. advertise ш the best slovene newspaper ★ Commerical Printing of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI Čilatelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROrrU. sploh po in izven Amerike — LETO XXXIX. ^dnle vesti verjetno še vedno deževno, popoldne VeČA in bo hladneje, na tura^RQ^""' tempera- najnižja 62 stopinj. V stan Mexico imajo pinj^^ vročino čez 100 sto- Banes se sestane v New Yor-politični odbor unije jeklar- Sotibo 1??" "ovo delovno po-ђјрп7'. je v principu skle-ree J kaže, da je temu jpjji ..®* ^udi v Clevelandu se daneJ^'v P^'ipravljajo, da gredo Wni vsaj pa na A* Hata zastopnikov se-Waau.poslancev v o ^ j® sporazumela njoč « . pomoči tujini. Ta po- CLEVELAND, ОШО, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 26, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 142 OOO. znašala $3,766,570, 4( DlTl "" — i'" sporaxu- Hal Eisenhower je zah- .. M.Ann ППЛ ллл r ., UOQ ^a, mb,57V,- ^Otftei nadaljna pomoč ђц, po tem sporazu- 'јђо v '^^'000 in še nada-ojasko pomoč Jugoslaviji. se je mudil agi-bi SnK.^ Averella Harrimana, 'p j® pri županu Cele-По, '■'pravi naj vse potreb-Bestj^ prihodnji teden vrši '"^01« Averellom Harri-tjj y županom Celebrezze Ve ®veland!u. Gre za pripra-stra^k demokratske V Chi(^'g^* ^ začne 13. avgusta ђј Р®Иа v Chicagu še »ekoi-d l«tos je v Chicagu Hl{ft ^ rekord tudi za vso Ame-lih ^^8 na novo obole- polia, ^®vet smrtnih žrtev ^Stonu - ^jništvo V Wash-Ј® objavilo pregled ^ ®®sreč v rudnikih. V le- ^Wii je v rudnikih po- ® smrtno 233 rudarjev. \ jg. ~ letalo Pa., je vojaško V tfg . ^®nia pilotoma treščilo ^ mešanim blagom ђо^ђ ^ srečo ni bilo lin^"^® žrtve, pa^ pa je stta§» Л dogodek tako prede јђ dobili živčne napa-Oba j*^ prenesli v bolnico. k(^ * ® a sta odnesla zdravo igralci naj se ^^letn* ј^ danes 26. julija Sha^lrojstva Bernarda lUh Л ' največjih svetov-in za Shake-k! največjim ge- ^ P'^* drame in igre jeziku. toži G.M. dn'^ ^'"^yhound je pred le-^ove avtobuse, Ser." j4 ime "scene crui- te avtoh Greyhound, ki je ^otofg ^laročila pri Greneral ^ ®®đaj trdi, da je kakih ^^Ргтхл pomanjkljivo poseino, ko gre ^hteva^^° mehaniko. Družba ^00,000 peneral Motors $33,-je Trdi tudi, p J 20% 'od vseh dobav-J. obusov nestrokovnja- Pr,j. ?® NEDELJAH j® poročal, da so rudarjem v pro-t^®^3ah tL delajo tudi ob premoga je pg^ 3.]hina. Komunistični ob dvojne plače za nedeljah. Pri delu v industriji ne gre več za minute, ampak za sekunde "Čas je zlato!" Čas in izraba časa je danes za industrijo bistvenega pomena. Posebne ure, ki kažejo, kako je delavec čas za industrijo izrabil, so postale industrija zase. Industrija je znala vzgojiti posebne tehnike, ki naj z matematično natančnostjo delajo te ure. Industrija je izračunala točno po minutah in sekundah, koliko časa dela delavec za stroške produkcije, za nabavo materiala, za razširjenje podjetja, za svoje mezde in koliko nazadnje za dobiček delničarjev industrijskih družb. V tem se giblje najmodernejša industrija. V Clevelandu je podjetje^"- Thompson Products, ki zaposluje okrog 22,000 nameščencev. Vodstvo podjetja Thompson Products se je do nameščenstva postavilo na tole stališče: Če nekdo zaprosi za delo pri tej družbi, je za družbo najvažnejše, kako novi delavec družbi proda svoj čas. V svobodnem gospodarstvu je čas najdražje plačano industrijsko sredstvo produkcije. Jeklo je na razpolago, če se rabi. če se kupi, pa se ne porabi, se bo lahko porabilo jutri, čas, po nepotrebnem potrošen, se nikdar več ne povrne. Račun družbe Thompson Products; Delavci delajo povprečno sedem ur in 42 minut na dan, da zaslužijo za družbo, da lahko plača davke, kupi material in plača druge račune. Šele v zadnjih 18 minutih dela napravi delavec za družbo to, da družba lahko preskrbi sredstva za razširjenje, pa da plača dividen-de svojim delničarjem. Torej samo zadnjih 18 minut pri osem urnem delu v tovarnah, naj bi* šlo res za dobiček, vse drugo za produkcijske stroške, mezde, material in nove investicije. Račun, katerega objektivnost naj vsakdo presodi sam, je pa znamenje modernega časa in današnjega pojmovanja ameriških industrijcev. OPICE NA SPREHODU V Hamburgu v Nemčiji so ušle iz živalskega vrta opice, kar 45 po številu. Svobodno eo se sprehajale po mestu, šle v stanovanja in kazale, kaj da znajo. Neka gospodinja je našla opico v jedilnici, na mizi, ko je s slastjo jedla praženi krompir. Drugi gospodinji je opica vzela blazino, odšla z njo na streho in jo trgala. Uprava zoološkega vrta je pozabila zakleniti gajbice, v katerih so bile opice zaprte. Balincarska tekma Gospodinjski klub Slov. del. dvorane na Prince Ave. priredi v nedeljo, 29. julija balincarsko tekmo na vrtu Doma. Pričetem bo ob 2. uri popoldne. Vabljene so vse balincarske skupine in posamezniki, da pridejo na tekmo. Obeta se prijetna zabava, p.o tekmi se pa servira okrepči-la in razvije domača zabava. Allen gre v Atene George Allen je imenovan za ameriškega poslanika v Atene. Tam naj skuša dobiti rešitev grško-angleškega spora radi otoka Cipra. Poslanik Allen je znan kot tak, katerega Washington cesto uporabi, da ga pošlje na mesta, ki so kočljiva. George Allen je bil ameriški poslanik v Beogradu, potem ko je Tito prelomil zveze z Moskvo; bilo je to leta 1948. Washington ga je poslal leta 1953 v New Delhi v Indijo, kjer je bilo "vroče" in se je začelo gibanje, ki je bilo naperjeno zoper Ameriko. Ame-' riški interesi v Sredozemlju so veliki in predno bo prišlo radi otoka Cipra še do hujšega, naj Allen reši, kar se rešiti da. Draginja! v Washingtonu so izdali pregled cen življenskim potrebščinam in ee je pokazalo, da eo bile cene živilom koncem meseca junija rekordno visoke. Nekateri delavci kot oni pri družbi General Electric Co., ki imajo v delovni pogodbi klavzulo o cenah, dobijo avtomatično povišanje mezde, približno dva centa več na uro. AMERIKANCI-DOMOV IZ NEMČIJE ŽENSKE NAJ REŠIJO KRIZO FARMARJEV Wilbur Renk je с1ал uprave državne univerze Wisconsin, ima pa tudi veliko farmo Sun Prairie, enako v Wisconsinu. Kot tak je prišel Renk do tegale prepričanja; V Ameriki je več žensk kot moških, če bi se ameriške volilke odločile, da gredo strnjeno na volišče, bi tudi odločile, kateri kandidat bo izvoljen. Ameriški ženski svet tudi lahko pomaga farmarstvu iz sedanje krize. Kako? Amerika rabi več žensk, ki l)odo tehtale 180 funtov, ki bodo pojedle več svinjskega mesa, krompirja in kruha, rabi pa manj žensk, ki tehtajo le ISO funtov in se bojijo svinjine, krompirja in kruha . • • Ameriške farmarje je po svoje udaril današnji industrijski tempo. Najeta die-lovna moč naj se dobro izkoristi. Iz Eureka Sprinjgs, Arkansas, je padel v domač vodnjak farmar. Začel je • klicati na pomoč in k vodnjaku je pritekla njegova žena. Možu je dejala, da gre poklicat delavce na polju, pa je mož v vodnjaku ženo zavrnil, da naj pusti delavce pri delu. Bilo je ob poldlva^ najsti uri dopoldne. Delavci bi morali ostati do kosila, to je do 12. ure, in mož v vodnjaku je izračunal: škoda pol ure, ko bi delavci ne delali na, polju, jaz pa bom te pol ure že kako kobaeal po vodi, pa me bodo delavci opoldne potegnili ven . .. NOVE UGODNOSTI ZA POTOVANJE PO ZPAKU-EVROPA SE JE MORALA UKLONITI AMERIKI rekordi izletnikov v vse kraje sveta WASHINGTON, 25. julija—Ameriško in svetovno letalstvo prihaja v novo dobo. Dne 1. oktobra 1956 naj stopi v veljavo mednarodni dogovor o cenejšem potovanju po zraku. Ameriške letalske družbe bodo s tem dnem uvedle v promet letala, ki bodo vozila potnike iz New Yorka v London in nazaj (round trip) za ceno $425. Tudi druge letalske proge preko Atlantika bodo uvedle cenejše vozne listke. Prvega aprila 1958 bo uvedena posebna vrsta turistovskih izletnikov, vozni listek za vožnjo tja in nazaj bo v veljavi za celo leto, stroški potovanja bodo še nižji. Ko so ameriške letalske obla-* —- V Zapadni Nemčiji je še vedno kakih 100,000 ameriških vojakov. Ti vojaki so v Nemčiji zato, da branijo zapadno Evropo. V zadnjem času je tudi med Nemci splošno prepričanje, da na kako vojno resno nihče ne misli. Nemci so sami pokazali, da ni računati z vojno in se vojaški prostovoljci, ki naj gredo v novo nemško armado, neradi javljajo, ker jim cvetoča nemška industrija nudi boljše pogoje, višjo plačo in druge ugodnosti. Nekaj ameriških vojakov se je spozabilo nad nemško družbo in uganjalo razne zločine. Ti vojaki so vlamljali, kradli, napadali, tudi morili, tudi uganjali nasilstva nad ženskami. Senca teh zločinov gre na vso ameriško oboroženo silo. Ker pa so med vojaki zločinci številni črnci, eo Nemci nastopili zoper črnce kot take. Zgodil se je slučaj, da so črnci v mestu Bambergu napadli 15 letno deklico in je bilo sedem črncev aretiranih. 1 Črnski vojak je umoril neko Nemko, njeno truplo nato raz-sekal in kose vrgel v reko. Črnec je bil sicer obsojen, na razpravi pa je trdil, da se je Nemka, katero je umoril, spotikala nad njim, ker da je črnec, pa se je maščeval. Nemci izkoriščajo splošno^ razpoloženje ljudstva in so začeli z velikansko propagando, da naj gredo.Amerikanci nazaj v Ameriko. V mestu Monakovem, tudi drugod, so postavili posebno policijo, ki naj "ščiti" Nemce pred Amerikanci. Ameriške oblasti vsak slučaj preiščejo, če je zločin dokazan, je ameriški vojak tudi obsojen, seveda po posebnih zakonih. Nemci zahtevajo, naj za vse zločine, storjene na nemških tleh, veljajo nemški zakoni ,kakor veljajo na primer angleški zakoni za vse zločine, ki eo se storili na angleških tleh. Ameriška vojaška poveljstva so določila za ameriške vojake policijsko uro in so bila prisiljena muditi se v raznih javnih lokalih v poznih nočnih urah. Tragedija na Atlantiku Snoči ob 11.23 so dobile ameriške obalne straže nujne radijske pozive na pomoč. Kakih 50 milj južnovzhodno od obale Massachusetts, sta trčila skupaj ob 11.20 dva pamika, italijanski veliki lukeusni parnik Andrea Doria, ki je odplul iz italijanske luke Ženova in bi moral priti v pristanišče New York jutri, ter švedski pamik Stockholm, ki je včeraj odplul na Švedsko iz New Yorka. Ladja Andrea Doria je itjnela 1,134 potnikov in 500 mož posadke. Ladja Stockholm je imela na krovu okrog 500 potnikov in posadko. Radijski pozivi z obeh ladi] so bili, da naj pošljejo čim več rešilnih čolnov. Ameriške obalne oblasti so hitro dale vsa sredstva za reševanje na razpolago čolne in helikopterje. Največjo in prvo pomoč je nudila velika francoska potniška ladja He de France, ki prispe z rešenimi danes ob treh popoldne v New York. Ob poročilu je položaj tale, da so vsi potniki rešeni, da je skupaj pet težje ranjenih, da je kapetan italijanske ladje še na ladji sku-, paj z 11 člani posadke, da pa je ladja močno poškodovana in pred potopom. Ta ladja je bila napravljena leta 1953 in je šla prvič na pot iz Zenove v Severni Italiji v Ameriko dne 14. januarja 1953. Švedska ladja Stockholm je bila napravljena leta 1948. \ To je druga velika tragedija na morju Atlantika, potem ko se je pred 44 leti potopila velika ladja Titanic. Takrat je bilo čez 500 utopljenih. ^ sti, ki urejujejo civilni promet z letali, odobrile sporazum o olajšanju letalskega prometa, so dale tale značilni komentar: Prepričani smo, da se potovanje z letali prilagodi sedanjim potrebam in dolžnostim le tedaj, ako lahko znosi stroške potovanja tudi navadni človek. Razvoj potovanja z letali je na-rastel, je pomemben ne samo za etalsko industrijo, za njene tončne interese, da je namreč dobičkanosen, marveč je pomemben enako za druge države, lamor gredo ameriški potniki. Amerikanci, ki bodo potovali z etali, bodo nosili s seboj ameriške dolarje in ti bodo važna postavka v proračunih drugih držav. Večje in poceni potovanje z letali v vsemogoče kraje in države, pa je cesta, ki pelje do svetovnega miru." Podpora ameriških družb V Ameriki je važna letalska družba Pan American World Airways, druga pa je Trans World Airlines. Zadnja oskrbuje tudi polete okrog sveta. Obe družbi sta bili takoj v začetku razgovorov z evropskimi letalskimi družbami pripravljeni, da znižajo cene listkom potovanja z letali. Evropske letalske družbe so se temu znižanju cen voznim listkom v začetku protivile, češ, da njihova letala še nimajo takega razvoja kot ameriška, da so družbe v začetnih finančnih težkočah, da morajo gledati, da poplačajo dolgove in da letala končno donašajo dobiček. Naj bi torej ostalo, kakor je bilo, vse pri starem, Amerikanci so Evropejcem očitali, da ne razumejo duha časa in da jim gre le za dobiček, ne pa za to, kot Ameri-kancem, da se vožnje z letali lahko posluži tudi navadni človek. Ameriško stališče je končno zmagalo, ameriške oblasti so dogovor o znižanju cen voznim listkom po letalih odobrile, na evropskih državah pa je ležeče, da same končno odobrijo to, na kar so že pristali zastopniki družb. Kako potujemo Omenili smo že, da je potovanje doma in po svetu postalo del standard ameriškega življenja. Številke, ki nazorno pričajo kako se je večal osebni promet potnikov in izletnikov preko morja, so nadvse zgovorne. V letu od 30. junija 1939—30. junija 1940, je šlo Iz Amerike preko Atlantika 570,000 potni- kov po ladjah, 648 se je pri potovanju poslužilo letal. Sedem let kasneje junij 1946 do junija 1947 je šlo iz Amerike preko Atlantika z ladjami 400,-000 potnikov 150,000 pa z letali. Za leto 1956, kakor izkazuje statistika prvih štirih mesecev in pol, se računa, da bo šlo preko Atl^,ntika 1,100,000 potnikov, ki se bodo poslužili ladij, en milijon potnikov pa se bo poslužilo letal! V letu 1957, ko se bodo znatno znižale cene voznim listkom na letalih, bo potnikov, ki se bodo poslužili letal, razmeroma še več. Tem potrebam je treba iti nasproti in tako računajo ameriške letalske družbe, kakor tudi oblasti, da "dobiček letalskih družb ne bo mogel pasti, ker bo na drugi strani več potnikov! Kaj pravi Evropa ' Evropski državni prorajčuni turistovskih držav, kakor ao Ve-ika Britanija, Francija, Švica, Italija, kamor zahajajo pv oda sp naprodaj ^^o^nili naselbini v fei4obnn^',"^P