Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji
Silvo Torkar
Cobiss: 1.01
Two-Element Slavic Anthroponyms in Slovenian Toponymy
e
fS

V slovenskih izantroponimnih toponimih je bilo ugotovljenih 162 dvočlenskih slovanskih antroponimov (vštevši 7 kolektivnih vzdevkov tipa Mokronog, vendar brez predponskih imen tipa *Postoj ali imen z zanikanjem tipa *Nerad), od tega 118 v krajevnih imenih (102 v Sloveniji, 14 v Avstriji, 2 v Italiji), še 6 v gorskih imenih, še 2 v vodnih imenih, še 18 v imenih zaselkov, še 16 v imenih izginulih ali preimenovanih naselij in še 2 v hišnih imenih.
Ključne besede: dvočlenski slovanski antroponimi, slovenska zemljepisna
imena, onomastika, etimologija	m
Z
O
Among Slovenian toponyms formed from anthroponyms, 162 two-element Slavic anthroponyms have been found (including seven epithets of the type	^
Mokronog, but without prefixed names of the type *Postoj or names with negation of the type *Nerad), of which 118 are in place names (102 in Slovenia, fourteen in Austria, two in Italy), as well as six in oronyms, two in hydronyms, eighteen in names of hamlets, eighteen in names of former or renamed settlements, and two in oeconyms.
Keywords: two-element Slavic anthroponyms, Slovenian geographical names, onomastics, etymology
1.0	Raziskave slovenskega toponimičnega fonda so pokazale, da je na slovenskem etničnem ozemlju (zunaj Republike Slovenije predvsem na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter v Italiji) mogoče prepoznati nad tisoč zemljepisnih imen, nastalih iz slovanskih antroponimov (Torkar 2010: 255). V pretežni meri gre za krajevna imena, vendar tudi za okrog 70 vodnih in okrog 40 gorskih imen. Številna tovrstna zemljepisna imena so izpričana samo v historičnih virih, pozneje pa so bila bodisi zamenjana s svetniškimi in izapelativnimi imeni, bodisi so izginila skupaj s krajem samim. Če k naštetim imenom prištejemo še več stotin mikrotoponimov (LiAKZ), ki izkazujejo svojo slovansko antroponimsko podstavo, naraste skupno število na več kot 1400 enot.
1.1	Znotraj korpusa slovanskih oz. staroslovenskih antroponimov, ki so vsebovani v slovenskih toponimih, vzbujajo posebno zanimanje dvočlenski antroponimi.
^	Da bi lahko rekonstruirali praslovanski antroponimični sistem, j e najprej treba zbrati W	gradivo in opraviti ustrezno rekonstrukcijo za vsak posamezni slovanski jezik poseN	bej. Idealno je, kadar so stari antroponimi izpričani neposredno v starih listinah, ker 1	iz njih izvemo še marsikaj koristnega tako o času in kraju zapisa kot o nosilcu imena ^	in naslovniku zapisa. Utemeljitelj slovanskega imenoslovja F. Miklošič v svojih
0	treh razpravah (1860, 1864, 1872-1874) še ni mogel v zadovoljivi meri upoštevati s	slovenskega historičnega gradiva, ker takrat še ni bilo objavljeno. Staroslovenska L	osebna imena je zato iz starih listin prvi sistematično zbral šele zgodovinar F. Kos Q	(1886), sledil pa mu je jezikoslovec J. Scheinigg (1893). Najdlje so v raziskavah
svojega starega antroponimičnega fonda prišli poljski (Taszycki 1925; Karaš 1956; Karpluk 1960; Malec 1971, 1974; Rymut 1993) in češki jezikoslovci (Svoboda
1	1964; Pleskalova 1998), s tem vprašanjem pa so se ukvarjali tudi ruski (Truba-čov 1988; Toporov 1993; Vasiljev 2005), bolgarski (Zaimov 1967, 1973, 1975), za
Z	starolužiška in polabska imena nemški (Schlimpert 1978), srbski (Grkovic 1983,
A	1986), ukrajinski (Hudaš - Demčuk 1991), makedonski (Stankovska 1995-1997,
p	2002) in slovaški jezikoslovci (Majtan 1997). Slovensko gradivo (tako na podlagi
i	zapisov osebnih imen v listinah kot na podlagi študija toponimov) so raziskovali
s	zlasti Scheinigg (1892), Štrekelj (1906), Ramovš (1924), Kelemina (1926), Skok
K	(1929, 1934), Kranzmayer (1956-1958), Bezlaj (1956-1961, 1965, 1967, 1976),
i	Mertelj (1960/61), M. Košmrlj (1970), Rospond (1970, 1983), Šimundic (1973),
9 Kronsteiner (1975, 1982), Merku (1996), Pohl (2000) in Snoj (2009). •
0	1.2 Rymut je opredelil slovansko zloženo ime kot ime, ki je sestavljeno iz dveh lek-• semov, od katerih vsaj eden nastopa v funkciji sestavnega dela imena v več slovanskih
1	jezikih. K praslovanski dobi lahko po njegovem uvrstimo tista zložena imena, od katerih sta oba člena nastopala v različnih osebnih imenih v več slovanskih jezikih, tista dvočlenska imena, ki se v celoti ponavljajo v več (vsaj v dveh) slovanskih jezikih, pa tudi takšna imena, ki lahko nastopajo samo v enem od slovanskih jezikov, vendar se oba njihova člena pojavljata v različnih imenih v različnih slovanskih jezikih, npr. Boleslavb (nastopa v več jezikih), Boleradb (znan le v staročeški antroponimiji, vendar sta lekse-ma Bole- in -radb znana iz različnih imen iz različnih jezikov) (Rymut 1993: 5). V dosedanjih raziskavah je bilo že večkrat ugotovljeno, da se dvočlenski antroponimi glede na čas nastanka in glede na tvoijenost delijo na plast imen, ki nadaljuje praindoevropsko dediščino, na plast, ki je nastala v praslovanski dobi in na imena, ki so nastala šele v okviru razvoja posameznih slovanskih jezikov (Rymut 1981: 472).
V okviru tretje plasti so se postopoma začeli pojavljati t. i. strukturni neolo-gizmi, ko so se posamezni drugi členi (zlasti -mir in -slav, pri nas pa tudi -goj) začeli mehanično pritikati k prvim in s tem pridobili vlogo priponskih obrazil. Nekateri tovrstni neologizmi so očitni, vendar to ne pomeni, da je vselej mogoče ločiti plast nekdaj pomenonosnih imen od novih tvorjenk, ki nikoli niso bile pomenonosne (Malec 1971: 62).
1.3 Pričujoči prispevek zasleduje v prvi vrsti namen karseda izčrpno evidentirati sedanja in nekdanja slovenska zemljepisna imena, ki vsebujejo starosloven-ske dvočlenske antroponime, in podati besedotvorno rekonstrukcijo tako enih kot
drugih. S tem bo omogočen študij kar najbolj celovitega korpusa staroslovenskih ^ dvočlenskih imen, ki so v večjem obsegu znana na podlagi izpisov iz starih listin, v ^ manjši meri pa ohranjena tudi v sodobnih ali že izumrlih priimkih.
V monografiji o staropoljskih zloženih osebnih imenih (Malec 1971: 133) za- ^ sledimo podatek, da je bilo 109 staropoljskih antroponimov rekonstruiranih na pod- ^ lagi krajevnih imen. Med zložena imena je avtorica uvrstila tudi predponska imena in imena z negacijo, ne pa tudi zelo številnih vzdevkov tipa Trzqsybroda, Mokronos, ^ ki jih je obravnavala v posebni razpravi (Malec 1974). V naši raziskavi je bilo na podlagi zemljepisnih imen rekonstruiranih kar 163 zloženih staroslovenskih imen, med katere smo uvrstili tudi sedem t. i. kolektivnih vzdevkov (Mokronog, Krivogla-vice, Lipoglav, Grabonoš, Lomanoše, Muhabran in Muhober), ne pa tudi okrog 40 predponskih imen in imen z zanikanjem (npr. *Postoj v tpn Postojna, *Negoj v tpn N Negova, *Zgost v hdn in tpn Zgoša) ki jih nekateri jezikoslovci sicer uvrščajo med dvočlenske antroponime. Zaradi omejenosti prostora so v prispevku opuščeni številni koristni podatki o pridevniških in stanovniških izpeljankah, zemljepisni legi in primerjalnem slovanskem gradivu, od historičnih zapisov pa so praviloma navedeni samo najstarejši ali samo najbolj povedni. Pričujoči prispevek je nastal v pretežni meri na podlagi izsledkov še neobjavljene disertacije (Torkar 2010).
m
o.
2.0 Gradivo z rekonstrukcijami
Barislovci, 1450 Werislabetsch, *Berislav-bci, prek tpn *Berislavlja ves iz atn *Berislavb (Štrekelj 1906: 43).
Bezgovnice, Spodnje, Zgornje, 1265-1267 Zwigenitz, *Jbzbygoj-bnica iz atn *Jbzbygojb (Torkar 2010: 228)
Bitgovec, potok, 1826 Bidgoutz, *Bytogoj-bCb iz atn *Bytogojb (Torkar 2008: 26).
Bitagojnik, hrib, 1819 Bittahonig, *Bytogoj-bnikb iz atn *Bytogojb (Merku 2006: 44).
Bodislavci, 1445 Wodischlawczen, *Bgdislav-bci iz atn *B@dislavb (prek tpn *Bodislavlja ves), prim. atn Wodizlaw 1280-1295 (Miklošič 1864: 20).
Bodrež (1), 1367 Modraz, *Mojbdrag-jb iz atn *Mojbdorgb (Torkar 2010: 34).
Bodrež (2), 1359 Boligras, 1457 Woldrosch, *Bol'edrag-jb iz atn *Bol'edorgb (Torkar 2010: 34).
Boldraž, 1406 Wuldres, *Bol'edrag-jb iz atn *Bol'edorgb (Snoj 2009: 70).
Branoslavci, lok. Prnožlavci, 1445 Pruenygen, *Branislav-bci iz atn *Branislavb (prek tpn *Branislavlja ves), prim. atn Branizla 1291 (Košmrlj 1970: 105).
Braslovče, 1140 Frazlov, 1262 Vrazlaucz, *Braslavbc-je iz atn *Braslavbcb iz *Braslavb. Rospond (1970: 43) Braslovče izvaja iz atn *Braslavb, tega pa, enako kot Taszycki (1958: 49), iz nedoločniške osnove glagola *borti (cksl. brati). Prim. atn Frazlau 1091.
Bratislavci, 1248 Brattuzlausdorf, 1286 Bratizlausdorf, *Bratislav-bci, prek tpn *Bratislav-Ija ves iz atn *Bratislavb (Štrekelj 1906: 44).
Bratonečice, 1780 Bratoniczicze, *Bratonež-itji iz atn *Bratonegb, prim. atn Bratrong 1200 (Štrekelj 1906: 46).
Bregovnice, 1421 Dobregonitz, *Dobrogoj-bn-ica iz atn *Dobrogojb, atn Tobrogoy 1065 (Torkar 2010: 229).
Brengova, 1265-1267 Vramgoy, *Branigoj-eva (vbsb) iz atn *Branigojb (Kelemina 1926: 72).
Budganja vas, 1324 Bodigoysdorf *Bgdigoj-bna vbsb iz atn *B@digojb, prim. atn Bondigoiz 1075-1090 (Bezlaj 1956: 71).
Z >
O -
m
o
u h«
s
^ Budgoji, it. Bodigoi, 1805 Podigoi, iz atn *Bgdigojb v imenovalniku množine (Merku 1982: 11).
M Butoraj, 1499 Bitorai, *Bytorad-jb iz atn *Bytoradb (Košmrlj 1970: 111; Torkar 2010: 47).
Z Celestrina, 1432 Selestrin, *Želistryj-bna, iz atn *Želistryjb (Torkar 2012a: 698).
1 Čabrače, 1291 Schabrattssch, 1501 Tschabratzi, *Čabrat-ja (vbsb) iz atn *Čabratb (Bezlaj 1976: 71).
Čadram, 1253 Shabratin, 1780 Tschedram, *Čabrat-ina iz atn *Čabratb (Torkar 2010: 52)
Čadramska vas, 1253 Shabratin, 1527 Schabers Darff, *Čabrat-ina iz atn *Čabratb (Torkar 2010: 52).
P* Čadraže, 1360 Sadras, *Čadrag-jb + -jane iz atn *Čadragb (Bezlaj 1956: 109).
Q Čadrg, 1300 Zadroc, 1377 Qadrach, 1515 Tschadrach, *Čadragb (lesb) iz atn *Čadragb (Torkar 2007: 259).
Čagona, 1399 Tschagaw, 1425 Zaga, *Čagoj-bna iz atn *Čagojb (Štrekelj 1906: 47) Čagošče, 1350 Tragotsch, Tzagotz, *Čagost-jb + -jane iz atn *Čagostb (Bezlaj 1976: 72). Čeliguje, iz atn *Čeligojb v tožilniku množine, ki se ohranja v priimku Čeligoj (Snoj 2009: 262). Čepiče, nem. Zapfendorf tudi Malčape in Male Čape, *Čqp-itji iz ptn *Čqpitjb k atn *Čqpb. Imenska različica Malčape (iz atn *Maločqpb iz *Mali Čqpb) je opisno izraženi ptn Čepice (Bezlaj 1956: 113).
^ Čižguj, it. Cicigoi, 1707 Cicigoi, iz atn *Čičigojb, ki se ohranja v priimku Čičigoj (Torkar 2010: 64)
^ Črnomelj, 1228 Schirnomel, *Čbrnombl-jb, iz hpk *Čbrnomblb k atn *Čbrnomirb (Skok 1926: 3; Bezlaj 1965: 115).
1 Desenci, 1322 in villa Zdestanczen, *Sbdestanbci iz tpn *Sbdestan-ja vbsb iz atn *Sbdestanb, prim. atn Zdestan 1181 v Furlaniji (Torkar 2010: 68).
• Dobriša vas, 1351 Dobrutesdorff, *Dobroteh-ja vbsb iz atn *Dobrotehb, pozneje *Dobryh-ja vbsb iz hpk *Dobryha (Bezlaj 1976: 106).
3 Dobrnež, 1324 Dobruenestorf, *Dobroneg-jb iz atn *Dobronegb, prim. atn Dobronega 945 (Bezlaj 1956: 142).
*Dobromisel, staro ime za Velovlek, 1248 Dobromuezzel, *Dobromyslb iz atn *Dobromyslb, prim. atn Dabramuzli v 9. st. (Kos 1939: 102).
Dobrteša vas, ok. 1480 Dobretesch, *Dobroteh-ja vbsb iz atn *Dobrotehb (Bezlaj 1956: 142).
*Domamer, staro ime Nove vasi, ok. 1220-1230 aput Domamer, atn *Domamirb, prim. atn Domamer 1220 (Blaznik 1988: 16).
*Domaslavlje, staro ime za Šmihel pri Žužemberku, 1136 domus Lausdorff ad sanctum Michaelem, *Domaslav-je (selo) iz atn *Domaslavb, prim. atn Domeszlau 1085-1097 (Kos 1915: 80).
Domžale, 1230 Dommselsdorf 1493 Dwmsall, *Domažal-je (selo) iz atn *Domažalb (Snoj 2009: 119).
Doslovče, 1247 Vedozlawich, *Vidoslavitji iz atn *Vidoslavb (Finžgar 1956: 289).
Draboslovica, 1485-90 Dobraslabicy, *Dobroslav-a (vbsb) + -ica iz atn *Dobroslavb (Bezlaj 1976: 106).
Drabosnje, nem. Drabosenig, *Dobrosem-bn-jb iz atn *Dobrosemb (Torkar 2010: 86).
Drabunaže, 1394 Drabnitzen, *Dobroneg-jb + -jane iz atn *Dobronega (Torkar 2010: 86).
Dragatuš, 1359 Dragotusch, *Dragotuh-jb iz atn *Dragotuhb (Štrekelj 1906: 99).
Dragobaček, 1291 Dragobratsch, 1501 Dragobratschitzi, *Dragobrat-jb iz atn *Dragobratb (Skok 1934: 193).
Dragočajna, 1455 Dragotschein, *Dragočaj-bna iz atn *Dragočajb (Bezlaj 1965: 290).
Dragomer, 1598 Dragomeria, *Dragomir-je (selo) iz atn *Dragomirb iz *Dorgomirb, prim. atn Dragmer 1050-1065 (Kos 1886: 117).
Dragomeriče, 1428 Dragomerisch, *Dragomiritji iz atn *Dragomirb (prozorno).
Dragomilo, 1436 Dragomeil, *Dorgomilb (potokb) iz atn *Dorgomilb (Kos 1886: 117).
Dragomirje, 1404 in villa Dragomet, 1451 Dragormer, *Dragomir-je iz atn *Dragomirb (prozorno).
Dragonja vas, 1527 Drassiganawess, *Dražigoj-bna vbsb iz *Dražigojb (Torkar 2010: 76).
*Dragoteš, staro ime za Dolenje Brdo, 1291 Dragothes, *Dragoteh-jb iz atn *Dragotehb . (Torkar 2010: 239).
Dragovič, 1492 Dragowitz, *Dragovit-jb iz atn *Dragovitb, prim. atn Dragouit 1181 (Ko-šmrlj 1970: 113).
Drašče, nem. Draschitz, 1238 Costidrach, *Draž-itji iz okr. i. *Dragb k atn *Gostidragb, prim. atn Gostidrago 850-950 (Kronsteiner 1982: 64).
Dragožiče, 1268 Dragozisach, *Dragožit-je + -jane iz atn *Dragožitb, atn Dragosid 990 (Mertelj - Bezlaj 1960/61: 202).
Draža vas, 1365 Gaedersdorf, *Drag-ja vbsb iz hpk *Dragb k atn *Gbrdodragb (etim. tu).
Dražgoše, 1291 Drasigos, *Dražigost-jb iz atn *Dražigostb (Skok 1934: 193).
Drbogovje, *Dobrogoj-evo iz atn *Dobrogojb, prim. atn Dourogoy 1181 v Furlaniji (Košmrlj 1970: 104).
Družmirje, 1309 Tresimir, 1424 Smersdorf, *Družimir-je (selo) iz atn *Družimirb, prim. atn Z Drusemer ok. 1200 (Bezlaj 1956: 159).
Gastabil, hrib, *Gostobyl-jb (vbrhb) iz atn *Gostobylb, prim. atn Goztibil 957-993 (Torkar 2010: 251).
Gasteraj, Spodnji, Srednji, Zgornji, 1265-1267 Goztyray, *Gostirad-jb (dolb, vbrhb) iz atn *Gostiradb (Bezlaj 1956: 172).
Gladomes, 1220-1230 Gladomouz, *Vladomysl-jb, iz atn *Vladomyslb (etim. tu).
Godemarci, 1445 Godimerzen, *Godimir-bci iz atn *Godimirb (prek tpn *Godimirja ves), prim. atn Godemir 957-993 (Miklošič 1860: 49, 1864: 26).
Godimer, tpn, izpričan 1316 nekje na tržaškem Krasu, *Godimirb iz atn *Godimirb (Merku 2006: 79).
Godovič, 1450 Godawitz, 1689 Godouiz, *Godovit-jb iz atn *Godovitb (Torkar 2010: 91).
*Gojmirje, 1460 Gomeriach, tpn nekje pri Kokarjah, *Gojbmir-je + -jane iz atn *Gojbmirb, prim. atn Goimer 850 (Miklošič 1864: 50).
Goselna vas, nem. Gosselsdorf, ok. 1000 Gozlindorf, 1050 Goslauuis, 1193 Gozzelndorf, *Gojbslav-a vbsb iz atn *Gojbslavb oz. *Gojbsbl-ina iz hpk *Gojbsblb, atn Goyzlav 1200 (Kronsteiner 1982: 64).
Grdoslovec, kraško brezno, *Gbrdoslav-bCb iz atn *Gbrdoslavb (etim. tu).
Grosuplje, 1136 Groslupp, Graslab na avstr. Štajerskem 860 ad Crazulpam, 927 ad Grazlu-ppa, *GradU'ub-je (selo) iz atn *Gradil'ubb (Rospond 1983: 74).
Hobovše pri Stari Oselici, 1291 Chotwusse, *HotebQd-ja-vbs-jane iz atn *HotebQdb (Bezlaj 1965: 115).
Hotedršica, 1421 Kathedresicz, *Hotedrag-ja vbsb + -ica (*Hotedražica) iz atn *Hotedragb (Bezlaj 1956: 293).
Hotemaže, 1207 Chotmosach, 1436 Chathemesach, *HotemQž-jb + -jane iz atn *Hotemgžb (Košmrlj 1970: 108).
Hotemež, 1689 Hotemesch, *HotemQž-jb + -jane iz atn *HotemQžb (Košmrlj 1970: 108).
Hranjigovci, 1433 Kranestorff, *Hranigoj-bci, prek tpn *Hranigoja ves iz atn *Hranigojb (Štrekelj 1906: 51).
Hudimarje, *Hodimir-je iz atn *Hodimirb, prim. atn Hademar 1075 (etim. tu).
Jereslavec, 1780 Jeroszlavcze, *Jaroslav-bci iz atn *Jaroslavb (prek tpn *Jaroslavlja ves), prim. atn Ierazlawa in Gerozla v 12. stol. (Miklošič 1860: 115).
Kandrše, 1350 Kandres, *Kanidrag-jb + -jane iz atn *Kanidragb (Ramovš pri Ilešiču 1933: 88).
Kosimerni Dol, 1309 Cressimerstal, *Kresimir-bnbjb dolb iz atn *Kresimirb (Torkar 2008: 25).
^ Kotmara vas, nem. Köttmannsdorf, 1142 Kotmansdorf, 1147 Chotmarsdorf, *Hotemir-ja vbsb iz atn *Hotemirb, prim. Chotemir 850, knez *Hotimir 752-769 (Cheitmarus, zapis
Z 870) (Lessiak 1922: 94).
1 Kotredez, 1581 Quotredessac, *Hotedrag-jb + -jane iz atn *Hotedragb (Bezlaj 1956: 293).
Kozmerice, 1377 Costameriga, *Gostimir-ja (vbsb) + -ica iz atn *Gostimirb, prim. atn Goz-mer 1253 (Kosmrlj 1970: 107).
Ladigoj, mtn, *Vladigojb, iz atn *Vladigojb (prozorno).
*Ladislav, staro ime zas. Benetek, 1448 Ladissla, 1451 Ladislauc, iz atn *Vladislav-bCb ali *Vladislavb, prim. atn Ladislaus 1444 (prozorno).
Q Lasigovci, 1320 Lazzigoicz, *Vlastigoj-bci, iz atn *Vlastigojb, psl. *Volstigojb, prim. atn La-stigoy 1181 v Furlaniji (Strekelj 1906: 53).
Lastomerci, ok. 1280-1295 Lazmerstorf, *Vlastimir-bci, iz atn *Vlastimirb, psl. *Volstimirb, prim. atn Lazdimir 957-993 (Strekelj 1906: 53).
Legöje, tudi Ledgonje, 1364 zu Lodguin, *L'utigoj-bna iz atn *L'utigojb (Torkar 2010: 232).
Lekmarje, 1404 in Nekmer, *Negomir-je iz atn *Nekmir iz *Negmir iz *Negomirb, prim. atn Negomir 965 (Torkar 2010: 114).
Lemerje, 1366 Lyhomer, 1784 Lehomerje, *Lihomir-je (selo) iz atn *Lihomirb (Kosmrlj 1970: 107).
Libövija, potok, 1232 inter aquam Lyboam etMuram, *L'ubovid-ja (voda) iz atn *L'ubovidb (Torkar 2007: 261).
Ligöjna, 1526 Oberludigoni in Vunderludigoni, *L'utigoj-bna vbsb iz atn *L'utigojb (Torkar
1 2010: 117).
^ Limace, tudi Limarce, 1488 Fritzendorf, *L'utomiritji ali *L'utomirtjitji iz atn *L'utomirb aliptn *L'utomirbCb (etim. tu).
0 Limarce, nem. Limmersach, 1265 Ludmeriz, 1380 Lüdmertzschtzig, *L'utomiritji ali *L'utomirtjitji iz atn *L'utomirb ali ptn *L'utomirbcb (Torkar 2010: 124).
• Limarja vas, nem. Limmersdorf, 1267 Lendmerstorf, *L'utomir-ja vbsb iz atn *L'utomirb (Torkar 2010: 125).
Limbarje, 1265-1267 Lubomeriach, *L'ubomir-je (bbrdo) + -jane iz atn *L'ubomirb, prim. atn Lubumer 1220 (Kosmrlj 1970: 108).
Lipsenj, 1425 Lubssem, 1438 Lubsen, 1581 Lupsen, *L'ubisemb-jb iz atn *L'ubisemb, prim. atn Luzem v 12. stol. (Torkar 2010: 118).
Litija, 1256 Lutigiam, Lvtyam, 1689 Lutija, Uletye, *L'utid-ja iz atn *L'ut(ov)idb (Torkar 2007: 261).
Ljubgöjna, lok. Ligöjna, 1303 Lvblogoyn, *L'ubbligoj-bna iz atn *L'ubbligojb, prim. atn Lubigoy 1342 (Pintar 1909: 47).
Ljubija, 1350 Lufey, *Lubid-ja (voda) iz atn *L'ub(ov)idb (Torkar 2007: 261).
Ljubljana, 1146 Luwigana, 1327 Glublana, 1328 Glubliana, *L'ubid-ja (voda) + -jane iz atn *L'ub(ov)idb (Torkar 2007: 267).
Lokmirce, 1527 Luttunsthtarff, *L'utomirbci iz atn *L'utomirb, prim. atn Lutomer 850-950 (Torkar 2010: 232).
Lubozlaw, 1265-1267 in Chreinen aput Lubozlaw, atn *L'uboslavb (prozorno).
Ludmerska graba, mtn, 1385 im Ludmer, *L'utomir-bskipotokb iz atn *L'utomirb (etim. tu).
Magozd, 1570 Domagost, *Domagostb iz atn *Domagostb (Torkar 2012a: 696).
Makovce, 1316 Makozlausdorf, *Makov-bci iz hpk *Makb k atn *Makoslavb (Torkar 2010: 232).
*Malocepice, staro ime za Pristavo, 1270 Malscip, ok. 1400 Malozepitsch, *Malocqp-itji iz ptn *Malocqpitjb k atn *Malocqpb iz *Mali Cqpb (Bezlaj 1956: 113).
Merigojca, mtn, *Mirigoj-a (niva) + -ica iz atn *Mirigojb, prim. atn Myrugoy 1239 (Torkar 2010: 232).
*Mastomira, danes kraj Marinčki, 1335 Mystomira, *Mbstomir-a (vbsb) iz atn *Mbstomirb, ^ prim. atn Mistibor 1181 v Furlaniji (Torkar 2010: 239).
Migojnice, 1265-1267 Makoyn, *Mojbgoj-bn-ica iz atn *Mojbgojb, prim. atn Mogoy 1185 © (Torkar 2010: 130).
Mišlje, nem. Annamischl, 1399 Elemischl, *Velemysl-jb + -jane iz atn *Velemyslb (Košmrlj 2 1970: 109).
Modraže, 1822 Minotrasch, windisch Motrasche, *Ninodrag-jb + -jane iz atn *Ninodragb (Torkar 2010: 132).
Mrzlava vas, lok. Mrslavlja vas, 1780 Merzlava Vasz, *Miroslav-ja vbsb iz atn *Miroslavb, prim. atn Mirzlav v 12. stol. (Torkar 2010: 135).
Negastrn, 1348 ze Ober Nogostrinne, *Negostryj-nb (vbrhb) iz atn *Negostryjb (Torkar 2012a: 697).
Nömenj, 1253 Numin, 1330 Nemiingen, *(Cbr)nom-yn'b (dolb) iz atn *Čbrnomirb (Bezlaj 1965: 115).
Očeslavci, 1780 Sultzdorf oder Zhesnavas, *Volčeslavci, iz atn *Volčeslav (*Vblkoslavb) M (Torkar 2010: 141).	Z
Okoslavci, 1445 Wusskoslawecz, ok. 1500 Wolcoflautzn, *Vblkoslavbci, iz atn *Vblkoslavb (Štrekelj 1906: 54).
Parižlje, 1385 Parislach, *Borisbl-je + -jane iz hpk *Borisblb k atn *Borislavb (Snoj 2009: 302).
Perdislovce, 1309 Pribislasdorf, 1471 Priedislawitz, *Pribyslav-bci iz atn *Pribyslavb, prim. atn Pribizlauuus 989 (Košmrlj 1970: 105).
Počehova, 1120 Pozengazelo, ok. 1220 Potzegowe, *Počqgojeva (vbsb) iz atn *Počqgojb O (Torkar 2010: 145).
Prebkovje, 1343 Prybikoy, *Pribygoj-evo iz atn *Pribygojb, prim. atn Pribgoy 1134 (Torkar 2010: 233).
Pridova, nem. Pridahof, 1362 Prybigoy, 1527 Pridiga, *Pribygojb iz atn *Pribygojb (Mader 1986: 77).
Radgona, Gornja, 1211 Rategoyspurch, 1213 Ratigoyspurch, *Radigoj-bnaiz atn *Radigojb, prim. atn Radegoi 1075-1090 (Kos 1886: 132).
Radgonica, lok. Radvanjca, ok. 1400 Radegonicz, *Radigoj-bn-ica iz atn *Radigojb (Torkar 2010: 158).
Radigaj (tudi Radigoj, Radigaja), potok, *Radigojb iz atn *Radigojb (prozorno).
Radizel, 1463 Radess(e)l, *Radisbl-jb iz hpk *Radisblb k atn *Radislavb (Štrekelj 1906: 56).
*Radmilje, staro ime za Lovrenc na Pohorju, 1191 capellam Sancti Laurentii de Radmil, 1256 ecclesia Sancti Laurentii in Radmilach, *Radomil-jb + -jane iz atn *Radomilb (Torkar 2010: 240).
Radmirje, lok. Ratmirje, 1426 Fretmansdorf Wratymyeri, *Bratimir-je iz atn *Bratimirb (Torkar 2010: 158).
Radmožanci, 1322Radamos, *Radomgž-jan-bci iz *Radomgž-jane iz atn *Radomgžb (Torkar 2008: 158).
Radomažna, hrib, *RadomQŽ-bna (gora) iz atn *RadomQŽb (Torkar 2010: 252)
Radomerje, 1432 zu Puchlarn, 1780 Radomirie, *Radomir-je iz atn *Radomirb (Miklošič 1860: 91).
Radomerščak, 1500 Puchlerperg, 1780 Radomirstiak, *Radomir-bsk-jakb iz atn *Radomirb (Miklošič 1860: 91).
Radoslavci, 1265-1267 Radozlausdorf, *Radoslav-bci iz atn *Radoslavb (Miklošič 1860: 91).
Radoslawsdarf, staro ime zas. Mirni Dol, 1322 in villa Radoslawsdarf, iz atn *Radoslavb (prozorno).
Radoslovnik, hišno ime, *Radoslav-bnikb atn *Radoslavb, tudi priimek Radoslovnik (prozorno).
^ Radvenci, 1420Radigesdorff, 1527 Radouantze, *Radovanbci iz atn *Radovanb, prvotna pod-
stava je bila *Radigojb (Strekelj 1906: 55). Z Ratez, 1284 Rattesch, 1337 Rades, 1439 Radotesch, *Radoteh-jb iz atn *Radotehb (Bezlaj 1961: 143).
Ratibovec, potok in mtn, 1826 Rakiboutz, *RatibQd-j-evbCb iz atn *RatibQdb (Torkar 2010: 246). Rödmosci, ok. 1280 zeRuedmoten, *Radomgz-bci iz *Radomgz-avbsb iz atn *Radomgzb (Torkar 2008: 166).
Samotesnik, 1377 Somotesina, *Semites-ina iz atn *Semitehb, prim. atn Scemitech v 12. stol. (Kosmrlj 1970: 111). Q Samotörica, 1340 Samaturnicz, *Samotvor-ja vbsb + -ica iz atn *Samotvorb (Snoj 2009: 366). Samatörca, 1327 in villa Samotorige, gl. zgoraj.
Sanabor, lok. Snöbar, 1499 in 1780 Samobor, *Samoborb iz atn *Samoborb (Kosmrlj 1970: 114).
Sebeborci, 1365 Zebepurch, 1499 Zebyborcz,*Sebebor-bci iz atn *Sebeborb, prim. atn Ze-
bebor 1060 (Lubas 1971: 88). Sebebrje, mtn, *Sebebor-je (pol'e) iz atn *Sebeborb, gl. zgoraj.
Sebetih in *Sebetis, staro ime za Daljne Njive, 1780 Dolnye Nywe oder Sabetitsch, *Sebetehb (vbrhb) in *Sebeteh-jb (vbrhb) iz atn *Sebetehb, prim. atn Sebetech 850-950 (Torkar 2010: 253).
^ Sedraz, 1265-1267 Zedraz, *Sedrag-jb iz atn *Sedragb iz *Sebedragb, atn Sebedrach 864 (Kronsteiner 1975: 61).
1 Segonje, 1780 Szegoni, *Segoj-bno iz atn *Segojb, razlicica k *Sebegojb, atn Zebegoi 993 (Kronsteiner 1975: 61).
•	Segovci, 1120-1124 Zegonew°z, 1445 Stegersbach, *Segoj-bci iz atn *Segojb (Torkar 2010: 172). 0 Semislavce, 1201 Semislau, 1488 Zimislawigk, *Semislavitji iz ptn *Semislavitjb k atn
Semislavb, prim. atn Zemizlaua v 12. stol. (Scheinigg 1892: 108).
•	Sidraz, 1421 Schydrachs, *S(eb)idrag-jb iz atn *Sebedragb (Kronsteiner 1975: 61). Skömarje, 1313 Scomer, *Skoromir-je iz atn *Skoromirb (Torkar 2010: 173). Slagömerje, staro ime za Zahenberc 1269 Logomer, 1436 Slagamer, *Slavomir-je (selo) iz
atn *Slavomirb (etim. tu). Slavisla vas, 1780 Slavisla vas, *Slavislja vas iz hpk *Slavisel k atn *Slavoslav (Torkar 2010: 234).
Smerce, nem. Emmersdorf, 1253 Edmarsdorf, *Semirbc-jb + -jane iz hpk *Semirbcb k atn
*Semirb iz *Sebemirb (Kranzmayer 1958: 62). Smerice, nem. Stemeritsch, 1265 Zmeritsche, *Stojbmiritji, iz ptn *Stojbmiritjb k atn
*Stojbmirb (Torkar 2010: 188). Sneberje, 1359 Zzomebryach, 1363 Sewemriach, *Sebemir-je (pol'e) + -jane iz atn
*Sebemirb, prim. atn Zebemir 864 (etim. tu). Södraz, lok. Södrez, 1823 Sodreschberg, *Stojbdrag-jb (vrbhb) iz atn *Stojbdragb, prim. atn
Stoidrag 1002-1018 (Bezlaj 1961: 204). Sodrazeva, nem. Zedras, 1384 Cedrasen, *Sedrag-jb + -jane iz atn *Sedragb iz Sebedragb (Torkar 2010: 188).
Södrazica, lok. Sedrsca, 1220 Stoidrasicz, *Stojbdrag-jb + -ica iz atn *Stojbdragb (Bezlaj 1961: 204).
Srömlje, 1268 Zwaromes, 1315 Swaromel, *Svarom-je iz hpk *Svaromb k atn *Svaromyslb (Bezlaj 1956: 216).
Stagonce, 1780 Stagonza, *Stojbgoj-bn-ica iz atn *Stojbgojb (Kosmrlj 1970: 114). Stainganik, staro ime za Brdo pri Slovenskih Konjicah, 1387 zu Stainganik, 1497 Na
Werdo bey Steyngoynikh, *Stanigoj-bnikb iz atn *Stanigojb, prim. atn Ztanagoi 1085-1097 ^ (prozorno).
Stanomerichribu, staro ime za Vrh Sv. Treh Kraljev, 1501 Stanomerichribu, *Stanimir-jb hribb iz atn *Stanimirb, prim. atn Stanumer 1304 (prozorno).	.
Stodrež, potok pri Makolah, *Stojbdrag-jb (potoki) iz atn *Stojbdragb iz *Stojbdorgb (etim. tu) 2
Stogovci (1), 1307 Mietsdorf, *Stojbgoj-bci iz atn *Stojbgojb, prim. atn Stoigei v 12. stol. (Kos 1886: 136).
Stogovci (2), lok. Stogovce, 1438 Stegestorff, gl. zgoraj.
Strahomer, 1451 Strachamerie, *Strahomir-je (selo) iz atn *Strahomirb (Miklošič 1860: 102).
Stražgonjca, lok. Strgojnca, 1237 Drascoy, 1527 Strassigonaves, *Strašigoj-bna vbsb, uni-verbizirano v *Strašigoj-bnica iz atn *Strašigojb (Torkar 2010: 185).
Svetogej, hišno ime v Hlebcah, iz atn *Svqtogojb, atn Zwetogoy 1291 na Luši pri Škofji Loki •<! (Skok 1929: 194).	SI
Šaligoji, it. Saligoj, nar. ta par Šalgujih, iz atn *Šaligojb, ki se ohranja v priimku Saligoi (Štrekelj 1906: 60).
Štagina, pritok Save pri Blanci, 1689 Stanigai, *Stanigojb iz atn *Stanigojb (Torkar 2010: 247). Z
Štemarje, mtn, 1590 en uort na Stemary, *Stojbmir-je iz atn *Stojbmirb, prim. atn Ztoimar ^ v 9. stol. (Torkar 2010: 242).
Štimarji, ok. 1112 Sitimer, *Žitimir-je, iz atn *Žitimirb, prim. atn Sitmer v 12. stol. (Kos 1915: 21).
Tegoška gora, gora, 1843 Tegoshze, *Hotegost-je (slemq, bbrdo) iz atn *Hotegostb (Torkar ^ 2010: 254).
Terbegovci, 1265-1267 Trebkoysdorf, 1445 Tribegoyczen, *Trebegoj-bci iz atn *Trebegojb (Štrekelj 1906: 61).
Tihaboj, 1136 Tehaboi, *TehobQd-jb (potokb) iz atn *TehobQdb (Bezlaj 1961: 259).
Tmara vas, nem. Emmersdorf, 1175 Thuomersdorf, *Tvojbmir -ja vbsb iz atn *Tvojbmirb (etim. tu).
Todraž, 1291 Witodras, 1560 Bitodrosi, *Bytodrag-jb iz atn *Bytodragb (Torkar 2010: 194).
Tomišelj, 1397 Domischel, 1689 Tomifchle, *L'utomysl-jb iz atn *L'utomyslb (Ramovš 1924: 304).
Trdobojci, 1440 Terdowoycz, *Tvbrdobgd-j-bci iz atn *Tvbrdobgdb (prek tpn *Tvbrdobgd-je (selo) (Košmrlj 1970: 112).
Trdogej, hišno ime na Lepi Njivi, 1500 Tordogoynickh, iz atn *Tvbrdogojb, prim. atn Drido-goi 1030, v 17. stol. še priimek *Trdogoj (Kos 1911: 15).
Trebija, 1291 in der Trebei, *Treb(ov)id-ja (voda) iz atn *Trebid(< *Trebovidb), prim. atn Trebwit v 12. stol. (Torkar 2007: 261).
Trebuška vas, 1411 Trebegotschach, 1780 Trebuscha, *Trebuh-ja vbsb iz hpk *Trebuhb k atn *Trebegostb (Bezlaj 1961: 271).
Tremerje, 1380 Tremesueld, * Trebemir-je (pol'e) iz atn *Trebemirb, atn Trebemer 1160 (Torkar 2010: 200).
Večeslavci, 1365 Wenchezlaufolua, 1499 Wecheslawcz, *Vqtjeslav-bci iz atn *Vqtjeslavb, prim. atn Weschezlau 1200 (Miklošič 1860: 47).
Višprije, nem. Weißbriach, 1374 Weizpriach, *Vyšeprid-jb + -jane, iz atn *Vyšepridb (Torkar 2012b: 96).
Vitomarci, 1297 Witmarsdorf, 1307 Witomersdorf, *Vitomir-bci, iz atn *Vitomirb, prim. atn Witemir 850 (Štrekelj 1906: 62).
Vižmarje, 1283 Geiselmannsdorf, 1421 Geysmerstorf, *Vyšemir-je + -jane, iz atn *Vyšemirb, prim. atn Vvizzemir v 9. stol. (etim. tu).
^ Vodeníce, ok. 1340 Wodenitz, 1498 Wodidrafi, *Bgden-ja (vbsb) + -ica iz hpk *Bgdem, k atn *BQdidragb iz *BQdidorgb (Torkar 2010: 210).
Z Vodiča vas, nem. Godersdorf 1174 Godewicedorf, *Godevit-ja vbsb iz atn *Godevitb (Kronsteiner 1982: 64).
Vukomorje, 1780 Vukomorie, *Vblkomir-je, iz atn *Vblkomirb, prim. atn Wolkomer 1265 (Miklošič 1860: 43).
Welygoy, staro ime za Dobrovce, ok. 1220 aput Welygoy; atn *Veligojb, prim. atn Welgoy v 12. stol. (prozorno).
P* Wenizlausdorf, staro ime zas. Gerinci, 1286 Wenizlausdorf, *Benislavci, iz atn *Benislav (neologizem iz Benedictus in -slav?) (etim. tu). Witgamberg, mtn, 1265-1267 Widigoy, *Vidigoj-bna (gora), iz atn *Vidigojb, prim. atn Vi-digoy 1448 (prozorno).
Zbigovci, 1265-1267 Spisaersdorf, ok. 1280-1295 Weickerestorf, *Jbzbygoj-bci iz atn
*Jbzbygojb (prek tpn *Jbzbygoja vbsb) (Kelemina 1926: 72). Zelislausdorf, staro ime zas. Čevca, 1322 in villa Zelislausdorf, iz atn *Želislavb (prozorno). Zlodržek, hrib, 1324 Zlodriol, 1780 Zlodershe, *Zelodrag-je, iz atn *Zelodragb (Torkar 2010: 254).
^ Želebej, 1490 Salabey, *ŽelebQd-jb, iz atn *ŽelebQdb (Bezlaj 1967: 162).
Ženčaj, ok. 1400 Syemtsche, *Semičajb iz atn *Semičajb (Torkar 2010: 236).
^ Žiganja vas, 1350 Sidigoystorf 1689 Shigainauas, *Židigojbna vbsb iz atn *Židigojb (Torkar 2010: 225).
1 Žimarice, 1436 Sygmaricz, 1689 Sigmarze, *Živomir-ja (vbsb) + -ica, iz atn *Živomirb (etim. tu).
• Žitara vas, nem. Sittersdorf, 1430 Sittersdorf, *Žitorad-ja vbsb, iz atn *Žitoradb, prim. atn Situvradus 1190 (Pohl 2000: 51).
3 *Župislavci, danes Spodnje Ravno, 1448 Supisslawetz, *Župislav-bci, iz atn *Župislavb (prozorno).
i
2.0.1 Če pri drugih Slovanih, zlasti zahodnih, zasledimo veliko število toponimov,
ki so nastali kot kolektivni vzdevki ali pa s pluralizacijo priimkov (Gornowicz
1970), je pri Slovencih tovrstnih toponimov komaj za peščico.
Grabonoš, lok. Krabonoš, 1361 Grabanischen, 1780 Kronoschendorf (Ven.) Kravanosch, *Krabonoše, iz apel. *krabonosb, ta pa iz *kraba 'maska' + nositi, prim. češ. tpn Krabonoš (Bezlaj 1956: 193).
Krivoglavice, 1593 Lwke Krywoglawacz, atn *KrivoglavbCb (iz apel. *krivogolvb), prim. srb. tpn Krivoglavci v Bosni (Miklošič 1874: 188).
Lipoglav (1), 1780 Lepoglava, Lipoglava, (Mali, Veliki) Lipoglav (2), 1169 Luppoglau, *Lupoglavb, iz apel. *lupoglavb (< *lupogolvb). Prim. hdn Tunglav, om Trupoglav, priimke Naraglav, Kozoglav (Bezlaj 1961: 279, Gornowicz 1970: 48).
Lomanoše, 1527 Raderstorf 1845 Lumanoše, *Lomonoše, iz apel. *lomonosb. Naselje je imelo dve imeni: eno iz atn na *Rad-, drugo iz vzdevka, ki je prevladal (Bezlaj 1967: 159).
Mokronog, 1158-1173 Nazzenvzzen, 1689 Mokronah, *Mokronogb, rod. mn. od kol. vzdevka *Mokronozi (iz apel. *mokronogb). Prim. tpn Mokronoge v Bosni in Hercegovini (4) in tpn Mokronozi v srbskih srednjeveških virih (Miklošič 1874: 202, Torkar 2009: 415).
Muhabran, 1780 Muhaber, 1825 Muchabran, in Muhaber, 1780 Muhober, Muhoberi. Gre za pozno toponimizacijo šaljivih vzdevkov *Muhobrani in *Muhoberi, nastalih iz sinta-gem 'braniti se muh', 'muhe brati' (Košmrlj 1970: 114).
2.1 V slovenskih izantroponimnih toponimih je bilo ugotovljenih 162 dvočlen- ^ skih slovanskih antroponimov, od tega 118 v krajevnih imenih (102 v Republiki w Sloveniji v 122 naseljih, 14 v Avstriji v 22 naseljih, 2 v Italiji v 4 naseljih), še 6 v ^ gorskih imenih osmih gora, še 2 v vodnih imenih devetih voda, še 18 v imenih 31 zaselkov in drugih manjših lokacij, še 16 v imenih 19 izginulih ali preimenovanih naselij in še 2 v hišnih imenih. Skupno število poimenovanih zemljepisnih objektov je 216. Pri Kronsteinerju (1975) zasledimo 42 od teh 162 imen.
m
o.
2.2 Izkazalo se je, da so v slovenski toponimiji zakodirani številni antroponimi, ki jih v drugih slovanskih jezikih ne srečamo. Največ je takšnih s členom -gojb na drugem mestu: *Bitogoj, *Bodigoj, *Branigoj, *Čagoj, *Čeligoj, *Čičigoj, *Do-brogoj, *Dražigoj, *Hranigoj, *L'utigoj, *Mojgoj, *Počegoj, *Sebegoj, *Stanigoj, N *Stojgoj, *Strašigoj, *Svetogoj, *Šaligoj, *Trdogoj, *Trebegoj, *Veligoj, *Vidigoj, *Vladigoj, *Vlastigoj, *Zbigoj, *Židigoj. Nekaj je tudi takšnih s členom -dragb: *Bitodrag, *Bodidrag, *Čadrag, *Grdodrag, *Hotedrag, *Kanidrag, *Mojdrag, *Ninodrag, s členom -slavb so: *Grdoslav, *Makoslav, *Župislav, s členom -bQdb sta *Ratibod in *Trdobod, s členom -čajb sta *Dragočaj in *Semičaj, s členom -mirb sta *Mastomir in *Tvojmir, s členom -semb sta *Dobrosem in *L'ubisem, s členom -myslb sta *Svaromisl in *Vladomisl, drugi pa so še: *Čabrat, *Domažal, *Drago-žit, *Dražigost, *Godovit, *Gostobil, *Hotemož, *L'utovid, *Maločep, *Negostrij, © *Samotvor, *Višeprid, *Zdestan.	^
S
3 Pregled korenov v oblikah prvega in drugega člena antroponima
3.1 Kot prvi in drugi člen nastopajo (18 korenov):
bori- (1) in bra- (1) : -bor (2), bQdi- (3) : -bgd (5), brato- (3) : -brat (2), ča- (4) : -čaj (2), drago- (8) in draži- (2): -drag (13), goj- (2) : -goj (28), gosti- (4) : -gost (4), l'ubo- (5) : -l'ub (1), miro- (2) : -mir (31), nego- (2) : -neg (2), rad- (6) : -rad (3), semi- (3) : -sem (2), slavo- (2) : -slav (26), stani- (2) : -stan (1), teho- (1) : -teh (5), vid- (2) : -vid (3), vito- (1) : -vit (2), žit- (2) : -žit (1).
3.2 Samo kot prvi člen nastopajo (53 korenov):
Beni- (1), beri- (1), bole- (1), brani- (2), byto- (3), čbsti- (1), čbrno- (1), dobro- (6), doma- (4), druži- (1), god- (3), gradi- (1), grdo- (2), hodi- (1), hoté- (5), hrani- (1), jaro- (1), jbzby- (1), kani- (1), krési- (1), liho- (1), l'ut- (4), mak- (1), malo- (2), moj-(2), mbst- (1), nin- (1), počq- (1), priby- (2), rati- (1), samo- (2), sebé- (6), skor- (1), stoj- (3), straho- (1) in straši- (1), svaro- (1), svqt- (1), sbdé- (1), šali- (1), tréb- (4), tvoj- (1), tvrd- (2), vqče- (1), vele- (2), vlad- (3), vlasti- (2), volko- (2) in volče- (1), vyše- (2), zélo- (1), želi- (3), žbdi- (1), živo- (1), župi- (1).
3.3 Samo kot drugi člen nastopajo (9 korenov):
-byl (1), -čqp (2), -mil (2), -mgž (2), -mysl (5), -stryj (2), -tuh (1), -tvor (1), -žal (1).
^ 4.0 Obravnavana krajevna imena delimo glede na način nastanka na stanovniška, W patronimična in svojilna imena. Z
1 4.1 Stanovniška imena so:
^ (a) na -ci: Barislovci, *Benislavci, Bodislavci, Branoslavci, Bratislavci, Desen-ci, Godemarci, Hranjigovci, Jereslavec, Lasigovci, Lastomerci, Lokmirce, s	Makovce, Očeslavci, Okoslavci, Perdislovce, Radmožanci, Radoslavci, Rod-
mošci, Sebeborci, Segovci, Stogovci (2x), Terbegovci, Večeslavci, Vitomarci, Zbigovci, *Župislavci; (b) na -jane: Cadraže, Cagošče, Drabunaže, Dragožiče, Hobovše, Hotemaže, Hotemež, Hudimarje, Kandrše, Kotredež, Limbarje, Ljubljana, Mišlje, Mo-draže, Parižlje, *Radmilje, Smerče, Smeriče, Sneberje, Sodraževa (< *Sedra-žane), Višprije, Vižmarje; N (c) toponimi, ki so nastali kot kolektivni vzdevki ali pa s pluralizacijo priimkov, A	nastalih iz vzdevkov: Grabonoš (*Krabonoše), Krivoglavice (*Krivoglavci),
Lipoglav (*Lupoglavi), Lomanoše (*Lomonoše), Mokronog (*Mokronozi), Muhabran (*Muhobrani), Muhaber (*Muhoberi).
S
FJ 4.2 Zelo redka so patronimična imena (na -iči): Bratonečice, Doslovče, Drago-1 meriče, Limarče, *Maločepiče, Semislavče. i
• 4.3 Najbolj produktivno skupino predstavljajo svojilni izantroponimski toponimi:
o (a) priponsko obrazilo -jb: Bodrež (2x), Boldraž, Braslovče, Butoraj, Cabrače, Črnomelj, Dobriša vas, Dobrnež, Dobrteša vas, *Domaslavlje, Domžale, Drabosnje, Dragatuš, Dragobaček, Dragomer, Dragomirje, Dragovič, Dra-ža vas, Dražgoše, Družmirje, Gastabil (orn), Gasteraj, Godovič, Grosuplje, Kotmara vas, Lekmarje, Lemerje, Limarja vas, Lipsenj, Litija, Ljubija, Mr-zlava vas, Radizel, Radmirje, Radomerje, Ratež, Sebebrje (mtn), Sedraž, Si-draž, Skomarje, Slagomerje, Sromlje, Strahomer, Stemarje (mtn), Tihaboj, Tmara vas, Todraž, Tomišelj, Trebija, Tremerje, Vodiča vas, Vukomorje, Žele-bej, Žitara vas;
(b)	priponsko obrazilo -ov/-ev: Brengova, Drbogovje (< *Dobrogojevo), Počeho-va, Prebkovje (< *Pribygojevo);
(c)	priponsko obrazilo -bn-: Budganja vas, Celestrina, Cagona, Dobrna, Dra-gočajna, Dragonja vas (< *Dražigojna vas), Goselna vas, Kosimerni dol, Ligojna, Ljubgojna, Negastrn, Radgona, Segonje, *Vidgojna, Žiganja vas (< *Židigojna vas);
(č) priponsko obrazilo -b: Cadrg, *Dobromysl, *Domamir, Dragomilo, Glado-mes, *Godimir, Ladigoj, *Ladislav, Magozd, *Mbstomir, Sanabor, Sebetih (orn), Slavisla vas, Ženčaj;
(d)	priponsko obrazilo -yn'i: Nomenj.
4.4 Nekateri toponimi so nastali iz dvobesednih svojilnih imen s poenobesedenjem: ^
(a)	priponsko obrazilo -ica: Bezgovnice, Bregovnice, Draboslovica, Hotedršica, w Kozmerice, Merigojca, Radgonica, Samotorica (2x), Sodražica, Stagonce, ^ Stražgonjca, Vodenice, Žimarice;
(b)	priponsko obrazilo -ikb: Bitagojnik (orn), Cegovnik, Radoslovnik (imeni do- ^ mačij), Samotešnik (mtn);
(c)	priponsko obrazilo -bcb: Bitgovec (hdn), Grdoslovec (ime kraške jame), Rati- ^ bovec (hdn);
(č) priponsko obrazilo -akb: Radomerščak.
a.
Krajšave
atn - antroponim, antroponimski -a -o hdn - hidronim
hpk - hipokoristik, hipokoristični -a -o mtn - mikrotoponim orn - oronim
ptn - patronimik, patronimični -a -o tpn - toponim
apel. - apelativ it. - italijanski -a -o lok. - lokalno nem. - nemški -a -o ok. - okoli
okr. i. - okrajšano ime psl. - praslovanski -a -o srb. - srbski -a -o zas. - zaselek
Viri
Blaznik 1986-1989 = Pavle Blaznik, Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500 1-3, Maribor: Obzorja, 1986-1989 (Historična topografija Slovenije II).
Finžgar 1955/56 = Franc Saleški Finžgar, Vasi pišejo, Jezik in slovstvo 1 (1955/56), št. 10, 289-291.
Hofler 1986 = Janez Hofler, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana: SAZU, 1986.
Kos 1911 = Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (do leta 1246) 3: 1001-1100, Ljubljana: Leonova družba, 1911.
Kos 1915 = Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (do leta 1246) 4: 1101-1200, Ljubljana: Leonova družba, 1915.
^ Kos 1939 = Milko Kos, Urbarji salzburške nadškofje, Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti, 1939 (Srednjeveški urbarji za Slovenijo 1).
N Kos 1948-1954 = Milko Kos, Urbarji Slovenskega Primorja 1-2, Ljubljana: SAZU, 1948-1954 (Srednjeveški urbarji za Slovenijo 2-3).
^ Kos 1975 = Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) 1-3, Ljubljana: SAZU, 1975.
s Kos 1991 = Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in Žumberk 1-2, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 1991.
Q LiAKZ = Datoteka ledinskih imen Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (stanje 2003; elektronski vir).
Merku 1999 = Pavle Merku, Slovenska krajevna imena v Italiji: priročnik = Toponimi sloveni in Italia: manuale, Trst: Mladika, 1999.
SKI 1985 = Franc Jakopin idr., Slovenska krajevna imena, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985 (Leksikoni Cankarjeve založbe).
A Zdovc 1993 = Pavel Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem = Die slowenischenOrtsnamen in Kärnten: pisava, izgovarjava in naglas, vezava in sklanjatev ter izpeljava slovenskih koroških krajevnih imen, gradivo zbral, izbral in uredil Pavel Zdovc, Dunaj: Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, 1993.
1 Zelko 1982 = Ivan Zelko, Historična topografija Slovenije: Prekmurje do leta 1500, Murska Sobota: Pomurska založba, 1982 (Historična topografija Slovenije I).
w Literatura 1
Bezlaj 1956-1961 = France Bezlaj, Slovenska vodna imena 1-2, Ljubljana: SAZU, 1956-1961 (Dela razreda za filološke in literarne vede 9).
Bezlaj 1965 = France Bezlaj, Slovenski imenotvorni proces, Jezik in slovstvo 10 (1965), št. 3-4, 113-118. (Ponatis v: France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi 1, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, 2003 (Linguistica et philolo-gica 6), 289-294.)
Bezlaj 1967 = France Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
Bezlaj 1976 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A-J, Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976.
Gornowicz 1970 = Henryk Gornowicz, Slawische zweigliedrige Bewohnernamen in ihrer Beziehung zu Apellativen und Personennamen, Onomastica Slavo-germanica (Berlin) 5 (1970), 45-50.
Grkovic 1983 = Mra^a TpKOBHh, MMeHüy ffenaHCKUM xpucoey^üMü, Hobh Cag: 0ha030^ckh $aKynTeT y Hobom Cagy, 1983.
Grkovic 1986 = Mra^a TpKOBHh, PenHuK uMeHü Ean>CKO^, ffe^aHCKO^ u ^pu3peHCKO^ enacmenuHcmea y XIVeeKy, Beorpag: HapogHa KH>Hra, 1986.
Hudaš - Demčuk 1991 = Mnxaräo H. Xygam - Mapm O. ^eMHyK, noxodwemn yKpaiHCbKux KapnamcbKux i npuKapnamcbKux Hase HaceneHux nyHKmie (eidaHmponoHiMHi ymeopemn), Khib: HayKOBa gyMKa, 1991.
m
o.
Ilešič 1933 = Svetozar Ilešič, Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem, Geograf- ^ ski vestnik (Ljubljana) 9 (1933), 3-94.
Karaš 1956 = Mieczyslaw Karaš, O staropolskich imionach dwuczlonowych ^ zachowanych w nazwach miejscowych, Onomastica (Krakow) 2 (1956), ^ 260-281.
Karpluk 1960 = Maria Karpluk, Slowianskie imiona kobiece, Wroclaw - Warszawa 1—1 - Krakow: Zaklad narodowy imienia Ossolinskich - Wydawnictwo Polskiej ^ Akademii Nauk, 1960.
Kelemina 1926 = Jakob Kelemina, Nove dulebske študije, Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 21 (1926), 57-75.
Kos 1886 = Franc Kos, Ob osebnih imenih pri starih Slovencih, Letopis Matice slovenske 1886, 107-151.
Košmrlj 1970 = Maja Košmrlj, Dvočlenska antroponima v slovenskih krajevnih imenih, v: Onomastica Jugoslavica (Ljubljana) 2,102-117.
Kranzmayer 1956-1958 = Eberhard Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Kärnten 1-2, Klagenfurt: Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, 1956-1958.
Kronsteiner 1975 = Otto Kronsteiner, Die alpenslawischen Personennamen, Wien: Österreichische Gesellschaft für Namenforschung, 1975.
Kronsteiner 1982 = Otto Kronsteiner, Die slowenischen Namen Kärntens, mit einer Einleitung von Heinz Dieter Pohl), Wien, 31982.
Lubaš 1971 = Wladyslaw Lubaš, Slowotwörstwopoludniowoslowianskich nazw miej- ^ scowych z sufksami -ci, -ovci, -inci itp., Katowice: Uniwersytet Sl^ski, 1971. ^
Mader 1986 = Brigitta Mader, Die Alpenslawen in der Steiermark, Wien: Verlag der Z Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1986.
Majtan 1997 = Milan Majtan, Zložene slovanske osobne mena v slovenskej to- ^ ponymii, Onomastica (Krakow) 42 (1997), 95-128.
Malec 1971 = Maria Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zlozonych imion osobowych, Wroclaw idr.: Zaklad narodowy im. Ossolinskich - Wydawnic-two Polskiej Akademii Nauk, 1971.
Malec 1974 = Maria Malec, Dwuczlonowe przezwiska i przydomki staropolskie, Onomastica (Krakow) 19 (1974), 191-229.
Merku 1982 = Pavle Merku, Slovenski priimki na zahodni meji, Trst: Mladika, 1982.
Merku 1996 = Pavle Merku, Predkrščanska slovenska osebna imena v Trstu (13071406), v: Zbornik Brižinski spomeniki, Ljubljana: SAZU - Založba ZRC -Trst: Mladika, 1996, 451-455.
Merku 2006 = Pavle Merku, Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, ur. Metka Furlan - Silvo Torkar, Ljubljana: Založba ZRC, 2006 (Linguistica et phi-lologica 15).
Mertelj - Bezlaj 1960/61 = Drago Mertelj - France Bezlaj, Slovenska krajevna imena na -jane: po seminarski nalogi Draga Mertlja priredil za tisk France Bezlaj, Jezik in slovstvo 6 (1960/61), št. 6, 187-192; št. 7, 220-225.
Miklošič 1860 = Franz Miklosich, Die Bildung der slavischen Personennamen, Wien, 1860.
Miklošič 1864 = Franz Miklosich, Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen im Slavischen, Wien, 1864.
^ Miklošič 1872 = Franz Miklosich, Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen 1, Wien, 1872.
N Miklošič 1874 = Franz Miklosich, Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen 2, Wien, 1874.
^ Pleskalova 1998 = Jana Pleskalova, Tvoreni nejstaršich českych osobnich jmen,
Brno: Vydavatelstvi Masarykovy univerzity, 1998. s Pohl 2000 = Heinz Dieter Pohl, Kärnten: deutsche und slowenische Namen = Koroška: slovenska in nemška imena: kommentiertes zweisprachiges Verzeichnis der Siedlungs-, Berg- und Gewässernamen = Österreichische Namenforschung 28 (2000), zv. 2-3, Wien: Praesens - Klagenfurt/Celovec - Ljubljana/Laibach -Wien/Dunaj: Hermagoras/Mohorjeva, 2000 (Studia Carinthiaca XIX). i Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzo-
nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. Z Rospond 1970 = Stanislaw Rospond, O derywacji fleksyjnej w nazewnictwie miejs-A	cowym slowenskim, v: Onomastica Jugoslavica (Ljubljana) 2, 30-63.
p Rospond 1983 = Stanislaw Rospond, Slowianskie nazwy miejscowe z sufiksem -jt,
Wroclaw: Wydawnictwo Uniwersytetu Wroclawskiego, 1983. S Rymut 1981 = Kazimierz Rymut, Warstwy chronologiczne w slowianskich dwu-czlonowych nazwach osobowych, Četrta jugoslovanska onomastična konfe-
renca, Ljubljana: SAZU, 1981, 471-477. 9 Rymut 1993 = Kazimierz Rymut, Zasob leksemow w praslowianskich imionach
zlozonych, Onomastica (Krakow) 38 (1993), 5-19. o Scheinigg 1892-1893 = Johann Scheinigg, Slovenische Ortsnamen aus Personennamen, Carinthia I (Klagenfurt) 82 (1892), 106-115, 150-157, 179-187; 83 (1893), 104-111, 154-159, 185-190.
Scheinigg 1893 = Johann Scheinigg, Slovenska osebna imena v starih listinah, Izvestje Muzejskega društva za Kranjsko 3 (1893), 8-13, 47-53, 94-101, 140-148.
Scheinigg 1893b = Johann Scheinigg, Slovenische Ortsnamen aus Personennamen, Carinthia I (Klagenfurt) 83 (1893), 83-91, 154-161, 185-191 (nadaljevanje enote Scheinigg 1892).
Schlimpert 1978 = Gerhard Schlimpert, Slawische Personennamen in mittelalterlichen Quellen zur deutschen Geschichte, Berlin: Akademie-Verlag, 1978.
Skok 1926 = Petar Skok, Toponomastički prilozi, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino (Ljubljana) 5 (1926), 1-14.
Skok 1929 = Petar Skok, Iz slovenačke toponomastike, Etnolog (Ljubljana) 3 (1929), 179-195.
Skok 1934 = Petar Skok, Iz slovenačke toponomastike II, Etnolog (Ljubljana) 7 (1934), 51-87.
Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Modrijan - Založba ZRC, 2009.
Svoboda 1964 = Jan Svoboda, Staročeska osobni jmena a naše prijmeni, Praha: Nakladatelstvi Československe akademie ved, 1964.
Stankovska 1995-1997 = Ay6^a CTaHKOBCKa, MaKedoHCKa ojKOHUMuja I-II, CKonje: MeTaMop^o3a, 1995-1997.
m
o.
Stankovska 2002=Ay6^a CTaHKOBCKa, CyfyuKcume -jt, -tj't, -i eo MaKedoHCKama ^ monoHUMuja, npnnen: HHCTHTyT 3a CTapocnoBeHCKa KynTypa, 2002.
Simundic 1973 = Mate Simundic, Značenje najstarijih slovenskih osobnih imena, ^ Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) n. v. 5 (1973), 14-46.
Strekelj 1906 = Karel Strekelj, Razlaga nekterih krajevnih imen po slovenskem ^ Stajerju 1, Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 3 (1906), 41-64. 1—1
Taszycki 1925 = Witold Taszycki, Najdawniejsze polskie imiona osobowe, Kra- ^ kow, 1925, ponatis v: Witold Taszycki, Rozprawy i studia polonistyczne I: onomastyka, Wroclaw - Krakow: Zaklad narodowy im. Ossolinskich - Wy-dawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1958.
Toporov 1993 = BnagHMHp H. TonopoB, npacnaBmcKaa KyntTypa b 3epKane
co6cTBeHHHX HMeH (aneMeHT *mir-), v: Hcmopun, Kynbmypa, ^mHo^pa$UH N u fyonbKnop cnaeHHCKUX Hapodoe: XI MewdyHapodubiu c-besd cnaeUcmoe, MocKBa: HayKa, 1993, 3-118.
Torkar 2007 = Silvo Torkar, O neprepoznanih ali napačno prepoznanih slovanskih antroponimih v slovenskih zemljepisnih imenih: Čadrg, Litija, Trebija, Ljubija, Ljubljana, Biljana, Folia onomastica Croatica (Zagreb) 16 (2007), 257-273.
Torkar 2008 = Silvo Torkar, Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov, Slavistična revija 56 (2008), kongresna številka, 17-29.
Torkar 2009 = Silvo Torkar, Flektivna derivacija v slovenskih krajevnih imenih O (jezikovnozgodovinski vidik), Slavistična revija 56-57 (2009) = Trubarjeva ^ številka, 411-419.
Torkar 2010 = Silvo Torkar, Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih Z antroponimov: identifikacija, rekonstrukcija in standardizacija, Ljubljana, W 2010. (Tipkopis.)
Torkar 2012a = Silvo Torkar, Razpoznavanje slovenskih zemljepisnih imen, Slavistična revija 60 (2012), 693-707.
Torkar 2012b = Silvo Torkar, Kontinuiteta slovenstva v luči onomastike, v: Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov, Ljubljana: Svetovni slovenski kongres, 2012, 93-104.
Trubačov 1988 = Oner H. Tpy6a^eB, npacnaBmcKaa oHOMacTHKa b ^THMono^HHe-CKOM cnoBape cnaBAHCKHX a3bikob, BtmycKH 1-13, ^muMono^UH: cdopHUK Hayrnbix mpydoe 1985, otb. peg. HneH-KoppecnoHgeHT AH CCCP O. H. Tpy6a^eB, MocKBa: HayKa, 1988, 3-16 .
Vasiljev 2005 = Banepnn H. BacnnteB, ApxamecKan monoHUMUH Hoe^opo^cKou seMnU, BenHKHH HoBropog: HoBropogcKHH rocygapcTBeHHtrn yHHBepcHTeT - HoBropogcKHH Me^perHoHantHtrn HHCTHTyT o6^ecTBeHHtix HayK, 2005.
Zaimov 1967 = HopgaH 3aHMoB, 3aceneaHe Ha 6bmapcKUme cnaenHU Ha EanKancKUH nonyocmpoe: npoyneaHe Ha wuimencmime UMeHa e 6bmapcKama monoHUMUH, co^m: H3gaTencTBo Ha BinrapcKaTa AxageMm Ha HayKHTe, 1967.
Zaimov 1973 = HopgaH 3aHMoB, EbmapcKU ^eo^pa$cKU UMeHa c -jt, co^m: H3gaTencTBo Ha BinrapcKaTa AKageMM Ha HayKHTe, 1973.
Zaimov 1975 = HopgaH 3aHMoB, ^BynneHHH nHHHH HMeHa b 6inrapcKaTa TonoHHMHa (npHHoc kim CnaBmcKm oHoMacTHHeH aTnac), Onomastica (Krakow) 20 (1975), 169-230.
Two-Element Slavic Anthroponyms in Slovenian Toponymy
E
Summary
i
^ Among Slovenian toponyms formed from anthroponyms, 162 two-element Slavic
0	anthroponyms have been found (including seven epithets of the type Mokronog, s but without prefixed names of the type *Postoj or names with negation of the type L *Nerad), of which 118 are place names (102 in Slovenia, fourteen in Austria, two Q in Italy), as well as six oronyms, two hydronyms, eighteen hamlets, sixteen in the
names of former or renamed settlements, and two in oeconyms.
Among these geographical names, there appear anthroponyms with the follow-
1	ing roots: -mir/mir- (33), -goj/goj- (30), -slav/slav- (28), -drag/drago-/draži- (23), -rad/ rad- (9), -bQd/bQd- (8), -gost/gost- (8), -teh/teh- (6), -čaj/ča- (6), dobro- (6), -l'ub/l'ub-
Z (6), sebe- (6), -brat/brato- (5), hote- (5), mysl'/mysl'- (5), -sem/semi- (5), -vid/vid- (5), A doma- (4), l'ut- (4), -neg/neg- (4), treb- (4), -bor/bori-/bra- (4), byto- (3), -stan/stani-p (3), stoj- (3), vlad- (3), vblk-/volče- (3), želi- (3), -žit/žit- (3), brani- (2), -čqp (2), god- (2), i grdo- (2), -glav (2), malo- (2), -mil (2), moj- (2), -mgž (2), priby- (2), samo- (2), -stryj S (2), tvrd- (2), vele- (2), vlasti- (2), vyše- (2), and with a frequency of one Beni-, beri-, FJ bol'e-, -byl, čbsti-, druži-, gradi-, hodi-, hrani-, jaro-, jbzby-, kani-, kresi-, krivo-, liho-, 1 lomo-, lupo-, mak-, mokro-, mbst-, nino-, -nog, -nos, počq-, rati-, skor-, straho-/straši-, 9 svaro-, svqt-, sbde-, šali-, -tuh, tvoj-, -tvor, vqče-, zelo-, -žal, žbdi-, živo-, župi-.
These place names are divided with regard to how they were formed into o demonymic, patronymic, and possessive names.
The demonymic names are: o (a) in -ci: Barislovci, Bodislavci, Bratislavci, etc. (27 names);
(b)	in -jane: Čadraže, Čagošče, Dragožiče, etc. (22 names);
(c)	toponyms that were formed as collective epithets or through pluralization of surnames formed from epithets are: Grabonoš (*Krabonoše), Krivoglavice (*Kriv-oglavci), Lipoglav (*Lupoglavi), Lomanoše (*Lomonoše), Mokronog (*Mokronozi), Muhabran (*Muhobrani), Muhaber (*Muhoberi).
Patronymic names (in -iči) are very rare: Doslovče, Semislavče, etc. (6 names). The most productive group is possessive toponyms formed from anthrop-onyms:
(a)	suffix -jb: Bodrež (2), Braslovče, Butoraj, etc. (55 names);
(b)	suffix -ov/-ev: Brengova, Drbogovje (< *Dobrogojevo), etc. (4 names);
(c)	suffix -bn-: Budganja vas, Celestrina, Čagona, etc. (15 names);
(d)	suffix -b: Čadrg, Dragomilo, Magozd, etc. (14 names);
(e)	suffix -yn'i: Nomenj.
Some toponyms were created from two-word possessive names through univerbation:
(a)	suffix -ica: Draboslovica, Hotedršica, Sodražica, etc. (13 names);
(b)	suffix -ikb: Bitagojnik (oronym), Samotešnik (microtoponym), etc. (4 names);
(c)	suffix -bcb: Bitgovec (hydronym), Grdoslovec (karst speleonym), Ratibovec (hydronym);
(d)	suffix -akb: Radomerščak.