IVO SAMEC - PREDSEDNIK OPERATIVNEGA ŠTABA:
»Ljubljančani se zavedamo, da brez čistega zraka in vode jutri ne bo zdravja«
Ljubljana z obmocjem petih obcm pred-stavlja enoten komunaien, urban in življenj-ski prostor. Zato sta tudi varovanje in iz-boljšanje okolja - predvsem zraka in vode — nalogi vseh Ljubljančanov. Tokrat, ko se ponovno odločamo o zbiranju sredstev za zaščito teh življenjskih dobrin iz svojega žepa - s samoprispevkom, se odločamo za dobrobit jutrišnjega dne in naših otrok. Re-ferendumska odločitev za samoprispevek predstavlja le nadaljevanje tistega našega »za«, s katerim smo v preteklih petnajstih letih obogatili Ljnbljano za množico otro-ških vrtcev, osnovnih šol, domov za ostare-le, zdravstvenih domov..., in podaljšuje našo odločenost za solidarao reševanje skupnih težav. V javni razpravi (njen prvi del bo trajal do 27. septembra) se pojavljajo različna vprašanja, predlogi, pobude in mnenja. IVO SAMEC, predsednik opera-tivnega štaba za izvajanje samoprispevka IV. pri Mestni konferenci socialistične zve-ze, nam je osvetlil nekatere med njimi.
Ne le izboljšanje okolja, ampak tudi preživetje v izrednih razmerah
Projekte, ki jih predvideva prograrri četr-tega samoprispevka - ekološka sanacija ter-moelektrarne in toplarne Ljubljana, gradnja povezovalnega sistema mestnega vodovoda in lokalnih vodovodnih sistemov ter njihova sanacija, izgradnja kanalizacije, osrednje či-stilne naprave, odlagališča komunalnih od-padkov, komunalna sanacija grajskega po-bočja, ter komunalna ureditev prometnega središča ob ljubljanski potniški postaji — vse bi lahko imenovali »projekte preživetja«.
»Ne le preživetja v normalnih temveč tudi v izrednih razmerah,« je dejal Ivo Samec. »Kar spomnimo se precejšnje požarne in potresne ogroženosti Ljubljane, primerov razlitja strupenih tekočin v podtalnico ter ¦ grozljivih posledic černobilske katrastrofe, ko je oporečna voda iz lokalnih črpališč povsem zatajila in jo je bilo treba dovažati iz centralnega vodovodnega sistema. Res je, da živi na primestnem področju le 15 odstot-kov Ljubljančanov, a ne smemo pozabiti, da prehranjujejo celo mesto, ob morebitnih ne-
srečah pa bi bilo v okolico Ljubljane evaku-irano tudi vse njeno prebivalstvo,« je dodal Ivo Samec. In če so pred leti po načelu solidarosti in vzajemnosti tudi prebivalci pri-mestnih zaselkov plačevali komunalni dinar za izgradnjo centralnega mestnega vododo-vodnega sistema, je prav, da se jim slednjič ta denar tudi povrne z zdravo pitno vodo.
Zakaj samoprispevek?
Eno pogostejših vprašanj, ki se pojavljajc v razpravah, je tudi: zakaj naj se tako po-membne naloge s področja varovanja in iz-boljšanja okolja financirajo prav s samopri-spevkom in ne iz sredstev, zbranih po redni poti. »Najprej povejmo«, je dejal Ivo Sa-mec, »da pri nas nimamo nekakšnega ,dr-žavnega' denarja, ki bi ga lahko porabili v ta nemen, čeprav nekateri mislijo drugače. De-nar, ki bi ga po samoupravno dogovorjeni poti ter s cenami, ki še zdaleč niso ekonom-
ske, zberemo, velikokrat ne zadostuje niti za uresničitev rednih nalog. Kar spomnite se, s kakšno težavo poteka v združenem delu podpisovanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov sisov materialne proizvod-nje, med njimi tudi komunalne. Za nameček predvidevajo naloge, zapisane v srednjeroč-nih načrtih, stoodstotni pristop in tudi priliv sredstev. Morda bi predvidene objekte sa-moprispevka IV. zgradili in financirali tudi po redni poti, a z dolgim zamikom tja v leto 2000! Mi pa potrebujemo zdravo vodo in čist zrak tu in zdaj!«
Predlog programa četrtega Ijubljanskega samoprispevka, s katerim bi predvidoma zbrali okoli dvajset milijard dinarjev (to predstavlja polovico potrebnih sredstev za uresničevanje programa, ostala pa bi bila zagotovljena iz rednih sredstev in posojil) omogoča, da bi bili pereči Ijubljanski ekolo-ški problemi rešeni že v naslednjih petih letih ali — zaradi nujne faznosti izgradnje — v začetku naslednjega srednjeročnega ob-dobja. Tako bi ostal marsikakšen komunalni dinar tudi za potrebe krajevnih skupnosti, ki jim zdaj ni moč ustreči.
Uspehi dosedanjih treh samoprispev-kov so porok četrtemu
V drugem delu javne razprave, ki bo trajal od začetka oktobra do 5. novembra, ko bo mestna skupščina sprejela sklep o razpisu referenduma, bo vsaka načrtovana naložba temeljito predstavljena s svojimi tehničnimi lastnostmi, ceno, finančno konstmkcijo in faznostjo izgradnje. Zato so bojazni o nedo-slednem uresničevanju programa odveč. »Zaupanje delovnih ljudi in občanov Ljub-ljane lahko gradimo tudi na čistih računih dosedanjih treh samoprispevkov,« je dejal Ivo Samec.
Omenimo le rezultate tretjega samopri-spevka. Od 36 objektov, ki jih predvideva sprejeti odlok, je zgrajenih in predanih upo-rabnikom 24 objektov. Pet (Mladinsko kli-matsko zdravilišče v Rakitni, porodnišnica, ter osnovne šole: Kolezija, Danile Kumar in A. Jakhla) jih je v gradnji. Dva objekta: zdravstveno postajo Skofljica in vrtec na Lavrici bomo začeli graditi letos. Pet objek-tov (2 zdravstvena domova in 3 vrtci) pa bomo začeli graditi v letos začetem srednje-ročnem obdobju, skladno s srednjeročnimi programi sisov družbenih dejavnosti. Zamik sta povzročila zakonodaja, ki je prepovedala negospodarske naložbe in tako tudi sofinan-ciranje objektov samoprispevka, ter zamik v izgradnji stanovanjskih sosesk.
Ljubljančani se zavedajo, kot kažejo dose-danje razprave, da brez ekološke sanadje zraka in vode, jutri ne bo zdravega življenja, zato podpirajo ekološko naravnanost četrte-ga samoprispevka.
VIDA PETROVČIČ