PoStnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312.
V Uubllanif 24« novembra 1927« stev.is.letniklxvhi <§oi. 1.1927/28.).
Stanovsko poliftISko glasilo UJU. - Poveriemšfvo Uubliana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
ia »izoMa.
Ko se je minulo poletje pripravljal v po« verjeništvu naš samoizobraževalni tečaj, ni nedostajalo skeptičnih glasov proti njemu.
Konservativni duhovi so se dvignili, češ, tako počenjanje skriva v sebi nevarne, sko« roda prevratne namene; ekstremisti v naših vrstah pa so dejali, da je vse prizadevanje prazno in smešno, v svojem bistvu v resnici skrajno reakcionarno. Tako so stvar opre« delili načelni duhovi. Manj nacionalni so pa našli svoje ugovore. Nekateri so trdili, da je znanost nekaj tako vzvišenega, da se ji uči« telj ne sme bližati obutih nog, drugi so hoteli vedeti, da bi učitelj rad učitelja poučeval.. Prav vsi najglasnejši govorniki proti novo« sti pa so izjavljali, da je početje odveč in nepotrebno.
Ko bi bili ugovori obveljali, se samoiz« obraževalni tečaj ne bi nikdar vršil, pravza« prav se ne bi niti smel vršiti. Toda tečaj se je vršil in udeležba je bila nepričakovano velika. Ne le to! Kakor je imel samoizobra« ževalni tečaj svoje napake, vendar ni nihče odšel ž njega s prepričanjem, da je bil ne« potreben. Tudi skeptiki in pesimisti so pri« spevali, da je tečaj uspel in da se je doka« zala potreba samoizobraževalnega dela med nami. Tako so se z dejanjem podrli prvi, najnevarnejši predsodki, predsodki, ki izvi« raja'iz prirojene človekove konservativnosti.
Z uvedbo samoizobraževalnega dela po« verjeništvo prav gotovo ni hotelo uvajati nekakega učenjaštva med nami. Povdariti je hotelo le, da je »uradna« izobrazba učitelj« stva absolutno nezadostna, ako hoče stan stati kolikortoliko na višku pri svojem učnem delu v šoli 'in v ospredju s svojim de« lom v javnosti. Kdor sam ne zna dovolj, v javnem življenju ne bo mogel določati prav« ca. Drugo, kar je poverjeništvo hotelo, je, da postani učiteljevo znanje praktično. Le to, kar poznamo do dna, ima resnično vred« nost, le to torej, kar se more v življenju neposredno uporabiti. To resnico je pokazal že Baoon Verulamski, pa jo je pri nas poko« pala nemška vseznalostna duševnost.
Podtikanje je, ako se je poverjeništvu ugovarjalo, da se ž njegovo metodo samoiz« obraževalnega dela ne bo nikdar dosegla kakršnakoli izobrazba učiteljstva. Poverje« ništvo ni nikdar hotelo svojim organiziran« cem vlivati učenosti v glavo. Tako neresno vodstvo slovenske učiteljske organizacije ni. Ddbro ve, da je znanje najprej sad lastnega truda, lastnega dela. Izvrstni učitelji morejo vplivati na znanje nekoga, toda odločilna je vedno lastna delavnost. Tudi v našem na« rodu je mnogo 'osebnosti, ki so samo kot autodidakti pridobili, kar znajo in vedo.
Ako je, poverjeništvo pričelo samoiz« obraževalno akcijo, je s tem hotelo dati le pobudo za podrobno zasebno delo. Ne dela si nikakih iluzij, da bo ta pobuda zajela sled« njega organiziranega člana. Prav gotovo pa je organizacija oni činitelj. ki more razma« jati najširje kolobarje v naših vrstah. Včasi je ves uradni aparat, z nadzorniki na čelu, s knjižnicami, s konferencami, z anketami,
LISTEK.
JOS. DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
(Temeljne misli o njem.)
Udejstvovanje delovne šole more izha« jati le iz notranjega prepričanja. Posamezna načela, n. pr. skupnostni pouk, priložnostni pouk, produktivnost, samodejstvenost, so le dedukcija tega prepričanja.
Učni načrt določa delo, življenje in raz« položenje otroka, zato je sestava učnega na« črta v duhu stare šole za delovni pouk nena« ravna in škodljiva narava. Namen pouku ni snov, ampak razvoj duševnih in telesnih sil. Kot je pri telesnem presnavljanju hrana le sredstvo za vzdrževanje iin razvoj telesa, tako je tudi snov pri pouku le sredstvo za izobraževanje otroka. Snov ni zato, da bi se jo otrok naučil, pač pa zato, da bi bila na razpolago njega duševni asimilaciji.
Podajem načrt le kot primer; navedel sem snov, do katere je kmetski otrok v ne« kem živem razmerju. Učitelj naj uporablja samo ono, 'kar se mu zdi za njegove otroke življenjsko, ali pa — in to bo najbolje — ono, kar bodo otroci sami določili. Razvoj otro« kove duševnosti — in vsake žive duševnosti — ni trda gmota, ki ji lahko damo stalne oblike, ampak je tok, čigar bistvo je, da ne« prestano teče in se nikoli ne ustali; dušev« nost ni nikoli absolutno ničevna, ravno tako pa tudi ni nikoli absolutno popolna. Merilo za dobro šolo, vestnega učitelja ,in pridnega otroka ne sme biti več obvladanje snovi, pač
s tečaji itd. pritiskal na to, da se učiteljstvo čim najbolj in vsestransko izobrazi. Danes vsega tega ni več. Danes nima nihče več in« teresa na tem, da zna učiteljstvo kaj več. Prav zato pa mora imeti sedaj učiteljstvo vsaj toliko smisla za napredek z duhom ča« sa, lcot ga je imelo kdaj prej. Da, učiteljstvo je sedaj samo sebi dolžno vse ono, česar morda njegovi varuhi niti ne žele.
Ako učitelj zna to ali ono, res zna, mu gotovo ne bo škodilo, zakaj znanje je moč. Zato je tudi med nami tovarišev, ki so radi« kalnejši od vodstva organizacije samega. Postavljajo programe, ki so daleko obšir« nejši od obstoječih, zahtevajo študij, ki ga niti zmagati ni mogoče. Pozabljajo pri tem, da ni dovolj, ako nekaj zagovarjajo, marveč da odloči delo. Povedo svojo misel, pametna je, a za njo ni volje. Namesto da bi misel udejstvili, stoje ob strani mrki in čakajo, kdaj bo pognala cvet. Sami so, nikogar ni, ki bi zgrabil plug, in tako ostanejo njih lepe besede glas vpijočega v puščavi. Potem pa prihaja ljubosumje nevolja in — človek je v samoljubju včasi delavnejši! — prihaja sa« botaža!
V samoizobraževalnem delu gre pover« jeništvo začrtano pot. Spodbuja, naj se uči« teljstvo seznanja s problemi življenja, onega širokega življenja, ki je v nasprotju s plan« kami, s katerimi bi nas radi popolnoma ob« dali. Baš zato. ker se učiteljstvo ni dovolj zanimalo za taka vprašanja, so nam očitali »p o n s a s in o r u m«. Če bi gospodje tedaj poznali našo gmotno bedo in vso grenko od« visnost, ne bi metali na nas takih očitkov. Danes smo na tem, da za vselej 'onemogo« čirno podobna počaščenja, toda od dela uči« teljstva je odvisno, ali bo klevetnikom be« seda zamrla v grlu.
Samoizobraževalna akcija ni v interesu oseb, ni v interesu poverjeništva, marveč v interesu vsega učiteljstva, ki si kot tako služi svoj kruh. Kdor lahko drugače živi, blagor mu! A tak naj ne nastopa proti namenom, ki so stanu samo v korist! Kdor je sam že kdaj proučil vprašanja, na 'katera poverjeni« štvo opozarja in jih priporoča v študij, naj s svojim znanjem pospešuje delo po krožkih. Koristil bo stanu in sebi. Njegovo stvarno delo bo mnogo več vredno kot naj duhovi« tejše kritike našega trdega, a potrebnega, nujno potrebnega prizadevanja.
Krožek sam gotovo ne bo podal zadost« ne slike poedincu o vsem, kar mora učitelj dobro poznati. Toda krožek ima posebno prednost: nikjer se misli tako ne 'krešejo kakor v diskusiji. Koliko dragocenih živ« Ijenjskih izkušenj je mogoče zbrati v krož« kih, da so nam trdno vodilo pri vsem na« šem delu v šoli in v javnosti! Vse to pa se vrši po zasnovi samoizobraževalne akcije s širokim pogledom v svet.
Vzlic skepsi, vzlic kritičnosti in hiper« kritičnosti se naše delo vpeljuje. Imeli smo že vrsto sestankov in zdaj se razpošilja prva brošura, pisana stvarno in jedrnato, boljša kot marsikaj, kar se je pisalo o tem predmetu. Zganite se, kjer se še niste, in stopite v krog stanovskih delavcev! V krož« kih ni le razširjenje naših pogledov v ustroj družbe v njih je tudi zbližanje ljudi istega stanu istih interesov istih teženj, enega in
pa kar najbolj živahno čustveno, hotno in razumsko razmerje do vrednot v stvareh in pojavih, in sicer do tistih vrednot, ki imajo vrednost za otroka; in ker je teh vrednot zelo mnogo, naj se usmeri otroka zlasti v iskanje in gledanje socialnih in gospodar« skih vrednot. Ali so točke v načrtu prave, bodeta mogla razodeti le otrokovo zanima« nje ali pa apatičnost do snovi. Tega raz« merja ne bo mogoče spoznati iz vidika stare šole, tedaj iz vidika snovnega uspeha, jezi« kovne formalnosti ali šolske discipline. N? učiteljeva obravnava, ampak otrokovo za* nimanje, izraževano v preprostem, neprisi« Ijenem razgovoru, bo odobrilo ali odklo« nilo tak načrt. Tudi ono, kaj naj ve otrok o snovi, naj presodi on sam.
Spisal sem načrt kot vzgled za tovariše in tovarišice po vaseh, ki bi se radi lotili de« lovne šole, pa nimajo podrobnih navodil. Moj namen je posebno ta, da hočem z na« črtom opozarjati na snov iz kmetijstva, hi« giene, narave, dela, morale in življenja. Po« drobnosti bodo služile onim, ki se še niso bavili s kmetijstvom in ki še ne poznajo kmetskih potreb. Vsem pa svetujem, da pro« učujejo kmetske prilike sami, konkretno in z ljubeznijo; knjige in načrti naj jim bodo le zrcalo.
Ves proces pouka sem razdelil na štiri stopnje: I. Delo in doživetje. II. Spoznanje. III. Premišljeno delo in umetniško udejstvo« vanje. IV. Šolska tehnika. Ta razdelitev, na« men in smisel tega načrta in še marsikaj drugega bo razumljivo le onim, ki dobro po« znajo mej referat o kmetski delovni šoli.
PRVI RAZRED.
Za pravo šolo je sposoben šele otrok, ki dovrši sedmo starostno leto. Opozarjam na
istega boja za obstanek. Poedinec ne pome« nja nič, trdna organizacija je moč.
Naše samoizobraževalno delo nima sa« mo naloge, da bolje usposobi poedinca za javnost, ampak hoče tudi strniti vezi med
Na pobudo odseka za nadaljevalno šol« stvo pri poverjeništvu UJU v Ljubljani je poverjeništvo sklicalo dne 19. novembra t. 1. v Ljubljano anketo učiteljev kmetijsko na« daljevalnih šol.
Anketa je bila zelo dobro obiskana in je potekla zelo ugodno in plodno.
Podrobno poročilo prinesemo v prihod« nji številki, za danes pa objavljamo sprejete resolucije, ki so začrtale pot vsemu delu na polju kmetijsko nadaljevalnega šolstva. Re« solucija se glasi:
1.	Zavedajoč se, da je prospevanje vseh pridobitnih slojev, napredek države in na« roda odvisen predvsem od gospodarskega in 'kulturnega dviga kmetskega stanu, hoče« mo, da se postavi nadaljevalna šola v službo najširših plasti kmetskega ljudstva in po« stani kot sestaven del osnovnega šolstva enako splošna ustanova kot osnovna šola sama, ki vidi v njej svojo naravno in nujno potrebno dopolnilo.
2.	S tega vidika smatramo kot njeno glavno nalogo, da delo osnovne šole, v smeri prave kmetske delovne šole, spopolnjuje in poglablja, da vzgaja mladino z uveljavlje« njem učiteljevega osebnega zgleda k trez« nosti, tovariški solidarnosti, ljubezni do kmetskega stanu, kmetskega dela in doma da vzbuja v njej trajno zanimanje in voljo do umske in strokovne samoizobrazbe, da polaga temelje tej samoizobrazbi ter ji po« kaže pota do nje — zlasti še z navajanjem k razumnemu čitanju strokovnih in poučnih knjig in časopisov.
3.	Iz te njene naloge izhaja, da nadalje« valna šola ne more imeti strokovnega, am« pak le praktični kmetski, vzgojni značaj. Zato samo strokovno znainje še ne usposab« lja za pouk na teh šolah in prihaja v sploš« nem že radi njenega značaja kot obča ljud« ska ustanova kot učitelj na njih v poštev le učitelj osnovne šole. Tudi ni pričakovati razmaha tega šolstva, ako se učiteljstvo v celoti ne zavzame zanj.
4.	Sprejemamo kot osnovo in oporo Rohrmanov učni načrt, smo si pa pri tem svesti, da si mora učitelj varovati popolno svobodo, da izbira in spopolnjuje učno snov po krajevnih in pedagoških vidikih in da bi tesno oklepanje učnega načrta vedlo samo do golega didaktičnega materializma, ki na« sprotuje učnim in vzgojnim ciljem šole Običajnega nadzorovanja in ocenjevanja
dr. Zgečevo razpravo »Razvoj otroka v šol« ski dobi«, ki je objavljena v »Pedagoškem zborniku«. Prvi razred naj bi se začel s sed« mim letom. Ker pa začnejo naši otroci ob« iskovati šolo že s šestim letom, naj se seda« nji prvi razred spremeni v otroški vrtec ali detški dom; če se ne spremeni po imenu, naj se spremeni vsaj po snovi, delu in me« todi ter po razmerju učitelja do otroka. Bi« stvo otrokovega življenja v tej dobi je igra, zato mora biti tudi metoda in delo v tem razredu igračasto. Prvi razred naj bo za otroka igrališče; tudi ne sme biti priprava za drugi razred, pač pa kraj, kjer dobi otro« kov razvoj svojo duševno hrano. Šele v dru« gem razredu postane pouk objektivnejši, kot postane otrokova duševnost s sedmim le« tom objektivnejša.
I. Delo in doživetje.
Sprehodi: po gozdu; ob potoku; po njivah v dolini; po njivah v višini; po trav« nikih v dolini; po travnikih v višini; po vr« tovih; po posestvih otrokovih staršev; na hrib; v cerkev; na pokopališče; .v bližnje vasi; k staremu gradu.
Poizkusi: sajenje sadnih pešk v je« seni in spomladi: kaljen je semena v mokri vati; cvetlice v temii in na svetlem; v jeseni pognojena in prekopana gredica; spomladi pognojena in prekopana gredica; nepogno« jena in prekopana gredica; pognojena in ne« prekopana gredica; nepognojena in nepreko« pana gredica; neopleta in neokopana gredi« ca; opleta in neokopana gredica; opleta in okopana gredica; opleta, okopana in osuta gredica; opleta, okopana, osuta in v suši za« livana gredica; preizkušanje zveznosti razne vrste zemelj; navpična, 1 m visoka palica na
učiteljstvom, poživiti hoče zavest skupnosti, ki so nam jo v zadnjih časih vse preveč raz« rahljali škodljivi vplivi, sovražni neodvis« nemu uveljavljanju našega stanu.
učitelja ne smatramo 'kot potrebno, dokler se ne upelje splošna obligatorna nadaljeval« na šola, pač pa se naj poveri didaktično vodstvo teh šol kakemu izkušenemu peda« gogu«praktiku. Posebno strokovno nadzor« stvo teh šol je nepotrebno.
5.	Definitivno zakonsko ureditev teh šol v vseh podrobnostih smatramo danes še kot preuranjeno, ker je še sporno vprašanje, v kompetenco katere oblasti naj bi spadalo to šolstvo, a'k>o hočemo, da mu bo svoboden razvoj in vzdrževanje čimbolje zajamčeno, pa tudi zato, ker je potrebno, da si učitelj« stvo samo nabere nekaj izkušenj, da se usposobi za poučevanje in da se ta inštitu« cija nekoliko udomači v narodu, preden se z zakonom splošno upelje. Iz enakih razlo« gü'V si danes še ne želimo obveznega obiska teh šol, dasi se zavedamo, da bo to vpraša« nje treba v doglednem času rešiti.
6.	Glede izobrazbe učiteljev je naša že« lja — dokler se to vprašanje temeljito in načelno ne reši — da se preustrojijo tečaji, ki služijo temu namenu, glede svojega pro« grama tako, da stopijo teoretska strokovna predavanja iz kmetijskega prirodoznanstva in gospodarstva v ozadje, ker lahko črpamo minimalno znanje, ki ga ta predavanja nu« dijo, tudi iz knjige, da pa se poskrbi za pre« davanja, ki uvedejo učitelja v njih položaj in delokrog na kmetih, v spoznavanje kmet« skih razmer, kmetske psihe, folklore in kul« ture, v spoznavanje zlasti gospodarskega položaja našega kmeta in njegovih eksistenc* nih vprašanj. Nadalje se naj uvedejo ob« iskovalci tečajev po kakem izkušenem šol« niku v praktično delo v nadaljevalni šoli in se naj z njimi učna snov metodično predela. Končno se naj da učiteljem več prilike za praktično izobrazbo v raznih panogah kmet« skega gospodarstva, kakor n. pr. v sadjar« stvu. vrtnarstvu, čebelarstvu, zadružništvu.
7.	V zadevi vzdrževanja nadaljevalnih šol stojimo na stališču' da je to predvsem dolžnost države in samoupravne oblasti, v drugi vrsti šele stvar občine in krajevnih či« niteljev. Zlasti velja 'to glede plačevanja uči« teljevih honorarjev.
8.	Vse te zahteve veljajo smiselno tudi za gospodinjske nadaljevalne šole.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
solncu. Gredice, na katerih hočemo opazo« vati uspehe glede na gnojenje in rahlanje zemlje, posejemo s pšenico, tiste pa, ki jih plevemo, okopavamo in osipavamo, pa s prosom.
Zbirke: razno sadje; sadne vrste; sočivje; jesenski pridelki; vrtne cvetice, poljske cvetice; gozdne cvetice; travniške cvetice; zdravilne cvetice; strupene cvetice; istobarvne cvetice; trave; pleveli; zelene ve« jice dreves in grmov; gole vejice dreves in grmov; mladike; kosci lesa; vrste zemelj; vzorci blaga; vzorci usnja; vzorci kolonijah nega blaga; gumbi.
II. Spoznavanje.
1. Razgovori.
Šola: Po kaj so prišli otroci v šolo; kako bo v šoli; katere reči bodo rabili.
Trgovina: Na kateri strani leži; na« pis; kdo prodaja; reči v prodajalni; kdo ku« puje; kaj da kupec za reči; kako se v pro« dajalni pozdravi, prosi in zahvali.
D e n a r: Kdo da otroku denar; kako zaslužijo denar oče, mati, brat, sestra; kaj je prodal oče, kje in komu; semenj.
Hlev: Koliko živine imajo in kakšno; delo v hlevu; katero hrano pridelamo doma in katero kupimo; kaj napravijo z gnojem in kam se odteka gnojnica; gnojne vile in samokolnica; kam polagajo krmo; iz česa so jasli; kakšna so tla in iz česa so; stelja; sna« ga, zrak in svetloba v hlevu; kaj dela krava, ko prodajo tele; koliko litrov mleka ima krava na dan; varnost pred živino; red v hrani in molžnji; kdo se največ ubiva z ži« vino; kako pomaga otrok v hlevu; prijaznost do goveda; hvaležnost do očeta in bratov.
Anketa poverjeništva UJU z učitelji kmetijsko
nadaljevalnih šol.
Nujnost tesnega spoja vsega nadaljevalnega šolstva z osnovno šolo. — Naloge kmetijsko nadaljevalnih šol. — Učni načrt in nadzorstvo kmetijsko nadaljevalnih šol. — Kompetenca teh šol. — Izobrazba učiteljev za kmetijsko nadaljevalne šole. — Vzdrževanje
nadaljevalnih šol.
Anketa poverjeništva UJU s šolskimi upravitelji ljubljanske oblasti v nujnih šolsko-upravnih zadevah.
(Konec.)
Enotnost poslovanja šolskih upraviteljev.
V zadevi medsebojnih odnošaijev šolskih upraviteljev v oblasti in srezih omenja tov. referent Štrukelj, da bi se morala doseči nekaka enotnost v njihovem uradnem poslovanju, kot n. pr. izdavanju odpustnic, odhodnic itd.; zakaj le tem (potem bi se ognili očitkom, da ima vsak šolski upravitelj svoje zakone, naredbe, odredbe itd. Neka 'nejasnost je tudi zaradi izdavanja duplika-tov in plačevanja taks in nagrad za izdaivanje istih, kar je v navadi že tudi prt drugih uradih.
Tov. Grašič je mnenja, da bi naj vse te ne-dostatke preštudiral novoizvoljeni šolski upravni odsek pov. UJU in izdal potem za to potrebna navodila.
Tovariš Stravs omenja, da je za duplikate že itak določena taiksa in nagrada v iznosu 25 Din, t. j. 20 Din takse in 5 Din nagrade.
Tov. poverjenik Skulj pojaisni, da teh 25 Din ni umeti tako, temveč je namenjenih 5 Din za kolek na tozadevni prošnji in 20 Din za kole-kovanje duplikata samega.
Dalje poroča tov. referent Štrukelj tudi v zadevi lokalnih učiteljskih konferenc in je mnenja, da bi se naj dosegla enotnost tudi v tem oziru, t. j. povsod bi ise naj vršile v izvenšolskern času, da ne bo tožba od strani takih učiteljev, ki so bili tega vajeni drugače, in vidijo v lokalni učiteljski konferenci, ki se vrši v izvenšolskern času, sekaturo od strani šolskih uprav.
Predloge zaradi enotnega uradnega poslovanja. zaradi takse in nagrad in zaradi lokalnih učiteljskih konferenc da tov. poverjenik Skulj na glasovanje in navzoči so jih sprejeli soglasno.
Odnošaji učnega osobja.
Pri medsebojnih odnošajih šolskih upraviteljev do učiteljev omeni tov. referent Štrukelj, da bo treba definitivno rešiti tudi vprašanje, kaj mora šolski upravitelj učitelju preskrbeti in česa mu ni 'dolžan preskrbeti, da se tako ustvari mejo med delom šolskega upravitelja in med delom šolske sluge. Dognati bi se moralo tudi to, kdo plača škodo, povzročeno lahkomiselno na učilih, šolskem inventarju iitd. Še bolj pereče pa je vprašanje zaradi enotnega postopanja ob priliki hospi-tacij; zakaj ta ali oni šolski upravitelj posedi v razredu samo toliko časa, da podpiše uradne knjige, a se za ostalo delo v razredu ne briga dosti. Šolski upravitelj pa, ki se zanima poleg uradnih knjig tudi za poučevanje in vzgajanje, je v očeh učiteljev, ki so bili navajeni na hospiti-ranje po šol. uprav, prvega kova, človek, ki nima drugega zmisla. nego da ljudi šikataira itd. Po-razgovoriti se bo treba tudi zaradi nabave sarno-učil za učence, t. j. sosebno učbenikov; zakaj ni pravilno mnenje, da bi se moralo nabavljati blago, ki zaostaja za blagom, ki je boljše vrste, a ni izšlo tam, kjer se po mnenju tega in onega mora tako blago izdajati.
Tov. Mikuž opomni k točki tov. referenta Štruklja v zadevi hospitacij. da je treba v tem oziru ločiti šol. uprav., ki so poučevanja oproščeni. in šol. uprav., ki morajo tudi poučevati.
Tov. Dimnik opozarja, da se bo dala enotnost v tem oziru v marsičem in prav lahko doseči po navodilih »Šol. upravitelja«, ki ga je izdal Hribski. Dobro pa' bi bilo, da bi novoizvoljeni šolski upravni odsek pregledal, česavzgoratj omenjeni knjigi še manjka, in bi po navodilih šol. uprav, odseka Hribski svoje delo izpopolnil.
Tov. poverjenik Skulj je mnenja, da se bo moralo vprašanje zaTadi medsebojnih odnošajev med šol. uprav, in med učitelji rešiti kar le moči širokogrudno; in skrb novoizvoljenega šol. upravnega odseka bodi, da se reši to vprašanje tako, da ne bo zamere in sovraštva na nobeno stran.
Ker v ti zadevi ni stavil noben navzočih konkretnega predloga, preide tov. poverjenik Skulj k zadnji točki, t. j. k slučajnostim in nasvetom.
Razne zadeve.
Ob slučajnostih in nasvetih se priglasi k besedi tov. Orašič in prosi, da se poverjeništvo UJU v Ljubljani zavzame na pristojnem mestu za to, da se učne ure na enorazrednicah porazdele drugače, nego pa so porazdeljene sedaj. Odločno nastopi proti poučevanju deških ročnih del, ker nimamo za tak pouk ne delavnic in ne potrebnega orodja. Rešiti pa bo treba vprašanje, kdo nosi odgovornost, če se učenec pri deških ročnih delih ponesreči, ker ni izključeno, če pomislimo, da morajo ob deških ročnih delih delati učenci z noži. škarjami itd.
Tov. Pugelj vpraša, kaj bi bilo storiti v slučaju, če se odda šolska soba komu drugemu na škodo velikega števila učencev, pa makari obstoja v tem oziru morda kaka ppgodba še izza časov, ko šola res ni še rabila vseh prostorov. Tov. poverjenik Skulj mu pojasni, da v tem slučaju ni druge pomoči, nego je pritožba na višjo šolsko oblast.
Tov. Dimnik stavi na navzoče vprašanje, če se jim vidi ustanovitev posebnega društva šol. uprav, še potrebna.
Tov. Plavšak meni, da ne potrebujejo šol. uprav, nobenega posebnega društva; zakaj šolsko upravni odsek v okviru pover. UJU v Ljubljani daje garancij dovolj, da se bodo upoštevale tudi pravične zahteve šol. uprav.
Tov. Kržišnik pojasni, kako je sploh prišlo do tega. da bi ustanovili šol. uprav, svoje posebno društvo; ali sedaj, ko vemo kako in kaj. takega društva sploh ne rabimo.
Vsi navzoči so izvajanjem tov. Plavšaka in tov Kržlšnika pritrjevali in iz pritrjevanja je bilo razvidno, da večina navzočih ni za ustanovitev kakega posebnega društva šolskih upraviteljev.
Po ti debati zaključi tov. poverjenik Skulj zborovanje in omeni, da se je v resnici bal. da se ustanovi kako separatno društvo; zakaj uverjen je, da bi člani takega društva ne dosegli nikdar onega, kar lahko dosežejo v okviru UJU in vse, take in podobne misli je treba zadušiti že v kali; zakaj one nimajo drugega namena, nego rušiti slogo, v kateri je vsa naša moč.____
Splošne vesti.
V RAZČIŠČENJE RAZMERJA MED OR« GANIZACIJO IN UČITELJSKO TISKAR; NO.
Tovariš z dežele nam ¡piše:
Odločen korak poverjeništva, da razči« sti razmerje do Učiteljske tiskarne, smo toplo pozdravili. Imeli srno vtis, da razmerje ni zdravo in občutek, da se preveč favori« žira 'tiskarsko podjetje, in sicer cesto na škodo organizacije ter interesov učiteljstva.
Imeli smo tudi občutek, da je bilo delo za tiskarsko podjetje vedno le prvo, in kot drugovrstno je šele za tem prišlo v poštev delo za organizacijo in delo za naloge, ki bi se imele izvršiti v dobrobit vsega učitelj« stva. Izgledalo je, kakor bi vse učiteljstvo moralo služiti tej gospodarski ustanovi ter trositi svoje sile le za povzdigo nje in ne, da mora »učiteljsko« tiskarsko podjetje služiti vsemu učiteljstvu, za realizacijo socialno go« spodarskih nalog učiteljstva.
Pri tem se mi zdi, da smo izgubili kri« tični duh in se je učiteljstvo preveč tiralo do tega, da mora hvaliti vse, kar je izhajalo od te institucije. S tem je padal v članstvu smisel za zdravo in dobro kritiko.
Pa še na drugem polju so se pokazale zle posledice tega razmerja! Tiskarsko plod« jetje je veljalo napram organizaciji kot njen velik dobrotnik. Po vojni so upravniki ka« zali visoke odpise pri naših organizačnih — tako visoko pasivnih listih. Vse te dobrote pa so bile organizaciji faktično le v škodo. Članstvo je zaradi tega, ker se je zanašalo na te odpise, izgubljalo na svoji moralni sili in na svoji samostojnosti. Nadzorstvo se ni poglabljalo v dovoljni meri v naloge popol« ne osamosvojitve in samostojnosti organi« zacije. Danes lahko smelo trdimo, da bi tudi zadnja afera izostala, ako bi ne bilo zaslom« be tega podjetja v ozadju.
Šele sedaj dobiva organizacija svojo moralno 'silo nazaj, ko se je postavila na lastne noge. Zaupanje v članstvu ziopet na« rašča, ker vidi, da organizacija sproti krije vse svoje obveznosti in so vsi listi aktivni.
Tesna vez, posebno pa, ker je imelo po« verjeništvo svtoj sedež v tiskarniškem pod« jetju, je med članstvo vzbujalo videz, ka« kor da je to vse eno.
Pašnik: Rastline na pašniku; katerih rastlin ne je živina; strupene rastline; pa« stirji na pašniku; kakšne zobe ima govedo; kako je treba ravnati z živino; živina gre v škodo; pazljivost; živina gre v deteljo; ži« vina poči, če se prenaje detelje, zlasti če je mokra; previdnost; vamp in iakotnice; pre« žvekovanje; mir po jedi; želodec in čreva; po odpadkih spoznamo bolezen v želodcu ali črevih; odpadki na pašniku; ali je živina bolj vesela doma ali na pašniku; ,gibanje, zrak in svetloba; kdaj muka krava na paš« nd'ku; kakšne lastnosti ima živina.
Red v šoli: Točno prihajati v šolo; vsak ima pravico do svojega sedeža; prepir zaradi sedeža; ko drugi "govori, je treba
molčati.	. ,	. ...
Delo v hiši: Kdo dela doma v hisi; kaj dela mati; kaj delajo sestre; pometa« nje in pospravljanje po sobah; umivanje tal; prezračevanje; katere dele ima hiša; kuhinj« ska posoda; iz česa je; omivanje in posprav« ljanje kuhinjske posode; kako otrooi uma« žejo v sobi in kuhinji in dajo dela materi in sestram; strgalnik in otiralnik pred hišo.
Snaga v šoli: Čevlje obrisati; snaga pod klopjo; snaga na stranišču.
Dnevi v tednu: Kateri dan je da« nes; kateri dan je bil včeraj; kateri dan bo jutri; kateri dan je bil predvčerajšnjim; kateri dan bo pojutrišnjem; kako se imenu« jejo dnevi v tednu; koliko jih je.
Hrana: Kakšno hrano jedo za zajtrk, južino, kosilo, malico in večerjo; kaj pride« lajo doma in kaj kupijo; brez katerih kup« 1 j enih reči. bi lahko živeli; kava, čaj, vino, žganje; kaj jedo otroci; kaj jedo najrajši; koliko stane hrana za enega otroka; najbolj« ša hrana za otroke; koliko stane kava; kaj
mešajo med njo; ruski čaj; kdaj ga pijejo; kdaj je koristen; domači čaji proti prehla« jenju; šipkove jagode; na čem rastejo; kaj je v njih; iz česa so se napravile; kateri grm je podoben šipkovemu; kaj raste na robidi; robidovi listi se rabijo za čaj; kje prodajajo vino; kakšni so ljudje po njem; katere ne« sreče prinese vino; v vinu je strup; vino in otroci; strup gre v glavo; kaj je v glavi; kakšni so možgani; lobanja; kdo skrbi, da je otrok o pravem času.
Telesna snaga: Kdaj vstanejo otroci; kako se oblečejo in umivajo; otrok se umije vsako jutro; kako se pravilno umi« va; zobje se osnažijo s ščetko in umijejo; med zobmi gnije hrana; piškavi zolbje; zo« bozdravnik; mlečni in drugi zobje; vrste zob; roke se umivajo tudi zvečer; dolge nohte na rokah in nogah je treba ostrici; zanohtnica; če je otrok obut, naj si umije noge vsak teden, če je pa bos, pa vsak dan; rjuhe dn snaga.
Ženske v hiši: Materina skrb; tudi sestre skrbijo, da otrok je in se umiva; či« gava sestra je teta; stara mati; ali je očeto« va ali materina mati.
Šivilja: Katero spodnje oblačilo no« sijo otroci v jeseni; kdo dela srajce in spod« nje hlače; katere šivilje so v vasi; koliko jih je v vseh vaseh; platno in kotenina; kje pro« dajajo; s čim merijo; po čem je; lan; cvet, vlakna, trlica; s čim šiva šivilja; zakaj trpi; spoštovanje do njenega dela; koliko zasluži.
Nogavice: Kupljene ali doma sple« tene; iz česa so; bombaž in volna, kako ju ločimo; kaj je toplejše; koliko stanejo no« gavice v trgovini; koliko stane bombaž za nogavice; mokre nogavice na nogah.
Vedno pa je med članstvom obstojal tudi občutek, da velja učiteljstvo in organi* zacija le za priprego podjetju, podjetje pa da služi in je pristopno le izvoljenemu delu učiteljstva.
Ko si je novo poverjeništvo nadelo na« logo, da bo skušalo doseči znižanje zadruž« nih deležev in na to izvesti obvezno član« stvo pri zadrugi ter s tem organizaciji do« biti popolen vpliv na zadrugo, smo računali tudi na ureditev nezdravega razmerja med organizacijo in podjetjem, ter z izboljšanjem razmer. Računali smo, da se s pomočjo vse« ga učiteljstva izboljšajo tudi gospodarske razmere podjetja, katerih posledice je obču« tilo učiteljstvo pri naročilih. Nismo imeli baš lahkega stališča zbog tega.
Učiteljstvo pa je bilo v svoji nadeji va« rano! Sedaj šele se je razčistilo, da je bila slutnja učiteljstva upravičena in da tiskar« sko podjetje ni ob sebi umevno dostopno in odprto vsemu učiteljstvu. Vsa dobra volja poverjeništva in vsi njegovi zdravi in lepi načrti so padli v vodo. Razčiščeno je s tem, da hoče odločati in ima podjetje služiti le ožjemu krogu poedincev in ne celokupnemu učiteljskemu stanu.
Oproščeni smo spon in dvomov, v ka« terih smo živeli dolgo vrsto let. Poverjeni« štvu, ki nas je 'teh oprostilo, smo hvaležni. Odločne korake pozdravljamo, ker vemo, da so potrebni in v korist moralni sili orga« nizacije. Naše zaupanje do organizacije s tem le narašča, ker vidimo, da se je posta« vila v nesebično službo za dobrobit vsega učiteljstva ter ne pusti prezirati nikogar. Moralne sile stanu so ji več od materijalnih. To kaže zdravo jedro organizacije za bodoč« noSt!
Pri nas si je s tem pridobila organiza« cija simpatije in zaupanje, ki bode močnejše in trajnejše, kakor vse materijalne koristi, ki bi jih imela od tujega podjetja, čeprav nosi učiteljsko ime.
Vesel sem. da se je razčistilo tudi to vprašanje in da smo prelomili tudi v tem oziru z vsem nezdravim iz prdteklosti ter odslej ne bomo tehtali isamo materijalnih koristi, ampak tudi moralno stran pri svojih korakih in svojem delu.
—	SEJA Š1RJEGA SOSVETA UJU — POVERJENIŠTVO LJUBLJANA 27. XI. 1927. Dne 27. novembra 1927 se vrši seja sir je ga sosveta UJU — pover* jeništvq Ljubljana v deški osnovni šoli v Celju ob 10. uri po že objavljenem dnevnem redu. Ker so sporočili nekateri predsedniki, da se vrše ta dan občinske volitve po njih okrajih, bomo razprav* Ijali najprej manj važne zadeve, po do* hodu vlaka ob 11. uri pa ostale. Zaradi važnega dnevnega reda pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Iz Ljubljane se odpeljemo ob 7'43. — UJU — pover* j e ni št v o Ljubljana.
—	Učiteljska zborovanja. Prosvetno mi« nistrstvo je izdalo sledeči odlok: Z ozirom na interes šole in pa, da se spremeni odlok ministrstva prsvete O. N. br. 30.780 z dne 2. junija 1925, na podlagi katerega so opro« ščeni pouka učitelji, ki se udeležijo zboro« vanj okrajnih učiteljskih društev ter na pod« lagi čl. 110. uradniškega zakona, je odločil g. minister prosvete z odlokom pod O. N. br. 41.563 z dne 19. oktobra 1927, da se ome« njeni odlok prosvetnega ministrstva spre« meni in se sedaj glasi: Učiteljskim društvom in Udruženjem, ki so oblastno priznana, se dovoljuje, da smejo vsaka dva meseca po« rabiti po en šolski dan za svoja zborovanja, ako se na teh vrši predavanje v svrho spo« polnjevanja učiteljske izobrazbe. Udeleženci zborovanj so za ta dan oproščeni pouka. Za zborovanja pa naj se uporabljajo v prvi vrsti nedelje in prazniki. Ravno tako so na ta dan pouka prosti vsi oni učitelji, ki na tem zborovanju predavajo, čeravno niso člani dotičnega društva. — Glavni funkei«
Krojač: Kdo je kupil obleko; kaj so kupili za obleko; iz česa je posamezno bla« go; kje so kupili; na kaj je meril trgovec; po čem je meter; kaj še kupijo za obleko; iz česa so gumbi; po čem so; koliko so dali oče za vse; kdo napravi obleko; kakšno orodje ima krojač; neprijetnosti pri njego« vem delu; koliko računa od obleke.
Ravnanje z obleko: Kdaj je imel zadnjič novo obleko; koliko oblek ima; ka« ko si varujemo novo obleko; kako jo posu« širno, osnažimo in spravimo; kako otroci za« mažejo in strgajo obleko; kaj se zgodi v omari z mokro obleko; kdo nosi že dolgo obleko; zakaj jo nosi že dolgo.
Obleka za deklice: Kakšno bla« go so kupili; iz česa je; kdo je kupil; po čem je bil meter; kaj so še kupili; iz česa je elastičen trak; koliko časa dela šivilja oble« ko; koliko je računala; katera obleka se pere, kako se pere.
Sadje; Dozorevanje; vrste sadja; kako sadje obirajo; vrste hrušk; vrste jabolk; velikost, oblika, barva in okus raznih vrst; zgodnje, jesensko in zimsko sadje; imena za najnavadnejše vrste; sadje je zdravo za otroke; sladkor in kislina; koliko sadja imajo; ali ga kaj prodajo; po čem ga pro« dajo; kako spravijo sadje doma; čemu ga rabijo; kako suše češplje. hruške in jabol« ka; v čem sušijo; kaj uhaja iz sadja pri sušenju. •
Listje na drevju: Barve na listih sadnega drevja; listi rumenijo in odpadajo; ko listje rumeni, drevo več ne .poganja; kakšni so bili listi, ko je drevje poganjalo; zakaj listi odpadajo; bilo je vroče, sedaj je vedno hladnejše, kmalu bo zima; poletje, jesen, zima.
jonarji pokrajinskih sekcij učiteljskih Udru« ženj so poleg tega oproščeni pouka vsako šolsko leto tri dni v organizacijske svrhe. Šolski upravitelji morajo pravočasno obve« stiti šolskega nadzornika o udeležencih zbo« rovanj in o dopustu omenjenih funkcijonar« je v, ki morajo prinesti šolskemu upravitelju potrdilo, da so biLi v resnici na zborovanju ali konferenci. — Vsaka zloraba te olajšave se kaznuje po disciplinskih predpisih. — Mi« nister prosvete: Dr. Kosta Kumanudi 1. r.
—	Ali smo naprednjaki ali ostanemo še nadalje nazadnjaki? Tovariš z dežele piše: V zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« ste nam pisali od srca. Ali naj se res samo učiteljski stan deli tudi pri stanovskem delu po političnem prepričanju? Skrajni čas je že bil, da smo enkrat jenjali z nesrečno gonjo Slomškarjev in ne«Slomškarjev. Od vsega tega boja so imeli le drugi profite. Hvala Bogu, da so se našli enkrat neustra« šeni tovariši, ki so pričeli podirati te poli« tično strankarske zidove med učiteljstvom. Kaj smo imeli od tega boja? Ali je s tem napredoval naš stan? Ali je napredovala šola? Kakor sem rekel: Hvala Bogu da so se našli na obeh straneh pametni ljudje, ki so v korist nas vseh zedinili oba nasprotujoča si tabora. Ali je oni, ki hoče še nadalje deliti učiteljski stan po strankarstvu — pravi na« prednjak? Ali n!i to v današnji dobi, ko bi vse učiteljstvo moralo skupno delati za po« vzdigo stanu in šole — največji nazadnjak? Ali ti ljudje ne vidijo, da delujejo vsi drugi stanovi pri stanovskem in strokovnem delu skupno, brez ozira na politično prepričanje. Ali so slepi? Če so pošteni tovariši, če so dobri tovariši, če so zavedni tovariši, če so delovni tovariši — to je prvo vprašanje pri presojanju sotovarišev; ne pa, če so Slom« škarji ali »naprednjaki«? Če so sposobni in če bodo upoštevali želje, ki jih poda učitelj« stvo potom organizacije — to je kriterij za presojo imenovanj; ne pa, če je Slomškar ali ni? Kdor deli še danes učiteljstvo po strankarstvu, je največji reakcionarec, na« zadnjak. Le krepko naprej v boju za pamet in svobodo našega stanu!
—	LIKVIDACIJA TVORNICE UČIL IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN V LJUBLJANI. Opozarjamo na VIL redni občni zbor Tvornice učil in šolskih po* trebščin, ki bo v soboto, dne 26. t. m. ob 16. uri v načelstveni sobi Učiteljske ti* skarne. Z ozirom na 4. točko dnevnega reda — razdružitev zadruge — prosimo, da se tega občnega žbora za* nesljivo udeležijo vsi zadružniki. — Upravni svet.
—	»Razdiralci — vstran!« Pod tem na« slovom zavrača »Naš Glas« v 32. številki v uvodniku insinuacije »Edinstva« proti Zvezi državnih nameščencev. Članek konča slede« če: »Po zapadno«evropejskem mišljenju do« volj karakterizira to dejanje »Edinstvo« in družbo okoli njega in tudi oprošča »Naš Glas«, glasilo preko 9000 organiziranih dr« žaVnih nameščencev, vsake nadaljnje pole« mike ž njim.«
—	Uredbo o šolskih odborih dovršuje prosvetni svet. V njej so tudi odredbe po specialnem 'zakonu glede drv in stanovanja za učiteljstvo v vsej državi.
—	Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča« mo. — Enako naj se tovariŠice in tovariši ozirajo pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
—	Učiteljišča. V Beogradu je bil dne 15. t. m. v Učiteljskem domu sestanek Iz« vršnega odbora UJU in odbora poverjeni« štva Beograd s profesorji učiteljišč, oblast« nim šolskim nadzornikom dr. Mladenovičem in inšpektorjem dr. Krstičem. Na tem se« stanku so se pretresala neka načelna vpra« šanja v projektu za učiteljišča. Projekt za« kona za učiteljišča izdeluje sedaj posebna komisija. Druga komisija izdeluje prosvetni program za našo državo.
--^ZHga^Bg-iz^rz^___I
U r a: Kdaj prične šola; kdaj neha; kdaj je poldne, kdaj vstanejo; kdaj gredo k po« čitku; kdaj solnce vzhaja; kdaj zahaja; polnoč.
Strani neba: Od katerega Ihriba vzhaja solnce; za katerim hribčkom zahaja; kje stoji solnce opoldne; kam je obrnjena senca palice opoldne; dolgost sence.
Poljski pridelki: Vrste jesenskih pridelkov; kdo koplje; s čim kopljejo; kdo pobira; v kaj pobirajo; kdo vozi domov; v čem so vozili; s kakšno živino so vozili; kolikokrat so peljali z vsake njive; kateri rastlinski deli izginejo; kateri ostanejo; pod« zemeljski sadovi; sočivje; kakšna letina je bila letos; zakaj je bila dobra ali slaba; suša in moča; koliko metrov so dolge nji« hove njive; koliko metrov široke; koliko oglov imajo; koliko kotov; kdo zbira krom« pir; v kaj ga odberej>o; gniloba kuži; gnile odrezke je treba sežgati; kam spravljajo krompir; ali je klet nad zemljo in pod zem« ljo; ali je v kleti mokro ali suho; kako so spravili; kako so spravljali druge pridelke; koliko krompirja bodo porabili doma; za koliko ljudi; katere pridelke ibodo rabili za živino.
Reveži v vasi: Kdo ni nič pride« lal; kdo je malo pridelal; od česa živijo ti ljudje; kdo nima ne zaslužka, ne pridelkov; kako bodo živeli pozimi; ali so si sami krivi revščine; reveže zaničevati; usmiljenje; ka« ko bi jim bilo mogoče pomagati.
Oblaki: Na nebu; od katere strani jih žene veter; jug in sever; od katerega hriba pridejo oblaki; za kateri hrib grejo; ali so oblaki visoki ali nizki; zakaj solnce ne sije; dež.	(Dalje prih.)
—	Zakon o narodnih šolah bo v krat» kem predložen Narodni skupščini v spre» jetje. Prej pride še pred ministrski svet. Načrt je oni, ki ga je predložil bivši mini» Ster prosvete Trifunovič zadnji Narodni skupščini.
—	Izid volitev v oblastno disciplinsko sodišče v mariborski oblasti. Izvoljeni so bili: Hren Anton, Rode Silvester, Skala An» ton, Cibic Karel, Grčar Viktor, Ipavec Vo» jeslav, Jordan Ivan, Malenšek Josip, Lovše Ivan, Karničnik Hinko, Majcen Mirko, Ko» žuh Mirko, Klemenčič Josip, Alt Aleksan» der, Kutin Josip, Cvetko Fran, Loparnik Peter, Petrič Ludovik, Bratoš Fran, Lukman Ivan, Arko Lavoslav in Vrane Ernest. — Iz tega je razvidno, da se je volilo zelo disci» plinirano in so bili kandidati postavljeni od poverjeništva UJU izvoljeni s kompaktno večino. Povprečno je pri vsakem srezu raz» cepljenih priblično 5—8 glasov in prilično toliko glasovnic je bilo praznih. — Pač pa se ni držalo navodil poverjeništva UJU šo» štanjsko in slovenjgraško učiteljsko društvo ter je volilo kandidata drugega sreza, češ, da ona dva bolj poznata in bosta lažje za» ■stopala njihove člane, ker poznata razmere. Kakor da bi bili sreski kandidati tudi s r t- z-k i zastopniki v disciplinskem sodišču. Zastopniki se vendar pri vsakem slučaju i z» žrebajo. Vsled samovoljnega postopanja teh dveh društev je tudi izvoljenih samo 22 mesto 24 zastopnikov.
—	Mariborska prosvetna uprava je iz» vedla statistiko osnovnošolskih učencev. Pregled sicer še ni 'izdelan končno, vendar se kaže, da ima kakih 20 razredov premalo število učencev, približno toliko pa preveč (celo nad 70 nekateri razredi!). Zato se na» merava še med letom to nepravilno razmer» je izravnati.
—	Premestitev Marije Rantove iz Škofje Loke v Št. Vid. Učiteljska organizacija si je nadela nalogo braniti 'in ščititi pravice vsega učiteljstva, ne oziraje se na njegovo organizačno ali politično pripadnost. Dasi nam je znano, da tov. M. Rantova ni čla» •niča naše organizacije, smo napravili tudi zanjo, kakor za. vse prizadete, na pristojnih mestih potrebne korake. Dobili smo sledeče pojasnilo in utemeljitev njene prestave: Učiteljica M. Rantova, ki ima 17 službenih let, je bila nameščena na deško osnovno šolo v Škofjo Loko po razpisu. Ko je nastopil službo na deški osnovni šoli v Škofji Loki učitelj G. J., je bila postavljena v zmislu odloka ministrstva prosvete O. N. br. 38.489 točka V. učiteljica Rantova kot nadštevilna na razpoloženje, ker je bil prosvetni odde» lek v Ljubljani mnenja, da nt more staviti moške učne osebe na deški osnovni šoli v Škofji Loki na razpoloženje ker je število učiteljic na tej šoli preveliko. Ženske učne osebe na tej šoli so še: A. P., ki ima 19 služ» •benih let, je službovala na težkih službenih mestih in ob prevratu 3 leta na Koroškem. A. M. je na tej šoli najstarejša. V. H.»B. ima 11 službenih let, je pa poročena z R. H , učiteljem na isti šoli in jo iz rodbinskih ozi« rov ni bilo mogoče staviti na razpoloženje in predlagati za premestitev. T. J. ima 22 službenih let. E. W. kot spec. učiteljica za srbohrvaščino ne pride v poštev. Iz predlo> ženih podatkov je razviden položaj in go» tov» je, da bi se bila vsaka učna oseba, ki bi bila prestavljena, pritožila. Gospod pro» svetni inšpektor je dalje pojasnil, da se je Marija Rantova izjavila, potem ko je bila stavljena na razpoloženje da bi bila ,z na» mestitvijo na osnovni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano popolnoma zadovoljna. Po izvr» šenem imenovanju bi se bila dovolila na prošnjo tudi zamenjava, da bi bila šla v Št. Vid neka druga učiteljica iz Škofje Loke, ki je to želela. Zakaj ni bila zadevna prošnja predložena, ni pojasnjeno. To so dejstva, ki so nam bila predočena pri intervenciji v pri» log tovarišice Rantove. Ako bi ne bili izzva» ni bi tega ne bili niti iznesli. Pri tej priliki pa moramo ponovno povdariti, da bi se bilo ukinjenje razredov in razvrstitev priza» detih učiteljev in učiteljic vse boljše izvedlo, če bi bil rok za izvršitev gori omenjenega ministrskega ukaza podaljšan po našem na» svetu, ki smo ga iznesli v »Učit. Tovarišu«, vsaj do konca oktobra. Ker so bili na mnogih šolah zopet vzpostavljeni že ukinjeni raz» redi, bi bilo ostalo lahko več učiteljev na svojih prvotnih službenih mestih ne bilo hi nepotrebnega razburjenja med učitelji in še bolj nepotrebnega preseljevanja.
—	Deputacija šolskih upraviteljev pri prosvetnem šefu g. dr. K. Capudru. Na zbo» rovanju šolskih upraviteljev izvoljeni odbor je imel dne 5. novembra t. 1. prvo sejo, na kateri se je konstituiral. Predsednikom je bil izvoljen tov. I. Štrukelj, tajnikom pa tov. Iv. Štupica. Na prvi seji se je pričelo delo na uredbi o krajevnih šolskih odborih, ki naj se vsled nedostatkov popravi in spremeni. Zelo temeljito se je razpravljalo o členu 7., točki f in s. Ker je eden članov iznesel, da so bili v kamniškem okraju v nekaterih proračunih krajevnih šolskih odborov postavke za na» grado šolskim upraviteljem črtane, je bila sklenjena deputacija k prosvetnemu šefu. V deputaciji izvoljeni člani: Štrukelj, Stupica, Polak, Grad, Arigler in poverjenik Skulj so se oglasili dne 9. t. m. pri prosvetnem šefu ter ob tej priliki ugotovili, da zadevne infor» macije niso bile točne. Te postavke, ako so bile vnešene v proračun, niso bile črtane in tudi ne bodo. Predsednik Štrukelj je izročil gospodu šefu vseh 16 predlogov, sprejetih
na anketi pov. UJU šolskih upraviteljev in se je o vsakem predlogu razpravljalo. Iz od» govorov gospoda šefa je vsak deputant uvi» del njegovo naklonjenost do učiteljstva v mejah zakonitih možnosti. Po dveurnih raz» pravah so deputanti zadovoljni odšli in še isti dan imeli zopet sejo ter nadaljevali za» početo delo, ki se bode nadaljevalo odslej vsako soboto popoldne ob 3. uri, dokler ne bode vsa uredba temeljito predelana. Po» zneje bo odsek reševal in izdeloval predloge šolsko upravnega značaja za pov. UJU, ki jih bodo predlagala društva in posamezniki poverjeništvu, oziroma bo imel v evidenci aktualna vprašanja pravnega značaja ter bo pripravljal za poverjeništvo predloge in na» svete za ukrepe v tem oziru.
— Uredba o spremembah uradniškega zakona. Projekt te uredbe, kakor jo je spo« polnila in spremenila komisija v prosvetnem ministrstvu, je oddalo' prosvetno ministr» stvo brez vsakih sprememb ministrstva pravde v nadaljno postopanje.
ZVONČEK
1..2. in 3. številka so izšle!
Tovarišice! Opozorite stariše in otroke, da javijo upravi naročbo!
—	Draganov aparat za geomehaniko je
bil v izložbenem oknu Jugoslovanske knji» garne v Ljubljani cel pretekli teden razstav» ljen. Ta aparat je lastna konstrukcija in lastnoročno delo tovariša Antona Dragana, strokovnega učitelja na I. državni deški me» ščanski šoli v Ljubljani. Aparat vsebuje:
1.	padalni stroj po Ativoodu s sekundnim nihalom, električnim zvoncem in samodelnim prožilom, 2. peresni silomer, rabljiv tudi kot peresna tehtnica, 3. aparat za sestavljanje sil — aparat sam pokaže rezultanto, 4. vzvod — ročice komponent je mogoče direktno od» meriti in izvajati oziroma dokazati stavek o vrtilnih momentih, 5. strmina in 6. trodelno matematiško nihalo. Vsi ti aparati se, ko se rabijo, pritrjajo na leseno trinožno stojalo v obliki okvirja ki je iz prekuhane bukve, 120 cm visok in 50 cm širok. Stojalo stoji na treh vijakih, s katerimi se regulira vertikal» nost okvirja. Dosedanji aparati: Pichlerjevi, Kosmosovi i. dr. so povečini leseni in niso tako precizno izdelani kot Draganovi. Zato se razume, da taki aparati ne morejo delo» vati s tako točnostjo kot ti. — Draganovi aparati so kovinasti in sicer iz medi, alumi» nija in jekla; zelo fino in skrbno ter le z Draganu prirojeno natančnostjo izdelani ta» ko, da je vse trenje spravljeno na minimum. Pri skrbno pripravljenih poizkusih se trenja skoro niti ne pozna zato so računi do stotine grama natančni; a aparati sami pa obenem kontrolirajo te račune. Vsi poizkusi so lahki in vedno točni. Ker je aparat zelo priročen in stoji na mizi ali pa kar na odru, zato lah» ko izvajajo poizkuse tudi učenci sami po principu samodelavnosti.
—	Iz Pariza se je oglasil tov. Riko Ko» renc, Ki je dobil ustanovo za študij v ino» zemstvu. Dosedaj je študiral tov. Korene na Višji pedagoški šoli v Zagrebu. Njegov na» slov je: Paris. Ecole Normale Supérieure Saint»Cloud.
—	Sodelovanje učiteljstva pri Slovenski Matici. Slovenska Matica objavlja: Dosedaj so se ustanovila poverjeništva v naslednjih okrajih (krajih) in so prevzeli poverjeništva gospodje: 1. Ljubljana: Anton Lovše, gimn. prof.; Anton Špendč, društveni adm. tajnik;
2.	Maribor: Ivan Favai, gimn. prof.; 3. Bled: Josip Žirovnik, nadučitelj v pok. in posest» nik; 4. Cerknica: Toussaint Oljšak, vodja zemlj. knj. za ves okraj; 5. Gornji grad: Franc Kocbek, nadučitelj v pok.; 6. Kamnik: Ciril Vremšak, uradnik Mestne hranilnice (za ves okraj, izvzemši Domžale » Jarše); 7. Domžale»Jarše (in okolico): Ivan Steno» vec, učitelj; 8. Kozje: Fran Humar, šol. upr. v Bučah (za ves okraj); 9. Kranj: dr. Simon Dolar, gimn. prof.; 10. Litija: Josip Zupan» čič, učitelj (za ves okraj, izvzemši Zagorje z okolico); 11. Logatec: Franjo Malner, pregl. fin. kontr.; 12. Novo mesto: Josip Kovač, gimn. prof.; 13. Radeče: Robert Lindtner, viš. davčn. uprav, v pok. in posestnik (za ves okraj); 14. Rimske Toplice: Bogomir Milost, postajenačelnik; 15. Trbovlje: Ru» dolf Pleskovič učitelj; 16. Tržič: Rudolf Peč« jak, strok, učitelj mešč. šole; 17. VičsGlince: Josip Mesec, izvrš. uradnik; 18. Št. Vid nad Ljubljano: Ivan Šmajdek, šolski upravitelj (tudi Ta Medvode in vso okolico). 19., Za» gorje ob Savi: Ivan Levstik, šolski uprav, (tudi za vso okolico); 20. Zagreb: Fran Bre» celnik, višji žel. uradn. pri žel. direkciji. V •nekaterih drugih okrajih je ustanovitev po» ve/jeništev že v teku, v ostalih se ustanovijo v najkrajšem času.
—	Kako se rešuje pri nas šolsko vpra» šanje. Koncem lanskega šolskega leta se je trdilo, da so vsa učiteljska mesta že zase» dena in nastala bojazen, da novinci sploh ne dobijo mest. Na drugi strani je bila na vidiku redukcija razredov v ljubljanski ob» lasti, ki je povzročila mnogo nepotrebnega Pisarenja in razburjanja. Da ne bi bilo pre» več učiteljev na razpoloženju, se je razširilo
v mariborski oblasti celo vrsto šol, mnogo potrebnih, mnogo pa tudi nepotrebnih. Raz» širilo se je toliko šol, da so dobili mesta vsi nadštevilčni, vsi novinci in še je nekaj mest ostalo nezasedenih. Vidi se, da oblasti niso imele nobenega točnega pregleda o reduci» rapih mest niti o novincih, ker drugače si ne moremo misliti sedaj teh zmešnjav. Je pa še drugo, česar ne smemo zamolčati, ker je s tem prizadeto predvsem prekmursko šolstvo. Med potrebnimi razširitvami so bile gotovo prekmurske šole, saj so bili razredi, ki so imeli po sto deset otrok. Da so bile tukaj razširitve umestne ni dvoma. Na nova mesta so prišle predvsem reducirane učite» ljice, po večini mlajše moči, z 1—2 službe» nima letoma. Pa glej ga, ena ¿boli po parih dneh, druga po parih tednih, tretja odide po štirinajstih dneh zopet nazaj na prejšnje službeno mesto, četrta po dveh mesecih, peta že ve, da dobi v kratkem dekret za no* vo mesto v bližini Ljubljane itd. (vrsta je še dolga). Tako jih je odšlo nad 50% zopet nazaj, drugih učnih moči ni in tako morajo imeti drugi po dva razreda, po 42 in še več ur tedensko in po sto in še več otrok. To so škandalozne razmere, kakor niso bile niti prva leta po zasedbi. Zahtevamo od oblasti, da zasede vsa mesta čim prej in da med le» tom ne premešča učnih oseb.
—	Razstava Jugoslovenske glasbene lite» rature, skomponirane na čast učiteljstva in šole, bo prirejena v Supetru na otoku Braču v začetku leta 1928. ob dvajsetletnici tam» kajšnjega učiteljskega društva. Naprošeni smo po prireditelju te razstave za prispevke, zato se obračamo na tovariše, ki imajo kake kompozicije posvečene učiteljstvu, šoli, uči» teljskim abiturijentom, učiteljski organiza» ciji in slične, naj jih upošljejo na poverje» ništvo UJlJ Ljubljana, ali pa direktno na prireditelja razstave Duto Nazor, učitelj Bobovišče, na otoku Braču, Dalmacija.
—	t Gregor Polanec. Dne 14. novembra t. 1. smo na pokopališču v Pobrežju pri Ma= riboru položili k večnemu počitku vzornega šolnika, neustrašenega narodnega buditelja in zvestega tovariša Gregorja Polanca. Bla» gopokojni je bil rojen leta 1848. pri Sv. Ur» banu niže Ptuja. Študiral je v Mariboru in leta 1867. napravil izpit za učitelja. Nato je nastopil svoje prvo mesto v Št. Lovrencu na Pohorju, kjer je ostal do leta 1891., ko je bil zaradi svojega dela na narodnem polju pre» meščen v Vuzenico. Leta 1894. je prišel za šolskega voditelja na Črešnjevec pri Sloven» ski Bistrici. Tu je deloval do leta 1911. in po 44»letnem službovanju stopil v pokoj ter se preselil v Maribor. Razširitev šole na Čreš» njevcu iz trirazrednice v šestrazrednico je stvaren spomenik za marljivega moža. S svojim vestnim in razumnim šolskim delo< vanjem pa si ni pridobil samo ugleda pri starših svojih učencev, marveč tudi njegovi stanovski tovariši so ga visoko cenili ter ga večkrat izvolili svojim zastopnikom v okraj» nem šolskem svetu in za predsednika uči» teljskega društva. Svojim tovarišem je ostal zvest do groba; navzlic skromnim gmotnim razmeram, v katerih je kot kronski upoko» jencc živel, je zapustil Učiteljskemu domu in Društvu upokojencev po 100 Din. Naj» bolj se je udejstvoval kot buditelj naroda, kar je v predvojnih časih bilo jako potrebno, toda skrajno nehvaležno in za uradnika zelo nevarno opravilo. Da njegovi napori in nje» gove žrtve niso bile zaman, dokazuje najbolj dejstvo, da so ga leta 1890. pri Sv. Lovrencu na Pohorju njegovi narodni nasprotniki de» nuncirali za panslavista in veleizdajalca, kev jim je bil preveč na poti in so se ga hoteli iznebiti. Tedaj je moral v preiskovalni za« por in bil nato premeščen. Premestitev ga je v gmotnem oziru sicer hudo zadela, ker je imel v Št. Lovrencu hišo in posestvo, a njegove trdne volje ni mogla zlomiti 111 z nezmanjšanim pogumom je nadaljeval pre» bujanje ljudstva, živečega v suženjskem mišljenju. Dalje je kot dober glasbenik in pevec poučeval mladino in odrastle v godbi in petju, vodil pevske in godbene zbore ter bil ves čas svojega službovanja organist. Dobra volja ga ni zapustila niti v njegovi dolgotrajni bolezni — pred 10. leti mu je kap ohromela desno stran života. Ob odprtem grobu je tovariš Š. Vodenik orisal njegovo življenje in delovanje ter se v imenu žalo» valcev od njega poslovil z besedami: »Slava Tvojemu spominu! Na svidenje nad zve« zdami!«
—	t Ivan Kramar. Zopet je posegla ne« izprosna smrt v družino učiteljsko vranske« ga okraja ter nam ugrabila milega in delav« nega stanovskega tovariša«veterana Ivana Kramarja na Vranskem, ki je bil znan preko vse Slovenije. Dovršil je učiteljišče v Mari« boru leta 1885. in napravil zrelostni izpit. Prvič je bil nameščen na Rečici ob Savinji, od koder je cesto zahajal v Mozirje, kjer se je navduševal za narodno petje. Potem je prišel v svoj rojstni kraj Šoštanj, kjer je takoj ustanovil slovensko pevsko društvo. Zaradi tega in zaradi svojega odločnega slo« venskega mišljenja je moral tu preživeti marsikatero grenko uro, kajti Šoštanj je imel takrat skoraj popolnoma nemško lice. Šele ugledni notar Kačič in nepozabni pokoj« nik sta začela nekako ledino orati in krepiti neznatno slovensko manjšino. To so mu pa Nemci hudo zamerili ter ga pri odločilnih faktorjih tako očrnili, da je bil kazensko premeščen v Loko pri Zidanem mostu. Pa tudi tukaj ni miroval. Osnoval je zopet slo« vensko pevsko društvo s sodelovanjem de« lavcev«železničarjev, kar zopet ni bilo po
volji takratnim merodajnim činiteljem. Od tu se je preselil na Zidan most, kjer pa je le kratek čas poučeval. Poročil se je s hčer« ko ugledne narodne rodbine Šentakove na Vranskem. Zaradi tega si je želel priti v ta naroden trg, kar se mu je tudi posrečilo leta 1897. Tu je služboval čez 25 let deloma kot učitelj, deloma kot nadučitelj. Povzdig« nil je narodno umetnost z 'ustanovitvijo pev« skega društva »Vranska Vila«, s čimer si je postavil najlepši spomenik. Izvežbal je svoje pevke in pevce tako izborno, da je ž njimi prirejal na Vranskem krasne pevske prire« ditve. Popeljal pa je iste tudi v sosedne kra« je, n. pr. v Kamnik, Žalec, Mozirje itd. ter povsod žel obilno priznanje. Vodil je tudi obrtno šolo na Vranskem mnogo let. Ves čas je bil zvest član savinjskega učiteljskega društva, kjer se je vrlo zavzemal za odgojo naše mladine v narodnem duhu. V petek 21. oktobra se je vršil njegov pogreb na vranskem grobišču, kjer počivajo tudi nje« govi tovariši Vrabl, Jakše in Meglic, ob zelo obilni udeležbi. Istemu so prisostvovali g. sreski šolski nadzornik R. Pestevšek, števil« no zastopano učiteljstvo bližnjih in daljnjih šol, vse uradništvo, vsi tržani in mnogobroj« ni pokojnikovi prijatelji in znanci od blizu in daleč. Njegovo rakev so krasili številni venci. Nosila pa je vence tudi šolska mladina pod vodstvom domačega učiteljstva. »Vran« ska Vila« mu je zapela kot zadnji pozdrav »Vigred se povrne« in »Blagor mu«. Naduči« telj v pok. Ivan Zotter mu je ob odprti go« mili govoril slovo. Priznati pa mu mora vsakdo, da je bil požrtvovalen nacionalist, ki je za svoje slovensko in slovansko prepri« čanje trpel mnogo preganjanja, zapostavlja« nja in drugega gorja.
—	K usposobljenostnim izpitom, ki so se vršili v času od 4.—12. novembra na mo« škem učiteljišču v Ljubljani pod predsed« stvom ravnatelja A. Doklerja, se je prijavilo 27 kandidatov in 44 kandidatinj. Usposob» ljeni so bili: I. a) za laščino Milica Zore, b) za francoščino: Marija Oeiik, c) za srbohr» vaščino na meščanskih šolah: s. Metodija Zupančič; č) za srbohrvaščino na osnovnih šolah: Elvira Dolinar in Franja Kovšek. — II. Za osnovne šole: Feliks Gostinčar, Al» fred Janko, Josip Jankovnč, Franc Jarnovič, Franc Jerala. Adolf Klavora, Blaž Lah, Mir» ko Gubič, Franc Ostanek, Srečko Pečar, Silvo Perhavc, Josip Pire, Josip Prusnik, Alojzij Puppis, Ladislav Ra'zinger, Ivan Resman, Vinko Rupnik (z odliko), Franc Rus, Slavko Schott, Janko Sicherl, Andrej Štele, Ivan Štefe, Maks. Twrdy, Leopold Zlatic in Franc Zomer. — Maksa Chrobath, Marija Čekada, Marija Čibej (z odliko), Ana Dolenc, ¿Ana Drobnič, Marija Drovenik, Marija Eržen, Ana Gabrijel, Ana Gabršek, Rozalija Iglič, Marija Janko, Marija Kalan, Jagoda Kokalj»Bačič, s. Valerija Kraker, Amalija Labič, Jana Levstik, Berta Lovšin, Pavla Penko, s. Gera Pernat, Melita Petelin, Jakobina Podboj, Meta Rainer, Danica Ro» jina, Marija Sevnik, Dora Slapšak, Olga Spazier, Emilija Svetec, Angela Svetic, Bo» gomila Skulj, Julijana Turk, Danica Urban» čič, Ana Vardjan, Josipina Veršec, Nada Vozel, Julija Wostner in Marija Zupančič. — Dva kandidata in tri kandidatinje so bili reprobirani.
—oio Pedagoška centrala v Mariboru. Ponovno pozivamo okrajna učiteljska dru» štva v Mariborski oblasti, da pristopijo korporativno kot člani k Pedagoški centrali v Mariboru. Za malenkostno članarino me» sečno 1 Din je vsakemu članu brezplačno na razpolago Centralna knjižnica. S tem pri» spevkom pa obenem zelo pospešuje delova» nje Centrale; razširjala si bo dalje svojo knjižnico, prirejala strokovne tečaje in se» Stanke, zalagala strokovna glasila z dopisi. Obseg njenega delovanja je seveda popol« noma odvisen od gmotne podlage. Želimo tudi čim najobširnejšega aktivnega sodelo« vanja tovarišev. Začetkom prihodnjega leta bo občni zbor; udeležite se ga in tam izra« zite svoje želje in nasvete. Pripomba: Se« zname naših knjig, ki smo jih najavili v prejšnji številki »Učit. Tovariša«, smo od« poslali v soboto, 5. t. m. upraviteljem šol, ki so na sedežu dnuštva, s prošnja, da jih razdele na prihodnjem zborovanju. Vsaka šola dobi po 1 izvod. — Odbor.
—	OPOZARJAMO NA IZREDNO UGODNO PRILIKO NAKUPA KNJIG, ki je razviden iz današnjega oglasa »Književna priloga«. Tovariši naj opozore na to druge interesente ter jim dajo na razpolago to stran današ* njega lista.
ŽIKA JE SAMO ENA!
Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrecno ŽIKO. Pazite na to ime radi številnih ponaredb!
Osebne zadeve.
—	Stalnost je priznana sledečim učite» ljem(icam). Ani Rubeša v Saršonih, Ivanu Sinčiču pri Sy. Matiju, Slavku Župevcu v Sromljah.
—i V mariborski oblasti: Jože Tratnik je imenovan za začasnega šolskega upravi» telja v Gornjem gradu. Anton Breznik je premeščen na osnovno šolo v Murski So» boti, dodeljen na državno realno gimnazijo, da začasno poučuje petje in telovadbo. Rojko«Bratkovič je stavljena v penzijo. Ana Sekula je dala ostavko na državno službo.
Priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem listu.
—i Sprejem učiteljskih abiturijentov v učiteljsko službo. V ljubljanski oblasti: Breda Tavzes v Črnomelj, Ljudmila Ga« brovšek v Radence, Lidija Grošelj v Lo« kovico, Franjo Gruden v Laško. — V mariborski oblasti: Jolanda Goma«Be« lovič v Radmožance, Štefanija Levičar v Staro cesto, Katarina Škubel v Mežico, Ma« rija Martinšek v Mežico, Amalija Calluati« Jelačin v Sebeborce, Marija Gruden pri Sv. Barbari, srez Ptuj.
—i Napredovanja. V 1. grupo II. kate« gorije so napredovali sledeči uoitelji(ice) ljubljanske in mariborske oblasti: Alojzij Malenšek, Marija Šnajder, Josipina Činč, Ciril Petrove, Ana Ptirc«Gavrič, Rozalija Goli, Franja Kosec«Milavec, Aleksander Kordiš, Ljudmila Bizjak«Kovač. — V 2. gru« po II. kategorije: Franjo Hajnšek, Rudolf Predan, Franjo Friedl, Karol Jakopec, Ma« rija Zacherl, Franja Šnajder, Antonija Vau« pot, Zmago Bregant, Marija Kunaver«Rupar, Josipina Likozar, Marija Sroif«Janša, Ana Zorko«Kersnik, Amalija Mandelj«Kenda. Arnela Vranšek.
—i Premeščeni so sledeči učitelji(ice). V ljubljanski oblasti: Vida Frelih v Zagorje ob Savi, Darinka Berce v Sv. Rupert, srez Krško, Vilma Peterca v Dole pri Litiji, Ber« ta Saksida v Cerklje ob Krki, Leopoldina Zupančič v Telče, srez Krško, Janko Alfred v Bohinjsko Srednjo vas, Ivana Dekleva na Vrhniko, Rudolf Vrabič v Verdrenk, Ma« rija Podboj dodeljena v pisarno vel. župana prosvetni oddelek v Ljubljani.
Šolska reforma.
KROŽKI IN REFORMA VZGOJE IN POUKA.
Naše šole se ne ganejo. Pouk in raa< nire, miselnost in delo so še vedno okorele oblike iz dobe Franca Jožefa. Milijonski na« rod se ne naveliča poslušati pesmi, ki so jo drugi že davno položili v muzej svoje zgo« dovine. Zgodilo se bo mogoče, da bo pri nas novo, kar bo drugod že ostarelo; da bo pri nas napredno, kar bo drugod že reakci« onarno.
Reforma vzgoje in pouka more izhajati le iz notranjega prepričanja; razumel jov bo le oni, kdor jo je preizkusil in doživel. Štu« dij, knjige, razprave, predavanja, razgovori, ukazi, nasveti, vse drugo ima veljavo le tedaj, če jih je duševnost asimilirala; šele ko se znanje pretvori v notranjo silo, imajo pravi pomen za delo. Ali pa imajo vsi dovolj naravnega razpoloženja za asimilacijo?
Tudi pri podeljevanju spoznanja je lah« ko dvoje: ali govori eden množici ali pa go« vorijo drug drugemu; ali masa posluša ali pa sodelujejo vsi, da ustvarijo potem nov, kolektiven sklep. Pravo kulturno življenje bo začelo med nami delovati šele tedaj, ko delujoči ne bodo le redki poedinci, ampak bo duševna rodovitnost v našem stanu po« stala nekaj splošnega. Nekateri pravijo, da bi bilo to sicer idealno, da pa so tisti časi še daleč, ko 'bo zavednost razgibala velik del naših sopoklicnikov.
Kakšno naj bo naše podeljevanje?
Med onimi, ki jim je reformni duh no« ve šole že znan in so tudi že poizkušali z udejstvovanjem, bo kolektivni način logi« čen in naraven; pasivnost med njimi je ne« mogoča, kot je .nemogoča para brez sile na« petosti. Drugače pa bo tam, kamor še niso zašle nove evropske misli in kjer je treba duhove komaj seznaniti z novimi smermi, metodami in osnovnimi načeli. V takih kra« jih bo nehote vsaj nekaj časa vladalo pasiv« no razmerje med onimi, bi dajejo, in onimi, ki sprejemajo. Kjer je le nekaj samostojno mislečih, je vzdušje živahnejše in plodo« nosnejše.
Dosedaj smo skoro vse izvedeli iz ino« zemskih, zlasti nemških pedagoških knjig in revij. Prenašale so nove ideje med nami tudi naše pedagoške revije; marsikoga so infor« mirale ter mu dale pobude, da je začel pro« učevati, misliti in poizkušati. Čudno je le, da jih je bilo tako malo, 'ki so ga razprave in poročila zanimale. Ali je težko citati, ali je težko misliti, To dejstvo nas je poučilo, da zgolj razprave po revijah in publikacijah ne bodo naziranja v novi sodi toliko razši« rile, da hi to naziranje postalo naša splošna lastnina. Sile bomo vzbujali v celokupnosti našega stanu de z osebnimi zajednicami.
Delovne zajednice učiteljstva.
Ali naj se take zajednice ustanavljajo glede na stremljenje posameznikov? Take zajednice bi bile zares kolektivne in za idejo samo zelo uspešne, zaradi oddaljenosti isto« mislečih pa šo nemogoče. Hočemo tudi, da ne ostanejo načela znana le nekaterim am« pa'k da jih bo deležno čim večje število, ker le tedaj se bo mogla prenoviti naša šola.
(Se nadaljuje.)
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
—oio Učiteljska samoizobrazba — pre« gled dela, na podlagi poročil krožkovih na« čelnikov osrednjemu izobraževalnemu od« seku:
1.	Cerknica. Izobraževalni krožek za cerkniški okoliš je zboroval 9. oktobra t. 1. v Cerknici po sledečem vzporedu: Krožkove zadeve. Sociološka izobrazba. Delovna šola. Dekliški krožki. Mladeniški krožki. Razgo« vor o mladinski in pedagoški literaturi. Raz« merje učiteljstva. Demokracija. — Udele« žencev 12.
2.	Ljubljana. Ljubljanski krožek se je sestal prvič 26. oktobra t. 1. Tov. Pahor je
poročal o zgodovinskem razvoju plemstva in meščanstva. — Udeležencev 45.
3.	Šoštanj, šoštanjski izobraževalni kro« žek se je sestal 7. novembra t. L v Šoštanju. Razpravljal je o moderni izobrazbi. — Ude« ležencev —.
4.	Ljubljana. Tamkajšnji izobraževalni krožek je imel 9. novembra t. L svoj drugi sestanek, na kaiterem je poročal tov. Hre« ščak o liberalizmu. — Udeležencev 35, med temi zlasti mnogo učiteljiščnikov, kar mo« ramo pozdravljati z največjim zadoščenjem.
5.	Borovnica. Borovniški izobraževalni krožek je imel svoje prvo zborovanje dne 12. novembra t. 1. ob prisotnosti 17 tovari« šev in tovarišic. Tov. Tavčar je poročal o pomenu in delovanju krožkov ter o uvodu v družboslovje. Naslednji sestanek se je do« ločil na 7. decembra t. zopdt v Borovnici.
6.	ŠmarjesRogatec. Krožek za ta okraj se je sestal 12. novembra t. 1. v Št. Vidu. Po« ročal je tov. Rakovšček o početkih socializ« ma na podlagi Krekovega »Socializma«. — Udeležba —. Prihodnji sestanek se vrši prve dni decembra. Predava tov. Bolle o feuda« lizmu. — Prisotnih je bilo 17.
7.	Cerknica. Tamkajšnji krožek je zbo« roval 13. novembra t. 1. Radi slabega vre« mena in slabih prometnih zvez je bilo na« vzočih le 10 članov. Tov. Dolgan je predaval o načrtu kmetske delovne šole za 1. razred.
8.	Ribnica. Izobraževalni krožek za Rib« nico in okolico se je sestal 13. novembra t. 1. Tov. Rožman je poročal o zgodovinskem se« minarju in o provalih Slovanov. — Ude« ležba —. Prihodnji sestanek se je določil za začetek decembra.
9.	Št. Vid nad Ljubljano. Tamkajšnji krožek je zboroval 20. novembra 1.1. ob ude« ležbi 13 članov. Tov. Pahor je predaval o plemstvu in meščanstvu tov. Hreščak je po« dal nekaj pojasnil za obravnavarije snovi iz brošur in drugih aktualnih predmetov.
10.	Jesenice. Izobraževalni krožek za je« seniški okraj je zboroval prvič 12. oktobra t. 1. Sklicatelj tov. Mrovlje je piodal kratek obris delovanja pedagoškega krožka za te« koče šolsko leto, tov. Pibrovec pa kratke smernice za posamezne predmete v smislu modernega šolstva, pričenši s prvim razre« dom. — Navzočih 33 članov krožka.
—oio Iz osrednjega izobraževalnega od»
bora. Še vedno je cela vrsta društvenih od« borov in sklicateljev krožkov, ki nam niso sporočili vseh podatkov, ki jih potrebujemo za razpošiljanje brošur in navodil za obrav« navanje po krožkih. Opravičeni smo vpra« ■sati jih javno, kako bodo opravičili pred •članstvom to zanemarjenje svojih dolžnosti in kako spravijo tako indolenco za važna istanovska vprašanja v sklad s svojimi funk« cijami v organizaciji in s svojo vestjo. Na« vadna dopisnica s kakimi sto črkami bi bila vsa žrtev, ki se zahteva od njih v korist dobri stvari. Zavedajmo se že enkrat, da brez sodelovanja vseh ni misliti na konsoli« dacijo organizacije, brez sodelovanja orga« nizačnih funkcijonarjev pa ni upati na ures« ničenje niti najprimitivnejših organizačnih načrtov. Pozivamo radi tega ponovno vse .pri« zadete, da store nemudoma svojo dolžnost, ker bomo sicer prisiljeni imenoma pokazati na vse, ki ubijajo s svojo pasivnostjo v ne« štetih požrtvovalnih tovariših in tovarišicah vsako voljo za udejstvovanje in napredek.
—oio Vsem društvenim odborom. Ker je potrebno v svrho natančne informacije naših članov o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo našega stanu in ki se v kratkem času odločenem za naša društvena zborova« nja, ne morejo dovolj temeljito obravnavati, prosimo vse tovariše predsednike, da poskr« be za razmnožitev vseh programatičnih okrožnic, ki jih dobivajo od osrednjega vod« stva, in sicer v tolikih izvodih, kolikor iz« obražeValnih krožkov šteje vsako društvo ter jih nemudoma dostavijo sklicateljem krožkov, da jih dado v razpravo. Na ta na« čin si obetamo najtesnejšega stika med članstvom in vodstvom organizacije ter splošne poglobitve v vse važne probleme na« šega stanu. — Poverjeništvo UJU.
Nove knjige.
— Josip Ribičič: Igrice. Zbirka lažjih mladinskih iger. Ljubljana 1927. Založilo »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta«. Knjižnica »Učiteljskega konvikta« v Ljub« ljani I. zvezek. Cena broširani knjigi 12 Din, vezani 15 Din, s poštnino 1 Din več. Dolgo časa že ni izšla nikaka mladinska igra in zato je bila vrzel .na tem polju od dne do dne večja. Društvo za zgradbo Učiteljskega kon« vikta je uvidelo, kako velika je potreba po mladinskih igrah in je založilo gornjo zbirko. Š^st igric priznanega mladinskega pisatelja Ribifiiča: »Trapica«, »Vrabci«, »Miklavževo«, »Mir in ljubezen«, »V pustni noči« in »Dedi« ščina«, bode marsikaterega prireditelja mla« dinskih predstav rešilo iz nemale zadrege pri izbiri igric. »Trapica« je primerna enodejan« ka za čas pred Vsemi svetimi. Ima 4 deške in eno dekliško vlogo. — »Vrabci«, dvode« janka, primerna za vzgajanje ljubezni do ptičev. Najprimernejši čas za uprizoritev te igrice je jesen v času ptičje selitve. — »Mi« klavževo« ima dve dejanji. Prvo se vrši v kmetski kuhinji, kjer sv. Miklavž obdaruje otroke, drugo pa v preddvoru nebes. Ker potrebujemo ravno za Miklavževo priredi« tev vedno tudi primerne igrice, bode ta jak.o dobrodošla. — »Mir in ljubezen« je božična slika, zelo prikladna za prireditev, zvezana z obdarovanjem otrok. — »V pustni noči«, enodejanka za predpustni čas. — »Dedišči« na« pa je zelo lepa igrica za 1. december in Vidov dan. S to zbirko je narastla naša mla« dinska dramatična literatura za šest res le« pih igric, zato jo najtopleje priporočamo v nakup.
—k Načrti za muški ručni rad u I. d II.
razredu osnovnih škola. Priredil: Marjan Markovac. Druga popravljena izdaja. Za« greb 1927. Izdala »Narodna knjižnica« v Za« grehu, Vojnička ulica 13. Cena 30 Din. Na« črt je prirejen po predpisih lanskega učnega načrta in sestoji iz 12 listov s 70 načrti.
—k Kraljevič Marko 1928. Zbral Kom« poljski, ilustriral J. Vokač. Cena 6 Din. Družba sv. Cirila in Metoda, duševna mati naše obmejne mladine, jo je zopet razvese« lila s knjižico, nosečo zunaj podobo jugo« slovenskega junaka Kraljeviča Marka, zno« traj pa nudečo mnogo zanimivih pravljic — med njimi bajko Milčinskega »O Marički, ki je pol ure prekasno prišla na svet« — pesmi, poučnih člankov in važnih drobtin; knjižico okrašeno z lepimi ilustracijami, 'za« ključuje koledar in oddelek za beležke. Na« roča se v pisarni Ciril Metodove družbe v Ljubljani, Narodni dom.
—k Leonid André: Radio. Osnovni poj« mi iz radiotehnike. Knjiga, ki je izšla v Ljubljani v založbi Jugoslovanske knjigarne je opremljena z 214 slikami, a snov je raz« deljena v 5 oddelkov: I. Nauk o splošni elektriki. II. Nauk o nihanju in valovanju. III. Spicialna radiotehnika. IV. Dodatek o oddajnih postajah. V. Stvarno kazalo. — Cena nevezani knjigi 60 Din, v platno ve« zani 76 Din.
BORBA ZA PRISPEVEK UČITELJSKEMU PEVSKEMU ZBORU.
Ker poštaja najmučnejši dogodek v Kranju tudi najmučnejši dogodek v »Tova« rišu« in ker bi si učiteljstvo, ki ni hilo na« vzoče na delegacijski skupščini v Kranju z ozirom na sklep celjskega učiteljskega dru« štva in na podlagi članka v 18. številki »To« variša«, lahko ustvarilo napačno sliko o do« godku pri obravnavi predloga za prispevek učiteljskemu pevskemu zboru, naj mi bo do« voljeno, da zadevo s svoje in strani zbora pojasnim.
Učiteljski pevski zbor je bil osnovan po Društvu učiteljev glasbe v Ljubljani jeseni leta 1925. kot nekak odsek svojega društva ter je že spomladi 1926. nastopil dvakrat s samostojnim koncertom v Ljubljani. Jeseni se je preosnoval, spremenil pravila, postal samostojen ter se naslonil na UJU tako, da ima poverjeništvo v odboru stalnega zastop« nika. Član zbora sme biti le član UJU, zato so člani »Edinstva« morali izstopiti. Letos je nastopil zbor s samostojnimi koncerti v Trbovljah, Št. Vidu, Viču in Kranju ter na« merava meseca januarja prirediti koncert v Zagrebu. Vrši torej že v začetni dobi važno kulturno poslanstvo. Vaje in nastopi so združeni z ogromnimi gmotnimi in fizičnimi žrtvami. Z žalostjo moram ob Itej priliki ugo« toviti, da ljubljansko učiteljstvo mi dosedaj pokazalo pravega umevanja (kakor praško, ki ima svoj lasten zbor), pač pa po več ur od železnic oddaljeni tovariši (v prvi vrsti seveda tovarišice), ki z vzgledno požrtvoval« nostjo posečajo vaje na lastne sttroške in plačujejo poleg tega še letno članarino v znesku 60 Din. Društvo je preskrbovalo ne« katerim članom prenočišča, si nabavilo notni materijal, pa se pri tem tako zadolžilo, da ima še danes 4000 Din dolga, dasi je prejelo od nekaterih učiteljskih društev uStanovnino in so bili tudi vsi koncerti (razven Št. Vida) sijajno posečeni. Gotovo bi imeli od kon« certov lahko več dohodkov, če bi nastavili višjo vstopnino. Hoteli pa smo z nizko vstopnino omogočiti dostop najširšim pla« stem naroda. Saj je naš namen narod kul« turno dvigniti in doseči slov. učiteljstvu večji ugled. Kajti z ugledom raste vpliv in z vplivom se lahko vse doseže. Od nesebič« nega delovanja požrtvovalnih pevk in pev« cev ima in bo torej imelo korist vse učitelj« stvo.
Da člane vsaj deloma razbremeni in reši zbor, ki mu je grozil vsiled ogromnih žrtev razpad (članstvo je padlo od 110 na 58), je naslovil odbor na UJU prošnjo, ki je v njej ugotovil kulturno važnost učiteljskega pev« skega zbora, pokazal na enaka zbora morav« skih in praških učiteljev, potom katerih se je uveljavil ugled učiteljstva doma in ki sta ponesla slavo in čast češke pesmi in češkega naroda tudi v inozemstvo; povdaril, da se bo dvignil potom zbora tudi ugled slov. uči» teljstva in prosil, naj ga članstvo UJU pod« pre z 1 Din mesečnim prispevkom. Odbor ni našel druzega izhoda iz težkega položaja — šlo je za obstoj zbora — in je bil, dasi nerad, prisiljen potom delegacije obrniti se na celokupno članstvo UJU za pomoč. Bil je to obupni klic na pomoč!
Vsak posamezni član UJU sme staviti delegaciji predloge in vsak predlog, ki ga delegacija obravnava, ima službeni značaj. Zadeva pa vendar ni privaltna, če tiče ves stan. Tudi je celjsko učiteljsko društvo sa« mo priznalo kulturno poslanstvo učiteljske« ga pevskega zbora. Ni torej nikakega po« voda obžalovati »službeni značaj privatne zadeve«.
O predlogu se je popolnoma svobodno razpravljalo. Kdor se je oglasil k besedi, je tudi lahko govoril. Proti je govorilo kakih 5 delegatov, nekateri tudi po večkrat, za pa 3 in od teh treh sem edino jaz član pevskega zbora in sem bil obenem tudi delegat. Na mesec en dinar, dve cigareti, škatljica vži« galic! Koliko dinarjev gre za manj potrebne stvari, za druga društva. Ali pa ni dolžnost zavednega učiteljstva podpirati v prvi vrsti lastna društva? Pa se je začelo mešetarje« nje: prispevek naj bo neobvezen, naj pride prihodnje leto pred delegacijo, naj se zniža na 50 p itd. Na eni strani ves potek skup« ščine, ki je izzvenel v klicu: učitelj, izobr£\«
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za čas od 10. septembra do 16. novembra 1927. Članarina: Karla Srebrnič, Podgorje 5 Din; šola Št. IIj pod Turjakom 20 Din; Drago Kogelnik, Brezno 30 Din; Mohorko Ivan, Rače 20 Din; šola Breg pri Ptuju (Svetlin, Kosi, Kovač) 60 Din; Razbor (Rataj) 5 Din; šola Slovenjgradec 45 Din; deška osnovna šola Ptuj«okolica 120 Din; Orla vas«Bra« slovče (Klančnik) 20 Din; šola Pobrežje 160 Din; šola Guštanj (Gačnik, Lodrant, Pečnik, Kotnik, Konečnlik, Zega, Jugovič, Gabršček, Šijanec) 144 Din; Št. Ilj v Slov. goricah (Kožuh Vilma) 20 Din; Svetina (Škof Ana) 10 Din. — Poverjenik neke šole še do danes ni poslal že leta 1926. nabrane članarine! — Darila: Jos. Mavric, šolski upr. v po'k„ Maribor 100 Din; Škilan Josip, uči« telj v Studencih pri Mariboru kot prvi dar prve plače 50 Din. Novinci, posnemajte te« ga tovariša! Učiteljsko društvo za slovenje« bistriški okraj, čisti dobiček prireditve 820 Din (!). Iskrena hvala! — Gospodarska podjetja: zemljevidi 10888 Din; grb 2120*80 Din; Prekmurske pravljice 44 Din; »Šola v nebesih« 31*50 Din; skupaj 13.084"30 Din. — V Mariboru. 20. novembra-1927. — M. Kožuh, blagajnik.
zuj se, širi kulturo, skrbi za ugded svojega stanu! — na drugi strani glihanje in prere« kanje za beraški dinar, ko gre pevskemu zboru za biti ali ne biiti; ta izdatek letnih 12 Din — tam saj 1200 Din. To je bilo muč« no, to je žalilo in motilo sicer krasen potek zborovanja in ravno to je izzvalo v meni »ton in fanatičen izpad«, da sem dejal: »Ne gre za dinar, gre za obstoj zbora. Če ga da» nes pokopljemo, bo to kulturna sramota, ki jo bo treba četudi z imeni javno ožigosati. Dva dni smo govorili o učiteljski samoiz« •obrazbi, o kulturnem udejstvovanju in o majhnem ugledu, ki ga moramo dvigniti. Do« kažimo, da ni bilo to le prazno besedičenje! To je bil tisti gorostastni fanatični izpad. O kakem sramotnem odru ni bilo niti govora. Besede so bile sicer ostre, izgovorjene pa v razumljivem razburjenju, zakrivili pa so jih tisti, ki so hoteli zbor uničiti in so jim, ka« kor se vidi še danes, hvaležno sredstvo- v dosego drugih ciljev.
izid glasovanja mi je bil v veliko zado« ščenje. Predlog zbora si je osvojila ogromna večina delegatov (proti je glasovalo le 8 de« legatov in še od teh nekaj, ker so bili ve« zani na sklep gospodarskega odseka). Za božjo voljo, ali je teror, če večina nekaj sklene? Slov. učiteljstvo je 'dokazalo, da gradi in ne podira, pokazalo je, da je do« umelo veliki pomen pevskega zbora, da je ostalo idealno in mu niso samoizobrazba, kultura in ugled stanu samo visokozveneče fraze, ampak je pripravljeno zanje tudi žrt« vovati, ker se v polni meri zaveda, da brez žrtev ni zmag. Rad priznam da učiteljstvu ni z rožicami postlano, zato pa je njegova žrtev tem lepša, hvalevrednejša Čast mu! Če učiteljstvo ni zmožno zbora vzdržalti, ga tudi ni vredno. Ne mi, ampak zgodovina slo« venskega učiteljstva in slovenske glasbe bo s prstom pokazala na njegove grobokope. — Za čast in dobrobit učiteljstva bom nasto« pal vedno in povsod, če bo treba tudi s pri« mernim povdarkom in osltrostjo. In če mi« slite, da sem se res tako hudo pregrešil, naj ne trpi zaradi tega pevski zbor. Ločite ven« dar stvar od oseb in mečite kamenje samo name če že morate metati! Pri vsem nastopu me je vodila edino le iskrena želja, pomagati s svojimi skromnimi močmi plemeniti Stvari; zato tudi v tej prijetni zavesti lahko mirno prenesem priimek »fanatičen izpadnik«, ki ga smatram za častnega. Kar se pa tiče očit« ka, da delegati niso svo'bodno volili, se mi pa zdi, da je tako skrajno žaljiv in za dele« gacijo sramotno poniževalen, da bi bil po« treben še en fanatičen izpad.
Ivan Primožič.
Vabila
= KONJIŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO zboruje 3. decembra 1927 ob 10. uri v deški osnovni šoli v Konjicah. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Izid volitev. 4. Predavanje: Delovna šola. 5. Slučajnosti. Ker bodo še morebitne ponovne volitve no« vega odbora, je udeležba strogo obvezna.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OR« MOŠKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor dne 7. decembra t. 1. v ormoški osnovni šoli. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu: a) Poročili o sejah širjega sosveta v Ljub« ljani in v Celju, b) Tajnikovo in blagajni« kovo letno poročilo, c) Volitve. Začetek zborovanja ob 10. uri; pol ure pred zboro« vanjem odborova seja v zborovalnici.
= KRANJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO zboruje 3. decembra ob K 9. uri v Šmartnem pri Kranju. 1. Poročila odbora o društvenem delovanju in predsednika o se« jah širjega sosveta in Učit. konvikta. — Objavijo se imena onih društvenikov, ki za tekoče leto še niso plačali nikakega zneska. (Sklep zadnjega občnega zbora). 2. Tov. Rika Ferjančič: Naša razstava z ozirom na osnovne pojme delovnega in rokotvornega pouka. — Konstituiranje krožkov. 3. Tov. Josip Jerše: Pedagoški tečaj v Mariboru. 4. Izvenšolsko delovanje. 5. Slučajnosti.
Poročila:
+ SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO je imelo svoj redni občni zbor dne 5. novembra na Pragerškem. Na« vzočih od 64 članov 42.
(Dždje glej stran 7.)
Naša stanovska organizacija.
p
D D D
D
D
D D
D D O D D D D
KNJIŽEVNA PRILOGA
knjigarne „UČITELJSKE TISKARNE".
POZOR! * UGODNA PRILIKA! * NIZKE CENE!
Da omogočimo učiteljstvu, šolskim in vsem drugim knjižnicam ter mnogim našim odjemalcem nakup knjig iz založbe Učiteljske tiskarne, smo sklenili znižati cene knjigam svoje založbe za 50°|0, in sicer za dobo od 1. decembra 1927. do 2. februarja 1928. V to svrho smo sestavili
dvajset pet knjižnih zbirk
ter pričakujemo od vseh prijateljev lepe knjige, zlasti od svojih cenj. naročnikov in odjemalcev, da se v obilni meri poslužijo ugodne prilike, ki se jim nudi v tej obliki od strani našega založništva. Vseh dvajset pet zbirk skupaj velja v knjigarnah Din 3702*—, naši prijatelji pa jih dobe za Din 1870—.
a) Mladinske kvtiige:
I.	ZBIRKA Din 50— NAMESTO Din 100-—: Dimnik: Kralj Aleksander. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Korban: Iz mojih temnih dni. Krasnohorska: Pripovedka o vetru.
II.	ZBIRKA Din 50— NAMESTO Din 100-—: Dimnik: Kralj Peter. Baukart: Marko Senjanin. Ewald: Mati
narava pripoveduje. Flere: Slike iz živalstva. Erjavec: Afriške narodne pripovedke.
III.	ZBIRKA Din 50— NAMESTO Din 100-—: Anatole le Braz: Islandska velika noč in druge povesti. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Ewald: Tiho jezero in druge povesti. Lah: Češke pravljice. Karafiat: Kresničice.
IV.	ZBIRKA Din 50— NAMESTO Din 100-—: Komanova: Narodne pravljice in legende. Korban: Vitomilova
železnica. Flere: Babica pripoveduje. Šilih: Nekoč ie bilo jezero. $iha: Povest o svatbi kralja Jana. Trošt: Moja setev I. in II. zvez.
V.	ZBIRKA Din 50— NAMESTO Din 100—: Gangl: Zbrani spisi II., V., VI., VII zvezek. Rape: Tisoč in ena
noč. Račič: Belokranjske otroške pesmi. Zbašnik: Drobne pesmi.
VI.	ZBIRKA Din 50 — NAMESTO Din 100—:
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Kosem: Ej prijateljčki. Meško: Našim malim. Robida: Da stel mi zdravi, dragi otroci. Modernd orfer: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Flere: Babica pripoveduje. Trošt: Moja setev I.
VII.	ZBIRKA Din 50— NAMESTO Din 100—:
Rape: Tisoč in ena noč. Erjavec: Srbske narodne- pripovedke. Rape: Mladini VII. in VIII zvezek. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci. Krasnohorska: Pripovedka o vetru.
VIII. ZBIRKA Din 50-— NAMESTO Din 100—: Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Tille: V kraljestvu sanj. Korban: Iz mojih temnih dni. Rape: Tisoč in ena noč. Kosem: Ej prijateljčki.
IX.	ZBIRKA Din 50 — NAMESTO Din 100—: Erjavec: Izbrani spisi za mladino. Jenko: Izbrani spisi za mladino. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Zbašnik: Drobne pesmi.
X.	ZBIRKA Din 50— NAMESTO Din 100—: Levstik: Izbrani spisi za mladino. Stritar: Izbrani spisi za mladino. Rape : Tisoč in ena noč.
XI.	ZBIRKA Din 50— NAMESTO Din 100-—: Valjavec: Izbrani spisi za mladino. Kersnik: Izbrani spisj za
mladino. Dimnik: Kralj Peter.
XII.	ZBIRKA Din 50— NAMESTO Din 100 —: Slomšek: Izbrani spisi za mladino. Erjavec: Izbrani spisi za
mladino. Krasnohorska: Pripovedka o vetru.
XIII.	ZBIRKA Din 50— NAMESTO Din 100-—:
Starejše slov. pisateljice in pesnice: Izbrani spisi za mladino. Flere: Babica pripoveduje. Trošt: Moja setev II.
XIV.	ZBIRKA Din 50 — NAMESTO Din 100—: Swift-Flere: Guliverjeva potovanja. Komanova: Narodne pravljice in pripovedke. Ewald: Mati narava pripoveduje. Riha-Pfibil: Povest o svatbi kralja Jana.
XV.	ZBIRKA Din 170 — NAMESTO Din 342—: Erjavec-Flere: Slovenski pesniki in pisatelji: Levstik. Valjavec,
Erjaviec, Stritar, Jenko, Slomšek, Kersnik, starejše pesnice in pisateljice.
b) Knjige za odrasle:
I.	ZBIRKA Din 100-— NAMESTO Din 196-—:
Gangl: Beli rojaki. Golar: Kmečke povesti. Golar: Pastirjeva nevesta. Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskega dobrovoljca. Pugelj: Zakonci. Pavlic: Ljubezen in sovraštvo. Gangl: Sfinga. Vidic: Ave patria!
II.	ZBIRKA Din 100 — NAMESTO Din 196-—:
Gangl: Moje obzorje. Matičič: Na krvavih poljanah. Rabin-dranat Tagore: Gitandžali. Rape: Tisoč in ena noč. I. in II. zvezek. Zoreč: Pomenki. Gangl: Dolina solz.
III.	ZBIRKA Din 100 — NAMESTO Din 196-—: Matičič: V robstvu. Golar: Pastirjeva nevesta. Gangl: Sin.
Kunaver: Na planine! Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Rus: Prva pomoč. Zoreč: Pomenki.
IV.	ZBIRKA Din 100— NAMESTO Din 196—:
Sem Beneli: Okrutna šala. Kabaj: Cerkniško jezero in njega okolica. Gangl: Beli rojaki. Rabindranat Tagore: Gitandžali. Bele: Sadjarstvo. Maeterlinck: Modra ptica.
V.	ZBIRKA Din 100— NAMESTO Din 196-—: Veber: Etika. Pugelj: Zakonci. Golar: Pastirjeva nevesta.
Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Kosem: Morje.
VI.	ZBIRKA Din 100— NAMESTO Din 196-—:
Pavlic: Ljubezen in sovraštvo. Gangl: Hram slave. Veber: Etika. Kabaj: Cerkniško jezero in njega okojica.
VII.	ZBIRKA Din 100— NAMESTO Din 196-—:
Gangl: Hram slave. Jelene: 1914—1918, spomini jugosloven-skega dobrovoljca. Bele: Sadjarstvo. Pugelj: Zakonci. Kunaver: Na planine! Golar: Kmečke povesti.
VIII.	ZBIRKA Din 100 — NAMESTO Din 196—:
Pavlic: Ljubezen in sovraštvo. Rape: Tisoč in ena noč I. in II. zvezek. Rus: Prva pomoč. Sem Beneli: Okrutna šala.
IX.	ZBIRKA Din 100-— NAMESTO Din 196'—:
Grobming-Lesica-Mole: Srbsko - hrvatsko - slovenski slovar. Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskega dobrovoljca. Matičič: V robstvu. Kabaj: Cerkniško jezero. Gangl: Hram slave. Maeter-linck-Bernot: Modra ptica.
X.	ZBIRKA Din 100— NAMESTO Din 196—:
Veber: Etika. Rus: Prva pomoč. Bele: Sadjarstvo. Gangl: Sin. Gangl: Dolina solz.
Opozarjamo, da velja ugodnost nakupa le proti takojšnemu plačilu ali proti plačilu najkasneje tekom tedna po prejemu knjig. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo je mogoča, toda samo tedaj, če gre za isto ali vif jo nakupno ceno. PoStne stroške poravnajo naročniki.
Naročila je naslavljati na
KNJIGARNO UČITELJSKE TISKARNE" V LJUBLJANI • FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
n
D
D D
D D D
0
Pravkar Je izšel
glavni seznam knjig „Knjigarne Učiteljske tiskarne
Obsega približno vse slovenske knjige in muzikallje, ki so danes na knjiinem trgu. Zahtevajte seznam!
Ii

Seznam knjig iz založbe Učiteljske tiskarne:
Mladinske knjige.
Anatole le Braz: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 24-—.
B^ukart: Marko Senjauln, slovenski Robinzon. Broš. Din 8—, vez. Din 12-—.
Dimnik: Kralj Peter I. .Vez. Din 18-—.
Dimnik: Kralj Aleksander 1. Vez. Din 30-—.
Erjavec Fran: Airlške narodne pripovedke. Vez. Din 20-—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 20-—
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 22—,
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40-—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18-—, vez. Din 26.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 36-—.
Erjavec-Flere: Jpsip Stritar, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46-—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28-—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 40-—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46-—.
Erjavec-Flere: Starejše pesnice in pisateljice. Vez. Din 60-—.
Evvald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 26-—.
Evvald-Holeček: Tiho jezero In druge povesti. Vez. Din 26—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10-—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24-—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 24—.
Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv., vez. Din 10-—, eleg. vez. Din 12-—. VII. zv. vez. Din 18-—, eleg. vez. Din 20-—.
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, solnčece! Din 8—.
Karafiat-Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din J8'—.
Komanova Manica: Narodne pravljice in legende. Din 16-—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 14.
Korban: Iz mojih temnih dni. Vez. Din 28.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 14-—.
Krasnohorska - Podkrajšek: Pripovedka o
vetru. Vez. Din 20-—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12-—. Meško: Našim malim. Vez. Din 15-—. Möderndorfer: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 24-—. Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8—.
Rape: Mladini. VII. zvezek Din 12-—, VIII.
zvezek Din 15-—. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28'—. Riha-Pribil: Povest o svatbi Kralja Jana.
Vez. Din 16—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci.
Broš. Din 3-—. Swift-Flere: Guliverjeva potovanja. Vez. Din 42-—
Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24-—. Tille-Prlbil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 6. Trošt: Moja setev. I. in II, ä Din 10-—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 8-—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 24-—.
Leposlovne knjšge.
Carli: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28 —
broš. Din 22-—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15-—. Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15-—, vez. Din 18-—
Gangl: Hram slave. Broš. Din 30-—, vez. Din 40-—.
Golat Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 26-—.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 22-—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskega
dobrovoljca. Vez. Din 26-—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 36. Matičič: V robstvu. Vez. Din 32-—. Pavlic Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din'40-—. Pugelj MIlan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 24-J-.
Rabindranat Tagore-Gradnik: Gitandžali.
Trdo vez. Din 24-—, v platno vez. Din 28. Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. vez. Din 46,
II. zv. vez. Din 50-—. Zoreč Ivan: Pomenkl. Din 10-—.
Dramatika.
Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš. 'Din 24-—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 12 — Gangl: Sin. Drugi naltisk. Vez. Din 22—. Kosem Zv.: Morje. Din 12-—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 12-—.
Vidic: Ave Patrla! Broš. Din 8—.
Poučne in znanstvene knjige.
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 52•—.
Bučar: Slovenski metuljar. Broš. Din 12-—.
Grobming-Lesica-Mole: Srbsko - hrvatsko -
slovenski slovar. Vaz. Din 50-—. Kabaj M.: Cerk.iiško jezero in njega okolica. Vez. Din 36-—. Kunaver: Na planine! Vez. Din 28-—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 32-—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka.
Broš. Din 5-—. Ramovš Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. Broš. Din 260-—. Rus dr.: Prva pomoč. Broš. Din 32-—,
vez. Din 36-—. Veber: Etika. Din 80-—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo J osn. šol.) Broš. Din 8-—, vez. Din 12-—. Korban J.: Povodni mož, igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din &—. Glasbeni de! k I. zvezku »Šol. odra« Din 4. Lah dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori.
Cena Din 6-—. Glasbeni del posebe Din 4. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6—.
Ferdo Juvanec: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov. Prvi snopič: Oba junaka. Drugi snopič: Pri čevljarju. Cena snopiču Din 4.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 40-—.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Din 1-50.
Marolt: Narodne himne in druge domorodne pesmi. Din 3-—.
Zirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zvezek a Din 3-—.
Druge knjige.
Sič: Slovenske narodne noše. Broš. Din 42.
Stalež (Imenik) šolstva In učlteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 10—,
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 5'—. II. zvezek (za 1. 1901.) broš. Din 7-—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 8-—, IV. zvezek broš. Din 14-—, V. zvezek broš. Din 32-—, VI. zvezek Din 24-—.
Hribski: Šolski upravitelj. Broš. Din 28—, vez. Din 34-—.
Wester: Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5-—.
Wester: Pravila o Izpitih na meščanskih šolah. Din 2•—.
Slike.
Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. II. Kmečka hiša na Gorenjskem. Velikost 30-3 X 90-5 cm. Slika a Din 30—.
Stenske table k Widrovl Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220-—.
Saša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10-—.
M. Gaspari: »Slovenska umetnost«. Serija 6 razglednic Din 6-—.
Galerija naših mož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič 61-5X47-5 cm. Slika
9. Aškerc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16.	Parma Din 10-—.
Nowak:
ANJE
s podrobnim učnim načrtom in navodilom za pruih osem šolskih let.
Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za L—II., posebej za III, za IV., V., za VI,—VIII. posebej perspektivo za VI —VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI.—VIII. šolsko leto Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa kn ižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 450 — Novakovo „RISANJE" je odobreno od prosv. oddelka za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo za vsako osnovno in meščansko Solo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mesečnih obrokih.
Naročila sprejema Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Frančiškanska □!. 6.
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani
Naročila sprejema knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
je izdala: a) serijo 6 razglednic Saša Šantel, Stara Ljubljana, b) serijo 6 razglednic M. Gaspari, ,,Slovenska umetnost': Slovenka, Mlada Breda, Lepa Vida, Kmetska svatba, Pomlad, Slovenec. Cena seriji pod a) in b) dinarjev 6.
Albert Sič: SLOVENSKE NARODNE NOŠE. Druga izpopolnjena izdaja z barvami in slikami M. Gasparija. Broširana 42 dinarjev.
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani
priporoča iz svoje zaloge učila:
Aneroid kovinski Din 250-—. Toplomer 40° R in 50° C Din 26-—. Toplomer 80° R in 100° C Din 28-—. Toplomer za okno Din 50-— do 70-—. Barometer Din 225-—. Kvadratni meter (m2) na platnu in palicah Din 100-—.
Kubični meter (m3), zložljiv iz 12 meter-
skih palic, Din 180-—. Kubični decimeter (dm3), razstavljiv na cma, Din 48-—.
Papirnati meter (v širokosti 1 dm) Din 5-—. Šolski meter (palica) Din 40-— Magnetna palica Din 36-—. Magnetna podkev 12 cm Din 16-—. Kompas v kovinasti in s steklom zaprti ■ škatlici Din 50-—. Magnetna igla Din 70-—. Ravna natega Din 20-—. Kriva natega Din 12-— Vodomet Din 24—.
Meden obroček s kroglico Din 54-— ŠpiTitna svetiljka Din 18"— do Din 24—. Električno nihalo Din 56-—. Voltov element Din M6-—.
Steklena palica Din 20-— do Din 30-—.
Ebonitna palica z drgalom Din 42-—.
Elektroskop Din 74-—.
Galvanometer Din 100-—.
Lejdenska steklenica Din 120-—.
Izpraznjevalec Din 30-—.
Heronova buča Din 38-—; Heronova buča,
zapiralo iz medi, Din 160-—. Občujoče posode Din 56-—. Sesalka, steklena. Din 70-—. Tlačilka, steklena, Din 70-—. Vzvod Din 124-—. Škripec Din 15-—. Stojalo s škripčevjem Din 270-—. Svinčnica Din 15-—. Grebljica Din 25-—. Računalo z 20 krogljicami Din 100-—. Računalo s 100 krogljicami Nin 285-—. Stavnica za elem. razred (lesena kaseta)
Din 220-—. Popravna znamenja Din 8-—. Številične table od 1—10 Din 120-—. Serija malih in velikih črk s številkami
Din 100-—. Serija številk od 1—JO Din 10-—.
Tisočna razpredelnica na platnu Din 60-—, isto za števila do 100 Din 50-—.
Ravnila za šolsko tablo 120 cm Din 30-—, 150 cm Din 40-—.
Položna ravnila za šolsko tablo 150 cm Din 50-—, 175 cm Din 54-—.
Šestila za šol. tablo Din 72-—.
Geom. telesa: Kocka Din 14-—, tristrana in štiristrana prizma a Din 14-—, štiristrana piramida Din 16-—, tristrana piramida Din 18—, valj Din 14—, stožec Din 16—, krogla Din 16-—.
Trikotniki za šolsko tablo Din 48-—.
Kotomer za šol. tablo Din 72-—.
Lesena stojala za epruvete Din 10-— do Din 13-—
Lesena stojala za kuhanje Din 62'—.
SLIKE:
Državni grb Din 20-—.
Beg: Naše gobe. I. in II. tabla Din 100-—.
Štiri letni časi (na platnu in palicah) Din 560-—.
Človeško telo: 3 anatomske slike na papirju Din 265-—.
Kulturne rastline (kava, čaj, bombaž, ka-kao, riž) a Din 88-—.
Človeška plemena Din 80-—.
STENSKI ZEMLJEVIDI:
Karta podunavsklh držav. Din 450-—.
Orožen-Capuder: Stenski zemljevid Slovenije. Din 360-—.
Cvijič: Karta kraljevine SHS, Din 340-—.
Gavazzi: Stenski zemljevid SHS. Din 320.
Marinkovič: Zemljevid Jugoslavije. Vel. 90 X 130 cm. Din 160-—.
Franovič-Gavazzi: Karta balkanskega polotoka. Din 400-—.
Stenski zemljevidi Afrike. Severne in Južne Amerike. Din 400-—.
Stenski zemljevid Azije Din 500-—, Avstralije Din 350-—.
Modestin: Fizička karta Evrope sa novim drž. granicama. Din 400-—.
Modestin: Istočna polutka in zapadna po-lutka zemlje a Din 400-—_
Globus (34 cm), hrv. tekst, Din 520-—.
Vsi navedeni zemljevidi so napeti na močnem platnu ter opremljeni s palicami.
Poleg navedenih predmetov nabavlja knjigarna po naročilu tudi druga potrebna učila za prirodopisni, prirodoslovni, zemljepisni i. dr. pouk, ter se šolskim upraviteljstvom v to svrho najtoplejše priporoča.
Knjigarna Učiteljske tiskarne preskrbuje šolam in učiteljstvu pedagoške in druge knjige tudi iz inozemstva. Knjigarna Učiteljske tiskarne ima v zalogi še večje število Humkovih knjigoveznic, cena komadu Din 1200"—.
Šolske zvezke po konkurenčnih cenah, iz najboljšega papirja s pivnikom izdeluje Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul- 6. Učiteljstvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in naj zahteva v trgovinah zvezKe Učiteljske tiskarne. Zveiki se prodajajo v korist „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani in „Učiteljskega doma" v Mariboru.
Naročajte edino pri Knjigarni Učiteljske tiskarne! Svoji k tvojim!

Tovariši!
Tovarišice!
Tovariši!
Že stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih PO-	$ trebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem
interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti	»
in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša	^
ziii i. nameščencev i Ljubljani	|
Telefon štev. 2421. VOdnikOV trg 5. Čekovni rač. 12416.	k-
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse spe-	&
cerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih	g
cenah, ki so mogoče. Velika izbira «dežniKOv. predpražnikov m	m
najfinejših in najtrpežnejših Čevljev lastnega izdelka. V zalogi najfi-	g nejši šifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah.
Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu.	3
Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najvišj cilj!	&
Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in
dnevno novo pristopajoči člani - odjemalci.	&
Tovariši I Tovarišice 1 pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej!	||
(Nadaljevanje 4. strani.)
Situacijsko poročilo: Predsednik tovariš Rainer pozdravi navzoče, zlasti pa predava« telja tov. B. Jurka in 92«letnega, čilega starca gospoda Rainerja, očeta oziroma starega očeta peterih učiteljev. Došli dopisi se pre« čitajo. Tov. tajnik poda svoje poročilo o de« lovanju društva in odbora v preteklem letu. Blagajnik poroča, da je bilo 9423*11 Din do« hodkov, izdalo pa se je 7029'25 Din.
Članarina je 180 Din, za i učitelji poro« cene 110 Din. Ustanovi se obrambni sklad ter določi zanj 500 Din.
Predaval je 'v jako humorističnem tonu svoje verze o skupščini v Skoplju tov. Jurlko ter vpletel tudi razmere, ki vladajo žalibog še v naši organizaciji. Predsednik se mu za delo prisrčno zahvali.
Sklepi. Sklene se: a) Izvršni odbor UJU
v Beogradu naj ukrene vse potrebno za ne« moteno glasovanje delegatov glavne skup« šoine.
b)	Da vsaj 6 tednov pred drž. skupščino dostavi izveštaj o svojem delovanju.
c)	Da se glasuje z rokovzdigom, ne pa s »prima se«.
Vsi člani društva pristopijo tudi k U. D. Maribor.
Volitve. Izvoljen je bil predsednikom tov. Planer Albert, nam. Feigl Otilija, tajnik je tov. M. Tajnik, blagajnik pa tov. Janže« kovič, odborniki so: tov. Vari, Živko J„ Strigl, Rainer? Logar Franjo, namestnika: tov. Krajnc in Leben; pregledovalki raču« nov pa tov. Logar Franja in Planer Marija, rija.
+ LITIJSKO OKRAJNO UČITELJ« SKO DRUŠTVO je imelo svoj redni letni občni zbor dne 8. oktobra v Ljubljani. Od 77 članov je bilo navzočih 62.
Situacijsko poročilo: Tovariš predsed« nik se je v svojem otvoritvenem govoru do« taknil med drugim tudi članske discipline, brez katere je uspešno delovanje društva nemogoče. Mnenja je, da so zborovanja oni forum, kjer se izmenjavajo medsebojne mi« sli in izražajo mnenja o stavljenih predlo« gih. Tu treba zavzeti stališče, katerega se treba brezpogojno držati vsaj v stvareh, ki se nanašajo na naše stanovske zadeve.
Navzoč je bil tudi zastopnik poverjeni« štva, glavni tajnik tovariš K o b a 1, ki je poiročal o raznih društvenih in stanovskih zadevah, osobito o našem stališču glede re« vizije uradniškega zakona. Podal je tudi po« ročilo o naših gospodarskih zadevah. Član« stvo se je posebno zanimalo za zadevo Učit. konvikta. Iz podanega pa je lahko posnelo, da se naše poverjeništvo resno trudi, da čimpreje realizira tridesetletne besede o Učit. konviktu ter spravi pod »domači krov« deco naših tovarišev, ki preživlja tužne dne« ve dijaštva v temnih, nezdravih podstrešjih.
Društveno delovanje. Tajnica Kalinova poroča, da je priredilo društvo v minulem letu tri predavanja, in sicer je predaval tov. poverjenik A. Skulj »O šolskih vrtovih«, tov. Kobal »O poučevanju slepih« in tov. Horn pa »O miselnosti in značaju«. Poleg tega je imel višnjegarski sodni okraj več krožkovih sestankov s pedagoškimi preda« vanji in dve zgodovinski predavanji tovariša Merviča.
Tov. blagajnik D. Rostohar je podal točno blagajniško poročilo z razveseljivo pripombo, da ne bo navijal naših žepov, da predlaga staro članarino plus 1 Din za pevski zbor UJU.
K situacijskemu poročilu: O pokrajinski skupščini je podala jedro tovarišica Vršča« jeva, naglašajoč načrt društvenega delovanja v novih smernicah. O državni skupščini je podala svoje osebne vtise tov. Čučkova.
Volitve: Poslednja točka so bile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili: Pelko Ma« ti j a, predsednik; Ed. Thurnher, podpredsed« nik; Z. Vrščajeva, tajnica; D. Rostohar, bla« gajnik. Drugi odborniki: Samec Franc, Jev« nikar Lovro, Kalin Minka, Menaše Helena, Šlibar Tone. Namestniki: Dolinar«Gospoda« ričeva, Pero Horn, Fr. Zupančič iz Velikega grabna. Za pevovodjo okr. učit. zbora se iz« voli Šlibar Tone. Za pregledovalce računov: Maks Kovačič in Fr. Pikelj.
Krožki: Na odborovi seji 13. oktobra sklene odbor započeti s samoizobraževalnimi krožki, in sicer se ustanovi krožek za viš«
MATE PLIVERIČ
BRIVEC, HOTEL „SLON"
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
se toplo priporoča cenj. učiteljstvu.
njegorski sodni okraj, katerega vodi pod« predsednik Thurnher in litijski krožek. — Vsak drugi mesec približno ipa zboruje ves okraj skupno.
Resoluciji kamniškega učit. društva za ogrev se pridružuje tudi litijsko učiteljsko društvo.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo 8. oktobra 1927 v Šmartnem.
Situacijsko poročilo: Poročevalci: pred« sednik Jos. Lapajne, tajnik Andr. Roje, bla=-gajničarka Franja Slapar, odh. Rika Fer« jančič, Vilibald Rus, Jerica Bizjak.
Statistika: a) število učiteljstva v okra« ju 136 (lajiških), b) število članstva 108, c) udeležencev na zborovanju 65 (3 opra« vičeni, 40 neopravičenih).
Gospodarske zadeve: 1. Blagajniku in odboru se poda priznanje in absOlutorij. 2. Društvena članarina znaša še nadalje mesečno (10) a 17 Din, oziroma 10'50 Din za poročene učiteljice. 'Tov.| Moderndor« ferju se še nadalje plačuje redni prispevek a 1 Din od člana.
Volitve v ocenjevalno komisijo. Tov. Jerica Bizjakova poda poročilo o volitvah v ocenjevalno komisijo. Sklep: Vsake vo« litve je izvesti disciplinirano in natančno po predpisih, da se izognemo eventualnemu neuspehu.
Volitve. V odbor izvoljeni se konsti« tuirajo sledeče: predsednik Jos. Lapajne, Cerklje; podpredsednik Rud. Horvat, Škofja Loka; tajnik Anton Lovše, Pod« brezje; blagajničarka Franja Slapar, Kranj; odbor: Angela Hafner, Šmartno; Mar. Ma« lenšek, Predoslje; Andr. Roje, Križe; pre« gledovalca računov: Melanija Fajdiga, Kr« žič Franc, Šmartno; razsodišče: Jocif Jan, Olševek; Franja Urbančič, Kranj; Rupret Vinko, Smlednik.
Samoizobrazba: Ustanovi se 5 krožkov — Podgorje, kranjski, tržiški, seflški, po« ljanski, ki naj se poljudno konstituirajo in shajajo. Sklepe je predlagati tajniku.
Šolska'reforma, poroča Rika Fer« jamčičeva, Cerklje.
a)	Društvo je priredilo dvoje preda« vanj z eno hospitacijo o delovni šoli in raz« stavo dekliških in deških ročnih del o pri« liki pokrajinske skupščine v Kranju. Po« drobno poročilo »o razstavi z ozirom na osnovne principe delovne šolle« se preloži na prihodnje zborovanje.
b)	K mariborskemu tečaju o delovni šoli (17., 18. in 19. t. m.) se odpošlje tova« riša Josipa Jeršeta iz Naklega z nalogo, da na prihodnjem zborovanju poda tozadevno poročilo.
c)	Prosvetni referent tov. Vilibald Rus poda pojasnila o naredbi o krajnih šolskih odborih. Iz temeljite debate se povzamejo važni sklepi.
Pritrdi se vlogi poverj. UJU z dne 6. oktobra 1927, dočim se sklep kamniškega učiteljskega društva z večino glasov od« kloni.
Radi pozne ure se preostali dnevni red preloži na prihodnje zborovanje.
Slučajnosti: Predlogi Andreja Rojca: 1. da se o predlogih razpravlja pred dru« gimi točkami dnevnega reda; 2. da se šolski lokali ne uporabljajo za volišča in 3. da se izposluje izplačilo honorarjev za obrtno nadaljevalne šole so bili soglasno sprejeti.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Citraši! Začele so izhajati note Ljudske edi« cije za citre, ki bodo obsegale najpriljubljenejše glasbene komade. — Št. 1. Triglav (koračnica) 5 Din. Št. 2. Tosellijeva Serenada 5 Din. Št. 3. Tamo daleko. Volga 5 Din. — Naročuje se pri M. Modic, Ljubljana, Kopitarjeva 1. — Istotam dobite glasbila (vijoline, kitare i. dr.) ter vse glasbene potrebščine po konkurenčnih cenah. Najcenejše note za klavir, tamburaške partiture itd.
Volno, bombaž ^itrtbŽio
■■■■■«DHi najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12, Židovska 4
i ¿¿^»i	Si^»' JJ^nJJ^» t
DAMAM { PRIPOROČAMO (
krasno izbiro najboljših pletenin.
4, ^


v % <>/

M. X 'Oj.
f %
O* vo
vy.
T. EGER, LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA 2.
Priporoča cenj. občinstvu svoj
brivski salon *
KOMAN NIKO
LJUBLJANA
POLJANSKA CESTA «.13
podporno društvo za slučaj smrti v Mariboru sprejema vse zdrave osebe nad 50 do 80 let stare in bivajoče v Sloveniji
samo Se do 31. decembra 1927.
Podporna vsota znaša 2000do 16000 Din. Društvo šteje danes že okroglo 1000 članov. Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj iz pisarne ,Ljudska samopomoč' v Mariboru, Aleksandrova cesta 45/11.
Najboljši in
najcenejši nakup za gospode v
posebnem oddelku tvrdke
A. Šinkovec nasi. K. Soss, Ljubljana.
Na debelo.	Za	drobno.
Miklavža in Boiii
Velika izbira bonbonov, čokolade, obeskov, keksov, lecta i. t. d. pri
%
Josip Vitek * Ljubljana
Sv. Petra cesta £t. 13.
PRAŠKE, DOMAČE, DUNAJSKE NOVOSTI!
i Franc Lukič	j?
Ljubljana Stritarjeva ulica št. 9
priporoča in razpošilja svoje dietetične specialne zdravilne čaje:
proti revmatizmu......32 Din
proti arteriosklerozi.....42 Din
proti glistam.......32 Din
proti astmi........25 Din
proti bledici.......30 Din
proti hemeroidom.....32 Din
proti boleznim srca.....32 Din
proti nevrozi.......32 Din
za diabetičarje......32 Din
za pljučne bolezni .... 30 Din za mehur in obisti .... 42 Din za ženske v prehodnih letih 30 Din Razpošilja edino lekarna MR. BAHOVEC — Ljubljana. Najboljši zdravnik je priroda, zato se zdravimo z zdravilnimi zelišči.
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din

111
Mestni M* Stritarjeva ulica 3
Šolski upravitelji!
Šolske zvezke in vse šolske potrebščine risarski in pisarniški papir vseh vrst kuverte, vsakovrstna peresa, črnilo in črnilni prašek, svinčnike, črne in barvane, risalna orodja, barvan papir za lepljenje i. t. d. dobite najceneje v papirnici
IV. GAJŠEK NASL.
LJUBLJANA
SV. PETRA ŠT. 2
Priporoča se
konfekcija in | *	modna trgovina g
■■■■■■■■■■■■■■■
J Tvrdka
| A. Persche
m
g Ljubljana ■
Pred Škofijo št. 21 H ■	m
priporoča
| vedno najnovejše g n v modnem blagu, ¡¡j i dalje rokavice, no- I gavice in pletenine, kravate, moške m B srajce in trikotažo.
Dobro blago! Nizke cene! m	m
msmmmmmmmmmmmmmm
_Za Miklavža]
si dovoljuje cenjeno občinstvo vljudno opozoriti na
veliko zalogo
galanterijskega blaga,igrač, otročjih vozičkov, ročnih torbic, listnic, aktovk, telovadnih, snežnih in domačih čevljev, galoš. pletenin, perila, robcev, kravat, rokavic, nogavic, predmetov za krojače in šivilje, toaletnih j potrebščin, mila, pudra itd. |
F. M. SCHM!DT~
Pred Škofijo 2 LJUBLJANA Lingarjeva 4
Priporoča se
RESTAVRACIJA H HOTEL LLOYD
LJUBLJANA
Dobra domača hrana. — Dobra postrežba, staj. in dolenjska vina. Sprejema abonente.
Za obilen obisk se priporča BUČAR FR. restaurater.
Veliko izbiro volnenih, jopic, puloverjev, vsakovrstnih bluz, perila, kravat, vezenin, nogavic in rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno nizkih cenah
IGNACIJ ŽARGI
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 8 in 11.
■ «oía BKS
Elektro -tvrdka
A. VERB AJS
Telefon 2867.
Ček. račun 11.355.
Ljubljana, Gosposvetska c, 13
Zaloga vsega v elektrotehnično stroko spa-dajočega materijala kakor tudi likal, svetilnih
teles, žarnic itd. Radio sestavni deli.	Elektrozon aparati.'
Priznano najnižje cene, prvovrstno blago.
Najlepši dobitek za šolarsko tombolo „Podmladka rdečega križa"
so posamezne številke «Zvončka4 a ki jih ima uprava UJU
na razpolago po znatno znižanih cenah. Cena posameznim številkam je
samo 1 Din (brez poštnine).
Tovariši(ce), poslužite se ugodne prilikš, dokler je čas! Naj ne bo nobene
tombole na šoli brez ZVONČKA!
Na obroke
w obleke, blago, perilo, čevlje, dežnike, krzna itd.
kupite lahko v ljubljanskih trgovinah ako se poslužite novega kreditnega sistema, ki ga |e upeljala
Pojasnila in prospekti radevolje na razpolago. Poslovanje strogo diskretno. Vprašanja iz province se rešujejo z obratno pošto.
Kreditna zadruga delallniii trgovcev v Ljubljani
Seleisburgova ulica St. 7/1.
Najboljše angleško m češko blago
iz čiste volne za moške suknje, dam-ske plašče in obleke, priznano dobre pirotske preproge domače ročne industrije, vse vrste drugih preprog, stalno perilno blago priporoča v nakup po zelo ugodnih cenah
Manufakturna trgovina
J. Kostevc
Llubllana, tv. Petra 4
Priporoča se manufakturna trgovina
/?. Miklauc
„pri Škofu"
Ljubljana
v
Anton Skof
Ljubljana
Pred Škofijo št. 16
priporoča svojo
igrač za Miklavža in okraskov za božična drevesa ter drugo galanterijo.
USTANOVLJENO LETA 1852.
TEOD. KORN
LJUBLJANA, POLJANSKA C. 8
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov in centralne kurjave.
Naprava strelovodov. KopaliSke in klosetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konzerve.
Damska konfekcija in modni atelje
T. KUNC
Ljubljana, Mestni trg 14
naznanja cenj. damam sledeče cene za izdelavo navedenih oblačil:
Za delo od kostuma od 250 do 300 Din Za delo od plašča od 200 do 250 Din
Za delo od jope Za delo od krila Za delo od toalete Za delo od bluze
od 170 do 200 Din od 70 do 100 Din od 150 do 200 Din od 80 do 150 Din
Na razpolago je velika izbira ugotovljenih plaSEev, kostumov itd. Vsled lastnega izdelka so cene, ker odpade carina, zaslužek tovarnarja, sigurno za ¡0% nižje, kar je v prid odjemalcem. Državni nameščenci dobijo proti izkarilu na obroke, proti takojšnjemu plačilu pa 10% popusia.
Vse delo se izvršuje pod lastnim nadzorstvom in po najmodernejših modelih.
OSVALD D0BEIC
Ljubljana
Pred Škofijo št. 15 priporoča
svojo bogato zalogo
raznega galanterijskega, drobnega in modnega blaga na drobno in debelo.
MOGUVICE
v veliki izberi«
Postrežba točna. Cene nizke.

Nove šolske tiskovine
Uradno potrjene nove tiskovine za obravnavanje šolarskih izostankov (neopravičenih zamud) na podlagi uredbe o krajev, šol. odborih je založila Učiteljska tiskarna in sicer:
1.	Poziv šol. upraviteljstva.
2.	Poročilo šol. upraviteljstva o neopravi-
čenih zamudah (z vložno polo).
3.	Opomin krajevnega šol. odbora.
4.	Vabilo krajevnega šol. odbora.
5.	Svarilo krajevnega šol. odbora.
6.	Kazenski odlok krajevnega šol. odbora.
Naroiila sprejema
Frančiškanska ulica 6.

TOVARNA PLETENIN
LJUBLJANA
Delavnice: Gruberjevo nabrežje št. 16 Trgovina: Pogačarjev trg „pri Solncu"
priporoča vse vrste v to stroko spadajočih del, kakor: Jopice za gospe, gospode in otroke, sweaterje, pulloverje, nogavice
i. t. d. Istotako vsakovrstno perilo, kravate in modno blago. Stalne cene! P. n. gg. učitelji(ce) proti legitimaciji 5 °/0 popusta. Z velespoštovanjem
Solnčevo mehanično strojno pletenje.