CD
Ö Celovita obravnava Cclovekovih pravic ^^ in temeljnih svobošcCin v šolah
O Anida Sarajlicc
^ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Cd
Ozaveščenost o pomembnosti (človekovih pravic sili v iskanje ^H trajnejših rešitev na podrocju poučevanja clovekovih pravic in ^^ temeljnih svoboščin. S sprejetjem vse ve^ dokumentov tako na • ^H mednarodni kot evropski ravni, ki zavezujejo države pogodbenice k izobraževanju in ozavešcanju otrok o njihovih pravicah ter prepoznavanju kršitev slednjih, se je ustvarila potreba po celovitem obravnavanju tega podrocja. Slovenija je kot podpisnica številnih pomembnih konvencij zavezana sprejeti dolocene ukrepe tudi na področju izobraževanja in ozaveš^anja šolskega kadra ter ucencev ^^ in dijakov ter o njih redno poročati. Najbolj trajno rešitev predstavlja ^^ uvedba posebnega izbirnega predmeta (Človekove pravice in temeljne svobošcine v osnovnih šolah ter ustrezna dopolnitev izobraževalnih programov pri določenih predmetih v srednjih šolah oziroma obveznih vsebinah v gimnazijskih programih. Ustrezno rešitev predstavlja tudi uvedba obveznega predmeta Demokratično državljanstvo in clovekove pravice v osnovnih in srednjih šolah, ki je skladna s priporočilom Sveta Evrope. Za realizacijo navedenih rešitev je potreben tudi poseben angažma vodstvenega kadra v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Z uvedbo trajnih rešitev pa izpolnitev ukrepov ne bo omejena na projekte Evropskega socialnega sklada in državni proračun.
Ključne besede: človekove pravice, izbirni predmet v osnovnih šolah, ucni naprti, mednarodni dokumenti, otrokove pravice
Uvod
Na izjemen pomen podrocja clovekovih pravic kažejo tako nacionalni kot mednarodni in evropski dokumenti. Z analizo spodaj navedenih dolocb lahko sklepamo, da je Republika Slovenija zavezana otrokom zagotoviti ustrezno izobrazbo, ki se nanaša na obravnavo clovekovih pravic, katerih del predstavljajo tudi otrokove pravice. V nadaljevanju bom izpostavila najbolj pomembne pravne dokumente, ki predstavljajo temeljno podlago za utemeljitev potrebe po dopolnitvi ucnih nacrtov v osnovnih šolah in izobraževalnih programih v srednjih šolah ter razloge za nezadostnost obravnavanja le dolocenih vrst clovekovih pravic, kot so to državljanske in politicne pravice.
VODENJE 2I2OI4: 61-77
Nacionalni dokumenti
Na področju nacionalnih dokumentov so najbolj pomembna določila Ustave Republike Slovenije (1991), ki predstavlja najvišji pravni akt in vsebuje temeljne doloCbe, ki so podlaga vseh ostalih pravnih aktov (zakoni, pravilniki, odredbe, navodila, odloCbe itd.), za katere se zahteva skladnost s slednjimi. Torej, v Ustavi Republike Slovenije kot nadrejenem pravnem aktu je doloCeno, da je Slovenija demokratiCna, pravna in socialna država. NajveCji del besedila je namenjen Clovekovim praviCam in temeljnim svobo-šCinam, kjer so navedena predvsem osnovna zagotovila za zašCito najbolj temeljnih praviC državljanov. V zvezi s podroCjem izobraževanja je najbolj pomemben 57. Clen Ustave Republike Slovenije. Tako je v tretjem odstavku navedenega Clena doloCeno, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. V zvezi s tem bi poudarila besedo ustrezno, saj kljub nedefiniranosti in splošnosti, ki dopušCa široko interpretaCijo, pomeni zagotovitev izobrazbe, ki je potrebna in primerna pri doloCeni fazi otrokovega razvoja in starosti. Nadalje je pomen Clovekovih praviC poudarjen tudi v 2. Clenu Zakona o organizaCiji in ^inandranju vzgoje in izobraževanja (zoFvi 2007-2012), ki predstavlja krovni zakon na podroCju vzgoje in izobraževanja. V drugi alineji navedenega Clena je doloCeno, da je Cilj vzgoje in izobraževanja med drugim tudi vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugaCnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in Clovekovih praviC in temeljnih svobošCin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratiCni državi. Torej, v obeh navedenih pravnih aktih so navedene Clovekove praviCe, ki vsebujejo sklop državljanskih, politiCnih, soCialnih, ekonomskih in kulturnih praviC. Posebno podroCje pa predstavljajo otrokove praviCe, ki so obravnavane v KonvenCiji o otrokovih praviCah (1989). Navedena konvenCija vsebuje temeljne praviCe otrok, ki morajo biti zagotovljene otrokom ter usklajene z naCionalnimi predpisi.
Mednarodnopravni dokumenti
Na pomembnost mednarodnih dokumentov in njihov nadrejen položaj v razmerju do naCionalnih pravnih aktov kaže 8. Clen Ustave Republike Slovenije, kidoloCa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi naCeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Nadalje je doloCeno, da se ratiflCirane in objavljene mednarodne pogodbe
uporabljajo neposredno. V zvezi z navedenim lahko sklepamo o izjemnem pomenu in vplivu mednarodnega prava na nacionalno zakonodajo, ki mora biti usklajena z načeli mednarodnega prava in podpisanimi mednarodnimi pogodbami. V primeru, da nacionalni predpisi ne vsebujejo določb podpisanih mednarodnih pogodb oziroma jim nasprotujejo, se te uporabljajo neposredno.
Za področje vzgoje in izobraževanja je najbolj relevantna Konvencija o otrokovih pravicah skupaj z izbirnimi protokoli. V 29. clenu Konvencije o otrokovih pravicah je tako doloceno, da države pogodbenice soglašajo, da mora biti izobraževanje usmerjeno h krepitvi spoštovanja clovekovih pravic in temeljnih svobošcin ter nacel, dolocenih z Ustanovno listino Združenih narodov ter k pripravi otroka na odgovorno življenje v svobodni družbi v duhu razumevanja, miru, strpnosti, enakosti med spoloma in prijateljstva med vsemi narodi, etnicnimi in narodnimi ter verskimi skupinami in osebami staroselskega porekla. Torej, v konvenciji je neposredno izpostavljeno, da izobraževanje mora biti usmerjeno h krepitvi spoštovanja clovekovih pravic. Da bi se dosegel namen navedene dolocbe, je potrebno dobro poznavanje celotnega podrocja clovekovih pravic in temeljnih svobošcin in ne le dolocenega dela, ki predstavlja delno realizacijo teh dolocb. Konvencija o otrokovih pravicah ima še dva izbirna protokola, ki ju je Slovenija že ratificirala in tretjega, ki je v postopku ratifikacije. V Izbirnem protokolu h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije (b. l.) je v drugem odstavku 9. clena doloceno, da države pogodbenice z ustreznimi sredstvi obvešcanja, izobraževanjem in usposabljanjem ozavešcajo široko javnost, vkljucno z otroki, o preprecitvenih ukrepih in škodljivih posledicah kaznivih dejanj iz tega protokola. Pri izpolnjevanju navedenih obveznosti pa so države pogodbenice dolžne spodbujati sodelovanje skupnosti in še posebej otrok in otrok žrtev v takih programih obvešcanja, vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja, in to tudi na mednarodni ravni. Nadalje je v preambuli Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih doloceno (b.l.), da države pogodbenice spodbujajo sodelovanje mednarodne skupnosti, še posebej otrok in otrok žrtev, pri širjenju informacij in vzgojno-izobraževalnih programov v zvezi z izvajanjem protokola. V postopku ratifikacije pa je tudi tretji Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporocanja kršitev, vezanih za otrokove pravice (»Optional Protocol to the Convention on the Rights of the Child on a Communications Procedure« 2011).
Ne glede na zgoraj navedeno pa najbolj temeljni dokument mednarodne skupnosti predstavlja Splošna deklaracija o človekovih pravicah, kije bila 10. decembra 1948 sprejeta in razglašena na Generalni skupščini Združenih narodov. Tudi v tem dokumentu je v drugem odstavku 26. člena izpostavljeno, da izobraževanje mora biti usmerjeno k popolnem razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pospeševati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi, rasami in verskimi skupnostmi ter pospeševati dejavnost Združenih narodov in ohranitev miru. Podobno je poudarjeno tudi v 13. členu Mednarodnega pakta o ekonomskih, sočialnih in kulturnih pravičah (1966) v katerem se države pogodbeniče strinjajo, da mora imeti izobraževanje za čilj poln razvoj človekove osebnosti in dostojanstva ter da mora krepiti spoštovanje človekovih pravič in temeljnih svoboščin.
Najnovejši dokument mednarodne skupnosti, relevanten za področje človekovih pravič, predstavlja Deklaračija Organizačije združenih narodov o izobraževanju in usposabljanju za človekove praviče (b.l.) katere določbe zavezujejo tudi Slovenijo. Že v 1. členu navedene deklaračije je določeno, da vsakdo ima pravičo poznati, poiskati in pridobiti podatke o vseh človekovih pravičah in temeljnih svoboščinah ter imeti dostop do izobraževanja in usposabljanja za človekove praviče. Nadalje je v 2. točki navedenega člena zapisano, da sta izobraževanje in usposabljanje za človekove praviče nujna za spodbujanje splošnega spoštovanja vseh človekovih pravič in temeljnih svoboščin za vse v skladu z načeli univerzalnosti, nedeljivosti in soodvisnosti človekovih pravič. Dejansko uživanje vseh človekovih pravič, še posebej praviče do izobraževanja, naj bi omogočilo dostop do izobraževanja in usposabljanja za človekove praviče (3. točka 1. člena). V 2. členu deklaračije je podrobneje opredeljeno izobraževanje in usposabljanje za človekove praviče. V 1. točki navedenega člena je zapisano, da izobraževanje in usposabljanje za človekove praviče zajema vse dejavnosti za izobraževanje, usposabljanje, informiranje, ozaveščanje in učenje, usmerjene v spodbujanje splošnega spoštovanja in upoštevanja vseh človekovih pravič in temeljnih svoboščin, s čimer med drugim prispeva k preprečevanju kršitev in zlorab človekovih pravič s tem, da osebe opolnomoča z znanjem, sposobnostmi ter razumevanjem in razvojem njihovega odnosa in vedenja, da bodo krepile in spodbujale splošno kulturo človekovih pravič. V nadaljevanju je naveden obseg izobraževanja in usposabljanja za človekove praviče, ki zajema izobraževanje:
•	o človekovih pravicah, kar vključuje posredovanje znanja ter razumevanje norm in načel človekovih pravic, vrednot, na katerih temeljijo, in mehanizmov za njihovo zaščito;
•	s človekovimi pravičami, kar vključuje učenje in poučevanje, pri katerem so spoštovane praviče tako učiteljev kot učenčev in
•	za človekove praviče, kar vključuje opolnomočenje oseb, da lahko uživajo in uveljavljajo svoje praviče ter spoštujejo in branijo praviče drugih.
V 8. členu deklaračije je navedeno, da bi države morale na ustrezni ravni spodbujati razvoj strategij in politik ter po potrebi sprejeti tudi akčijske načrte in programe za izvajanje izobraževanja in usposabljanja za človekove praviče, in sičer z vključitvijo relevantnih vsebin v šolske učne načrte in programe usposabljanja.
Evropski dokumenti
Uporabo in upoštevanje zgoraj navedenih dokumentov na mednarodni ravni spodbujajo tudi Smerniče Eu za uveljavljanje in varstvo otrokovih pravič, v katerih so opredeljena prizadevanja Evropske skupnosti, ki med drugim temeljijo tudi na otrokovih pravičah in potrebah glede izobraževanja. Večino preventivnih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja, kijih Slovenija mora sprejeti kot država pogodbeniča številnih konvenčij, je predlagal Svet Evrope, najstarejša panevropska mednarodna organizačija. Svet Evrope je avtor številnih pomembnih konvenčij, med drugim tudi Evropske konvenčije o človekovih pravičah.
Med obstoječimi dokumenti Sveta Evrope bi zaradi nekaterih aktualnih dogodkov doma in po svetu ter statističnih podatkov v zvezi s kaznivimi dejanji, kot so trgovina z ljudmi, zloraba pro-stitučije, spravljanje v suženjsko razmerje, ki iz leta v leto naraščajo (glej letna poročila Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi1), posebej izpostavila Konvenčijo o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki jo je Slovenija ratifičirala 23. julija 2009 (MKUTL 2009). V konvenčiji je državam pogodbeničam naloženo sprejetje učinkovitih politik in programov za preprečevanje trgovine z ljudmi, ki vključujejo izobraževanje in ozave-ščanje. Nadalje naj bi države pogodbeniče z namenom zmanjšanja povpraševanja, ki spodbuja vse oblike izkoriščanja ljudi, zlasti
1 Glej http://www.vlada.si/teme_in_projekti/boj_proti_trgovlni_z_ljudmi/#či060
žensk in otrok, poleg zakonodajnih, upravnih, družbenih in drugih ukrepov, sprejele tudi izobraževalne ukrepe, ki imajo predvsem preventivno vlogo. Ti vključujejo izobraževalne programe za dekleta in fante med šolanjem, ki poudarjajo nesprejemljivost zapostavljanja na podlagi spola in pogubne posledice, ki iz nje izhajajo, pomembnost enakosti spolov ter dostojanstva in integritete vsakega Človeka. V zvezi s to konvencijo je pomembno izpostaviti, da skupina strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (greta) spremlja in ocenjuje izvajanje konvencije ter ocenjuje sprejete aktivnosti oziroma morebitno pasivnost ali nezadostno ukrepanje držav pogodbenic. Iz dolocb konvencije je razvidna potreba po vkljucitvi tudi tovrstnih specificnih vsebin v šolski kurikulum. Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, ki ima predvsem funkcijo ozavešcanja širše javnosti ter ozavešcanja rizicnih skupin letno sofinancira projekte nevladnih organizacij za ozavešcanje mladostnikov o nevarnostih trgovine z ljudmi.
Da gre za zelo pomembno in aktualno problematiko speci-ficne narave, ki jo je potrebno umestiti v šolski kurikulum, kaže tudi dejstvo, da je v postopku ratifikacije tudi Konvencija Sveta Evrope o zašciti otrok pred spolnim izkorišcanjem in spolno zlorabo (2007), ki jo je 12. julija 2007 sprejel Odbor ministrov. Konvencija v 6. clenu zavezuje države pogodbenice, da sprejmejo do-locene zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi zagotovijo, da otroci med osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem pridobijo informacije o tveganju spolnega izkorišcanja in spolne zlorabe otrok. V 10. clenu konvencije pa je še enkrat poudarjeno, da države pogodbenice morajo sprejeti ukrepe za boj proti spolnim izkorišcanjem in spolno zlorabo tudi na podrocju izobraževanja. Nadzorni organ, ki spremlja izvajanje konvencije, pa predstavlja Odbor pogodbenic, ki tudi spodbuja ucinkovito uporabo njenih dolocb.
Vsebovanost podroCCja CClovekovih pravic in temeljnih svobošCCin pri obveznih in izbirnih predmetih v osnovnih šolah
V okviru obveznih premetov, ki so doloceni v predmetniku osnovnih šol, so clovekove pravice vsebovane predvsem znotraj predmeta Zgodovina ter predmeta Domovinska in državljanska vzgoja ter etika.
V u^nem nacrtu pri predmetu Zgodovina je predvideno, da uce-nec obsodi zlocine proti cloveštvu, genocid, holokavst in druge
oblike množičnega kršenja človekovih pravic; obsodi politične sisteme, ki ne spoštujejo človekovih pravic; razvija dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi, strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštuje drugačnost in različnost, medsebojno sodelovanje, spoštuje človekove praviče in demokratično državljanstvo; razvije enakopraven odnos med spoloma; razvije sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti in se pripravi na samostojno in odgovorno ravnanje v življenju kot posameznik in kot član lokalne skupnosti in družbe. Učni načrt (Ministrstvo za šolstvo in šport 20iib) je zasnovan tako, da je okrog 75 odstotkov vsebin obveznih in okrog 25 odstotkov izbirnih, kar pomeni, da jih učitelj izbere skupaj z učenči glede na njihovo zanimanje in ob upoštevanju svoje strokovne presoje. Pri pregledu vsebin, zajetih od šestega do devetega razreda, lahko ugotovimo, da obvezne vsebine, vključno z izbirnimi, ki se nanašajo na človekove praviče, ne zadostujejo, da bi učenči razvili zgoraj našteta pričakovanja oziroma dosegli tako visok standard dojemanja kršitev človekovih pravič, kot je to predvideno v okviru tega predmeta. Z analizo tematik učnega načrta za zgodovino lahko očenimo, da se človekove praviče ne omenjajo neposredno, temveč se lahko sklepa, da so posredno vsebovane predvsem v sklopu izbirnih tem, in si-čer med izbirnimi temami v šestem razredu pod področjem »pravila za sožitje in življenje v skupnosti« in med izbirnimi temami v osmem razredu pod področjem »boj žensk za enakopravnost«. V devetem razredu pa se obravnavajo med obveznimi temami, in sičer v sklopu obravnave posledič druge svetovne vojne ter izbirnimi temami pod analizo emančipačije žensk in njenih posledič. Našteto pa ne more zadostovati, da se pridobi določeno znanje na področju mednarodnega humanitarnega prava, tj. posledič vojn ter kršitev človekovih pravič med vojno ter diskriminačije žensk skozi zgodovinska obdobja. Kršitve človekovih, tj. otrokovih, pravič med vojno postajajo čedalje bolj aktualne, saj je pogostost tovrstnih kršitev vse bolj medijsko izpostavljena. Glede na navedeno bi pridobitev ustrezne izobrazbe na tem področju, ki bi vsebovala predvsem analizo dogodkov in posledič, imela pomembno preventivno funkčijo pri ustvarjanju kritičnega mnenja do tovrstnih kršitev.
V okviru predmeta Državljanska in domovinska vzgoja ter etika ki se poučuje v sedmem in osmem razredu, se od učenčev pričakuje, da pridobijo temeljna znanja o človekovih in otrokovih pra-vičah, univerzalnih in nedeljivih, ter o etičnih načelih, na katerih
temeljijo; mednarodnem sodelovanju na različnih ravneh, s poudarkom na mednarodnih organizacijah (ozN, gegd, nato) ter premagovanju predsodkov do drugih in drugačnih (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011a). K razvoju politične pismenosti naj bi med drugim prispevalo poznavanje človekovih in otrokovih pravic; seznanjenje s temeljnimi načeli demokratičnega odločanja ter z demokratičnimi institucijami v lokalnem okolju, Sloveniji in Evropski uniji ter v svetovni skupnosti;2 razumevanje pojmov kot so pravna in sočialna država; seznanjenje z mednarodnimi razmerami in dogajanji ter z vlogo Slovenije na političnem, gospodarskem in vojaškem podro čju; premislek o razmerah, v katerih živijo ljudje v različnih delih sveta, in o obetih za njihovo prihodnost. Kriti čno mišljenje naj bi se oblikovalo z razpravo o eti čnih na čelih, ki so podlaga človekovih in otrokovih pravi č; prepoznavanjem kršitev človekovih pravič v medijskih zgodbah in v vsakdanjem življenju; presojo stereotipnih predstav o drugih in druga čnih; premislekom o družbenih konfliktih ter možnostih in poteh za njihovo mirno reševanje in razpravo o konfliktu pravič. Dejavno vključevanje naj bi vsebovalo izvajanje humanitarnih dejavnosti v okviru šole in lokalnih skupnosti.
V skladu z učnim na črtom se v sedmem razredu v obsegu 35 ur poučuje vsebinski sklop »Slovenija je utemeljena na človekovih pravičah«, znotraj katerega se obravnavajo barbarska dejanja človeka v preteklosti; zgodovinski dokumenti, v katerih so zapisane človekove praviče; temeljne človekove pravi če - univerzalne in brezpogojne; eti čna na čela, vgrajena v idejo človekovih pravič (svoboda, pravičnost, dostojanstvo, enakost, solidarnost); človekove pravi če v slovenski ustavi; stanje človekovih pravi č; kršenje človekovih pravi č; varovanje človekovih pravi č (Varuh človekovih pravič, Mednarodno sodiš če za človekove praviče3); ravnanje v primeru konflikta na podro čju človekovih pravič; otrokove pravi če in varovanje le-teh in delovanje v nevladnih organiza čijah za varstvo človekovih in otrokovih pravič. Znotraj predmeta oziroma drugega vsebinskega sklopa »Verovanje, verstva in država« se obravnava še praviča do veroizpovedi.
Navedeni predmet obsega štiri vsebinske sklope v skupnem trajanju 35 ur, kar pomeni, da se za en vsebinski sklop povpre čno
2	Opozarjam na neustrezno navedbo termina; v strokovni terminologiji je zastopan termin mednarodna skupnost.
3	Ker Mednarodno sodiš če za človekove pravi če ne obstaja, je najverjetneje mišljeno Evropsko sodiš če za človekove pravič e, ki je inštitučija Sveta Evrope.
nameni manj kot 10 ur. Ocena ur pri posameznem vsebinskem sklopu je odvisna tudi od samega obsega vsebinskega sklopa. Tako lahko sklepamo, da se za vsebinski sklop, ki se nanaša na clove-kove pravice, v povprecju nameni okrog 10 ur.
V	osmem razredu pa ni posebnega neposrednega poudarka na clovekovih pravicah, razen tega, da so posredno obravnavane znotraj vsebinskega sklopa »Demokracija od blizu« (volilna pravica, državljanske razprave o eticnih vprašanjih - evtanazija, splav, kloniranje), vsebinskega sklopa »Slovenija, Evropska unija, svet« (clanstvo Slovenije v ozn in drugih mednarodnih ter Eu organizacijah, vojaški konflikti) in vsebinskega sklopa »Svetovna skupnost«, znotraj katerega se obravnavajo tudi dejavnosti nevladnih organizacij, humanitarne in druge akcije v Sloveniji ter možnost sodelovanja v mednarodnih organizacijah.
V	zvezi z zgoraj navedenim lahko zakljucimo, dajev osmem razredu premalo vsebin, vezanih na podrocje clovekovih pravic, saj se poucevanje le-teh obravnava v povprecju, ki predstavlja manj kot 10 ur.
Pri izbirnih predmetih v osnovnih šolah so ucni nacrti pripravljeni kot triletni (tuji jeziki), triletni ali krajši (ucenec lahko po enem ali dveh letih izstopi) ter enoletni (ucenec lahko izbere predmet v katerem koli razredu) ali enoletni, vezani na razred.
Z analizo pestre ponudbe izbirnih predmetov se clovekove pravice obravnavajo predvsem znotraj predmeta Državljanska kultura, ki se kot enoletni predmet poucuje v 9. razredu. Vsebina navedenega predmeta predstavlja poglobitev in razširitev znanja, ki so ga ucenci pridobili pri predmetu Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Pri tem predmetu je predvideno, da se ucenci bolj poglobljeno in konkretno ukvarjajo z aktualnimi primeri, vprašanji in dogodki. Cilj predmeta med drugim je razvijanje strpnosti do razlicnih kulturnih, verovanjskih in vrednostnih sistemov posameznikov ali družbenih skupin in razumno razreševanje medsebojnih in družbenih konfliktov; spoznavanje najpomembnejših mednarodnih organizacij (Svet Evrope, ozn, unesco) ter spoznavanje temeljnih dokumentov in listin o clovekovih in otrokovih pravicah; prepoznavanje razlicnih pojavnih oblik nepravicnosti, neenakosti in diskriminacije, pristranskosti, stere-otipov in predsodkov ter kršitev posameznih pravic v konkretni situaciji.
(Človekove pravice so obravnavane pri vsebinskem sklopu »(Človekove in otrokove pravice« ter vsebinskem sklopu »Enakost in razlicnost«. Znotraj vsebinskega sklopa »(Človekove in otrokove
praviCe« je predvideno pouCevanje družbenih norm, dolžnosti in praviC, obnovitev temeljnih Clovekovih praviC, spoznavanje dokumentov in listin, ki doloCajo Clovekove praviCe, obnovitev in naštevanje otrokovih praviC in spoznavanje KonvenCije o otrokovih praviCah ter spoznavanje posebnosti otrokovih praviC vkljuCno s primeri. Sklop »Enakost in razliCnost« vsebuje utemeljevanje osnovnih lastnosti, po katerih se posamezniki in družbene skupine razlikujejo; obravnavanje rasne, spolne, naCionalne, starostne, verske in generaCijske razlike ter v povezavi s spolnim razlikovanjem tudi vlogo moških in žensk nekoC in danes. Poleg tega navedeni vsebinski sklop obsega podroCja strpnosti in solidarnosti, predsodkov in stereotipov ter diskriminaCijo in nestrpnost.
Glede na zgoraj navedeno lahko sklepamo, da izbirni predmet Državljanska kultura obsega veCino vsebin, ki se neposredno nanašajo na Clovekove praviCe, ki vkljuCujejo posebno obravnavo otrokovih praviC ter temeljnih mednarodnih instituCij in dokumentov. Le pri vsebinskem sklopu »DemokraCija, politiCna ureditev in instituCije« ni neposredne obravnave Clovekovih praviC, temveC je zgolj poudarek na razpoznavanju politiCnih sistemov držav, volitev, spoznavanju delovanja posameznih instituCij ter neformalnem in formalnem delovanju skupin. Predmet obsega 32 ur na leto, kar pomeni, da se Clovekove praviCe obravnavajo znotraj predmeta v povpreCju 20 ur.
Stanje na podroCCju srednješolskih izobraževalnih programih
V primerjavi z osnovnošolskim izobraževanjem lahko zakljuCimo, da so v srednješolskem izobraževanju vsebine, ki se neposredno nanašajo na Clovekove praviCe, manj zastopane v izobraževalnih programih. Najširši pregled podroCja imajo gimnazijski programi, ki se v sklopu predmeta Zgodovina in predmeta SoCiologija le deloma dotikajo pomena Clovekovih praviC, saj se le-te obravnavajo v povezavi z vsebino samega predmeta. Tako pri predmetu Zgodovina, ki glede na vrsto gimnazijskega programa obsega razliCno število ur (od 210 do 350 ur), ima podroCje Civilnodružbenega gibanja in Clovekovih praviC med drugim tudi za Cilj oCeniti DeklaraCijo o Clovekovih praviCah; razvijati pozitiven odnos do pomena spoštovanja Clovekovih praviC, enakosti, strpnosti in demokraCije in obsoditi množiCno kršenje Clovekovih praviC.
Znotraj obveznih izbirnih vsebin, tj. vsebin, ki so obvezne v gimnazijskih programih ter vsebujejo podroCje Clovekovih praviC, sodita Državljanska kultura in Vzgoja za mir, družino in nenasi-
lje.4 V sklopu Državljanske kulture, ki vsebuje pet področjih in ima predpisan obseg v trajanju 15 ur, se človekove praviče obravnavajo pod področjem ustavne ureditve Republike Slovenije in pod področjem, ki se nanaša na posameznika, družbo in državo, na katera se opirajo različna vprašanja v zvezi s človekovimi pravičami in temeljnimi svoboščinami. Navedeno pomeni, da se pri tej obvezni vsebini opirajo le na človekove praviče, vsebovane v ustavi. Značilnost omenjene obvezne vsebine je, da učitelj skupaj z dijaki izbere tri področja, ki jih je obvezno obravnavati. Ostale vsebine se lahko izvajajo v okviru dijakove proste izbire, kar pa predstavlja dodatno ponudbo šole.
Pri obvezni izbirni vsebini Vzgoja za mir, družino in nenasilje, ki se izvaja v predpisanem obsegu 15 ur, se spoznavajo oblike družinskega in spolnega nasilja ter nasilja nad nemočnimi ter se posredno obravnavajo nekatere kršitve otrokovih oziroma človekovih pravič. Za človekove praviče pomembno področje pri navedeni obvezni vsebini predstavlja »Kultura miru«, znotraj katere se obravnava vzgoja za mir in razumevanje med narodi v mednarodnih dokumentih in načela mednarodnega zaupanja, sožitja in odgovornosti, ki so pogoj za mirno reševanje sporov v mednarodni skupnosti, kar pa je vezano na aktualne mednarodne dogodke. V metodologijo navedene izbirne vsebine so vključene tudi različne mirovne dejavnosti.
Glede navedenega lahko sklepamo, da gimnazijski programi nudijo le parčialni pregled nad področjem človekovih pravič, ki se obravnava predvsem v okviru ustave, mednarodne politike mirnega reševanja sporov in družinskega nasilja in v primeru, da dijaki navedeno vsebino izberejo. Pomanjkljivost tovrstnih obveznih vsebin predstavlja tudi premajhno število ur, saj se za navedene vsebine lahko nameni v povprečju le pet ur.
Pri pregledu predmetnikov za nižje poklične in srednje poklične in strokovne šole lahko ugotovimo, da je obravnava človekovih pravič najbolj primerna pri predmetu Družba. V zvezi s tem je potrebna ustrezna dopolnitev učnega načrta pri navedenem predmetu.
Zgoraj predstavljeno stanje kaže na izjemno pomanjkljivost vsebin, ki se nanašajo na človekove praviče. Slednje so zelo skromno zastopane med obveznimi vsebinami, čeprav so otroči v teh starostnih skupinah bolj dojemljivi za spečifične tematike znotraj
4 Glej http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/gimnazija/ obvezne_izbirne_vsebine.htm#1
clovekovih pravic. Zaradi izjemnega pomena, ki ga ima kontinuirano ucenje posameznega podrocja, menim, da je potrebna prenova srednješolskih izobraževalnih programov, ki jih je potrebno obogatiti z zahtevnejšimi in bolj kompleksnimi vsebinami s podrocja clovekovih pravic.
Možne rešitve
Rešitve, ki bi zajemale celoten pregled podrocja clovekovih pravic v ucnih nacrtih osnovnih šol, so:
1.	Razširitev vsebin s podrocja clovekovih pravic pri obveznih predmetih Zgodovina in Državljanska in domovinska vzgoja ter etika in izbirnem predmetu Državljanska kultura ter pri obveznih vsebinah v gimnazijskih programih in ustreznih predmetih nižje poklicnih in srednje poklicnih in strokovnih šol.
2.	Upoštevanje priporocila Sveta Evrope cm/Rec (2010)7, ki zagovarja uvedbo obveznega predmeta v osnovnih in srednjih šolah, ki bi se nanašal na izobraževanje za demokraticno državljanstvo in clovekove pravice.
3.	Uvedba novega izbirnega predmeta CClovekove pravice in temeljne svobošcine v osnovnih šolah, ki predstavlja splošen in celoten pregled vsebin samega podrocja ter ustrezna dopolnitev ucnih nacrtov v srednjih šolah.
Prva rešitev predstavlja nadaljevanje parcialnega izobraževanja clovekovih pravic, ki so obravnavane pri razlicnih predmetih. Menim, da je neustrezna, saj so zgoraj navedena obvezna predmeta in izbirni predmet že obremenjeni z vsebinami in je nemogoce pricakovati, da bi prekrivali celotno podrocje clovekovih pravic.
V letu 2010 je Svet Evrope sprejel priporocilo cm/Rec (2010)7, v katerem je obrazložena potreba po uvedbi posebnega predmeta Demokraticno državljanstvo in clovekove pravice. V priporocilu je izpostavljeno razmerje med demokraticnim državljanstvom in clovekovimi pravicami, glede katerega je poudarjena medsebojna povezanost obeh podrocjih in njuno vzajemno nadgrajevanje, saj se demokraticno državljanstvo nanaša predvsem na pravice in dolžnosti, ki so vezane na demokracijo in aktivno udeležbo državljanov v državnih, politicnih, ekonomskih, socialnih, pravnih in kulturnih sferah, medtem ko clovekove pravice in temeljne svobošcine zadevajo vse dele clovekovega življenja. Nadalje je v besedilu priporocila doloceno, da naj države clanice v sistem vzgoje in
izobraževanja vključijo demokratično državljanstvo in človekove praviče. Skladno s priporočilom naj bi države članiče Sveta Evrope v vrtčih, osnovnih in srednjih šolah navedeno področje vključile med obvezne vsebine. Na področju višješolskega in visokega izobraževanja pa naj bi države članiče izvajale promočijo inkluzije navedenih vsebin v učne načrte, saj je za višje stopnje izobrazbe značilna akademska svoboda. Navedena rešitev bi v osnovnih šolah pomenila ukinitev obveznega predmeta Državljanska in domovinska vzgoja ter etika ter uvedbo novega predmeta, ki bi poleg državljanskih, političnih, ekonomskih, sočialnih in kulturnih pravič obsegal tudi čeloten pregled področja človekovih pravič. Pri obveznih vsebinah gimnazijskih programov bi bilo potrebno Državljansko kulturo zamenjati z Demokratičnim državljanstvom in človekovimi pravičami. Uvedba tega predmeta bi bila potrebna tudi v izobraževalnih programih nižjih pokličnih in srednjih po-kličnih in strokovnih šol.
Tretja rešitev omogoča samostojno in čelovito obravnavo človekovih pravič in temeljnih svoboščin, brez poudarka na državljanskih in političnih pravičah. Uvedba samostojnega izbirnega predmeta bi obravnavala vse vrste človekovih pravič, ki se nanašajo na načionalne, evropske in mednarodne predpise. Učenči in dijaki bi spoznavali najbolj temeljne pojme, inštitučije, postopke ter obravnavali aktualne dogodke, glede katerih bi razvijali kritično mnenje in vzpostavili določen odnos do slednjih. Navedena rešitev bi pomenila poenoteno obravnavanje samega področja, saj bi učenčem omogočila čeloten pregled, ki izključuje parčialno obravnavo in omogoča popolno obvladanje tega področja. Zadnja možnost predstavlja najbolj napredno rešitev, saj se v čeloti posveča le človekovim pravičam. Edino pomanjkljivost predstavlja dejstvo, da ne gre za obvezno vsebino. V gimnazijskih programih bi bilo potrebno dopolniti obvezne vsebine, ki bi posebej vključevale področje človekovih pravič in temeljnih svoboščin ter se obravnavale na zahtevnejši ravni, kot je to predstavljeno v predmetniku za osnovne šole. Tako bi imeli ponovitev vsebin, obravnavanih v osnovnih šolah, vključno z nadgradnjo obstoječega znanja. V zvezi z nižjimi pokličnimi šolami ter srednjimi pokličnimi in strokovnimi šolami pa je potrebna ustrezna razširitev vsebin pri predmetu Družba ali uvedba samostojnega predmeta Demokratično državljanstvo in človekove praviče.
Metodologija učenja človekovih pravič ne bi smela predstavljati posebnih težav. V metodičnem priročniku za poučevanje človekovih pravič Prvi koraki (Amnesty International 2009, 8-9) je na-
vedeno, da se ucne vsebine pri predmetu Državljanska vzgoja in »Vzgoja za mir, medkulturna vzgoja ...«in pri ucenju clovekovih pravic deloma prekrivajo, medtem ko so metodologije pri navedenih predmetih skorajda identicne. Poleg konvencionalnih metod poucevanja je potrebno vkljuciti še sodobne metode in ucne pristope, kot so neposredne ucne dejavnosti, ki vkljucujejo argumentirano razpravljanje, primerjanje, analiziranje, kriticno izražanje stališc, nacrtovanje in izvajanje akcij in drugih dejavnosti, izdelovanje plakatov, pripravo referatov, razlaganje s primeri, interakcijo med seboj in z drugimi subjekti, debatiranje in komentiranje, predstavitev vsebin z uporabo informacijske tehnologije, raziskovanje in samorefleksijo lastnih dejavnosti, uporabo video-posnetkov, uporabo medijev, projektno delo, kreativno pisanje itd. Naštete metode so navedene v ucnem nacrtu pri predmetu Državljanska kultura.
Poleg omenjenega je pomembno poudariti, da tudi izobraževanje kadra za poucevanje clovekovih pravic ne bi smelo predstavljati vecjih ovir, saj obstajajo tako usposabljanja, kijih organizira Šola za mir, kot ustrezni prirocniki za poucevanje clovekovih pravic.
Vpliv vodstvenega kadra v šolstvu na modernizacijo uCcnih naCcrtov
Vodenje pomeni ustvarjanje skupne organizacijske kulture in vrednot, zadeva komunikacijske vešcine pri spodbujanju zaposlenih z namenom uresnicitve ciljev organizacije in vnašanje volje zaposlenim po zasledovanju cim boljših dosežkov (Dimovski, Pengar in Žnidaršic 2005, 5). Med znacilnostmi, ki jih mora imeti vodstveni kader, bi izpostavila predvsem fleksibilnost in iniciativnost, ki sta pomembni lastnosti za ravnatelje ali direktorje vzgojno-izobraževalnih zavodov pri reševanju obravnavane problematike. Fleksibilnost predstavlja sposobnost in pripravljenost, da se v spremenjenih okolišcinah prilagodijo cilji, sredstva, sta-lišce in metode, medtem ko iniciativnost pomeni sposobnost za zacetek in spreminjanje dogodkov ter akcij, odlocnost v kljucnih trenutkih (Traven in Sirca 2001, 156-158).
V skladu z dolocbami zoFvi je pomembno izpostaviti, da vodstvena funkcija v vrtcih in šolah zajema tako managerske kot strokovne sposobnosti posameznika. Nalogi ravnatelja kot pedagoškega vodje in poslovodnega organa javnega vrtca oziroma šole sta med drugim tudi odgovornost za uresnicevanje pravic otrok ter
pravič in dolžnosti učenčev, vajenčev, dijakov, študentov višje šole in odraslih ter spodbujanje strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavčev. V zvezi z navedenim je pomembno še sodelovanje ravnateljev z Zavodom rs za šolstvo (v nadaljevanju Zavod), ki skličuje redna strokovna srečanja v zvezi s posodobitvami učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah ter predstavlja največjega ponudnika seminarjev in drugih oblik izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavčev. Aktivno sodelovanje med Zavodom in ravnatelji tako omogoča večjo učinkovitost in hitrejše sprejemanje potrebnih sprememb. Modernizačija oziroma posodabljanje učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah z obogatenimi vsebinami s področja človekovih pravič predstavlja napredne korake, vezane na uresničevanje otrokovih pravič ter krepitev preventivne funkčije, ki jo imata vzgoja in izobraževanje. Spodbujanje strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavčev, ki naj bi obsegalo konstantno in kontinuirano izobraževanje in usposabljanje na področju novitet, je pomembna naloga ravnateljev, saj zmanjšuje možnosti za obstoj neustreznega šolskega kadra. V zvezi z navedenim je tako jasno, da pomanjkljivo znanje šolskega kadra, namenjenega za poučevanje človekovih pravič, ne sme predstavljati izgovora za nerealizačijo rešitev, navedenih v tem strokovnem prispevku.
Sklep
Z analizo izbirnih predmetov v osnovnih šolah lahko ugotovimo, da imajo tako učenči kot njihovi starši pestro ponudbo izbirnih predmetov, ki se nanašajo na raznovrstna področja. Glede na opravljeno vsebinsko razčlenitev učnih načrtov pri obveznih in izbirnih predmetih v osnovnih šolah lahko zaključimo, da so človekove praviče in temeljne svoboščine obravnavane v sklopu in v povezavi z drugimi temami, ki se nanašajo predvsem na področje notranjih predpisov. Med mednarodnimi dokumenti, ki so predstavljeni v učnih načrtih, je najbolj zastopana Konvenčija o otrokovih pravičah, kar seveda ne zadošča za pridobitev temeljnega znanja na področju človekovih pravič. Poleg tega je pomembno omeniti, da se področje človekovih pravič ne obravnava čelovito, temveč parčialno v okviru več predmetov in le nekaj šolskih ur. Parčialna obravnava ne daje čelovitega pregleda področja, kar lahko pripelje do zmedenosti in nezadostnega pridobivanja znanja, ki se kaže kot težava pri povezovanju med temeljnimi pojmi, ki sodijo pod isto vsebinsko področje, obravnavajo pa se pri različnih predme-
tih in v povezavi z osrednjimi temami pri teh predmetih. Ker je vse ve č novih konven čij in protokolov k obstoje čim konven čijam, ki nalagajo državam pogodbeničam sprejem ukrepov tudi na pod-ro čju izobraževanja, ki naj bi imelo predvsem preventivno funk-čijo, je skorajda nujno potrebno poiskati trajno rešitev v obliki:
•	uvedbe izbirnega predmeta v osnovnih šolah, ki bi zajel najbolj nujne in ob čutljive vsebine ter predstavil splošen pregled človekovih pravič v na čionalnih, evropskih in mednarodnih predpisih in ustrezne prenove učnih na črtov v srednjih šolah ali
•	uvedbe obveznega predmeta Demokratično državljanstvo in človekove praviče v osnovnih in srednjih šolah.
S tako pridobljenim znanjem bi otro či razvili visoko raven občutljivosti in empatije do najbolj pogostih oblik kršitev človekovih pravi č z vzpostavitvijo kriti čnega odnosa do aktualnih dogajanj doma in po svetu. S tem se bo razvijala ve čja ozaveš čenost in pripravljenost na ukrepanje, kar bo zadostilo namenu preventivne funk čije, ki jo ima podro čje vzgoje in izobraževanja.
Z opravljeno analizo učnih na črtov v osnovnih in srednjih šolah lahko zaključimo, da imajo dijaki manj možnosti za kvalitetno pridobivanje znanja, ki se neposredno nanaša na človekove pravi če, kar je povsem nelogično, če vzamemo v obzir, da bi višja stopnja izobrazbe morala omogo čati temeljitejši vpogled v problematiko obravnavanega vsebinskega podro čja in razvijanje ve čje kritičnosti do kršitev norm s podro čja človekovih pravič. Ker za navedeno ugotovitev ter razloge za neustrezno, parčialno obravnavo človekovih pravič v učnih na črtih v osnovnih in srednjih šolah ne obstajajo utemeljitve, podkrepljene s strokovno razlago, je potrebno čim prej za četi z uvajanjem sprememb v obliki zgoraj navedenih rešitev.
Literatura
Amnesty International. 2009. Prvi koraki: metodični priročnik za poucCevanje človekovih pravic. Ljubljana: Amnesty International Slovenije.
»Deklara čija Organiza čije združenih narodov o izobraževanju in usposabljanju za človekove pravi č e.« B.l. http://www.mzz.gov.si/ flleadmin/pageuploads/Zunanja_pohtika/CP/Deklara čija_o _izobrazevanju_in_usposabljanju_za_CP_SL_prevod.pdf
Dimovski V., S. Pengar in J. Žnidaršič. 2005. Sodobni management. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
»Izbirni protokol h KonvenCiji o otrokovih praviCah glede prodaje otrok, otroške prostituCije in otroške pornografije.« B.l. http://www.mzz.gov .sl/flleadmin/pageuploads/Zunanja_politika/CP/Zbomik/l._OP_CRC _CP_-_lzbimi_protokol.pdf
»Izbirni protokol h KonvenCiji o otrokovih praviCah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih.« B.l. http://www.mzz.gov.si/flleadmin/ pageuploads/Zunanja_politika/CP/Zbornik/l._OP_CAT_AC_-_lzbirni_protokol_h_KonvenCiji.pdf
»KonvenCija o otrokovih praviCah.« 1989. http://www.varuh-rs.si/index .php?id=105
»KonvenCija Sveta Evrope o zašCiti otrok pred spolnim izkorišCCanjem in spolno zlorabo.« 2007. http://www.Coe.int/t/dghl/standardsetting/ Children/SourCe/LanzaroteConvention_sl.pdf
»Mednarodni pakt o ekonomskih, soCialnih in kulturnih praviCah.« 1966. http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni -pravni-akti-s-podroCja-Clovekovih-praviC/organizaCija-zdruzenih -narodov/mednarodni-pakt-o-ekonomskih-soCialnih-in-kulturnih -praviCah/
Ministrstvo za šolstvo in šport. 2011a. Program osnovna šola:
državljanska in domovinska vzgoja ter etika; ucni nacrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Ministrstvo za šolstvo in šport. 2011b. Program osnovna šola: zgodovina; ucni nacrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
»Optional ProtoCol to the Convention on the Rights of the Child on a CommuniCations ProCedure.« 2011. http://www.un.org/ga/searCh/ view_doC.asp?symbol=A/C.3/66/L.66
Traven, S., in V. SirCCa. 2001. Mednarodno organizacijsko vedenje. Ljubljana: Gv založba.
»Ustava Republike Slovenije.« 1991. Uradni list Republike Slovenije, št. 24/90, 35/90, 37/90, 11/91, 4/91, 4/91, 7/91, 10/91 in 20/91.
»Zakon o organizaCiji in flnanCiranju vzgoje in izobraževanja (zovFi).« 2007-2012. Uradni list Republike Slovenije, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - zujF in 57/12 - ZPCP-2D.
»Zakon o ratiflkaCiji KonvenCije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (mkutl).« 2009. Uradni list Republike Slovenije -Mednarodne pogodbe, št. 14/09.
■ Dr. Anida SarajliC je višja svetovalka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. anida.sarajlic@gov.si