoldne začel g. Alojz Terčič, ki je v svojem govoru podal poročilo za poslovnjo leto 1952-53.‘'Sledilo" je' tajniško poročilo, iz' katerega je' razvidno, da je bila KDZ v preteklem poslovnem letu precej de-davna. Nato je bil -za predsednika občnega zbora izvoljen g. Remigij Koršič • ’ ’ r * Kot smo že poročali, je. ža novega predsednika bi! izvoljen kmetovalec g. Hermenegiid Podveršič, za tajnika pa g. Franc Terpin. V' odboru je še šest drugih članov.' Nadzorni odbor sestoji iz' treh članov In niu predseduje g'.' Ignacij Maraž, Po končanih volitvah se je novoizvoljeni 'predsednik zahvalil za izvolitev s kratkim nagovorom na prisotne. Za njim so še zahvalili g. Remigij Koršič in drugi. Za zaključek občnega zbora pa je kot gost Spregovoril g. dr. M. Bregant iz Gorice. V njegovem te-meljitev govoru je poudaril važnost, ki jo predstavljajo naše podeželske organizacije za ohranitev našega narodnega obstoja na tem zahodnem delu slovenske zemlje. Tajnikovo poročilo o delovanji; KDZ v preteklem letu pa objavimo prihodnjič. Splošno je na občnem zboru prevladovala želja, da bi prav vsi Steverjanci doumeli pomen in namen naše KDZ, po kateri bi si lahko marsikaj koristnega izgradili, tako n. pr. nabavno-prodajno zadrugo za naše pridelke, zadružno klet itd. Zalibog pri nas v Števerjanu ni -uspelo, zbrati zadostno število članov .za konzorcij za borbo proti toči. Pa bi vendar bilo dobro, da bi tudi med nami zavladal duh samopomoči, kakor ga opažamo drugod. Upajmo, da bomo v tem uspeli v prihodnjem letu in da nas letos ne bo obiskala toča, ko še nimamo potrebnih strelnih postaj proti njej. * * * Pobiramo prve češnje. Češnje so pri nas le-tos razmeroma dobro obrodile. Prodajamo jih doma po 50 -100 lir za kg. Poznejše sorte bodo nekateri škropili sedaj proti češnjevi muhi —• drugi pa. ki tega dela nočejo opraviti, bodo tarnali, da so češnje zastonj, ker seveda, črvivih češenj nikdo noče kupovati! O tem škropljenju je naš list že zadnjič pisal. V Sovodnjah Pretekli teden je KDZ iz Sovodenj imela sestanek, na katerem so obravnavali vprašanje udeležb^ na prihodnjih volitvah. Na sestanku so sklenili, da se podvržejo sklepu Slovenske demokratske zveze, ki pravi, da Slovenci ne podpremo nobenega tujega kandidata. KDZ iz Sovodenj je ugotovila, da je volilni zakon za nas Slovence v Italiji res nezadovoljiv, ker nam ne daje možnosti, da si izvolimo svojega poslanca. Italijanske stranke pa nam do danes niso nudile prav nobene pomoči v nobenem oziru, niti kulturnem, niti gospodarskem! Zato poziva KDZ iz Sovodenj vse slovenske volivce, naj na vo- (IV. nadaljevanje) Pod Trbiljem na zahodni strani je vas Oblica s 560 prebivalci; nadmorske gladine je tu 600 m. Od tu pelje cesta navzdol v dolino potoka Kozce pri Hlodi-čih, do kamor privozi tudi dnevno avtobus iz Čedada. Hlodiči so čeden zaselek, primeren tudi za letoviščarje. Cesta gre še dalje polagoma malo navkreber po dolini do njenega konca, kjer se razcepi: desno nadaljuje v strmino in pride visoko gori do župne cerkve sv. Volbenka, -kjer je tudi duhovnija, in levo-gre še malo časa kraj potoka. V vasico Dreko, ki je na vrhu, moraš hoditi po strmi stezi dobre tri četrt ure. Vas Dreka je 475 m nad morjem in ima 362 prebivalcev. Tu je župnija, šola in občinski urad. Cerkev je še više gori na samem nad 800 m visoko. Vsakdanja cerkvena opravila se vršijo tu v vasi v mali kapeli tik župnišča. Ta občina obstoji iz zaselkov: Kras, Trušje, Laze, Ovšnjebrdo, T.rinki, Razpotje, Cudar, Kraj, Pa-zuh, Peternel, Debenje, Prapotni-ca, Skale, Rokin, Blišč, Breg, Ma-H-nške, Obrank;, Zavrt in Klobučarji. Tl zaselki so povečini razmeščeni nekaklo v polkrogu pod Kolovratom. Prapotnica, Breg, Zavrt, Deberje, Blišč, Skale, Rakin, Malinške, Obranki, Klobučarji spa- NAJZAPADNtJŠI OGRANBK SLOVhNSKk ZhMLJh: BhNhŠKA SlOVtNIJA Zgodovinski, krajepisni in dialektološki očrt dajo k duhovniji sv. Volbenka, o-stale pa k župniji Dreka. V obeh farah sta slovenska duhovnika in v cerkvah je tudi vse slovensko. Od Blodičev, če jo uberemo po stranski poti na levo, pridemo v komaj dva kilometra oddaljeno vas Topolovo, ki stoji 363 m visoko; na drugi strani pobočja pa je še majhen zaselek Trušnje. Od Topolovega vodijo dalje steze proti Livku in na Matajur, toda tja se napotimo pozneje z druge strani, zato vrnimo se zopet do Hlodiča in pojdimo po toku reke proti St. Lenartu oziroma Gorenji Mjersi in Skrutovemu. Najprej naletimo na vasico Lese, kjer je tudi cerkev in duhovnija. Malo više v stranski rebri je glavni kraj, po katerem se naziva tudi občina, to je Grmek. Sedež županstva je pa pri Hlodičih, ki je nekako središče vseh teh zaselkov ob cesti: Selce, Kostne, Platac, Zveri-nac, Ljese. Naslednja duhovnija dol ob rečici Kozci je v. istoimeni vasi. Tu je duhovnik Lah. Zatem srečamo kraj ceste posamezne hi- še dokler pridemo do skupine hiš, ki se imenuje Ovšnje. Kmalu smo v Skrutovem, -kjer se cesti in rečici združita, in po glavni poti pridemo v Ažlo. Pri cerkvi v sredini vasi okrene po poti, ki g,re desno malo nizdol, ki nas pelje proti So-vodnjam kraj rečice Amburne. Koj v začetku opazimo še proti Sv. Lenartu na položnem gorskem hrbtišču, ki vpada v dolino, zaselke Klastra in Tarpeč. Kmalu -se odcepi stranska pot, ki gre strino navzgor v Gorenji Bannas (458 m) in potem še više v Kostne, malo selišče, ki ga že od daleč dobro vidimo. Nad Gorenjim Barnasom bolj na levo gor na gorskem grebenu, je podružna cerkvica sv. Kanci jana, kjer je, kakor omenjeno v zgodovinskem očrtu,- nastopilo 1. 1864 o-nih štiriindvajset slovenskih mladeničev v garibaldinskih uniformah. Poti ne vodijo od tu več nikamor, ampak se razcepijo v steze, ki se porazgube v brežinah. Nadaljujmo po cesti do podnožja Trčmunske gore pri Sovodnjah. Sovodnje, kjer se steka več potokov v Amburno, ima županstvo :n duhovnika, ki je že dalj časa Lah, odkar je prednik Slovenec umrl; zato je v cerkvi vse laško. Vas šteje 384 prebivalcev in tu se cepijo poti v tri smeri: desna gre dalje kraj omenjenega potoka, ki izvira pod Livkom 695 m nad morjem. Po dolini kraj tega potoka imamo naselja: Gabrovica, Ceple-tišče in P-olava. Ce pa uberemo pri Sovodnjah pot. na levo, pridemo v Strmec, Mažerije in v Jelino, kjer je že 760 m visoko, in po Stezah pridemo nato še više gor v vas Matajur, to je v najvišjo beneško-slo-vensk-o vas, ki leži 954 m visoko, kjer je tudi duhovnija, šola in kakih 40 hiš s 105 prebivalci. Tu se lepo vidi vrh Matajurja in državna meja je le kak kilometer oddaljena. V cerkvi je vse slovensko. Hiše zidajo tu na suho, kar bre?. apna in zidovi kljub -temu držijo dobro. Pogorje, ki je med temi cestami in ki se začne dvigati koj od So- SHRAMBA PŠENICE IN DRUGIH PRIDELKOV Govorili smo o raznih škodljivcih in boleznih, ki napadajo poljske pridelke, ko še rastejo na njivi. Zalibog pa imamo tudi take škodljivce, ki nam okužujejo in razjedajo pridelke tudi ko so že spravljeni v shrambo. O teh hočemo danes nekaj spregovoriti. Vse žitarice (pšenico, rž, ječmen in ovs) napada v shrambi tako i-menovani žitni molj in črni žužek. Žitni molj je mali, temnosivi metuljček, ki izlega na žito jajčka in jih nato skupaj zamreži. Iz teh jajček se izležejo ličinke, ki jih vidimo kot majhne črvičke. Ti se redijo z moko žit in koruze, ki jo glodajo iz zrn. Žitni molj v-rši svoje škodljivo delo ob zunanji, strani kupa žit. V notranjosti kupa pa deluje črni žužek. To je mali hr-ošček, približno 1/2 cm dolg in bolj črne barve ter ima podolgast rilček. On se zelo hitro množi in je zato mnogo bolj nevaren kot žitni molj. V jeseni se ličinka žitnega molja zabubi v žitnicah po raznih špranjah in razpoklinah. Prav tam se poskrijejo -tudi črni žužki. Zato je predvsem potrebno, da žitnice pred shrambo žita dobro razkužimo in tako uničimo vso zalego. To bomo izvršili na ta način: pod in vse zidovje dobro očistimo. Nato ves prostor zapremo in močno za-žveplamo; ali pa še bolje ves prostor oprašimo z brezdušnim Tio-gamma, ki -ga razpršimo z navadnim žveplalnikom. Žito samo pa razkužimo tako, da na kup istega potrosimo 100 gr prahu Geigy 33 ali pa brezdušni Tiogamma. Nato žito -dobro premešamo, da se na-trošeni prah porazdeli na vse žito. Ko smo žito ali koruzo na ta način razkužili, ga lahko nasujemo v vreče in shranimo v zračnem prostoru. Fižol kakor tudi bob in grah napada črnemu žužku podobni žužek, ki mu pravimo fižolar ali grahar. Tudi proti temu škodljivcu se borimo na zgoraj opisani način. iihii ............................................................................. 1. 1878 za potujčevanje našega ljudstva. Hvala Bogu pa ni doseglo svoje namere, ker so beneški Slovenci ostali zvesti svojemu slovenskemu narodnemu izročilu. Trg ima lepo -novo cerkev sv. Petra, zvonik je pa še star. Na praznik 'sv. Petra in Pavla je tu velik shod in od vseh strani privre vse polno ljudstva. Od St. Petra dalje greš po lepi cesti, ki se vije v neposredni bližini Nadiže. Prej široka dolina se polagoma zožuje in strmi hribi se dvigajo na obeh straneh, posebno na desnem bregu reke. Opaziš kmalu zaselka Saržento (ime izhaja od neke krmne rastline t-uršične zvrsti) in Pont ja k (ponte - -most). Kmalu prideš do skupine hiš ob cesti; kraju pravijo »Pri Lipi«, čeprav danes lipe ni več. Tukaj so Se v starih časih shajali možaki in odločali o stvareh, ki so zadevale -koristi skupnosti. Nato prideš kmalu do vasi ob cesti Brišče, kjer je tudi cerkev in duhovnija, ki pa ima sedai laškega duhovnika. Dober potegljaj z vozom in že smo v Podboneseu: par hiš in gostilne ob cesti. Kraj je važno križišče in izhodišče na vse strani po gorskih pobočjih. (Sledi V. nadaljevanje) lišču oddajo fcele glasovnice, to je glasovnice, na katerih ne prečrtajo nobenega znaka! * * * Glede volilnega shoda, ki so ga v Sovodnjah imeli kominformisti v nedeljo 17. t. m., ugotavlja KDZ, da se j esh-oda udeležilo le kakih 20 do 30 poslušalcev, večinoma nekomunističnega prepričanja. Po dveh' urah zvočne propagande so kominformisti iz vse obširne občine zbrali skupaj samo to števi-lce poslušalcev’! Res malo!... . Sovodenjski kmetje in delavci se -zavedajo, da so sinovi slovenske matere in zato ne bodo’oddali svojih -glasov italijanskim komunistom! Tudi eni, kot vse ostale italijanske. stranke, vse obljubljajo, nič pa ne dajo! Nasprotno: če bi prišli komunisti na oblast, .bi nam o-ni prvi skočili na vrat. Saj_ vemo, kaj se. godi za železno> zaveso! POROKA 16. t. m. sta se poročila gdč. Nada Hmeljakova, učiteljica, in g. Franjo Rojec, računovodja. Mlademu paru naše iskrene čestitke! GOSPODARSTVO vodenj, je Trčmunska gora. Do vasi si moral hoditi prej samo po stezah zelo strmo navzgor. Na vrhu ob strmem pobočju leži 645 m visoko vas Trčmun. Vas ima komaj sto prebivalcev; cerkev je še malo više in bolj na samem. Tu je v malem stranskem naselju rodni dom slovenskega pesnika in pisatelja, mons. Ivana Trinka, ki v visoki starosti 90 let preživlja med svojimi rojaki zaslužen pokoj. S tem je opisana vsa pokrajina v porečju pritokov na levem bre-igu .Nadiže. Vrnimo se zopet v Ažlo in od tu preidimo v dolino Nadiže od St. Petra navzgor. Ta glavni kraj tega dela Beneške Slovenije je koj pri Ažli. Ob cesti, predno prideš do trga, je stara cerkev sv. Kvirina, ki ima tudi kak starinski napis iz 15. stoletja. St. Peter, ki je od Čedada oddaljen šest kilometrov, je prav čeden trg z nekaj nad pet sto prebivalci. Tu je med drugimi zavodi tudi znano učiteljišče, ustanovljeno že Proti obdavčenju nepremožnih proti birokraciji in za pravice slov« človeka Govor dr. Josipa Agaeletta na seji tržaštcega obč. sveta 20. maja t. 1. »Svetovalci, ki so nastopili pred menoj, so podrobno razpravljali o ■občinskem proračunu. Nočem ponavljati že znanih stvari, hočem navesti le nekaj dejstev, ki bi jih .morali odborniki in svetovalci ve--čine, ki nosijo odgovornost za u-pravo tržaške občine, resno preučiti. Finančni položaj naše občine je ■skrajno kritičen, da, celo obupen, tako da dohodki ne krijejo niti občinskih personalnih izdatkov, saj imamo spričo. 3 milijard 14 milijonov dohodkov 3 milijarde'396 milijonov izdatkov za občinske uradnike in uslužbence. Proračun predvideva državni prispevek v višini 3 milijard 500 milijonov za kritje primanjkljajaj. Do kdaj pa bo ta prispevek na razpolago? Cas je, da občinska u-prava 'oziroma občinski odbor'načneta v celoti to vprašanje, kef 'tako ne more več iti naprej." Sedanji svet so izvolili za štiri leta; odbor •bi tako imel dovolj časa za temeljito preučitev občinskih financ in ukrepe, ki naj bi vodili k ozdravitvi občinskega finančnega položaja. Doslej ni. bilo storjenega nič na 'tem polju. Nasprotno, proračun za leto 1953 pomeni korak nazaj spričo lanskega, ker izkazuje večji primankljaj za 300 milijonov. Ljudstvo, ki je občinsko upravo izvolilo, ima pravico, zahtevati ocj te vsaj dokaz dobre volje pri poskusu ozdravitve občinskega proračuna. Prvi korak pri tem naj bi bil sklep, da se glede na sedanji ne-všečni položaj nikakor ne dvignejo upravni izdatki. Mi smo pa postavljeni pred dejstvo, da je število uradništva naraslo v enem letu od 3399 na 3466 z večjim letnim izdatkom 73 milijonov. V proračunu za leto 1953 pa je celo predviden nov porast uslužbencev za 69 enot z novim izdatkom 40 milijonov. (Na ta način bomo imeli na vsakih tisoč prebivalcev nad 12 u-radnikov. Zakaj pa morejo mesta v italijanski republiki, kjer birokratizem prav gotovo ni nič manjši kot pri nas v Trstu, poslovati s sorazmerno manjšim številom u-radništva? Občina v demokratskem " režimu nima potreba po .skrajno- zapletenem uradniškem aparatu, ne potrebuje pravcato .armado uradnikov kakor za časa totalitarnega režima. Birokratizem je .treba odpraviti iz občinske uprave! Treba je odpraviti vse birokratske postopke, ki ovirajo upravo. Demokratska 'občina ne potrebuje policijskega nadzorstva svojega, prebivalstva. V Trstu imamo Civilno policijo in Upravno policijo. Ali je potrebno potemtakem, da vzdržuje občina ^svojo obveščevalno službo s 85 agenti? ■<-■■■ Naravno .je, 'da ne moremo vreči na cesto -odvisnih občinskih uslužbencev. Treba je najti-načina, da jih uvrstimo v. produktivno dejavnost, potem ko bodo zapustili občinsko službo. Zato mora Trst spet priti do gospodarskega potenciala, Tahi nas ne bodo učili (Nadaljevanje s 1. strani) vensko kakor v Trstu? Ne, ukaz Predsedstva cone, ki to prepoveduje, je kominformističnemu županu in. svetovalcem tako po godu da' ne kažejo za upiranje prav nobene vneme. In še nekaj, kar zanima pač vse tukajšnje prebivalstvo. Ali so ko-minformistični voditelji že kdaj protestirali proti svobodnemu prihajanju delovne sile iz Italije, od najvišjega uradništva pa do ročnih delavcev, ki odjeda tukajšnjemu prebivalstvu kruh in onemogoča, da bi padlo število brezposelnih? Ne, tudi tu so molčali, ker bi pač njihovo upiranje škodilo kominfor-mistični politiki v Italiji, ki skuša v svojem iredentizmu prekositi celo De Gasperija! Taki so torej ti ptički, ki bi radi očitali Slovenski demokratski zvezi nedoslednost. Pred svojim pragom naj pometejo, potem naj govore! Znana taktika »Primite tatu!«, s katero se je nekoč rešil tat, ki je sam bežal pred policajem, a se je ljudem prikazal, kakor da teče pravzaprav tudi on za tatom, se tu ne bo obnesla. Kominformisti morajo pač že sami priznati, da so glede Svobodnega tržaškega ozemlja in v borbi za enakopravnost tukajšnjega slovenskega prebivalstva sami neiskreni in nedosledni. Pred svoiim pragom naj pometejo, potem, naj govore! Taki kakor so sedaj, nas pa nimajo kaj učiti, še manj pd nam imajo kaj očitati, Malo poglobitve vase, tovariši, potem šele dvigajte glas! ki ga je izgubil zaradi pogubono-sne gospodarske politike, ki je zamenjala tržaške koristi. Dokler pa bodo službe pri zasebnih podjetjih in javnih uradih v Trstu dostopne in često s pravico prednosti — ljudem iz raznih italijanskih mest in pokrajin, tržaški uradnik ne bo mogel dobiti zaposlitve v svojem mestu. Ce zahtevamo nekaj več tržaške samozavesti in prednostno postopanje .z našimi ljudmi,• s Tržačani, spričo sedanje krize z 19 tisoč brezposelnih, to ’ ni noben kampanilizem, temveč le 'zdrava u-pravna politika, ki jo narekuje dolžnost, da zaposlimo najprej lastne ljudi in potem šele druge. Veliko breme , .za . občinski proračun predstavljajo nedvompo tudi begunci. Njihova usoda je nam vsem pri srcu, Razume se, da ’so prebivalcem cone-A begunci .iz cor* ne B najbližji. Nijjm ne. moremo zanikati pravice do zaposlitve ip nastanitve na .tem in -podjetja. Vemo , tudi, da se skrivoma propagira proti zaposlovanju absolventov slovenskih šol, ki so na splošno zelo dobro kvalificirani. To je, šovinistični ekškluzivizem in ne. demokracija! Pod, fašjstičnim režimom so mo-, rali .skoro. vsi. slovenski intelektualci zapustiti to zemljo. Po vojni so se mnogi vrnili domov in so pod prejšnjo občinsko upravo spet pridobili ali pa jim je bilo. spet pri-. znano italijansko državljanstvo, ki sojga. izgubili'; kerfso morali v inozemstvu.' češto sprejeti, drugo .tir-.’ žavljanstvo samo zato, da so si mogli zaslužiti kos kruha. Toda pod demokrščansko upravo — np da bi pri tem vodili računa' o moralnem in materialnem pritisku, ki so mu bili podvrženi slovenski begunci iz Julijske krajine — iščejo najmanjšo dlako v jajcu, samo da bi mogli Slovencem odvzeti spet pridobljeno ali priznano državljanstvo, s čimer odvzamejo prizadetim pravico do civilnih pravic. To, postopanje, ki se ga poslužujejo s slovenskimi političnimi begunci, kateri so se vrnili po padcu fašizma na svoje domove, ni človeško. Ne smemo se čuditi, če Slovenci uporno branijo svojo pravico do življenja. Braniti svoj narodni obstoj skupno z najosnovnejšimi drm žabnimi in kulturnimi pravicami ni šovinizem, ampak sveta dolžnost vsakega omikanega naroda, ki noi če napraviti samomora. Slovenci živijo in delajo na tem ozemlju že preko tisoč tri sto let, so tu in tu bodo ostali! ■Zato bom glasoval proti prora- Na eni zadnjih občinskih Sej je dr. J. Agneletto interveniral zaradi cest v Sv. Križu in zaradi kopališča, ki je zgrajeno, pa ni v prometu. Podžupan inž. Visintin je dr. Agnelettu odgovoril, ' da bodo v kratkem asfaltirali cesto, ki 'vodi skozi Sv. Križ od pred cerkve do državne ceste. Nabrežina - Prosek. Glede kopališča bo pa v kratkem .vse storjeno, da‘prične obratovati. Inž. Visintin je še obvestil dr. A-.gneletta, da bodo asfaltirali tudi trg pred,, cerkvijo .na Proseku in trg pred cerkvijo na Opčinah. Pri'' glasovanju o 'proračuhu za, '1. 1953 je bil proračiifi sprejet z glasovi večine. Proti' so glasovale vse 'skupine' ža neodvisnost STO-ja, kominformisti in neofašisti. BioloSbi zased s Rovinju Ročinj-.v .Istri Ima že ;od nekdaj dve zanimivi ustanovi; zavod za kostno. 'tuberkulozo ip zavod za biologijo morja. Prvi je največja bolnišnica za jetične v Jugoslaviji, drugi je pa najstarejši zavod te vrste na Jadranu. Italijani so po odhodu iz Istre to biološko postajo popolnoma izpraznili: odnesli so ne le razno orodje in priprave, ampak celo pod in okna. V tem zavodu raziskujejo življenje v Jadranu. Poleg domačih znanstvenikov prihaja na ta zavod tudfc lepo število tujih biologov, ki zlasti v poletnih mesecih rešujejo svoje biološke probleme na tej postaji. Lansko poletje je bilo n. pr. devet tujih znanstvenikov v tem zavodu. Tudi visokošolci zahajajo med šolskim letom in o počitnicah v Rovinj, kjer imajo praktične biološke tečaje pod vodstvom svojih profesorjev. PRVA REDNA SEJA širšega odbora SDZ V nedeljo 17. t. m. je bila I. seja jasno. Kakor je na roki pet prstov. novoizvoljenega Širšega odbora S. D.Z. v prostorih Zveze. Sejo je otvoril predsednik dr. J. Agneletto, ki je obrazložil notranjepolitični položaj našega ozemlja po znani spremembi pogledov KPS in njenih tukajšnjih organizacij. Popolni preobrat titovske politike glede rešitve tržaškega vprašanja je postavil prav SDZ v prvo črto obrambe Svobodnega tržaškega ozemlja. Temu našemu odločnemu, protestu se je pridruži) ves slovenski narod na tem ozemlju bodisi javno, bodisi v srcih, ker ni 'Slovenca, ki bi si želel , povratka Italije v Trst. Mi smo prvi’ obsodili politiko barantanja ali kakršne koli delitve ozemlja in dosledno zagovarjali, da se ima mirovna pogodba spoštovati in izvajati. Tej borbi so še pridružili tudi .v tem trenutku "indipendentisti obeh taborov, Skupina NS in končno tudi vodstvo SKSZ. Da. so !;se tržaški kominformisti spomnili dalekosežnosti Babičevih izjav šele 14 dni potem, ko je bil že ves naš narod proti'Babičevim predlogom mobiliziran, je povsem razumljivo. Tukajšnji kominformisti so pač'poslušna.podružnica'KPI in so,zato morali počakati na pdlo-, čitve centrale v Rimu. Prav tako je tudi razumljivo, "da šo kominformisti udarili po Zvezi in ne proti svojemu nekdanjemu gospodarju Branku Babiču, saj je SDZ postala odločilen faktor političnega izživljanja na tem ozemlju. Zadržanje kominformistov v preteklosti je značilnost njihovega slepomišenja v mestnem svetu, kjer so se vedno vzdrževali glasovanja, kadar je šlo za obrambo STO-ja. Tudi kadar so obravnavali v mestnem svetu slovenske interese, so pošiljali kominformisti na govorniški oder Gombača, Bernetičevo itd., nikdar pa se v obrambo slovenskih interesov ni spuščal vidnejši ko-minformist italijanske narodnosti. (Nikdar se kominformisti niso potegovali ,za slovenskega delavca domačina, pač pa jim je bil tuj delavec ali nameščenec prav takq uri srcu kakor domačin. Stališče 'SDZ do delavskega vprašanja je ki vsi opravljajo potrebne funkcije v korist celotnemu organizmu, tako so tudi v družbi potrebni vsi stanovi. Kot demokrati odklanjamo diktatuio enega razreda nad ostalimi, še bolj pa moramo odkloni:; diktaturo miniaturne skupinice diktatorjev nad celim narodom. Tudi mi smo za izenačenje, vendar za izenačenje navzgor, ne pa za izenačenje navzdol, kakor ga dokazuje praksa v tistih državah, kjer so komunisti na oblasti. Ves svet danes ve, da se delavstvu v komunističnih državah neprimerno slabše godi, kot delavstvu po ostalem svetu. Komunisti so bili 'tisti, ki so v svojih državah prvi prepovedali delavske stavke, ki tvorijo osnovni temelj- in orožje delojemalca nasproti delodajalcu. V nadaljnjih "izvajanjih je predsednik z zadovoljstvom vzel na znanje poročila o močni okrepitvi organizacije na podeželju in v mestu. Poročali ‘ so nadalje o organizacijskih .načrtih za , bodočnost tudi ostali člani odbora t.er razpravljali o, raznih notranjih organizacijskih pbfrebah Zveze. Nog Titoo govor o Trsto (Nadaljevanje s 1. strani) Komunistični žurnalin „Delo“ in njeflova ^posebna izdaja“ Politična babica in nekdanja dreserka današnjih Titovih ubežnikov okrog »Dela«, njihova krušna mati, katere vsako besedo, dopadljivo in karajočo, so vse do nesrečnega Vidovega dne 1948 požirali z zahvalo in se je učili na izust, posebno še, kadar jim je navrgla polni cuceljčk jugoslovanskega mleka in medu s prgiščem oblastnosti, žanje v teh časih črno nehvaležnost. Ampak, kaj hočemo, ko je pa rdeča governanta poniglavi otročadi sama polnila prazne bučke z modrostjo, da dolguje mladež svojim roditeljem dobre tri litre mleka m nič drugega. Nič ne vemo, če so »mladinci« okrog »Dela« svoji nekdanji, dojilji vrnili tiste tri litre mleka v tistih časih, ko so »ameriški kapitalisti« še delili, pri rdečih Maričkah tako visoko cenjeno, zgoščeno mleko, ali tega .še nisp storili. V prvem primeru se babica nima kaj pritoževati, v drugem primeru pa so se rdeči fantiči tudi na tiste tri litre mleka hvaležnosti enostavno požvižgali, saj so pokojni oče Stalin učili, da je pojmovanje hvaležnosti reakcionarna navlaka zahodnih imperialistov. Osamljena in zapuščena babica je spričo črne nehvaležnosti že, pred časom zapustila grešni svet Svobodnega tržaškega ozemlja in na smrt užaljena odšla v zasluženi kot — v »belo« Ljubljano, ki ie niti krvavo rdečilo še ni moglo prepleskati. Tu v kotu je babica pridno krpala raztrgane nogavice znamke KPS, ampak maščevalni duh jo je preganjal noč in dan. Dolgo je tuhtala zagrenjena babica in oživljala spomine na tiste zlate čase, ko je bila na tej naši zemlji oblastna gospodinja z vsemi ključi zalog in shramb, ki so trdno privezani na soliden pas ljudske imovine bingljali ob okroglem boku. Tu so rožljali ključi od kleti za teran, od shrambe za kranjske klobase, od skrinje s srebrnimi tolarji. Hlapci in dekle, najemnice in dninarji pa so plesali tako, kakor ie žvižgal babičin bič. Tudi pa-stički in voldrji, ki se danes smukajo okrog »Dela«, so takrat čivkali in prepevali do kraških pašniki tako, kakor je ukazohvala babica. Da. da prav na tej zemlji ;e bila babica nekoč prva, v Ljubljani je šestinsedemdeseta; rimski cesar pa je že pred več ko dva tisoč leti vzkliknil; »Raje bi bil v tej vasi prvi kot v .Rimu drugi!« Tržaški bič zamenjati za raztrgano nogavico je vražje slaba kupčija. Menda je že takšna usoda vseh babic; tistih, ki so gospodovale na gruntih .starodavnih »kulakov«, in tudi tistih, ki' so.na vzhodu čez noč postale »velekuiaki«, Mi »reakcionarni« zahodnjaki bi zopet rekli črna nehvaležnost, in tudi babica najbrž tako misli, saj so jo v mladosti krščanski ljudje učili trgovskega poklica in pri takem poklicu je hvaležnost nasproti kupcu prva in osnovna dolžnost izšolanega prodajalca. Ampak ženska maščevalnost ni od muh in daleč presega vse ideologije .z marksizmom v.red; ženska obiastiželjnost ne kloni niti pred, raztrgano nogavico. In tako se je zgodilo, kar se pri užaljenih babicah tako pogosto dogaja. Ce babica viha nos in kuha, rilček, je najboljše zdravilo jezični prepih. Glavno je, da pod kakršno koli pretvezo spravimo govorilni mlinček v pogon, in ko se je to posrečilo, udarijo v sproščenost vse zatajene sile s tako hi-trosjo in močjo, da se gore obračajo. Mlinček se je zavrtel menda 27. aprila in dosegel polno obratovanje prav na praznik dela, 1. maja. Zatulila je burja, ki je zadnje o-stanke nekdaj tako številne služinčadi zavrtela v pravi ples sv. Vida. Qb šentjakobskih vogalih ulice Montecchi so zvesti ostanki obračali čepice in klobuke na vse štiri strani, ampak do ravnotežja niso in niso prišli, in še danes jih pošteno zanaša. Vsi tržaški Slovenci so burjo prekleli, nekateri glasno in javno, drugi v razočaranih srcih. Samo krdelce babičinih ubežnikov se je potuhnilo, »Naj drvi burja v. sam večni Rim, jo bodo že tam ukrotili! Za tako burjo nimamo direktiv!« Tako so modrovali nekdanji babičini dojenčki pri »Delu«. V Rimu pa gospoduje rimska birokracija in komunistično birokratsko kljuse ni prav nič drugačno od ostalih rimskih konjskih na-dušljevcev. Tako so direktive precej zakasnile. Celotno slovensko javno mnenje je bilo za dolge ki-, lometre pred vidalijevskimi brusilci peta. Kako zamujeni avtobus dohiteti, kajti z direktivami je; prišel tudi najstrožji ukor, ki je po komunističnih paragrafih salamensko nevarna zedeva. Domislili so se, da bi tudi rdeč: lemenatarji z atomsko hitrostjo izdali svoje, recimo »dialektične vaje«. Žurnalin je danes kulturni pojem matere Italije in kako bi se mu mogli odreči tisti, ki v Padovi grmijo:' »Vogliamo, che sevne vadano gli Alleati, e che si costituisca una ammihistrazione civile,' che, italia-na per due terzi, decidera sulla sorte di Trieste!«? Po slovensko se to glasi .takole: »Zahtevamo uveljavitev mirovne pogodbe z Itaiijo( ki so jo odobrile italijanska in jugoslovanska .vlada ter vse ostale, zainteresirane vlade!«.,. Za točen prevod seveda ne jamčimo, preskrbeli so ga izvežbani prevajalci pri »Delu«, kjer imajo poseben prevajalni urad, ki pa ima to posebno nalogo, da Vidalijeve govore v Bariju ali Padovi prikroji za potrebe preiahkovernega tržaškega komin-fermskega proletariata slovenske narodnosti. Pa vrnimo se k žurnalinu. Izda-; li ga niso v čast in slavo 1. maja, pa’ pa v ovekovečenje VII. občnega zbora SDZ. Ne sicer v svečani obliki, ker so svoj žurnalin kot praktični ljudje s prirojenim pri-dobitniškim čutom namenili tudi še za druge človeške potrebe. Kakor vsi žurnalini, tako so se tudi marksistični lemenatarji držali strogo žolte vsebine, in ker je v komunističnem raju »ljudsko sodišče« ali po slovenskih izročilih »krvava rihta« bistvo ideološke dognanosti, so navdušeni stremu-ščki po .nasladah in pohotnostih »ljudskih sodnikov« in »ljudskih tožilcev« zaigrali v svojem žurnalinu lutkovni prikaz številnih »ljudskih procesov« moskovskega, bu- (Konec na 4. strani) Zaenkrat je treba izključiti, da bi se Tito izneveril Zahodu ter z orožjem in prtljago prešel v sovjetski tabor. Ni pa izključeno, da je — spoznavši pripravljenost določenih zahodnih krogov v tržaškem vprašanju — začutil potrebo po preučitvi sovjetskega stališča o tem vprašanju. Na podlagi teh podatkov tržaška stvar danes stoji takole: , Vprašanje avstrijske mirovne po-godDe bo oživljeno na koncu tega ali pa začetku prih<*tnjega meseca. Vsa podoba je, da bo Sovjetska zveza ,zopet postavila »junctim« med podpisom avstrijske mirovne pogodbe in izvršitvijo mirovne pogodbe glede Trsta. Zavezniki bi pač morali razmišljati o tem, da-li je zanje bolje izvršiti pogodbo o Trstu in doseči izpraznitev avstrijskih petrolejskih polj ali pa izročiti Trst Italiji ter s tem preprečiti avstrijsko mirovno pogodbo in s tem pogodbo o ureditvi avstrijske republike. Alternativa Trst- a-li Avstrija, to se pravi ali svobodni Trst in svobodna Avstrija, ali pa Trst pod Italijo in Avstrija pod sovjetsko okupacijo, se nam dozdeva pač tolikanj jasna, da ne dopušča oklevanja na zavezniški strani. Odreči se avstrijskemu- petroleju na ljubo Italijanom, sp nam zdi nekam predrago! Nobena odgovorna vlada ne bo mogla opravičevati svojo slabost do Italije, če bi s to slabostjo spravili v nevarnost ne le. obstoj Avstrije, ampak tudi ravnotežje Podonavja. Tehtnica tržaškega vprašanja se je v zadnjih dneh nagnila torej v škodo italijanskih zahtev, zaradi česar novo Titovo stališče glede Trsta ni nič drugega kot posledica novega položaja, ki je nastopil zaradi italijanskih prizadevanj. Italija je podpisala mirovno pogodbo, vendar pa je naredila vse mogoče, da bi jo razveljavila. Iz-gledi za uveljavljenje mirovne pogodbe so se tako zmanjšali, zmanjšali so se pa zaradi dvolične italijanske politike! Zato je pač že skrajni čas, da Italija enkrat za vselej opusti politiko, ki bi mogla veljati za italijanska področja, ki je pa hkratu škodljiva za Italijo in za Trst. Odpuščanje delavcev v ladjedelnicah, pretnja z uničenjem sicer donosnih podjetij, vse večja in težja podreditev Trsta italijanski valutami politiki, da niti ne omenjamo raznih begunskih težav, je neposredna posledica nacionalistične politike,. ki ne odgovarja več današnjim gospodarskim, kulturnim in socialnim prilikam, saj ni odgovarjala niti prilikam pred letom 1918! Scipio Slataper je to inkompati-bilnost italijanske stvarnosti in nacionalističnega romanticizma že tedaj uvidel. Cimprej bo to storila tudi današnja Italija, tem bolje bo zanjo. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu priredi v soboto 23. maja ob 20.30 uri v Avditoriju ZVU III. Baletni z nastopom baletne šole ob sodelovanju slovenskih in ruskih folklornih plesalcev. Koreograf je voditeljica baletne šole operna plesalka gdč. Tatjana Akinfijeva. Pri klavirju spremlja gdč. Ga-lina Kvaskova. Na sporedu so umetni in narodni plesi ter folklorni nastopi pri izvajanju skladb Delibesa, Čajkovskega, Mo-. zarta, Schuberta in Chopina. Vstopnice dobite na sedežu društva v Machiavellijevi ulici 22-11 od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ter pri vseh odbornikih in zaupnikih društva. Tel. 62-75. v; I-: S Ti s' T R Z / —^ 1 . 1 —- ■ ■ ■■■- v š; EGA’ Slopami in ..Risornimento II Pod tem naslovom je profesor tukajšnjega vseučilišča, Gaeta, i-mel 12. t. m. predavanje, ki je trajalo uro in pol. Predavanje je bilo v razstavni dvorani Rosovič -Hossoni na korzu, kjer je bilo prostora za kakih sto poslušalcev. Profesor Gaeta je naslednik Fa,-Cu$iw na stolici za navejŠP zameno in bi ga žareti, ifga. mor rali srn<^r«<{ za n(a P9,lfo iMfanskegfr »fttsg^,0t^rity«V po njegovem za4r2a,jviu; % ne. znp,, we„ »lotfgnsk^ «?. lirvatsko, zarobi , česar so njegov glavni vir IŽiMttUlit prjetf^or, sil razni listi iz čiasa okroa l. 1^49 (n. pr. »La Favella«, »frAvipejiire« iz Oiibropji^ko), Ve le tp, da je zadrski ' »Norini Wstf, 1Najprej d italifantini in se' imeiurgfll »H Nazionate«. Naglašuje s fflfSfo prikrito škodoželjnostjo, da sb Slovani (Kiopitar, k-iikvffevtč -$% pa, od Vfenšilifčnegp pr^esorja,, ki, z, ne,->».. tfP¥k katfro si je: sam tikPii nastop javnp), morali pričah/pati vsaj nekn-j znanja, Zato ne moremo drugače kot da izrazimo željo, da bi se v bodoče profesorji tržaškega vseučilišča svoji nalogi posvetili z veijo, vnemo iv temeljitegaP*tofaV9* če jim je d? tega,, da. bi, se, povzpeli vsaj do zunanjega vj44M objekti??tasti- Blagoslovitev novih zvonov v Šempolaju V devinsko - nabrežinskem deka-.natu so začeli v maju krstiti nove zvonove, katere so oblasti vrnile in s tem popravile krivico, ki je bila narejena našim cerkvam, ki so bile med zadnjo vojno oropane svojih zvonov, V Sempolaju in Slivnem je bil tak slovese« krst v nedeljo 10. maj ja; v Slivnem dopoldne po slovesni farni maši, v Sempolaju pa popoldne po slovesnem blagoslovu. Vse obrede blagoslova zvonov je opravil de vinsko-nabrežtnski dekan, 6. g. St ant a, ob udeležbi številne duhovščine- in vernikov,- ki so z veseijep* prisostvovali redkemu o-b.redu.. ‘Na.; binkoštni ponedeljek -bo, sl-*>-vesen blagoslov- zvonov v Zgonika kjer bio, navzoč tudj> gpriški nadškof. Blagoslovitev., zvoaov. v Zgoniku zato obeta*, d%, i?ppde kot izredna slovesnost. Slovenski oder v Nabrežini Po daljšem času gostuje v petek 22. maja ob 22.30 uri v kinodvorani v Nabrežini Slovenski oder iz Trsta. - Zaigrali nam bodo Timermansovo itridejanko v devetih slikah: ŽUPNIK IZ CVETOCEGA VINOGRADA. (">o lepo uspeli premieri v Av-iitoriju tej- gostovanju na Bazovici i« Dolini bodo tugl ireiincenv, nudili lep umetniški in zabavni užitek. V preteklem. tednu 'je imel general Wjnterton dvakrat prilika prisostvovati svatbenim svečanostim ojb poroki baronice Marije Liuize Banf^eld z industrijcem Mostert-zom, ki ima svoj poslovni sedež v bližini Milana, čeprav je švicarskega porekla. Svečanosti so imele za pozori-šče Tripkovičevo vilo na Greti in stolnico sv. Justa. Nevesta je hči barona Gotfrida Banfielda, znanega letalca iz prve svetovne vojne in nosilca najvišjega odlikovanja za hrabrost, ter Marije, hčere znanega brodolastni-ka Bogdana (Diodata) Tripkoviča, ■ustanovitelja istoimenske družbe. Ce je baron Banfield po materi iz Boke Kotorske, so vsi Tripkoviči po rodu iz Dobrote v Boki Kotorski, ki je rojstno mesto tolikih odličnih ljudi, Čeprav ima prebivalstva le tisoč duiš. Zaradi tega so bili Tripkoviči vedno ponosni na svoj rod, ki se je vedno odlikoval po veliki podjetnosti. Njihove ladje so svojčas kljub besnenju barbareških gusarjev že v JCandijski vojni (1643-1669) nudile dragoceno pomoč beaečanskim vojnim silam, zaradi česar je beneška republika že tedaj Tripkovi-čeu podelila plemstvo. Njihova dejavnost se je izkazala tudi v Knrf- novega Trsta ski vojni (1716-1718) ter v borbah z Ulcinjem, tako da je za časa vojn proti Napoleonu britanski poveljnik jadranske eskadre, koip.odor Hoste, z ladje »Bakarjte« in kasneje z »Amphiona« vzdrževal, tajne zveze z Andrejem, '"ripko.vičem, ki je tedaj živel v Dobroti. Toda že Andrejev sin Nikolaj je živel v Trstu in ga Agapito omenja I. 1833 v seznamu upraviteljev Bokeljske-ga Združenja za pomorsko zavarovanje, iz katerega je nastala »Jadranska zavarovalna družba« (»Riu-nione Adriatica di Sicurtd«). Nikolajev sin Luka je bil ognjevit rodoljub in je Boko zastopal najprej v dalmatinskem sab;ru, kasneje pa z dalmatinskimi zastopniki na zasedanju troedine kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije v Zagrebu. Bogdanov oče je bil zapovednik jadrnice »Borite!j« in prigodnostni pesnik, ko se je 1. 1862 osnovala dobrojska čitalnica, prva na jadranskem Primorju. Bogdanov brat Stefan pa . je poginil v Sredozemskem morju z jadrnico. »Taganiok«.. Predaleč bi nas vodilo, če bi go-v^ri^i. še, o črnogorskih podjetjih drugihj Tropinovcev, ki,- so svojo dej-jasnost razprostrli po črnomorskih pristaniških od Suline do Odese ter od Merinpola pa do Temrjuk® na Rnbanu. „Delo“ in njggova posebno izdaja (Nadaljevanje, s 3. strani) ‘kneškega, sofijskega, budimpeš-tan-skega, varšavskega, tiranske^, pekinškega, praškega in podobnega pravosodja. Greini kozliček je v »ljudski obtožnici« — SDZ, ki so ji velikodušno namenili kar šes-t naslovov, 182 vrstic srednjih črk, medtem ko so babici posvetili vsega en naslov, 16.vrstic najdrobnejšega tiska in 21 vrstic srednje drobnega tiska. Morda pa se bosta skregana bratca najprej pobotala prav v Trstu?.!.., Sami sebi so privoščili 2 naslova, 32 vrstic srednje-, ga, 5 vrstic polnomastnega jn 9 vrstic na j več j ega tekstnega tiska. O-stalo je »komunistično dokazno gradivo*. Nič čudaega, če so taki »pravniki« uporabni le še za »Delo«. Pripravniki za »ljudske sodnike« in »javne tožilce« so že pred dolgim časom na demokratičnih tleh doživeli strahovit polom. Nabrežina in Sv. Ivan sta jim pošteno zamašila usta, zato so verjetno mislili, da bi bolje odrezali s »posebno izdajo«. Ugotoviti pa moramo, da od tistih časov niso prav nič zra-stli niti na duhu niti v dialektični spretnosti. »Ljudska sodišča« pri nas ne vlečejo, so ostala v preveč dobrem spominu iz tistih časov, ko so 3e »ljudski sodniki« in »javni tožilci« obeh komunističnih izpovedanj objemali, odgovornosti pa tovorili na grešnega -kozla, ki se je takrat i-menoval »slovenski narod«. Te pravde pa še niso končane.... • • • Vemo, da trda prede revolucionarnim užitkarjem in poklicnim komunističnim zaslužkarjem (monopol za poklicnega voditelja pa, ima vsekakor rag. Vittorio Vidali, saj je svoje »voditeljstvo« desetletja prodajal menda po vseh celinah sveta). Dotacije, ki tečejo skozi Rim, še komaj curljajo, če in kadar dosežejo periferijo. Ragio-nierji so vsekakor natančnejši ljudje od babic in plačujejo po storjenem delu. Res izgleda sedanja babičina konjunktura močno zapeljiva, vendar na komi n formi stične limanice se kalini ne. lovijo več-Volitve na Zahodu to prav posebno- očitno nakazujejo. Tndi iurnfttin ne mehča več zasušenega lepila, saj so vsi -za dostojno vzgojo svojih otrok zaskrbljeni Slovenci siti žurnalinske navlake, obrajta jo samo še po kak falirani študemtek. Brez vrednosti pa »posebna izdaja ,De-la'« le ni. Pokapala je v, polpi razgaljenosti vso moralo izprijene komunistične politike. Pošteni ljudje smatrajo vsakega sočloveka za poštenjaka, in to vse dokler sam ne dokaže nasprotnega. Tako je postopala -tudi SDZ celo nasproti komunistom, čeprav z -vso tenkočutno previdnostjo. Pri tem se ni prav nič ozirala na Svoje strankarske interese, ko- in če je š#& -za slovenske narodne interese ali za obrambo STO-ja. Pri posameznih akcijah je iz nakazanih nujnosti narodnih potreb sodelovala tudi s komunisti enega in drugega izpovedanja. Titovci so rešitev tržaškega vprašanja obračali kot vetrnico, in to je »Demokracija« neštetokrat javno ugotavljala. To so titovci delali 'tudi v času. ko so današnji Titovi ubežniki še trdno stali ob njegovih jaslih — in o teh rešitvah molčali, v kolikor jih niso po službeni dolžnosti zabijali v glave svojim manj aorečim tovarišem. Tndi Vidali in KPI nista ostopala drugače. Ni treba ponavljati izjav in priporočil, ki so vse po vrsti (t. zadnjo Vidali je vo »iznajdbo« vred) v bistvu kršile mirovno pogodbo z Italijo. Kdor jo krši, je njen prvi grobokop! Slepomišenje s Sovjeti nima nobenega praktičnega pomena. Tudi ZBdnji komunistični mobiliziranec ve, da bo Sovjetija postopala tako, kakor ji bodo narekovali njeni komunistični interesi, in če bo pred volitvami v Italiji spustila podkupljivo bombo po vzorcu 20. marca 1948, bodo slovenski repki Vi-dalijeve partije prav tako navdušeno ploskali Malenkovu, kakor so Titu. ko ie prodajal Trst Togiiatti-ju. Krivdo bodo seveda po komunistični morali naprtili drugim. D&oes kričijo in vpijejo z močno; histeričnim poudarkom, da poznajo. .Titovo »verolomstvo«, ne vemo že koliko let, Priznavam©, da so jim konmnistične »moralne, vrline« bplj poznale kakor nam. Ampak eni in drugi 50 se napajali pri istih vrelih Stalinove moralke, Ceiar se je Janezek naučil, Janez zna! Kaj naS lonec sppčita P9nyi? Dobro so storili VidaUjevi slovenski priskledniki, da, so prav te moralne čednosti komunistične politike nanovo osvežili. Da je ta. osvežitev pepela tudi že v zadnjo vas. slovenskega podeželja, so nam dokazali številni sestanki po našem podeželju, kjer je že sama Vidalijeva potegavščina s kršenjem mirovne pogodbe z Italijo mnogim razsodnim dosedanjim Vidalijevim privržencem postala močno sumljiva- Samo zato tudi krik in vik proti stalno naraščajoči SDZ, ki vodi premočrtno in dosledno politiko za STO od svoje ustanovitve dalje. Tržaški Slovenci vedo, kdo zagovarja njihove interese, vedo pa tudi, da je Vidalijeva partija podružnica KPI, ki se za Slovence briga samo toliko, kolikor in kadar ji to narekujejo partijske koristi. Slovenski Titovi ubežniki so samo njeni plačani uslužbenci, ki so zamenjali gospodarja. Hlapec ne rentači javno zoper svojega gospodarja, posebno še, če je gospodinja KP!... Tržaški Slovenci naj vedo, da so vsa sedanja in bodoča komunistična, spletkarjenja in varanja prav toliko vredna kot trditve zadnjega »Dela«, da je tajnik SDZ dr. Branko Agneletto in ne g. Ivan Rudolf, ki je bil za to funkcijo izvoljen Je četrtič zaporedoma. Da ne bi kdo mislil, da je tukajšnja komunistična NKVD morda pomanjkljivo organizirana; ne tudi ta laž spada v krog vseh ostalih komunističnih potvorb. Zato Slovenci zavračajte vse »senzacije«, s katerimi vas bodo e-ni in drugi komunisti v bližnji pri-hodnjosti zopet poskušali prcgolju-fati. Naprej za zmago STO-ja! Vendar, sodeč-po tej obseini dejavnosti, ne bomo pretiravali, če trdimo, da -s« Tripkoviči med pcv*-mi, ki so doprinesli ki tržaški -blaginji, in sicer v času življenjskih nevarnosti, ki so tedaj ogrožale življenje vsakega pomorščaka. Neustrašeno so se borili z največjimi preizkušnjami in njim gre zasluga, če je Trst postal glavno tržišče za kavo, in če so tržaške ladjedelnice danes nezaposlene — doživele tolik procvi-t, da so tržaške zavarovalnice dosegle evropski pomen. To svetlo izročilo, ki so ga iz Boke prenesli v Trst, je našemu mestu prineslo novih sil in novih gospodarskih možnosti. To izročilo je prišlo do izraza tudi pri svečanostih ob priliki poroke Banfield-Mostertz. Na njih ni bilo šumnega veselja, niti bučnosti naših prekomorskih sosedov, ampak so potekale mirno in dostojanstveno ter z ono resnobo, ki je bila značilna za Dobroto, ki je bila v vseh časih vzor vse Boke Ko-, ^orjke, in sicer zaradi visokega pojmovanja življenjskega dostojanstva in zaradi plemenitosti, ki se zrcali v estetskem čutu njenih sinov. Kaj. -bi - pisali na dolgo! Naj zabeležimo le, da sta prisostvovala dva Cosulicha, Anton in Guido, dočim je Antonova pravnukinja Julijana Viasson skupaj z Barbaro, vnukinjo dr. Maria Tripkoviča, spremljala nevesto, ki ja je do oltarja vodil oče, baron Gotfried Tripko-vič. V povorki smo videli poleg drugih še barona Rallija z gospo, vojvodinjo Visconti di Grazzano, grofa Brandolinija d’Adda, grofe; Banetti iz Milana, grofa Cari&nani-ja iz Neaplja, grofa Mangellija, grofe Viakson, markizo Božo Ray, iz ViCenze, gosp. Ray-Word iz New Yorka, grofa Romana, barona E-conomo z gospo rojeno W!ndisch-graetz in kneginjo Aneto Bourbon rojeno Gorup. Vsi ti so prispeli, da počaste prisotne potomce Tripkovičevega rodu.. Pravzaprav so se vsi oni klanjali življenjskemu delu Človeka našega jadranskega Primorja, kapitana Bogdama Tripkoviča, rojenega ,v Dobroti 2. novembra .1862. Pritožba beg unče v Po zakonu uživa vsak človek zaščito svojega imena in priimka. To pravico so pred kratkim s sodiščem uveljavili tudi naši go -riški rojaki in z znanim sodnim izrekom doživeli veliko zadoščenje za svoje vztrajno - prizadevanje v tej zadevi. Borba za zaščito lastnega imena in.priimka na Tržaškem je sila težavna, za. nas Slovence, ker imamo opravka z upravnim aparatom* ki mu je samovolja.- edino merilo, in Bažejije veljavnih: zakonov (v kolikor. gre seveda za slovenske koristi) najvišja dolžnost; Danes se pet hočemo dotakniti vprašanja zašiJde imena in priimka v Trstu živetih beguncev. Lotili smo se te«a.;v prepričanj^ da no hiogoče dokazati, zaveznikom (ki ima jo, vso odgovornost za vsestransko morataa in fizično zaščito, beguncev, ki. so se k nam zatekli* da 60 rešili pred komunističnim nasiljem vsaj; svojo osebnost), da i-majo med drugim tudi dolžnost* da zaščitijo tudi begunčevo pravico do imena in priimka. Ime in priimek sta namreč bistvemi sestavini be-gunčeve osehnositi in pravkar smo rekli, da beguncem razen njihove osebnosti ni ostalo prav nič po trenutku, ko.so sami po sebi izbrali svobodo ali pa. so jih komunistična oblastva izgnala. Kaj se namreč dogaja v Trstu glede begunčeve pravice do- zaščite njegovega imena in priimka? Organi, ki vodijo begunska taborišča na našem področju in uradniki begunskega urada Zavezniške vojaške uprave v Trstu pozabljajo, da sta ime in priimek begunca (čeprav naj bi bil po' mnenju tukajšnjih italijanskih funkcionarjev begunec brezpravna raja) nedotakljiva in sveta vsebina njegove osebnosti. Zaradi tega ni pravilno, da ta imena in priimke pačijo po mili volji v skladu s fonetičnimi pravili jezikov, ki jim posamezni organi begunskih taborišč in uradniki begunskega urada ZVU pripadajo. Ogledali smo si nekaj begunskih osebnih izkaznic in ugotovili, da so iznesene pritožbe upravičene. Dogaja se nato še to, da tukajšnji občinski anagrafski organi, ki imajo opravka z vpisovanjem beguncev, kateri iz k&tere-ga koli razloga morajo biti vpisani v tržaške ahagrafske spise, begunsko ime :n priimek vnovič popačijo. V kolikor pa ne uvedejo -nove spakedranke, vnesejo v uradne matične knjige že popačeno imensko in prriinsko obliko, ki jo ugotovijo na begun-čevi osebni izkaznici. Prosimo zalo v imenu raznih beguncev, ki so se obrnili glede tega do našega uredništva, vodstvo begunskih taborišč in. funkcionarje begunskega urada ZVU, naj odredijo temeljito revizijo vpisov begunskih imen :in priimkov, ki naj v vsem soglašajo z njihovo izvir.*-no grafično obliko. Vabili na predavanje ! A K' JADRAN vabi člane na predavanje g. dr: J; Škrka: Upravno, ureditev v britsko-ameriškem pasu STO-ja, ki bo -v četrtek, 28: t. m., v klubovem sedeža, ul. Machiavelli mi, ob 20. uri. VDOVEC 53-LETNI DELAVEC Z. lastno hišo* bivajoč., na Tržaškem izven mesta, eden. prvih beguncev s Slovenskega Primorja, ubog, pa vseskozi pošten, delaven in politično neodvisen, želi znanja s sebi primerno Slovenko, begunko istega nazora v svrho ženitve ali pa za mala hišna dela proti primerni odškodnini. Ponudbe s točnim naslovom na upravo* »Demokracije« pod VDOVEC. Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111 ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in nd 17 -19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 SDD priredi 31. t< m. IZLET Prijave na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-JI - telef. (2-75. lUBROViljt’ consbega podpredsednika Z upravnim, ukazom štev. 36, ki je stopil v veljavo 113. maja . 1953, je bil odvetnik dr. Liiciano Perso-glia, po rodu iz- Gorice, imenovan za conskega podpredsednika. IZ NABREŽINE Delovanje obč. odbora Na seji ožjega odbora občine Devin-Nabrežina dne 12. t. m. so razpravljali o naslednjih zadevah: 1. Zupan je poročal, do so bila razdeljena stanovanja v obeh ljudskih -hišah, in sicer v Stlvanu in Nabrežini (pri sanatoriju). Stanovanja je prejelo osem družin, katere je komisija Zavoda za ljudske hiše spoznala za najbolj potrebne. 2. Dalje je župan poročal, da je glede na obupen položaj stanovanjskega vprašanja v občini dosegel pri ravnateljstvu -za javna dela in pri Zavodu za ljudske hiše, da bodo zgradili v občini še dve šeststa-novanjski hiši. Tozadevna sredstva so že na .razpolago. Naloga občinskega sveta, ki, bo v najkrajšem, času sklican, bo, da določi zemljišče za gradnjo led dveh hiš. 3. 2upan je poročal, da so pretekli petek končno oddali delo za gradnjo nove šole v Sempolaju. Delo je prevzelo stavbno podjetje »Cardea« iz Trsta. Z delom bodo takoj začeli. 4. Sklenili so, da bodo šolsko poslopje v Sesljanu in otroški vrtec v Mavhinjah oddali v najem za počitniško kolonijo begunskih oi trok ustanove »IRO« v Trstu, medtem ko je iza avstrijsko počitniško kolonijo na razpolago šolsko poslopje v Nabrežini ali v Mavhinjah. 5. Sestavili so občinsko komisijo štirih članov, ki bo odločila o prošnjah za dve prosti občinski stanovanji- 6. Vzeli so na znanje dopis Urada za higieno o izvršenem pregledu trgovin in javnih lokalov ter odločili, da ukrenejo potrebne mere proti tistim lastnikom, pri katerih so našli razne nedostatke. 7. Razpravljali so na koncu še o raznih vprašanjih upravnega značaja. se Mižati Urar na Zlatarna ul* Roma 10 (J)ri nas dobite prekrasna darila po zelo ugodtiih cenah i Mizarji I hmetovnlci V podjetnih! • Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vlal* Sonnlno, 2 4 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 K R M I N Cormons - prav. Gorlaeta