GLAS SVOBODE SIX)VENSKI TEDNIK Za Koristi Drlatnioa Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOVENIO WEEKLY Devoted To The I irr eh est» Oy Thu Labobiko Olabsbo. “OD BOJA DO ZMAGE”! ^ ^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 39. "Entered as Second-Class Matter July 8/03 at the PostOfflpe at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 25. septembra 1908. _ “SS:'“ Leto VII. Razgled po svetu. Avstrija. Budapest, 19. se.pt. Tukaj so se ■socijaldenwyhratii in policija sprijeli. Sbcijalldemioikiraiti is» d-eimo stira-cijo vpriiaorili, 'kar pa mogočna .policija ni 'dovolila, “ker so ibili izgredi za pričakovati. ” Močni policijski oddelki so dem-ostram torn pot zaprli in zahtevali, da se razidejo, kar pa le ti niso ubogali. Ranjenih je na obeh straneh veliko in tudi aretacija se je izdatno obnesla. — Dunaj, 20. sept. Tu so Slo- venci Nemce izzivali, (?) ter je prišlo d'o spopadov, a ko je policija nta plan stopila, so demostrani ti le to napadli. Policija je mora la orožje rabiti in sta dva demo sfcranta mrtva veliko pa jih jo ranjenih. " — Novi vojni zakon je razglašen,. po katerem bodo -posihmal pešci samo po dve leti aktivno sliuiMi; pri vsih drugih vojnah o stane tri (pri mornarici štiri) letno službovanje nadalje v veljavi Presenit.no vojaštvo v mirnem času se za 45,000 mož pomnoži. N«. Ogrskem ¡kakor drugod, ostane Ikot armadni ježih, nemški. — Temešvar, 20. sept. Na Ogrskem .pobegla družba tatov in roparskih morilcev so v New Yorku na parniku “Deutschland” prijeli. Zadnje ‘hudodelstvo so storili, ko so nekega trgovca v Vaicz umorili in 40.000 kron ^ropali. V Ljubljani zboruje VIII. kongres slovanskih časnikarjev. Prišli so časnikarji iz vseli slovanskih narodov: češki, ruski poljski, rusinski, hrvaški, srbski, bolj-garski in slovaški. Vseh je okoli 120. Mi jimi željimo mnogo vspeha v probu,jo in zavednost dremajočega ljudstva! Nemčija. Norimberk, 20 sept. Med sever-no-nemškimi in južno nemškimi socijalM-e-moikirati' je v tukajšn-i konferenci do spora prišlo. Povod temu je dala razprava, naj li soc. dem. državni poslanci, pri državnih proračunih glasujejo za prispevanje davkov, ali ne. Strankarsko glasilo ‘Vorwärts’, izraža nado. da se spor poravna, ker v nasprotnem slučaju, bi bilo to usode polno. Rusija. Pet rov grad. 20. sept. Kolera se strahovito širi. ter je ruske mejo prekoračila in v Galicijo vdrla V 'Pet rov gradu, je v petek. 18 sept. v 24 urah 349 oseb za kolero zbolelo in, 128 umrlo, a se sumniči da je policija resnično število zamolčala. Mestno starešinstvo, se je zelo zamikamo vedlo o sanitarnih naprav. da bi se- kužna ¡bolezen vsaj omejila, ter je šele sedaj $2501.000 v to 'svnho dovolilo, ko je vlada zagrozila, da obsedno stanje prb-glasi čez mesto. Metropolit (vrhovni duhovnik) v Petro vgradil1, je odredil, da se v vseh cerkvah bogoslužje opravlja, da bi bog “šibo -božjo” odvrnil; pravi, da je 'kolera božja kazen, ko ljudstvo brezbožno živi. (!) Francija. Paris, 21. sept. Sinoči je v telefon siki centrali požar nastal, kateri se je z grozovito hitrostjo na glavno poštno poslopje razširil. Obed v e palači so popolnoma uničene; škode je $5.000.000. Brzojavni in telefonski promet v Parizu je za več mesecev nemogoč. Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! AmeriKfi• Svarilo priselnikom. New York, 20. sept. Iz juga na-selniki grozne stvari poročajo. Bili so tja zvabljeni' z raznim ugodnim obljubami, katere ni so bile dirugo, kot nesramne prevare. Začetkom tega leta, je prišla iz nigrske rodbina, obstoječa iz moža, žene in trije otroci. Mož po imenu A. Fischer, je imel približno $500 denarja. Čitali je neki vabljiv o-glas iz Ilaivkinsville, Georgia, ter je pisal tja, in ko se trnu je vsa ugodnost,, predstavila, šel je s svojo družino in nekaj rojakov v obljubljeno deželo Georgia. Minulo sredo je dobil neki rojak od Fischerja pismo, v katerem podrobno popiše, 'kako se mu je go-dfrlo in se mu še godi. On piše, da me dosti, ko je bil prevaran, se mu je še grozilo, 'ko je proti takem početju protestiral. Izvleček pisma se glasi: ‘1VI se bodete še mojega pisma od januarja meseca spominjali, v katerem sem Vam vse dobro in lepo od tu opisal. Misliite si. da je vse humbug, bajti jaz sem nesramno osleparjeni Vse dobro in ugodno je le toliko časa trajalo, dokler sem vse moje ljudi in družine sem spravil, in pa dokler sem gotov denar imel. Mi smo 100 akrov z bombaževino in 45 akrov z koruzo obsejali in sicer na polovico pridelka, a bodemo komaj toliko pridelali, da nam bo mogoče od tu iti: tako slaibo zemljo smo dobili. 68 dni smo’ morali’ grmovje liasefcavati. Nam dane obljube niso bile držane. in ko nismo več imeli denarja, postopalo se je z nami. kot s sužnji : hotelo se nas prisiliti, da hi blili vse popustili, ko smo naš denar in delavno moč tja dali. Dolgo je trpelo. 'Atlanta. Ga.. 21. sept. Presinoči je governer Hoke Smith predlog podpisa 1. kateri določa, da se smejo jetniki samo v skrajni sili v najem dati. V soboto večer je Legislatura ta predlog, po enomesečnim posvetovanju, sprejela, iS tem korakom je sistem- v držal j Georgia odpravljen, kateri je bil od leta. 1865 v izdatni porabi, in a k o- bi mogli m rt vi govoriti, slišalo bi se marsikaj. Grozna suša. Philadelphia, 2il. sept. Iz veliko -krajev ¡se poroča, da: polje vsled hude suše- grozno trpi. Far-merji ne morejo o-zimo žita sejati,-ko zrnje -ne more- kaliti in se v zemlji posuši. Veliko mest. katere vodo iz potokov in rek dobavlja^ jo, so v kritičnem; položaju, ko so po+o-ki vsabnjeni in ni vode dobiti veliko milj na okrožju. Philippine. 'Manila, 21. sept. V preteklih 24 urah je 58 oseb za kolero zbolelo, 19 ¡pa umrlo. Okuženi kraj se je razširil, a oblast.vi so mnenja, da bojo kmali bolezni kos. Zvezni vojaki stražijo studence, da ne pridejo nesnage v vodovode. Vojni -prometni parnik “Sheridan”, na katerem sta se -dva slučaju o koleni prigod-ila, so dezinficirali, ter je odplul v Nagasaki, Japonsko, -od' koder je v San Francisco namenjen. Velik požar. Chelsea. Mass. 21. sept. Veliki tovarni1 za -za-boje Atwood & Mc Manus, v Yale str. in- Hill Rowland Brass je danes požar -uničil Oh-elsea glažuta, in Lee Bros. tovarna za obutev so tudi v plamenu. Ob 10. uri dopoldan, so se shrambe Standard Oil Company únele. Tam je velike množine Nafte in Gasolina shranjene. HEARST IN DRUGI. Viljem R. Hearst, vsta-novitei samostojne (Independent) stranke, razkrinkava na svojem -a-gita toričnem, popotovanju za omenjei no stranko -umazano perilo nekt-e rih republikancev, kakor tudi demokratov. iSemat-o-r Fo-raker, republikanec je prejel velikanske vsote za izdajalska svoja -dela v postavoda jaM-vu v Washiugtonu od Standard Oil Oompanije; in sedaj se zagovarja stem, ko pri,poznava da je služil Standard Oil Oompa-niji in je tudi ponosen na to. Fej taki ljudski zastopniki! Nadalje je Hearst odkril tudi lumparije demokrata HaSkellna. guvernerja, države Oklahome in velikega, prijatelja Brvana. Guverner Haskell se je pa tako hudo v jezili, ter prosil H-ersta da bi dovolil. da si volita odbor petih u-redhiko-v največjih .ameriških časopisov, ki -bi naj vso zadevo med n.jama -preiskal in poravnal: toda Ilearst mu tega ue dovoli pač pa mu je grozno hudomušno odgovoril skoiz po-ročevalno zvezo. Radovedni smo-, kaj bode -počel Haskell sedaj, in tudi Foraker nad kateritn je že predsednik Roosevelt pričel vihteti svoj big stick. Debs in rudeči vlak se sta povemila iz zapadnoga, po-to van j« v Chicago danes 25. sept. oib 6 uri v jutro in ob 10 uri pred poldne se pa zopet odpoti-la na pot po vzhodu. Opoizarjarao rojake tudi po vzhodu, da se polnoštevilno vde-ležujejo njegovih predavanj, kjerkoli se -bode mudil. Kod se bo vo zil in kje se bode vstavil, bojo poročali lokalni listi pred njegovim prihodom. Nov socijalističen časnik -bo -pričel kmalu izhajati v Milwaukee, AY is., in sicer v Polskem jeziku. To bode zopet grozno huda brca za tamošnjega škofa, ki mu preklicani socialisti delajo vedno tolikih preglavic ne glede na to, da jih je že javno izpred al tarja preklel. Iz zapada. West Plains, Mo., 22. sept, V Protoni ji, Ark. živečih rodbinah Johni Roberts in Obadiah Kessin-ger je vladala že več let krm o-sveta, kateri je več članov olbojih rodbin, življenje žrtvovalo. Sedaj je ibila vrsta oaRoibertsu.da se nald Kessimgerjem maščuje, a dia se stvar konča, šel je poslednji h County -Sheriffiu in pomoč zahteval. Sheriff je na to meščanstvo organiziral, ter se z “vojno” na farmo Robertsa podal, da bi tega v zapor odvedli. Toda, Roberts in njegova žena sta štiri ure svoj ,d!om hrabro branila, ter na -She-ritffa in -njegove ljudi streljala. Ko je 'bil boj končan, sta bila sheriff in Kessinger mrtva. Roberts in njegova žena smrtno in trije napadalci težko ranjeni. Politika? Pittsburg, Pa,. 21. sept. 100,0^0 (?) delavcev bo 1. -oktobra, v tu-kajšnih livaimah i'n jeklarnah vpo-sljenih. Velike tovarne so že vse potrebno odredile, velikem trgovcem kredit dovolile in zagotovilo dale, da se ne bojo nastavljene cene krčile, ter jih ,poživljale, da ma ročila za svoje zalege, vpošlejo. To vse po politiki smrdi; ko se hoče temveč volile-ev v prilog republikancem! dohiti, delavcem bojo delo dali. in to je vse. •Pittsburg. Pa., 21. sapt. V plavžih Carnegija v Homestead, rn v Howiardovi podvozu i to varni je konec oktobra 1. 1. prvič dvojni delavni čas vpeljan. S tem bo več tisoč delavcem -pomagano. FINANČNI POLOM. Chicago, 22. sept. Eha tukajšnjih finančnih -podetji je 20 mesecev obstojala, v katerem času so “gemblerji” za en milijon petsto tisoč dolarjev delnic po celi deželi razpečali, in sedaj je -podulje skoz sodišče oskrbniku v roke prišlo. Samo, pri vsem -tem je to vrag. da oskrbnik .ne ve, kaj da hoče oskrbovati; kajti maše! je celo kopico oičvendhih “vrednostnih” papirjev .in pa $319.92 denarja v gotovini. Kje, da se nahaja ostalih 1,499,680.08, te sedaj išče. Gre se za polomljeno “Mercantile ¡Securities Company”. Oskrbnik John C. Fetzger, je -ob j-ednem tudi oskrbnik “Central Life Securities Company”, katera je mali prvo imenovane Compani-je. Mercantile Securities Co. j-e bila januarja 'meseca 1907 vstanovljena in s $2,500.000 kapitalizirana rudniška -korporacija Delniškim kupeom se je govorilo, da hočejo «a to delnice razprodati, da se iz skupieka banko vstanovl Prav preprosto sleparstvo; bomo vidili. kaj se bo ptičem zgodilo! Previdnost. Washington, D. C., 22. sept. Zvezna vlalda je vse potrebno odredila. da se prepreči vhod kolere iz Bliiliippinov in Rusije. Za ladje, katere iiz philippinskih in ruskih pristanišč pri-plovejo, je strogo osebi jen je. — kvarantena — odrejena. Ameriški konzuli v Rusiji imajo nalogo, natančno poročati o stanju epidemije, ter paziti na priselnike. da petdnevno osubljenje prestoje. Eden zdravstveni uradnik j-e poslan v rusko pristaniško mesto Dihov, da od tam v Ameriko ploveče laid je nadzoruje. Brezdelnost vsled suše. Ala-bony City, Pa. 22. sept. New Boston, cehe Mill Creek Coal Co. so zaradi pomankalnja vode zaprli. Ko že več tednov ni -deževalo-, so vsa podjetja močno prizadeta. Živali so iz rovov spravili. Okoli 1000 rudarjev je brez dela. Oumibeirland. \Vyo, sept. 1908 Cenjeni “Glas ¡Svobode”: . . • I-n ob enem Vam .pošiljam hodi naročnino za naprej. Moja naročnina .poteče še le meseca Novembra; pa mislim, da je vse -eno če plačam dva meseca -poprej ? Tuka j stavkamo že od 1. sep* temibra; slišijo se razni glasovi: eni da bomo kimalo začeli zo-pet z -delom, a drugi pravijo, da borno [Stavkali več mesecev. Delaivctii so tu linijski, iin “ska-bov” db sedaj še ni bilo. Drugih .posebnosti nimam- za poročat, -to-raj s .pozdravtom John Fakin POZDRAV. Kot slovenski .Štajerec iz Celja hvaležno pozdravljam spoštovane gg. Frank- ¡Sama in V. BrunshmL da v Alimneeipolisu, 'kakor tudi vse one, katerim je “Glas Svobode’ pri srcu. Marka Golavšek Grozno hudodelstvo. Blizu postaje Alitčevski j ak-a-te rimske železnice ma Ruskem so n-e zn ani hudobneži vrgli -bombo v hišo nekega Ede Iste in a ter je ¡bila nje-go\1a najstarejša hči ub ita. miož, nj-egov, lSletni sin in neka pm jateljica z otrokom so bili hudo ranjeni. Prihodnji' dan so vdrli roparji v bolnišnico, kjer sta -ležala ranjehd oče in sin ter Oba v navzočnosti strežajev ustrelili. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA ZVEZA V CHI-CAGI, ILL. Ker je članom te' organizacije že nekoliko znan -namen- -tiste, se sedaj do Vas obračamo, ter Vas o-pozarjamo, da se vsaki član naprednega -duha zavzame, da deluje kolikor mu je mogoče, da pridobi zadostno število člano-v, da pride -tem.preje do potrebne konvencije, katera ima šele polno moč vse -potrebno rešiti, na primer: u-smrtnine, poškodbe, pogrebe itd. Toraj, rojaki širne Amerike na delo! Kjerkoli se Vas nahaja 10 —- 12 naprednega mišljenja, storite borak napredka, vstanovite društvo in-, -priklopite ga k naši napredni zvezli. Mi dobro vemo, d'a bode mogel marsikateri roj-ak veliko žrtvovati, toda naši potomci nam bodo- hvaležni za maše blagodejno delo. Air smo zavzeli pravo pot, katero nas 'bode breiz ovire privedla do zaželjenega cilja. 'Ali ne poznamo nasprotnike, zavzamemo se pa za vse .poštene napredne rojake, katerim je napredek pri srcu. Zatoraj delujte na to, da bode to mlado drevo .postalo t-ako 'krepko- in močno, da se -bodo veje po vsih delih Am-eriike razširile in po-vsodi obilo sadu rodile. Kar se tiiče konvencije, tako jo nemoreimo po-pred- sklicati, dokler ni zadostno število članov, to je 500. ker drugače so preveliki stroški za tako mlado organizacijo. Upamo pa, da -bodemo v kratkem dosegli lepo- število, ker se rojaki povsod zanimajo p to prekori stn o zvezo. Toraj rojaki, ker \Ta-s je le peščica ¡Slovencev, naj se eden ali drugi zavzame in naj piše podpisanemu za pojasnilo, katere Vam radovo-ljno tiako-j pošle. S bratskim pozdravom. Jos. Ivanšek, 'tajnik. 1517 S. 43rd' A v e., Chicago! Obisk. Ta teden sta popotovala rojaka John Požar in Martin Butkovie iz Delaqu!a, Coli. v Moon Run. Pa., ter se v Ohiieagi en dan in en:o n-oč mudila. Kot v Chicagi ne znana trudila sta se dokaj, da sta vpra-šajoč ipo našem uredništvu, do g. Ant. All-adiča prišla, -kateri je rojaka k nam p-ri-vel. Izrazila sta se, da jimia- je list “Glas .Svobode” po -naključju v roke prišel, ter sta se takoj odločila, da se manj naročita kar sta tudi storila im oh enim se z podporo listu, kot nova naročnika, prav kavalirski ponesla. Živifa za-vedenca! POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. DENARJE V STARO DOMOVINO' poSiljsmo; za $ 10.35 ............... 50 kron, za $ 20.50 .............. 100 kron. za $ 41.00 .............. 200 kron, za $ 102.50 ........... 500 kron, za $ 204.50 ............ 1000 kron, za $1018.50 ............. 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljat ve izplačuje c.kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St„ New York «104 St. CUir Ave., N. E., Cleveland, Ohio Marti ii Kačur. ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Ivan Cankar. DRUGI DEL. ‘‘Kdo pa je mislil na tisto? Živa duša 'ni mislila! Jaz ne vem, če je Ibil Samotorec zraven; morda je bil. iSaj se ne gre za (politiko, tudi ne za županovanje! Za to se gre, da se ljudje kaj naučijo, da se jim razum: izbistri, da pogledajo malo dalj, preko teb hribov . . . za to se gre! — Knjig bi si naročili in časopisov in tisti učitelji, ki hodijo ipo deželi in u-čijo ljudi, kako je treba gospodariti. naj bi prišli tudi v Blatni dali! . . . To smo rekli, drugega nič!” Župan je gledal nezaupno. “To si pa kar zapišite, učitelj; proti meni le nikar! Jaz že vem, kam meri ta reč! Saj ste začeli z bajtarji, iz goslači! Kaj pa je tem beriva treba? Pa kaj je treba vedeti igostačem, ki nimajo polja, kvečjemu leho v najemu, kako s« zemlja obdeluje? Jaz sem živel dobro, ko sem še platno prodajal, in živim zdaj prav tako dobro! Ne maram čisto nobene izpremem-Ibe! Ne knjig, ne časopisov, ne šomaštrov! Ne, jaz ne maran; tega in nobeden v Blatnem dolu, ki ima kaj grunta! Bajtarjem in pritepencem, ki še bajte nimajo, pa so všeč take reči! Zakaj so jim všeč? Prišel je, predlanskim je menda bilo, človek sem, in je delal pri kovaču; nemški je znal; odkod je bil prišel, ga nismo pra-šali, in da smo ga prašali. bi se bil zlagali. In ta ni bajtarjev in goslačev samo učil. temveč razlagal jimi je, da zemlja ni samo naša, ki imamo grunte, ampak vseh ljudi nasvetu, in da je vsak človek enako vreden, če ima kaj v mošnji ali ne, in da je krivica, če imam jaz 'kračo na mizi. gostao pa krompir v oblicah. Tako je učil —iu veste, kaj se mu je nazadnje zgodilo? Nesreča ga je doletela, obležal je ob cesti in glavo je imel preklano. To je bilo ob žegnanju, ob žegnanju pa je zmerom toliko tepežev, da se žendarji še veliko brigali niso, kdo ga je Ibil tako neusmiljeno pobožal. Kaj pravite?” Kačur je gledal srepo na župana in groza je bila v njegovem pogledu. Župan se je smehljal; podbradek se mu je tresel in oči so se bile skrile popolnoma v tolsta lica. “Tako jih je učil! In zato so jim všeč taki nauki, zato je bila šola polna, ko ste jih sklicali, bajtarje in gostače! In Samotorec, ta oberbajtar, je bil zraven. Sami dobro veste, da je bil zraven!” 'Kačur je vstal, bled je bil in se je tresel. “Torej kaj? Kaj ste hoteli povedati? Ali s,te hoteli povedati, da 'bom obležal ob cesti s preklano glavo?” Župan se je smehljal zmerom e-nako, tiho in zadovoljno; s tresočim podbradkom in skritimi oenu. “Kaj? Nič 'nisem: hotel povedati! In kdaj bo šele ževnanje!” Kačur je šel in bilo mu je kakor v grdih, groznih sanjah. Tajnik je prihitel za njim z dolgimi koraki, potegnil ga je za suknjo in mu je zašepetal ua uho. “Na miru ga pustite! Ni dober človek! Nekaj je v njem — strah je človeka!” “Kaj ste Vi razumeli, kaj je mislil povedati?” “Jaz! Ne! — Tod pojdiva rajši, tod, v senci! Tam je nekdo ob Oknu! — Razumel? Ne! Ampak jaz sem' prišel v Blatni dol natanko tisti dan, ko je obležal kovač s preklano glavo . . . Kdo le sto. ril ? Bog vedi! Kovač jo mrtev, čemu bi še drugi trpeli zaradi nje-ga? — Pustite župana na miru, ni-kar se mu ne zamerite! Bolje je, da se zamerite vsem cerkvenim in posvetnim gosposka m in še cesarju povrhu! Človeku se lehko zadavi vrat, tako ali drugače! Ni treba, da bi kakor tisti kovač . . . ta je samo življenje izmibil -in kaj je življenje? Perišee zraka — druigega nič! . . . Torej — kaj sem rekel? Kič nisem rekel! Popolnoma nič! Zbogom-.'"’ “Stojte!” *ga je prijel Kačur za roko. “Vi veste, kako je bilo s tistim ... s tistim -kolačem! Na dan z besedo! Ne izpustim Vas!” “Kaj?” sexje začudil tajnik in je vzdignil obrvi visoko. “O čem da bi kaj vedel? O kakšnem kovaču?” Kačur je pomislil. “No, če je taka — zakaj pa ste v Blatnem dolu ? Zakaj pa ne greste drugam? Saj ste svobodni!” Videl je v mraku, da je tajnik čudno nakremžil obraz. “Das sind Dinge; über welche umi des eigenen Ansehens willen nicht gesprochen werden kann! — po domače povedamo: iščejo me! Lahko noč, gospod!” Dolgi tajnik je izginil v noč. Kačur se je vrnil -domov. Žena mu je prinesla večerjo na mizo-; nijeme oči so bile rdeče in tudi na njenih licih so bile rdeče lise.-Naglo je povečerjal, nato- je stopil k otroku, ki je -ležal v zibki in gledal manj z velikimi, jasnimi očmi. Vzel ga je v naročje; laže in mehko mu je bilo pri srcu. Ozrl se je na ženo, kakor da bi iskal prijaznega, mehkega nasmeha tudi na njenem obrazu. 'Pospravljala je irnizo; njena glava je bila globoko upognjena in solze SO' ji tekl-e po licih. Zlovoljen je položil otroka v .zibko. “Za Boga. žena, kaj ti je? Povej imi. vsaj naravnost, kaj sem ti storil!” Na, tam je že spet pisanje!” 'Stopil je k polici in je odprl pismo; pogrelo ga je, toda kaiaal je miren obraz. “Pa kaj to, če sem odklonjen? Eno službo more dobiti samo e-dem, prosi jih -pa deset! Drugikrat bo drugače!” “Desetkrat si že prosil, najmanj ! ’ ’ “Saj lehko čakamo!” Kaj pa .nam je hudega? Tudi v Blatnem dolu se da živeti ... za silo . .” Kri mu je zaiplala v licih: sram ga je bilo, da se je ponižal pred ženo in da ni govoril, kakor je čutil. In čutil je globoko v srcu. z vso grenko silo: ‘ ‘ Ne da se živeti! Prej bi se dalo živeti v ječi in pregnanstvu! iStran odtod, pa če» brez kruha in brez službe. Bog bo dal! Stran -iiz teme, tja, kjer je solnee!” “Bi se dalo živeti, bi!” je 'vzkliknila žena. “Bi se dalo živeti, ko ¡bi 'ti ¡bil tak, kakor so drugi ! Kalj -si upam še na cesto, ko me gledajo postrani, kakor 'ženo tatu :in razbojnika ? ¡So rekli prav, da bom še skezala! Kaj pa delaš -zdražbo med ljudima? Zakaj pa se bratiš s hlapci in goslači in jih kličeš skupaj, da se tam pomenkujete, 'kakor tatinska družba, ki se dneva boji? — ¡Sram ga bodi! —je rekla Kolarka in Lovračev je dejal, da se ob nedeljah nikar ne prikaži v krčmi! — Kakor gospa bi 'lehko hodila v cerkev, tako pa hodim kakor gobavka!” Govorila je zmerom hitreje in glasneje, otrok je strmel nanjo iz zibke in je zakričal. Kačur je stopil k ženi in jo je prijel trdno za roko. “Tončka! Poslušaj! Ne govori tako! — ®ami so ti povedali, kako me sovražijo, kako se me ogibljejo, kako pljujejo name na-skrivoma in očitno — in zdaj mi še ti očitaš, ki te imam rad in- ki me ¡poznaš! Veš, zakaj so jezni name? Ker jim hočem dobro, ker bi rad, da bi bolje živeli, kakor so živeli doslej in da. bi bili bolj ljudem podobni! Zdaj so še jezni name, zasramujejo me, kakor tatu in mi žugajo, kakor požigavcu; ampak kmalu bo drugače, kmalu pride čas, ko mi bodo hvaležni in me -bodo imeli radi ! — Dokler se to ne iz godi, Tončka imej me rada vsaj ti! Vsaj 'ti ne misli slabega o menil Če me sovraži in o-brekuje človek, 'ki ga komaj poznam, mi ni posebno hudo pri srcu ; izognem se mu, ker nisem priklenjen nanj. Midva pa sva priklenjena dru-gi na drugega, za zmerom, in obupati bi moral od bolečine in groze, če bi me še tj. sovražila, če bi bil tvoj obraz zmerom tako -objokan-, če bi ne bilo več prijazne besede iz tvojih ust! Če sva priklenjena -drugi na 'drugega, se me okleni!” Lica so mu gorela; njen pogled je ostal hladan in miren. “To so- le besede! Seveda te imam rada, saj si moj mož! Ampak —- poč emu se brigaš za druge1 ljudi? Kaj imaš opraviti s tistimi hlapci ? Kaj so te klicali? — Že vem! So mi 'že povedali! Ker ■zdražbo delaš med! 'ljudmi, zato ne priđeš v boljši kraj ! In tudi v Blatni dol' so ite zato poslali ! Pa mi tega nisi povedal prej, pred poroko! Molčal si o teh stvareh! ’ ’ Kačurju je kipelo v srcu, da bi skočil k njej in jo udaril s pestjo v obraz. Tresel se je, oči so mu bile -motne in zloba se je prikazala 'V njih. “Molči!” je zakričal. Ozrla se je nanj. “Molči!” je ponovil tiš£, izza stisnjenih zob. “Že spet plešeta!” se je zasmejal nekdo pod oknom, Kačur je stopil v -drugo -izbo zaloputnil je duri in se ni pri,kazal do jutra. Dolgo v noč je poslušal ihtenje žene in škripanje iziibke v tečajih. Truden je položil roke na mizo, naslonil glavo na roke in zadremal. Še pol bdeč, že pol v sanjah je anjslil na kovača, ki je 'bil -obležal ob cesti s -preklano glavo . . . Ni l-eža-l: stal je sredi ceste, visok, v svetli gloriji; bledi in resen je bil njegov obraz, od čela pa mu je kapala kri. v tankem curku, čez oko. Kačur je šel proti .njemu in zmerom bolj resen, teman in osoren je bil o-braz kovačev. In takrat je ugledal Kačur, da kovač ni bil sam; kakor sence so stali za njim, -drugi poleg -drugega, v dolgi, dolgi vrsti : vsi so bili bledi in vsem je tekla kri po čelu. čez oko. ‘Kam?’ je praša-1 kovač. “K tebi! je odgovoril Kačur. “K tebi in k tvojim!” — “Ne k meni! Tam je tvoja vrsta!” — Kačur se je o-izrl in ugledal ob cesti -čudno, zelo smešno procesijo. -Spredaj sta šla njegov tast. pijan in razcapan, in Ferjan s cilindrom na glavi; držala sta se pod' pazduho in sta se opotekala. In za njima v dolgi, -zibajoči se vrsti, druga za drugo predpustno- našemljene sence, -dolgi. upali, sirovi obrazi. Kačur je zakričal od groze — .sam je šel med njimi, pogledal je sam sebi v zakrvavele, tope oči . . . “Nerodno -sem -spal; odtod puste sanje!” Legel je na posteljo, toda glava ga je bolela in zaspati ni -mogel -dolgo ... In ko je zaspal, je ugledal nenadoma deželnega šolskega nadzornika, ki ga ni viid^l prej nikoli. Velik in postaven gospodi je bil, -brado pa je imel tako ■dolgo, da um je segala do pasu. V čudni obleki je prišel Kačur predenj. Zdelo se mu je namreč potrebno, -da je sezul v veži čevlje, zavihal hlače preko kolen ter drsal trudoma in počasi po golih kolenih po stopnicah ,in križem po dolgih mostotvžih. Talko je stal pred nadzornikom v novi črni suknji, -s cilindro mi v roki, bos, s privihanimi hlačami in ranjenimi koleni. Nadzornik se je ozrl nanj in je pomigm-il narahlo z belo roko; Kačur je pokleknil in j-e čakal. Vdrugič je iztegnil nadzornik roko in je vzel dekret. Tam pa je bilo zapisano, da je imenovan Martin Kačur za učitelja -zapolj-skega, pod edinim pogojem, -d-a vsak dan pc -kosilu in po večerji trebi' zobe nadučitelju, župniku, županu in vsem -ostalim elano-m I krajnega šolskega sveta . . . Jezen se je izbudSl Kačur in je pogledal skozi okno; jutro se je smetilo za hribi. — z Žena mu je prinesla kavo. “Kar san. -pojdi v cerkev! Ni treba, da bi hodil z mano ! ’ ’ Kačur se je ozrl nanjo in je molčal. “Zatajila bi me za 'zidano ruto!” se je zasmejal. “In še včeraj sem mislil, da bi mii bila tolažnica im ... an gel varuh ! ’ ' Zasmejal se- je še glasneje, šel je skotzi drago izbo, pobožal je o-t-roka -po licih in se je napotil v •cerkev. Ko- je srečaval na cesti ljudi- in ko je stal med durmi zakristije ter se oziral po cerkvi', je čutil na svojem ob-raz-u temne, zaničljive poglede: “Takle bi zdra-žb-o sejal med ljudi! Takle golobradec! Takle ,bj nas učil in m-ojstroval ! Lakot, ki jé naš kruh!” Kačur ni povesil oči, toda v lica ga je skelelo in čutil je, kako so se mu tresle noge, bolj od srda nego od bojazni. Po maši mu je pomignil župnik z glavo ter je stopal hitro pred njim -v farovž. '“On mi pač ne‘ bo ničesar očital . . . on, k.i je učil nekoč prepevati!” je mislil Kačur spotoma. Ko je Videl pred sabo tega težkega, neokretnega, kmetskega človeka v ogoljeni1 suknji in se jo spomnil, kako- ga je videl nekoč, ko je prekidaval gnoj, golorok, v visoko zaivi-hainih hlačah, in noge zavite v žakljevino, se mu je zdelo bolj smešno nego poniževalno, da stopa za njim kakor ministrant, in da bo slišal morda iz njegovih ust modre, visokos-tne in karajoče besede. “No, saj mi je' pridigal -celo župan ... ta kanalja!” se je nasmehnil. Župnik je slekel suknjo in se je ofcrenil h Kačurju. “Veste kaj, učitelj, tega pa nočem!” Kačur ga je pogledal z vprašujočimi, začudenimi očmi. “Nočem tega!” je govoril župnik glasneje. “Dokler bom jaz živ — ne ! Po temi počnite, kar Vais je volja! Saj ste oženjeni, saj imate otroka, ali ne? Kaj še nimate dosti?’1’' Sitoj e je srebal kavo-, ki jo je bila postavila na mizo debela dekla. in je gledal iznad' roke z osornim, srditim pogledom na Kačurja. “Da se pomeniva -dodobrega! —• Kafcšem vrag pa. Vas je silil, da ste se začeli riti med ljudi, ki ne sodite mednje? Pustite jih na mira! Ti ljudje so moji, zastopite dobro, Blatni dol je moj! . . . .” “Ne maram Vam ga jemati —” “Tiho! Potrpite!” Župnik se je bil razgrel, oči so se mu svetile izpod sivih obrvi, žile so se mu bilé nabrekle na čelu. Pil je kavo in se je obrnil v stran. Ko se je1 ofcrenil h Kačurju, je ¡bi njegov obraz mirnejši in govoril je- tiše1. “-Sedite! Laže se 'bova pomenila ! — Rekel sem. da je Blatni dol m-oj ; pa to- je samo pol resnice : tudi jaz sem njegov ! — Pofc-metil senu se, ¡po-žiivinil napol, zato -da bi živel tako, kakor j-e mogoče živeti v tem zraku, med te-mi ljudmi. Zgodilo se je- polagoma; napol sem stopil mednje prisiljen, napol rado vol jen, ampak stopil sem tako korenito, -da. bi ne mio-ge-l več nazaj. Nikoli več ! In -da bi se bil takrat upiral — kaj bi koristilo? Ne stal bi na polju, tenu več trohnel bi v zemlji že -zdavnaj in ne ¡bilo bi po meni lepega spomina. -kakor bo, kadar umrjem nekoč! — Taka je zdaj stvar! Oni v meni, jaiz v njih ! Jaz njim mašo, oni meni bero! Ozmerjam jih. kakor me je volja, samo da j-iim pustim šege in zabitost ! Enak sem jim po življenju -in nehanju; kakor oni vsi -se- ne brigam za svet in iga ne maram, uri starem ostanem in kar je tuje, sovražim : zato me imajo radi in b-odd jokali po meni! — Pa ste prišli Vi, človek mlad in tuj, in že zaradi tega rpfcotmiur prijeten; in- zidaj ste se začel,i celo mešati meld ljudi, učiti jih, Bog vedi kaj, naročavati časopise, ki je v njih pisano, Bo-g vedi kaj ... in šuntati bajtarje proti grunbarjem in gostače proti kmetom — nič, molčite ! — ampak jaiz toga ne maram, ne maram!” Razburil se je, da so se -mu tresite roke. (Dalje pribodlnjič.) ČITATELJI IN SOMIŠLJENIKI! Besedo,PROSIMO! Besedo, katero smo vže večkrat zadne čase rabili je veliko pomagala, toda pa ne dovolj. — Sram nas je vedno to beračenje, a ker se pa nekateri prejemalci lista “Glas Svobode” še vedno ne zmenijo za te naše prošnje, primoram bomo jih izročiti, — ako ne poravnajo zapadlega dolga za naročnino NAJ-ZADNJE DO 23. OKTOBRA T. L., to je dan, na kojega je “Glas Svobode” pred šestimi leti prvič izšel, — vladnemu kolektorju, iz-vzemši tistih, ki so se nam pismeno opravičili in nas prosili, ne lista vstaviti, ker so privolji naročnino plačati, kakor hitro zopet delo dobe. “VSE, STAVEC, TISKAR, PO-ŠTA, VSE MORA BITI TOČNO PLAČENO, A KJE VZETI AKO NAROČNIKI SVOJO DOLŽNOST NE STORE!” Ta stavek smo že neštetokrat o. pravičeno citirali, in ga zopet po-navijamo, kot zadni opomin, te,-poudarjamo, da nas v: alta številka stane povprečno $75.00, katero svoto smo PRIMORANI REDNO VSAK teden plačati, ker nam tiskarna drugače nebi lista tiskala. Z mirno vestjo lahko torej pristavljamo še to: “Vsako delo je svojega plačila vredno, tako tudi to! Ali ne?” Upamo, da ta opomin ne ostane brez vspeba in da b'* do takrat storil vsak naročnik in prejemalec lista svojo dolžnost in poravnal zaostali dolg. Vse one gg. naročnike pa, katerim do takrat poteče naročnina, pa prosimo, da isto pravočasno ponove. Nadalje prosimo vse stare za-zastopnike, kateri žele še v naprej delati za blagor in napredek lista, da se zglasijo, ter ob enim naznanijo, imajo li še dovolj po-botnic, ako ne, da jim iste pošljemo, kakor tudi imenik naročnikov v tistem kraju. Nadalje pro simo zavedne in za napredek požrtvovalne rojake po Ameriki, ka tere veseli delovati za naš list, in da hočejo prevzeti zastopništvo proti primerni proviziji, da se zglasijo kolikor mogoče hitro pri upravništvu “Glas Svobode” 665 Blue Island Ave., Chicago, 111. MATIJA ERKLAVEC Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima veliko zalogo raznega blaga v izdelovanje novih oblek, in da popravlja tudi stare, vse po zmerno nizkih cenah. 624 So. Centre Ave. Chicago, 111. JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 Reed St., Milwaukee, Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA __________ —- J/ % * WISCONSIN PHONE 4l3 # * . \ ^ ^ O/S * LO^' S * ¥ ¡2 Dvorana za društvene seje * in veselice. Popotniki do- J * bro došli. Postrežba s sta- S * no van jem in brano. £ * * £ 24 Union Street. £ li KENOSHA, WISC. 5 ^ 4? TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Sclineider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci. Razgovor med kmetom in Socijalistom. Spisal : Anton Ser jak. Nedelja. Soc.: Da, to tudi jaz mislim, ti veruješ kar je tvoja volja. Kako mnenje imaš ti o življenju na ornim svedu, mi je enako, samo da pošteno in h rabro držiš s tvojimi .brati, teč .pomagaš okk št ran iti pomanjkanje in bedo na tem1 svetu. Rt.: Ti fože, jaz mislim, da to ho-cena. A kako je pa s patriotizmom; vi nočete nikake očetnjave, niste nibaki patrioti, vi ste nekaka internat ionatna bandla, kakor je rekel občinski tajnik. Soc.: To raj je rekel, da smo mi brezdomovinska banda? Res je to, ima prav. Kt.: Kaj', on da ima prav? Nb sedaj «mio na jasnem. Soc.: Ja, ja, prav ima! Mi nimamo nikake domo vine, dežela naših očetov ne sliši nam, ne na en košček zemlje nimamo pravice. Jeleni' in srne v gozdovih naše očetove domovine ne slišijo nam. Grof zapre gozdove, ter prepove našim otrokom nabirati jagode. Ribe v potokih ne slišijo nam, temveč gospodom. M i nimamo nič. «anuo zrak je še naša lastnina in ta je povsod, je ■inlte r na ti analna last. Kt.: Kaj pa ljubezen do rodne zemlje in do svojega naroda? Soc.: Vse to ljubimo mi bolj 'kakor bogatini, kateri patriotizem prezirajo, ter imajo za patriotizem vse na.jislabše kar se v deželi dogaja. A poglej, bode li ubožnica pridržana ljubetzen do rodine izemlje? Moj oče je tu rojen in jaz tudi, a moj stari oče je priseljen iz drugega kraja in jaz in moj oče sva pristojna v oni kraj od koder je stari oče prišel. Ako sem jaz prestar ali dela. nezmožen, potem me pošljejo iz rodnega kraja, kjer sem preživel mojo mladost, v drugo nepoznano gnjeizdo, kjer si lisice lahko noč voščijo. -«■ Rt.: To je res težavno. Soc.: Imamo li ubožni jednako pravico v naši domovini? Ne; povsod smo zavrženi. Dolžnosti imamo na izobilje, a nikakor pravico ‘kaj ugovarjati. A'ko se pa potrebuje naše kosti in našo kri v vojskinem času, tedaj se • nam ukaže, da moramo braniti očetnjavo. In kaj pa mi branimo, da nam pristoja? Očetnjavo si moramo še le pribo j e vati, prisvojiti, v kateri bodemo imeli vsi jednake pravice. Kt.: Kaj se pravi international ? Soc.: To se pravi, da ne poznamo uilkakegu sovraštva do drugih narodov. Mi slovenski delavci ne .zaničujemo nikogar, samo za to, ako je kdo Nemec, Italijan ali Francoz, temveč mi velevamo, da morajo biti vsi de-' lavci edini, ter se skupno boriti zoper tlačitelje delavstva. Nemški 'delavec, ko dela >z menoj v fabrilki, ter je1 tudi v našem društvu, 'On mi je ljub in drag, in slovenski fabrikant. kateri nas izžemra je uto j nasprotnik, in ako je tisočkrat nnoj rojak. Kt.: Tora.j ,se .mi ni treba, učiti nemškega jezika, ako hočem pristopiti k vašemu društvu? ¡Bito bi mi tudi težko v moji starosti se učiti drugega jezika. Soc.: Od tega ni nikakega govora ; tam kjer sta diva naroda skupaj, naj se uče otroci obo- * j ega jezika, sa j to se že iz lastnega nagiba. Na primer ako sta v eni občini dva naroda, ter puste Nemci učiti svoje otroke samo nemški, a slovenski otroci se uče obojega jezika, ne bodo li .potem ravno slovenski, ki so zmiojni obojega jezika, napredni? , Kt.: To mi je čisto jasno; ako ne potrebujem, se na mojo starost učiti drugega jezika, potem mi 'je že prav. Otrok se lahko več jezikov nauči. Toralj niste n.ika-ki sovražniki drugih uarodov? Soc.: Jaiz sem ti že povedal, da ■hočemo mi storiti vse najboljše za 'vso ljudstvo in ne samo za jeden narod. Za vse hočemo zboljšati razmere današnje be- do. Poglej, ti si Slovenec, sedaj mi .povej, kdo je bil Prešern, Erjavec, Levstig in še drugi? Kt.: Teih imen še nisem slišal. Soe.: Vidiš, to so bili slovenski pesniki in pisatelji, toda ti in večina ljudstva ne ve nič o teh; iza vas niso pisali in zlagali, samo bogatejši se jih vesele. Mi pa hočemo, da vse ljudstvo vži-va, kar so ti pesniki in pisatelji lepega in koristnega zložili. Nismo li mi boljši zastopniki našega naroda, kakor bogatini, kateri hoče jo vse le zase pridržati? Kt.: Imaš prav, in 'kar si mi povedal ni padlo na nerodotvima tlai Gaz se hočem pridružiti vašemu •društvu, akorarvno sem že siv, naj bodem nazadnje še rude« kakor ti; če bodo tudi name tako pazili, kakor nate, ikako r da bi bil kaki potepuh. In sedaj lahko pride ’kaplan in še občinski tajnik, ter naj kričita kolikor hočeta. Daj mi roko Jože. samo škoda. da ne živi tvoj oče\ gotovo bi se pridružil k nam, saj je bil vedno blaga duša im vsakemu dobrosrčen človek. (Konec.) SREDNJEVEŠKE RAZMERE. Mi smo že priložnost imeli, da smo 'nesramno početje države Georgia ožigosali in hočemo danes raizmerani, katere so v tej državi običajne še nekaj pozornosti posvetiti. V državi Georgia so še za tri leta. in morebiti še za več, jetnike zasebnim podjetnikom v najem dali. Ti zasebni podjetniki izkoriščajo uboge, zapuščene jetnike na nečuven, prav barbaričen način. Da molijo biti vsega pomilovanja vredni siromaki skrajno izrabljani, sledi že iz tega. 'ko najemniki podkupujejo in sleparijo že nad pedeSet. let, da si pogodbe za jetnike pridobe. P« .preteku treh let, ko bojo le te pogodbe pretečene, bo baje ta sedanji sistem odpravljen, ko se ga. izobraženi Georgi-čani že zdavna sramujejo in je časopisje prisiljeno, da odstranitev tega lopovstva javno zahteva. Meščanstvo države Georgia se je zjedlinilo, ter zahtevalo odstranitev srednjeveške naprave. Tisto časopisje, ko si hoče sedaj prvenstvo prilastiti, češ, da je ono odpravo jetniških pogodb zahtevalo. se. nakratko rečeno — laže, kajti tisto časopisje — se ve da kapitalistično — je zoper obstoječi sistem začelo pisati, in sicer z qprezno rezervo, ko je .bila država Georgia od vseh sosednih držav že do cela osramotena. Sedaj pa ko je običajno postalo, da razni častniki pišejo zoper sramotenje jetnikov v državi Georgia, je ravno orno vsestransko časopisje tisto ko marsikaj pretirava. Oglejmo si članek kojega piše “Literary Digest” z dne 15. avgusta 1908: Atlanta. Ga., “Journal”: 'Kdor državo Georgio ljubi, povesi glavo sramu in smiljenja.” “Atlanta Constitution”: “'Sramotno, banbarmo, brutalno.” Govern er Hofce Smith, je rekel: “Škoda je, da se ne more le ta sistem v enemu .dnevu odpraviti, kateri državi k predbaeivaoju slu ži in sromoto dela, a mora še trajata. da pogodbeni čas poteče. Nadjam se, da ne trpi pod tem, šolski zaklad. Sicer, je bila vsa-naredba že sama na sebi tako .t>o-kvarjena, da bi bila se porušila.” Ljudstvo az Georgie je imelo shode in zborovanje na katerih je svoje ogorčenje izražalo nad ne-krščanskem ravnanjem. Smešno! Kaj uriš o imeli Georgianei do sedaj župnikov, cerkva, 'katekizme in sploh 'krščanstva? Časopisje izvan 'Georgie “Philadelphia Press ’ ’: pravi: “Neki mož je bil od “pretepal-nega mojstra” toliko časa tepen, da je pod udarci umrl, a truplo je ■na tleh ležalo dokler ga niso psi požrli,” “Neki 161 etui deček je bil prešibek za določeno delo; bil je do smrti tepen.” “Neki upešan črnec je bil do smrti trpinčen iu potem so mrtvega na polju .pustili ležati.” Vse to'je preiskovalna komisija na dan spravila im je vse zapriseženo. “Atlanta Constitution” sa-‘ina pravi: “Neki velik upom zamorec je stal na bregu ter ni paznika slušal; nakar se neki drugi jetnik .ponudi, da hoče upomeža ukrotiti, in res gre le ta s krampom oborožen nad zamorca; zamorec je imel tudi kramp v roki, ter zamahnil nad napadalca, kateri se je pa mahfaju izognil, a svoj kramp zamorcu v lice zamahnil, da je ost prodrla lice, idoča skozi vrat navzdol v pluća. Zamorec pa je vsled zadobljane rane čez 15 mesecev umrl.” ‘ ‘ Atlanta Georgia ’ ’ po roča: — “Neka .mati je ina tleh sedela z hrbtom' ob šotor naslonjena., dva dni starega otroka v naročji dr-žoč, na istem mestu kjer je bila porodila.. Paznik ji je ukazal vstati in bila je, z otrokom v naročju, na mestu ustrljena,” “Washington Hero Id” pripomni: “Država Georgia naj ne jemlje krvnega denarja in vsem grozodejstvom bo v hipu konec, in kaznjenci bojo namesto sužnji, kot rejenci nastali.” Mogoče, da je stvar o državi Georgiji nekoliko pretirana., vseeno pa se mora vzeti, da ljudje, kateri so že v pričetku tozadevnih pogodi J) — fcoiutrakttov — sleparski bili, niso z ubogimi jetniki .prizanesljivo postopali. V tej deželi je to dobro, da se sme čez take stvari javno pisati — se ve, da mnogi lristi stvar po svoje obrnejo. in da je njim za resnico preklicano .malo ali pa celo nič: sa ” da je senzacija, — kar se v 'monarhističnih državah ne sme in vsled cenzure tudi ne more; toda pomaga le vender, in prej ali slej je 'krivicam odpomagano. 'Koliko se krivice ljudem dogaja v Evropi —- Rusija, Hrvatska i, dr. — a javnost o tem redko-keda-j izve. Državni uradniki in lopo vtiki časnikarji pod enem klobukom igrajo in gorje tistemu ko trinogom v kremplje .pride; — za javnost je mrtev! Najbogatejši ljudje na svetu. iSkoraj neverjetno, kako da se pri nekaterih ljudeh bogatstvo steka- in ogromno nakopiči. Neki Amerikanee je naredil sestav o sto najboigatejših ljudeh na svetu Še ve, da ta sestav ne bo brez napak, kajti bogataši ne puste, da bi jim drugi v karte gledali in-pri raznih “graftih” ovire delali Potem se pa tudi. imetje milijar-darjev iz raznih vzrokov menjuje, in ta omahljivost vsebuje čestokrat po več milijonov premoženja, in zaradi tega se tako bogatstvo ne more stalno ceniti. Vseskozi pa je sestav zanimiv: Na čelu sta olnati magnat John D. Rockefeller in pa posestnika rudnikov v Afriki Veit in Robinson. 51 najbogatejših žiivi v Ameriki in Afriki, 12 na Angleškem, 6 v Rusiji, 6 v Avstriji in 6 v Nemčiji. To so samo taki, ko imajo nad 80 milijonov kron premoženja. Premoženje 100 najbogatejših znaša približno 30 miljardov kron Bogatstvo v Europi je večinoma V rokah knezov, cesarjev irr cerkva kot posestva ter ;e največ podedovano, medtem ko je v Ameriki pridobljeno, in je tudi tekočejši Od 51 ameriških miljardarjev si je bogatstvo pridobilo: 14 kot bankirji, 7 pri železnicah in pe-trolejmu. 3 s časnikarstvom, (med temi pa “Glas Svooode ni” vštet! Op. ured.) 2 z orekupuvanjem zemljišč, 2 z bakrom, po 1 z pivo-varenjem, tobakom in velemesni-eo. V sestavu so.eline ženske zapisane: Bertha Krapp pl. Bohlen in Halbach in pa c ve Američanki Hetty Green in Anna Weightman Walker. . O “pridobitvi” :ega ali takega premoženja ne more govora biti, marveč je dovolj ako pripomnimo, da ga je milij-one pridnih čebelic skupaj; nanosio in da ?a sedaj vživajo— troti To bogatstvo se ne naslanja na pridobitev last-nih rok. temveč na brutalnem izkoriščanju proletariata. Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. ^ JOE FIALA joe BOCEK ^ “THE TWO JOES” $ Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . . Šivanje oblek Je naša posebnost. 578 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. I MAGNET Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence........30.000 HP La Lorraine .....22.000 HP La Savoie..........22.000 HP La Touraine........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri tm- NAS —- as. Yasumpanr, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. i Pijte najboljše pivo | n I Peter Schoenhoffen Brewing Co. PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. W m i m “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) ___________WEEKLY________________ Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode’’ izhaja vsaki petek ----------------in velja----------------- ZA AMERIKO: Za celo leto................&L5U za pol leta.................75c ZA EVROPO: Za celo leto.............kron 10 za pol leta..............kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL, Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. DUHOVNIKI ZA SOCIALIZEM. V N'e\v Vouku se je sešla konferenca, katera je sestajala izklju-čno iz 'duhoivnikoiv, kateri o>dlbrito k socijalizmu pripadajo. Bilo jih je 161 iz 24 raznih krščanskih ver imi sekt, ter iz 36 držav in teritorij. Sestavili so manifest na duho-venstvo im cerkva te dežele, v katerim povdarjajo, 'da vidijo bodo-, či blagor edino v socijalizmu, ter priporočajo, da se 'duhovniki priučijo filozofije o .socijalizmu, katera — kakor mislijo — uku biblije popoinolma oidlgoyarj-a. “Mi verujemo,” sklepa manifest, “da gospodarstveni ulk biblije najde njegovo izpolnitev le v pomožni družabnosti modernega socijaliz-ana. ■Ko duhovniki sprevidijo, da bodočnost socijalizmu sliši, to je či-stO' prav in. čisto prav bi bilo, ako bi se fanatični zdražbarji učenja filozofije, socializma in drugih ko. ristnih naukov, poprijeli; koliko koristnega bi storili za trpeče ljudstvo! Toda, zdraabar ostane zdražba.r, zavijač, lažnjivec in zopet zavijač. Ne bomo tajili, da nižje vrste duhovniki, ne smejo po svojem prepričanju delati, temveč morajo parirati in poslušni bi* ti miglajom od z gore j. a dobijo se pa odločni ljudje med' njimi, kateri niso nikaki “štrebarji”, ter odločno nastopijo za svoja načela, in ako treba, tudi svojemu vsega-moigočnemu škofu pokažejo. To so naredili mladi duhovniki ra Češkem, a posamezniki tudi drugod. Nasprotnikom; socijalizma ni mogoče; da bi njega napredovanje preprečili; nasprotno': 'bolj ko se ¡vanj zaletavajo, toliko bolj se širi. Prepovedan sad je na.j slajši in tako je tudi v tem slučaju. iSocijalizem je svetovni .preobrat v do sedaj strogo- absolutični Turčiji povzročil; socijalizem. je ¡vso Japonsko temeljito prešinil \ socijalizem je Kitajsko prodrl in socijalizem ruši dtaroveške šege in običaje v Perziji. ¡Socijalizem je udomačen ¡v Afriki-, v Avstraliji, v ogromni Aziji; povsodi socdjali-zem uspešno napreduje — ¡uspešno rečemo zato, 'ko ta svetovna sila je naravna posledica teme, latentne iskre, katera mora po pri-rofcllniih izakOnih vsplamteti, oživeti-, ko drugače biti ne more! In to svetovno silo preprečiti, ustaviti ali pa celo uničiti, si db-mišljujejo ena peščica fanatičnih in mlečno zob ib lemenaterjev?! Oj, preismešno! 'Ljudje, kateri hočejo politični boj bojevati, morejo pač •več znati, kot preprosto ljudstvo slepiti. 'Nam je sicer prav, da se naši nasprotniki proti nam borijo'; vsaka stvar bolj da je premleta in očiščena toliko boljša je, in toliko trajnejši je obstanek; s tem bojem se ljudstvo čisti in si bistri um', da samostojno do razsodba pride, je li socijalizem ali nazadnjaški terorizem boljši, ali je boljši svobodno 'živeti: ali v jarmu tlačanstva zdihovati. Da si ljudstvo umi to samo raztolmačiti, potem bo tudi vedelo, 'kaj mu je storiti. Dia lbi> bilo pa mogoče socijalizam preprečiti ali celo uničiti, to pa ni mogoče in ako prav. se v«: cesarji, kralji, knezi in predsedniki celega sveta po robu postavijo, ne opravijo nič in to iz enostavnosti, ko je socijalizem svetovni' pojav, naraven iz ljudstva. Cesarji, 'kralji, knezi, predsedniki, papeži, škofi, duhovniki, kapitalisti in ves ta mišmaš je izšel iz ljudstva ¡in ne obratno; ‘tedaj je ljudstvo ona sila, koja je naštete in nenaštete parasite porodila in jih sedaj preživlja. Toda ljudstvo sprevidi, da so mu brezde-l-avni troti, ne samo od več, temno naravnost škodljivi, ko- mu v prostem in potrebnem razvoju ovirajo. ter zdravo kri izsesavajo. To ljudstvo občuti na svojem telesu in na svojem imetju, za to ni nobena čuda, da se hoče teh in enakih parasitov otresti in samostojno postati; to pa-temveč, ko ima naravno pravico, da ono kar je iz ljudstva prišlo tudi ljudstvo uniči, ko. mm je v kvar. Ni ga naivneža, da si bo kozla omislil v svrho, da ¡mu bo zelnik uničil ; so pa naivneži. ko si domdšljuje jo, da bodo socijalizem zadušili. Dobro ! Mi jiim veselje slobodno pustimo, toda naj ne bodo- presenečeni, ko bojo razočaran 1. Toda, povrnimo se k konferenci v New Yorku. iSocijalistdeno navdahnjeni konferenčni duhovniki pravijo v svojem manifestu, “da gospo d arshveni uk biblije najde njegovo izpolnitev le v pomožni družabnosti modernega socijalizma.” S tem se socijalizem ne strinja, in kolikor je mam «ovijali stična filozofija. znana in (kolikor smo v bibliji podkovani, tako smelo trdimo, da socijalizem nimia z biblijo, stare za veze, iprav nobenega stika.; — kar se pa ¡tiče nove zaveze, to je od Krista dalje, bi se socijalizem v marsičem strinjal z biblijo, ako nebi 'bila- neštetokrat popravljena, in izvirni uk Krista bil namenoma popačen. Takozvani “'Stari Testament” ima v toliko- 'vrednost, dia si zamoramio nekoliko socijalno 'življene takratnih časov in takratnega ljudstva oziroma narodov predstavljati ; to pa jako pomanjkljivo, ker se stari testament večinoma z vojnim življem bavi, posebno od časov vitezov do časov kraljev in potem blizo do Kristovoga rojstva. In, kar se mora v pošte v ati. da je bila biblija v teku štirih tisoč let od raznih pisateljev in zgodovinarjev pisana, tako je pomanjkljivost dogodb samo ob sebi umevna in pa nezanesljiva brezdvoiubna. Za časa preseljevanja narodov, babilonski časi in pa suženjstvo Izraelcev, nam so največ gradiva ■ohranili, toda ko nam ni namen o tem tukaj pišati, tako samo na kratko rečemo, do ¡oni časi so pripravni, da bi sc 'z današnjim soci-jaiiizmloim nekoliko v paralelo po. stavili, toda. moralo bi se vedno čas in tradicije strogo predstavljati, kajti z časom se tudi običaji, odnošaji in kulturni napredki predrugačijo. Drugače stoji ¡z novo zavezo. Tu je mnogo gradiva, katero se ¡s socijalizmom popolnoma strinja, nn- še več bi ga bilo, ako ga ne bi bili n a raznih cerkven ih zborih uničili. 'Samo trohica prvotne 'Zgodlbene vsebine je na nas prišlo, drugo je vse pokvarjeno, pre-narejeno„aii -celo uničeno. To pričajo, zgodovina krščamtva, cerkvena zgodovina in pa. preiskovanja učenjakov koji so svoje življenje v to svrho posvetili in dokazali pomanjkljivost novega. Izakoma in pa, ¡da še v ¡ostalem mrgoli vse polnlo falsifikiaoij. Tedaj nam ne preostaja dražega, kakor da izjavi jamo, da biblija ne bo našla rešitvi v modernem socijalizmu in pa tudi. da. .socijalizem ima- nezmerno važnejšo nalogo, 'kot se z biblijo baviti in koneeno, da bo socijalizmu kos svoji nalogi, ¡brez vsake biblije. Iz Dem ver, Colo. se poroča, da je dala trn ga. Alie© J. Shear. zapreti svojega soproga, Vzrok je sledeči: Herbert Shear, je poleg ¡svoje 'žene tudi svojo sestrično nlad vse raid imel. Bogat, kakor je -Sthear ibi pa tudi ne (bilo lepo da bi ljudje o njem slabo govorili, zo to je svojo ženo po nekem budem glavobolu ¡pregovoril, d¡a jo popelje v setaatorij. nič slabega se madjajoč se je díala pregovoriti, a mož namesto v senatorij jo je zapeljal čez državno mejo v Missii ssippi državno norišnico, sam, se je pa preselil v Oolotrado in s sestrično poročil. ¡Sestra zaprte je zvedela za to hudodelstvo svojega svaka, poskusila ¡Sheara pregovoriti, da b: jti pomagal vzeti sestro oziroma ženo iz norišnice s ¡namenom dia bo ona skrbela zanjo do smrti proti mesečni kompenzaciji 60 tolarjev, a Shear ni hotel svakinji nla nobeno njeno prošnjo odgovoriti. Bo preteku o>suiih dolgih let se je pa sestri le posrečilo rešiti sestro iz zapora med tem časom se je pa tudi Shear dragam preselil in tako so ga sestre ozir. žena in svakinja po' daljšem iskanju po vseh Zdr. drža-Vah našle v Deniv^r, Colo. in ga dale zapreti kakor tudi nje goto ženo ‘in sestrično. -Zadevo je v roke vzelo vladno sodišče, ga. Shear pa 'zahteva Odškodnine 100.000 tolarjev. _________ 'IM. K. — “Bastile” je bilo ime trdnjavi v Parizu, katera je služila za zapor kamor so francoski kralji zapirali politične in sebi ne. varne osebe. Na tisoče nedolžnih ljudi je ¡bilo tu zaprtih, o katerih mi bilo nobene zabeležke. Kralji so pustili kar po noči vloviti kake osebo in jo vrgli v grozen zapor, ■kjer je ostal do smrti. Leta 1789 je ljudstvo naskočilo trdnjavo, in ko je iz nje izpustilo' vse vjetnike i:n orožje pobralo je trdnjavo raz-djalo. Ključ 'od Bastile je Lafa-veitte s seboj v Ameriko prinesel iln ga podaril prvem- predsedniku Ge». Washingtoou. kaiteri visi še ■danes v veliki divorani njegove ¡palače v Mount Vernem. Odprto pismo. Obveščeni smo, da se gg. Frank Korce in Anton 'Benedikt, v Clevelandu, O. s tem čas preganjata, da naročnike “Glas Svobode” odsvetujeta odi ponovitve naročnine, ter s tem nesramnem, početju listu “Glas ¡Svobode” financijelmo škodujeta. Kaj je povod. dalo takemu lopovstvu ne ibomo za sedaj preiskavah imis-limo si pa, da si gg. dalgčals preganjata, Iko mo-¡mentno ni nikake dedščine v sta ri domovina za izterjati. Pa naj si bode kakor si- hoče, za danes svetujemo imenovanim gospodom, ¡da naj vsako ruvanje proti “Glas Svobodi” v ¡bodoče opuste, kajti vsakem ponovnem slučaju bodemo vedeli, kaj nam je storiti. Uredništvo “Glas Svobode”. Gospod Janku Petriču, v Cibieagi. Illinois, tudi priporočamo, da naj v bodoče opusti nesramno ogovarjenje bodi si to g. Konde. S. N. P. Društva- ali kiate<-regaikoli posameznika, Ako pustimo imi svoje nasprotnike na mira, pričakujemo mi obratno1 isto od njih, druga-či ipa bomo primorani tudi Janku posvetiti po -zasluženju ih- zaslugah njegovih dobrih -del za ide-jale z dolgim — jezikom. Več članov. Listu podporo so darovali ha- Meta v Nottingham: K. Kotnik 15-e, Živijo Dobs; J. Kunčič 25c. to je hitro točil-; N Resnik, 25c. gaje -pil; N. Potočar, 5c. ko ima dobrega soseda; J, Kanc, 25©. ko smo- se dobro imeli; D. Blmmel, lOc 'ko ne gre v cerkev ; F. Deimiojaes, 10c. ko Zna -dobro briti; N. Mrvar, 25c. ker je Pepe R. v Wall street diistrilktn N. Y. . . rodovine; J. Škof 25c ker je knjige .nosil; A. Ull-e, 50c, ker je “fa-jn” harmlonlike igral; A1. Reithofer. lOc. —; A. Papst, 10c, ko je “faju cigaro vleku”; J. Malenšek 5«. —; im A. Koss, 10c. ko so mu trato- pohodili. Nadalje so poslali J. Golkooda 25c. M. Maretieh 25c. M. Grgieh 8e. JI Schutstar 26c. iu J. Skozer 25 c. Nadalje sta- darovala v po-dporo listu J. Požar $1.00 in M. But-ko'vič $1.00. Na znanje! Nalprošeni srno objaviti, da tor-vaški -delavski pevski zbor “Sloboda” iu tanb-nraško društvo “Sloga” priredita dine 10. oktobra t. 1. veliko ¡narodno veselico v dvorani Fr. Mladiča, na ogalu Centre in 18 ulice. Vstopnina v predprodaji 15«. pri blagajni 26e Vse parobrodu e družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na: V 109 Greenwich St., New York 4 V 6104 St. Clair Ave., J. ^ Cleveland, Ohio ^ Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah. prsih, želodcu, črevah, jptrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, _ katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali bozjast, nemočnost v spolnem občevanju, polueijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-1.^5^ na hiranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po. obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanorer St. Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St. I. Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St. II. Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St. Blaoajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St. Nadzorni ) JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN, Odbor: f FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO Vsa pisma, tikajoča se društra, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St. Društvene seje se vrše na 163 Reed St. Društvo “Slog-a” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908. Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin. hokeje ponižam Trpin slovenski! Vstani, odpri svoje zaspane oči in poglej, kaj se okoli tebe godi. Ne stoj v edino na. Onem im istem mestu-, v temi na zadn jaštva : čitaj napredno časopisje in knjige, ter pridruži se drugim narodom. Čitaj “Glas Svo bode", on je orožje, 'katero 'neusmiljeno udriha, po starovcških dogmah, koje se razprše v pra.zeo nič, ter gladka pot se ti prikaže koja te pelja do nepreglednih trum -razredno zavednih ljudi, kateri te kličejo: “Pridi-trpin, pridi, tudi ti si naš brat iu naš 'boj, je tvoj boj. Svobodnomisele. Cleveland. O. 14. sept. 1008 Cenjeni “Glas .Svobode”: Vedno imam priložnost citati, kaj novega v cenjenemu listu “Glas Svobode”, im tako sem tudi bral v predzadnji številki, da priredi “Slovenski socijalist ioni klub št 2.” v Collinivoodh. O. izlet v Nottingham na prostor Anton Kosa, Povabljeni so bili clevelandski socijalisti, kakor tudi vsi svoibod-nomiselni rojaki i-z Clevelanda, tora,j sem se opravičeno nadjal. da bode clevelandska, inteligenci precej dobro zastopana, ter da se bojo ponosni naprednjaki vljudnemu vabilu naših vrlih sosedov pol.nnštetvilino odzvali. Ko mislim, da, se smem k svobodomiselnim prištevati, sem se vabilu odzval ter se podal na Označen .prostor a tja prišedši, sem, opazil ¡polno ljudstva, med njimi brojno zašto* pan nažbi spol in otroci. Presenečen sem bil in si mislil, da nisem na pravi kraj prišel im to temveč ko nilsem nobenega Clevelaudeaua zapazit. Toda. oj. radosti Prišel sem bil na pravi, kraj in veselja mi je srce poskakovalo, ko sem videl tako vzajemnost in talk napredek. Pa kaj vraga! sem si mislil: DR. “ RICHTERS PÄINEXPELLER Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam “ DR. RICHTERJEV PAIfl-EXPELLER Bolečine Ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St. NEW YORK. Čitajte rojaki! Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom dožene imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine ,vasi trge, mesta—, pomagajo si medsebojno, postanejo i-moviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo svojo narodnost. Cas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rodbini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobro vodo in blizo velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je industrija živahna in delavec m a denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na: BMSHMID, ALBINA & ROVNJAK, 708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN. O!!! f POZOR! OZNANILO!! VABILO Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel s®“ na 3913 St. Clajr Ave., v CLEVELANDU, O., “©a dobro znan.i SAJLiOOKT od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis Reharja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje priporočam ter se nadjam, da bode vsak zadovoljen, kdor me poseti. S spoštovanjem Gabrijel Trampuš, gostilničar ^jemu pustiš od nevednih zobo-'“zđravnikov izdirati svc’e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. i Telefon Morgan 433. " Rodovitna zemljišča v državi MiciT^an Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker. Obdelana in neobdelana^zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. Ripley dežela. Najlepše kmetije ali gozd v največji naselbini Slovencev v Ameriki Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti nzorec Isaj tukaj raste. FRANK GRAM, Naylor, Mo. Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki “O, me! Nisemi bil sam, bilo nas je skupm-o število. — čujte in strmite — bili smo — brije, piši i tv čitaj : — Trije « volbodn omis el c i im napredni Slovenci iz Clevelanda ! ! Odkrito rečeno: sram me je bilo! Toda mislil sem si: saj naši sosedje 'poznajo reakcij on ar no mi. «lenj? Clevelandskih nadgtnežev kateri si domišljujejo bog si ga vedi kaj. a. so zreli kot slamnati mož v zelniku. Toda pustimo jih ; se ne splača, da bi se žnjimi ba-vil ! Za take “zavedneže” je naj bolje, da se jih prezira. Zabava je bila čez vse izvrstna; lep red, iskrene vzajemnost in odkritosrčno veselje. 'Nastopili sc gavortnifci, ter govorili v slovenskem, srbskem in angleškem jeziku. Postrežba izvrstna in želeti bi bilo kaj več tlakih ilzleltov, in pa, da Ibii se Glevelanidčauji udeležili, da -bi se učili, kaj je vzajemno napredovanje. Živili, Collinwobdeanji in Not-tinghamčanji ! Opazovalec. Yellowstpne National Park, 8. sept. 1908 Res dolgo se ne oglasim, goto vo si že mislil, da sem se kje zali-zal. kakor polž po zimi in spim. spanje pravičnega. No. pa polo vico bi zadel, a ne popolnoma.' “Robim” v parku in soci jail zenu učim: nekaj sem jih prav hitro spreobrnil b mojim starim aparatom, toda kakor sam veš so tud: grče vmes in te imajo jako debelo in trdo skorjo. Tokaj brez krampa ne opraviš nič. Pustiva socijaliizem ea nekaj minut, na strani, in po iščimo moža z malho v kateri nosi po mojem računu o krogi ih in štirioglatih 3 do 4000 dolarjev, 'Dne 24. avgusta ob 10. uri do-poldlne napadel je zakrinkan mož z puško v roki' vozeče se turiste v Yello-wston National Parku, pobral vso zlatanino. naj si je bila v spomin od stare ali mlade mamice, in tako oskubil 14 kočij v katerih se je 'vozilo najmanj 120 potnikov: sedem voz je na en hip vista.vil. Eden iz med potnikov je moral vrečo držati ostali so pa radi ali neradi metali prstane, ure. mošnjičke in take stvari v zijajočo bisago. Precej, ko so prve kočije dospele do mene. bil sem pri delu, in mi .poročajo o napadu, pustil sem delo ih hitel na lice mesta, katero je bilo samo. eno dobro miljo od ■mene. A, ko do-sipem do kraja, najdem samo en kvater in vozni listek od Gardiner ja do Livingstona. se ve da je tudi to dobro. Toda jaz •le nisem bil zadovoljen: rad bi ■bil videl moža pri delu. Pa on jo je že pobrisal z .polno krošnjo. Pol ure .pozneje so vojaki že sled našli, in ga menda, boječ se za svojo zdravo kožo, zopet zgubili. Kapitan me je praša.1 če znam. katero polt jo je krenil. 'Seveda znam; pot proti državi Idaho je na j bližja, iin ako so steze .količka j znane, bode jutri že iz tičnice. ter prav sladko spal. kje v kakšnem zapuščenem medvedovem brlogu Pa čemu poprašujete gospod Ka-. pitan, saj dobili ga itak neboste, za tolovaje loviti potrebujete mm že. “Mreže?” se začudi Kapitan Ja take. ko imajo Otroci za metulje loviti. Tukaj mi ¡počijo ustnico tako, da sem se mu v lice prav “fletno” nasmejal. On pa poka zavši mi hrbet reče: “You no full me.” Jaz sem se pa še dolgo režal za njim. Pri moji veri. da b: ga prej v mrežo vjel, kot ga bode pa ameriški vojaki z konji, dasi-raivno je tolovaj peš korakal in silcar ¡po zaznamovani hosti; vojaku ga pa iščejo .po cestah najprvo. v hosto bodo šli najbrž proti božiču; to je dokaz, da se hudobnih ljudi boje, za to pa mirno tembolj preganjajo. Pozdrav vsem čitateljem “Glas ¡Svobode.” Tebi dragi mi list, pa vedno to pot, ker ravna .pot je najboljša pot. Anton Puščavnik. Edward Paucli ------ gostilničar------- 663 Blue Island Avenue CHICAGO.’ ANTON LINHARD & S0N — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, HI Rojak, kateremu 6i včeraj da? “Glas Svobode”, dia je čital1, je dane® pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res. ! IZ STARE DOMOVINE da izročila jubilanta adreso, (pisano v prisrčnih besedah. Požar. 29. amg. .proti večeru je priželo goreti v vasi Žal ose, hi leži imeld Bodiniart«mi in Otočanu, žulpnajg Dobrava pri Kropi, Dvema posestnikoma je pogorelo vse, hiša iin hlev. Drugo vas so ljudje rešili, ki so delali z velikim pagu-imiomi. Bja hiša se je vnela petnajstkrat in so j'o vendar rešili Gasilcem so se srajce um hrbta vnemale, a niso se hoteli umaknita. Ponesrečenca dtia potrebna pomoči. Eden si je ravnokar vse novo naredil, a -pogorelo miu je, pred?1 no je noter prišel in.ga je zato ob čutno- zadelo. Drugi pa je že sicer potreben. Otro-k utonil, mati zblaznela. Na Proseku pri T.rsta je utonil v čebru 21e-tni Josip Dukša. Ko je mati vidtela, da. -se ji potaplja 'otrok padla- je v nezavest- in ko je prišla zo'pet 'k zavelsti, je bila blazna Tudi oče Otrokov je brez cilja več ur taval okrog vsled hude dvojne -nesreče. Žena ho kmalu porodila Vrat si je prerezal v magdalen« siki bolnišnici v Trstu 241etna Er ateist iStoke-l iz Trsta, Vzrok meo-tadravljiva bolezen. Predin o je pri hitel (zdravnik, je izkrvavel. Smrten padec. V Zagrebu je padel z votea kmet- Mat o Ivanča-n tako nesrečno, -da je obležal mrtev. Zaklal je v Apač-ah pri Ptuju občina Sv. Do vreme na Dravskem po-lju. dhe 6. t. m,, zvečer I81etn.i sin Frane Zajc, kmečki sin.. 17-1-etaega tovariša? Janeza- Kaveevi-ča. V neki hiši so dekleta pletla vence za ženitovanje in zvečer so ■tja. p-rišli- — kakor običajno — tudi fantje; bo pa sta se imenovana nekaj sporekla, je .zabodel Za je Kavčeiviča tako močno, v levd bok, da so mu takoj čreva izstopila -ki je 7. t. m, dopoldne po groznih mukah umrl. Morilca so zaprli. Gponmiti je še, .da imajo tamkaj celo vrsto klerikalnih -društev, mladeniško in deviško Marijino družbo, pa vkljub temu se igoid'e taka grozodejstva. Udeleženci so visi. fantje in dekleta, v ‘ ‘ Mari j in i družbi ’ Dva “ogleduha”. Sedaj bodo trasirali tudi železniško črt-o Sv. reševanju se je. najbolj "¿Mkemi' hueijo-Kobarie 12 juni ja ti. v prepiru u streli!, mlajšega brata ipa nevarno ranil. Umor se je izvršil v vasi- Srednji Rademč n-a belokranjskem, oče Butala pa j>e nekje v Ameriki. Prvi zaupni sestanek slovenskih svobodomislecev se je vršil 7. t an. v beli Ljubljani v narodnem dtotmlu in je Ibii nepričakavamo- zelo obiskovan. Udeležili -so se ga prijatelji (Svobodne Misli iz (vseh slo venskih (dežel. Natančnejše poro čilo sledi. Državna podpora za pomanjkanje krme. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za olajšanje po-imiainjfcain-jia krme n-a Kranjskem nove državne podpore 300.000 kron. Skupna podpora za Kranjsko znaša torej 500,000 kron. Vseslovanski shod. Posvetovanja., ki so jih pojedini- slovamški zastopniki vodili v Petrogradu in potem v Pragi, se -bodo nadaljevala 15. decembra t. >1. v Varšavi. — Iz Prage pojde m.a shod 15 dlele-gaitov. Smrti so rešili 261etmega delavca Franca Stavca iz Vidma pr: Krškem, ko ga j-e pri gradnji kanala pri ženski bolnišnici v Novem mestu zasulo -do vrata. Pri Ali gledate za dobro kupčijo? Naša prodajalna jih je polna in vse so vredne Vaše pozornosti. Z veseljem bodete pripoznali te naše ponudbe, ko se prepričate o lepem, cenem in trpežnem blagu TA TEDEN. Nasledne izvauredno nizke cene samo za Čevlji za šolske dečke, delani is teletnitoe s dvojnimi (podplati in trpežnega usnja, velikost 1 do ofd letne, par za- $1.24 velikost do 13% leta£< par za...... Čevlji za šolske deklice, za zave-^.za-t ali za zapenjat, iz finega don-gola usnja, -Čedad in trpežni. Velikost .za do 11 letne, navadna cena $1.25 sedaj sa-mio pa r .............. Fini ženski čevlji, delani iz don-gola usnja. sam-o za zavezat, trpežno usnje, e-likost štev. 3 do 7, navadna cena $2.00 sedaj (hi Qf) par samo .................(Dl .0ü Obleke za šolske dečke, dobro in .trpežno delane suknja “douible breasted” in hlače, do kolen, velikost 9 do 15 letne, samo za časa te razprodaje. Kape za šolske dečke, zaloga za •delčke dobro delanih kap, golf al; vaebt kroja, čisto volneno na izbiro, samo skoz to razprodajo komad po ..........- Do kolen hlače za dečke, delane iz črnega ali modro barvanega še-vij-ota, kroj vsakega para zajamčen, velikost 4 do 14 letne, vredne po 50c. -par sedaj samo .............. Šolske obleke za dekleta, delane iz čistega pralnega perkaila in gin-gham-a, kakor ibele Lawn dres--ses. Velikost 8 do 14 leltne, samo za časa razprodaje .. Nogavice za otroke, zaloga močnih črn ih noga vic, široko in fino za robi en e, n-ektere vredne do Pip 15e. Vaša izbira par po ......U2U Spodne obleke za možke, zaloga možkih teških -spodnjih oblek, nektare vredne do 69c. Vaša f Op izbira samo .................i UU Spodne obleke za ženske, zaloga naravno barvanih spodnjih ženskih oblek nektare vredne po $1.00 se da j s amo ......... Spodna krila za ženske, delane iz finega- in razkošnega črnega satima, bogato garnirane, izvanredna cena je Volnene hlače za možke, zaloga mnžkih dobro delanih hl-ač iz kašmira. vseh1 navadnih velikosti vredne po $1.25 -par sedla j ............. Fianeletna spodna ženska krila, ■zaloga- navadno barvaneh ženskih kril iz rožnate, plave ali bele flanelete, ¡najboljša cena 79C 79c : : 49C Čisto lanene brisače, velika zalo. ga, k-atere se ne prodaja nikjer spod 12Y2c. varfl, sedaj samo ........................ n Čisto bela Shaker flanel, mehka i.n volna, primemo za otroško -perilo, navadna cena lOe yard sedaj samo ...................... Fini jeklen obešalnik za v kuhinjo, dobite brez plačno ako kupite kake stvari za 25c vrednosti, orožniški sitražmešt-er Fr. Mohorčič, brez kaitarega bi -bil Stavec -gotovo prišel ob življenje. To je kavelj! V Trsta je 261etni Josip Okelj ¡padel v pijanosti tri metre globoko in. obležal kot- mrtev. Prepeljali, so ga v bolnišnico., fcjeir so ga skušala sp-ravilti k zavesti,. Res se je mož zbudil, tiri« krat pošteno kihnil, se parkrat po (krščansko priduši! kot Tolminec, potem pa -zbežal -skozi vrata v pravo gostilno. Varnostne odredbe v Sarajevu Vojaško poveljstvo je prepovedalo v -mesta i.n v okolici do 8 km vsako fotografiranje cest-, u-lic in krajev. Kdoir bi se ne držal te pirepo-vedi, se bo proti njem-u postopalo z naj večjo strogostjo -drogi sta bila pred Kobridom ter sta ogledovala, kod bi šla črta in im-ela -raizpet zemljevid pred sabo Neki finančni stražnik ju je vi del- pa tekel povedat orožnikom da Sta blizu dva gospodu, katera se mn zdita sumljiva, ter gledata ,okoli in imata; pred seboj zemljevid. Orožnik -se je opasal s sabljo in- vzel puško, pa hajdi iskat “o-gtleduba”. Dobil j-e oba gospoda ■inženirja ter ju prašall, -kdo sta. in zahteval legitimacijo, katere pa nista imela. Morala sta ž njim na orožniško postajo, ikjer pa se j-e dognalo, da sita gospoda dobra “ogleduha”, k-eir bosta merila že | lieznico, katero gorjani že težke pričakujejo. ^ 553,361363 ^363 BLUE /SLANO  ^ ¿3^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ -t!* Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. Slovenci! Ta prepoved se tolmači s tem, dai! > # v . hoče biti ¡vojaška uprava priprav- j (Marijine hčere z romanja Sv Ij-ena m-a vse etventamlnost-i in da! Gore.) Gorica javlja, da so bi smatra saima položaj v Bosni za! 1® Marijine hčere tako tijok-ame sbrajlno resen! Velik požar je uničil v Marj-anu v Furlaniji poslopja in skladišča tamkajšnje mizarske (zadruge. Škode je 200.000 K; 500 del-a.veev je brez dela. Polno vina ie še po vseh vinorodnih delih Goriške. Ko so ma-nievriiiali vojaki po Furlaniji, so jim dobri ljudje polagali p-red hiše kar -cele škafe1 vina. Letos ho vinska letina zolpet obilna, -Starega vina je še polno, ali' vseeno se držijo vinogradniki visokih cen. Neki vinogradnik pri Tržiču ima še polne kleti viima.: da ho imel kam spraviti I-etošnlji pridelek, je d-a-1 napraviti cisterne. Tolstojeva 801etnica. Vsem listom na Ruskem se je prepovedalo pisati ob Tolstojevi 801etniei o njegovih političnih mislih in njegovem pomenu. -Kateri list bi «e bil preigrešil zoper to, ga zatro in tiskamo za pro. Verski Tolstojevi spisi, (ki- so- izšli v inozemstvu, so bili za,plenjeni. Petedbu-rška akademija zhanio&ti pa je kljub prepovedi! on,do(tnega 'svetega simo- da ,se niso- m-ogle posloviti od po dolbe Martije. A nekatere so rekle da je bilo veliko težje se posloviti od nekega “fajm” gospoda, kate rega so polne hlače. I.n -nekatere hčere Marijine so bile tako raz trešene, namesto odgovarjati pri litanijah: vsl-iši nas, -o gospod! — s-o pevale “Oh, kako so faj-n gos pod”. Kakšen spektakel so -pa do ma napravile, ko so pribren-eale te razdražene ose k svojim driuiži ,maim? To je bil vrag ž njimi, da jih ni -bilo mogoče pomiriti, to vse zato-, ker so bile od tovair-šic iin “fia-jn” gospodov naščuvane, in, ker so viddle in -zvedele to -liko lepih strvari na romanju. Vr h-u tega so- ždaj na novic vabljeni v Log. aj-, da. kdo bo to vzdržal' Reši nas, o Gospod, teh romanj, drugače vse vrag pohrusta, Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island A ve., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek. Zastopnik najboljših parobrodnih črt Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno. Mohor M4>ai<č 572 Blue Island Avenue blizu Loomis St. Telephone Canal 3214. Chicago, Illinois John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. »«te« Peči inringerji (wringers) se hitro in dobro popravijs 589-591 Centre' Avenue Chicago, 111. 'RVI DOLAR prihranjen je samo* nena vaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s t-.*- $ VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl, Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7941 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 FOTOGRAFIJE. katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je IzikiuLšen. fotograf, vodia Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča. 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place Established 1883 — CHICAGO — Phone Canal 287 “Vsa Vaša zdravila izvrstno delujejo. Jaz sem popolnoma zadovoljen na njih delovanju.” Jos- F. Hanak, St. Mary’s Seminary, La Porte, Tex BOLI-LI VAS HRBET? Ali izgledate bledi in zabuhli v obraz?’ Ali vas bole noge? Steli slabi? Ali je vaša voda barvna in boleča? Trpite-li na pomanjkanju sape? Ako res, potem imate gotovo kako nadlogo v obistih ali jetrih. V takih slučajih bodete našli, da bo SEVEROVO Zdravilo za obisti in jetra vaš najboljši prijatelj. Poskusite eno steklenico istega in se prepričajte Pravilno rabljenje in hoja na svežem zraku bo najbolje delovalo v vsakem slučaju takih bolezni Cena 75c in $1.25. “ Vaše Zdravilo za obisti in jetra—katerega eno steklenico sem porabil—je pomagalo tako, da je odstranilo mojo zaspanost iz glavile. Tudi Vaš Žlvljenski balzam, ki sem ga rabil pred časom, je dobro in veliko pomagal. Vsaki nered pri prebavljenju in druge želočne neredi so izginili ” Johan Kasprrek, Deweyville Texas. Prebavljate li pravilno? Ako ne, potem storite kakor je g. Kasparek. Pomagajte narovi k delovanju. Poskusite Severov Življenski bazlam Rabite ga po navodilu in kmalu se bodete počutili kakor nov človek. To je okrepčevalna tonika in pomoč živjenja. Cena 75c. Ali vas boli glava? Glavobol je skoro najpogostejša bolezen, ker na istej trpe včasih skoro vsakdo ne glede na starost. Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo bodo premenili vaše hudo stanje. Ozdravili so že tisoče. Poskusite jih. Dvanajst praškov v vsaki škatlici Cena 25 centov. PRODAJAJO SE V VSEH LEKARNAH. VEDNO VPRAŠAJTE SAMO ZA SEVEROVA ZDRAVILA Zdravnivški nasvet damo na zahtevo zastonj. <^<2§3)c!S)®§3><2$3>© Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove -----------=PQ . jf, najnovejši modi in nizki ceni. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre A v«. blizo 18. ulice Chicago, 111. ' Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico... nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pri- . dite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo na’jlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za moške obleke. Oglejte si našo zalogo OBUČE."©8 TEL. CANAL 1198 -TÉ? Kloboučnid a obchodnid zbolim vÿpravnÿm 2AKÁZK0VÉ PKAd VERUJE SE 2VLÁÍTRÍ POZORROST 598*600 BLUE: ISLAND AVENUE Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem saloonu “Triglav” vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 617 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. VACLAV DONAT izdeluje neopojne pijače, so-dovieo inmjneraluo vodo. TSS W, IS St. Tel, Canal 0296 Kasparjeva državna banka. 623 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tndi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. RAZNO IN DRUGO. ------ 1 Tri Italijane sta ustrelila dva Avstrijca v Esenu ob Buri ter po begnila v vozu. Vseh .pet se je skupno vozilo v vozu, dokler se •niso sprli. Justični minister slepar. Bivši damski justični minister Alberti se je sam javil oblasti, da je izvršil mnogo velikih sleparij in ponarejanj. Huda kazen. Vojaško sodišče v Sobotki na Hrvaitskem je obsodilo vojaška Trejlbarja na sedem let jeloe, ker je delil po vojašnicah prot ivojaSke in anarhistične spise Papež Pij X. je rekel albanskemu škofu Buinkliu, da ibi najrajši šel v Ameriko, Tudi je dal duška svojemu domotožju po Benetkah ter pristavil, da ne ho več dolgo živel. Lucheni prosi sa pomiloščenje Morilec cesarice Elizabete je na-, prosil iz ječe svojega bivšega zai govornika, naj pošlje cesarju prošnjo, da posreduje v jubilejnem letu za njegovo pomiloščenje pri švicarski oblasti. Madjarizacija “Ungaro Croa-te’\ Ogrskohrvafeko parotplovno društvo na Reki naročilo je v Trstu štiri nove parnike, ki bodo vsi razun enega nosili madjardka imena. Posl edin ji parnik se bo aval “Lika”. — Eden parnik se je izročil prometu že 1. sept. Brezžično brzojavljenje preko Oceana. Kakor poročajo iz Pariza so z Eiiffelovega stolpa že dosegli brezžično brzojavno zvezo s Ca-sa.Mamko, iBerolinom in Londonom. Prihodnjič se bodo vršili poskusi z New Yorkom. V New Yor kai priredijo aparate na stolpu zavarovalne družbe Metropolita» Life. 128.000 kron za zlomljeno nogo V Barolimu so popravljali tlak, •ned-a bi bili zagradili kirajia. Neki trgovec je v sled tega. .padel ter si zlomil nogo. Zahteval je od tvrdke, (ki je »hodnik popravljala, zelo visoko odškodnino. Končno se je tvrdka, z njim» pobotala ter mu izplačala 128 tisoč kron odškodnine Odsodba Sičinjskega razveljavljena. Kasacijsko sodišče je razveljavilo izrek lvovskega porotne* ga sodišča, ki je obsodilo na smrt morilca Sičinjskega ter odredilo novo obravnavo pred lvovskim porotnim sodiščem. Ničnostni pritožbi se je ugodilo zato, ker ja sodni dvor zavrnil predlog Sičinjskega zagovornika, naj bi se preiskalo morilčevo duševno stanje. Denarno pismo ukradla. K poštarju v Tovis na Ogrškem- je prišla na. obisk njegova 2Hetna nečakinja baron esa Jollain Ban ffv. Ko se je moral odpeljati pošt »ar v sosedno občino, oddal je ključe že ni, in ji rekel v navzočnosti svoje nečakinje, da je v blagajni 4200 K. Poštarjeva žen a. je zbolela iin ta trenutek je uporabila nečakinja, prisvojila si iz blagajne denarno pismo z vsebino 4200 K in izginila. Po daljšem času so jo orožniki vendar izsledili pri njenih sorodnih v Radlnotu. Pri njej so dobili samo še 1000 K. “Pozitivno znanstveno delo teologov” katoliške in pravoslavne cerkve se je pečalo z neizmerno važnim1 problemom : Kaj je prav. raba. sikvašemih ali neskvašenih kruhov pri maši, V resnici primeren terna za “pozitivno znanstveno delo”, od katerega je Odvisno dušno izveličanje ali -pa večna poguba vernih. Kaj bi neki rekel Kristus o ljudeh, ki se imenujejo njegove namestnike na svetu in ;kii tratijo svoj čas na tak način in be-gago ljudi s takimi “vprašanji”? Nemoralnosti v petrograjskem dekliškem zavetišču. Ves Petrograd je razburjen -vsied nečuvenih nemoralnosti v dekliškem zavodu. Deklice so se po vrsti pritoži! e. da so bolne. Zdravniška preiskava je »dognala, »da je bilo 11 deklic v starosti 8 do 13 let posiljenih. Preiskava pa je spravila sploh strašne stvari: na diab, Deklice je izrabljal »sam ravnatelj, •zdravnik dr. Makarov, ki je 55 let star ter ima Odrasle hčere. On je deklice v zavodu ¡zelo ljubil, »jih zdravil ter jih obsipaval z darili, da so mu bile »zelo vdane ter na vse trdovratno molčale, kar je počenjal z njimi. Ko pa je šel ravnatelj na dopust, so se nekatere razbolele tako, da so- se morale »pritožiti, nakab so prišle »hudobije na dan. Ravnatelja so zaprli. Neverjetna sirovost. V Nici so zaprli nemškega komponista Emi. la Hau'cka, ki je igral yeliiko- vlogo v najodličnejših krogih, domia pa je imel -že pol leta. svojo ženo »zaklenjeno »v temni čumnati. -Sosedom se je že dalje časa čudno zdelo, da hodi Hauck vedno sam, a ker ni bilo medi n jim in -ženo nikoli dobrega razmerja, mislili so, dla ga je žena zapustila. Končno pa je le- nekdo slišal ženo v stanovanju jokati, kar se je naznanilo policiji. Policijskemu komisarju llauck ni hotel odpreti, te-muč so morali v stanovanje vlomiti. Po teiminem h-odlniku so prišli -do čumnate, v kateri je bila nesrečna žena zaprta. Vtemn-i sobici z zabitim oknom so našli na ’železni postelji v krvavih in umaizla* ni-h cunjah liki okostnjak shujšano komponistovo ženo. Ko je ¡policaje zagledala, začela se je bedasto smejati. Revi se je v zapoi rti omračil duh. Po celem telesu je imela rane, a. brezsrčni mož trdi, da je večkrat padla -s postelje -ter se pobila, dasi je očitno, da jo je mož tako hudo pretepal. Od tod izvirajo tudi krvavi madeži o katerih pravi mož. dia. je žena pobila toliko mrčesa v postelji. Ko so ne»srečno ženo »prinesli »na zrak, je Omedlela, Zdravniki dvomijo, dla bi »štala -živa. Zemljiška posest na Norveškem je boljše in pravičnejše razdeljena, kakor kjerkoli drugod ua svetu. Norvežani .so demokratičen narod, ki nima ne plemstva ne vele* posestva. Na celem Norveškem so le komaj tri posestva, ki -bi zaslužila ime veleposestva, vsa druga zemlja je razdeljena v kmetije» Kmetij je skupaj 120 tisoč: -od teh jih obdelujejo kmetje s svojimi družinami 109 tisoč, 11 tisoč je pa oddanih v »najem. Tudi na Dam stkem, kjer živi po »krvi in j-eeifcii Norvežanom majsorodnejši narod» bodo veleposestva kmalu zginila, Neprestano se parcel ira j-o Vi pro-, dajo kmetom. Norveški ¡»n danski kmetje so v -nekaterih strokah kmetijstva prekosili vse narode na. svetu. To je plo»d izvrstnega šolstva v teh deželah. Y o>beh kraljevinah ni več domačima, »ki bi n-<» znal citati» in. pisati; takih srednjih in visokih kmetijskih šol ni» ma noben1 diru g, narod na svetu, kakor Danci i»n Norvežani. Strela je ubila župnika. Dne 22. m. m. se je bihaćki- župnik Ladislav Pap, na vozu pela! v »bližnje mesto; nakar je nevihta nastala, ter treščilo v župnika, -da je bil takoj mrtev. Ko bi bilo treščilo- v kakega socijalista,, liberalca ali svobodomiselca sploh, takoj bi duhovniki vriše zagnali: To je božja kazen, brezverca je bog s strelo kaznoval itd.! Toda mi, ko nismio ne klerikalci in no fanatiki so-mo rečemo: Grom je prirodna sila, katera ne izbera kamor trešči, naj si bo potem socijalist, brezverec ali pa pristni nebeški agent. Samo poslednjim bi priporočali, da v sličnih slučajih ne bi nesrečo v svojo »propagando izkoriščali, temveč ljudstvo poučili, da je grom in strela' naravni pojav ip da nima z nebeško komando ničesar opraviti. Cenj-eni» zdravnik Golilins N. Y. Medica! inštituta: — V»aša. poslana zdravila sem porabil ter se počutim popolmoima zdrav takio, kakor sem- bil pred bolezn i jo, a molč al sem» toliko časa. dla sem se- prepričal', »da- sem dt> kraja ozdravljen, ker se mi bo»le-zen ni več povrnila. Iskreno se Vam toraj zahva»lju-jiOm za vse, kar ste mi storili ter Vam ostajam» vedno- iskreni prijatelj. IM. Augnštin »Box 93 Crestedi Butte, Goto._ CARL KLANCHNICK 9634 Ave. N. S. Chicago, 111. Prodaja mleko, groeerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-valcev. “MARIJA POMAGAJ” NA BREZJAH. Na Brezjah oziroma pri “Mariji •Pomagaj” na Gorenjskem, se je đne 30. avgusta t. 1. vršil« Slovesna obletnica, ko so soho ali kip Marije kronali. Božja ¡pot -pri Mar. Pomaga j pa ni samo na Kranjskem-, temveč je tudi dobro znana na Primorskem, Goriškem, 'Štajarskem, Koroškem i. dr. Poleti in do pozne jeseni vidiš vse ondotne ceste polne raznih ljudi: moške, ženske; mlade, stare; zdrave bolehave. ‘Tu molijo, tam pojejo nabožne pesmi v raznih narečjih. Izplača se, da si ■človek stvar ogleda. Le ta “Božja pot” je že jako stara; cerkev je bila kot podružnica podre jena. k fari Brezje, ter sta tudi brezovski župnik in kaplan preklicano mastne dohodke vlekla. Toda sedanji ljubljanski škof 'Anton Bonaventura Jeglič, je izprevidel, da je na Brezjah o-ziroma pri "‘Mariji Pomagaj” zlati rudnik, kateri preplača vse ondotne “čudeže” torej je frančiškane tje naselil, da vspešneje ljudstvo molzejo. Ni pa treba misliti, da k “Mariji Pomagaj”, samo nerazsodno ljudstvo roma. Kaj še! Na Brezjah vidiš razno sodrgo, katera se med siromake “berače” meša, ter pomaga gospodom nuncem nevedno ljudstvo za denarce olajšavati. Naj tu navedemo jeden slučaj, katerega nam je nekdo pripovedoval. Pravil je sledeče: “¡Bil sem po opravilih v Kranju. Neko nedeljo opoldan sem šel v gostilno “Pri Jelenu” kjer sem tudi obedval. Nakar pride v gostilno neki. približno štirideset let stari m'oški in za njim pridrvi pet ali šest ženskih srednje starosti. To je bil vrišč in blebetan je vse vprek, a najbolj glasan in šaljiv je 'bil moški kateri je raz. ne umestne in neumestne burke uganjal; takoj sem zapazil, da se hoče pri ženskah interezantnega narediti, kar se mu je tudi posrečilo, ker so se mu na vse nretega krohotale in smejale. Ko je cela družba mizo zasedla, so si kosilo in pijačo naročili in to ne bi bilo nič čudnega, saj mora jesti, vino piti vsak človek, toda blebetavi moški je mojo pozornost hase potegnil, ko je bil pri jedi 'jako ižbirljiv. Naročil si je juho, govedino z prikuho, pečenko 's salato in “potico”, ter vse to 'je zalil s šterimi vrčki piva. “Kaj bomo “šparali”, saj nam ničesar ne manjka, pa naj bo še en “pis-ker”. itd. tako se je možakar postavljal, a ženske so mu priterje-vale ter se dobro gostile. Konečno so vsaki sv.oj račun plačali in odšli. Oištirko sem prašal. kdo da so ti ljudje, a ona ie odgovorila da so romarji. Plačal sem tudi jaz, kar sem- z kučijažem “zaslužil”, se vsedel na voz in se odpeljal uroti Tržiču. Predno se cesta raz-ceoi ter vodi ena v Tržič a druga na Brezje itd. sem omenjene romarje prehitel in dobro ^ot dalje sem se pri neki '-•“stilni ustavil. Zaradi večjega posla sem velel kočijažu naj dene konje v hlev, a jaz sem stopil v- hišo. Bilo je v prostorni veži polno pivcev in tudi jaz sedem: k eni mali mizici ko je bilo v veži bolj prijetno in hladno kot pa v sobi. Naročim si vrček pive in ko rvride krčmar sva se domenila, da opraviva najne zadeve med krščanskim naukom, ko odidejo ljudje v cerkev. Ni minulo dvajset minut, kar po la-goma in pokveeeno v vežo pristo-pica moj znani “romar”, levo roko je imel od rameni dol vso povito ter jo nosil na okoli vratu ovi ti ruti. Jaz sem- bil iznenadjen, poprej zdrav in čil človek a sedaj taka pokveka. Aha, sem si mislil, to je “čudež”, in radovedno sem opazoval početje, prtiča. O-braz je imel nekako skremižen, da me je smeh lomil, govoril je ka-stavško narečje, vsakemu pivcu 'je obvezano roko pod nos pomolil ’rekši, da se mu je posušila in enake stvari; dobrosrčni Gorenjci so ■mu denarje dajali, on je pa hva-l iežno stokal, a povrh vsakega pre- j jetega daru, še dotičnika nadlegoval, da mu je moral tudi pit datij češ da 'že tri dni ni nič pil in da je vsled vročine ves izmučen. Čudom čuda sem jaz vse to opazoval in ni mi šlo v glavo, da zamore človek biti toli hinavski, predrzen in lopovski. V veži je bilo kakih' 50—60 pivcev in videl sem, da je od vsakega kolikor to-liko v dar dobil, vrhu vsega se ga je lopov pa še napil. Neka “sveta” jeza me je (obšla, ko sem videl, kako se ljudstvo z pobožno krinko izkorišča, in kako se lopovi ,od žuljev drugih gosposko goste ter vse to na pristni krščanski podlagi. Konečno se “lumpaci vagabundi” k kmeni privleče ter počne svoje eksperimente delati. iPomoli mi “suho” roko ood nos, pripoveduje, kak siromak da- je, da že tri dni ni nič pil, da je lačen. da bo od “majke 'božje” milost za me sprosil in bog'vedi kaj še vse. Meni se je te komedje 'zdelo dovolj, vrelo je pa tudi pošteno po meni kar šinem k v iško, mu jih z mojej palico dve prav gorki čez pleča prismolim in ker 'sem bil blizo vrat je v trenutku potepuh na cesti ležal. ‘Prokleto, ¡toje bil čudež! Pivci so strme gledali kaj to pomeni, da prosjaka lepem, lopov na cesti se je‘ pobral ter pretil in prtipoznam, da položaj je bil zame nekoliko kritičen. Bal se nisem, a vsa stvar se mi je zdela neprijetna. Toda •tretji čudež se je na planu pojavil v osebah dveh orožnikov. Ko je bil šunder prav živahen vstopil je štražmojster in en orožnik iz Kranja. S štražmojstrom sva si Ibila dobro znana ter mu ob kratkem vse obrazložim; on veli orožniku naj lopova prime, toda lahko rečeno a težko storjeno. Lopov jo je bil odkuril in orožnik Iga je šele izvan vasi dohitel in nazaj pritiral. Žepna preiskava je nad sto kron denarja na dan spravila zraven pa še razno orodje kakoršnega vlomilci rabijo; zdrav je 'bil ponolnoma. Odvedli so ga v Kranj, kjer se je do*™«1" rije bil star znanec raznih ječ in da so ga tudi v tistem času s ti-ralnicami izkali. O njegovih spremljevalkah nisem ničesar več cul, a prepričan sem bil. da so bile vlačuge kojim vladar je bil oni falot.” Taki so čudeži koji se na raznih “božjih ,pot ah” dogajajo. Tako, kakor smo rekli, se je na Brezjah oziroma pri “Mariji Pomagaj” slovesnost obhajala kot obletnica kronanja sohe kte-ra ima predstavljati “čudodelno Marijo.” Le to svečanost niso mogli ne frančiškani, ne razni n unci in niti ljubljanski škof Bonaventuru sami odpraviti, temveč da je bil teater bolj efekten in privlačen prišel je knez in nadškof goriški dr. Frančišek Sedej, da je svojo spretnost o ljudskem slepljenju pokazal-. Ako bi Manja pri Brezjah res čudeže delala, bi gotovo goriškega škofa z drugimi špasvogelni vred iz cerkve treščila, kakor je oni z lopovom v gostilni storil. Duhovnik poneveril četrt milijona. Zaradi velikanske defravdaeiie so na kolodvoru v Neapolju, kanonika Frai, iz sSorrente, -v trenutku prijeli, ko jo je mislil popihati. Frai je iz siromašne rodbine, a radodaren človek, ter je imel lepo barijero pred seboj. Or je uri nadškofu Giustinianu toliko ugleda in zaupanja vžival. da va je le ta imenoval za blagajnika nadškofijske kurije v Surren to. Tako je Frai upravljal imetje, katero milijone znaša. On ie rro-neverjal njemu zar~''~: '’»lar in z njim špekuliral. Nanravil si je svilorejo in potem tovarno za svilo • zorradil si je graščini podobno hišo in živel gospodsko. Začele so krožiti razne govorice, kar je dalo nadškofu povod, da je preiskan vo odredil, katere so velikansko defravdacijo dognale. Kanonik Frai je pognal 348.600 lir. Frai se je nadškofu pred noge vrgel, ter ga prosil, naj ga. nikar ne izda ■ javnosti, ter da mu hoče v letnih obrokih po 25.000 lir (!) vse r>o-| vrniti. Nadškof je bil s ponuđeno pogodbo zadovoljen, toda Frai io ni držal. Frai je bil na kolodvoru aretiran, kar je velikansko presenečenje med občinstvom- povzročilo. Ta dogodek je zopet cvet morale. Kako je Krist rekel: Kraljestvo moje ni od tega sveta?! Tekanje za življenje. Pri tekanju običajno dajejo sla; bejšim tekačem pripomočna sredstvu, v ta namen, da tekmuje s strajniše-m tekačem. Pri vsakdanjem dirkanju- našega -življenja st nikdb ne zmeni za- slična sredstva Močnoj i odrine slaibjšega, ter ne ovirano dirja rnaprej. Ali ni -dolžnost onih, ko nimajo zadostne mo či, da si jo priborijo? -Slast pri človeku je ¡podlaga moči. ¡Napustite opešati slast, marveč vžfvajte nemudoma Trinerjevo zdravilno grenko vino. To zdravilo vredi prebavi en j e in povrne slaist. in moč. Je doibro proti vsiim želodee-nem nezgodam, nervoznostim in oslabelostim. Rabite ga ne mu-dkunia, kadar se slabega počuti-te. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616 — 622 So. Ashland A. Chicago. 111. CUNARE Iz New Yorka Í HUNGARIAN j IME J AMERICAN Ufll L v Sredozemsko morje in Adrijatička oristanisča. V REKO potom GIBRALTARJA, NEAPELJ A IN TRSTA. Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Cahokia” in ‘ ‘Carma-nia”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. GUMNI STEAMSHIP COMPANY LID. F. G. WHITING, ramateij. 67 Dearborn St., Chicago Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BACHMAN 580 So. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Edina vinarna. ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še si nikdar v svojem življenju poku- sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! JOSEPH TRINER’a \ «h w - OF ^TEr. Vtl REGISTERED iti* pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre^ opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k •rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolaD ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. UPR AS AN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodrte previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.