71. Številka, Ljubljana, četrtek 29. marca. X. teto, 1877. SLOVENSKI N Iihaja vsak dan, iavtenaii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti prejeman za a vstr o-oger ake delete za celo leto 16 gld., za pol leta 8 jrld,, 9« četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano hree pošiljanja na dom zn celo leto 13 tri.!, za četrt leta S gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj« na đoni se računa 10 kr. *a meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko vetč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje ua ljudskih lotat in za dijake velja znižan a cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J gld. 50 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopue petit-vrste 6 kr., Če ae oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank initi. — Rokopisi se ne vračajo. — U red ni št vg je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba" Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši. V IJuI»lJ*iiii 27. marca. Stari renegat Dežman se je vrnil iz Dunaja k mestnim volitvam in uže včerajšnjemu „Laib. Tagblatu" se pozna, da je njegov oče tu, oni zagrizeni izdajnik slovenske svoje narodnosti. Iz njegovega peresa prinaša glasilo naših nemškutarjev tri večje in dva manjša članka o volitvah v Ljubljani. V prvem članku je Dežman melanholičen in obupno prorokuje: „Apres nous le doluge! — za nami pride potop." /nuno je, da se ta izrek pripisuje franeoskej inadami P o m pači o ur, ki je bila tak značaj mej dekleti, kakoršen je Dežurnu mej politiki. „Ljubljanu bode postala v prihodnjoati kmetsku mesto (Bauernstadt)", toži renegat. Kdo se ne domisli, da tudi naš slovanski jezik privandrovci in odpadniki psu-jejo „Bauerosprache", torej znamo, kaj tudi za onim psovanjem leži. Potem pa skuša strašiti, da bi bilo slabo in gorje, ako bi narodnjaki večino dobili in kaže, kako je tačas bilo, ko so jo imeli, da si ne more nič slabega povedati. Nič ne skrbite! Boljše gospodarstvo bode v ljubljanskem mestu gotovo, kadar pride narodna stranka na krmilo, nego je bilo zadnja leta rastočih deficitov in nem-škutarskih demonstracij. „Za nami potop," tako vpijejo od nekdaj vsi zanikerneži ali svet jih pozna in jim ne veruje. V tretjem članku skuša „Tagbl." ljubljanske trgovce s tem za sebe pridobiti, da Uže, ka narodna stranka prezira in ignorira trgovski stan, in sicer ker baje „selbst die nationalen Mitglieder dieses Staudes den Ordres eines Ilorak, Jurčič, Kegali nicht blind pariren vvollen". Da li nemškutarski pisec pač v resnici misli, da bi a to neumnostjo pridobil bil le jed- nega zareB narodnega trgovca? „Ordres" (ukazi) se dajejo le pri nam protivniškej stranki, ki bode tist hip postala ničeva nula, kakor brž se na D u n a j i stvari le nekaj iz-preniene. Pri nas narodnjacih si ne ukazujemo, pri nas dela samo ideja, samo domoljubje in rodoljubje in baš oni zgoraj od „Tag-blatta" proskribirani trije si ne bodo nikdar več vplivanja prilastovali, nogo kot prosti d e-lavci za sveto našo stvar. Sploh je pa Dežman menda dovolj star in izkušen v borbi proti Slovenstvu, proti svojej lastnej krvi, da more uže vedeti, kako osobe nijso mnogo, a naša stvar je nepremagljiva in dvakrat pobita, trikrat zmagovalna vstane. Če gospod renegat Dežman osobno napada narodne kandidate (gg. Peterco, Strzelbo, Itegalija in dr.), to je njegova stara šega. Ali prorokujemo mu, da prodno umrje, bode videl, da kljubu njegovemu črnemu izdajstvu narodne stvari, bode videl še njen triumf v Ljubljani ter bode gnjeva poln še vse drugače pisano gledal, nego je pri zadnjej volitvi v tretjem razredu, kjer je uže precej osamljen in resigniran stal na rotovškem hodniku. « Ako Dežman v „Tgbl." celo neko znano tukajšnjo bivšo banko v izgled slabega gospodarstva stavlja in zarad tega svari pred narodnimi kandidati, prosimo ga, naj pregleda predlanski in lanski volilni zapisnik. Našel bode, da je več bivših nemškutarskih občinskih odbornikov in agitatorjev iz njega izginilo, ker so tudi „slabo gospodarili," še več. Mi hočemo bolj obzirni biti in niti imen ne imenujemo. Ali stari pregovor bi bil stari izdajnik Dežman lehko pred očmi imel: im Hause des Gehlingten soli man nicht vom Strick reden." J z It UNije 23. marca. [Izv. dop j . Dozdaj novejša zgodovina vzhodnjega vprašanja glede ruske politike šteje tri prevažne trenotke, rekel bi za Turčijo in turko-ljubivo politiko evropskega zapada osodopolne trenotke: ruski ultimatum z mobilizaciju nekoliko naše vojske, odhod evropskih zastopnikov v Konstantinopolji po brezplodnej, glasovitoj konferenciji in nota Gorčakova 19. jan. šfc. k evropskim dvorom s potovanjem našega generala Ignatjeva, vršečim se v sedanjih dneh, istim dvorom. Čitatelji „Slovenskoga Naroda" pomnijo gotovo vse podrobnosti, katere so okrožnle prva dva osodepolna postopka Rusije glede Turčije. Kavno tako nij teško umeti in ločiti 19. okt. st. št. od poslednjih dveh mer naše vlade, kar pa je nekoliko teško glede položajev, v katerih je bilo vzhodno vprašanje posle Konstantinopoljske konferencije in v katerem je ono sedaj. „Des Pudels Kern," kakor nemški klasik pravi, bil je kakor neposredno po konferenoij tako i sedaj v pariškem traktatu 1856 1., katerega je evropski zapad o blagost in spas svoje Jjube — Turčije, vrgel Rusiji na vrat, kakor se meče torba psu, katerega se boji vsa okolica, dražeča ga do besnega gnjeva. Ta prokleta past za nas se je „in a h s traeto" razbila na male kosce po konferenciji, ko so evropske države —~ posred' nico mej Rusijo in Turčijo dobile od poslednje dolgi nos in ko je na ta način Turčija sijajno izjavila, ka jej nij treba ni pariškega traktata sploh ni VIII. gl. v posebnosti istega traktata — da bi klala, to se ve, svoje slovanske in pravoslavne kristijanke podložnike. No „incoucreto" v smislu papir- Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Miss M. Cummins poslovenil J.) Šestindvajseto poglavje. (Dalje.) Jerica je radostna privolila za malo časa obiskati jo, ter je zadevo s tem poravnala, da je nemudoma šla z gospo Jeremijevo. Iu le njeni materni postrežbi in doktorjevi skrb-lj i vos U in stanovitnosti se je Jerica imela zahvaliti, da je odšla bolezni, ki jej je hudo protila. Gospod V— in njegova gospa sta Jerico jako milovala, zvedevši njene hude izkušnje v minuli zimi, ter sta jo silila, naj bi bo preselila k njima in tu ostala, dokler se gospod Graham in Emilija ne vrneta. Ko pa jima je povedala, da nij nikakor določeno, kedaj se vrneta in da najbrže tudi v bodoče ne bode pri Grahamovih stanovala, zadovolila sta se, reči da previdno in pametno ravna, ker uže naprej skrbi za svojo samostalnost. Gospod Arnold in njegova gospa, ki sta se oba neprestano zanimala za gospo Sulliva-novo in Jerico, ter sta razen zdravnika edina lehko prihajala k bolnici, sta mislila, da imata posebno pravico varovati in skrbeti za dvakrat zapuščeno siroto. Pozvala sta jo večkrat, naj bi prišla v nji j no rodbino ter se podala pod njijno varstvo; ali pa sta jo vabila rodbina V—, naj bi vsaj za toliko časa prišla k njima, dokler se Emilija ne povrne iz južnih krajev. Ker je gospod Arnoldova rodbina bila velika, njogovo stanovališčo in njegovi dohodki pa razinerno le majheni, izvirala je ona ponudba iz gole milosrčnosti. Ko je Jerica skrbni in previdni gospodinji povedala, koliko si zasluži z lastno pridnostjo in da je sklenila najeti si posebno stanovališee, odobravala sta oba njen namen iz celega srca; in gospa Arnoldova jo je pri vsakej priliki močno podpirala z dobrim svetom in dejanjem. Gospa Arnoldova je imela sestro vdovo, ki bi bila rada pomnožila svoje male prihodke, ter je kot rejenke v rodbino jemala mlade deklice, ki so zarad odgoje prihajale v mesto. Jerica te gospe nij osobno poznala, a slišala je, ko so jo večkrat močno hvalili; in nadejala Be je, da bode po svojej prijateljici, gospe duhovnikovej, pri njej dobila prijetno in ne predrago bivališče. Nij se motila. Gospa Varenova je k sreči ravno prazno imela veliko in prijazno sobo spredaj; in ker je bila gospa Arnoldova Jerico toplo priporočila, pogodili ste se hitro s primernimi pogoji in Jerici je bila soba precej izročena. Gospa Sul-livanova je bila Jerici zapustila vso pohišno opravo, ki je bila po nekoliko novo kupljena in po želji Viljemovi izvrstna, naj se jo gledalo po tvarino ali pa na delo. Gospa Arnoldova in njeui najstarejši hčeri so zahtevali, naj Jerica z ozirom na svoje trpljenje v nega dokumenta ta odgovor Se nij zginol 8 konferencijo; ker v protokolu nij bilo odkrito povedano, ka pariškega dogovora ne priznavajo več zapadno-evropski dvori. Da bi zapadno- evropske države potrdile z lastnoročnimpodpisomneveljavnost pariškega traktata, kateri veže Rusiji roke, da ne more brez skrbi zdrobiti svojega vraga, odpravil se je že-nijalni general Ignatijev na evropski zapad, kateri na noto Gorčakovega nij hotel odgovoriti tako dolgo, da še zdaj nij odgovoril nič pozitivnega, če se general Ignatijevu ne uda, prisiliti jih na pozitivni odgovor. Če sedanje potovanje generala Ignatjjeva nema tega smisla, potem nikdo ne bi mogel tega postopka našega dvora, razen istih, kateri znajo vse, kar se godi za diplomatičnimi kulisami, kateri vidijo nekoliko daljše, čem more videti navadni smrtni človek — če ima sploh kak smisel. Če se tukajšnja žurnalistika slovanska in ž njo mi ne motimo, Rusija pokazala je s tem zopet prejasno, kake težave ima ona z evropskim državnim „koncertom" in kako previdno ona stopa korak za korakom naprej v svojih iskrenih težnjah svoje slovanske politike. Poslala je generala Ignatijeva, katerega bode zgodovina volens-nolens morala nazvati enega iz naj večih diplomatov, ne sumo XIX. veka, no sploh političnega razvoja evropskih narodov. Ta mož razume delo, katero mu je poročila slovanska mati Rusija, da bi delal v prid in slavo nje a v spas od dolgo večnega iga na ptujem jej sinov in bratov. Meni se vidi, ka se uspeh te misije uže javlja. Kje in kako, sami uganete. — —r. Politični razgled. Notranje d«*£«*le. V Ljubljani 28. marca. Iz MMunnja bo poroča, da je naš cesar včeraj sprejel generala Ignatieva v posebnej avdijenci pri sebi. Potem je ruski general s svojo ženo pri cesarskem dvoru obedoval, in 27. zvečer je odpotoval v Berlin. Predvčeranjem je večerjal s svojo ženo pri grofu Andrassvju. Ker ga vsi tako izredno časte in slave, upati je, da se na Dunaji ne kuje kakova neslovanska nesrečna protiruska politika, temuč koristna zveza z veliko Rusijo. R+ehhnuer, predsednik poslanske zbornice je baje v shodu ustavovercev rekel: .gospodska z b orni ca je sestavljena večji-del iz zastarelih uradnikov in vojakov." Neki udje gospodske zbornice so bili tako razkačeni, ko so to slišali, da so hoteli interpelirati, kako naj se satisfakcija išče. Rechbauer je one besede demontiral, ali mnogo še hrupa delajo. Volitve na Tirnlsketm ki so izpale konservativno, kljubu temu, da je bil tirolski zbor zavoljo protivladne demonstracije razpu-ščen, zde se češkim listom opomin, vatrajati v pasivnej politiki. Of/erskn zbornica je 27. marca sklenila s 166 proti 74 glasom novo posojilo 76 milijonov vzeti po 12 procentov obresti! Lepo znajo Magjari dolgove delati, to je res. Pa dolgo ne pojde. Hrvatje »lobodo s tem 5 milijonov več dolga, pa bo molčali. V ll&svnJt* dlršav«'. Ruske „Moskovske Vedoroosti" pišejo: „Rusija ne terja, da se Turčija razoroži. Rusija terja le poroštva za kristijane. Če Turčija re sama da, potem more Rusija svojo vojsko razpustiti. Do zdaj je pa mobilizirana ruska vojska jedino upanje kristijanov v Turčiji. «V n o //o »•*/.#' knez je zbranej skupščini poročal o mirovnih obravnavanjih. Skupščina je izrekla živahno upanje, da se bode boj zopet začel. V Carigradu so se mirovne poskušnje s Črnogoro razbile; poslaniki Črnegore čakajo odgovora iz Cetinj in bodo v soboto odpotovali. Turškemu ministru Savfet paši pa so izročili pismo, s katerim turške ponudbe definitivno odbijajo. Mej JMit-iflitskiitt glavarjem Prem-kom in Črnogoro je baje naredila se zveza. Miriditje bodo, kadar Črnogorci zopet vojno začno tudi udarili b 30.000 možmi. V iltimuni fi se društvo „crvenog krsta" bavi z ustvarjenjem ambulanc. Torej se Rumunija vendar le boja misli udeležiti. V C/»r#>/»*#fr/*« je prišlo 20. t. m. okolo 3000 oboroženih ulemov, hodžev in soft pred sultanovo palačo, kjer so se v redu postavili. Sultanov adjutant pride in jih vpraša, kaj zahtevajo. Njih voditelj Šukri-bej odgovori: Da je ljudstvo z vlado nezadovoljno, da se ima Mithad-paša nazaj pozvati, da se ima Damat-paša, neodgovorni intrigant v palači odstraniti, dalje da se mora vojni minister zapoditi, ker vojakov ne plačuje, ako-ravno vsak', otoman zadnjo paro za nje da. Druhal je žugala, da ne bodo ulemi več za sultana molili, in da bodo vse mošeje zaprli, ako se jim ne izpolni zahtevanje. Adjutant gre v palačo, čroz nekaj časa pa se vrne in pravi, da bo sultan pritožbe preiskal. — Vlada je vse Mithad-paševo pripadnike iz Carigrada odpravila. Policijskega ministra pa so po tem hrupu odstavili. Zdaj pa še bolj vse vre. zadnjem času samo opravlja svoje ure v šoli, njem pa naj prepusti, da jej bodo sobo oskrbele za ono pohišno opravo, katero bi rada imela v njej, in da jej bodo popravljanje vsega drugega pohištva nadzorovale; ker Jerica nij hotela, da bi bili kaj prodali. Močno jo je tolažilo, da jej je tako bila prihranjena krvava skušnja, da nij videla hiše gole in prazne, katere se je ranjka nje prijateljica tako močno radovala in na katero je bila zelo ponosna. Ko jo prišla v svojo sobo pri gospe Varenovej in zagledala znano jej pohišno opravo, obšla je globoko žalost njeno srce; a zapazivši, kako nežno, skrbno in okusno je bilo vse pripravljeno za njo, mislila je ne-hotoma, da bi bilo pregrešno, ko bi tožila ter se nesrečno in zapuščeno na svetu čutila, ker jo vendar našla tako sočutna srca in tako poslužile roke, kot so bile te, ki so zanjo vse to napravile. Ko je prvi večer v bivališči pri gospe Varenovi stopila v obednico, mislila je, da bode same tujke dobila pri mizi. A prijetno je bila iznenađena, ko je zagledala Franciko Brusovo; ta je bila namreč ostala v Bostonu ter je uže več tednov bivala pri gospo Varenovej, ko sta mati in brat črez zimo potovala. Francika je imela dvanajst ali trinajst let ter je hodila v šolo; ker je bila nekaj poletij Jeričina soseda, videla je to v Grahamo-vej hiši po gostem, prosila jo je časih za cvetlice, izposojevala si je knjige od nje ter je često prosila pomoči pri svojih ženskih delih. Izvanredno je uže od prvega časa občudovala Jerico. Nada, da se bodo ž njo dobro seznanila, jo jo močno razveselila. Ko so njeno oči srečale velike temno oči Jezičine ter je opazila, da so se veseli smehljaji igrali krog njenih usten, ker je zagledala znano jej lice, osrčila se je toliko, da je stopila pred njo, podala jej roko ter prosila gospieo Fllntovo, naj se pri mizi vsede poleg nje. Francika Brusova je bila deklica dobrih zmožnosti in toplega srca, a zanemarjena je Turške čete pri Vakupu zbrane oblegajo Drezdenak, kjer so se vstaši utrdili. Iz Londona se piše, da so Mroi zopet ob prazniku sv. Patrika imeli tabore in shode, v katerih so naglašali, kako strašno jih Angleži zatirajo in kako je treba boriti se zoper njih. Anglija vlada še vedno z ječo in vešali v Irlandiji. Nij čudo potem, da so vladni Angleži za Turka in proti tlačenim Slovanom. Zahvala. Vsem gospodom volilcem III. razreda, kateri so pri sedanjih mestnih volitvah narodnim kandidatom k tako nepričakovano si-jajnej zmagi pripomogli, — ravno tako tudi gospodom volilcem I. razreda, kateri so storili svojo dolžnost do mile nam domovine in so kljubu silnemu pritisku naših protivnikov dali svoje glasove možem, kateri so za naS narod vneti, in dokazali, da akoravno v tem razredu še nijstno zmagali, vendar se trdno nadejamo v prihodnje tudi tukaj zmagati, — izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 2f). marca 1877. Narodni meščanski volilni odbor. Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj konfisciran zarad dopisa iz Idrije, ki govori o tamošnjih rudarskih razmerah. Pred porotnike nas denite in dokazali bomo resničnost dopisa. Cela Idrija bo pričala. — (Dr. V. Zar ni k) ima svojo odvetniško pisarno v tistih prostorih, kjer je bila poprej bilježniška pisarna pokojnega notarja J. Rebiča. To je ravno nasproti „Križankora", kjer je mestna delegirana soduija. — (Dr. Jakob Razlag,) je odložil deželno poslanstvo. Ril je poslanec Kranjskih, Tržiških in Loških kmetskih občin. — (Deželni od bo r kr a nj s ki) je imenoval 28. marca 1. 1. medicinska rigorozanta gospoda J. H a f n e r - j a in Jož. P i h 1 a r - j a za sekundarija na tukajšnje j bolnici s tem pogojem, da postaneta doktorja vsaj do 1. aprila 1878. leta. — (Volitev v I. razredu) nij izpala letos še v našo korist, kakor niti pričakovali nijsmo. Oddanih je bilo 20G glasov. Dr. Schaf-fer jih ima 118. torej je narodnih le 88. Nem-škutarji so na vso moči delali, naše je trla negotovost zmage, Zalibog, da zopet mnogo naših nij imelo poguma volit iti. Borba v manjšini in opoziciji je toška pri nas. bila od svoje matere, ki je bila le ponosna na sina, onega Bena, o katerem smo uže govorili. Večkrat je bivala uže v gojivnici, ko sta nje zabavoljubna mati in leni brat potovala; a vselej nij bila tako dobro preskrbljena, kakor sedaj. Čutila se je zapuščeno in videla je, da se nikdo ne zanima za njo in za njeni razvitek, kar je ubogemu otroku v/.ročevalo mnogo neprijetnosti; tlačila jo je mučna zavest, da se nikdo posebno ne zanima niti za njeno zboljševanje, uiti za njeno srečo. Jerica še nij bila dolgo pri Varenovih, ko je zapazila, da je bila Francika popolnem osamljena v rodbini. Rila jo nekaj let mlajši od svojih tovarišic, treh prelično oblečenih do-vojk, ki je nikakor nij 80 hotele v svojo družbo ; gofipa Varenova pa je imela neprestano toliko opraviti z gospodinjstvom, da se je ž njo mogla le malo pečati. Očitna ta osainelost je neliotoma izhudila sočutje de-vojki, ki je sama Se trpela močne britkosti ter se tudi čutila osamljeno. Res je bil mir — (Šolstvo.) Denes po polu dne skle ne jo se srednje učilnice ter imajo počitnice do prihodnje srede, kedar se do polu »in« zopet prično, da si ob sredah po polu dne praznujejo. — (Iz M o tn i k a) se nam piše 27. marca! Cvetno nedeljo, ko je blagoslovljenje oljk, pri-neso tudi naši od 6 do 18 let stari fantini k blagoslovu butare iz leskovih šib. Ker je nnj-ličneje šibovje, da se lepo zložiti, da je butara lepa, visoka kot smreka, do 20 metrov •so bile nekatere dolge, kakor je cerkev visoka. To je lepa staro slovenska navada. — Pretečeni teden je pogorel kmet Hudmar na Lokah pri Zagorju za Savo. Neki pijanec je ogenj raztrosil. Rudarsko vodstvo je poklonilo pogorelcu zdaten dar lesa, da si bo streho napravil. — (S klobaso se zadavil.) Na Savi pri Litiji je te dni umrl nek star kmet prav 'Originalne smrti. Jedel je meseno klobaso, pa imi je menda preveč dišala in pogoltnil je tako debel kos, da se je zadavil predno je zdravnik prišel, da bi mu jo bil iz goltancu odpravil. — (Star.) V Trstu živi mož, Anton Mi-klavčič, ki je uže 113 let star, pa še vedno okolo hodi. — (H u d e ž e n s k e.) V Trstu ste se pretečeni teden dve ženski zaradi ljubosumnosti začele celo z noži klati. Ena je drugo trikrat sunila z nožem, da so jo morali nesti v bolnišnico. Drugod so ženske k večjomu polivajo, Tržačanke pa imajo hujšo kri. — (Cvet nemške kulture.) Nekdo iz Celja na slov. Štajerskem piše: „Geerbtc Herr Ih habe gehert das Sie die Rokerei ferbahten "VVollhen So Mehte ih Pitten Wenn Sie Mehten Sogutt Sein und mir gleh Reant-vverten Opvvar ist oder niht und das "VVeiteri verhalten dan Mehte ih in die feiertage hin-nunter kommen Wie Sili das gescheft muhen lest und wivil das zuzallen ist Ahtunks Wohllu. — (Občni zbor ljubljanskega zavoda za umestovanje vojakov.) Včeraj ob 11. uri se je zbralo blizu 40 udov tega društva, hišnih posestnikov ljubljanskih, v mestnej dvorani. Vodja društva, g. Jan. Nep. II o r a k, prične zbor 8 sledečim govorom: Slavni zbor! Ko vse pričujoče prijazno pozdravljam, začenjam denašnji, t. j. 15. občni zbor soposestnikov meščanskega zavoda za umestovanje vojakov. Zbrali smo se, da bi videli, kaj in kako se je pretečeno leto društveno premoženje prejemalo in izdajalo. Vodstvo tega zavoda po svoji dolžnosti vsako leto očitno kaže račun o društvenem gospodarstvu in odbor za pregledovanje društvenih računov bode poročal o tem, kar je opazil pri društvenem gospodarstvu. Naš vojaški branjevec se uže davno pritožuje, da se naša vojašnica posebno o času zbiranja vojakov, ne napol-mi jt\ in da bi od dobička, ki mu ga daje branjarija, ne mogel živeti, ako bi ne imel drugega prislužka; na vse to pa bi sedaj mo ral še zato izkupilni davek plačevati. Znano vam je, da se je vodstvo do slavno delegacije v Pest obrnilo, da bi se prenočnina in stanovnina od vojaka povikšala, ker se dan denes vojaka za 7/,„ kr. vendar ne rrsore imeti v stanovanji, posebno tudi zato teško, ker vojaki v višji službi večkrat zahtevajo tudi svojo sobo; toda na prošnjo našo odgovorilo se nam je, da naj čakamo tako dolgo, da pride na svitlo nova postava o umestovanji vojakov. Te obetane postave čakamo uže dve leti, toda kdo ve, kedaj bode prišln in hišnim gospodarjem prinesla polajšanje. Vodstvo je dobilo dopis mestnega magistrata v Ljubljani dne 20. jan. t. 1. s prošnjo, da bi vodstvo iz reklo se, ali bi moglo, ako bi bilo treba, 21 sob za častnike pripraviti, in kaj se je o tem poskrbelo. Vodstvo bode magistratu svojo misel odkrilo potem, ko bode poprej v denaš-njem zboru o tem izvedelo mnenje hišnikov. To stvar bodem tedaj denes dal v obravnavo, in vas prosim, da bi pri tem imeli pred očmi razmere denašnjega časa. Po 4j. 14. društvenih pravil so zarad dolgega službovanja ti-le gospodje odločeni, da Btopijo iz vodstva: J, N. II o r a k, Avgust M a r š a 1 e k, Miha P a k i č in Matevž Šrajnar. Vsi ti gospodje pa se morejo zopet voliti. Gospod Šp oljaric izpove v imenu pregledovalnega odbora, da so se pri pregledovanji društvenih knjig prihodki in izdatki za leto 1870 po §. 18 društvenih pravil natanko pregledali in se je videlo, da je vse prav in gotovo. Sklep računa kaže, da je imelo društvo 1309 gld. 70 kr. prihodkov in 809 gld. izdatkov, kar kaže, da je vodstvo jako štedljivo gospodarilo, ker se je lansko leto prihranilo nad 500 gld. Društveno premoženje iznaša razven izvrstno urejene hiše v Trnovem še nad 2000 gld. gotovine. Zbor izreka vodstvu, posebno pa g. II o rak u za izvrstno delovanje zahvalo. Na dopis mestnega magistrata se sklene, da se zahtevane sobe častnikov urede takoj, ko bode potreba in se zaradi tega skliče izvenredni občni zbor. G. vodja Ilorak pove, da je mnogo hišnih posestnikov ljubljanskih, ki žele sprejeti biti v društvo, kar pa nij mogoče. Uzrok temu je, da g. VVithalm zdaj uže zahteva po 8 gld. za enega vojaka, kar pri hišnih gospodarjih, ki morajo po pet in več vojakov imeti, mnogo znaša. G. II o rak obeta, da bode ustanovil odbor, ki bode hišne gospodarje vabil pristopiti, in ako se jih najde zadosti, zidal bi se nov zavod za umestovanje vojakov, tik sedanjega. Plačali bi gospodarji svoj delež v treh obrokih. Koristno bi bilo to podvzetje tem bolj zdaj, ker bi se naklonilo obrtnikom delo. V odbor se volijo z veliko večino glasov gg.: Ilorak, Pakič, Maršalek in Regali. V pregle-dovalni odbor Kg. Geba in Špoljarič. H.'i/ji<* vesti. * (lTs trel j en.) V arsenalu na Dunaji so te dni delavci pokušali puške. Puškar Paulmajer je po neprevidnosti prišel v strelno črto, in krogla ga je tako nesrečno v prsi zadela, da se je takoj mrtev zgrudil na tla. * (Nesreče.) Nek deček v Strevicih na Češkem, 14 let star, se je igral z dvo-cevko svojega očeta, in poleg njega ste bili dve njegovi mlajši sestri. Sproži puško, pa eno sestrico zadene v nogo, drugo v rame. Rane so precej nevarne. — V Toplicah pa je deček posestnika Mana zadavil se pri jedi, ker mu je peška češpljeva prišla v dušnik. * (Iz ljubezni.) Nek mlad godec v Pragi se je zaljubil v mlado šiviljo; a njegovi starši o tem nij so hoteli nič vedeti, in so rekli, da ga ne hote več videti, ako ljubice ne pusti. Fant pa najame stanovanje v nekej krčmi in povabi šiviljo k sebi; tam pa se pogodita, da se bosta oba ustrelila, češ, ker ne morota drug brez drugega životi. Zjutraj zgo- aj vstaneta, pa gresta iz mesta v gozdiček. Tam pa so dolgo pogovarjata, kdo se bo prvi ustrelil. Slišal ja je nek policaj, ki je tam zraven skrit bil. Urno skoči in zgrabi fanta, la se geniti nij mogel. Oba je peljal na policijo in tam so jima vzeli samokrese in nekaj zaljubljenih pisem. * (Velik požar.) 21. t. m. je v vasi Koštici na Češkem nastal na dveh krajih naenkrat velikansk ogenj. V enej uri je zgorelo 42 kmetskih hiš do tal, ker je hud veter vlekel. S hišami so pogorela tudi vsa druga poslopja. Vsi vaščani so bili po konci, a večjidel so letali na pol oblečeni okolo, vsi obupani, in pokoj v lastni sobi Jerici o onem času jako prijeten, vendar se jej je Francika toliko smilila, da jo je večkrat povabila k sebi; često je pozabila lastne britkosti toliko, da se je trudila, kako bi kratkočasila mlado obiskovalko, ta pa je bila od svoje strani zelo ponosna, da se je smela z osamelo Jerico družiti, čitati njeno knjige ter so ponašati z njenim prijateljstvom. Meseca sušca, nenavadno viharnega, je preživela Francika skoro vse večere pri Jerici; ta je sprva res čutila da žrtvuje nekaj svojih prijetnosti in ugodnosti, ker jo drugoj privolila, da je neprestano zahajala k njej; nazaduje pa je videla vres-ničeno strijc Truemanove besedo, da bode nazadnje osrečila samo sebe, kader bode skrbela za srečo tujih ljudi. Framikina živahnost in veselost ste odtegovali Jerico njenemu žalostnemu premišljevanju o hudih izkušnjah in sočutje in ljubezen, kateri jo kazala, ste jej odstranjevali britko zavest o njenoj osamel osti. Približal se je april in še vedno nij bilo novih poročil od Emilije. Jeričino srce je brez vspeha hrepenelo, da bi svoje britkosti zopet enkrat razložilo v srci predrage prijateljice ter pri njej našlo tolažbe, srčnosti in pomoči. Prerada jej bi bila povedala, kolikokrat je minolo zimo zdihovala po milej njeni roki, ki jo je tako ljubeznjivo pokladala jej na glavo; povedala bi jej rada bila, kolikokrat je zdihovala po sladkem njenem glasu, katerega samo zvonenje jo je uže vpokojevalo. Nekaj časa joj je Jerica dopisovala redoma; zadnji Čas pa nij vedela, kam bi pošiljala svoje listo in od smrti gospe Sullivanovo je bila prenehala vsa zveza med njo in pctovalci. Neki večer je sedela pri oknu ter je mislila na prijatelje, katere je kot. hči in sestra ljubila in od katerih je bila ločena po oddaljenosti ali pa po smrti, kar so jo poklicali doli k gospodu Arnoldu in njegovi hčeri Anici. Ko so se po navadi uljudno pozdravili, vprašala jo je gospica Arnoldova rekoč: „So ve da, Jezica, vi ste uže slišali no vico V * „No,tt odvrnila je Jerica, „ ničesar nijsem slišala." „Kaj ?tt vskliknil jo gospod Arnold, „vi še nijste ničesar slišali o žonitvi gospoda Grabama." Jerica so je močno začudila. „Ali je to resnica, gospod Arnold? Gospod Grah a m oženjen? Od kedaj V S kom V" „Z vdovo llollbrookovo, svakinjo gospoda Klintona. V družbi je bila prišla v Ilavano ter je tam naletela na Grahamove." „Jerica!" vprašala je gospica Arnoldova, „kako pa je to, da še nijste ničesar o tem slišali? Saj stoji v vseh listih: „J. II. Gra-hain, Esq. iz Rostona in gospa Hollbrookova, poročena o Novem Orloans'u." „Užo par diiij nijsem čitala nobenega časnika," odvrnila je Jerica. „In gospica Grahamova vam ne more pisati zarad slepote," rekla je Anica. „A mis-slila bi bila, da vam je gospod G rabam poslal naznanilo o svojej poroki." (Dalji- prih.) ne da bi si mogli pomoči. Vihar je strehe trgal, iuajska Dur*, i i! 8 mare* (Izvirno telegrafi on o poroči*« >.) Enotni drž. dolg v bankovcih 63 tfft 95 kr. Enur.ni drL doJg v srebru ♦-■8 * 05 p Zlata ronta ...... . 78 »t n 1860 dr£. posojilo 109 - 80 „ Akcije narodne banke 817 ft ~~ n Krediine akcije 108 n 30 „ London i'J2 n n Nap. I. 9 n " V, n C. k. cekini f» h 74 „ Srebro U)9 * r>o „ Državne marko .... RO - 20 „ Izvrstno (lcitiro izhajajočo detelj no seme se dobiva pri trgovcema W - I*et«*k v Voliki Neti ulj i in limu- SliilM" pri hv. Tomažu bliz.it Velike Nod.-I je (TA) Kavnokar Jo v „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani tzŠlo in so doniva: VHI. zvezek »Listki": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. T ur g on j o v, poslov onil dr. M. Samec. 8U 17 pol. Cena 60 kr. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na pno četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponove. „Mlov. \iis <>«! • velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom : Za pol leta.....6 gld. 50 kr. /a četrt leta .... *I „ 30 „ Za en mesec .... I » IO ., Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za pol leta .... . « gld. — kr. Za četrt leta ... •* H — „ Za en mesec..... I -i-O „ Za gospode iiMleljc na ljudskih šolah in za ilUtlke velja znl-žtaiitl cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta Si gld. 50 kr. Po pošti sprejo man „ „ 3 „ — „ /trfministrttcifn „Sitni. iVfirof/«". Umctcljiii zobje in zobovja z zračnim tiskom ali brez njega, lopi, naravni, namenu odgovorni, so po najnovejši metodi delajo in no da bi se korenino izruvale, postavljajo. Ven - P|ombiran.i° 25 zlatom V KJfJ a«JlJ^. aH drugimi sposobnimi polnili, piljenje, čistonjo in dienjo zob, se, kakor so ju izkusilo, brez tnalih bolečin izvršuje pri (37o-i9) Paichelu, zdravniku za zobe, pri llradookcga mostu, v Malvevej luai I. nadstropje CO (T3 CO OD '1 * I r 3. i 3. I fig 117 ti a.cg s* £ v Cm. - d p," N j ~1 _ r S i <*> i » "» ™'p i s m a « s s-1 tr ■ 2 i* i I o DEJ _. CD 3-i« I c3 Spomladanska obleka....... od gl. 18 do 86 Zgornje suknje..... „ 12 „ 28 Menčikovi...... „ „ 14 „ 22 Jaketi...... . „ „ 10 „ 26 Sako........ „ „ 7 j, 18 Hodnje suknje .... „ „ 16 „ 35 Hlače........ „ „ 4 „ 13 Obleka za dečke ... „ „ 8 „ 18 Obleka za otroke ... „ „ 4 „ 12 v priporoča M. IV