PROSVETA .TSABXXCL mM GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE *«M>T 1«. im, M Um »mt-ottlm i yt 1« O—W «f lUrak a. im Urwiatikt ta opravnlékl prastorti kM7 t. UwnJlU An. OfflM »f PubUcstloa: BC57 Bo ulk Uwadali Tslspboo*. Rockwell «904 CHICAGO. ILL., TOREK, 8. DEC KM BH A (DEC. 8J, IM«. Subscription |8.00 Ysarlj ftTKV.—NUMBER 241 KAVLA-SE UM1ČE EDVARDOM _jjoce simpatije u upornega kralja poparile vlado SE RAZVIJE SO-lLNA KRIZA? Acceptance for suibnr »t special rate of pontage prortdsd for te aoettoa 1108, Act of Oct I. HIT, aothorlied on J«— 14, 7. dec.—Kronska krl- _ Britanije, katero je iir kralj Edvard s svojo ljur do Američanke Wally ve, še ni končana in znamenja kažejo, da se razvije v veliko politično no kri»), winova torijska vlada de ila rebel nega kralja, narobe: včeraj je vlada iz-korak nazaj, ko je umak-ultimat, da se mora Edvard urah odločiti, če se odpove čanki ali prestolu, kajti ne more imeti. Edvard dovolj časa za odločitev, vse kaže, da se Edvard ne odloČiti za prvo in ne za I— on hoče oboje, j je dobil korajžo, ko so naraščati zanj simpatije [tega angleškega ljudstva, [vidi v njem demokrata in ■prijatelja. Te simpati-izražajo v spontanih de» arijah. Ves dan včeraj so množice ljudstva po mu v bližini kraljevske pa-Buckingham in odfhevali so "Do! z Baldwinom! Mi hoče-Edvarda!" i ja je tu pa tam hotela i množice, tedaj so pa e začele prepevati kra-o himno in policija je mo stati kot pribita in salutira-■Mijcam. , # - . !_t Uvad dobiva na svojo stran rfnovtf delavskih voditeljev, Biadnji teden še omahovali, danes odprto zahtevajo, naj umakne zahtevo abdikaci-« pomiri s kraljem. Na Ivi strani so liberalci in ve-itevilo torijev kot sta lord verbrook in Winston Chur-Celo londonski katoliški f The London Tablet se |uje, kako je to, da angli-ka cerkev dovoljuje poroko hdnim osebam z razporočen-mil rHZI>oročenkami, kralju pa ■noče dovoliti. Iz političnih ■ima kralj tudi simpatije ■čanov v Angliji, poti Edvardu je poleg puri-■<*a Baidwina in njegovih «rov brez malega vsa ari-Nja in vodstvo državne Iranske cerkve; proti Edvar f10 tudi finančni in industrij-11»ogotci, ki sovražijo kralja njegovih rednih obiskov f«or*kjh si umov in rudarskih v Južnem Walesu in ,J v|dijo priliko, da se znesejo ■ njim. IEdvard vztrajal, da ne Američanke in ne prestola, bo Bald winova vlada vse-"°r l^lala ostavko in kralj **ri sestavo nove vlade kate-nu tvojemu prijatelju. Ce Po-7» Parlament strmoglavi to vla-r- *» l-arlament razpuičen in ,''J w Mo nove volitve, ki še-_ • ali ima vladar pra- |1 J a I md f ^Hidvard lahko izzove ' ■"'"m,; socialno krizo v An-L kakršne Angliji že ni vi-■M "u'tij. če ima dovolj " <> dobi dovolj pod pjudstva. Madridske čete prodirajo dalje Okupirale so nadaljnja predmestja / ' Madrid, 7. dec. — španska delavska milica je včeraj reok upirala Anover de Tajo na južni strani Madrida; dalje je okupirala San Tolis v sektorju Guada-lajare in zdrobila fašističen napad v guadaramskih hribih severno od glavnega mesta Cez tisoč fašistov je bilo ubitih pri njihovih ponovnih napadih na za-padna madridska predmestja, a tudi vladne čete so imele precej izgub. Zračni napadi na Madrid se nadaljujejo in pretvarjajo nar daljnje hiše v razvaline, toda vladni letalci tudi ne mirujejo in včeraj so zbili na tla dva fašistična aeroplana. Nadalje je vladna letalska flota ves dan bombardirala fašistične železniške postojanke v ozadju njihove fronte, da raztrga koncentracijo sovražnih Čet. Kakor položaj zdaj stoji, pričakuje Španska vlada nove fašistične ofenzive. Franco je dobil obilno pomoč v moštvu iz Nemčije in Italije in to pomoč bo nedvomno izrabil za nove napade. Vlada je tudi izvedela, da je Mussolini poslal Francu nadaljnjih 40 Capronijevih bombnih letal. Madridsko socialistično glasilo Claridad piše: "Franco je fce premagan! Zdaj je treba še premagati Hitlerja in Mussoiini ja!" Ofenziva ljudske milice na severu Španije je zadnja dva dneva nekoliko ponehala zaradi mrzlega vremena. Vsi fašistični protinapadi so bili zdrobljeni. Moskva, 7. dec. — Pravda poveča, da so španski fašist| izpustili ruski tovorni parnik,! ki je bil zadržan zadnji petek v gl-braltarski ožini. Ladja je vozila les" v Casablanco v francoskem Maroku. Fašisti so že nadlegovali sedem sovjetskih parnikov v španskih vodah in Pravda se zelo jezi na to "piratstvo". Paril, 7. dec. — Francoska zbornica je v soboto dala zaupnico Blumovi vladi s 860 proti 171 glasovom, ko so komunisti izzvali krizo zaradi vprašanja nevtralnosti glede Španije. Komunisti so predlagali, da se Francija odprto postavi na stran španske ljudske vlade kakor sta se postavili Nemčija in Italija na stran španskih fašistov. Ko pa je prišlo do glasovanja o tej zadevi, so se komunisti vzdržal glasovanja. Francija torej še o-stane nevtralna. _— "J SOVJETSKA UNIJA DOBILA N0V0USTAV0 Velikanske demonstracije v Moskvi ODGOVOR NEMČIJI IN JAPONSKI Moskva, 7. dec. — Okrog dva milijona delavcev je včeraj pa-radiralo na Rdečem trgu v Moskvi, ko je bila nova sovjetska u-stava javno proglašena, manjše demonstracije pa so se istočasno vršile po vsej Rusiji. Vseu-nijski kongre« sovjetov je odobril ustavo, ki med drugim do-oča ustanovitev dveh zbornic parlamenta, splošne in direktne volitve, versko svobodo, svobodo tiska, govora in zborovanja ter zaščito privatne lastnine, zadnjo soboto.7' Razen Stalina so vsi visoki sovjetski uradniki opazovali pa-1 rado z odra na Rdečem trgu.; Stalinova nenavzočnost ni bila pojasnjena, a je najbrž ostal v svojem uradu iz bojazni pred prehladom. Dan je bil namreč mrzel in gosta megla je ležala nad Moskvo. Domače vesti M ™''/*niti se po svoji mlli'vo-mora pokoriti vladi in mtK Sto M roc*'/ dobil proti »'top v Mehiko r'ty, 7. dec. — Mehi * dovolila I>eonu Trojko pride v Mehiko in kmkaj kolikor časa ho-da se bo držal za « ne bo vtikal v mehi-«e in socialne zadeve. * doba bivanja na Nor-n*lu poteč* in v «»kakor rn'l na Mehiko « proA-. selitev. Pogajanja v ste idarski stavki Električarji podprli kampanjo Lewiso-vega odbora Toledo, 0„ 7. dec. - Tu so se pričela pogajanja med uradniki Libbey^Owens-Ford Glass Co. n predstavniki Zveze steklarskih delavcev, kateri načelu j« Glen W. McCabe, glede končanja stavke v Ottawi, III, ki je izbruhnl-zadnjo sredo in Je morala "kompanija ustaviti obrat. Kom-panijo zastopata John D. Bigger*. predsednik, in David Good illie, podpredsednik. Stavkarji zahtevajo zaprto delavnico. zvišanje mezde deset odstotkov in "checkoff' (pobiranj* unijske članarine po kompaniji). Potek pogajanj kaže, da bo družba pristala na te zahteve. Sl.č-ne zahteve ho delavci pred^ Pittsburgh Plate Glas» (o., koso WA. zastavkali v njenih tovarnah n PitUburghu pred petimi tedni, a jih je družba odklonila. New York. 7. dec. - Ek**ku-tiva unije United El«tr.caJ 4 Radio Workers of Amenca e j včeraj skkuU*. (U bo Nikita Krušof, načelnik mos-covskega odbora komunistične stranke,' je imel glavni govor, v katerem je poveličeval novo u-stavo, o kateri je rekel, da je svetilnik delavcem vsega sveta. "Moskva čestita delavcem, ki so dobili novo ustavo," je rekel Krušof. "Ko je bila ratificirana, se je uresničil sen stoletij. Fašisti n kapitalisti vidijo prihajajačo nevarnost. Ako nas bodo napadli, bomo tmeH zaveznike prav v tistih državah, ki se bodo borile proti nam. Delavci v teh državah jodo prijatelji socialistov v Sovjetski uniji/' Krušof je govori 1 v ruščini, toda njegove besede so bile takoj prevedene v francoščino, angleščino in druge jezike In oddane po radiu po vsem svetu. Nova ustava Je tudi utrdila vojaško zvezo med Sovjetsko u-nijo in Francijo in je odločen odgovor Nemčiji in Japonski, ki »ta nedavno sklenili dogovor, kateri govori o skupni borbi proti komunizmu. V smislu posebne določbe v ustavi sovjetska vlada lahko napove vojno, "ako to zahteva potreba." Dalje določa u-stanovitev komisarijata vojnih industrij, ki bo koncentriral vse aktivnosti militaristlčne obrambe. Osrednjemu eksekutlvnemu odboru je bil poverjen razpis vo-itev. pri katerih bodo državljani izvolili poslance v |>arlament. d ne bo imenoval vrhovni svet in ga bosta tvorili dve zbornici. Ta bo izbral 87 članov, ki bodo opravljali zakonodajne funkcije, kadar parlament ne bo zborov»!. Ta bo za vse akcije odgovoren vrhovnemu svetu. Nova u«tava daje splošno In Spet nesreča pod semljo Midway, Pa. — fti delu v premogovniku se je pobil rojak Anton PotoČntk. Nahaja se v bolnišnici Mercy v Pittaburghu. Novice Is Johaatowna Johnstown, Pa. |j*nJe, ker prele-nine. Nobenemu se ni treba bati, kavJ| ||rotj ^ jetnikom še nI M-da bo država konfigrala njego- |u končana, vo hišo in drugo imetje, toda ve- like industrije bo še nadalje la-stovela in obratovala država. organltatorično kempanJo ka^ tero vodi (idbor za industrijsko organizacijo, da organizira de-l.vce v industrijah masne produkcije v Industrijski uniji. OA-boru naMuje John L l^is, •dsednik rudarske unij« LM- Unija elektri^arjev n rad£ „kih delavcev je naznanila. odvrgla Javni domeni , (eminent domaln) vso privatno svojino. ki služi javnim potrebam. Po sprejetju tega zakona J« časopisje v Združenih državah pisalo, da l>o Mehika "zaaegla privatno svojino." In ljudem, ki žive od dela drugih rok, je najbrž zagomazelo po hrbtu, l»osebno še onim. ki imajo Investicije v Mehiki. MinlsUr narodne ekonomij« Sanch«z Tapla je domač« In tuj« kapitalist« sicer zagotovil, da s« jim nI trob« nič bati taga zakona, toda strašilo j« vseeno. V principu U zakon sličl a-grurnemu zakonu, ki j« bil prvotno apr«J«t v rovolucljl 1916 lil j« pozneje postal znani 27. člen ustav«. Ta čl«n daj« vladi pravlOo za «kspropriacljo zemlje In proglaša vs« naravno bogastvo ta Javno possst. Po t«m zakonu J« vlada razdelila ž« precej zemlje med kmeta, katero jo od v i« I a veleposestnikom. Zemlje ne konfl«clra direktno, ker plača sanjo t državnimi bondi. Na trgu pa U bondl zdaj nimajo dosti vrsdnosti. Novi zakon sličl tudi podobnim zakonom, ki so jih spr«J«l« nekatere mehiške držav« v zadnjih letih. TI zakoni dajajo državnim vladam pravico do »a-sege drug« lastnin« kot um-Ijo, za kar so lastniki odškodo-vanl. Prva država, ki j« dobila tak zakon, j« bila Michoacan. Zakon je dobila 19»0, ko j« bil sedanji predsednik Cardenas njen governer. I*ta 1931 JI J« sledil« Veracruz. lMa 19214 Je drŽava Yucatan sprejela še bolj radikalno po«tavo, katara Ji dajo pravico daln« ali popoln« Žk-sege velikih konofieljskih plantaž v svrho poljedelskih zadrug in poljedelskih strojev. SlednJ« s« zgrni i, ako plantaž« n« marajo posoditi zadružnim km«tom svojih strojev. V Uk«m sluča-Ju vlada v Yukatanu zasežu stroje, določi odškodnino zanj« in način odpl«č«vanJa. Novi zakon daje «lično moč federalni vladi. Zakon poverja preds Mehike, da sme zaseči privatno svojino O) za javne l»otrebe, (2) za promovlnarje plodosnega izkoriščanja in razvijanja naravnih zakladov. (5) za konserviranje podjetij, ki so liotrebna za Javno blaginjo In (4) z« preprečen J v privatnega gral*štva ali monopolizlranja v intereflu nekaterih In šImmIo ljudstvu, kar t^virots krivično delitev lMigs«tva. Razvidno Je, da |m» tem zakonu predsednik lahko sociall-sira vso Mehiko — vsako pt*|. JetJe Iii vsako industrijo. Na p«rtllagi tega zakona lahko Mehika ustanovi delavsko državo. Ta Vsaj v teoriji. V praksi pa mora računati na mogočnega kapitalističnega *o«eda na «eve-ru in tudi na Anglijo in nekatere druge države. Minister Msrodiu- ekonomij« Manchez Ta-pia J« gotovo Imel to v mislih, ko Je zagotovil kapitalistični svet, da se mu tega zakona nI trvba bati. V se • rUalM- ro»«»»u • ukimmi*. a« J^ »Will, i» M* i« • MM it, »nv«toaiM». to M ««a Ameriika civilna vojna J. Edgar Hoover, šef federalne tajne policije v VVashingtonu, je zadnje dpi opozoril ameriško javnost na "civilno vojno", ki traja brez prestanka v Združenih državah. To je vojna z zločinskimi elementi. Kakor poroda Hoover, je to zelo obsežna vqjna. ki stane Združene drŽave okroglo petnajst milijard dolarjev na leto, tu pa niso vštete izgube življenj in lastnine. Število aktivnih zločincev vsake vrste je danes večje kot je znašalo Število vseh prostovoljcev, ki so se vpisali v ameriško armado med svetovno vojno. V tej "armadi" zločincev je samo dečkov in deklic, ki še niso polnoletne, čez 700,000. Vsa-kiji 80 sekund se kje v Amariki izvrši večji zločin in vsak dan je povprečno 86 ljudi umorjenih. Lani je spopadih s federalnimi detektivi blj^iOO zločincev ubitih in na stoti iHijlUrJ^vsako leto obsojenih v zapor, ali vse to nič ne pomaga; zločinska "armada" stalno ntrtlča. Sef Hoover se huduje nad starši in brezvestnimi odvetniki ter politiki, češ, dokler bodo starši slabo vzgajali otroke in dokler bodo grabežljivi advokatje in moralno pokvarjeni politiki ščitili hudodelcc proti dobremu plačilu, n( upanja, da bo ta "civilna vojna" kdaj končana. Stara navada je že, da se odgovornost za propadlo mladino nalaga staršem, ki v ogromni večini ne morejo biti odgovorni. Sef Hoover je v svojem naštevanj u%vzrokov zločinstva pozabil na —t gospodarske in socialne razmere, ki so glavni faktor. Iz teh razmer izvirajo zločinci, kriminalni odvetniki in kriminalni politiki — kakor izvirajo tudi rešpektlrani rake-tirji in šarlatani, ki žive na račun drugih ljudi. Razlika je le, da navadni zločinci krenejo po "krajši poti", ki je nepostavna, dočlm rešpek-tirani lopovi hodijo po postavnih ovinkih. Nemogoče je, da bi Amerika imela svobodo individualnega denarnega izkoriščanja in da bi istočasno bila prosta navadnih sleparjev, tatov in roparskih ubijalcev, kajti oboje je med teboj povezano. Devetdeset odstotkov vseh zločinov v Ameriki je izvršenih zaradi denarja — in to je v zvezi z izkoriščevalsklm sistemom, ki se po sodbi burboncev ne sme zavreli, ker ga je baje postavil sum Bog . . . Dokler se bo Amerika trdovratno držala privatnega kapitalizma, toliko časa bo morala tudi trpeti "civilno vojno" z zločinskimi elementi. Nemogoče je imeti potico hkrati na mizi in v želodcu. Angleški kralj plačuje Ne vemo v tem momentu, kaj se bo zgodilo z angleškim kraljem Kdvardom, ki je prišel v konflikt z lastno vlado, plemstvom in cerkvijo Anglije zaradi svoje ženltve, vemo pa toliko, da vsega trga ropota ne bi bilo, če bi so Edvard držal hinavskih tradicij monarhov. Edvard bi ho lahko oženil s kakšno idiotsko kraljevsko bunko, kakršnim Je še nekaj na raz-polago v Evropi, poleg te bunke bi pa lahko ljubil Wally Simpaonovo in še katero drugo — in v-«- 1.1 bilo V redu na dvoru Anglije. "Bog živi kralja!" bi vsak čas vzklikali ungleški po-daniki in angličanski škofje in nadškofje bi ga vnak čsk obsipali z blagoslovi ne glede na to, koliko konkubin bi imel ¡wieg žene. Dvorne konkubine (priležnice ali metrese) s pravilih! Kralj «H cesar se mora ošenltt i« vladarske hiše, potem naj pa dela, kar hoče. Avstrijski kron-prinr Kudolf Je tudi oženil ii belgijske vladarske hiše. Hm i »a k umrl Je v objemu ¿eálra 'barnice In katoliška cerkev ga je — morilca In samomorilca! — poknpul« z največjim pom- Cim in še dane* duhajnki kapucinarji prižigajo reče na njegovi kr«ti. Zdi m» pa. da J* angleški kralj pošten človek, ki ne mara. konkubin in ki »«»vrati hinavsko dvojno moralo /.* monarhe ^Edvard hoče od-prto fti\rti * ftennko, v kateroJ* je zaljubil brez ozira ns to. ds ]<• tinta *en-.ka navadna Američanka. ki je bil« dvakrat ločena. To je pa v <*eh vlftukorodnih moralUtičnlh h I pok rito v >trafe n Kt,.h — in Kd\ard mora biti kaznovan ** »\ojo demokratično predrznimi. Glasovi iz naselbin Zanimive Meika la Biwabik. Mfaa. U U bolj revne naselbine se le redko-iultoj UJ sliši. -Naj ae torej jju oglasim» dasi nimam pgaebnih novic. Dela ni veliko in drugo je vse po starem. Zdaj po volitvah opažam na ljudeh, da imajo bolj zadovoljne obraze. Kad čitam naš delavski Uet Prosveto. kjer je mora veaelib in vsake vrste zanimivih stvari — o piasib. petju itd. Ko sem bil jaa mlad, je tudi mene taka stvar veselila. Tudi ju sam spadal k pevskemu društvu tukaj in v stari domovini. Bilo je 1907, ko smo tukaj uatanovili pevsko društvo pod imenom "Salone** obleka". Naj nekoliko opišem, kako 1 je prišlo do tega. Bilo je 1900. ko sem prišel jaz in še nekaj drugih Is stare domovine. Eno leto pozneje je prišlo še nekaj takih, ki amo v sta-rem kraju skupaj peH. Ravno tisto dobo je tukaj župnlkoval rev. SaJovon, ki j« tudi rad 0ei. Imel je bratranea» ki je znal igrati piano ali "orgle". Vsled tega je bil dobi vsak ustanovnik aH naročnik denar do penija nazaj. To je pribito! Pri tej Cankarjevi usta« novi j? zdaj okrof 46 druitev in organizacij. Nekaj teh je tudi igven Cfevelafide. ker ta uatano-va je U telo Ameriko. Zborovanje se je v/itfo V najlepši harmdniji od začetka do konca. Dobro je, da »a napredni element zaveda pomena te važne ustanove. Toliko o občnem sboru Cankarjeve ustanove. Zdaj pa nekaj o igri "Hlapec Jernej", katero ja uprizorilo dramsko društvo Ivan CAokar v nedeljo dne 29. nov. v AKD na 9t. Clairju. Igra af je pričala ob 3. popoJAne, zvečer pa ja bil plee. Udeležba je bila velita, «večer skoraj Še večja ko popoldne. V dvorani je bii6 okoli tisoč oseb. Vsi so bili veseli in židane volje in vse se je izvršilo brez najmanjšega nemira. Nfjvač Ja bilo sitnosti, ker je že Efulaj vsega zmanjkalo — rasen pijače. Ne kitj je delal odbor za'*uhi-njo. Gotovo se fe od daleč ni na- Sadje m «obje Uživanje sadja ¿¡"¡¡¡Tnajm.peAneiiiK pomočkov za ohranitev zob no, da imajo ljudje, ki lefliavo, po navadi lepe zobe in da le »vdjo zobobola. Skoraj vsi mi ko^ mh krajev pripovedujejo, da lEM? ] domačini najlepša zobovja in da^o ^ ---------- „«,lcp8ll zoDovja in da so tam kamen, zobna gniloba, lomljivost poil^na obolenja redek pojav T?? T kajti ti 1 judie hp hJ^íi 0 Je uml in zelenjavo **** » V|¿iai «I | nad V »adju je dejal tako veliko udeležbe. Toda Udi naš pevovodja. Ko je ome- i0 ijudj* agiinif je tudi u-njeni duhovnik izvedel, da. amo'gp^hf mrKraševci dobri pevci, je neko j » Pr€tJ pred,tavo je poman igre soboto poelal k nam svojega bra- ^ njen režigep Vatro Gtill. trgnea, naj pridemo zvečer k nje- Nato je predgUvj, pionirja pa. ** če bi lahko dne mMi v ^^ Frtnka peli drugi dan v cerkvi (somraka, ki je govoril o pomenu Ko pridemo zvečer do njega, ¡Cankarjeve ustanove. V svojem je bil zelo zadovoljen in nam ta- kratkem pft jedrnatem govoru je koj postregel z vinom, potem pa hajd na skušnjo v cerkev. On je šal pred oltar, mi pa na kor. Pred oltarjem se je pričel auk*ti a peto mašo. Pričel je s tistimi latinskimi besedami — Domlnus vo-biscum itd — mi smo mu pa odgovarjali. Ko je videl, da amo po* rabni, je nas povabil, naj pridemo takoj drugi dan v cerkev k mašnemu petju. Mi mu obljubimo, nakar se poslovimo od njega. Namesto, da bi šli vsak na svoj dom ter se pripravili kakor se spodobi, smo šli pa v salun, kjer smo pili celo noč. Ko je prišel ča*. da bi šli v cerkev na nafte opravilo, je nastala smola, ker nismo bili v nedeljskih obleka)). Iz zagate so nas rešili salunar in njegovi "boarderji", ki so nam dali, kar je vsak rabil za silo — svoje obleke. Tako je naše pevsko društvo dobilo ime."Salun-ska obleka".' Mncffo bi o tem še lahko povedal, toda naj za enkrat zadostuje, mogoče drugič kaj več. Pozdrav vsom čitateljem Proave-te. Frank Karish, 211. Občni zbor Cankarjeve ustanove In "Hlapec Jernej" Cleveland. — V soboto zvečer dne 28. nov. se je tukaj vršil občni zbor Cankarjeve ustanove. Odbor, društveni zastopniki in posamezni ustanovni člani so se zbrali skupaj, da postavijo trden temelj tej važni kulturni ustanovi, Navzočih je bilo okoli 60 društvenih zaatopnikov in več posameznih Članov. Zborovanje je otvoril podpredsednik Vatro G rili, ker se radi nočnega dela ni mogel udeležiti predsednik Louis Kaferle. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen Joa. F. Terbižan, zs podpredsednika Louis Zorko, zs zapisinkarja pa Jo*. Jauch. ProvizoriČna pravila so bila v splošuem sprejeta kakor jih je predložil odbor. Sprejet je bil predlog, da se izmed društvenih zastopnikov in ustanovnih članov, ki so plačali (10 v ustanovni sklad, izvoli 16 diruktorjev ali odbornikov. V ta odbor bo spadal tudi urednik Cankarjevega Glasnika (namen je. da se nastavi Etblna Kristana, če bo le mogoče). Sprejet je bil tudi predlog, da se plača 20?4 provizije vsakemu, kateri dobi 26 ali več celoletnih i naročnikov na Cankarjev Glasnik. Ako dobi manj ko 26 naročnikov, bo provizija 10H. Provizija se bo plačevala is kampanjskega sklada, oziroma iz prostovoljnih prispevkov in preostanka uriredb. Denar, ki je vplačan za ' nŠročnino in v ustanovni fond, je absolutno nedotakljiv, dokler j ne prične izhajati Cankarjev I Glasnik. Ta prične izhajati, ka-i kor hitro se dobi tisoč celoletnih ' naročnikov, in $2000 v uotanov-ni sklad. To (»omeni, da hotemo postaviti revijo na trdno |>odlago V 1 -lučalu kaktne velike katastrofe ali poloma, kot je bil na pri-mar /Inan^nl polom leta 1989, on veliko povedal. Skoda, ker ni imel več časa. Za njim je pozdravil navzoče jugoslovanski našel jenilki komisar Slav o j Trošt iz New Yorka. Prejšnji večer ae je bil udeleži tudi občnega zbora. Nato se je pričela igra, ki je trajala približno tri ure in pol. Lahko rečem, da nisem prisostvoval še nob*ni.igri, da bi bilo občinstvo tako mirno in potom" ves čas predstave. Igra ja> bila izvrstno podana. Hlapca Jerneja je igral naš stari sodjrug Avgust Komar. 3a to veliko in težko vlogo skoraj niso mogli dobiti boljšega. Cela prireditev se je vršila v korist Cankarjevi uatanovi* radi tega tudi tolifco ljudi in toliko veaelih obrazov. Anton JanfcoyleJi, zastopnik Prosvete Več smisla za skupno delo! Sharon, Pa. — Vsak, ki kaj piše v liste, je kritiziran ali- hvaljen. Ce je kakšno skupino ali stranko nekoliko ošvrkal, je dobil pohvalo; Čd je še nazaj odgovoril, je dobil Še več pohvale. Navadno se reče: "Hudičev? ga je sfiksal. Prav mu je, pa naj bi bil tiho! Kaj pa pisari o naselbini, kako se imamo." Najlepfe je, če eden piše, da *mo napredni; potem je vse dobro. Toda človek ne more vedno kimat in je dobro, da z baklo ne koliko posveti okoli, da se malo •azsvetli napis Resnice. Kaj je naprednost, seveda vsak po svo-le tolmači. Tisti, ki prav malo HU, se ne udeležuje kulturnih >riredb, shodov in društvenih tej, tak človek je par stolet za-laj za sedanjim čaaom. Taki er. Upoštevani bomo v vseh veno. Toda imelo je toliko nar ¿jih in manjših naselbinah. Le-sprotnikov in grobokopov, da se PP je bilo slišati br. Barbiča iz Jim je želja izpolnila. To ffi se Clevelanda, ki se je tako lepo ne bilo zgodilo, da ni nastala ve- izrazil o naselbini in domu v lika kriza. Se vedno je polje, da Sharonu, mi pa spimo večno apa-se to društvo lahko oživi. Ta- Opustimo nabore naših sta- krat so govorili, da bo velijco rIh P1?« bi! do* bolje in lepše za vse skupaj, ako *>er v svoji dol». Zdaj, ko zem-smo akupaj in da naj mladina ¡¿° orjejo s traktorjent, rti več. prevzame poslovanje pri starem Ženimo hoditi z duhom časa in drpštvu. Sedaj, ko smo vsi sku- M kolesom napredka, paj, pa zopet slišimo, da imamo' O mladinskem društvu še to-takega tajnika, da še slovenski le: Sedanji tajnik društva »1 F. ne zna doati govoriti. Nikdar Paulenich mi je rekel, da bo Se jim ni prav. , lahko dobil čarter nazaj. In to 'Kaj smo storili društvu vDo- bo prav' Je 46 do*U kI čast? Iz mnogih naselbin sli£ Uhko dobimo k naši jed- mo, da imajo pet, deset ali tri- desetletne proslave društvenega obstanka. Tukaj pa ni nič. Koliko je majhnih naselbin, ki ima-jo pri društvih še, bolj pomešane člane različnih narodnosti, toda imajo svoje domove, ki odgovarjajo njih potrebam. Pri nas ni tega. Zakaj ne? Zato ne, ker. je pri nas naseljena sama nesloga. 2e pol tucata shodov in sestankov je bilo v ta namen, pa jf. bila vedno kakšna zgaga vmes, ki je skvarila vse, kar je bilo že storjenega. Vsake vrste jzjipvori so bili, na primer, da boao naši sinovi in hčere v domu zapravili ImHPMMBPJI bolje, da nimamo nič. Vprašam j predatavil noti, če se bo obnovilo mladinsko društvo. Joe Pavletih, »1. Poročilo in zahvala Blaine* O.—Na zahvalni dan se je vtfUo slavje raxvi^a wptave društva 156 JSKJ v dvorani Domovina na Boydsvillu v Bridgeport^ Tukajšnji naseljenci amo brezmala vsi pri tem druftvi) in pri društvu SNPJ. Peljal «po se z ulično. V Bridgeport po nas čakali člani.obeh 0fW%Bi4i-cij z zastavo in gqdta • Nato smo skupno odkorqMi v dvorano. kjer se je Vffifo »lavpost. da je veliko Spored je odprl fcr. Bradley ill ■ toiy ustanovi Pauto so vse nasprotnike, kje so vaši in moji sinovi in hčere? Po tujih prostorih, največ po židovskih. Tam ni njihovih zaslužkov nič škoda. Da bi mi sami lastovali eno majhno stavbo, katero bi imenovali svoj dom, bi bilo dosti mladine z nami, Tujci bi jih ne potujčevali in od naših domov, društev in jednot odtegovali. Tudi mladino moram malo o-krcat. Zakaj so naše slovenske matere rodile toliko sinov, da je naselbina skoraj ponosna na šte- ftrtm —r— F pod-John skTns^hLrLT V rt'(?ven,,| vilo? Toda imamo li enega v naj-,skih naselbinah. Kjer pa ni slo- ^„jšem lokalnem uradu? Ne! Zano se ne brigajo. Samo sport- ge, tudi napredne*ti ni. Torej naša jutna stran Sharo-na ali Patagonija je še vedno tam, kjer je bila pred 30 leti. Kaj imamo skupnosti? Nič! Vrsto prepirov in mrienj drug do drugega. Imamo to ubogo društvo, ki životari gor In dol. In pa še tega bi ne bik» več, ako bi ne ne igre vseh vrst imajo prednost. Jaz tudi ljubim razne športe, toda bil bi prav ponosen, ako bi videl vsaj enega slovenskega sina v kakšnem lokalnem uradu, kjer bi zastopal našo slovensko narodnost. Ali žal, mati ga še ni rodila- fovpr Je bil za- - nimiv, zakar je žel Volit aplavz. Vaem akupaj gre iskrena hvala za te v na tem (i<>lgo ostalo v swmiftuT Hvala kuharioam in \«<'m l* darila In pomoč. Pomniki so Prišli iz bližnjih in dai)*¡¡k>§+ je bfla veUka. ■mk» go* vorn i ka prezrla, če nem ga. pro- —r-«as * Ilovarja, ki Je vrml drvMww zgodovino. Za qji^i je , »Utopil društveni preda«4rtfr l/pila jfo« žel, ki je bil tuiU ustanovitelj Za njim je v slovenskem jaalku deklamiral Tony BrjKÜey jji 1 Jwko ftflfaU iz Clevela^a, predsednik gl. nadsorqqpa od- S narava nakopičila podTSJ eonca mnogo s vale življenjske «Ue i. o jemajo potem sadja jedci vase. K^dar ivJ tudi kislina i ^ vjotiko tudi z najbolj oddaljenimi zobmi Um ko prevzame mesnati del sadja ul0K0" meUča in snažilea ustne dupline in opl jf^Jf rahel način J sadna VMim v vse luknje in v me.ne nro2 ^ tu Povzročitelje botoam. «adna kalina pa gujčuje tudi 3 izloči ne ob robovih dlesni, ki povzročajo VJ «obnega Umna in s tem nastajanje m7 obolenj. Pri tem je treba poudariti, da1 kislina sklenini zob ni nevarna, pač pa w J mine soli v sadju zobni rasti zelo potrebne] Kdor se hoče prepričati o resničnosti ■ naj použije vsak večer, preden se vleže enol dve jabolki in naj potem zjutraj opazuje nek. Ze sveži okus, ki ga bo imel v ustih 1 bo poučil, da jabolka dobro opravljajo « delo, kajti o kakšnem plehkem okusu, ki] imamo običajno zjutraj v ustih, jn o ¿lah duhU, ki prihaja iz njih, pe bo nič alLpa le lo sledu. To bi si morale zapomniti po* matere in skrbeti ta to, da dobe njih vsak večer preden odidejo spat, svoje j« 8 tem jih ne bodo očuvale samo marsil nevarne nalezljive bolezni, temveč jim ohranile tudi lepe, zdrave zobe. Odkod lokomotiva? Raivoj parne lokomotive se je začel I. M s CiJfnotovfm parnim vozom, ki je v ost že pri eni avojjh prvih voženj podrl neki Veliko seniaeijo j'e potem povzročala vitehickaova parpa kočija, ki je napravila jo poskusno vožnjo v neki božični noči. okrog 1. 1800. pa se je začela prava zgodov tirne lokomotive. Kar smatramo danes» za samo ob sebi ur no, pa je biJo tedaj še zelo sporno. Poskt so izdelati celo "stopajoče" lokomotive, - tračnicam niso zaupali in so pripisovali trs «med njimi In kolesom premajhno gotovo gibanje. Mnogi strokovnjaki so menili, pravi železniški promet mogoč samo s st ki bi stali na mestu in gnali vozove s pome vrvi. Njih nasprotniki pa so nastopali tako energično za atroj, ki bi se sam premij za lacomotive engine, kakor so ga i mer Tako je nastalo ime lokomotiva, ki je torej kakšni bojpi krik zmagovalcev. lokomotive ni ustvaril kakšen pos inženir, temveč celo ljudstvo inženirjev, je dejal nekoč Robert Stephenson, sloviti sir sloyi tej šega očeta Georgea Stephensona. ljudstvo so bili Angleži. V Ameriki so jali lokomotivo posebno v velikost, ker so tam še svobodnejše gradbene razmere. Mt druga ljudstva pa so potem sodelovala, da] dobila lokomotiva tisto dokončno aerodinar no obliko, v kateri jo pozna najnovejši čas. Higiena v mokrem vremenu V mnogih lokalih, posebno v kavarmh restavracijah vlada v mokrem vremenu zopf zatohlo vlažen zrak. Povzročajo ga pos* mnogi mokri dešniki, klobuki, povrSniki, galo^ sploh tako zvana garderoba, ki je obeten» mnogih lokalih ob sten«h ali na posebnih »t Pjrah in cestna nesnaga, ki «ta se vgnezdl v auhem vremenu v vse luknjice tkanin in ju krtadenje le površno odpravlja, uta posts po- dežju blatna brozga, ki izpuhteva sedaj .toplem lokalu svoje nezdrave mlazme. Zato moral biti povsod na razpolago poseben, brei plačen prostor za garderobo. ^A tudi doma mokra garderoba ne more činkovati dobro in zdravo. Vse mokre oblačili dele bi morali obešati v poaebnem prostori kjer je po odprtih oknih dovolj zraka, da Ji tam dobro raiprostremo na stolih. Ce pr«st< ni dovolj prezračen, se vlažno izpuhtevanj? * sede na stene in opravo ter učinkuje SkodlJ»v na koio in pljuča. Nezdravo je oblačiti tudi m< kra oblačila nase. Vlažno obleka teži na pr« ovira kaiao In pljučno dihanje Pri tem mor človak vdihavati tudi velik del vla*no zatoM ga zračnega tdka, ki se dviga ob telesu iz of« vaj oče aa obleke. rekel. Njetov •r je tel »Kupaj gre lagrena ife^, r* ífSrfc,n «1 »U»l(l. U 0*01 bo te f «rf I «4ÍK I IW «kajMtimi Uti U Kil 1__I (Iz Proivete z dne «. decembra 1916 1 Ikimoéé p-ti. V Avelli, Ta , je umris Ana Ribarič. rojena v Gornji nad škof jo Loko. Bila je član Ka SNI J Delavnice resi«. V East St. Uui»u. Dohrs*" III* * seibin in udeležbe ______ U'pam, da nisem nobenega go- de lav ske unije i i vol je vale pred sodličem pr. vico do stavkovnih stra! Svetovna vojna. ^^ iz paeti v okolici Bukarešu Dunaju je bil valik pra*««k rurpunakoga glavnega mmU. ^"'JjTSfS ki je prevzel vlado Angl.jf. »M*»""'" itrAÄki dva sedeža v vUdi V Berlinu in «a vaied okilp^ I Lloyd to*®!: 8. decembra. H08 V IT* ............. ■<««»««»«******«*»«««'<..■ ..........- Vesti iz Jugoslavije (Isvics* LOARSKI UMOR V MARI- F^SSlU OKOLICI ^uslužbenec Udvlk Žu»ko irtC^-iiubit inor«. _ Poštna vreča z denar- | jgp izrinila 7dn)e mesece se dogajajo v ^Ju in njtgoviokolici ito- i rapVski napadi in umori, ¿fkaterem poročamo da-i v zadnjih petih mesecih ¡¡¡t Kpmaj se je poleglo raz-ffi-nk zaradi roparskega umo- ki je za 5000 Din komaj 15 let starega trgov- U Jagealavijc.) žavljanske vojne na vladni strani proti fašističnim četam in se udeležil več letalskih spopadov, iil je zelo spreten in pogumen letalec. V neki zračni bitki pa ga je sovražni letalec sestrelil. Le-;alo se je vnelo, Križaj pa se je hotel rediti s padalom. Skočil je s padalom iz letala ter res srečno pristal na zemljo, toda na oni strani fronte. Padel je v roke fašistični vojski, ki ga je ustre-ila. * vajenca, že so se raznesle o roparskem umoru, ki se fo dogodil pri St. Ilju, zadnji po-$ pred avstrijsko mejo. žrtev roparskega napada je poštni uslužbenec Ludvik ko star 62 let. Že dolga leta •avljal to slifžbo, h kateri , tudi odnašanje pošte na jo St. Ilj k vlaku ob šestih r Tudi 18. novembra prqti „ri ¿večer je nesel počtiU) vre-'proti postaji, v vreči je bilo i\ nekaj denarja. Na ppstaji , »o vedno točnega donašalca iit ta večer pogrešili, niso pa glili, da med tem stari poštar lira nedaleč od postaje. Okrog dliedme namreč «ta dva delav-niila blizu postaje na cesti lirajočega 2unka. Prenesli so g na njegov dom; bil je še živ, Uda že v agoniji, da je zmogel k še vzdihovati: "Pomagajte ri, pomagajte..Kdo ga je na-pglei in kako, tega niso mogli vet izvedeti od njega, malo pred rfnočjo je umrl., Gotov s je bil napad nanj iz-flien iz zasede in najbrie sta > «vršila dva, saj- je moral biti ipad na tej precej živahni četi »vršen zelo naglo, Znarae-ijt kažejo, da je dobil Zunko kade udarce po glavi, da se je nudil omamljen, zato pa je globe ukradel iz poštne vreče ves inr - okrog 14,000 Din — in pil v noč, zelo verjetno čez «jo na avstrijsko stran. Zaradi i«i je policija takoj alarmirala ndi avstrijske oblasti in polici- * . ■ ' • * « Ho bi bil izvršil zločin, ni bilo iprn niti domnevati mogoče. Katoio se spomnili nekega hlapih ki je služil dalj časa v St. liu in so ga zadnje dni spet vidi, da «e klati po šentiljski okoli i nekim pajdašem. Zelo ver-fao je, da je ta zasnoval zlo-« IJaje so mu že na sledu in > upajo v kratkem aretirati. Naj pripomnimo, da se v naši VtoliAki Sloveniji" dogaja to-lo umorov in zločinov, da se je «ti, kaj je z vso tisto tako »iiroko razpredeno "katoliško •loja" Se bolj čudno je, če po-da se večina takih ostud-m umorov dogodi na deželi, na ki je vsa izročena klerikalcu vplivu. [Ob tej priliki naj povemo še e-fidve besedi o podiranju evha-Ninih križev. Lani je bil nam-Ljubljani evharistični kon-j1» in tedaj so po vsej Sloveni-I postavl jali verniki os. faarov-uprave velike križe na raznih F^1 in Korah. Vse griče so "o-križi, Zadnje mesece P "e J»' več krajih dogodilo, rR0 neznani storilci te križe Jfrli II, raažagali. Klerikalni "je .««-veda začel kričati, da * "»»rezbožnl boljševizem", r^bil j* je „meniti, da so se ti p"1 "a <• v h ari stične križe do-yjali predvsem v kmečkih kra-P tak., v Beli Krajini, v Logat-J na Štajerskem, torej v kra-m kjer u* teiko govoriti o bolj-TiKia tega klerikalci ne ugotoviti. Morda pa je to k rižev znak nezado-4hJf "*'» i vlado oz. z njenim re-. «Jem kmečkega težkega po-•J». In ker «»de v vladi za • '«venskih klerikalcev, ¡¿¡J0 h J»Wmi dejanji protesti- Bralcem je morda še v spominu poročilo pred štirimi leti, da je neki primorski Slovenec po-)egnil iz Italije z vojaškim le-l alom in pristal v Ljubljani. To je bil prav isti Josip Križaj. Le-jega dne se je nad Ljubljano pojavilo italijansko letalo in kroži-o nad mestom, nato pa na tedanjem provizoričnem letališču v Šiški pristalo. Vaš poročevalec je bil priča tega pristanka. Le-talo je letalo čisto nizko nad hišami v Šiški in iskalo hangarja in terena za pristanek. Ker pa tu obenem proga in več tele-onskih in brzojavnih vodov, je bilo pristajanje letal na tem mestu zelo nevarno. Toda pilot tujega letala je bil tako spreten, da je z nizkim letanjem natanko proučil ves položaj ter gladko pristal v bližini hangarja. Seveda je bila oblast opozorjena na letalo, kakor hitro se je pojavilo nad Ljubljano. Ko je va£ poročevalec eden izmed prvih pri hitel do letala, je zagledal v njem enega samega pilota — ki je govoril slovensko in izpraševal, kj« je sedež letalske komande, ker bi se rad prijavil. No, pa se je pojasnilo, da gre za Josipa Križa-, ja, Slovenca iz Primorja, ki je služil pri vojakih v Vidmu kot letalec. Ker mu poprej niso hoteli dati potnega lista v Jugoslavijo, da bi obiskal svoje sorodnike in ker mu fašistična Italija sploh ni ugajala, je izrabil to priliko. Z vojaškim učnim letalom se je dvignil visoko v zrak ter odletel čez mejo v Ljubljano. Oblasti so pregledale njegove papirje in pregledale natanko letalo, nato pa vzele Križaj a pod nadzorstvo. Italija Jeposlala drugega pilota v Ljubljano, ki jf z letalom spet odletel nazaj v Videm. Križaj je ostal pri sorodnikih v Ljubljani, obiskoval neko trgovsko šolo, pred dvema mesecema pa je po izbruhu državljanske vojne odpotoval v Španijo, da kot pilot pomaga Španski vladi v vojni proti far šizmu. In v tej vojni je slovenski letalec daleč proč od domačih krajev položil svoje življenje v borbi zoper fašizem, ki ga je imel priliko spoznavati v Italiji. Skoraj gotovo pa je, da to ni edina slovenska žrtev in ne edi ni borec na strani španske vla de, kajti iz slovenskih izseljen skih kolonij v Franciji, Belgiji in drugod se je prijavilo baje mnogo prostovoljcev v špansko vojsko. .t Požar pri Kamniku.—V Smar-ci pri Kamniku je pred nekaj dnevi nastal ogenj v gospodar skem poslopju gostilničarja in posestnika Fortunata Cerarja. S poslopjem vred je pogorela vsa zaloga krme, vsi letošnji polj «k pridelki in zaloge sena, pa tudi drvarnice in velik kozolec. Gasil ci so preprečili, da se ogenj n razširil na sosedna poslopja Škode ima gostilničar za 60,000 Din, zavarovan je bil le za polovico. — Pred desetimi dnevi pa sta pogoreli dve veliki šupi posestnika Ivana Pollaka v V niku. Zdaj so orožniki aretirali brata Franca in Miha Vavpeti-ča, ker sta ta dva imela spravljeno v eni izmed teh dveh šup veliko zalogo zdravilnih rantlin in sta bila zdaj osumljena, da sta nalašč zažgala, da bi prišla do visoke zavarovalnine 100,000 Din. Oba osumljenca so kamniški o-rožniki prepeljali v Ljubljano, da tu doženejo, ali sta bila res požigalca. Samomor — nesreča? — V Ljubljani se je v domačem stanovanju ustrelil 21 letni slušatelj prava na ljubljanski univerzi, Ivo Petročnik. Se malo pred smrtjo je instruiral svojo sestro, potem pa je odšel v spalnico, odkoder pa se je kmalu začul re-volverski strel. Ko so domači olanili v spalnico, so našli sina v mlaki krvi na tleh mrtvega. Ker je fant zadnje čase bil zelo potrt in ves obupan, domnevajo, la je izvršil samomor. Domači )a trdijo, da ni izključena nesreča, Češ. da je najbrže gledal ••evolver, ki pa se mu je nepričakovano sprožil in strel je bil smrtonosen. Žrtve silike postavljene na cesto Pomoči iščejo pri lavtki tajnici de- Komun¡stična propaganda. — V Celju se bo vršil te dni proces proti šestim obtožencem, ki jim očita državni tožilec, da so bili organizirani v komunistično celico in da so širili komunizem. Glavni obtoženec je sodniški oripravnik Marko, doma iz Celja. , Se en samomor. — V Ljubljani se je v veliki mestni hiši na Poljanski cesti zastrupila služkinja 18 letna Anica Kavrano-va, doma od Sv. Križa pri Mariboru. Bila je v službi pri nekem inženirju, pa so jo zjutraj našli mrtvo v njeni sobici. Zastrupila se je s plinom. Zapustila je tri pisma, od teh enega na nekega fanta v Ptuju. Verjetno, da je torej obupali zaradi nesrečne ljubezni. Zabaven občinski odbor.—Na- ii klerikalci so zdaj "ta velk ge-ipudje", ker so pač na vladi. Po njih vedenju, pisanju in sploh je videti, koliko dajo na to. Ob vsaki priliki dajejo čutiti, da i-majo oblast v svojih rokah. To Mi je seveda čutilo tudi pri zad njih občinskih volitvah, ki so se vršile pred tedni. Opozicijske li ste so bile marsikje razveljavljene, marsikje pa §o tudi pouzmali volilne glasove. Da so ostali tudi klerikalci zvesti diktatoričnemu volilnemu zakonu, smo že nekajkrat povedali. Orožja, ki to si ga «kovali nacionalisti za svojo rabo, ko so bili na vladi, tudi kle rikalci in njih zavezniki ne marajo dati iz rok. No, in tako se e zgodilo, da so zmagali kleri kalci tudi v nekaterih občinah, (jer ob drugačnih prilikah ne bi. Tudi občina Devica Marija v Polju (pri Ljubljani) je v njih rokah. V občinskem svetu oz. odboru sede le štirje opozicional-ci. No, pa je prišlo do prve seje po volitvah in večinski odborniki »o predlagali, da se prizna iz ob-»inske kase 50 Din nagrade vsakemu izmed šentih zapisnikarjev pri občinskih volitvah. Opozicija je protestirala, čeprav je seveda v veliki manjšini. Pa so se oglasili gospod kaplan, ki so tudi odbornik: "VI tam dol pa kar tiho hodite!" In so seveda izglasovali nagrado. Potem je župan nekega odbornika sredi njegovega govora prekinil, prisluhnil in ugotovil, da v cerkvi zvoni In da naj gospod kaplan naprej molijo Angelovo češčenje. In večina od borni kov je vstala in molUa za kaplanom, le ti štirje opozlcio-nalci so tiho obsedeli v svojem kotu, držeč se kaplanovih besed: "Tam zadaj pa kar tiho bodite!" — T«ko nam o tem imenitnem občinskem odboru piše Delavska politika. WaMhington. — (FP) — Eno-intrideset delavcev, ki so izgubili delo pri W. A. Čase kompa-niji v Uobinsu, 111., ker so se v njeni tovarni nalezli silične bolezni, se je obrnilo na delavsko tajnico Francss Perkins za pomoč. Odslovljeni so bili en dan prej pred no je stopil v veljavo nov kompenzacijski zakon v Illinoi-su, ki uključuje tudi okupacijske bolezni. V pismu pravijo, da je družba dala zdravniško preiskati vse delavce, ki delajo v oddelku za glaziranje glinastih izdelkov. Vse. pri katerih je zdravnik zasledil silične boleti, je zavarovalna družba zavrgla, nakar so bili kratkomalo odslovljeni, čeprav »o delali po deset do šestnajat let. "Saj nismo skupina piratov, ki bi pričakovali izredno visoke odškodnine. Mislimo pa, kjer je kdo vržen ven na tak način kakor smo bili mi in dobi tak pečat, da ne bo mogoče nikjer več dobil dela, čeprav je lahko še zmožen, tedaj mora biti kakšna postava za take slučaje/' pravijo v pismu. "Večina nas je delala pri sušenju in glazira-nju lončenih izdelkov, kjer so ne dvigali oblaki prahu, toda ni ailo nobene varnostne naprave za požiranje praha. Odkar so bili odslovljeni, so se nekateri dali preiskati pri dobrih zdravnikih. ki so izjavili, da je silič-na bolezen ,v drugem stadiju (second degree)." Perkinsova se je obrnila na governerja Homerje, kateremu je sugestirala, naj državni zavarovalniški department posreduje pri iniutanc kompani-jah za snttapje premij, "kar bi olajšalo situacijo in mogoče napotilo zavarovalnice, da za vsa mejo drug+čno stališče." Odškodninski zakon je illinol ska državna zbornica izboljšala zadnjo pomlad tako, da zdaj uključuje tudi okupacijske bolezni. Sraba stran illinoiskega zakona je v tem, da prepušča zavarovanje privatnim inšurenc kompanijam. V neki kovinski tovarni je nekdo sugestiral pri stroju večje škarje, kar je odpravilo enega operatorja in podvojilo produkcijo vsakega »troja. Neka filmska družba je i m a n j š a 1 a t ransportacijske stroške za $3000 na leto na račun zaslužka v razpošiljevalnem oddelku, ko je oavojila sugesti- Proslava stoletnice ameriškega I patentnega sistema Odlični »»najditelji, znanstveniki in zastopniki industrij in trgovine so se dne 23. novem- . ,bra udeležili proslave stokat nI-jo nekega delavca za nove vrste I ftmerlAkeg|| pMltn(nega siste- filraske zaboje. Neka večja družba poroča, da po zaslugi svojih iznajdljivih delavcev prihrani od $100,000 do $600,000 na leto. Poročilo ne pove, koliko na boljšem — aH slabšem — so delavci. Priza-,.. ... vTr i u. Am\u Ijene so bile rame nove iznajd detim vele umom je mogoče dala J nr-HiuJlUio »«inov«!*! t? priboljška plače, ako se ni-11»' kl Postavljajo najnovejši so sami odrezali od kruha. Da •o odrezali nekoga drugega, povedo številke o kompanijsklh prihrankih. ma, ki se je vršila v Washing-tonu. Znani govorniki so poudarjali vlogo, ki so jo Igrale iznajdbe pri ustvarjanju današnje industrialize Amerike in razstav- razvoj na raznih industrialnih poljih. Na čast iznajditelja br-aojava se je zopet uprizorila po-šiljatev izvirne Morsejeve brzojavke na dveh izvirnih instrumentih. Kot vrhunec proslave je pokojni Thomaa Edison sam pozdravil Član« konvencije s svojimi besedami s svoje fono-unija Utn)arj€V| grafične pk*če. zdavnaj po- Industrijska John Ericson, švedski priseljenec, zgradil prvo oklopnjačo. Po civilni vojni se je večina iznajdb nanašala na stroje za Štednjo ročnega dela v industrialnih procesih in v poljedelstvu. Mnogi patenti so bili izdani za nove poenostavljene procese in produkte, ki so dvignili občni komfort v Združenih državah: peči, šivalne stroje, stroje za izdelovanje čevljev in druge stroje. ki so omogočili masno industrijo čevljev itd. Da omenimo le nekatere odlične ameriške iznajdbe one dobe: tračna zavora je bila patentirana od G. VVostinghousa 1. 1861) in avtomatičnav zračna zavora 1. 1872. L 1873 je K. Jan-ny uvedel vozno natikalo, I. 1877 je V. Otto patentiral stroj na plin. O. Mergenthal je 1. 1884 u-stroj? Objel a bo vse delavce v uAitjarski industriji vzete. | vedel stavskl stroj; L 1878 je Zgodovina ameriških paten- Thomas Edison dobil svoj prvi tov je v velikem obsegu tfodo- 'quadruplex" brzojav, po kate-vina izrednega gospodarskega in rem je sledilo veliko število dru-Industrijskega razvoja Združe- gih njefovlh patentov, vštevši WaaMnrton — (FP) — Medlnih driav tekom zadnjega pol- oni za fonograf 1. 1877, za ml-United Leather Workers unijo drugega stoletja. Izobilje prUUrofjj l 1877. za filament^v n Udies Handbag. Pocketbook rodnega bogastva dežele, njene električni svetilki I. 1878, s ka-and Novelty Workers unijo Je I obširne poljedelske mogočnosti. Merim se Je začela električna prišlo do dogovora za formira-1 ogromna <gonom( R.dlo telefon, (Nadaljevanj* s I. straaU in v kateri namen jo Je zasegel. Magnatje iščejo bedake med delavci Stičejo za iznajdljivimi delavci za povečanje prof iU New York. — (Ffc) — Organizirani kapital še nima dovolj inšenirjev in drugih tehnikov, katerih naloga Je, da stalno ske-marijo in tuhtajo nove prlga-njaške metode, ki naj odstranijo čim več delavcev. Iznajdljive talente so pričeli iskati tudi med delavci, katerim ponujajo razne nagrade, promocije in višje plače za sugestije, po katerih bi se zmanjšali produkcijski stroški, kar pomeni število delavcev. Industrial Conferenc« Jloard, podjetniška organizacija, ki je pričela s to kampanjo, poroča, da ta ideja ni brez hasnl. Med onimi, ki so dobili nagrade, je neki klavniški U-tak, ki Je su-geNtiral, kako naj avtomatično operejo zaklano šivi no, kar je odpravilo ročno delo in — delavce. sodišče; vlado za povrnitev zaseftene lastnike, aleo ne siufti namenu, v katerega Je bila zasešena. Vso zasefteno lastnino mora vlada plačati v desetih letih, Plača Jo po davčni vrednosti, katero ocenijo vladni izvedenci. Ako se lastnik s to ocenitvijo patenta ušiva monopol, kl mul zagotavlja izključne pravice za Izdelovanje, rabo in prodajo.) Po tej dobi patent (»ostane Jav« na lastnina in vsakdo more svo-| bikIiio izdelovati dotičnl predmet. Novi načini izdelovanja in I ne zadovolji, gre» lahko na sod - L^^ M morejo ve* postati šče katero zasliš vladne ^ J" isgubljena umetnost, kakor ce in poda končni odlok. Pro i ^ dostikrat dogajalo, temu odloku ni nobenega prizl- va vei t Nekatere epohalne Iznajdbe Ta zakon je prav tako revo- -o bile napravi Jene InpatenU luclonaren kikor J. bil agrarni "" ^^X^Umfn zakon iz leta 1015. Takrat, 1916, | J# " je Wllsonova administracija po slala v Mehiko vojaštvo pod pretvezo, da pomaga vloviti "bandits Vlilo". Da nI ta akci ja naletela na velik odpor med ljudstvom, bi bila Wllsonova ad ministraclja skoraj gotovo na vacuum radio tube, sintetična smola, hidroplan, televizija in druge iznajdbe spadajo v tekoče stoletje. Hkupno število patentov, Udanlh od ustanovitve patentnega sistema, znaša več ko milijon. Povprečno se vsako leto izda v Washlngtonu od Patent Offlsa pribilino 50,000 novih patentov. Ameriška iznajdljivost je silno prispevala k moderni svetovni civilizaciji, ali umestno Je, da se tudi s|H>mlnJamo velikega Franklin Izumil I 1752 -vojK w gM Amerlkancl dolgu-strelovod In kasneje "vedel slo- jjMlttJUlu,,jl,n |,lulM>m.k|h iznajdb: mentiral s prvim ¡>e™lkom In , , -trwJ W||ttu nM l, 1704 Je, Ely Whitney dal A. P ,, l76ft (n pr0di„„ ministracija ssoraj gotovo " iV^^iu^l"M i« l«M»U drugi Angleš povedala vojno Mehiki, kakor «|B • ^ . . ?TL^ttV^ ^^^ 1 P je to zahteval Hearst, kl irna «d bombala, kiji omogočil b|c(k0, Jm b„ agrilJ#n ,, ,770 od še zdaj velikanska zemljišča jušno od reke Rio Grande. Po 20 letih se Je Washington ska vlada toliko civilizirala, da ni zdaj proti Mehiki zarotljala z orotjem. Predsednik Roo»e-velt Ji je zadnjič v Buenos Aire-su vseeno indirektno bral levite, ko je oplazil brezverstvo in »e potegnil za — Boga. Motno je, da se Je ta to "pridigo" skrivalo kaj drugega, na primer novi mehiški socialistični zakon. L 1H07 Je K'^ l Hrancharda |„ ,,rvl plinov ba-Fulumov paru i k napravil »vojl^ j 17H;| ||, ,t ,7Hfl in um#t„ost parniks. L 1M27 Je J^»n Walker ,|logt||f,j41 Jt, uvtt4M s«m*c sumil mislerne všigallce. I Rchefelder I. \VM #troJ za ve-Po ustanovitvi patentnegs si- serije, električna baterija, ete-Mtema I. IHilO so hitro sledile toskop. galvanometer, pneuma-znajdbe, kl so popolnoma zre- tlinl obroč, acetllen, parno kla-voluclonlrale način življenja poLjjvo, varnostne vftigalice, ani-vs«m svetu. Hamuel F. Morse Je u,,,^ |mrvlla, IM» «el motor, ka-i/.našel električni brzojav t*< l.|kor tudi X tsrki, radium in ItlNK ««KI SlOVKNE( s1wkuen v Španiji 4 P'lols Krišaja. kl je pred ^ pnbefcl ii lujij, ,'iu Iflslom Španije pravijo, da H,»J od u(Mirnih nacio-rr''ljen mlad sloven-'o».ip Krliaj, po rodu 1'delefeval se Je dr- KapitalUi grozi uniji konuunintov New York. — Consumers' I' n ion, raziskovalna organizacija, kl zalaga svoje člane z Informs rijami o kakovosti raznega bla ga In potrebščin, Je postala pred met toftbe za kriminalno obrsko vanje Tošbo proti njej Je nape rila Ron Kleo Rum korporaHJa, katera pnslukt je unija kemično stiaUzirsU In J^vlls rezultat, ki Je neog«»den za drušbo. Njen l>odfired»ednik J. H Goseh Je rekel, da je pripravljen potrditi milijon dolarjev proti konzum skl uniji, kl ima 111,000 članov. Hlednja pravi, da se totbe nk ne ImJI In da se Je pripravljena bo riti za prevfc« kofizumentov, da prejema/o točne informacij« resnem blago, m+d katerim je d'Mit i «labega na trgu. Wi «nifleékl vejašfcl AGIT1RAJTIC CA PROaVBTOl 1852 In v Istem letu Je Hazon uvedel prve magnetno-električ ne stroje In M, W. Baldwin zgradil svojo prvo lokomotivo. L, lKfirt Je ftsmuel Colt d<»l»ll patent za revolver, I, 1HM J* Charle* 0 Kil»« Howe izumil in |»at«n tiral šivalni stroj.. F>ktrlčna lokoimitiva in «troj s* Isdelova nje ledu sta se udejitvovala I. I gA I, ko sta bila isdana patenta ameriškim iznajdlteljem, Izmed prtih ameriških Iznajdb pred civilno vojno naj omenimo irfro) p* ^HMTge McKayju. dvl-galo po K d. I v mIo-vensko nam-lhinu v Coloradu rojak iz CliicaKa in rte ustavil v Nlovenski gostilni, v kateri jt- bila zbrana \ečja «Irniina mtftih fantov. "''Kj. fantje, le m-m, koli-kor \a» je, gladil kratko pristrižene brke in ogledoval fante, trdne kranjske grče, ki so ne drenjali okrog njega in ga pazljivo ihmIuAhH, zaeno pu pridno zalivsH žejna grla z zastonj-nko pijačo. "Res lepa prilika, kakor nalašč," no pritrjevali. "Tu boš |-mrl dovolj er zaslu-«•'tek. Slovenska naaelbina je velika. |M»U*tr teira pa prihajajo naši rojaki ob m>l>otah aem iz bližnjih hribov, kj««r kopljejo zlato rudo. ImH jih ImiS toliko v brivnici, da \m*m *«» ustreči ne boš mogel. Morda Im* moral najeti še ene-tuv ali <1\h |*»močnika." Sledil je |M»trovor o raznih stvareh, medtem pa j«» brivec pridno naiiN jil pij«čo. Na rfiiso ie \r»f«'l Modolaraki bankovec in |n.i\mI »alunarja. naj naredi ra jioMicu «rm rismrW bmx U kot Un. Ta je kar zaz.jal; ko je v¡. tak nem moral delati \ ^.rtem del toliko denarja, izrabil »Min-ni j« pnk\arilo kov«a tednik, m Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka, reči, da Je list predrag sa člane 8.N.PJ. List Prosveta Jo vaša lastnina is gotovo Jo v vsaki družini nekdo, U bi rad čital list vsak dan. Cena listu Prosveta Jo: Za Združ. dršave In Kaaado. M JO Za Cfeero In Chleago Je... .$7* 1 tednik in.............. S tednika ia............. S.00 t tednike In....... .....MO' 4 tednike In............. 1.10 5 tednikov In............ nič Za Evropo Jo... Is polnite spodnji kapon, priložite potrebno vsoto denarja sli Monej Order v pismu in si naročite Proeveto, Hat. Id Jo vaša lastoins. Pojasnilo:—Vsslej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti «Itn SNPJ, ali če so preseli proč od družine in bo sshhevsl ssm uro) liit tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Jo tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravniitvu li«ta, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvsta. Ako tejrs ne «tore, tedaj mora upravništvo inižati datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawndsle Ave^ Chieafo. III. Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vsoto $........... 1) Ime....................................ČL društvs .......... Nsslov ......................................................... Ustavite tednik in ga pripišite k moji neročnlni od sledečih 1 tednik in...... t tednika in..... ...... .. 6.30 .. s.io S tednike In..... ...... .. 3.W 4 tednike la..... ...... .. 2.71 5 tednikov in.... ...... .. 1.50 ........SOJO 1 moje družine: 1)....................\....................ČL druitvs It. j).........................................čl. druitva št...« *4).........................................ČL druitva št..*. S).........................................čl. druitva št... Mesto .............................Držsvs ................ Nov nsročnik..................Star naročnik................ TISKARNA SPREJEMA VSA ' • ® v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila ta veselice in shode, visitnic«, i*"»«1«' koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem slovss*eni, češkem, nemškem, angleškem Jeiiku in drugih ifl m ■ * VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.I'J«» PA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI vtoIS Vas pojasnila dajo vodatvo tiakanie.—Cene smerne, uaijsk® delo pr»s Pišite po informacije na aaslov SNPJ PRINTERY 2657-69 90. LAWNDAL* AVRNUK CflICAGO, 04» J,- —