Od 1. nov. d«l|« naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din. Uredniltvo: Kopitarjeva nI. 6/TIL TeL 40-01 do 40-05 SLOVENEC Izhaja vsak dan »Jutra} razen ponedeljka tn dnera po praznilo. Cek. ra8j Ljubljani. St 10(5 )0 ca naročnino tn Stev. 10.840 sa imerata. Upravni Kopitar Jeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-05 Podruf.1 Maribor, Celje, Ptuj, Jeaenice. Kranj, Novo mesto. Trbovlje. Kaj prinaša moderno vojskovanje Bilo je v letu 1914., ko se je na zahodnem evropskem bojišču po bilki pri Marni Ustavila »dirka proti morju«. Bojišče je postalo ustaljeno, ker sta se oba nasprotnika zakopala v zemljo. Sledila je vojna, ki je bila pravo obleganje, in to medsebojno obleganje je trajalo štiri leta. V tedanji vojni se je nato razvijalo samo letalo, ki je postalo bombnik iu imelo na sebi vedno več strojnic. Počasi so proti leju 1918. letala nosila s seboj že bombe, ki so bile težke do 750 kg. V začetku je bilo letalo orožje druge vrste in je služilo samo za izvidniške polete. Toda v aprilu leta 1915. so na bojišču v Flandriji med Langemarckom in Bischotom prvič uporabili pline, nastopila je nova doba kemičnega vojskovanja. Plin je hotel prisiliti pehoto, da bi prišla na površino iz svojih jarkov, kajti strelske jarke je lahko razbijalo samo topništvo, in sicer z ogromnimi količinami streliva, kar je bilo vsekakor zelo drago. Tako so v letu 1917., in sicer aprila meseca, Nemci zp napad pri Chemins des Daines porabili za obstreljevanje 5. in 6. armade 60.000 ton streliva, kar je veljalo 450 milijonov zlatih frankov. V avgustu 1917 so pri Verdunu in v ofenzivi v Champagni porabili 40.000 ton granat in je to tedaj veljalo 280 milijonov zlatih frankov. Zato se je v tedanji svetovni vojni plinska vojna začela silno razvijati, in sicer je zlasti napredovalo izdelovanje solznih plinov in plinov, ki povzročajo bruhanje. Ko se je vojna v novembru leta 1918. končala, je oilo priprav za plinsko vojskovanje toliko, da je bilo na obeh straneh 80% vsega topništva že porabnega samo za to, da se izstreljujejo iz njih plinske granate. Toda plinska maska je istočasno postajala uspešno orožje za obrambo pred plini. Protiplinska maska se je vedno bolj izpopolnjevala in vse obrambne odredbe imajo danes že zelo izpopolnjene predpise za uporabljanje mask. Kemična vojna je bila tista, ki je prejšnji svetovni vojni vtisnila največ izrazitosti. Plin se je moral kot oblak vleči nad ozemljem, kjer naj bi deloval, in rabili so ga zlasti tedaj, kadar se jo morala v nekaj dneh sprožiti ofenziva. Oblaki, polni plina, so lahko zajeli površino do 10, 20 in celo 35 kma. Pline so nekateri proglasili za človečansko sredstvo vojskovanja, toda vendar je prevladalo mnenje, da je plin nečloveško sredstvo za vojskovanje in v letu 1925. je bil v Ženevi podpisan mednarodni dogovor, s katerim so se vse države obvezale, da se tega sredstva za vojskovanje ne bodo več posluževale. V dvajsetilj lelih po prvi svetovni vojni se je izpopolnilo načelo o totalnem vojskovanju. Začelo se je pisati in govoriti tudi o bliskoviti vojni. Vso to pa je povsod vplivalo tudi na notranji ustroj posameznih držav, ki so te vedno bolj morale pripravljati na presenečenja, ki jih lahko prineso razne vojaške poteze. Strategija je začela zagovarjati načelo kratke in silovite vojne, kajti na prebivalstvo največ vplivajo dobe, ki labko rahljajo njegovo moralo in vojno razpoloženje. Zato se naj izloči »vojna v strelskih jarkih«, to je vojna medsebojnega obleganja. Zato se naj uporabi orožje, ki bo zualo izsiliti siloviti spopad in ga hitro zaključiti. Pri tem stremljenju za novim načinom vojskovanja mora vojna vsekakor dobiti nov značaj in nov obseg. Dobiti mora tudi novo obliko. Začela se je velika doba motorizirane vojne. Prav tako se je začelo misliti na čisto novo uporabo avtomatičnega orožja. Istočasno pa je postalo letalo najpopolnejše vojaško sredstvo in vse je začele izdelovati najmodernejše vrste bombnikov, lovcev in izvidniških letal. Istočasno se je začelo izpopolnjevati protiletalsko orožje. Tank je postajal vedno bolj popoln in udaren ter prodoren. Istočasno je bil uveden nov rod vojske, to je letalska pehota — padalci, ki so morali biti zopet opremljeni z novim orožjem. Vse to izpopolnjevanje je dokazovalo, da se udarnost in uspeh novih prodorov d6 doseči z novim orožjem, ki ni — plin. Ta novi in hitri način vojskovanja z najbolj izpopolnjenimi dosedanjimi vrstami orožja je lahko dosegel tudi to, da je bila hitro in na bliskovit način razširjena panika med sovražnim prebivalstvom, kar je zopet podprlo na-ziranje, da je hitra in bliskovita vojna le na mestu in da je upravičena. Kajti nikdar ne bodo dovolj jasno popisali vsega trpljenja in nesreče vseh tistih, ki morajo bežati pred invazijo. Ceste so na man prepolne, gozdovi polni žena in otrok, ki se umikajo iz strelske črte, da brž nato zopet padejo vanjo. Nato pa se začne po vsej deželi obupno iskanje svojcev in družinskih članov. Tako smo videli v tistih dneh v francoskih listih tale oglas: »Dreicher Jean, star štiri in pol leta, išče svoje starše. Očetu je ime Ferrand, materi pa Marija. Na cesti je otroka pobral neki tovorni avtomobil.« Pred kratkim pa je pisal francoski vojaški publicist general Duval tole: »Ce se vojna preveč zavlačuje in preveč dolgo traja, tedaj je treba seči po sredstvih, ki naj ustrezajo novim nalogam in novim potrebam. Pojaviti se mora novo orožje.« Pisali so že o nekih zažigalnih »lističih«, ki so najbolj nevarni kmetom in njihovim poljem. To so majhne celuloidne ploščice, ki imajo v sredini jamico, v kateri je nekaj giamov fosforja, ki je obdan z bombažem. Letaia sejejo te lističe nad polji in gozdovi in ko se lističi posuše, začno sami goreti. Požar se širi lahko v silnem obsegu. Prav tako pa silno napreduje izdelovanje raznih kemičnih sredstev za vojskovanje. Dosedanjim plinom se je pridružila cola vrsta novih plinov, o katerih se je že pisalo. Koliko vrst plinskih sestavin pa iz vojaških razlogov sploh še ni bilo popisanih! Tako se pojavljajo novi plini, ki uničujejo vid in razjedajo oči, prav tako pa imajo že pline, ki razjedajo in uničujejo prebavne organe. Iperit je doslej deloval počasi, sedaj pa že imajo pline, ki delujejo takoj in tisti hip, ko se dotaknejo površine kože. Zimska megla ne more več zakrivati mest in naselij pred letalskimi napadi, dasi so mislili, da bo zima ovirala delovanje letal. Ni verjetno, da bi letala že Imela tiste sumljive daljnoglede, ki prodirajo celo megle in oblake. Prav tako megla ali pa oblaki letal več ne ovirajo pri orientaciji. Toda pri plinih lahko megla celo pospešuje razširjanje plina po površini. Nekaj takega se je nad dolino Meuse že zgodilo v letu 1930. V okolici Liegea ro se plini širili iz tovarn in nekaj časa niso bili nevarni. Nevarni so postali šele, ko se je nad po- Nove vezi med Francijo in Španijo Švicarski listi o pravem ozadju sestanka med Francom in Petainom Začetek ustvarjanja latinske skupnosti pri bodoči preureditvi Evrope Bern, 14. februarja. (Pos. poročilo.) Dočini glavni poročevalski uradi Evrope in Amerike ne vedo zaenkrat še ničesar povedati, kaj pomenita sestanka med generalom Francom in Mussolinijem v Bordigheri pa med generalom Francom in maršalom Petainom v Montpellieru, ampak prinašajo samo fantastična ugibanja — priobčuje švicarski tisk informacije, ki so resne in so bile črpane v Franciji med merodajnkni krogi maršalove politike. Bistvo sprememb v Franciji Se preden je prišlo do teh sestankov, so v nezasedeni Franciji, pa tudi v Parizu, iz rešitve krize francoske vlade, iz katere je izšel kot zunanji minister in namestnik državnega vodje Petaina ^admiral Darlan, sklepali na usmeritev maršalove vlade v bližnji bodočnosti. V bistvu bo ostala usmeritev vlade neizpremenjena in se tudi Darlan ne bo niti za las oddaljil od načela, ki vodi maršala Petaina, to je, da mora Francija strogo izpolnjevati določbe premirja z Nemčijo in Italijo, a ničesar več, ter brezpogojno ostati izven svetovne vojne. Sicer pa bo maršal Petain slej ko prej z nezasenčeno avtoriteto vodil francosko politiko sam in je Darlan le njegov najožji sodelavec. Je pa Darlan hkrati oseba, zoper katero nemška vlada, ki ima vso oblast v zasedenem delu Francije in v Parizu, nima nobenega ugovora in zato rešitev francoske vladne krize z Darlanom na čelu v Berlinu ni zbudila nobenih pomislekov, tembolj, ker je Nemčija trdno odločena, da Lavalu in njegovi stranki ne nudi na razj^olago svoje sile, da bi jx>sta! vodja Francije, ako nima sam zadosti moči za to. Z ozirom na sedanji jx>ložaj' na Sredozemskem morju pa je nemška diplomacija tudi uvidela, da je rešitev, kakor jo je zamislil in izvedel maršal Petain, trenutno ali pa sploh za ves čas najboljša z ozirom na interese Nemčije. Politika admirala Darlana: Ohraniti brodovje do konca vojne Čeprav namreč admiral Darlan ne bo podpiral nobene težnje, ki bi šla za tem, da bi se Francija zopet zapletla kakorkoli že v vojni vihar, iz katerega ie komaj izšla živa, pa je Darlan nasproti Angliji, kakor se pravi, hladno korekten in nič več. Darlan, ki je jx>veljeval francoskemu vojnemu brodovju na Sredozemskem morju, je bil strašno zadet od dogodkov pred Mers el Kebirom in Dakarjem, ko so bile francoske vojne ladje od angleškega brodovja napadene. Admiral je na stališču, da se mora francosko brodovje ohraniti celo in varno ter se ne sme izpostaviti nobeni nevarnosti več, ker bo Franciji prišlo zelo prav, kadar bodo nasprotniki, utrujeni do zadnjega, odložili orožje in se začeli razgovarjati o miru; pa tudi če bi ena stran zmagala docela, bo Franciji le koristilo, če bo mogla jx»kazati svoje neprizadeto brodovje in armado, katero bo lahko zopet postavila na noge, če ji bo dano, da izvede mirno reformo in obnovo Francije. To stališče admirala Darlana, ki ga z njim popolnoma deli tudi vojni minister general Huutziger, ki ima pri maršalu prav tako vplivno besedo in je v njegovi vladi minister za narodno obrambo, je v Berlinu že od samega začetka znano in je njegovo imenovanje zato sprejeto več ali manj z zadovoljstvom. Lažnive domneve — in resnica Imenovanje Darlana pa je bilo po prepričanju, ki vlada v Švici, izvršeno tudi z ozirom na do- godke zadnjih dni, ki pa so jih že nekaj časa pričakovali. Sestanek med generalom Francom in njegovim bivšim učiteljem na vojaški akademiji v Parizu, maršalom Petainom, je zelo važen dogodek, ki je bil tudi v Vichyju zelo zaželen. Nihče — tako pravijo švicarske politične osebnosti — še ne ve, kaj se je na sestanku v Montpellieru sklenilo. Prazna je domneva, da bi hotel general Franco fosredovati za premirje med Italijo in Anglijo, rez podlage je tudi govorica, da je Nemčija zahtevala, naj bi smela njena armada skozi francosko in špansko ozemlje korakati na Gibraltar. Se manj pa odgovarja resnici, da se je Španija odločila za vstop v trozvezo in v vojno. Takega nepremišljenega koraka bi si Anglija mogla samo želeti, toda Španija kljub svojemu nacionalno protianglcškcmu stališču tega nikakor ne misli storiti. Edini cilj sestankov, ki so te dni presenetili širšo evropsko javnost, je bil ta, da se ustvari tesnejša politična in gospodarska povezanost med Španijo in Francijo, da bi tudi ti dve državi imeli pri urejanju bodoče Evrope večjo besedo. Popolnoma neznano pa je še, ali mislijo v ta krog sprejeti tudi Italijo. To je odvisno od tega, kaj je maršal Petain v tem jx>gledu povedal generalu Francu. Vsekakor pa obstaja načrt, da bi tako imenovane latinske države sklenile zvezo, ki naj pomeni eno izmed sredstev k uresničenju strnjenega bloka evropskih držav, predvsem za primer, če bi hotela Amerika dejansko vstopiti v vojno in diktirati mir. V koliko je sestanek v Montpellieru utrl pot tej misli, ne verno; mogoče je; toda jx>ti miru niti Francija niti Španija ne nameravata zapustiti. V Afriki glavne borbe v Eritreji italijanska poročila Nkje v Italiji, 14. februarja. Štefani. Poročilo štev. 252 glavnega stana italijanske oborožene sile se glasi: Italijanska in nemška letala so bombardirala letalska in pomorska ojjorišča na Malti. Nemška lovska letala so sestrelila štiri aparate vrste Hur-rican. Letala nemškega letalskega zbora so živahno bombardirala sovražnikova letalska ojx>-rišča v Cirenaiki. Učinkovito so bili zadeti hangarji in druga jjoslopja, s strojnicami pa so letalci streljali na številna letala, ki so bila na tleh. Na Egejskem morju je bil v zaporednih valovih izveden napad na neko letalsko ojKirišče v okolici Cane. Na tleh so bila uničena štiri sovražnikova letala. V prvih jutranjih urah 13. t. m. so sovražnikovi letalci vrgli nekaj bomb na otok Rod os. Vzhodna Afrika. Odbit je bil napad na odseku pri Kerenu. V pokrajini onstran Džube naši neredni oddelki zadržujejo sovražnikovo prodiranje. Ena naših lovskih skupin je obsula s strojniškim ognjem čete na j>odročju Kerena in je jx> srditem boju prepodila sovražnikova lovska letala. 13. t. m. zjutraj so sovražnikova letala izvedla napad na Massauo, dosegla pa so malo uspehov. Pomorska protiletalska artiierija je sestrelila dve letali. Posadki sta bili ujeti. V noči od 10. na 11. februar je sovražnik na področju Kalabrije in Lucanie spustil z letal skupino padalcev, oboroženih s strojnicami, ročnimi bombami in eksplozivom, z nalogo, da pretrgajo in poškodujejo prometno zveze in vodne naprave v teh krajih. Po zaslugi hitrega nastopa naše nadzorovalne službe so bili vsi sovražnikovi padalci prijeti, preden so mogli jx>vzročiti težjo škodo, ka>- je bil njihov namen. Pri tem, ko so jih lovili, je prišlo do spopadov, pri katerih je bil ranjen en stražar in en civilist, Abesinski podkralj na bojiščih Addis Abeba, 14. februarja. Štefani. Nadvojvoda Aosta, abesinski jjodkralj, nadaljuje z obiski na bojiščih v Vzhodni Afriki. Med drugim si je ogledal tudi bojišče pri Džubi, f>otem pa je obiskal poveljnike in vojaštvo v operacijskem pasu ter izrazil pri tej priliki častnikom in Askarom svoje občudovanje nad hrabrostjo, ki so jo pokazali. Vojvodi Aos'a je obiskal tudi bolnišnico, kjer leže ranjenci, ki so dobili poškodbe o priliki nekega sovražnikovega letalskega napada. Slednjič je vojvoda izrazil priznanje tudi italijanskim letalcem, ki tesno sodelujejo s kopensko vojsko. krajino vlegla megla. Ta vlažna megla se je napila plinov in v vlagi, ki je bila v zraku, so se plini tako hitro razvijali in pomnožili, da je bilo v nekaj trenutkih 73 oseb mrtvih, več sto oseb pa je nenadoma silno hitro zbolelo zaradi hudih zastrupljenj. Vse to nas navdaja k temu, da moramo biti zelo pozorni na prihodnjo dobo vojskovanja. Kajti letalo lahko pline širi v mnogo hujši in groznejši obliki nad meglo in oblaki, kakor pa je to bilo v zadnji vojni, ko so plinske granate izstreljevali največ s topovi. Doslej se že dozdeva, da generalni štabi še niso začeli misliti na to. kako bi uporabljali pline. Kajti sedanja vojna je prinesla že toliko presenečenj, da bi tudi vojskovanje s plini najbrž postalo takšno presenečenje ki bi najbrž ne pospešilo konca vojne, pač pa sprožilo nov plaz presenečenj in nov plaz negotovosti. Plini imajo svojo logiko, imajo pa tudi svojo verigo računov in zaključkov, ki še niso znani. Verovati mo-amo, da se narodi ne bodo odrekli podpisom na protokolu o neuporabljanju plinov, kajti gotovo je vsekakor to, da bi plini samo povečali grozote vojskovanja in trpljenje človeštva. Nemška poročila Berlin, 14 februarja. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na področju Sredozamrkfga morja so skupine bojnih letal nemškega zrakoplovstva porušile včeraj in preteklo noč hangarje, poljska taborišča in sovražnikova letala, razvrščena na tleh v Cirenaiki. Uspešni podnevni napadi so bili izvedeni na Malto. Berlin, 14. febr. DNB: Posamezni deli nemških letalskih skupin, ki operirajo na Sredozemskem morju, so izvedli včeraj uspešen napad na pristanišče La Valette in na letališče na Malti. Kljub hudemu obrambnemu ognju so letalci vrgli bombe, zadeli cilje in prizadejali veliko škodo na pristaniških napravah in letališčih. V noči od 13. na 14 februarja je nekaj skupin nemških letal napadlo angleške postojanke v Severni Afriki. Podrobnosti o vseh teh nastopih nemškega letalstva še niso znane. AA.) Angleška poročila Kairo, 14. febr. Reuter. Poročilo angleškega vrhovnega poveljstva se glasi: Eritreja: Operacije za obkolitev in za zavzetje Kerena se uspešno razvijajo. Na južnem bojišču preganjajo naše čete sovražnika skozi težavno ozemlje naprej v smeri proti Aresi. Abesinija: Skupno z angleškimi četami doma-činski četniki stalno razširjajo območje svojega vpliva. Na drugih frontah ni nič novega. Nairobi, 14. februarja, t. (Reuter.) Južnoafriško poveljstvo poroča: Naš napad na italijansko }>ostojanko v Afmadu je bil uspešen. Ujeli smo mnogo ujetnikov in vplenili mnogo vojnega materiala (Almadu je važno tržno mesto z 2000 prebivalci in leži v italijanski Somaliji). Včeraj so južnoafriške čete zased'e Bulo Erillo, ki leži na reki Džuba v Somaliji. Med vplenjenim vojnim materialom so 4 tanki. Napadi angleških bombnikov Kairo, 14. febr. Reuter. Letalsko poveljstvo vzhodne armade poroča: V noči od 12. na 13. febr. so naši bombniki izvedli hud napad na pristanišče na Rodosu. Nastali so na pomolu večji požari, ki še vedno tra-jajo. Pri Benini smo odkrili nadaljnih 14 uničenih italijanskih letal, medtem ko smo jih našteli na letališču v Berki 40. Sovražna letala so bombardirala Benino včeraj, toda škoda je majhna. Tudi Benghasi je bil bombardiran od nemških bombnikov in je nekaj civilnih zgradb poškodovanih. V vzhodni Afriki letalstvo podpira suhozem-sko vojsko pri Kerenu. Bombe so bile vržene na železniško [»stajo. Na sovražno zbirališče blizu gore Amba je bilo vrženih veliko število bomb. Nad Malto so se naši lovci srečali z nemškimi »Junkers« bombniki. Več jih je bilo zadetih. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. Boji po puščavi Doživljaji oklepne edinice na tisoče km globoko v Libijski puščavi Newyork, 14 februarja. Poročevalec Associated Pressa Desmond Tigh poroča iz Egipta, da se odigravajo po notranjosti libijske puščave romantični boji. Italija je imela po vseh puščavskih oazah ali zelenicah utrjene j>ostojanke, a tudi ob l puščavskih cestah so bile zgrajene postojanke s iripadajočimi živežuimi in municijskimi skladi-či. Te fiostojanke so ostale nekako izven okvira velikih operacij, ki so se razvijale na severni obali, kjer so angleške armade prodirale v množicah ter redno zasedale ozemlje. Za te osamljene puščavske postojanke se sedaj razvijajo zanimivi boji, ki o njih nikdo ne poroča, a ki dajejo priložnost za velika junaštva tako na eni, kakor na drugi strani. Poročila pripovedujejo o delovanju posebnega puščavskega oddelka, ki ga sestavljajo novoze-lanske čete in angleške tankovske edinice pod poveljstvom nekega polkovnika, ki je bil dolga leta načelnik angleške vohunske službe v severni Afriki, ter nekega Amberja, znanstvenika, poznavalca stare zgodovine teh krajev, ki je sicer prideljen palestinskemu oddelku v angleškem zunanjem ministrstvu. Ta oddelek, ki ima svoje male tanke in svoja motorna vozila, je prehodil že na tisoče in tisoče kilometrov po puščavskih karavanskih j>oteh po vsej libijski puščavi, kjer čaka v zasedah na sovražnikove transjiorte, jih jrotem napada in jim jiobira plen, napada osamljene puščavske utrjene postojanke, uničuje pri-stajališča za letala, streha na sovražna letala. Poročila govorijo o romantičnih bojih, tveganih in drznih pohodih, hrabrem odjioru sovražnika, o puščavskih neurjih in strašni puščavski smrti. Ta oddelek je prišel celih 1300 km južno od zelenic ali oaz Džarabub in Siuah ter čez tisoče kilometrov tja do oaze D žal o in še naprej do velikega ozemlja oaz K u f r e. Ko je Italija napovedala vojno, je imela v Kufri močne jx>sadke in številna letala, ki so neprestano delala nadlego. Tudi mnogo tankov in drugih puščavskih vozil je bilo pripravljenih, da ogražajo gornji Egipt in sudansko ozemlje. Osebje samo je bilo izvežbano za puščavske boje. Takrat je angleško poveljstvo sklenilo, da temu napravi konec. Prijavil se je oddelek prostovoljcev, opremljen in jioslan v puščavo. Oddelek se je po presledkih več dni ali celo tednov vračal in prinašal važne informacije. Končno so ga okrepili še z večjim številom tankov in ga poslali v puščavo, kjer je prevozil hkrati 2—3 tisoč kilometrov sem ter tja. Odsoten je bil že en cel mesec. V generalnem štabu so 6e spraševali, kje je. Sele zadnje dni se je spet pojavil v Kairu z italijanskimi ujetniki in z dolgim poročilom o svojih doživljajih tisoče kilometrov globoko v libijski puščavi. Celo tja do velikih zelenic v Kufri, ki ležijo nad 1000 km daleč od egiptske meje, so prišli ti sodobni puščavski jezdeci na oklepnih tankih, kjer so se našli s četami generala de Gaullea, ki so prišle prav tako 1000 km daleč, a od zahodne strani, od jx>droČja jezera Čad,»kjer ima francoski uporni general svoje veliko zbirališče v srednji Afriki Poročila ne pravijo koliko postojank je že zasedenih. Toda, kdaj bo vse puščavsko področje očiščeno, jc 6amo vprašanje časa. Zanimive podrobnosti iz bojev za Bengazi Newyork, 14 februarja. Tukajšnji listi objav-ljajo po Associated Pressu neko poročilo iz Libije, ki pravi, da se je skupina 130 grških ujetnikov, ki so bili v ujelnišisem taborišču pri Ben-gaziju, takoj pognala v boj, kakor hitro so italijanski vojaki, ki so taborišče stražili, dobili povelje. da morajo v boj proti Angležem, ki so se pojavitj ored mestom. ' ■ - ■ * '' i Zagrebikc vrem. napoved: Krajevna oblačnost. Zemunska vremenska napoved za 15. februar: Po večini oblačno in dež po vsej državi. Temperatura brez posebne spremembe. Triurni razgovor s Hitlerjem Uradno sporočilo Berlin, 14. febr. AA. DNB: Jugoslovanski ministrski predsednik Dra-giša Cvetkovič in jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič, ki sta prispela dopoldne z vlakom v Salzburg, sta bila opoldne gosta nemškega zunanjega ministra von Ribentroppa v njegovem gradu Fuschl. Po kratkem odmoru, ki sta ga jugoslovanska gosta prebila v hotelu »Avstrijski dvor« v Salzburgu, sta krenila na Berghof, kjer ju je ob 16.30 sprejel voditelj Nemčije, ki ju je prisrčno pričakal pfed glavnimi vrati. Oddelek SS je izkazal jugoslovanskima državnikoma čast. Razgovori, ki so trajali čez tri ure, so bili prekinjeni samo za kratek čas zaradi čaja. Tem razgovorom je prisostvoval razen Hitlerja in von Ribentroppa ter obeh jugoslovanskih državnikov tudi poslanik dr. Schmidt kot tolmač. Ko so bili razgovori končani, sta jugoslovanska gosta ob 19.45 zapustila Berghof in odpotovala iz Salzburga v Belgrad. O tem sestanku je bilo izdano sledeče uradno sporočilo: / Voditelj Nemčije in državni kancler je sprejel danes v navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribentroppa predsednika jugoslovanske vlade Cvetkoviča in jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Markoviča na Berghofu. Razgovori o vprašanjih skupnih interesov so potekali v duhu prijateljskih in tradicionalnih odnošajev med obema narodoma. »Jutrovi« poskusi Kdor bere v zadnjem čacu »Jutrova« domača politična poročila, mora dobiti vtis, da je v našem političnem taboru po smrti voditelja dr. Korošca nastal sledeči položaj: Novi šef JKZ v Sloveniji dr. Kulovec je blag in nežen človek, katerega tako rekoč edina politična skrb leži v tem, kako bi iz-miril politične duhove in vzporedil in združil vse politične sile v Sloveniji v en sam politični tabor, v katerem bi kakor v mesijanskih prerokbah volk in jagnje v zastopnosti in brez zle misli skupaj živela. JNS se je sicer nekoliko pomišljala ob teh pobudah. Premišljevala je sem in tja, a končno je z velikim premagovanjem same sebe in prodornim državniškim stremljenjem, imajoč pred očmi izključno lo blagor naroda in države »sprejela ponujeno roko« in »pristala s samozatajevanjem na koncentracijo« (po kateri »Jutro« sicer že vsaj tri leta ob vsaki priliki premilo zdihuje). Tako bi se kupčija mogla že skoraj skleniti, ko ne bi bilo »Slovenca«. »Slovenec« namreč noče razumeti plemenitih teženj novega šefa JKZ, pač pa njegova dobromišljena stremljenja po pomirjenju napačno razlaga, jih zaobrača m jim daje drug pomen, kakor pa jim je hotel dati dr. Kulovec. Dr. Kulovec je za izmirjenje in koncentracijo, a »Slovenec« je nepotnirljiv in zahteva, naj se JNS in druge stran-čice v resnih časih, ki jih živimo, podrede priznanemu narodnemu vodstvu in naj opuste svoje ozke strankarske zadevice. — Namen »Jutrovega« pisanja je preveč prozoren, da bi se z njim pečali. Toda lahko se okrog »Jutra« zanesejo, da bolje poznamo smisel celjskega govora dr. Kulovca, kakor pa pri »Jutru«. Naj verjamejo, da je stališče »Slovenca« in dr. Kulovca eno in isto. Tudi o tem so lahko prepričani, da še daleč ni mogla biti prva skrb novega vodstva JRZ v Sloveniji, kako bi levo in desno ponujalo roke in vabilo h koncentraciji razne nasprotne strančice, ki so po vrhu še med seboj tako razklane in needine, da danes n. pr. dva liberalca ne pripadata isti politični frakciji. Jasno je, da dr. Kulovec ni mislil na nobeno politično meše-tarjenje in tudi o koncentraciji ni bilo govora. Pozdravili bi pa tudi mi pomirjenje političnih strasti, zaradi katerih trpe še vedno v prvi vrsti naši ljudje in tudi stvarnejše in odkritosrčnejše obravnavanje političnih vprašanj v nasprotnem tisku bi pozdravili. Toda, kako daleč smo še od tega, dokazuje ravno pisanje »Jut. a« in njegov petkov uvodnik, ki je prej smešenje in zafrkacija nasprotnika, kakor pa izraz iskrenega političnega stališča »Jutrove« frakcije. Židovski glas o dr. Korošcu Glasilo židovskih nacionalistov (cionistov) »Omanut« v Zagrebu je v svoji zadnji številki jirinesel izpod peresa dr. Lnvoslava Šika daljši članek o rajnem dr. Korošcu, ki ga imenuje »največjega sina slovenskega naroda«. Članek je simpatično pisan ter kaže dr. Korošca kot jiolitika, ki Židov osebno nikoli ni sovražil. V uvodu omenja, da je dr. Korošec započel svoje politično delovanje v Marilx>ru, kjer je v srednjem veku stala sloveča židovska četrt s staro sinagogo, v kateri sta učila tedaj po vsej Evropa slavna učitelja židovstva Petachja in Issre-lein. Hvaležno omenja, da je »največji slovenski zgodovinar prof. Fr. Kovačič jk> prevratu dosegel, da se je ulica Vseh svetnikov spet imenovala Židovska ulica, česar prof. Kovačič gotovo ni storil brez dr. Koro5čevega privoljenja.« Nato piše, da je bil dr. Korošec kot mlad poslanec slovenskega naroda v dunajskem parlamentu večkrat v stikih s štirimi cionističnimi državnimi poslanci (dr. Artur Mahlcr, Adolf Stnnd. dr. Beno StarucherI in dr. fleinrich Ga-bei). »Mi cionisti smo vedno imeli simpatije in razumevanje za žilavi boj zatiranega slovenskega naroda. Za narod kmetov, ki se je bojeval zoper nemškutarje, zoper potujčeno plemstvo in zoper odtujeno meščanstvo, ki se nc mara podati kljub vsem težavam in vsem stiskani — kakor o Slovencih piše veliki Prešernov prijatelj Anastasius Grun — $rof Auersperg že takrat narodno zavednemu Židu, velikemu pesniku svobode Ludviku Avgustu Franklu.« Nato dr. Šik popisuje, kako je leta 1038 pribežal iz Avstrije v Belgrad sin nekdanjega dunajskega poslanca dr. Mahleria, dr. Gerhard Mahler z ženo dr. Pavlo Mahler. Ko sta prišla k tedanjemu ministru in je dr. Mahler povedal, da je sin dr. Mablerja, nekdanjega dunajskega ci-onističnega poslanca, mu je dr. Korošec kot notranji minister takoj dovolil bivanje na Kor-čuli in se ves čas zanimal za njegovo usodo, dokler se Mahlerju ni posrečilo odpotovati v Ameriko. Nato navaja dr. Korošcev govor dne 11. septembra 1938 v Črensovcih v Prekmurju, da pri nas židovskega vprašanja ni in da so Židje pri nas enakopravni. Končno pa, ko je povedal te lepe strani o dr. Korošcu do Židov, omenja še, da je dr. Korošec storil jugoslovanskim Židom tudi hudo bolečino, ker je uvedel v šole »numerus clausus« za židovske otroke ter želi, da bi bilo to odpravljeno in da bi to dejanje ne motilo lepega spomina na dr. Korošca pri »pripadnikih židovskega naroda, katere zdaj na vseh straneh preganjajo.« — Kakor je razvidno, je članek lepo in simpatično pisan. Da je pisec g. dr. šik pri tej priliki naglasil tudi zadevo svojih židovskih rojakov, je samo po sebi umevno in logično. »Hrvatski Dnevnik« ' o avtonomiji Slovenije Članek v belgraiskem listu »Napred«, ki smo ga včeraj navedli in nani tudi odgovorili, je vzbudil tudi pozornost »Hrvatskega Dnevnika«, kateri se z njim na uvodnem mestu peča ter pravi: »Ni mogoče reči, da bi dr. Korošec ne bil zahteval tudi formalne avtonomije Slovenije, čeprav zaradi tega ni delal vprašanja (to se pravi: ni izstopil iz vlude). Slovenija je že za časa dr. Koroščevega življenja bila avto-nomisfična. Če je v Sloveniji gibanje za avtonomijo danes močnejše, je zato, ker mineva že poldrugo leto, odkar je bila ustanovljena banovina Hrvatska, pa se nadaljnje preurejevanje države še ni nadaljevalo. Slovenci hočejo, da bi se rešilo tudi vprašanje slovenske banovine. Njihovo željo razumemo. Ker pa »Napred« omenja, da bi bilo po ustanovitvi banovine Slovenije samo ob sebi postavljeno na dnevni red še organiziranje srbskega naroda, je treba dodati temu nekaj pripomb. Nismo zoper to, da bi se organiziral srbski narod, ne more pa biti govora o tem, da bi bilo vse področje zunaj Hrvatske in Slovenije priključeno srbskemu narodnemu področju...« Nato list naglaša, da zaradi razmejitve s Slovenijo res ne bo težav, da pa so težave med Srbi in Hrvati. List naglaša, da iz Bačke, Baranje, Srema in Bosne prihajajo glasovi, naj se baiovina Hrvatska poveča ter da je tem zahtevam treba ustreči. Seja celjskega mestnega sveta Celje, 14. februarja. V mestni posvetovalnici se je pričela oh 5 popoldne pod vodstvom župana dr. Voriiča in zastopnika g. okrajnega glavarja dr. Zobca plenarna seja celjskega mestnega sveta. Po županovem poročilu je sledilo poročilo finančnega odbora, ki ga je podal finančni reierent ravnatelj černelč Oskar. Oskrbovalnina za oskrbovalnico se poviša za vsakega člana na 14 din Celjska mestna občina pristopa kot redna članica k tujskoprometni zvezi v Mariboru Mestni svet je odklonil prošnjo Gre-gorič Apolonije in Ivana zaradi oprostitve k napravam asfaltnega pločnika v Vodnikovi ulici iz razloga, ker so prispevali za to tudi vsi drugi posestniki. Društvu Malega gospodarja se prizna podpora 3000 din iz proračuna leta 1940. Uvoznina na mah v Celje se tudi v bodoče ne bo pobirala. Uvoznina mehaničnih predmetov ostane nespremenjena 50 par na kg. Otroško igriiče na Masa-rykovem nabrežju se bo razširilo tudi na bivši Karbuetschev vrt in bo s 1. aprilom 1941 dostopen javnosti. Do sedaj je vrt spadal pod oskrbo olepševalnega tujskoprometnega društva. PH predlogu, da prevzame mestna občina v oskrbo vse svoje nasade in drevorede, se je razvila v mestnem svetu živahna debata, vendar je mestni svet z večino glasovalcev (18 od 25 navzočih) sprejel ta predlog. Uslužbencem mestne elektrarne se prizna za vzdrževanje koles zaradi razširjenja omrežja od 100 na 200 din. Izvrši se elektrifikacija Dobrove in Lokrovca. Odobri 6e zvišanje cene elektriki Mestni svet je odobril povišanje tarif, ki jih plačajo pogrebni zavodi mestnemu zavetišču za pogrebne vozove in vozove za vence. 1. razred s četverno vprego od 700 na 1200 din, 1. razred z dvojno vprego od 500 na 900 din. 2. razred od 500 na 500 din, 3. razred od 150 na 225 din, 4. razred od 50 na 80 din. Nova tarifa stopi v veljavo 1. marca 1941. Preuredi naj se gradnja nove ceste ob nastopu nove regulacije Voglajne, tako da bo cesta tekla naravnost od križa pri Brvi ob novo regulirani Voglajni, da bo odpadel ovinek. Zato bodo morali odkupiti Nušičevo hišo. Regulacija Koprivnice na Dečkovi je že v slabem stanju in voda ob vsakem večjem deževju poplavila to naselje. Zato je mestni svet za popravilo tega dela odobril 206.580 din. Občina izplača stavbni zadrugi za odkup zemljišča na cestišču v Jenkovi ulici 34.896 din. Posestniki morajo plačati 40% stroškov občini za odkup pri ureditvi ulice, to je 24 din od kv. Veličastna Finžgarjeva proslava v Unionu I : 1 . I Ljubljana, 14. lebruarja. Nocojšnje akademije v »Unionu«, katero je priredilo Prosvetno društvo Trnovo v čast 70 letnice pisatelja Franca S. Finžgarja, se je udeležilo mnogoštevilno občinstvo, med njim g. ban dr. Marko Natlačen, rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Slavič, predsednik višjega sodišča dr. Go-lia, gospa ministra dr. Kreka, dramaturg Oton Zupančič in mnoge druge odlične osebnosti. Uni-onska dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. V začetku je godba »Sloga« zaigrala uverturo iz slovenskih narodnih pesmi, nakar je urednik dr. Tine Debeljak očrtal veliko delo jubilanta Franca S Finžgarja za ljudsko in narodno izobrazbo slovenskega naroda in njegovo veliko delo za dvig slovenske kulture. Potem so igralci trnovskega Prosvetnega društva podali Finžgarjevo narodno igro »Naša kri«, katera je zelo dobro uspela. Dvorana Uniona nima odra, nalašč za to pa je bila prirejena odrska konstrukcija, ki je delala zelo lep vtis. Uredba o plačah banovinskih uradnikov v mobilnem in vojnem stanju Belgrad, 14. febr. m. Na podlagi člena 1. uredbe o spremembi obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 14. IX. 1939 je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o izplačilih prejemkov banovinskih uslužbencev v mobilnem in vojnem stanju. _ Čl. 1. V mobilnem in vojnem 6tanju se bodo prejemki aktivnih uslužbencev in ostalih oseb, zaposlenih v aktivni banovinski službi, razen banovine Hrvatske, družinskih banovinskih upokojencev in oseb, ki iz banovinske blagajne prejemajo pomoč in vzdrževanje, izplačevali pod pogoji uredbe o izplačilu prejemkov državnih uslužbencev v mobilnem in vojnem stanju z dne 18. XI 1939 Čl. 2. Prejemke bo izplačevala državna blagajna na način, ki ga bo predpisal finančni minister. Čl. 3. Z* izvršitev izplačila prejemkov po tej uredbi bo finančni minister zadržal od skupne banovinske trošarine po uredbi o banovinski trošarini Tepeleni - središče bojev v Albaniji Italijanska poročila Nekje v Italiji, 14. lebruarja. Štefani: 252. uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske se glasi: Grško bojišče: Udejstvovanje sovražnikovih patrol z zadovoljivim izidom za naše čete, ki so sovražniku zadale občutne izgube in ujele nekaj vojakov ter zasegle nekaj orožja. Naša letala so bombardirala neko sovražnikovo pomorsko oporišče in z uspehom vrgla bombe malega kalibra na zbirališča sovražnikovih čet. Naša lovska letala so sestrelila devet sovražnikovih, največ nad našimi bojnimi črtami Eden od članov posadke je ujet. (AA.) Grška poročila Atene, 14. februarja. Atenska agencija: Poročilo št. 110 grškega generalnega štaba se glasi: Naše čete so v razvoju krajevnih bojev nasprotnika pregnale iz njegovih postojank, ujele 400 sovražnikov in zaplenile mnogo vojnega materiala. Grška letala so skupno z angleškimi uspešno posegala v boj in bombardirala sovražne postojanke na fronti. E.no sovražno letalo ie bilo sestreljeno. Vsa grška letala so nepoškodovana priletela nazaj na vzletišče. Sovražna letala so včeraj napadla mesto Krf, kjer pa niso povzročila ne škode in ne žrtev. Tudi na nekatera druga mesta v notranjosti Grčije (Lerina, Janina, Preveza, Patras) so bile vržene bombe, ki so napravile nekaj škode na zgradbah. Vladni tolmač je na konferenci tiska poudaril, da >o glavni boji ie vedno v tesnih zvezah okrotf Tepelenija. Grške čete so spet napredovale za 5 km na zelo težavnem gorskem ozemlju, ki so si ga osvojile z bajonetom v roki. Tepeleni še ni zaseden, toda grške postojanke so na obeh straneh kotline, v kateri leži Tepeleni, prodrle že daleč naprej. Pri Podgradcu so grške čete napredovale. Borbe ob izvirih rek Škumbe in Devoli trajajo dalje in je italijanski odpor trd. Italijanske čete napadajo na srednjem bojišču. Ob obali severno od Himare so Italijani izvedli napad s tanki, ki pa je bil odbit, nakar so Grki napredovali. Angleški letalski napadi Atene, 14. februarja. Atenska agencija: Angleško letalstvo je v zadnjih 24 urah izvedlo do sedaj najhujši letalski napad na albanskem bojišča V noči od srede na četrtek «o angleški bombniki s stotinami bomb napadli letališči in vojaške zgradbe v Tirani in v Draču, kjer je bilo bombardirano tudi pristanišče. V Tirani so bili na tleh uničeni 4 sovražni bombniki. Povsod so izbruhnili veliki požari. Danes so angleški bombniki napadli sovražne postojanke pri Tepe-leniju, ter so med motoriziranimi kolonami in na utrjenih postojankah napravili velika razdejanja. V teku teh bojev je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal. Včeraj podnevi pa eo angleški bombniki bombardirali z velikim uspehom Elbasan. Izredno hud napad je bil na vojaško taborišče severozahodno od Dukija. Nad Beratom so prišli naši bombniki v boj s sovražnimi lovci. Dva sta bila sestreljena. Dva angleška bombnika se nista vrntia na vzletišče. metra, kar znaša stroškov 60%: 20% kupnina, 40% ureditev cestišča. . Za mestno klavnico je poročal g. Martinčič. Osebnj in materialni izdatki za proračunsko leto 1941-1942 znašajo za mestno klavnico predvideno 587.099 din, dohodki pa 450.152 din. Za kritje primanjkljaja 136.967 din se zviša klav-niška in hladilniška pristojbina in cena ledu sledeče: Klavnica: voli, krave, telice, biki od 48 na 65 din; teleta od 18 na 25 din. Svinje 60 kg težke od 25 na 35 din, svinje od 80—60 kg od 20 na 28 din; drobnica od 9 na 15 din. Hladilnica: voli, krave, telice, biki od 22 na 25 din, teleta od 10 na 12, svinje nad 60 kg težke od 16, 14 na 18, svinje od 30—60 kg od 9 na 12, drobnica od 5 na 8 din. Led: pri kosu dostavljeno na dom od 7 na 8, 1 do 10 kosov od 4 na 5 din, od 11 kosov dalje pa od 3 na 4 din. Foročilo prosvetnega odbora je podal prosvetni referent g. dr. Zdravko Kaian Po gradbenem zakonu so bili izvoljeni v novi gradbeni odbor mes.o zadnji pogodbi, sklenjeni 12. novembra 1940., ki ugotavlja, da je mestna občina vojaški oblasti priskrbela nova skladišča 70 km daleč od Ljubljane. Tako je sedanja mostna uprava srečno končala več desetletij trajajoča prizadevanja mestne občine ljubljanske za odstranitev vsej okolici nevarnih poslopij. Že 27. julija 1906. je Ljubljana trepetala jk)' strahotni eksploziji, še huje jc bilo pa ob eksplozijah skladišč v svetovni vojni. Z odstranitvijo teh nevarnih skladišč iz bližine mesta je odpravljena vsa nevarnost za življenje in imetje ljubljanskega prebivalstva ter moramo zato biti hvaležni tudi vojaški oblasti, da je naposled vendar uj>oštevala upravičene želje mestne uprave, predvsem bo pa mestni upravi s hvaležnostjo priznala veliki uspeh zlasti bližnja okolica, saj je s preselitvijo nevarnih skladišč iz Ljubljane in s prevzemom starih jx)slopij šele ukinjen požarni rajon. Zaradi nevarnosti kakega požara v bližini municijskih skladišč je bilo namreč doslej daleč naokrog prepovedano zidanje in naselitev. Sedaj se bo v okolici naglo razmahnila stavbna delavnost, stavbišča bodo pridobila na ceni in brez ovir se bo zgostil nov del svetokriškega okraja k še živahnejšemu napredku, saj je rešeno tudi že težavno vprašanje kanalizacije in tlakovanje Dunajske ceste. Zabavni veter SADJARJEV IN VRTNARJEV danes od 19. ure dalje v Delavski zbornici 1 Neimenovani je daroval za Baragovo semenišče 1000 din. Bog stoterno |>ovrni! 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 7. zjutraj. To nedeljo bo maša tudi ob 4.30 zjutraj. 1 Sodobna Rusija« je naslov predavanju, ki ga bo imel g. Ivan Avsenek na XV. prosvetnem večeru, ki bo drevi ob 8 v frančiškanski dvorani. Na sporedu so tri ruske pesmi, katere zapeje zbor gojencev org'.arske šole. Nato pa sledi predavanje, katerega bodo pojasnjevale skioptičue slike iz Rusije. Cenj. občinstvo se vljudno vabi, da se posluži te prilike, da dobi resnično sliko seda.ije Rusije. Tredprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini SfiMgoj 1 Kruh pri pekih mestni tržni urad stalno nadzoruje glede kakovosti in teže. Pekarije nadzoruje prav vsak Jan zlasti strogo zaradi teže ter je bilo ugotovljeno, da naši peki pečejo še dokaj dober kruh, kolikor jim pač dopuščajo sedanje razmere. Samo pri nekaterih pekih je bil kruh zelo slab in tudi premajhne teže ter so bili zato ovadeni. Zastopnice ljublja. gospodinjskih organizacij v upravi mestnega preskrbovalnega urada zares vestno zastopajo korist; ljubljanskih gospodinj v vseh prehranjevalnih vprašanjih ter tako resnično koristno sodelujejo z mestno upravo ter z iniciativnimi predlogi skrbe za olajšanje težkih razmer vsemu prebivalstvu. Njih želje in nasvete mestna aprovizacija seveda upošteva ter si z vsemi svojimi močmi j>riza-deva za izpolnitev vseh želja gospodinj pri banovin-6kem preskrbovalnem uradu. Pod skrbnim nadzorstvom predstavnic ljubljanskih gospodinj bodo gotovo doseženi prav lepi uspehi za vse sloje. 1 Pekovski mojstri v Ljubljani so sklenili, da bodo imeli svoje prodajalnice odprte ob delavnikih do 19., ob nedeljah pa bodo prodajalnice zaprte. Za zavijanje kruha in peciva potrebni papir naj stranke prineso s seboj. Vsakdo naj se s kruhom preskrbi že v 6oboto. 1 Petkov ribji trg. Včeraj je bilo na ribjem trgu 6labo povpraševanje po ribah. Dovoz morskih rib je bil majhen, v mesto je bilo « Sušaka pripeljano do 150 kg raznih morskih rib. Zaradi mesečine in razburkanega morja je bil na Jadranu slab ribji lov. Na trgu so bile morske ribe precej dražje, ko običajno. Cene so bile: lubini, komarče, trilje po 50 doslale jx>seb-nerrm odboru, ki bo šolam poslal protivrednost v denarju. Denar bodo šole uporabile za šolske kuhinje in za druge socialne namene. Tudi pri nas bi šolska mladina prav gotovo z vn°mo in tako rekoč v lastno zabavo rada izpeljala take akcije, ki bi poleg tega bile lahko izvedene še kot tekmovanje med posameznimi zavodi. I V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Ssmo kvalitetna optika. 1 Jutri Putnikov smučarski izlet na Pasjo Ravan. Najnovejša poročila Podrobnosti o drznem poizkusu angleških padalcev Rim, 14. februarja. AA. (Štefani.) Današnje sj)oročilo italijanskega vrhovnega poveljstva pravi, da jo bila ujeta skupina angleških padalcev, ki so jioskušali uničiti javne naprave v južni Italiji. O tej akciji se izvedo slečb jiodrobnosti: V noči od 10. na 11. februar so se angleški padalci spustil! na jKKlročje Lucanije in Kalabri-je med 22.30 in 2 zjutraj. Ti padalci, ki so bili oboroženi z avtomatičnim orožjem in eksplozivnimi patror.ami, so imeli gotovo namen poškodovati hidravlične naprave v tem področju, ki so veličastna ustvaritev fašističnega režima, s katerimi je omogočen močan razvoj kmetijstva v teh krajih. Di.lje so nameravali porušiti železniške proge, mostove, ceste itd. Ker so se spustili na tla ob slabi svetlobi zaradi gozdnatega predela, so padalci zavzeli vaška posestva in preprečili kmetom, da bi odgovorili na to dejanje. En padalec, ki si je pri skoku poškodoval nogo, je ostal na enem teh jiosestev, kjer so ga kmalu prijeli karabinerji. Da bi prevarili kmete, so angleški padalci vzklikali duceju. Ko so zapustili svojega ranjenega tovariša, ko Angleži odšli k izvirkom, ki dovajajo vodo vsemu sistemu za namakanje polj in pri tem uporabljali topografsko karte, ki so jih imeli pri sebi. Toda v vsem kraju je bil dan alarmni znak, nakar so karabinerji skupaj z milico, policijo in vojaškimi organizacijami fašistične stranke naredili okrog tega kraja obroč, nakar so prišli angleški padalci v težnk položaj. Ker so bili hitro obkoljeni, se angleškim padalcem ni posrečilo izvršiti načrtov in so bili prisiljeni skrivati se po gozdovih, da bi ube-žali ujetništvu. Da bi jih težje opazili, so se razdelili v več skupin v upanju, da se bo nekaterim izmed njih posrečilo prebiti se skozi goste vrste italijanske obrambe in vsaj deloma izvesti svojo nalogo. Toda ta strategija se je pokazala za brez-koristno, ker je bilo skoraj isti trenutek ujetih 11 padalcev, v nekem drugem kraju nekaj kilometrov stran pa še 7. Ta zadnja skupina padal- cev so jo skušala upreti in jo streljala iz mitralje-ske puške na italijansko patruljo, katero so tvorili en karabiner, en jiolicijski agent in en pastir, ki jih jo vodil po gorskih stezah. Angleški jKKlporočiiik je s strelom podrl policijskega agenta In pastirja. Italijanski karabiner je ostal 6am in s svojo puško prisilil padalce, da niso mogli stran od etene, dokler niso prispeli drugi karabinerji. Ko so videli, da jo vsak odpor zaman, so se padalci vdali. Potrebno jo bilo najti tudi drugo skupino padalcev, ki so so razbežali po grmovju. Preganjanje se jo nadaljevalo in kmalu nalo so bili brez muko ujeti tudi ostali padalci, med katerimi je bil tudi en kapitan. Vsi padalci so bili oblečeni v kombinacijo čokoladasto uniformo. Na glavi so nosili letalsko čelado, oboroženi so bili z mitialjeskimi puškami in avtomatičnimi samokresi ter so imeli pri sebi italijanski denar. Angleški padalci so bili poslani na poveljstvo teritorialne obrambe. Japonska upa v Sovjetsko Rusijo Moskva, 14. februarja. A A. (DNB.) Veleposlanik Ošima, ki se nahaja v Moskvi na |x>ti v Berlin, jc sprejel danes popoldne zastopnike nemškega tiska. Na vprašanje časnikarjev, kaj misli o razvoju odnosov med japonsko in SSSR, je Ošima rekel: Med Nemčijo in Sovjetsko zvezo obstoje danes dobri odnosi. Med Nemčijo in Japonsko ohstoji zveza. Zaradi tega je treba smatrati, da se bodo tudi odnosi med Japonsko in Sovjetsko zvezo izboljšali posebno zaradi tega, ker med obema državama ni vprašanja, ki bi povzročalo trenja. In če obstoje dobri odnosi med Japonsko in SSSR, jKitem bo to gotovo korist uvedbe novega reda na svetu. Ošima je poudaril, da bo v času svojega delovanja v Berlinu posvetil vse svoje moči zgraditvi čim tesnejših odnosov med Nemčijo in Japonsko. Celje Smučarske tekme obveznikov telesne vzgoje na Golteh Pod pokroviteljstvom bana dravske honov/ne g. dr. Natlačena bodo medmestne smučarske tekme obveznikov telesne vzgoje iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja namesto pri Celjski koči, kjer so 6nežne razmere neugodne, na Golteh. Včeraj in danes se je odpeljalo s celjskim mestnim avtobusom in savinjskim vlakom ter nalo s poštnim avtobusom v Nova taksa »uporabnina" Maribor, 14. februarja. Ko smo poročali o novem proračunu mestne občine mariborske za leto 1941., smo omenjali, da je predvidena v budžetnem predlogu tudi nova taksa, tako imenovani »uporabnina«, ki se bo pobirala za uporabo javnega sveta in zračnega prostora na področju mestne občine. S proračunom bo predložen občinskemu svetu tudi pravilnik o pobiranju nove takse, ki bo mariborsko javnost gotovo zanimal. Pravilnik se glasi: 1. Vsakdo, ki trajno uporablja javno zemljišče ali zračni prostor nad njim v območju mesta Maribora, plačuje mestni občini mariborski za to uporabo posebno občinsko takso, imenovano uporabnina. 2. Uporabnina je javna davščina in veljajo za odmero in plačevanje isti predpisi kakor za 03tale občinske davščine 3. Oproščena plačevanja uporabnine so državna in banovinska podjetja in njih ustanove. 4. Uporabnina se odmerja po tekočem kilometru prevožene, od mestne občine vzdrževane komunikacije, dalje po tekočem metru cevi, vodov, kablov in naprav, položenih ali nameščenih v javnem zemljišču ali zračnem prostoru nad njim. 5. Vsakdo mora na javni poziv v teku meseca oktobra vsakega leta predložiti mestnemu poglavarstvu tozadevno prijavo. Uporabnina se odmeri in predpiše do konca proračunskega leta za prihodnje proračunsko leto. 6. Mestno poglavarstvo more vsakogar, ki ni predložil ali ni pravočasno predložil v par. 5. predpisane prijave, brez kazenskega postopka kaznovati z globo v iznosu dvakratne višine uporabnine poleg redne uporabnine. 7. V primeru neprijave po določbah par. 5. odmeri mestno poglavarstvo višino uporabnine po uradnih podatkih. Proti tej odmeri ni pritožbe. 8. Uporabnina se plačuje pri mestni blagajni v polletnih obrokih v naprej. 9. Letna uporabnina znaša: a) po tekočem kilometru prevoženih od mestne občino vzdrževanih komunikacij po 1 din, toda najmanj 100 din; b) po tekočem metru napeljav skozi zračni prostor do Hiika porušenega Coveniry ja. Prispela je fs Amerike 5 din, toda najmanj 20 din; c) po tekočem metru voda, cevovoda, kabla, položenega v javno zemljišče do 30 din, teda najmanj 100 din. 10. Mestno poglavarstvo moro uporabnino za jiosameznika tudi pavšalirati. 11. Uporabnina se ne plačuje za naprave, ki zavzemajo površino na javnem zemljišču in za katere veljajo posebna določila. 12. Mestni svet odloča, koliki del od predpisane uporabnine se steka v regulacijski sklad v smislu par. 4. točka 9. in 10. pravilnika o skladu za izvajanje regulacije mestne občine mariborske. Nova taksa bo prizadela tiste, ki uporabljajo javni svet pod zemeljsko površino ali pa zračni prostor nad javnim zemljiščem. V prvi vrsti so to mestna podjetja, ki jih bo uporabnina najbolj zadela. Mestna podjetja so lastnik vseh kablov, cevovodov itd. pod mariborskimi cestami, le telefonske kable ima poštna uprava, ki pa je kot državna ustanova po pravilniku te takse oproščena. Uporabnino za uporabo cest pa bodo plačevali od vozil samo avtobusi. Uporaba zračnega prostora pa je mišljena same za napeljave, ki so pa po večini last mestnega električnega podjetja. Neznaten del napeljav je last zasebnikov. V poštev prihajajo pa predvsem lastniki radijskih anten, ki so izpeljane čez ulice ene strehe na drugo. Če bo taksa bolj občutna, bodo gotovo lastniki anten svoje napeljave namesto čez cesto rajši napeljali od enega dimnika na drugega vzdolž ulice. Mariborsko gospodarsko življenje z novo takso ne bo občutno prizadeto. * m Inšpekcija načelnika ministrstva za šume in rude. V Maribor je prispel v družbi šefa šumar-skega oddelka banske uprave inž. Božiča načelnik ministrstva za šume in rude prof. dr inž. Alfonz Kavders iz Belgrada. G. načelnik je v Mariboru ijvršil inšpekcijo šumarskega oddelka okrajnega načelstva ter nižje gozdarske šole. Z rezultatom teh inšpekcij je bil izredno zadovoljen ter je zlasti pohvalil delo in red na gozdarski šoli. m Ponarejeni kovanci po 10 ln 20 din so se pojavili v Selnici ob Dravi. Novec za 10 din je našel občinski tajnik v svoji blagajni, za 20 din pa je bil zamenjan v Brudermanovi mesnici. m Znamenje časa. Mesto vročevalca pri okrajnem sodišču v Mariboru je že dolgo izpraznjeno in razpisano. Javilo se je že nešteto interesentov, ko pa so zvedeli, da znaša mesečna nagrada samo 250 din. ga ni še nobeden hotel sprejeti. Sodišče je zaradi tega še vedno brez vročevalca, katerega pa jako pogreša. m Izdatki za splošno mestno npravo so v novem proračunskem predlogu predvideni sledeče: Bolniški stroški 37.500, zdravila 45.000, bolniško in penzijsko zavarovanje 150.000, vzdrževanje mestnih poslopij 199.750 (v tem znesku je določenih 11 tisoč 250 din za zavarovalnino gledališča in mestne blagajne, 131.250 din kot prispevek mestnim podjetjem za vzdrževanje poslopij, ki jih mestno poglavarstvo uporablja. 5000 din za vzdrževanje uradnih prostorov, 2250 din za navijanje stolpne ure ter 50.000 din kot prispevek sreskim načel-stvom za vzdrževanje uradov), za čiščenje uradnih prostorov 18.750 din, za kurjavo 34 780 din, za najemnino urad. prostorov 19.880, za pisarniške potrebščine 239.200 din, za pošto in telefon 45 000 dinarjev, za potnine 26.250 din, za službeno obleko 24.650 din, za odgonsko postajo in policijske zapore 21.150 din. za reprezentanco 7200 din, za pravno zastopstvo 7500 din, za telesno vzgojo 50.000 din, za dostavljanje in pobiranje mestnih davščin 280 tisoč 500 din, skupno tedaj 1.319.600 din ali 2.34% celotnega proračuna ter za 214.860 din manj, kakor je bilo predvideno v tekočem proračunu. m Zdravniško službo vrši za člane OUZD v nedeljo dr Stopar Ludvik, Studenci, Kralja Petra cssts it. 39, Mozirje izredno lepo število obveznikov iz omenjenih mest. Z udeleženci sta se odpeljala tudi prof. Dohovišek iz Ljubljane, zastopnik ccljske mestne občine g. prof. Bitcnc ter drugi. Tekme se prično že danes popoldne in bodo trajale tudi v nedeljo. Tekme bodo borbene, zato vabimo vse izletnike, smučarje in prijatelje lepih Golt, da pohitijo in prisostvujejo zanimivim borbam naših obveznikov. Ljubljanski župan dr. Adlešič je poklonil za zmagovito patrolo pri medmestnih tekmah krasno zlato palico. Palica je prehodno darilo. * c Opozorilo potnikom s savinjskim vlakom. Pri-čenši s ponedeljkom, 17. t. m izostane na progi Celje—Velenje vlak z odhodom iz Celja ob 20.43 Namesto njega bo vozil samo ob delavnikih vlak z odhodom iz Celja ob 1905 in s prihodom v Velenje ob 20.13. Vlak z odhodom iz Celja ob 20.43, bo vozil iz Celja v Velenje v bodoče samo ob nedeljah in praznikih. c Rdeči križ ima občni zbor v sredo, dne 19 februarja v sejni dvorani mestnega poglavarstva. c SK Jugoslavija ima v nedeljo ob 9 dopoldne v klubskih picostorih v Delaviki zbornici svoje redno letno zborovanje. c Oblačilna skupina ZZD v Celju ie imela svoj redni letni občn izbor. Iz poročil je bilo razvidno marljivo in skrbno delo odbomic te skupine, ki je orala ledino v Celju. Volitve odbora so pokazale, da hoče skupina začeti z mladimi močmi in delovati neuklonljivo in vztrajno naprej. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima v nedeljo dr Čerin, Prešernova ulica. c Smrtna nesreča. V celjski bolnišnici je umrl 18-letni Stanko Hribar izpod Sv. Katarine nad Št. Pavlom pri Preboldu. Pred dnevi je peljal divji kostanj v Trbovlje. Med vožnjo se je zvrnil nanj voz in mu zdrobil lobanjo. Naj v miru počival Slovenj Gradec Naše gibanje. Bivši poslanec g. Theuerschuh je zadnji čas sklical širše seje zaupnikov JRZ, od katerih se je minulo soboto zvečer ena vršila v Slomškovem domu v Šoštanju. Seja je bila namenjena za krajevni organizaciji JRZ Šoštanj in Topolšica. Vkljub pozni uri in zimi je bila udeležba zelo lepa. Nad 120 zaupnikov obeh krajevnih organizacij je šh zadnjega kotička napolnilo društveno sobo DoMM. — Naslednje jutro, to je v nedeljo, se je vršila seja zaupnikov JRZ v št Andražu pri Velenju. Tudi tu je bil obisk zelo iep. Nad 100 zaupnikov je napolnilo prostore pri Biagotinšku. — Isti dan popoldne je g. Theuerschuh predaval v okviru prosvetne ure pri Prosvetnem društvu v Šoštanju o pok. našem voditelju dr. Antonu Korošcu Predavanja, po katerem se je predvajal film o pogrebnih svečanostih našega velikega pokojnika, se je udeležilo okrog 600 ljudi ter je bila dvorana * Slomškovem domu do-malega polna. — V nedeljo, dne 2 marca nas namerava obiskati naš novi voditelj g. dr. Fr. Kulovec, kateri bo imel dopoldne sestanek zaupnikov v Slovenjem Gradcu, popoldne pa v Šoštanju. Draginjske doklade. Na prošnjo delavstva je podjetje tovargjs, kos Kollner & sin v Slov Gradcu povišalo plače odnosno draginjske doklade vsem svojim delavcem. Poročeni delavci so prejeli za mesec januar po 200, samski pa po 100 din draginjske doklade odn poviška. To podjetje je sedaj od meseca oktobra lanskega leta že vdrugič povišalo plače svojemu delavstvu, kar pač mora biti zgled vsem drugim podjetnikom v tukajšnji bližini, zlasti pa sosednjemu podietniku tovarne meril, Iv Mikoliču, ki se še ni spomnilo niti enkrat ne, da bi povišalo mezde svojemu delavstvu, razen samo toliko, kolikor je to določeno po minimalnih mezdah. Pa se je lansko leto ta čas g. podjetnik razburjal, češ saj plača po minimalnih mezdah, ko emo ga v aašem listu označili, da ima delavstvo te tovarne najnižje plače. Ti nesrečna zguba, kakšna si.,.«!? Litija Krajevna protituberkulozna liga ima v nedeljo ob četrt na 12 v dvorani na Stavbah občni zbor. Kranj Danes v Ljudskem domu. Popoldne oh 3 otroška predstava »Snegulčica« za tukajšnje ljudske šole Zvečer ob 8 bodo zapeli zabavno opereto »Mežnar-jeva Lizika«, ki io io bo Prosvetno društvo ponovilo v nedeljo, 16 t m. ob 4 popoldne Prihitite, da se nasmeiete in za dva uri pozabite na vsakodnevne skrbi. Vstopnice dobite v predprodaji pri »Hinkotu« v nedeljo dopoldne pa v Ljudskem domu. Strma A >SLOVENBC<, soKofa, TS. februarja 194T. Stev. 38. KULTURNI OBZORNIKI ——^—rt-i.huiui.iiih ii —————M—i—— Minister Ivan Hribar -častni doktor slovenske univerze Danes dopoldne bo z vso slovesnostjo na uni-verzi kralja Aleksandra v Ljubljani proglašen za častnega doktorja prava znani slovenski politik, bivši minister in kraljevi namestnik, senator Ivan Hribar za zasluge, ki si jih je kot politik in dobrotnik pridobil za slovensko univerzo. Letos dopolnjuje dr. h. c. Ivan Hribar devetdeset let ne- umornega dela v slovenskem javnem življenju. Kot uradnik banke Slavije ter ravnatelj njene podružnice v Ljubljani, v katere službo je vstopil že 1. 1870., se je vedno udejstvoval v slovenskem javnem življenju kot politik, ki je gledal svoje vzornike v Mladočelrh ter se je zato priključil, oziroma pomagal tvoriti liberalno stranko na Slovenskem, katere eksponent je bil kot dolgoletni ljubljanski župan. Izšel je iz vseslovanske struje, imel vedno najtesnejše stike z vsemi Slovani, zlasti s Čehi in Rusi, ter je tudi mnogo prevajal iz slovanskih književnosti, zlasti iz ruske, katero prevaja še v svojih poznih letih tudi sedaj. Največ zaslug si je pridobil kot dolgoletni član ljubljanskega občinskega sveta (od 1. 1832. do 1. 1910.) Stoletnica smrti Laze Kostiča V sredo. 12. februarja, je poteklo sto let, kar je bil v Koviiju, na tleh ravne Bačke, rojen najizrazitejši predstavnik romantizma v srbskem pesništvu. Laza Kostič. Njegovo življenje je sorazmerno burno in v nemajhni meri odgovarja času, v katerem je živel. Po končani ljudski šoli v domaČem kraju je hodil v pančevsko realko in novosadsko in peštansko gimnazijo. Po končani srednji šoli se je odločil za pravo, ki ga je tri in dvajsetleten končal na peštanski univerzi, dočim je dve leti kasneje (1806) tudi doktoriral. Napredoval je naglo, saj je bil njegov oče avstrijski častnik in znana osebnost. Se istega 1800. leta je postal profesor v Novem Sadu, že prihodnje leto pa je zavzel donosno mesto »velikega helež-nika«, ali kakor bi danes pri nas dejali prvega občinskega tajnika v Novem Sadu. Čez dve leti pa je z osem in dvajsetimi leti poslal že predsednik mestnega sodišča. Kostič je vidno posegal tudi na politično polje. Posebej je treba podčrtati njegovo sodelovanje v mladinskem gibanju sedemdesetih let, kasneje pa je bil večkrat zapovrstjo izvoljen za poslanika cerkveno-narodnega zbora v Sremskih Karlovcih, pa tudi narodni poslanec v peštanskem parlamentu je bil. Kasneje (1870) je vstopil celo v diplomatsko službo kot tajnik srbskega poslanstva v Petrovgradu. Aktivno se je pečal tudi s časnikarstvom in bil urednik tako v Belgradu kakor tudi na Cetinju, kjer je preživel nekaj let. Konec svojega življenja je prebil v Somboru, umrl je pa 10. decembra 1910 na Dunaju, kamor se je prišel zdravit. Kostič je zgodaj posegel na književno polje in bil svoje čase znan in priznan za najboljšega živečega srbskeea pesnika. Prve njegove pesmi so nastale še v gimnazijskih klopeh. Sploh je treba pribiti, da je prav zgodnja njegova lirika umetniško največ vredna. Kasneje je postajal vedno bolj bombastičen, dostikrat nerazumljiv, pnsiljeval je jezik in ni čudno, če so se kasnejši najvplivnejši srbski književni kritiki, tako zlasti I.jubomir Nedič in Jovan Skerlič, tako negativno izrazili o njegovih pesmih. Kliub vsemu pa je le treba priznati, da ima tudi Kostič precej pesniškega talenta (to nam izpričuje prav knjiga njegovih pesmi, ki jih je pred nekaj meseci izdala za ta jubilej Srbska knj. zadruga) in nekaj kar dobrih pesmi. Res pa je. da je preveč pisal, pesmi namreč, da je pesnišsi fantaziji in licencam, ki ji sledijo, preveč popustil vajeti in dostikrat ustvarjal jezik, ki ni ne logičen, ne razumljiv, ne lep. Njegova lirika pa je v glavnem ljubezenska in rodoljubna, dočim ima tudi nekaj filozofskih pesmi in pa balad v žanru našecfl Aškerca. Razen pesmi je v mladih letih napisal tudi nekaj novel, ki so prav tako polne romantičnega navdušenja, fantastičnosli. pa tudi posiljevanja jezika. Vendar v pripovedništvu ni dosegel posebnih uspehov. Pač pa je treba priznati njegovo delo na dramalskem polju. Komaj dva in dvajsetleten je napisal »Maksima Crnojeviča«. dramo, ki jo smatrajo za najboljše dramatsko delo srbskega romantizma (1863). Vsebinsko je delo naslonjeno na znano srbsko narodno pesem »Ženitba Maksima Crnojeviča<, ki je navdušila še nekatere druge književnike, tako med Srbi zlasti Steriio Po-poviča. pa Ootheja in kasneje n«mšknga pesnika Fingerja. Pripomniti je treba, da najdemo prav Kosličevega »Maksima Crnojevičn« še dandanašnji na marsikaterem srbskem gledališkem repertoarju. Kasneje je Kostič napisal še dramo »Pera Segedinae« (igran prvič 1882. natisnjen v celoti istega leta v Noveni Sadu). V tej drami je prikazal postavo upornika Segedinca iz začetka XVIII. stoletja pod avstrijskim jarmom. Delo je zodovinsko. bolj pomembno po svoji politični strani in osti kakor v čisto književnem smislu. Na Cetinju pa je izšla njegova »Gordana* (1800), vsebinsko posneta po narodni pesmi, ki pa v vsem zaostaja za omenjenima dvema deloma. Marsikdo bo vprašal, kaj l> Kostiča napotilo, d« se je v toliki meri lotil dramatike. Takoj je treba odgovoriti, da ie bil vzrok temu naiveč studii Shakespearea. In to je tretja velika, lahko bi se reklo neprecenljiva književna zasluga: in župan (od 1. 1896. do 1910.), ko je prepustil županovanje svojemu prijatelju in somišljeniku dr. Ivanu Tavčariu. Prenovil je Ljubljano po potresu, oživotvoril plinarno, vodovod, elektrarno, električno cestno železnico, prvo ljudsko kopališče, zgradil Zmajski most. Bil je poslanec v kranjskem deželnem zboru (zastopnik Ljubljane). Veliko se ie potegoval za vrhniško železnico in jo zgradil. Posebno energično pa je zastopal poslovenjenje uradov ter je gojil slovenski jezik z vso močjo in ga uvajal v šole, ki jih je zidal. Posebno mnogo pa se je izpostavljal v borbi za slovensko univerzo: govoril je za ustanovitev univerze v Ljubljani že 1. 1898., predlagal .izbor deputacije, ki jo ie vodil v zadevi univerze k cesarju leta 1901, in k naučnemu ministru. Tedaj ta njegova akcija ni dosegla polnega uspeha, vendar pa so bili že tedaj postavljeni temelji za poznejše vseučilišče, kajti deželni odbor je sklenil izšolati posebno število profesorjev, ki bi takoj lahko prevzeli in so tudi prevzeli študij po prevratu. Po voini je bil pod- " jubl........ Slovenci srbsko radikalno stranLo. Bil je kraljevi namestnik za Slovenijo ter polnomočni minister kot poslanik v Pragi. L. 1925. se je umaknil iz političnega življenja, vendar se je zopet pojavil v njem kot senator. Pozneje je kot senator prestopil k JRZ in imel kot tak znane govore o slovenski univerzi in zahtevi po slovenski akademiji znanosti in umetnosti. S temi govori in s svojim položajem je pomagal reševati in udejstviti to, že staro zahtevo njegovega političnega delovanja. Sedaj se mu univerza izkazuje hvaležno za njegovo prizadevanje in za vse njegove nastope, ki jih je kot predsednik Narodnega sveta v Ljubljani, bil član Narodnega veča v Zagrebu ter je organiziral med politični človek napravil za slovensko univerzo. Toda tudi kot privatnik je vedno podprl slovensko univerzo, akademijo in podobna znanstvena in umetnostna društva. Slovensko univerzo predvsem z obilnim darilom njegove ogromne slovanske knjižnice, ki jo je takoj ob otvoritvi podaril slovanskemu seminarju slovenske univerze. Da je sedaj slovanski seminar tako popoln v slovenskih stvareh, je v veliki meri zasluga g. Ivana Hribarja in njegovega mecenskega daru. Zato je opravičen sklep ljubljanske univerze, da je starega polilika, devetdesetletnika g. ministra Ivana Hribarja izvolila za svojega častnega doktorja ter ga s tem počastila kot takega, ki ima zasluge za njeno ustanovitev, obstoj in razvoj. Naj živi h. c. dr. Ivan Hribar, naj živi slovenska univerza in njeni podporniki! da je namreč Srbe v veliki meri seznanil z največjim dramatičnim genijem sveia. Kar je pri nas storil n. pr. Cankar, to je še v večji meri dosegel pri Srbih Kostič. Kot izrazit predstavnik Sturm und Drang periode v srbski književnosti se je Laza Kostič z vso močjo oklenil Shakespearea. Znana je svečana proslava tristoletnice njegovega rojstva 1864. leta v Novem Sadu. Prevajal je pa po vrsti: »»Romea in Julijo« komaj osemnajstle-ten (1859), pa »Riharda III.« (1864), »Hamleta« (v knjigi v Mostarju 1003). Obenem je tudi Veliko pisal o velikem anglosaksonskem dramatiku, tako zlasti o »Romeu in Juliji« (1866, 1907). Ko smo že pri njegovih prevodih, je treba omeniti tudi njegov prevod »Ilijade«, katerega se je lotil še v mladosti in ga je kasneje nadaljeval. L. 1865. pa je izdal v srbskem prevedu znano delo Bul-werjevo: »Zadnji dnevi Pompejev«. Deloma je prevajal ludi iz madžarščine. Zaradi polnosti podobe je treba omeniti, da je Kostič napisal tudi nekaj brošur in pamfletskih del, tako zlasti proti pesniku Branku Radičeviču (1885) in Zmaiu-Jova-noviču (1902). Vendar mu ta dela ne delajo časti. Glavne njegove zasluge so, da so Srbi sorazmerno zgodaj, prej kakor Slovenci ali Hrvati, spoznali velikega Shakespearea. Prevajal je njegova dela v jambih, kar pomeni novost v srbski metriki sploh. Precej vrednosti je pa tudi v njejjo-vih dramatskih delih, zlasti v »Maksimu Crnoje-viču« in pa v posameznih pesmih iz prve dobe njegovega pesnikovanja. T. P. Razstava karikatur V. Kondorja V razstavnih prostorih palače Bata v Ljubljani bo v nedeljo odprl razstavo svojih karikatur znani svetovni karikaturist Vladislav Kondor, ro- dom iz Murske Sobote. Leta 1925 je šel v svet in se ves čas preživljal z risanjem karikatur. Prepotoval je Evropo in Južno Ameriko ter Severno Afriko. Povsod je bil sprejet pri najbolj znanih osebah ter jih je karikiral. Tako je karikiral švedskega kralja, Trockega, štiri maharadže, Sonjo He-nie, Šaljapina. Willi Fritseha itd. Zdaj se je mudil pol leta v Bolgariji, kjer je karikira! več vodilnih osebnosti, tako ministrskega predsednika Filova ter vse ministre, tudi min. Bagrjanova, Popova itd. Časopisi so pisali mnogo o njem in njegovi razstavi. Sedaj se je vrnil v Prekmurje, kjer je imel v Murski Soboti razstavo karikatur, ki jih je prinesel s seboj s potovanja ali ki jih je naredil doma. V Ljubljani bo razstavil preko 200 karikatur v prostorih Bate vnedeljo ob 11 dopoldne. Razstava bo odprta do 2. marca od 9 do 12 ter od 2 do 6 vsak dan, v nedeljah pa samo dopoldne od 10 do 1. Vstopnina 5 din, dijaki 2 din. * Izdaja italijanskih klasikov izhaja pri založniku Garzantiju. Tiskali bodo v 70 zvezkih vse italijanske klasike od svetega FrančiJka (»Fiorelti«) do najnovejših Izšli bodo v treh »erijah: pesniki, esejisti, pripovedniki in odreka dela. Doslej sta izšla poleg Manzoniia še dva zvezka. Izdaja hoče. po namenu založništva, ustreči vsem trem zahtevam modernih izdaj: ekonomičnosti (kljub solidni opremi slane zvezek le po dvajset lir), popolnosti (uglajen jezik, stvarno in imensko kazalo ter razlaga manj Kako je Uvel Kant Vstal je zjutraj ob petih, naj je bilo pozimi ali poleti, v petek ali avetek. Svojemu staremu služitelju je naroČil, da mora biti z njim strog, če se ne bi hotel takoj dvigniti, kadar ga je zbudil. Sedem ur spanja je bilo po njegovem mnenju dovolj. Živeti pa je treba redno, to je prvi pogoj za zdravje, je dejal. Ko se je oblekel, je šel takoj v svojo študijsko sobo, kjer ga je čakal skromen zajterk: slab čaj In pipa tobaka. Bil je velik prijatelj kave, pa je vendar trdil, da je škodljiva. Zato se je je izogibal. Do sedmih je pregledal svoje predavanje, nato pa je šel na univerzo, in sicer tako točno, da so Konigsberiani lahko po njem naravnavali ure. Ob desetih je navadno prišel domov, sezul čevlje in »i nataknil copate, nato pa do enih študiral. Pri kosilu je imel navadno goste. Večkrat se je pripetilo, da so se razvneli po kosilu ognjeviti razgovori in takrat so ostali pri mizi večkrat tudi do šestih zvečer. Po kosilu je šel na kratek sprehod. Šel je po tako imenovani filozofski poti, se vsedel na klop in se zamislil. Ker so ga ljudje večkrat nadlegovali, je začel menjavati svojo običajno popoldansko pot. Poleti je hodil zelo počasi, ker se je ogibal potenja, češ da mu škoduje. V zadnjih letih se je omejil na bližnji kraljevski vrt, pa še tja je hodil le, kadar je bilo zelo ugodno vreme. Na promenade je najrajši hodil sam. NajpriljubljenejSi človek mu je postal neprijeten, če se mu je na sprehodu pridružil. Ko je prišel domov, je čital, večerjal, točno ob desetih pa je legel k počitku. Tako je potekel pri njem dan za dnem in nihče ga ni mogel pripraviti do kake spremembe dnevnega reda. Mogoče mu je res tako redno življenje pomagalo, da je kljub slabi telesni moči dosegel lepo starost 80 let. Število porodov v Nemčiji raste Statistika dokazuje, da porodi v Nemčiji stalno naraščajo. Leta 1933 je bilo v Nemčiji 971.000 ali 14.7 porodov na 1000 prebivalcev. L. 1936 je bilo 1,279.000 ali 19 porodov na 1000 prebivalcev, leta 1939 pa 1,407.000 ali 20.3 porodov na 1000 prebivalcev. Ta statistika se nanaša na staro področje rajha. Pravijo, da je bilo od leta 1933 rojenih 2,250.000 otrok več, kakor so pričakovali po številkah iz prejšnjih statistik. 15.157 strokovnih zdravnikov v Nemčiji Po statistiki iz leta 1940 je bilo v stari Nemčiji, torej brez priključenih vzhodnih pokrajin Operacija srca je uspela! LIoyd Oalitz je dobil pri lovu za nekim zločincem vhodljaj t srce. V Detroitu ga je operiral zdravnik, ki f(a vidimo na sliki in je uspel 15.157 strokovnih zdravnikov, kar pomeni 22% vseh nemških zdravnikov. Če primerjamo to število s starimi številkami, opazimo, da pada. Nadalje vidimo tudi, da odpade največje število zdravnikov specialistov na interniste, kirurge in specialiste za ženske bolezni. Znatno je naraslo tudi število rentgenologov in urologov. Tudi Turčija ho razstavljala v Leipzigu Na letošnjem pomladanskem velesejmu v Leipzigu bo razstavljala tudi Turčija. V palači Ring-Messhaus bo imela razstavljene turške preproge, narodne vezenine in še nekatere druge predmete. ŠPORT Spored zimskošportnega tedna v Ga-Pa Spored zimskošportnega tedna v Ga-Pa, ki se je včeraj pričel in na katerem sodelujejo tudi naši smučarji, drsalci in hokejski igralci, izgleda takole: Petek (14. II.) ob 9 tek na 18 km, ob 20.30 hotej in umetno drsanje. Sobota (15. II.) ob 11 smuk za ženske in moške za prvenstvo Nemčije, ob 15 skoki za kombi-naoijo, ob 20.30 hokej in umetno drsanje. Nedelja (16. II.) ob 10 slalom za moške in ženske za prvenstvo Nemčije, ob 14 skoki z velike skakalnice, ob 16.30 hokej in umetno drsanje, ob 19 družabni večer tekmovalcev. Ponedeljek (17. II.) ob 9 tek reprezentančnih štafet štirikrat 10 km. Sreda (18. II.) ob 15 hokej švica-Jugoslavija, ob 19.30 hokej Švedska-Romunija in za tem Nem-čija-Slovaška ter umetno drsanje. Četrtek (19. II.) ob 10.30 hokej Nizozemska-.Tugoslavija, ob 15 hokej Madžarska-Slovaška, ob 20 hokej Italija-Švedska in umetno drsanje. Petek (21. II.) ob 9 umetno drsanje, ob 10 hokej Nizozemska-Švica, ob 15 hokej Italija-Romu-nija, ob 20 hokej Nemčija-Madžarska ter umetno drsanje. Sobota (22. II.) ob 9 tekmovanje v teku na 18 km, tekmovanje v streljanju na ledu za prvenstvo Nemčije ter v umetnem drsanju za ženske, ob 15 mednarodna prireditev v umetnem drsanju, ob 20 hokej in mednarodna prireditev v umetnem drsanju. Nedelja (23. II.) ob 8 drž. štafete na štirikrat 8 km, ob 10.30 skoki z male skakalnice in borba za tretje mesto mednarodnega turnirja v hokeju na ledu, ob 15 finale mednaicdnega turnirja v hokeju na ledu in prvenstvo Nemčije v umetnem drsanju za ženske, ob 20.15 družabni večer. Smučarske tekme planinskega polka v škofji Loki Smučarske tekme vojakov planinskega polka v Škofji Loki so se nadaljevale s patrolnim tekom na 30 km, katerega se je udeležilo devet patrol. Tekme so se pričele na povelje komandanta polkovnika g. Kociča: prisoten pa je bil tudi brigadni general g. Lukič. Vsaka patrola obstoji iz vodje, pomočnika vodje in dveh vojakov, zadnji trije so opremljeni z orožjem, kajti na koncu druge tretjine proge je pripravljeno strelišče, kjer morajo trije tekmovalci streljati. Za vsakega tekmovalca je bil pripravljen na strelišču prostor, od koder je moral pogoditi 150 m oddaljeni cilj — balonček. Pripominjamo, da se primeri, da ne zadene balona; za vsak tak balonček patroli prištejejo tri minute. Vsaka patrola ima tri balončke. Rezultati: 1. patrola št. 2 (ppor. Primožič, podnar. Pavlič, redov Zupančič in redov Slokar — čas 3,36.03; 2. patrola št. 6 (ppor Veljkovič, podn. Pripe-Ijaš, kaplar Tkalec in redov Boiovič — čas 4,07.46; 3. patrola št. 9 (por Crnobori. nar. Babič,J