visoka voda "Zmaga nad vojnoTruman MEDNARODNA KONFEREN CA KONČALA; 50 NARODOV PODPISALO CARTER S an Francisco, Calif. — V torek večer je zaključila s svojim delom Mednarodna svetovna konferenca, na kateri 3b zborovalo petdeset narodov nad devet tednov. Bil je to nekak svetovni parlament, ki je določal kak naj bo pravilnik, po katerem bi se mogli Združeni narodi v svetu ravnati, urejati med seboj razne zadeve in vprašanja, ki bodo vstajala in prihajala na površje med njimi. K zaključku je prišel nalašč zato sam predsednik Zd. držav Harry S. Truman, da je dal delu Mednarodne konference važen povdarek in pomen. Podpisovanje Mednarodnega svetovnega Carterja je trajalo od 2 pop. pa do 8 zvečer. Najprvi so podpisali Carter Kitajci, ker Kitajci so bili naj-prvo napadeni po načrtu osišč-ne sile. Zatem so sledili Angle- ži, Francozi, Rusi in Zd. države in naro drugi. Bil je svečan in resen dogodek. Dvorana je bila okrašena s zastavami vseh navzočih narodov. k Predsednik Truman" je Imel zaključni govor na konferenci. Takoj v začetku je povdaril: O, kako velik dan je to v zgodovini ! V svojem govoru je Mednarodno konferenco in njene zaključke označil "za zmago nad vojno1'. Ne dovoljuje nam prostor za njegov obsežni govor, le najvažnejše povdarke, naj omenimo. Predsednik Truman je dejal, da upanje in želje po takem Carterju so vzpodbujale prizadeta ljudstva, da so vzdržali skozi črne dneve vojne. Kajti ta Carter je izjava velike vere in upanja vseh narodov na zemlji—upanje, da vojna ni res neizogibna, upanje, da mir se lah- (Dalje na 6. strani) NOVA INVAZIJA IN USPEHI NA RAZNIH BOJIŠČIH Pearl Harbor, Havajsko. — Ameriške čete so se izkrcale kakih 50 milj zapadno od otoka Okinawa na malem otoku Ku-me, ki je oddaljen od kitajskega obrežja le 345 milj. Vpad se je posrečil in boji zdaj divjajo za posest otoka. Amerikanci se v tej smeri bližajo bolj in bolj kitajski celini. Druga vest omenja, da so ameriške mornariške edinice napadle japonsko ladjevje zapadno od Kurilskega otočja, to je v ohotskem morju med saha-linskimi otoki in Kurili severno nad Japonsko. Na Luzon oto^u^na Filipinih v Cagayan dolini gre borba proti zaključku. Japonski oddelki so obkoljeni in za nje ni izhoda. Nekaj Japoncev je še na Min-dao otoku na jugu, ki tudi ne bodo vzdržali dolgo in Filipini bodo popolnoma osvobojeni iz- .....-....... Neki samotni prebivalec v Valley Pack. Mo„ brodi skoraj do pasa ^o blatni rjavi ▼odi reke Me-ramec. ki se je razlila in poplavila ta kraj. Drugi ljudje so ie zbežali iz okolice. Mnogo mest in vasi v Butler County je bilo pod vodo, ki se je kar naprej vzdigovala in narastla za 33.6 čevljev. tito Cisti ustaške teroriste Bad Gastein, Nemčija. — Dopisnik chicaškega dnevnika "Daily News" Jack Bell poroča, o razmerah v Jugoslaviji. je bil hrvatski poglaVmk £ave- Tito-16. ju- pod japonske zasedbe. Iz Borneo otoka poročajo, da so zavezniške čete prodrle naprej v notranjost in da Japonci so na urrfiku. Ameriške mornariške -ec^nice kontrolirajo vse Makasj&r morske ožine med Borne& in Celebes otoki. Japdnci nadaljujejo z umikanjem tudi v Kitajski v. okolici Tung Ting jezera.* V skupini Marijanskih otokov so Amerikanci zasedli zadnja dva dni šest manjših otokov skoro brez vsakega odpora. SLOVENCI PROTESTIRAJO; DRUGE NAJNOVEJŠE VESTI London, Anglija. — Radio postaja v Beogradu je kvotirala poročilo iz Ljubljane, da je bil poslan Slovenije protest predsedniku Trumanu in angleškemu prvemu ministru Churchillu, ker ameriške in angleške oblasti so razorožile v Sloveniji milico in razpustili ljudska sodišča. Več poročilo ne omenja. Ljudska sodišča so imeli parti-zigii in so jih obratovali precej enostransko. To je povzročilo poseg Zaveznikov v zadevo in razpust istih. V katerem delu se je to zgodilo ,tudi poročilo ne pove. Morda le v tržaški okolici. STETTINIUS ODSTOPIL Washington, D. C__Državni tajnik Stettinius je po končanih formalnostih pri podpisu Carterja Mednarodne svetovne organizacije, podal predsedniku Trumanu resignacijo kot državni tajnik, katero je Truman sprejel. Imenoval ga je pa takoj za «iaČelnika ameriške delegacije v Mednarodni svetovni organizaciji. V državnem department ga bo najbrže nasledil James F. Byrnes iz So. Caroline TURKI PROSIJO POMOČI Ankara, Turčija. — Turki so postali zadnje dni vznemirjeni, ker Rusi zahtevajo gotove spremembe v sklepih Montfeuxške pogodbe, ki daje Turčiji nadzorstvo nad dardanelskimi ožinami. Turki izjavljajo, da 3e to tiče vseh velesil, ker so ji te leta 1936 izročile nadzorstvo nad Dardanelami. To vprašanje zna povzročiti^ evropskih velesilam še hud glavobol. lič še v septembru ujet po vih četah. Radio vest od 1 nija iz Švice omenja, da je bil sojen v Zagrebu in obsojen na smrt. Poročilo dalje omenja, da je Paveličeva tajna policija izvajala grozen terorizem, baje je pomorila do 500,000 večinoma Srbov. Vest pravi dalje, da so vrgli 8,000 Srbov preko strmin v Gospiču. Druga vest pra-v:, da je neki Maks Luburič povabil 800 ljudi v cerkev in da jih dal na to pobiti v klopeh. Ob drugi priliki je bilo na en dan ubitih 5,000 Srbov po Ustaših in Italijanih. Ustaše je izvežbal Mussolini v Italiji kot najpod-lejše teroriste, pravi dopisnik. Te zločince zdaj v Jugoslaviji lovijo in bodo plačali za svoje zločine. Ta vest je žalostna in pretresljiva. Značilno je, da je ustaše izvežbal Mussolini. Yes, mnoge pa Hitler, te dva sta zanesla razdor med Jugoslovane, da se zdaj sami morijo. Vsega kriv je tuji meč. o- stavke v ameriki New York, N, Y. — Statistika kaže, da je bilo začetkom tega tedna okrog 85,000 delavcev r.a stavkah v Zdr. državah. Spore rešuje Vojni delavski odbor sproti, kakor hitro mogoče. * -o- o zgubah na okinawi Otok Okinawa. — Ameriško poveljstvo objavlja, da znaša jo dosedaj skupne japonske zgube na otoku Okinawa 111,-351 mož. Število bo gotovo pa še višje, ko bodo uničeni še ostali sovražni raztreseni ostan ki po otoku. RUSKI METROPOHT OBIŠČE AMERIKO Moskva, Rusija. — Metropo-lit Aleksij Yaroslavl, pride v kratkem v Ameriko, kjer bo obiskal ruske pravoslavne občine, pravi vest. To je prvič po revoluciji iz leta 1917, da bo kak ruski prelat obiskal vernike v Ameriki. KRATKE VESTI — Washington, D. C. — Harold L. Ickes, notranji tajnik je poslal na vse premogarje apel, naj na dan 4. julija kjer le^mo-110'in fllfrlS'Lyi *** MYojm deiu, *da bo proizvodnja za julij popolna. Za zimo, kakor za tekoče potrebe je treba, da bo premog na razpolago, • apelira tajnik Ickes. — Galesburg, 111. — V tukaj-šni Galesburg Soy Products Co., je izbruhnil iz neznanega vira ogenj, ki je uničil velik del poslopja in blaga, ki je bil v delu. Škoda znaša nad $400,000.00. Eden izmed družbenih delavcev se je nevarno opekel in se nahaja v bolnišnici. — London, Anglija. — V londonski okolici se je letos pojavilo nenavadno veliko zelenih muh, pravi vest. Toliko jih je, da vozniki motornih biciklov ne morejo voziti, ker se jim zaletavajo v oči in se morajo pogosto ustavljati, da si izbrisujejo oči. Ugibajo, odkod bi nadležna zalega prišla. — Washington, D. C. — Blizu Borneo otoka je bil te dni potopljen ameriški odstranjevalec min, ki se je imenoval^ Salute in je imel 945 tonov kapacitete. Pamik je imel okrog 100 mož posadke, od katerih je šest utonilo in trije so bili ranjeni, ostali pa so rešeni. — Washington, D. C.—OPA urad javlja, da ja dosegel znižanje za prevoz jabolk za osem centov, kar bo zdatno pomagalo k nižji prodajni ceni jabolk na trgu. Letošnji pridelek jabolk je v nekaterih državah prizadet vsled slane in hladnega vre mena v aprilujn maju. — Chicago, 111. — V apart ment hiš ina 900 N. Michigan Ave., so našli vso ožgano 33 let staro Mrs. Kehm. Ogenj je bil povzročen po cigareti, katere je jprizadeta strastno kadila. Od goreče cigarete se jfe vžgal ta-piciran naslanjač, nakar je začelo goreti ostalo pohištvo. — Coventry, Anglija.—Winston Churchill vodi živahno volilno kampanjo, pravi poročilo. Zadnje dni je prepotoval po Angliji več kakor-1000 milj in je imel številne kampanjske govore. Volitve v Angliji bodo prihodnji četrtek 5. julija. ARGENTINA POMAGA NEMŠKIM DRUŽBAM Buenos Aires, Argentina. — V Argentini se nahaja okrog 100 raznih stavbinskih in drugih industrijskih družb, ki razpolagajo z visokim kapitalom. Te družbe gr*4$b no ladje, železnice, ceste ih drugo. Argentina ve, kdo so te družbe, pa vse eno dopušča da napredujejo v deželi. Kaj bodo v tem oziru naredile protiosišč-ne sile še ni znano, da pa ne bodo mirno gledali, da bi na ameriškem jugu pobegli nemški kapitalisti imeli svoje gnezdo, je pa tudi skoro gotovo. V Buenos Aires procvita nemška banka, ki nosi ime "Banco Germanica". Pravijo, da ima izmed vseh bank največ prometa. In ravno ta zavod je dajal ogromni Va-pital pronazijskim tvrdkam v Argentini. Tako ima nemški kapital velik del argentinske industrije in trgovine. Če bo razglas o tem v svetovni javnosti kaj vplival na uradno Argentino ni znano. Ugajalo ji pa čudi ne bo, ker zdaj vidi da svet ve, koga drži pod svojo streho. -o—- FIZIČNO JE HITLER NAJBRŽ MRTEV; A NJEGOV ZLI DUH PA SE ŽIVI Washington, D. C. — "Kar skoro strašno in grozno je opazovati, kako je Hitler, o katerem se trdi, da je mrtev, a je v Evropi še vedno v središču problemov in celo tudi v svetovnih problemih," piše švicarski list "Die Weltwoche" v svojem članku, ki je bil poslan Obvestilne-j mu vojnemu uradu Zdr. držav. Dalje navaja članek: opaziti. Hitler je dosegel svoj 'Neka cilj. Ponižal je človeštvo na ni- tajna nazijska radio postaja je žino. Vsepovsod se čuje o raz-oznanila: 'Hitler se bo vrnil v širjanju anti-Semitizma, pa ne Nemčijo in bo rešil Rajh'. Hit- samo to tudi uporni duh je vse-lerjevi fanatični mladci deluje- povsod na delu. Zato vsaka od-jo na vso moč, da bi Hitlerjev redba in vsak korak, ki vodi v duh ne zamrl. Glavni problem ni toliko, ali je Hitler še fizično živ ali ne, ampak če je mogoče še vstajenje Hitlerjeva duha terorja in blaznosti. Po naši sodbi je to najglavnejše vprašanje in središčno vprašanje vseh bodočih svetovnih proble-inih zadevah v San Francisco in I izravnava poljskega vprašanja verjamemo, da so zmage nad hitlerizmom. Bor-Hitler je fizično mrtev, ampak bo proti hitlerizmu se ne more zaščito sveta proti takim izbruhom je nadaljna zmaga nad hitlerizmom." List pravi dalje, da je svet dosegel zadnje dni več zmag v tem pravcu. Evakuacija Titovih čet iz Trsta, ruski popust v raz- mov. "Mi skoro prav tako smo prepričani, živ in celo bo^ nevaren in silovit, kakor pa katerikoli živeči bojnem polju, •r- raezer. narod v lastnem krogu. (Mseiiaj naprej mora iti borba' voditi več firer. Bojimo se, da je vsaj del proti aroganci, nestrpnosti, pro- sveta okužen in napolnjen z za-ničljivim duhom Hitlerja in Himmlerja, bolj kakor se da to ti satno domišljavi pravičnosti, proti sovraštvu in brutalni sili in proti vsem zmotami RAZNA POROČILA IZ SLOVANSKIH DEŽEL Washington, d. C. — Direktnih poročil iz slovanskih dežel je še vedno malo. Do nas pride večinoma le to, kar poroča Ameriški Qbvestilni Vojni Urad. Naj sledi nekaj teh poročil od zadnjih dni o raznih dogodkih v Jugoslaviji, Češki, Bolgar-garski in drugod. posta med jugoslavijo in ameriko odprta Washington, D. C. — Poštni urad Združenih držav javlja, da se zdaj sprejema pisma za Jugoslavijo. Pisma ne smejo biti težja od dveh unč. Poštnina je za pisma do ene unče 5c za vsako nadaljno unčo pa 3c. Poleg pisem so dovoljene za Jugoslavijo tudi neilustrirane poštne dopisnice, katerim je treba dodati 2c znamko. Poštna dopisnica sama ima že tiskano znamko za lc in k$r je za dopisnice poštnina za Jugoslavijo 3c, je treba dodati za 2c znamko. Te pojasnila najdete tudi v Bara-« govi Pratiki. Knjig, časopisov in paketov še ni dovoljeno pošiljati v Jugoslavijo. -o— okinawski general izvršil samomor Okinawa. — Japonski general Mitsuru Ushijima, je 21. junija izvršil znani samomor Ha-ra-Kiri. Preparal si je trebuh in umrl obupan vsled poraza na otoku. Njegovo truplo 30 našli v plitvem grobu pod pečinami ob obrežju. -o- ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! — Iz£plita so dobili vest, da je tja dospel te dni prvi jugoslovanski tovorni parnik Dubrovnik s 3,300 tonov prehran^, oblek, zdravil in raznim poljedelskim orodjem. Predmete je poslala UNRRA (Relifna orga- nizacija združenih narodov). Med tovorom se omenja, da je 320 trukov in traktorjev, za 65 bolnišnic popolne opreme s postelji za tisoče bolnikov in drugih raznih zalog. — V Pragi na Češkem je te dni objavila radio postaja, da je Dr. Ivan Pietor, minister za notranjo trgovino obelodanil načrt za češko gospodarstvo in industrijo. Poročilo pravi, dfc, ministerstvo ima načrt, po katerem bo skušalo priti do sistema, ki bo-nekje v sredi med ko-lektivističnim sistemom in privatnimi podvzetji in da bo sodeloval z kolektivističnimi podjetji, kakor s podjetji, ki bodo v rokah posameznikov. Bo pa vsa industrija kontrolirana in začasno vlada ne bo izdajala nobenih licenc za nova industrijska podvzetja, dokler se ne uredi točne kontrole nad vso industrijo. — Iz Sofije v Bolgariji poročajo, da je vodstvo bolgarske pravoslavne cerkve sklenilo u-vesti gotove reforme v svoji cerkvi in da bodo prevladovali v organizaciji njihove cerkve "demokratični" principi. Omenjajo, da bodo v vsaki škofiji ustanovili nekak cerkveni svet, ki ga bo tvorilo enako število duhovnikov, kakor lajikov. Duhovniki bodo skrbeli le za duhovne cerkvene zadeve, lajiki pa bodo skrbeli za gospodarsko stran cerkve. To je nekak red za cerkev, ki bo morala zdaj v novem redu skrbeti za lastni obstoj. — Praške "Zemedelske No-viny" so te dni objavile članek, ki ga je podpisal neki Novaček in v njem ožigosa vse nasprotnike novega reda, po katerem se ureja čehoslovaško agrar-stvo. Novaček pravi, da čehoslovaško poljedelstvo pripada vsemu narodu in je vsled tega to tudi zadevarvsega naroda, ne le nekaterih posameznikov. O-menja, da država dela na teni, da bo kmetsko prebivalstvo v državi imelo vse prilike v svoji organizaciji združenih zvez če-hoslovaŠkih farmarjev, kjer bo dovolj prostora za gospodarsko in kulturno življenje. Naš namen je zgraditi močno agrar-stvo, ki bo dajalo življenje in obstoj našemu narodnemu gospodarstvu. To kaže, da češko narodno gospodarstvo gre v ki-lektivizem. K [JF] AMERIKANSKI SLOVENEC Ml * PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI : J^onS Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja d o zmage! jgj®stamps let za svoj III Mm^B^^m karod GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA 1 kupujte vojne v amerik l i __. - r*vt 111 V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. BQNPE1 STEV. (NO.) 52 CHICAGO, ILL., PETEK, 29. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 29, 1945 ~ LETNIK (VOL.) LIV. DOGODKI fain 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljeni leta 1891 Zahaja vsak tor«k in petek Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in uprave: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Naročnina! Za celo leto------*t00 Za pol leta ~____2.00 Za četrt leta___________1.25 Za Chicago. Kanado In Evropo: Za celo leto--H 50 Za pol leta The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Zssuad svtry Tuesday and Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Phone: CANAL 5544 želah, je vsestransko ugodno za radikalne eksperimente in Španija utegne postati tisto torišče, kjer se bodo ti eksperimenti vršili. V takem novem ozračju nad Evropo bi se politični duhovi in sile zopet opredeljevale in v njih bi bila velika nevarnost za nove spopade. Kdor ima odprte oci, ne more prezreti, da so še vedno zbrani težki črni oblaki nad Evropo. Prav je, da pričakujemo najlepše in zadovoljno vreme v Evropi, ampak" usodno je, preveč zaupati v taka napovedovanja. Stara Evropa je čudnega značaja. Subscriptions For one year------„__$4.00 For half a year —-- 2.00 For three months-- 1-25 Chicago. Canada and Europe For one year------$4.50 Za četrt leta 2.25 For half a year 1.501 For three months Dopisniki so proiani. da dopis« poiljejo vedno malo preje, kakor «adnj« ure predno je list saključen. Za torkovo iiavttko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo Uevilko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ' % POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vala naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ___ OBSODBA FRANC0VE ŠPANIJE Mednarodna konferenca y San Franciscu, na kateri je bilo zastopanih petdeset narodov, je obsodila razna Fran-cova početja v preteklosti in je uvrstila njegov režim med fašistične režime in zato odrekla sprejem Španije v družbo narodov, ki tvorijo novo mednarodno organizacijo, kateri so skovali zdaj nov carter. Ta odklonitev ni praktično nič drugega kakor javna obsodba Francovega režima od strani petdesetih narodov in držav, ki tvorijo konferenco. V zadnjem desetletju, ko je v Nemčiji Hitler prišel na površje po pobudi Mussolini j evega uspeha, so tudi v Španiji aristokrati vzljubili totalitarski sistem vladanja. Zato so organizirali odpor, ki ga je general Franco po težkih bojih uveljavil s popolnim porazom španskih komunistov, ki so vodili borbo pod krinko demokracije. Svet morda tu in tam misli, da je konferenca s tem stopila na stran komunizma, kar je pa zelo daleč od resnice. Vsaj o zapadnih demokratičnih velesilah se ne more trditi kaj takega. A Francov režim je pa Konferenca le obsodila. Zakaj? Franco je bil sovrstnik Hitlerja in Mussolinija. Slednja sta mu pomagala zmagati, in Franco tega ni pozabil in njima je nazaj prožil prijateljsko roko. Baš v Španiji je bil nekak prvi spopad med demokracijo zapadnih Velesil in fašizmom. Hitler in Mussolini sta tu preizkušala, kako odločna in kako daleč namerava iti zapadna demokracija proti njima. Prav tedaj se je pokazala odločnost demokratičnih zapadnih velesil v zelo slabi luči in za zelo slabotno. Po tem preizkusu je Hitlerju in Mussoliniju hitro rastel greben. Sledil je Hitlerjev vpad v Češko in Musso-linijev vpad v Albanijo. Kmalu nato je prišlo do napada na Poljsko in zagorela je vsa Evropa. To so torej tiste okoliščine razvoja, ki so vodile v svetovno vojno številka dve in ki jih Zavezniki ne bodo nikoli pozabili. V teh okoliščinah je igrala Francova Španija za demokratične za-padne države nič kaj prijazno vlogo. Ne gre torej za to, da bi zapadne zaveznjške sile podpirale kak komunizem, pač pa da pokažejo spanskemu zaščitniku fašizma svoje razpoloženje do njegovega neprijaznega in nenaklonjenega ravnanja pred in med to svetovno vojno. Konferenca je s tem, da je odrekla sprejem Španije v družbo narodov, le pokazala, da narodi, ki jo tvorijo, niso pozabili onih, ki so nazizmu in fašizmu nudili streho v Ev-rof^i in mu bili naklonjeni. S tem ali radi tega pa ne more nihče uvrščati organiziranih narodov v mednarodni organizaciji, da so se nagnili v kako skrajnost na levo. Od tega so prav tako daleč, kakor so idejno daleč od fašizma. - J — Morda bodo radikalci skušali ta korak mednarodne |ve samostojne fare. Še }f on je organizacije propagandistično izrabljati, češ, z nami so in z nami obsojajo fašistično Španijo. V tem bi se motili. Morda bodo tako trditev preračunano razširjevali. Koristilo jim to dosti ne bo, ker zapadle demokratične velesile bodo prevratnim komunistom, če bodo preveč šarili in delali v svetu napotje, prav tako povedale v brk nekega dne, koliko je ura za nje, če ne bodo pametni. Komunisti se nimajo radi tega koraka mednarodne organizacije prav nič veseliti. Za Francov režim je pa seveda odklon sprejema Španije v mednarodno organizacijo precej hud poper. To so pač posledice, ki sledijo Fr^ncovemu ravnanju. V Španiji ta odklon kaj lahko zaneti prav živahen in usoden odpor proti Francu in to tudi najbrže bo. Koliko je Franco utrjen v svoji Španiji, ni znano, a zdaj, ko ne bo zunanjih prijateljev, uporniki bi jih pa imeli, bi Franco kaj težko vzdržal, najbrže ne. In to je najbrže cilj, zakaj je konferenca odklonila sprejeti Španijo v mednarodno organizacijo. Odmev na ta odklon utegnemo slišati kaj kmalu. ROJAK IZ MILWAUKEE PIŠE Milwaukee, Wis. Cenjeno uredništvo: — U-pam, da boste sprejeli ta moj dopis v kolone Vašega lista. Nas Slovencev v Milwaukee je zelo veliko, menda je naša naselbina druga za Clevelandom po številu. Oglašamo se pa iz naše naselbine najmanj. Prav redko kedaj je kak dopis od nas, kakor da nas Slovencev v tem mestu ni več med živimi. In vendar je med nami dosti takih, ki znajo sukati pero, če potreba. * Kar se tiče dela se zdaj nihče ne pritožuje da ga ni. Pred leti smo v dopisih vedno tožili, da nam delavcem dajejo brezplačne počitnice. Zdaj je pa dela še preveč in vsak dela če le hoče Kako dolgo bo ta prosperiteta trajala se ne ve. Zdi se mi, da bomo imeli delavci po vojni še dosti brezplačnih počitnic. Zato prav delajo tisti, ki svoje zaslužke hranijo. Najlepša prilika za hranjenje pa so zdaj vojni bondi. Tu so še najboljše obresti pa varne vloge so. Kakor sem razvidel iz tega lista je preč. g. James Cherne obolel in se nahaja v bolnišnici. Ni nič čudnega, toliko časa je bil v nemškem ujetništvu, kjer so imeli pravo pasjo postrežbo, da se je vsak ves izčrpal. Gospod je vedel dosti povedati, kako je biio v tistem taborišču. Objavil je tudi nekaj člankov, ki smo jih s zanimanjem brali, ker so vsebovali resničo in ne kake pristranske propagande. C. g. Chernetu želim, da bi se pozdravil in čimpreje vrnil med svoj narod. Pri župniji sv. Janeza Evangelista na Mineral in deveti ce sti tudi zelo lepo napredujemo. Imamo v župniku zelo dobrega in previdnega gospodarja. Naš Father Schiffrer vsako reč te meljito premisli in prouči predno jo prične, zato se mu tudi vsak načrt dobro posreči. Fara stoji gospodarsko kar najbolje. Farno premoženje je narastlo v poslopju in zemljiščih. Na strani pa raste sklad, ki se bo porabil za zidanje nove cerkve, ko pride čas zato. Milwauski Slovenci, da si je nas veliko število do prihoda preč. g. Fathra Schiffrer j a še nismo imeli pra- pri nas ga izdelujejo in radi piva je naše mesto Milwaukee postalo po vsem svetu znano in slavno, kakor Ribnica radi ribniške robe. Pikniki se bodo pa gotovo dobro obnesli kolikor jih bo, ker delavske razmere so dobre, dela vse in denar ima vse. Zadnjič sem se ustavil doli pri našem gostilničarju šaljive mu Francetu, ki jih ima dosti za ušesi, pa je nam povedal mnogo špasnih. Rojak za baro, neki Ljubljančan ali iz ljubljanske okolice pa je zatrjeval, da je zdaj denarja kakor sola te. In res ga mora biti, ker po nekaterih gostilnah ti mečej9 moški in ženske na baro deseta-ke, kakor da bi jih za vogalom nakosili. Smo pač v takih časih Nekaj naj še zapišem, da jaz sem eden tistih, ki zelo pogrešam pokojnega predsednika Franklina D. Roosevelta. V svetu je zdaj toliko zmešnjav in zdaj bi ga najbolj potrebovali On je bil mož, ki se je znal vsakemu vprašanju približati in ga tudi kakor že se je najbolj dalo rešil. Prav tako zgledamo zdaj, kakor družina brez očeta Amerika bo Roosevelta še dol go pogrešala.,Čez nekaj časa še bolj, kakor pa sedaj, ker sitnosti bo vedno več, reševat jih pa ne znajo, kakor jih je znal on Mir in vse drugo bi se v svetu ves drugače uredilo, ko bi bi on zraven navzoč. Bog ga je nam vzel, mora že vedeti zakaj Vsem čitateljem najlepši pozdrav. F. K. -o- ZANIMIV DOPIS NAŠEGA ZASTOPNIKA Z EVELETHA možu, kot tudi v drugih ozirih. V noči od 26. do 27. maja je žena vstala — in glej nesrečo — stopivši iz postelje si je zlomila ključno kost. ' Prepeljana je bila takoj v bolnišnico, kjer je po trinajst-d ne vnem bolehanju umrla. Kolik udarec je bila vest o nenadni smrti skrbne gdspodine za družino, ki je tudi deloma razkropljena po svetu, a še hujši za ubogega Antona, ki si sam ne more nič pomagati! Ko sem ga pred par dnevi obiskal, mi je bridko potožil svojo usodo. Imel sem dobro skrbno ženo — je rpkel — Bog je hotel tako, da je njo prej rešil nego mene, dasi sem računal drugače. Rajnka je bila mojstrica v stroki postrežnice dasi so tudi hčerke Mary in He en, a vendar obe ne bosta od-vagali rajnke. Da, šest let je kratkih, a v tem oziru pa je to šest večnosti. Pokojna Frančiška je dosegla tudi starost 68 let in tu je šivala 44 let. Martinova pokojna žena pa je bila tu 45 let. Usoda bratov Antona in Martina Škerjanc je zahtevala, da sta oba ovdovela v razdobju 8 dni, pač izreden slučaj. Končno naj še omenim, da sta oba brata Škerjanc trdna dolgoletna zvesta naročnika tega lista, in Martin tudi večkrat podprl ta list s kakim dopisom. Pravita: Prej jaz iz hiše, kot Amer. Slovenec! Pokoj nicama naj sveti večna luč, ostalim pa izražamo globoko sožalje. Sedaj pa naj omenim še, da sem pred kratkim srečal vojaka evelethskega rojaka, ki se je pred kratkim vrnil iz nemškega ujetništva. Je to mladi 25 letni John Pešel, sin Marka Pe-šel. Mati mu je umrla, ko mu je bilo 10 let. V vojno je bil poklican pred 2 in pol leti, 21 mesecev pa je bil na nemški fronti. Bog dal glavo in možgane. Jaz že dolgo sledim pisanju Father Trunk a. Mednarodno politiko in pa posebno stališče Slovanov on med nami najbolje pozna. Pozna tudi Nemce in La-le, ker je imel z njimi mnogo opravkov. Zato tudi dobro zadene, kadar kaj zapiše o njih. Ce piše resnico, da Slovanov ni nikoli nihče dosti upošteval, dokler niso postali močni, kakor so postali zdaj v tej vojni, ki so s svojo močjo ugnali Hitlerja, je le resnica. Ali je to laž? Ni. Ce Slovane pohvali radi tega, ali se more reči, da s tem hvali komunizem in njegovo proti-versko stališče? Kdo more to trditi? Če je zapisal tu in tam kako o partizanih in jih pohvalil v kolikor zaslužijo priznanja v tem da zahtevajo Trst, Pri-morje in Koroško za Jugoslavijo, ali naj že rečemo da s tem Father Trunk hvali komunizem? Cemu zavijati? Ali ni tu, di v presojevanju raznih zadev na mestu, iskrenost? Življenje je važna zadeva. Preteklost nas tako uči, da žviljenje gre na prej po čudnih potih. Kakor skozi temo tipljemo in iščemo izhoda v političnem življenju Zato tisti, ki je te dni zapisal v Ameriški Domovini o slovanski bodočnosti, da če ima priti po takih potih, kakor zgleda zdaj da bo prišla, pravi in povdari, "Mi smo potem rajši Culukafri kot Slovani." — To je zapisal člankar v veliki nepremišljenosti. Torej svojemu rodu se boš odpovedal, če je v tvoji slovanski družini nekaj vrtoglavih komunistov, ki trenotno obvladujejo položaj v domovini? Kolika neprevidnost! Potem se pa še jezite, da ljudstvo vam ne sledi! S tako pisavo si ljudi samo odbijate. S tako pisavo in s takim skakanjem ne boste rešili nič. Dalje navajate papeževo o-krožnico. Prav. Ta je zelo na Po činu je narednik in služil je mestu ampak nikar ne mislite, vse uredil in izposloval in pod njegovim dobrim vodstvom se je dosegel napredek, k4 ga mora vsak občudovati. Brez vsakega hrupa in vpitja je naša župnija postala močna gospodarsko in duhovno. Zdaj imamo dobro podlago, da bi Bog le o-hranil nam še dolgo našega voditelja preč. g. župnika Father §chiffrerja. Letos smo imeli zelo dolgo zimo. Saj še sedaj noče od nas, dasi je že skoro kres v deželi. Pred par dnevi je bilo še tako mrzlo da smo se zavijali v suknje. Preje enkrat pa že prava topla pomlad. Čuden svet, pa je tudi čudno vreme. Zdaj poleti bomo pa zopet hodili na piknike. Samo letos nam groze, da ne bo prigrizkov, Tak nov položaj na Pirenejskem polotoku, če pride do ker bo manj mesa in vse*a- Pa njega, bo pa seveda ustvaril za Evropo, novo -boiečo tocko, i • tL v - • t % ' v f/vi V ' pa krompir pekli na piknikih m ki bo zelo nevarnega značaja. Je zelo možno, da bi medna- ob pečenem krompirju če ga rodna kominterna posegla v položaj in ga hotela izrabiti v dobro posoliš se tudi pije. Piva svoj prid. Razpoloženje, kakoršno je zdaj v evropskih de-jpa menda ne bo zmanjkalo, saj Eveleth, Minn. Izreden slučaj se je dogodil tu med starimi naseljenci. Slovenci, kot trdne korenine, kljubujejo vsem neprilikam do izredno visoke starosti. Tako tudi tukajšnji družini dveh rodnih bratov Škerjanc iz ižanske okolice. Brata Martin in Anton škerjanc imata svoje lepo urejene domove, kot tudi njih sinovi, v tu bližnjem West Evelethu (3 milje od Eveletha). Brat Martin že več let uživa zasluženi pokoj. Bliža se osmemu križu. Njegova žena Ana, doma iz želimeljske fare, muje bila skrbna strežnica do lanskega leta. Še predlansko zimo jo je pa zadela kap in vse od tedaj je bila priklenjena na postelj. Umrla je 31. maja letos. Dosegla je starost 68 let. Moram pa pripomniti, da bolna mati je imela skrbno postrežbo, kot tudi oče Martin, od dveh hčerk, Mary in Ane. Imajo tudi 5 sinov, ki so pa. sedaj razkropljeni širom sveta, razen enega. Vse drugače pa je pri Martinovem bratu Antonu. Rojak Anton pa že Šesto* leto leži trdno priklenjen v postelj. Priklenila ga je jeklena veriga revma-tizma. Sam si ne more pomagati prav nič. Skrbna žena Frančiška, doma iz Malega Osolnika pri Vel. Laščah, po domače Kosčeva, mu je skrbno stregla v vseh ozirih, kajti Anton si še do žlice ne more pomagati, torej je. s tem zadostj povedano, kakšno vlogo" je žena igrala, in to; že Šesto leto. To so neznosne muke za oba. Kot skrbria gospodinja je bila tudi vsako minuto na mestu za pomoč svojemu pri tankih. Povedal je, da podaja je bila neizogibna, ali pa smrt. Štiri mesece je bil v ujetništvu, torej od januarja letos Na teži, pravi, da je zgubil "samo" 38 funtov v tem času, dasi je že itak šibke postave. Za hrano se pa "izvrstno" pohvali. Eno kilo kruha na dan za — deset mož. "Trikrat na teden je bil krompir," pripoveduje, "ha lepo povedano, v resnici pa v tisti čorbi je bil krompir notri le — nekdaj. Parkrat se nam je posrečilo 'prekucniti* neko o-grodje, ki bi se mu reklo po slovensko konj; takrat smo imeli malo boljše. Drugače smo pa dobivali navadno "juho" neke vrste, ki ji ne vem imena ne v nemškem ne v angleškem jeziku." Ker se je fant priučil na tukajšnji višji šoli nekoliko nemščine in španščine, pravi, da mu je to veliko pomagalo, ker je bil večkrat poklican za tolmača in to je bilo najbolje za njega in so imeli "dobri" Nemci malo rešpekta, dočim so z drugimi 'malo' strožje postopali. "O kaki snagi pa ni govora," pravi. "Uši smo imeli na milijone. Ob rasulu Velike Nemčije, ko smo biil osvobojeni, smo takoj dobili potrebno "dovoljenje" za povratek v U. S., le la-zice pa niso dobile dovoljenja; morali smo jih pustiti nadčloveški Nemčiji. V splošnem pa, da ni Rdečega Križa, bi bili v teh štriih mesecih vsi lakote pomrli." Poglejte no, pa še kdo reče, da je Nemčija kulturna in civilizirana dežela! Brrr. Ako je, smo pa mi divjaki. Pozdrav. J. R. Strah. --0- KRITIKOM FATHRA TRUNKA Pittsburgh, Pa. Prebiram mnoge slovenske liste. S tem pa ni rečeno, da se strinjwn: z vsem kar; je v njih pisanega. Človek mora pač kar čita trezno pa pametno premisliti sam, ne vse sprejeti, kar se mu v tisku servira. Zato je nam da jo drugi tudi ne poznajo, ali pa da jo Father Trunk ne pozna. Najbrže jo on bolje razume, oprostite, kakor vi. Kolikor jaz razumem vse to se mi vidi, kakor bi učenčki hoteli učiti učitelja z bogatimi izkušnjami in to je Father Trunk v primeru z vami. ? Ne pišem teh vrstic za to, da bi delal razdor, ampak da bi e njimi apeliral »na razsodnost. To upotrebite če hočete kam naprej. Brez zamere. Sin Notranjske. Pripomba ured.: Ostali del dopisa smo izpustili. Kar se tiče ministra Snoja in služb, ni na mestu mešati v ta prerekanja. Skoro podoben dopis smo prejeli tudi iz Clevelanda, a ga ne bomo objavili, ker ta dopis pove skoro isto. -o-- PO ARGENTINI SEM IN TJA Pii* R*t. Janes Hladnik Buenos Aires, Argentina. (Dalje) INDIJANSKE STARINE Prvotne prebivalce v deželah sedanje Argentine sodijo za precej primitivne in neizobražene divjake. Ni dvoma, da je indijanska "inka"-kujtura v Peru dosegla znatno višje stopnje, kar je dokazano z njihovim stavbarstvom in tudi z njihovo pisavo, za katero so rabili nekake trakove. Tudi marsikatero iznajdbo so poznali in posebno v zdravilstvu so vedeli za marsikatero skrivnost, katere še danes ne vedo moderni zdravniki. Najvišjo kulturo so dosegli Indijanci v Centralni Ameriki, kjer se je razvila takozvana "Maya-kultura". O vseh teh indijanskih stvareh bi nam mogel spregovoriti strokovnjak, kakor na primer naš rojak Ivan Benin-ger, ki živi v Neuquenu ob Lago Alumine in ki velja kot eden najboljših poznavalcev . jezika in'kulture '"prapfrebivalcev Argentine. Jaz jim nikakor nočem dela-(Dalje na 5. strani). Poroka So. Chicago, 111. — V cerkvi sv. Jurija v South Chicagi, 111., sta si obljubila zakonsko zvestobo Sgt. John Petrič, nečak : lev. P. J. Petriča iz New Yorka in bivši vojni ujetnik v Nemčiji, in Miss Pauline Kete, hčerka dobro poznane Ketejeve družine iz So. Chicage. Poročne obrede je izvršil ženinov stric Rev. P. Petrič. Ubit na poletu Cleveland, O. — Na poletu iz ' Alžira v Florenco je bil ubit 23. januarja major Herman M. Turk, star 46 let, o katerem je bilo poprej poročano, da je pogrešan. Maj. Turk, ki je bil zdravnik, je služil pri psihiatričnem zdravniškem oddelku 12. ameriške zračne sile. Predno je vstopil v armado, je bil ravnatelj državne bolnišnice za kriminalno blazne v Lima, Ohio. V Clevelandu zapušča očeta Louis Turka, ki stanuje na 19441 Pas-now Ave., v San Antonio, Tex., pa ženo Daphne in dva sina. Nov slovenski grob na Pulim ami Pullman, 111. — Dne 20. junija je umrla nagle smrti Mrs. Ana Golobič, na 6353 Houston St., stara okrog 70 let. Njen soprog je bratranec od podpisanega. Sel je nekaj delat k svoji hčeri, ko se je vrnil zvečer domov je našel ženo mrtvo ležečo na tleh. Koliko časa je že bila mrtva noben ne ve. Pokojna je hudo žalovala za sinom, ki je služil z ameriško vojsko v Evropi in o- Colorado, kjer župniku je zdaj ti že okrog 21 let. j Ob petdesetletnici njegovega ii mašništva je na mestu, da se } u spominjamo tega njegovega de- ] 1 la za narod v stari domovini in ] e tukaj. Naj ga ljubi Bog še dol- , t go ohrani med nami čilega in ] h zdravega, da bi zdrav in ii čil praznoval med n^mi še de- 3 ii mantni jubilej. Obenem se ga i a spomnimo v molitvah in bodi- j e mo tudi Bogu hvaležni, da^je j nam Slovencem naklonil tega ] i kremenitega zavednega Sloven- « d ca — slovanoljuba, ki med na- ^ ti mi krepko orje v dobro katoli- , - štva, slovenstva in slovanstva^ , i Bog ga nam živi še mnogo i let! — N. MEH ZA SMEH Katoliški dan se je vršil v nedeljo 24. junija v Jolietu, kakor to že poročano. Zborovanje je otvoril preč. g. župnik in Duhovni vodja KSKJ M. J. Butala. Predsedstvo zborovanja pa je na to izročil veleč. g. kanoniku J. J. Omanu iz Clevelanda, O., ki je vodil zborovanje. Glavna referata sta imela č. g. Franc Gabrovšek, bivši tajnik Slov. Ljudske Stranke v Sloveniji in sedaj duhovni pomočnik pri sv. Vidu v Clevelandu in pa g. Josip Zalar, glavni tajqik KSKJ v Jolietu, 111. Najprvo je bila sprejeta sledeča izjava in resolucija v angleščini: "WE, the members of THE LEAGUE OF CATHOLIC SLO VENIAN - AMERICANS, assembled in Joliet, Illinois, for the First Slovenian - Catholic Day, do hereby again re-affirm our allegiance to the United States of America; that allegiance has been evidenced by the thousands of extraction oi American-Slovenian boys who are fighting in the Armed Serv-jices; by the hundreds of those boys who have given their lives in the struggle. Although all our ties are here in the United States, we have retained our love and interest in the people of our race who stil live in the mother-country and therefore wish them the opportunity to live as we live in freedom and without fear. The principles enunciated in the Atlantic Charter should be fully applied to Post-War Slovenia. Slovenia should become an independent country of feder-; ated Jugo-Slavia. Be IT THEREFORE RE-| SOLVED that we intercede with the President, the State Department, and the Congress of the United States to give | their support toward a free i democratic and united Slovenia in the Post-War World." Po svojem referatu je g. Josip Zalar predložil najprvo svo-l jo lastno resolucijo, ki se tiče t Trsta, Primorja in Koroške, ki . je objavljena pod naslovom pr-> va resolucija. Nato je prečita) . še tri naslednje resolucije: PRVA RESOLUCIJA t Amerikanci slovenskega porekla zbrani na "Katoliškem j dnevu". 24. junija 1945 v Jolie-' tu, Illinois znova zahtevamo z r vsem povdarkom, da mora priti i Primorska s Trstom in Gorico \ j združeno in svobodno Sloveni-jo v okviru svobodne in demokratične Jugoslavije. Ta pokrajina pirpada geografsko, ekonomsko in etno-; grafsko Slovencem. Ti kraji sc | bili stoletja in stoletja z ostali-mi slovenskimi pokrajini skupaj v eni državi. Ljudstvo te dežele je bilo proti svoji volji nasilno odtrgano od sorojakov \ Jugoslaviji in predano Italiji, ki ga je neusmiljeno zatirala in mučila. : To združitev zahteva pravičnost. Od zedinjenja te pokraji-ne z ostalim narodom je odvi-sen mir na tej važni geografski točki. Brez zadovoljive rešitve tega vprašanja v korist malega slovenskega naroda bi bila poteptana načela Atlantskega charterja o samoodločbi narodov. Prav tako zahtevamo, da se priključi Sloveniji del Koroške s Celovcem in Beljakom. Stoletne nemške krivice prizadejane tej zibelki slovenstva naj bodo vsaj sedaj deloma popravljene. Kot ameriški državljani apeliramo na predsednika naših mogočnih Zedinjenih držav in na državni department, da se zavzameta z vso močjo za pravične zahteve slovenskega naroda. v _ a DRUGA RESOLUCIJA Kot ameriški državljani, ki iživamo svobodščine ameriške iemokracije, želimo, da bi smel laš narod v starem kraju urediti svbjo državo na temeljih iste demokracije. Apeliramo, da ameriška via* da odločno nastopi, da se vsaj določbe konference na Yalti izpeljejo natančno in dosledno zamisli demokratične uredbe Jugoslavije po vzorcu zapadnih demokracij. Zato mora Amerika kot za-ščitnica prave demokracije zahtevati, da se zagotovi v Jugoslaviji res svobodne volitve na podlagi splošne in enake voliv-ne pravice, ne da bi bil kdo neupravičeno izključen. Preprečiti treba volivni sistem, ki bi dejansko preprečil nastop več stran. Nad besedo Amerike dano na (Crimski konferenci ljudstvo Jugoslavije ne sme biti razočarano. Resolucija sprejeta od Ame-rikancev slovenskega porekla zbranih na Katoliškem dnevu 24. junija 1945 v Joliet, Illinois. TRETJA RESOLUCIJA Amerikanci slovenskega porekla zbrani na "Katoliškem dnevu" 24. junija 1945 v Jolietu, Illinois izjavljamo: Slovenija je strašno trpela v tej vojni. Trpela tudi radi bratomorne civilne vojne. Z vso resnostjo opozarjamo, da bo pomoč potrebna, kot še nikoli. Ni še jasno, kdaj bodo odprte meje Jugoslaviji in v kaki obliki bo mogel vsakdo prihiteti na pomoč svojim ljudem. Liga kat. slovenskih Amerikancev pa bo poskrbela, potrebna pojasnila in navodila ter organizirala delo za pomoč. ČETRTA RESOLUCIJA Kot Slovenci, ki pripadamo po svojem izvoru veliki slovanski družini narodov, se veselimo odločnih zmag, ki jih je izvoje-val slovanski ruski narod nad nemštvom. Tisočletne krivice Nemcev proti Slovanom se danes vsaj delno poravnavajo kot uspeh naporov ruskega naroda, ki je bil pripravljen vse žrtvovati za svojo domovino. Kakor je Slovanom potrebno rusko prijateljstvo za njih obstoj, tako tudi želimo prijateljstva vseh Slovanov do Rusije. Nikakor pa s tem ne odobravamo komunističnega sistema in njegovih naukov. Prav tako se ne strinjamo z mislijo, da bi moral kak slovanski narod žrtvovati zmagovitemu ruskemu narodu svojo svobodo. Trdno upamo, da pride kmalu čas, ko veliki slovanski narod stere tudi suženske verige komunističnega totalitarizma. Resolucija sprejeta od ameriških Slovencev zbranih na Katoliškem dnevu 24. junija 1945 v Jolietu, Illinois. IZJAVA < Glede splošnih razmer in slučajev v sodobnem svetu je bila podana splošna izjava, ki jo je prečitala Miss Mary Polutnik, nadzornica KSKJ iz Loraina, Ohio. Ta izjava se glasi: I. ? ^ Ameriški Slovenci zbrani na katoliškem dnevu v Jolietu pov-darjamo dolžnost katoličanov, da svoje ideje neustrašeno zastopamo v vsem javnem življenju. Zdi se nam, da je v tem trenotku treba povdariti zlasti sledeče: 1) Odklanjamo vsako obliko totalitarizma. Kot smo proti fašizmu, moramo biti tudi proti komunizmu. Slovence raztresene po širni Ameriki opozarja- (Dalje na 4. strani) __ na 0klfaTa 3un praviio bombe". To je eno izmed skrivnega oroija. ki kaihicr^T V b0rbl P*0* ^rfkancem. Bombo žene raketa, pilot pa sedi v svoji °ra ^ T 9°iOVO To bomi*> pustili Japonci na Okinawa, ko so morali be- Efetfek, 2S, jttftjja, 1945 -- Vozite, no, nekoliko bolj poča- varnosti še si! Človeka -več: ali manj.zani- 2) Nihč< IZVOZČEK MATEVŽ Matevž Sedmak je bil izvoz-ček. V njihovf rodbini je bila že taka navada, da je moral t^iti starejši sin to, kar oče. In Ma-tevžev oče, Matevž, je bil izvoz-ček. Sploh pa je bil mladi Ma tevž kot nalašč ustvarjen za to poklic. Bil je dobrodušen možak, nekoliko zardelih, • okroglih lic in otožno povešenih brk. Postave ni bil ne velike ne majhne, človek bi si ga ne mogel predstavljati drugje kot na kozlu njegove že zastarele kočije. Drugače pa je Sedmak zelo pazil na svojo vnanjost: na glavi je nosil lepo zlikan polcilinder, že nekoliko oguljen, pa še dokaj čedno, črno suknjo in po možnosti zlikane hlače temne barve. Dobra volja mu ni nikoli i izginila z obraza. In ni se zgodilo neredkokrat, da se ne bi zbrala okoli njegove kočije otročad od vseh vetrov in ga poslušala, ko ji je razlagal vse mogoče čudne navade svojega "kljuseta". Matevž ni bil tako srečen in zadovoljen človek, kot bi si kdo mislil prvi hip. Izvozček Matevž je bil v skrbeh zaradi denarja. Sediš tam na kozlu, pogreznjen v misli, čakaš, da te kdo pozove: "Halo, gospod izvozček, peljite me tja in tja! Samo ne oklevajte, prosim, kajti zelo se mi mudi!" No, takih potnikov je dandanes malo in Matevž nima dosti opravila, kvečjemu to, da dremlje gori na svojem kozlu. In prav to je bila vsa grenkoba Matevževega življenja. Namesto kočij so sedaj v uporabi avtomobili, in različni avtotaksiji ti odjedajo kruh. Sem in tja, morda enkrat, kvečjemu dvakrat na dan se ti nasmehne nezvesta sreča. Ce bi ne bil Matevž dobrodušen možak in se ne bi znal premagovati s potrpljenjem, bi že davno obesil svoj poklic na klin in se posvetil kaki drugi stvari, ki bi mu donašala vsaj nekaj rednih dohodkov. Mož pa se je tolažil z mislijo:. "Vsak ima svoje križe!" in je prenašal svojo težko usodo dalje.-- Tisti dan pa je Sedmak čemerno sedel na sedežu. Glava mu je zlezla na vzbočene prsi, skozi polodprte trepalnice se je kedaj pa kedaj ozrl po cesti, ali želi kdo nemara stopiti v njegov voz. Pa ni bilo nikogar, zaman je čakal že od ranega jutra. Konj je postajal nemiren, zato je stopil Matevž doli in mu popravil odejo na hrbtu, zakaj bilo je hladno. Cesta je jela postajati živahna, ker se je že bližalo poldne. "No, zdaj bi pa že bil čas, da pride kak človek. Menda ne bo vse dopoldne minilo brez zaslužka." Slaba je, je mislil naprej, konj prav tako potrebuje krme, če dela ali pa stoji tu na cesti. — Zebe me pa tudi! — Stopil je okoli kočije na drugo stran. Takrat je privozil po cesti Križnik s svojo kočijo. Tudi Križnik je bil izvozček, majhen, tršat, obritega lica. Rdeč nos je kazal, da mož ni pijači tujec. "Kako je Matija?" je vprašal Sedmaka. "Zaslužka nič, kaj ? 2e veš, da je stari Gombač umrl?" "Gombač, praviš? Pa ja ..." "Da, da, prav Gombač! Sno-či, ko je pripeljal domov in iz-pregel, mu je bilo slabo in je legel. Prej je še dejal ženi, naj ga ne zbudi zgodaj, ker se ne ča postajati na mrazu. No, mu ne bo treba več! Mirno umrl. Da bi le nam bilo tako!" "Res je!" Sedmak se je nil. "Vidiš, tako bomo šli za drugim. Se pomislil ne pa nas že ne bo več. — Za vjrurn-bačevim pogrebom nas bo šlo pet; Bog ve, kdo bo šel za našim!" ne še preveč drobiža doma/ Saj prav to me skrbi, kaj bo z družino, če umrjem. Tudi Gomba- čevka je zdaj prepuščena sama sebi. Kam če, reva? "Težko je, težko!" je vzdih-nil Matevž fn se useknil. "Kaj bi ti tožil, ki nimaš ne žene ne otrok, ki si svoboden in sam ko ptič! "Beži, beži! Še tega bi mi bilo treba, da bi moral skrbeti za družino!" je zmajeval Sedmak, gledaje visoki kolk Križnikove kobile. "Se komaj, da živim sebe !" — Zlezel je nazaj na kozla in se zamislil. Torej se je posloVil Gombač, je premišljeval, kdo bi si včeraj upal reči kaj podobnega? Bil je še korenjak pri svojih šestdesetih letih. Pri njem bi človek smrti najmanj pričakoval, izmed vseh je bil videti Gombač še najbolj pri zdravju. — Ma-teževega srca se je polotila žalost. Tovariševa smrt mu ni hotela iz misli. — Pa bo res le prišlo, kar takole na lepem. Sedmaka je zmotilo v mislih brnenje avtomobila na oni strani ceste, ki je odhajal. Ostal je samo še eden avtotaksijev, voznika pa menda ni bilo blizu. Tedaj se je pokazal med vrati bližnje gostilne lepo oblečen gospod. Menda je hotel vstopiti v avto, ker pa ni bilo voznika, je čakal, ali pride odkod. Ko ga pa le ni bilo, se je nameril proti Sedmaku in že hotel vstopili v njegovo kočijo. Prav tedaj pa jc prihitel šofer, ki je videl od daleč, da ga je gospod čakal. "Gospod, počakajte, samo za trenutek! Sem že tu, če hočete v avto!" Gospod, ki je imel nogo že na stopnici kočije, je za hip postal, potem pa je vendar sedel v kočijo. Šofer, ki je bil videti pijan in se je moral pravkar vrniti iz gostilne, ga je hotel kljub temu pregovoriti, da se pelje rajši z avtomobilom, zato se je prijel za kočijo in zadrževal Sedmaka, da ne bi pognal. "Beži, mrha!" se je razjezil izvozček Matevž, ki se mu je za malo zdelo, da bi prišel ob de-narce, na katere je čakal že vse dolgo dopoldne, in mu zagrozil z bičem. "Kaj, jaz da sem mrha? Le počakaj, boš ti videl mrho!" Natrkani šofer je prijel konja za povodce. "Nikamor ne poj-deš, dokler ne vzameš besede nazaj, pes prokleti!" Dobričina Matevž se je zdaj razsrdil zares. Kri mu je planila v obraz. Zagrabil je bič. "Pusti konja!" je vzkliknil. "Pusti konja! Ce ne . . . "Udari ga, udari ga, da bo pomnil," je vpil Križnik, ki je tudi prišel blizu in bil priča prizoru. "Pes! Prav sem rekel, pa še premalo! Mrcina pasja!" je zmerjal šofer in vlekel za povodce, da se je jel konj plašiti. "Udari!" je priganjal Križnik. Sedmak se je sklonil in zamahnil. Zašvistnilo je po zraku in tlesknilo. Šoferju se je pokazala modra podplutba na levem licu. Zaklel je in spustil povodce iz rok. Konj je preplašen zdivjal in kočija je oddrdrala. Matevž se je še enkrat ozrl nazaj in žal mu je bilo, da ga je udaril: Vsaj jaz bi bil lahko ohranil pamet, če je bil že oni pijan!" Videl je še, kako je šofer grozil s pestmi za njim in ljudi, ki so se zbirali okoli njega. Zaskr-ga je, kako se bo ta stvar iztekla, Če pijani voznik ne bo nehal vpiti. Domačinslri otroci na otoku Okinawa s največjim zanimanjem gledajo, kako lekarnarski pomočnik William T. Justice is Fletcher, N. C., iimiva okrvavljeni pni neki deklici. Majhni gledalci ne fedo, da bodo najbrž sami prihodnji na vrsti. Ameriška vojaška vlada vodi kampanjo za zavarovanje domačinov pred boleznijo in prisadom. na kozlu in čakal potnikov. No, po stari navadi ni bilo nobenega, in Matevž j« premišljeval. Pravkar je bil prebral članek v časniku, tako lepo genljivo piše nekdo o umrlem tovarišu Gombaču. O umirajočem življenju govori in o njih, izvoz-čkih; kako jim prede slaba zdaj in da.jim avtotaksiji odjedo bore ves zaslužek. Da, res je, prezebaš tu na cesti kot figa in ča«-kaš in čakaš. Medtem pa je prišel po cesti navzgor pismonoša. "Nekaj bo za vas, gospod Matevž! Od sodišča bo, mislim!" Matevž je mrzlično pretrgal ovoj: vabijo ga, jutri naj pride v zadevi Ludovika Marolta, šoferja. "Na, pa sem si nakopal hudiča," je vzkliknil Sedmak obupano in zamahnil z rokama. * Prav tega mi bilo treba! Že tako ne vem kam iz skrbi. 2e tako človek ne zasluži niti za to borno življenje, pa ti še takle odjeda kruh." Takrat je pridrdral s svojo kočijo Križnik. Že od daleč mu je mahal naproti z listom papirja. "Ej, ej, kdo bi si bil mislil, da bo Marolt tožil. Saj si menda že dobil povabilo, ne? Nič drugega ne bo kot to, da bo sam ob službo." Matevž Sedmak pa je razburjen hodil ob kočiji gori in doli, sklepal roke in zmajeval z glavo. Zadeva mu je šla do živega in mu dala mnogo skrbi. Dan je bil pust in meglen. Sončni žarki niso imeli toliko moči, da bi predrli gosto meglo. Stopal sem hitro po mestnih ulicah. Mislil sem na starega iz-vozčka Matevža, ki sem ga poznal še kot otrok — kolikokrat nas je vzel po več otrok skupaj in hi-hot smo šli do mesta! —, in noga mi je kar sama od sebe zavila proti ulici, kjer je ponavadi postajal s svojo kočijo. In res je bil tam! Hodil je po pločniku ob kočiji sem in tja. Prav za prav se ni mnogo spremenil od prfejšnjih časov, gube so se mu morda malce bolj zarezale v obraz. Kako vam je kaj, gospod Matevž?" "Ej, ej," odgovarja s smehljajem, "slaba je, slaba! Čedalje večja siromaščina, človek že ne ve več, kako bi obrnil tiste redke denarje, da bi bilo bolj prav. In ljudje — kakšni so dandanes! Že, ne rečem, da ne bi naletel tudi na slabega človeka tu in tam, ali da se to kar redno ponavlja! Ne pozna ti nihče obzira do starosti, nobenega usmiljenja ni več na sve- ukazal v njo voziti, in ga hočem povprašati, kje naj ustavim; pogledam: — ptiča pa nikjer! Vidiš, to so ljudje, da bi jih —" "Verjam^m» verjamem, gospod Sedmak!" sem mu zatrdil, in ker sem opazil na drugi strani ceste mnogo avtotaksijev, sem ga vprašal: "Kako pa? Konkurenca je velika?" Zamahnil je z rokama: "He, ni, da bi govoril! In ko bi človeka vsaj pri miru pustili, pa se še obregavajo vame, če dobim kakega potnika. Tako je zadnjič--" In mi je pripovedoval ves dogodek s šoferjem Maroltom. "No, pri sodišču ni bilo tako lahko, kot je najbrž oni mislil. Vzeli so mu pravico do vozarje-nja in je zdaj po lastni neumnosti ob službo, zakaj priče so izpovedale, da je bil pijan." * "Saj! — Kako pa je vašim tovarišem? Prav tako slabo?" sem poizvedoval. "Kaj bi o njih! Njim je še slabše, meni vsaj Bog ni dal žene in otrok. Bog se usmili! Jaz mislim včasih, kakšno življenje je neki to, to je samo počasno umiranje, ^Cakaš in umiraš; še kratek čas; fn že nas ne bo več! Žalostno je. Cas nas je prehitel daleč naprej. Umirajoče življenje !" Karel Šega. -o- sme preprečiti, da bi slabejši ne mogli priti do materielmih dobrin, ki so po naravi namenjene in potrebne za vse v njihov ekonomski razvoj. 4) Odpraviti je treba v bodoče divjo tekmo v oboroževanju, ki vedno ogroža mir. 5) V novem redu, slonečem na moralnih načelih, ne sme biti nikakega preganjanja t vere in Cerkve, ker se sicer zrušijo temelji družabnega reda. HI. Enako sprejemamo z veseljem izjave naših škofov o temeljih miru, ki so tako globoko odmevale v ameriškem javnem življenju. Pozdravljamo njih misli: 1) da zahteva enakopravnost med narodi, da se ne sms močnejši vtikati v notranje razmere šibkejšega. 2) da nimajo upanje v mir, ki ne priznava brez vseh pridržkov in dvoumnosti prnicipov Atlantskega charterja. 3) da morajo mednarodni odnosi sloneti na moralnih zakonih. . far! No, glejte, danes že navse-No, se bo že potolažil, men- zgodaj sede mlad človek v voz mu nisem storil kaj težkega, lin mi veli, naj peljem v to in to pa je sam kriv! Kaj bi ulico. Vozim pa, proti koncu _ ___________________ zmerjal, nebodigatreba! j poti pa pravi: "Glejte, glejte, na moralnih načelih ne sme nih- In je pjucknil konju, ki je jel teči počasneje, naj pohiti. IZJAVE IN ZAKLJUČKI (Nadaljevanje s 3. strani) mo, naj se ne dajo varati kot da je komunižem izgubil svojo protikrščansko ost ali da se je drugače bistveno spremenil. Nihče naj se ne da zaplesti v mrežo njegove propagande, ne pod firmo skrbi za delavstvo, ne pod videzom neke nove demokracije, ne v navdušenju nad uspehi slovanskega orožja pod trenotnim vodstvom komunistov. 2) Smatramo za najboljše orožje proti komunizmu temeljito poznanje krščanskih idej o uredbi človeške družbe kot so proglašena v papežkih okrožnicah. 3) Zagovarjamo idejo ameriške demokracije kot je ta izražena v ameriški konstituciji, sloneči na krščanski miselnosti o človeku in družbi. 4) Povdarjamo potrebo globokih družabnih reform zlasti na gospodarskem polju, da bo zadoščeno socialni pravičnosti in da res pridemo do nove družbe, ki se bo otresla slabih vplivov gospodarskega liberalizma pa obenem ne bo podlegla pogubnim vplivom marksizma. II. 4) da morajo močnejši pomagati slabejšim. 5) da naravnih pravic človekovih ne sme ovirati nobeno državno nasilje. IV. • Strinjamo se popolnoma z izjavo Jugoslovanskega Obzora o demokraciji in slovenstvu. Ker smo prepričani, da je mogoča samo ena demokracija, četudi človeško nepopolna, to je taka kot je pozna Amerika. (Uporaba besede demokracija v totalitarnih sistemih je samo varljiva zloraba.) Mi verujemo v slovansko vzajemnost na kulturni podlagi in smo proti misli o potrebi močne roke. Vsako mednarodno .nasilje in vsaka diktatura je izraz nekulturnega fašizma in komu-nf&ttia. W - • - . če prineseš dar svoj k oltarju in se spomniš, da Ima brat tvoj nekaj zoper tebe, pusti dar »▼oj pred oltarjem, spravi se z bratom in potem pridi in prinesi dar svoj" (Mat. 5, 23, 24). Vsako sovraštvo se prične z neko jezo, nevoljo. Tega začetka se moramo skušati izogniti, da ne vzplamti ogenj sovraštva, ki naj bo nepoznano med pravimi kristjani. Kristus zahteva: Jaz vam pravim: kdor se nad bratom svojim jezi, je kriv sodbe". Kdor se varuje začetka, ne bo prišel do še dosti hujših posledic. To je ena stran krščanske popolnosti, ki je nova za svet, zato tudi precej težka, ampak ni nemogoča. Druga stran je spravljivostJ Ni vedno na nas, da bi ne prišlo do nesporazumljenj, mrženj. ". . . ima brat tvoj nekaj zoper tebe." Toraj ni morda tvoja krivda. Morda praviš: "To je bratova zadeva, ne moja." Ni tako. Mržnja je res bratova zadeva, tvoja zadeva pa je, da se j skušaš z bratom spraviti. "Pusti dar . . . in se pravi!" Tudi to je pristno krščanska in prej nepo- Na zborovanju je bil izvoljen tudi stalni odbor, katerega seznam bomo objavili, kakor hitro ga bo nam odbor poslal za objavo. znana zahteva, enako težka, pa zopet ravno nemagoča, ker isto krščanstvo, ki zahteva 3pravo, ti nudi za to težko delo milost svojo. Le zdi se to težko, v resnici ni. Sv. Vincenc Pavlanski trdi: "Mnogokrat zadostuje beseda, da pride do sprave." Gola beseda ne more biti pretežko breme. Zopet nas skrbi, ali pride do sprave, ko je svet zakopan v hudem sovraštvu. Vsi, ki imajo besedo na svetu, si belijo glave "in tuhtajo, ali in kako naj pride do sprave, ker le po spravi je blaženi mir mogoč. Bog ni /'Gospod vojnih trum" radi vojn, le radi miruje, da se mir upostavi, ker bistvo božje je mir, Bog je pred vsem Bog miru. Zato želi-mo tistim, ki so odšli, da "naj počivajo v miru." j Pri svetovni borbi posameznik pač ne more pomeniti dosti za spravo med razdrapanim človeštvom. Vendar je pa vsak kos tega človeštva, kos tega sveta in mora doprinesti, kar je na ijem, da pride do miru. Spravi j s? sam s seboj in spravi se z vsa-i kim, ki ima kaj zoper tebe. PREBRISANI BERNARD SHAW Neki prijatelj je irskega pisatelja in dramatika Bernarda Shawa vprašal, zakaj je tako odločno glasoval za žensko volilno pravico. "Vedeti moraš," se je odrezal Shaw, "da dobijo ženske volilno pravico šele s tridesetimi leti. In katera ti bo prostovoljno priznala, da je že izpolnila trideset let?" Zlasti smo hvaležni svetemu Očetu za njegove mirovne točke. Z veseljem pozdravljamo njegove misli o temeljih bodočega miru, kjer pravi: 1) V novem redu slonečem Zj4rti?aj» nekaj dni n^to je izvozček Matevž težko vzdihnil in zgenil časopis, ko je sedel spet na svojem starem mestu 1— te vile tu pa so komajda po- če kratiti prostosti, kršiti nedo-stavljene. Lani jih še ni bilo. takljivosti ozemlja in ogrožati majo takele^stvari." Pridržalture, jezika in narodnega zna-sem konja, da je" šel korakoma, čaja manjšin. - i* Pripeljem v tisto ulico, ki mi je 3) Egoizem močnejših ne ZVEZE Z JUGOSLAVIJO Rojakom, ki so mi glede tega pisali, sporočam, da se sedaj telegrami lahko pošljejo v Jugoslavijo. Tudi za brzojavni odgovor se lahko tukaj plača. Natančne informacije dobite pri, svojih lokalnih brzojavnih uva-dih. Tudi jaz vam jih pošljem, če želite. —- Ameriška poŠta zdaj že sprejema pisma za Jugoslavijo. — Toda denarja in paketov še ni mogoče poslati. — Za sedaj tudi možnosti za prosto potovanje še ni na vidiku. — Kakor hitro se kaj spre^ meni, bo naznanjeno. GENERAL TRAVEL SERVICE, INC. LEO ZAKRAJŠEK 302 E. 72nd Street, New York 21, N. Y. posojila na prve vknjižbe na hiše, ki jih prenavljate, ali na refinanciranja. — Zmerne obresti K O R U N A Savings and Loan Association 2*32 W. Cerznak RcL, Chicago. 111. Rockwell 0538 Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage! - ■■■... —— "^MwMnaBM J- M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR ™ j1 ' v JULIJ 1. Nedelja — 6. pobinkošna 2. Ponedeljek — Obiskovanje M. D. 2; Torek — Leon II. 4. Sreda — Dan neodvisnosti — Urh 5. Četrtek — Marija Zaharija 6. Petek — Bogomila 7. Sobota — Ciril in Metod ŠESTA NEDELJA PO BINKOŠT1H PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■ LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak R (2500 West) NASE SPECUALITETE. Mi imamo slike Št. 11 — Presvetega Srca Jezusovega v lepem okviru, po -------------------------------<$ 1.50 ŠL 12 — Slike Marijinega kričavega pota. za dar cerkvam ali vojnim taboriščem..! 12.00 Si. 13 — Črna ali svetlo plava kronica _____________________________% 2JKJ Št. 14 — Hišni oliarčki 1____________________,___________________________________$ 1.00 Št 15 — Razne nabožne razglednice 33 xa $1.00 s poštnino. Tako najboljše katoliške knjige. ŠL Z-8 — Krii in potrebščin* za pre videnje bolnikov po $2.50; $4.50; $8.50; in $9.00 (Važno za pogrebnike). NAROČITE PO ŠTEVILKAH j Naročila na veliko za razne verske predmete in slike. -1 ST. JOSEPH'S RELIGIOUS GOODS CO. 2935 N. Southport Ave. Chicago, 111. LIN. 2134 HOME FEDERAL—ena najstarejših narodnih federalno pooblaščenih ustanov—nudi vlagateljem varnost in vrhu tega še liberalne obresti po 2V4% (sedanja mera). Hranilne delniške vloge so zavarovane do $5.000 po sredstvih vlade Zdruie-nih držav. Od svoje ustanovitve 1886 je t§ uvod vzdržal v i.; vseh panikah in krizah. Stalno je posloval brez pr^Jri&jen j a vsak poslovni dan. Vedno izplače-val brez prekinienja ne man j i kakor 2Va% na hranilne vloge. ZAČNITE VLAGATI PO POSTI Ako ša niste vlagatelj pri HOM1 itari ustanovi, s $17,000)000 takoj s hronilnlmi vlogami dodajajte redno po pošti . . FEDERAL, vi 59 lei premoženja začnite pošti. PO Potem uživajte in redno dividende pošti. po S -V^H ^ V r : t" n f s k 3 * OGLASI V ' AMER. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH. Petek, 29. junija, 1946 _ dMsflgMb NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtih žalostnih src naznanjamo vsem našim sorodnikom. znancem in prijateljem, nadvse šalostno vest, da je previdena s tolažili sv. vere nenadno za vedno nas zapustila naša ljuba mamica in soproga FRANČIŠKA ŠKERJANC (roj. KOCJANČIČ) Pokojna je bila rojena 11. marca 1877 v vasi Mali Osolnik, Earn Škocjan pri Turjaku. Slovenija, v Ameriki, tu v Evelethu, je bila od leta 1901. Bolehala je le 13 dni. zato nas je tem huje zadela njena smrt. Pogreb se je vršil is hiše žalosti v cerkev sv. Družine in potem na Evelethsko pokopališče ob 9. uri zju-: _ , traj, dne 11.. junija 184$. Tem potom želimo izraziti vsem našim dobrim sorodni -11 kom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo za vse, karkoli ste dobrega storili v težkih urah, bodisi ob času bolezni ali ob smrti in ko je pokoj nic« ležala na mrtvaškem odra. Najiskrenejša zahvala vsem, ki ste darovali mnogo cvetlic, saj je bil mrtvaški oder, kot en sam cvetoč grm. Posebna zahvala pa gre tudi za tiste, ki ste darovali duhovne cvetlice v I- > obliM sv. maš; 53 jih je bilo. Preveč prostora bi vzelo in slučajno bi koga izpustili, zato, bodite vsak posebej in vri skupaj m * najlepše zahval j eni in Bog Vam povrni stotero. Posebna zahvala gre tudi g. župniku Al. Pirnatu za lepo 1 i opravljene pogrebne obrede. Hvala Vam iskrena. Dalje se zahvaljujemo,,tudi društvu Sv. Ime Jezus, štev. 2$ ABZ in Zvezi Amer. Slovenk, štev. 1, Evelelh, za poklonje-I ■ ne vence in sv. maše sedušnice, kakor tudi pogrebnemu zavo-I du Graham za lepo postrežbo, ter vsem, ki ste dali Važe avto-I mobile za pogrebni sprevod. Končno ponovna sahvala vsem, za vse skupaj in Bog Vam ■ povrni. Žalujoči ostali; ANTON ŠKERJANC, soprog; FRANK. M NV 3/c na Pacifiku, Sgt. VICTOR v Nemčiji, MATEVŽ in KA-ROL v West Evelethu, JOŽE. doma. sinovi; MARY, por. Mihelič in HELENA, doma, hčeri, in 5 vnukov; 1 J »H; ANfi ro4tki*h{in MRS. AKTON PENE. Mil- I Illinois.. , l ; I j. West Evpleth, Minnesota, dne 28. Junija 1845. RAZNO VSE MEDALJE IMA Če bi ostala še kaka medalja, : d bi jo labko dobil, bi se mladi I reksanec iz Farmersville goto- 1 vo potrudil zanjo, ali zaenkrat ima že vse, ki jih je mogoče dobiti. To je Lieut. Audie L. Murphy, ki je s svojimi 21 leti, potem ko je prejel še kongresno Častno medaljo, postal drugi i mož v ameriški armadi, ki je prejel vsa obstoječa odlikovanja za hrabrost. Edini drugi mož, ki je dosegel iste uspehe, je Capt. Maurice Britt iz Fayet-teville, Ark. Po redkem slučaju sta oba moža tovariša in nastanjena pri isti edinici. " Najvišje ameriško vojaško odlikovanje Congressional Medal of Honor je bilo podeljeno ■ - r ■ J" [' wi^'Jif^*^ M 4 Wsm i* • -m^ S^BIm*^ V SPOMIN To je^ slika nove ameriške poštne znamke za 3c, v spomin« kako so a-meriiki marini postavili zastavo na ner i« WyomiJ je nasvetovaL aa| izdajo tako znamko. __• > __ Petek, 29. junija, 1945 mednarodna konferen. ca končala; 30 narodov podpisalo carter (Nadaljevanje s 1. str.) Ko bi bili mi imeli ta Carter pred nekaj leti in nad vsem pa voljo, da bi ga uporabljali — milijoni, ki so zdaj mrtvi, bi živeli. Ce ga ne bomo znali uporabljati v bodočnosti, milijoni, ki zdaj živijo, bodo gotovo umrli. Ta Carter, je dejal dalje predsednik, je kakor naša ustava, bo razširjen in izboljšan v času prihodnjosti. Resno je apeliral na vse navzoče, naj delujejo z vso resnobo, da se svetu ohrani mir. Preizkusiil smo načelo sodelovanja v tej vojni in smo pronašli, da je mogoče in da deluje. Združena moč je prisilila Nemce k udaji . . . Združena moč bo prisilila Japonce k udaji. Časi So za delanje načrtov in časi so za akcijo. Cas za akcijo je sedaj. Zato delujemo vsi vsak med svojim narodom, da se Carter odobri in potrdi iii daT)ostane-£iva stvar. S tem Carterjem svet lahko začne gledati v bodočnost v čas, ko boda vsem vrednim dostojnim ljud|em dovoljeno živeti dostojno kot prostim ljudem. Za sebe j^ podal izjavo, da bo a Carterjem pohitel v Washington in ^a predložil senatu .v odobritev, kar upa, da ga bo odobril in potrdil. -Tako je končala zgodovinska Mednarodna svetovna konferenca v San Francisco. "Vse stoji kar najtrdneje, milostijiva! — Videl sem pravcato čudo! ... Že prej sem domneval, da me spremljajo danes prijazni duhovi na moji poti, kajti niti enkrat nisem zadel z nogo ob to veliko kamenje, nisem se zapletel v mreže. In ko sem jo zavil okoli skale, se je odprla skalnata stena in proti vzhodu sem zazrl sinje morje. — Tu je sedela na rumenem kamnu, v ozadju morje, v ospredju morje, s svojimi večno nemirnimi valovi, kaj mislite, kdo? — Obrisal sem si oči, ščipnil sem se v roko, zaprl sem oči in jih znova odprl, ko sem naštel do tri. — Toda slika ni bila izginila! — Tiho in mirno je sedela v dolgi, beli halji — Ifigenija, Goethejeva, ne grška! — V mehki, beli halji! Zabeležite to, gospod Albreht! Ne odeta v obleko! Zrla je na morsko gladino, upirajoča se nekoliko na eno roko. Imela je zlate lase, od katerih je bil morski vetrič sprostil nekaj pramenov. Nosila je sandale ali nekaj temu sličnega. — Obstal sem in mislil na svojega gospoda Albrehta. Kako srčno rad bi mu bil privoščil ta pogled. Videl sem samo lepo oblikovano glavo in Čudovito počivajoče mlado telo, oživljeno v vsaki potezi in malo sklonjeno naprej kot v neizmernem hrepenenju. Feuerbaehova Ifigenija mi je zelo všeč, toda ta je bila mlajša in bolj deviška, pa ravno tako kraljevska." Oči mladega moža so začele žareti. "In njenega obraza niste videli?" "Ne, nisem si upal bliže in je tudi nisem hotel motiti v njeni zbranosti. Razen tega si ne pokvarjam rad svojega veselja. Ce bi me bila pogledala in bi njen obraz imel kakšno malenkostno potezo! — Saj tudi ne porečemo angelu, ki se na Rembrandtovi sliki dotika preroka: 'prosim, obrnite se malo na desno!' Ne, uživamo ga tako, kakor ga je naslikal umetnik. — Rahlo in ne-opaženo sem izginil!" "Gospod profesor, vrnite se čim prej tja in ne omenite gospodu doktorju ničesar o Ifigeniji! Ta bi takoj rekel, ^ia je bila to ena izmed oftih dam, ki so odveč in je gotovo čakala na kak sestanek." "To je zemljepisno popolnoma izključeno! Ni se ozrla ne na desno ne naelevo in pristati ne moi?e tam niti ribiška barčica. Tu imate zopet knjigo gospoda Spittelerja. Dobro se zabavajte z njo!" "In Če znova vidite Ifigenijo..." "To je malo verjetno. Ne morem si predstavljati te postave med Angležinja-, mi pri, isti mizi, z natakarjem v ozadju. — Nemogoča misel! Gotovo je že izginila v čarobno deželo! — V mesečino zagrnjena barčica je pristala in odplula ž njo ... Ali morebiti hočete to spraviti v drugo pesniško obliko, moj ljubi mladi prijatelj?" Nastopili so deževni dnevi in Ifigeriije ni več naizpregled. Toda nekega dne pride zopet gospod profesor. "Heureka! — Našel sem jo! — To mi že gotovo berete iz oči, gospod Albreht, Ifigenijo!" "Ce njen obraz ni v skladu z njenim ponašanjem, potem rajši molčite! Mati je odšla. Skrbe jo ostali dečki, ki bodo morali tokrat brez nje obhajati Božič. Zato že zdaj išče pravo mazilo za njihove rane. Kaj je z Ifigenijo?" "Gospod Albreht, moral sem v knjižnici za vas oskrbeti portugalske ljubavne pesmi Elizabete Barett Browningove. Ko stopam po Vrtu in nesem to častivredno damo že v precej oguljen usnju pod p&zdu-ho, kar mi pritje naproti Ifigenija v spremstvu neke sive, , očividno . podložne ženske. — Nosi zares hat j o in hodi v sandalih ali v nečem tem podobnem. Kako sem si želel, da bi jo videla vaša mati ter potrdila moje opazovanje! Tako se ne hodi v čevljih, ki so izdelani po načrtih čevljar- "Boš kmalu dovršila, mati? In ve že naš oče, kaj tu uganjamo? Gotovo si mu poročala o profesorju Schwarzenu? To ga bo najbolj veselilo. Prav od srca se bo smejal in bo vzbujal stare spomine iz Tuebinge-na." "Kolikor sem pač mogla, Albreht. Toda vsega vajinega modrovanja in vseh svetovnih zagonetk, katere vidva rešujeta ali ne rešujeta, mu nisem mogla pojasniti." "Da mi žrtvuje toliko časa, da hoče tu pisateljevati, da je prinesel s seboj cel zaboj knjig, ki tudi mene kratkočasijo. Poslušaj, mama, Spittelerja: "V mojem srcu prebiva dve merci ljubezni odveč..." . Ne vem, kam bi z njo..." Mati se smehlja: "Albreht, kaj čudo, če ti je všeč! O, tu že prihaja gospod profesor!" Gospod profesor, kateremu se že odda-leč pozna stan in narodnost, vstopi. Pod zelo ostrimi naočniki se bliskajo prijazne, svetlomodre oči. Njegova sivoplava brada se je smela razvijati po mili volji in žepi njegovega svršnika so precej raztegnjeni vsled mnogih brošuric, katere je tlačil vanje. Kratko zamaha s klobukom. Njegovo visoko čelo je prava palača za vse modre misli, ki v njem prebivajo. "No, gospa mama in gospod sin, kako se imata? To krasno sonce! In gospod Albreht čita Spittelerja." "Moj sin se je pravkar nad njim rado-val!" "Danes bomo videli v daljavi Korziko! Odličen dan danes!" Tako govori gospod profesor ter kaže s palico na lesketajoče se morje. "Gospod profesor, povejte vendar, kaj je novega na rtiču! Kaj je z nebeškosinji-mi morskimi plavicami?" Gospod profesor se udobno namesti v naslanjaču iz vrbovja ter začne: "Zelo me veseli, da mi že na obrazu berete, da sem danes nekaj izrednega doživel. Kaj sem danes videl!..." Pri teh besedah je gospod profesor zamahnil z roko, kot bi stal na katedru pred svojimi poslušalci; — "Poseben dan je danes in morali bi ga v koledarju rdeče zaznamovati. Stopal sem vzdolž rtiča: sinji, zibajoči se valovi, oni v ozadju, na obzorju, z belimi grebenčki. In vse polno ljudi, gospod Albreht Angleži — dame in zopet dame. Kratke, dolge, vjt-ke, in otroci, prav srčkani otroci! Tofla' človeški rod je tu vendarle v preveliki množici zastopan. Posameznim eksemplar-jem sem bolj naklonjen." ' * Pri teh besedah ljubeznivo prikima bledemu mladeniču s toli prijaznim izrazom, da se temu mehko zasvetijo oči. Nato nadaljuje : "Torej proti severu, kjer postaja kamenje večje in kjer se suše ribiške mreže, se pojavlja manj ljudi. In razmišljal sem, kakšno izredno zagonetko bi nudilo to obrežje našim potomcem, če bi se v notranjosti sesula zemlja in bi nas vse pokopala." "O, gospod profesor! Upajmo, da do tega ne pride!" In profesor vedro in mimo pojasnuje, da je zelo malo verjetno, da bi podzemeljske sile tako nenadoma posegle vmes. — "Gospod Albreht, pomislite: Angleška vila ob Marini, stanovanja v starem mestu, English store in pekarija ob cerkvenem trgu! — Gospodje kolegi bodo trdili, da so prišli na sled trem kulturnim stopnjam. Da pa je vse to, kar leži le nekaj metrov narazen, m#glo obstojati istočasno, na to gotovo ne bodo prišli." — "Gospod profesor, mama že dobiva črne oči! ... In če bo morje nocoj zope^tkko grmelo!... Povejte, kaj ste videlfna obali!" "Menda niso to znamenja bližajočega se potresa?" ... Man for exterminating with car Steady Work — Good Pay Chance to get in on the ground floor for a postwar future New Era Exterminating Co. 4041 PATTERSON AVE. KIL. 9437 Dimitri Z. Manuilski, ukrajinski zunanji minister in dele-gat na konferenci v San Fran-ciscu je govoril. Poudaril je, da "je Rusija za ustanovitev močne in neodvisne poljske države'*. Se bolj podrobno je povedal. Ali morete ugovarjati besedam? Danes more biti le beseda, kako bi bilo jutri, nihče ne ve. Pa ugovarjajo in še hudo ugovarjajo. Besedam? Ne, ne morejo, pač pa hudo ugovarjajo, ker je Manuilski hud — boljševik! Boljševik or no boljševik. Beseda je pravilna in pravična, da je izključen vsak ugovor, in beseda velja, boljševika pa lahko brcnete. Radi prehrane je v osvobojenih flelih Evrope povsod menda slabeje kakor je bilo pod nazi-ji. Kruh je kruh. Ali hočejo pod nazije nazaj? Da je slabeje, je naravno. Pri vsi krutosti postopanja se mora Nemcem priznati ,da so prehrano dobro organizirali. Zdaj se je to zgrudilo, naravno je, da se je more kar čez noč uravnati. V Parizu nimajo masla, v Normandiji se maslo skisuje. V Rimu ni krompirja, v Avezzanu, le 35 milj od Rima, krompir gnije v zemlji. Kako to? Sredstev za prevoz ni, pravijo. Bo nekaj na čem. Ali res le sredstev? Recimo, da pride radi Trsta do konflikta I med Lahi in Jugoslovani. Stavim, da bodo Lahi imeli dosti sredstev za spopad, za krompir jih nimajo. In Francozi? Nekaj korakov iz Pariza ni sredstev, v Siriji jih je dosti. He . . he . . sredstev. Amerika naj pošlje masla in krompirja na tisoče milj daleč. Tacol. KAJ JE NOVEGA MED NAŠIMI SLOVENSKIMI FARMARJI? Willard, Wis. Zdravstvno stanje Mr. Joseph Pekol se je zopet poslabšalo. Mr. John Bayuk je zopet doma. Bjl je par tednov v bolnišnici. Gre mu na bolje.. Mrs. Fr. Lesar tudi vedno nekaj boleha. Najhujše pravi, da je, ko ne more iti v cerkev. Minulo nedeljo je bilo tu o-troško prvo sv. obhajilo. Otroke so poučevale dve'č. Sestre iz Le-monta. V nedeljo smo videli kaj so vse č. Sestre. Vsak je rekel, da kako lepo so jih navadile. Bilo je res lepo, ko je dečka ali deklico spremljal "Angelj", (to je bila deklica, ki je imela na sebi obleko, kot angelj), k oltarju in zopet nazaj v sedež. Skušajmo tudi v Willard dobiti za stalno častite Sestre. ,V nedeljo 1, julija popoldne bode posebna farna seja. Vabljeni ste prav vsi. Tu bodete videli in slišali, za kaj se gre. . Poročil se je Louis Fortuna z gdč. Kristino Cerne. Poročne obrede je opravil č. g. Father Raphael. _ L. Perušek. Dušica - Rožamarija — Agnes Giinther rmt J. M. T Na Francoskem so bile občinske volitve. Sedanja de Gaulle- 1 va vlada ni slaba, in drugače je \ zdaj v Franciji "po amerikan- s skem" in še "po angleškem". \ Baje hočejo, da bi bilo povsod l tako. Volitve so pa volitve in 1 glasovi odločujejo. Kako je bilo i pri volitvah med Francozi? ^ Sumljiv molk vlada. Ne vem, s kako kalkulirajo, vidim pa, da t so menda socialisti dobili 25, t komunisti 24 in "konservativci" < le 1 Vi odstotka glasov, toraj ni i bilo prav nič "po amerikan- i skem"'. Sami pretehtajte, ko ] izid kaže, da je bilo močno "po ruskem", dasi Francija ni v ru- ' ski sferi. Mnogi so presenečeni, i zato molčijo, pa bo še dosti pre- ] senečenj, ker glasovi so glasovi, 1 ako so volitve le količkaj svo- . bodne. ★ Dimitri Z. Manuilftlri »lrro_ 'runk O Smutsu pravi "Life", da je "the second man (Churchill je prvi) in the Empire." L. 1943 se je začelo obračati. Glede sile (velesila~šo rekli) so se nagnile k zatonu Italija, Nemčija, Francija. Začel se je pa dvigati ruski kolos, in že tedaj je izjavil Smuts: "You will have Russia in a position which no country has ever occupied in the history of Evrope." Ali je Churchill tega vesel? Well, 1;ako je vesel, da bi se najraje razjokal. -Slutil pa je Churchill nekaj, ker že tik po zadnji vojni je izjavil prijatelju v Parizu: "Watch Russia—that's where the weather's coming from." Novi kolos utegne biti še hud brdavs ne le v Evropi, še kje drugje, kjer so dozdaj le Angleži imeli besedo. ONEIAI DAY ■HM vitamin ^lsjltablkts THINK of Iti Toot min- ^Kv U imam daily requirement« of a and d Vitamins or or b™f b Complex Vitamins, in one n^ t If pleasant tablet. Remember iif&jz v the name oke-a-day kt^&^z". (brand) Vitamin Tablet«. | PHU-NhkVINt pVJ T|0 TENSE nerves make ^T'^rfy^B x,Ton Wakeful, Cranky, foil Bertie«? Dr. Miles Nerrins KifS VtT/l helps Ho lessen Nervous VB/ JKI Tension. Get it at your drag Ef store. Read directions sad „ ^ use only as directed. Alka-SeltzerR^i WrHEN Headache. Has- HSZ7T/I " eula* Pains or S»pls W/* Nenralria, Distress after lv > Msals, Gas on Stomach, or "Msrnin* After" interfere W\ with ycmr work or spoil /I 1 \ yoor fan, try ADa-Seltaer. } NOW, more than ever, you want •to stay on the job and do your full share of the work which must be done. Headache, Muscular Pains, Simple Neuralgia, Functional Monthly Pains slow yoa down, interfere with your work, spoil your fun. Have you ever tried DR. MILES Aiti-Paii Pills when any of these common pains have made ypu miserable? Dr. Miles Anti-Pain Pills are pleasant to take, and prompt in action. They do not upset the stomach or make you constipated. A single tablet usually brings relief. Dr. Miles Anti-Pain Pills are compounded under the supervision of competent chemists. • Get Dr. Miles Anti-Pain Pills at your drug store. Regular package 25*, Economy package $1.00. Read directions and take only as directed. DR. JOIN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523 • Uradne ure: Ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah zaprto. v Ob sobotah od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 7:00 zvečer. DR. H. M- LANCASTER j Dentist 2159 West Cermak Road j (ogel Leavitt St) I CHICAGO, ILL. Telefon Canal 3817 V blag spomin ✓ PRVE OBLETNICE SMRTI Dne 3. julija bo leto dni, odkar j« dal tvoj« mlado življenje sa domovino Pfc. Gilbert J. Hobneck, u. s. m. c. Boril s« je s Japonci. Njegovo mlado truplo leži in počiva na Saipan Island. Ko bi vsaj mogla jas mati do njegovega groba in nanj položiti šopek cvetlic, srce se bi mi malo olajšalo. Zdaj "j«"«« drugega, kot to malo sliko od Tebe, katero ogledujem dan sa dnevom in se solzim od žalosti, ko vem, da si dosti hudega prestal. Spavaj mirno, dragi sin, s svojimi tovariši. Ostal nam boš vedno v spominu, ne boš pozabljen v molitvi in pri sv. masah, ki se sa Te darujejo. Bog Ti daj večni raj. Žalujoči ostali: FRANK in CELLA HOBNECK, starši: FRANK mL doma, BILL v Nemčiji. ROBERT na Pacifiku, bratje: MARY, JULIA in BETTY, omožene sestre. Oglesby, Illinois, dne 29. junija 1945. ^a^mmmmmmmmmmmmmm^ammmmmmsmmmmmmmmtm VI IN VAŠI PRIJATELJI se iskreno vabijo, da se udeležite Grand ^ NOVE SLOVENSKE GOSTILNE ki jo vodita MARTIN IN ANNA SENICA, * LASTNIKA : pod imenom: MARTIN'S TAVEHN 3234 W. 23rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon Bishop 7897 V SOBOTO 7. JULIJA 1945 • S Pripeljite s seboj svoje prijatelje. Serviral se bo prigrizek. Za ples bodo s vir ale Možinatove sestre. 7