Zagotavljanje vaľnostĺ bolnikov z metastazamĺ v glavÍ _ predstavitev pľĺmerov Jožica Jošt, Ivanka Kľžišnik Izvleček V članku je opisana pomembna vloga medicinske sestre pri zagotavljanju varnosti bolnikov zmetastazami v glavi. opisani so klinični znakiiĺ simptomi metastazv glavi in pogoste negovalne ďiagĺoze za zagotavljanje telesne varnosti. Poudarjeno je dejstvo, da je skrb za varnost bolnikov kolaborativni problem. V drugem delu so predstavljeni bolniki s simptomi iĺtež,avami,povezanimi z zagotavljanjem varnosti. Poimenovane so negovalne diagnoze glede varnosti in opisani so načľti zdravstvene nege' Navedeni so problemi, s kateľimi se sľečujejo medicinske sestre pri zagotavljanju varnosti posameznih bolnikov. Ključne besede: varnost bolnika, možganske metastaze, medicinska sestľa Uvod Evropske ďržave so opredelile šest temeljnih načel kakovosti zdľavstvene oskľbe: uspešnost, varnost, pravočasnost, učinkovitost, enakost in osredotočenje na bolnike. Pri tem je varnost bolnikov v Evropski uniji prednostna naloga, k uresničevanju katere seje s podpisom Luksemburške deklaracije o varnosti bolnikov 6. junija 2006 zavezala tudi Slovenija. Varnost bolnikov je zmanjševanje varnostnih zapletov med diagnostičnimi postopki, zdľavlj enjem, preventivo, ľehabilitacij o, obsega pa tudi aktivnosti zaizoglbanje. preprečevanje in popravljanje varnostnih zapletov (Robida v Lapanja,2007). Zagotavljanje vamosti bolnika je pomembna naloga medicinske seshe. Pri tem le-ta upošteva drugo načelo kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki pravi, da naj medicinska sestľa spoštuje pľavico bolnika đo izbire in odločanja. Pri tem mora oceniti zmožnost avtonomije bolnika, ki so mu bolezen ali drugi dejavniki začaspo ali tľajno zmanjšali sposobnost samoodločanja (Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 1994).Pn obľavnavi teh bolnikov So nam vodilo tudi bolnikove in človekove pravice ter temeljne svoboščine' zapisane v ustavi Republike Slovenije. rožica lošt, dipL m. s., Ivanka Kľžíšnik' dipl, m. s. Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo 126 Pojava možganskih metastaz in karcinoze mening naraščata zaraďi čeďalje boljše kontrole sistemske bolezni in daljšega preżivetja bolnikov. Simptomi in znaki teh zasevkov so zelo različĺi in nepľedvidljiví. Za bolnika, njegove svojce in izvajalce zdľavstvene nege je stanje lahko zelo dramatično, zato je zelo pomembno zagotoviti varnost bolnika. Z naslednjim prispevkom želiva spodbuditi medicinske sestre' da bi skupaj z zdravstvenimi sodelavci v timu iskali ľešitve za boljše zagotavljanje vaľnosti bolnikov Z metastazami v glavi in tako pľispevali h kakovostnejši zdľavstveni negi in obravnavi bolnikov. Možganske metastaze Pljučni rak v zgodnjih stadijih bolnikom ne povzroča teźav in ga običajno odkĺijemo naključno, večina bolnikov pa ima ob odkľitju źe znake napľedovanja bolezni. Simptomi in zĺaki, ki jih bolniki opisujejo' so posledica lokalne rasti tumorja, zasevkov, paraneoplastičnih pojavov ali njihove kombinacije (Debeljak, TľilleE 2001)' Pri bolniku se kažejo simptomi iĺ znaki zasevkov v plevri, perikardu, peľifernih b ezgavkah, kosteh' j etľih, nadledvičnicah, mož ganih (Zw íIter, 200 6). Pljučni rak, melanom in rak dojke so primami tumoľji, ki najpogosteje zasevajo v možgane. Nekateri raki, kot sta melanom in pljučni rak, povzročajo številne metastaze, medtem ko rak dojke kar v 50 % solitarne metastaze. Možganske metastazę rastejo bolj kot okľoglaste mase z odrivanjem in se manj vľaščajo v okolno možganovino. Najpogosteje povzľočajo okolni eđęmzaruďi okvare možgansko-žilne pregrade, lahko tudi zvišan intrakanialni pritisk in nevrološke znakę zaradi premika mas in pritiska na možganske strukture, oddaljene od same metastaze (Roš opaškar' 2005). Telesne ĺn duševne motnje pľi bolniku z možganskimi metastazami Nekateri bolniki z možganskimi metastazami so brez kliničnih znakov in simptomov. Telesne motnje pomenijo za bolnike vęlike tęžave. Med najpogostejšimi telesnimi motnjami so glavobolĺ in slabostĺ, vľtoglavice' dvojnĺ vĺdo motnje govoľa' bruhanje, epileptiformnĺ napadĺ ali paľeze udov (Debeljak, Trilleľ, 2001). Do 50 % bolnikov z možganskimi tumorji ima duševne motnje in psihiatrične simptome. Mednarodna klasifikacija bolezni 10 (MKB 10) loči dve skupini: . sindromi, pri katerih so najbolj ízrazite motnje kognitivnih funkcij, kot so spomin, razllm' učenje, zavest in pozornost; r27 . sindromi' kjeľ se izrazijo simptomi na področju zaznavaĄa (iluzije, halucinacije)' vsebinę in oblike mišljenja (blodnje, raztÍgan govor), razpoloženja in čustev (depresija' anksioznost), osebnosti in veđenja (Koľes Plesičar, 200l). Navedeni znaki in simptomi niso nujno povezani z možganskimi metastazami, lahko so tudi posledica drugih vzrokov. Za oľgansko osebnostno motnjo je znač1lna sprememba običajnih vzoľcev vedenja' ki jih je imela oseba pred boleznijo. Najpogosteje je ta motnja posledica spremembe v čelnem ali senčnem režnjl. Kaže se lahko kot razvoj psevdopsihopatske osebnosti, zakatero je značilen prehod oď razđražIjivosti do odkľite nasilnosti, in kot razvoj psevdodepresivne osebnosti, pri kateľi bolniki ne pokažejo nobenega zanimanja za dogajanje v okolici. Povezanaje z labilnim in zbledelim čustvovanjem, apatijo ali evforijo, s slabim obvladovanjem impulzov, z neustreznim vedenjem, s kĺšitvami zakona, z lepljivim vedenjem. Včasih sledi tudi socialni umik (Kobentar,l993). o zmedenostĺ govorimo, ko opazimo, da so bolniki zbegani in le težko sledijo ukazom. običajno so časovno in kĺajevno dezoľientirani. Moten je njihov spomin, pogosta je zaspanost, ki pa jo lahko spremlja nočni nemiľ (Hoľvat,1996). Delĺľĺj je spľemenjeno stanje zavesti,zakaterega so značilni dezoľientiľanost, strah, huda vzdražljivost, motnje v razumevanju (interpretaciji) zunanjih dražljajev in pogosto fudi halucinacije. Prične se zznak| kot so nemir, anksioznost, prestrašenost, preobčutljivost na svętlobo in zvok. Delirij se lahko pojavlja v dvęh oblikah' Prevladuje lahko hiperaktivna oblika s stanjem povečane budnosti, ki jo pogosto spremljajo halucinacije, blodnje, agitiranost, neustrezno vedenje, ali hipoaktivna oblika s stanjem zmanjšane budnosti, s pogostejšo zmedenostjo in z ľędkim pojavljanjem halucinacij (Snoj, 2005). Anksĺoznostje spoznavni, čustveni, fiziološki in vedenjski odgovoľ na dejansko ali nagrozečo nevamost. Anksiozna oseba opisuje občutje stľahu, ki ga obdajatabojazen in gľoza. Simptomi depresije so številni, nastopijo z razl1čno intenzivnosdo in v ľazličnih kombinacijah, zato je tudi velika ľaznolikost kliničnih slik pri posameznih bolnikih. Na čustvenem področju se depresivno razpoloženje kažę z množico neprijetnih čustvenih stanj, kot so potrtost, brezup, zaskrbljenost, občutek nemoči, tesnoba. Spremljajo ga tudi občutki pesimizma, izglba samospoštovanja, nebogljenost, občutek kľivde. Bolnik je lahko psihomotorično zavrt ali pa agitiran' Depresiven bolnik je brezvoljen in lahko opusti tudi najosnovnejše dejavnosti, ľazmišlja o samomoru altizraža samomorilsko vedenje. Na spoznavnem področju in na podľočju 128 mišljenja so simptomi depresije zavrto mišljenje, slabša koncentracija, spominske motnje in slabe asociacije (Snoj, 2005). Pogoste negovalne dĺagnoze pľĺ aktivnosti zagotavljanja vaľnosti Pri bolnikih z metastazami v glavi so znaki in simptomi razlilčni, se spreminjajo, istočasno jih je lahko pľisotnih več, zato se tudi negovalne diagnoze v zvezi z zagotavljanjem varnosti bolnika spľeminjajo. Głede na znake in simptome bolnika so pri načrtovanju zdľavstvene nege za zagotavljanje njegove varnosti pogostejše naslednje negovalne diagnoze: . nevarnost poškodbe, . nevaľnost padcev, . neučinkovita zašč,ita pľed poškodbo' . nevarnost za poškodovanje samega sebe, . tavanje, . nasilno obnašanje, nevarnost za nasilno obnašanje, / . nevarnost za neučinkovito obvlađovanje terapevtskih predpisov, . odklanjanje terapevtskih navodil (Gordon, 2003). Kako zagotovĺtĺ varnost bolnika z metastazamĺ v glavĺ? Medicinska sestľa je član širšega zdravstvenega tima in ima pomembno vlogo pri zgodnjem odkľivanju simptomov in znakov metastaz v glavi, v izvajanju diagnostičnega in terapevtskega načľta teľ pľi načrtovanją izvajanju in vrednotenju zdravstvene nege. Zagotavljanje varnosti bolnika je pomembno področje zdravstvene nege. Potreba po varnostije za bolnika najpomembnejša, zato zahtevaprizadevanje vseh, đa izražajo s svojimi dejanji, mislimi in čustvovanji skĺb za varnost bolnika. Medicinske sestre bolniku poleg odpravljanja fizičnih nevaľnosti omogočajo ohranjanje fizične, psihične' socialne in ekonomske celovitosti (Jošt' 2006). Za načrtovanje varnosti bolnika je pomembno kakovostno zbiranje infoľmacij ter posredoÝanje in zapis le-teh. obnašanja bolnika pred vstopom v našo obravnavo ne poznamo' zato so pomembni podatki svojcev o spľemenjenem obnašanju, doživljanju okolice in sebe' Pomemben je vsak podatek, ki ga posredujejo bolniki, člani negovalnega in širšega zdravstvenega tima. Pomembno je tudi opazovanje bolnika, pri katerem sumimo na možganske metastaze. Težave teh bolnikov se spľeminjajo, 129 zato je potľebno načrt Zdravstvene nege za Zagotavljanje varnosti pľilagajati stanju bolnika. Zďravstvena nega teh bolnikov je izredno zahtevĺa, potreben je intenziven nadzot in pomoč bolniku pľi življenjskih aktivnostih (Jošt, 2006). Prizagotavljanju vamosti bolnika naletimo na dileme, kdaj omejiti osebno svobodo. Kdaj je njegova vaľnost tako ogrožena, da je tľeba omejiti njegovo svobodo? Ali imamo pľavico omejiti osebno svobodo neozdravljivo bolnemu? Ali lahko zagotovimo varnost bolnika s stalno navzočnostjo medicinske sestre? Kakšno vlogo in odgovornost imajo svojci in tudi drugi člani zdravstvenega tima? Pľedstavitev pľĺmer ov zagotavlj anj a varnosti bolnĺkov z metastazami v glavi 51Jetnĺ bolnĺk z mikrokaľcinozo peľĺtoneja ĺn s pľĺmaľnĺm tumoľjem v desnem spodnjem pljučnem režnju po zdľavljenju s citostatsko kemoteľapijo Simptomi'težave bolnika. povezane z zagotavljanjem varnosti: mravljinci v nogah in rokah, vrtoglavica, zanašanje v levo stran pri hoji, domaje kolabiral' Negovalna diagnoza glede vamosti: nevaľnost padca zaľadi vrtoglavĺce, nestabilne hoje. Načrt zdravstvene nege glede varnosti ob sprejemu je bil bolnik delno odvisen pri zagotavljanju varnosti. Načľtovali smo spremstvo medicinske sestre na stľanišče in spremstvo pri hoji ter nadzor pri odvajanju. Bolnik je bil o tem poučen. Dileme medicinske sestre pri zagotavljanju varnosti Rolnik je bil ob spľejemu orientiľan in vodljiv' Kljub opozorilom zdravstvenih delavcev je sam hodil po sobi in bolnišničnem oddelku. Dva đni po spľejemu je omędlel na stranišču (na levi ličnici odrgnina)' Naslednji dan je dopoldne padelv sobi (brez posledic). Ta dan so bile tudi potrjene metastaze v glavi. Po pogovoru v zdravstvenem timu (medicinske sestľe in zdravniki) smo se odločili za uporabo oviľnic, to je namestitev segufix pasu, če bi bolnik kljub nasvetom zdravstvenih delavcev še vstajal.Ker mu je bila nastavljena infilzija in je bolnik miroval, mu ovimic nismo namestili. Ponoči je znova vstal in padel ob postelji (odľgnina noge). Bolniku smo nato namestili segufix pas. Bolnik je povedal, da ga le-ta ne moti. Z namestitvijo segufix pasu je postal popolnoma ođvisen pri vseh življenjskih aktivnostih in nadzoľ 130 nad njim je bil izvajan na l5 minut' osebje ml je z aktivnostmi zdľavstvene nege omogočilo, da je ohľanil svoje dostojanstvo, saj je lahko sam jedel in uporabljal urinsko stęklęnico. ob obiskih svojcev smo bolniku segufix pas odstranili' 57_letna bolnica z dľobnoceličnĺm kaľcĺnomom pljuč ĺn z metastazami v centľalnem živčnem sĺstemu po zdravljenu s citostatsko kemoteľapĺjo Simptomi, težave bolnice, povezane z zagotavljaniem vaľnosti: poslabšan vid na obeh očesih pogosti glavoboli, pozabljivost (sama je opisala, da je v spominu zamenjevala stvari, kaľ se je zavedala), občutek teže v glavi (povedala je, da ima občutek, kot daji nekdo tišči pokľovko na glavo)' Negovalne điagnoze glede varnosti: nevaľnost padca zaradi spremembe vĺda in oslabelostĺ. Načľt zdľavstvene nege glede vamosti ob sprejemu je bila bolnica dęlno odvisna. Načrtovali smo spremstvo medicinske sestľe na stľanišče in spremstvo pri hoji ter naďzot pri odvajanju. Dileme medicinske sestre pľi zagotavljaĄju varnosti Bolnica je bila lepo vodljiva in je upoštevala navodila zdravstvenega osebja. S8łetni bolnik z epideľmĺoĺdnim kaľcinomom pljuč ĺn z metastazamĺ v glavi in jetľih Simptomi. težave bolnika. povezane z zagotavljarłjem varnosti: bil je bręz kliničnih znakov in simptomov metastaz v glavi. V bolnišnico se je pľipeljal sam z osebnim avtomobilom. Negovalne diagnoze gledę varnosti: nevaľnost za poškodovanje samega sebe in dľugih. Načrt zdravstvene nege glede varnosti Bolnik je bil samostojen pri opľavljanju vseh življenjskih aktivnosti. Dileme medicinske sestre pri zagotavljanju varnosti Bolnik jebi|z diagnozo metastaze v glavi odpuščen za vikend in je želel, da sam vozi avto. Po pogovoru z zdravnico in nato še z medicinsko sestľo teľ z njegovimi svojci je bolnik odšel na vikend poučen o možnih znakih in pravilnih ukĺepih ob simptomih mętasIaz v glavi. 131 58Jetnĺ bolnik z dľobnoceličnim pljučnĺm ľakom na citostatski kemoteľapĺjĺ Bolnik je bil rojen v Bosni in Hercegovini, nato je 20 let delal v Nemčiji, zadnjatri letaje živel zdrlžino v Sloveniji. Simptomi" težave bolnika. povezane z zagotavljanjem varnosti ob sprejemu je bolnik na enostavna vprašanja smisęlno odgovarjal, bilje oslabel in izraža|je strah pred zdľavljenjem in potekom bolęzni. Težje sporazumevanje smo pľipisovali slabšemu znanjl slovenščine. Iste infoľmacije, navodila smo mu povedali večkľat, aje kljub temu v pľocesu obravnave slabše sodeloval. Njegove odločitve so bile nepľeđvidljive. Tako je kljub nasvetu medicinske sestre v popoldanskem času zapustil bolnišnični odđelek. oblečenega le v pižamo je medicinska sestra našla v parku, ležečega na tleh s poškodbo na glavi (razpoćna ľana na čelu). Negovalne diagnoze glede varnosti: nevaľnost padca zaradi oslabelostĺ. Spremenjeno vedenje bolnika smo ugotovili šele po nesrečnem dogodku. Po ponovni ocęni so bile še dodane negovalne điagnoze glede vaľnosti: tavanje, nevaľnost za neučĺnkovito obvladovanje terapevtskĺh predpisov, odklanjanje teľapevtskih navodĺlo nevaľnost za poškodovanje samega sebe. Načrt zdravstvene nege glede varnosti Bolniku smo odredili spremstvo medicinskę sestre pľi hoji zaradi oslabelosti. Po nesrečnem dogođku smo V načrt zdravstvene negę dodali pogosto opazovanje bolnika in po pogovoru s svojci in v zdravstvenem timu (medicinske sestre, zdravniki) sę nismo odločili za upoľabo ovirnic, temveč za stalĺo prisotnost svojcev. Dileme medicinske sestrę pri zagotavljanju varnosti Svojci ob sprejemu niso povedali o spľemenjenem veđenju bolnika. Želeli so ga zaščititi pred pľedsodki v naši družbi, bali so se tlrugačĺrcga obľavttavatlja bolrlika, niso bili seznanjeni o pomembnosti teh podatkov za izvajalce zdravstvene nege. 7Ż-|etni bolnik s karcĺnozo prostate, z zasevkĺ v kostĺ Ín v plevľo, pľĺsotno srčno popuščanje, pľisotnĺ slabokrvnost ĺn bolečina Simptomi. težave bolnika. povezane z zagotavljanjem varnosti ob prvi oceni dejavnikov tveganja zapaďec ni bilo potrebe zanačrt zdravstvene nege glede aktivnosti varnosti. Nočna medicinska sestľa je zjutraj spoľočila' da bolnik ponoči ni spal, da je celo noč hodil po hodniku, da je imela občutek, da ga je bilo 132 strah in đa je izraŽal nemiľ. Stľah in nemiľ sta se povečevala, ko je žele|a, da gľe v bolniško sobo in v posteljo. Tedaj je postal agresiven v pogovoru' Tudi podnevi ni želel v bolniško sobo, bil je ulrujen, toda pogovorljiv, slabše sodelujoč' Zgodba se je ponovila naslednjo noč. Bil je razdražljiv in na njegove odločitve nismo mogli vplivati. Po dveh neprespanih nočeh in dnevih smo vedenje bolnika bolje spoznali. Vključili smo tudi svojce. Povedali so, da so spremembo v vedenju opazili že doma po uvedbi analgetične terapije' Že ďoma se je bolnik hitro vznemiril in jim je grozil, bil je zmeden, ni spal, videl je pošasti, imel je samomorilne težnje in občutek, da ga zastrupljajo. Svojci so znake in simptome bolnika prikĺivali. Bali so se, đa ne bo sprejet v bolnišnico, zato so pouđarjali lenjegove telesne simptome. V pogovoru so nam svojci peti dan povedali, da se ga bojijo, keľ ima doma orožje. Končno pa so nam le zaupali, da je doma že uporabil orožje in je streljal v strop. Negovalne diagpoze glede varnosti: nevarnost za poškodovanje samega sebe in dľugih, nevaľnost za neučinkovĺto obvladovanje teľapevtskih pľedpisov. Načrt zdravstvene nege glede varnosti Kolaboľativni problem smo ľeševali v zdravstvenem timu zdravniki in medicinske sestre. opazovanje bolnika in prepoznavanje znakov hudę vzdražljivosti, strahu' nemira ter pľeobčutljivosti za dražljaje iz okolice je vplivalo na odločitev zdraviika zanapotitev bolnika k psihiatru' Do premestitve smo uvedli stalen naďzor bolnika in umirjeno komunikacijo z njim. Dileme medicinske sestre pľi zagotavljanju vaľnoŚti Zgodba bolnika bi se lahko zaključila tragično. Bolnišnični oddelek ni opremljen za vodenje bolnika z delirijem in medicinske sestre nimamo dovolj znanja in izkušenj za zagotavljanje varnosti pri tovrstnih bolnikih. 60Jetnĺ bolnik z epĺdeľmoĺdnim kaľcinomom pljuč in z metastazamiv c€ntľalnem živčnem sistemu Simptomi. težave bolnika. povezane z zagotavljanjem varnosti Bolnik je bil pogovorljiv, sodelujoč in je navajal tež,ave: vrtoglavico, izgubo sluha v desnem ušesu, hemiparezo levo, manjšo natančnost gibov desno in občasno pozabljivost. Navedelje, da se denimo ni mogel spomniti številke kode mobilnega telefona, ko se mu je taizpraznil. Povedal je, da je zaradi pozabljivosti v.veliki stiski in da ga je tega spoznanja bolj strah lłot hemipareze. Ž.ena je povedala, da je postal osebnostno spremenjen. 133 Negovalne diagnoze glede vamosti: nevaľnost padca zaľadĺ vľtoglavice in hemipareze. Načrt zdravstvene nege glede varnosti odrejeno je imel spremstvo pri hoji, prisotnost medicinskę sestre međ odvajanjem in namestitev klicne naprave na dosegu ľoke. Kljub sodelovanju bolnika je prišlo do paďca,ko je pozabil, da nima občutka v levi nogi in je sam vstal. Posledica nesľečnega dogodka je bil očalni hematom. Med hospita|izacijo je bolnik imel tudi epileptični napad, tako da Smo spremenili načrt zdravstvene nege pri aktivnosti gibanja. odľedili Smo mu prevoz s sedečim vozičkom. Dileme medicinske sestre pri zagotavljanju vaľnosti Zabolnika,ki je bilpred dvema mesecema še špoľtno aktiven, je bila omejitev gibanja zelo občutljivo področje pogovora' Medicinska sestľa je morala na empatičen in strokoven načiĺ ruzložiti vzroke za tako odločitęv, predvsem pa je bolnika vanjo aktivno vključila. Zaključek Skĺb za vamost bolnika zmetastazami v glavi je pomembna naloga medicinske sestre' Zaraďi različne simptomatike in hitľega spreminjanja je potrebno načrt zdravstvene nege prilagajati tľenutnim tež,avambolnika. Individualni pristop in sodelovanje vseh članov negovalnega in šiľšega zdravstvenega tima teľ znanje in izkušnje medicinske sestre, njeno spľetno opazovanje fizičnega vedenja, verbalnih in psihičnih sprememb bolnika pľispevajo h kakovostni obravnavi, k zagotavljanju varnosti in spoštovanju osebnosti bolnika. Pomembno je vključevati svojce, in siceľ tako pľi zbiľanju informacij o bolniku kot tudi v pomoč pľi zagotavljanju varnosti v bolnišnici in pľi iskanju varnih rešitev za bolnika po odpustu iz bolnišnice. Zagotavljanje varnosti bolnika in preprečevanje neželenih dogodkovje naloga vseh članov negovalnega in širšega zdravstvenega tima. Pravočasna,' natančna in dokumentirana informacija o bolniku vpliva na zagotavljanje njegove vaľnosti. Pomembna sta skupno načrtovanje aktivnosti in enotna dokumentacija. Partnęrski odnos med medicinsko sestro, zdravnikom, bolnikom in njegovimi svojci prispeva k pridobivanju pomembnih informacij za preprečevanje neŽelenih dogodkov. Včasih svojci zamolčijo spremenjeno vedenje bolnika, zato, ker ga žeLljo zaščititi pred predsodki v družbi. Pľi odpustu bolnika z mętastazami v glavi ima medicinska sestra zelo pomembno vlogo, saj mora preveriti znĄe o pravilnih ukrepih ob simptomih in poslabšanjih 134 bolezni' in sicer pri bolniku, predvsem pa pľi njegovih svojcih. Dobro poučeni bolniki in svojci so najboljše zagotovilo za vamost bolnika in njegovih bližnjih. Medicinska sestľa ob odpustu bolnika informiľa o tem tudi patronažno in socialno službo, če je to potľebno. Literatura in viri Debeljak A., Triller N. et al. Smernice za internistično obravnavo bolnika s pljučnim rakom. Zdrav vestn 200I;10:75l-70. Filej B., Kersnič P' Zbornik predavanj in posterjev 6. mednaľodnega kongresa zdravstveneinbabiškenege,LapanjaA.,Ljubljana' 10.-l1. majŻ007. Ljubljana: Zbomicazdravstvene in babiške nege Slovenij e,Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2007:6'74. Gorđon M. Negovalne diagnoze: priročnik. Maribor: Radizel Rogina' 2003. Hoľvat M., Možina H. Razpoznava vzrokov nezavesti. In: Bručan A., Gričar M. Urgentna medicina: Izbrana poglavja Ż. Ljubljana: Slovensko zďruženje za urgentno medicino, 1996; 307 -L2. Jošt J., Žižmonđ N. Dilema medicinskę sestre - kako poskĺbeti za vaľnost pri pacientu z metastazami v glavi.V: Kadivec S. 5. golniški simpozij, Golnik, Brdo pľi Kranju, 13.-l4. oktober 2006. obravnava pljučnega bolnika v bolnišnici: zboľnik predavanj zameđicinske sestre in zdravstvene tehnike. Golnik: Bolnišnica, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, 2006, stľ. 50-54.(COBISS.SI-ID 2195093',',t) Kobentaľ R. Zadovoljevanje socialnih potreb staľostnikov v ustanovi. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 1993. Kodeks etike medicinskih sęstęr in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ljubljana: Zbomíca zdravstvene nege Slovenij e, 1994:4. Kores Plesničaľ B. Somatskę bolęzni s psihiatrično klinično sliko. 145-49. Roš opaškaľ T. Nevrološki zapleti pri napľedovalem raku. Paliativna oskrba bolnikov z ľakom: zborniVl8. onkološki vikend. Laško, 2005;72-6. Snoj Z. Najpogostejše psihiatrične motnje pri bolnikih z rakom. Paliativna oskľba bolnikov zrukom: zborniVl8. onkološki vikend. Laško, 2005;7'|-8Ż. Zwitter M. in sod. Smęrnice obravnave pljučnega raka' maľec 2006. 135