St. 94 :«ft 18. aprila Posamezna Številka 20 cent. Letnik XL!X liveem* pomit . J ega St. 20, L pisma s« n* tpicHinaj^ — Anten Oerbae. — LaU" intfa za mttec L 7.—» 3 meseca L •»t . triafatelj ta odr Twk tUuna Bdir t«ta L 33.— In et U Inozemstvo mesečno 5 lir vet **Telefoa tuednl&vs ln »pav* i>INOST Storilke v Tretu In okoHd po 30 cent — Oglati se raCnnaJo v Brokosti ene kokxM (72 nun.) — Oglart trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnica* zahvale, poslanica la vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogla«!, naročnina in reklamacije se poSJIjajo Izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica s*. FtanSttka AsOkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Veliki p@fek Narod Jugoslovenov ima svojo zgodovino; polno krvi in mučeništva. In najusodnejša poglavja te zgodovine so izpolnjena z resničnimi poročili o neprestani in silni borbi z nasilnim Turčinom in Nemcem. Nekdanje borbe Srbov z imperialističnim Turkom, kakor tudi Hrvatov in Slovencev onkraj naše meje proti Nemcu. so neopisne. Pa tudi danes se mora boriti naš narod na tem ozemlju pred nasiljem modelnega zloga. Posebno v južnem delu Istre mu je odvzeta vsaka svoboda m > :a pravica. In to že od leta 1918,, ko idiniral Cagni s svojim glasovitim «ban-izročil ta del našega naroda pozna-neodgovomim elementom. Od tistega i ene v a nosi ta naš narod svoj pretežki križ na narodno Golgoto, kamor se je vzpel z dnem 6. aprila 1924, ko mu je bila storjena največja krivica. Srce se krči, ko mislimo na vse tiste ilce, ki jih je moralo naše ljudstvo na i 'jjščim pretrpeti na ta Veliki petek, r-imamo besede, ki bi vse to točno opisala. Omejiti se hočemo le na nekatera gola dejstva. Kljub vsemu, kar so storili nasprotniki j ?. emu narodu v Istri, počenši z dnem ijulija 1920, je bilo naše ljudstvo v Istri r; no in komaj da je dajalo znake življenja od sebe. Nikdar in nikjer pa ni odnehalo od svojih pravičnih zahtev, Se le po izjavah voditelja in edinega vladalca italijanskega naroda. Mussolinija, je naše ljudstvo dalo nekaj več poleta svojemu političnemu življenju. Verovalo je, ali bilo je prevaljeno. Ali po Mus solini je vi volji — to je drugo vprašanje. Ko so dne 30. marca prišli prvi krat odposlanci naše politične organizacije prirejat volilne shode po vaseh na Puljščini, jih je čakala v Medulinu gruča nasprotnikov ter jih napadla na način, ki bi moral potlfmiti rdečico v lice tudi vsakemu črncu. To so bili predznaki vsega onega, kar se je dogajalo na dan volitev samih, t er pa jih nismo smatrali za resne, in ker je vera v nas vedno velika, smo še vedno verovali. Toda dan volitev samih nas je poučil, v kaki zmoti smo bili. V Pomeru, v Medulinu. v Alturi, v Mar-čam — da navedemo nekaj lajbolj kričeči:1. primerov — so se odigravali dogodki, kakršnih re bi mogli pričakovati v nobeni pravni, redni, ustavni, sodobni državi. Po teh vaseh, ki so bile nasprotnikom vedno frn. . peti radi svoje narodne? zavesti in zvestobe, so koncentrirali vse svoje «naj-■ oijše» sile, da našemu ljudstvu onemogočijo glasovanje 'in zmago. 1 ki ^e i^a gotova, če bi se bile dane obljube in za-tovila tudi res praktično uveljavile. Celi k mit oni so dovajali oborožene nasprotni-k med katerimi so bili — v našo žalost ramo t o — tudi odpadniki našega rodu, •i zlasti iz Dalmacije. Zastopnikom naše liste je bilo zabranjeno sodelovanje v ko-rr;i-iiah. V Pomeru jim je na pr. predsed-n.k komisije že na predvečer pred volitvami sporočil, da se ne povrnejo Živi, ako bi prišli na volitve. Volilci so morali gla-*o--ati odkrito. Če pa je kdo hotel v kabino m mu odvzeli legitimacijo in ni mogel glasovati. Ko se je zastopnik naše liste v A'edulimi ob 4. popoldne vračal domov v Ližnjan, ga je neki poznani medulinski fašist napadel na način, da najdeni revež še danes ieži v postelji. Pretepal ga je z . liko žilavko in pri tem mu je pomagal njegov veliki — pes, ki je našega zastopnika neprestano vlekel za hlače in suknjo, da se napadenec nikakor ni mogel braniti. Na potu k voliščem so našim volilcem nasilno odjemali legitimacije in je bilo to *de!o» spremljano s pretepanjem naših Iiudi, V Alturi so šli junaki naravnost v - oiilno dvorano, prijeli našega zastopnika, Ka vrgli na kamjon :n odpeljali v Pulo. Nekega našega drugega zaupnika, ki se je tedaj nahajal na svojem domu, so zaprli v njegovo lastno hišo in ni mogel ven do konca volitev. Onega, ki so ga odpeljali v Pulo, so vzeli kot talca, da bi on plačal za našo eventualno zmago v Alturi, V Marčani so naše zastopnike, čim so došli, da se prijavijo predsedniku komisije, začeli pretepati in so jih s tem prisilili k povrnitvi na svoj dom. Tako se je godilo tudi našim volilcem, ko so prišli na volišče. Tako in slično se je dogajalo po vseh sekcijah na Puljščini. Podali smo le nekoliko kričečih primerov med tolikimi drugimi in sličnim, o katerih se bo še govorilo tudi na drugem mestu. Ugotovljeno je »vse s (pričami in dokumenlarično. Dan volitev v rimski parlament, dan 6. aprila l. 1924. po Kristo-vem rojstvu, je bil zares Veliki petek, dan poniževanja in trpljenja za nase ljudstvo aa Puljščini in po vsej zapadni Istri. Pričakovalo je in se nadejalo, da bo moglo mirno in neovirano volili in izvršiti svojo državljansko pravico in narodno dolžnost. Saj mu je to obljubil jfn zagotovil sam ministrski predsednik. Kako je moglo torej priti, kar je prišlo? Ali niso bile obljube Mussolinijeve resno mišljene? To misel odklanjamo. Saj je vendar Mussolini resen državnik! Kako naj bi si mislili, da hoče nasprotno od tega, kar govori? Ostaja torej druga domneva. Ta namreč, da ea tisti, ki se sicer ponašajo, da mu služijo vdano in z zvestobo, ne pokorijo njegovi volni Vsaj tedaj ne, ko morejo dajati od-đuška svojemu sovraštvu proti našemu narodu. Pa naj je bilo kakor bilo: dejstvo je tu, da je bil dan volitev Veliki petek za naše ljudstvo v Istri! Tik£ narodu s živo narodno zavestjo in voljo za. življenje morata nasilje ali pa «spretnost* državnikov kratiti pravice in žaliti njegovo dostojanstvo. Dogaja se tako često tudi v današnjih modernih časih. Toda ne trajno. Nasilje in oblast sta le začasna, narod in njegove pravice pa so trajne. Posebno pa v sedanji dobi, ko se v vsem svetu uveljavlja nacijonalna ideja, ko se je jelo življenje med narodi urejati po načelu narodne pravičnosti. Ta ideja je danes na pohodu k svoji popolni zmagi. Tudi g. Mussolini naj ima to pred očni! Uveri jbaj se že enkrat, da sjmo etičen sestaven del čvrstega in zdravega narodnega organizma. Čeprav je ta naš narod v Istri ostal brez voditeljev, je še živ in ima svoje velike mrtvece, ki trohnijo v grobovih Sirarn litre. Njihovi duhovi so s tem ljudstvom ta ljudstvu so v živi zavesti ki so mu ph dajali veliki mrtveci, ko so ga v svojem življenju vodili in delovati zanje. Zvest tem naukom more tudi naš narod v Istri pričakovati z mirno zavestjo, da mu bo za Velikim petkom sledilo — vstajenje, da pride čas, ko bo mogel mirno in svobodno vršiti svoje državljanske pravice in narodne dolžnosti. Danes more le protestirati proti krivicam, ki se mu dogajajo in proti Velikemu petku, ki se mu nalaga. Ti protesti pa bodo morali imeti svoi učinek prej ali slej! Motijo se vsi, ki mislijo drugače. Njegovi protesti imajo svojo veliko pomembnost, ker vzgajajo in pripravljajo bodoče borce m — zmagovalce I Stepanovli na čelu koncentracijske vlade? Negotov* vesti o kraljevem odhodu - Radltevcl za raspis volitev BEOGRAD, 17. (Izv.) Kralj je danes odpotoval v krogu najožjega spremstva v Topolo, kjer ostane do pondeljka, a po mnenju nekaterih listov do četrtka. Po svojem povratku bo kralj nadaljeval posvetovanja z načelniki parlamentarnih skupin. Končnoveljavno razčiščenje položaja je pričakovati šele po pravoslavnih praznikih, pred sestankom narodne skupščine. Glede včerajšnje avdijence predsednika radikalne skupine Gjuričiča trdijo, da Gjuričič ni bil v avdijenci samo kot predsednik radikalne skupine, temveč tudi kot predsednik verifikacijskega odbora. BEOGRAD, 17. (Izv.) Kralj je baje odložil' ZAGREB, 17. (Izv.) Nekateri Radičevi poslanci so izjavili, da so storili vse, da bi pripomogli, da sestavi Davidovič poslovno koalicijsko vlado, ki bi jo lojalno podpirali, in izpolnili vse obveznosti, ki so jih sprejeli. Radičevci pa bi imeli rajši volitve, ker so prepričani, da bi izšli iz njih ojačeni. Nasprotno pa se Korošec boji volitev. Obrambna zveza med Jugoslavijo In Francijo BEOGRAD, 17. (Izv.) Tu kroži vest, da se sklene ob priliki poseta jugoslovenskega kralja pri predsedniku Millerandu v Parizu, prihodnji mesec med Jugoslavija in i.i.vv^.u^, m.. ____, ____,________Francijo obrambna zveza, stična onim, ki svoje potovanje v Topolo radi tega, ker js jih je sklenila Francija s Čehoslovaško in danes sprejel v avdijenci predsednika Narodne Obrane vojvodo Stepanoviča. Tej avdijenci pripisujejo veliko važnost, ker pomeni najbrže sondiranje terena za reši- Romunijo. TRGOVINSKA POGODBA Z ITALIJO. BEOGRAD, 17. Snoči so «e končala poga- - , , - , . j iLjii,-« jania med jugoslovensko in italijansko deie- tev vladne krize. Zdi se, da so radikali i J za skje^Uv trgovinske pogodbe, m sicer pripravljeni, da se sporazume^ z vojvodo q žetczniSkera hi o obmejnem prometu. Kon- Stepanovićem, da bi stopil na čelo končen- vencija je izdelana na podlagi jugosl. načrta, tracijske vlade, v kateri bi bili zastopani je ^j] nekoliko izpremenjen. L« glede ne- radikali in opozicijonalni blok. To možnost katerih točk se še ni mogel doseči končno- ukrenila, da bo lahko pri tej nalogi vztrajala s svojimi zavezniki do konca. S tem bo služIla svoji in vsega Človeštva stvari. Mussolini proučil poročilo izvedencev RIM, 17. Mussolini se je na dolgo pogovarjal z italijanskimi zastopniki v obeh od-boril izvedencev reparacijske komisije. Razpravljalo se je ne le o predlogih in nasvetih izvedencev, ampak tudi o odstavkih, kjer se govori o splošnih načelih, ki so vodila izvedence pri njihovem delu in ki opravičujejo njihove zaključke. Z zadoščenjem se je ugotovilo, da predstavlja dovršeno delo srečno udejstvitev načel, po katerih je italijanska vlada vedno stremela v velevažnem vprašanju vojnih reparacij, in da tvori primerno pripravo za ureditev vojnih odškodnin in ž njimi spojenih zadev. Optimizem reparacijske komisije. PARIZ, 17. Na svoji današnji seji je repa- racijska komisija rešila nekatera vprašanja^------- ----- ---------- ----,---- — med temi tudi vprašanje dobav premoga za 1928 naprej zahtevajo hiter razvoj nemŠKega mesec maj s strani Nemčije. Na koncu seje so ! izvoza, ki bi znal spraviti v zadrego tržišča člani komisije govorili o nemškem odgovoru z ; nevtralnih in zavezniških držav. Iz istega ozirom na poročilo izvedencev. Pri izmenjavi 1 vzroka ni neobhodno potrebna takojšnja domisli o udeležitvi zaključkov izvedencev se ločitev celokupnih nemških dolgov. Izkušnja te lahko ugotovilo popolno soglasje med za- bo dokazala, da ie treba predloge izvedencev stopniki zavezniških držav glede tega vpra- spopolciti in v gotovih točkah tudi popraviti, šanja. Komisija bo popoldne uradno sklepala Marx je vstraial na tem, da je treba vzpo ReporocllsKo Komisija priporoča zaveznikom predloge izvedencev PARIZ, 17. Reparacijska komisija je soglasno sklenila: 1. Vzeti na znanje odgovor Nemčije, kjer ta sprejema zaključke izvedencev; 2. odobriti v mejah svojega delovanja predloge izvedencev ter določiti način udejsivitve teh predlogov; 3. izročiti uradno ta poročila prizadetim vladam ter jim priporočiti zaključke izvedencev; 4. zahtevati od Nemčije, da mora v kratkem času izdelati zakonski načrt, ki naj zagotovi popolno izvršitev načrtov, ter določiti svoje zastopnike v odborih za organizacijo železnic in za hipoteke na industrijo, Mars za vzpostavitev gospodarskega edinstvi Nemčije. PARIZ, 17. Nemški kancler Marx je izjavil berlinskemu dopisniku Matina*, da bodo plačila, ki jih bo morala izvršiti Nemčija na račun reparacij, odvisna ne samo od plačilne zmožnosti Nemčije, ampak tudi od stališča, ki ga bodo upniki zavzeli napram nemški konkurenci. Letni obroki 2500 milijonov od leta o načinu rešitve agencija «Havas vprašanja. Kakor poroča je Barthou po seji izjavil, staviti edinstvo nemškega gospodarstva in uprave ter nastopil za pomilostitev političnih »liavtts« 11. luuu k« "I"'"' -t----" --------1— — i----,--------m i • da upa priti po tej poti do ugodnih vspehov, zločincev in za povrnitev izgnancev. Nemški ter dostavil, da ima več vzrokov biti optimist, narod — je zaključil kancler — bo sprejel akoravno je Še daleč čas, ko bodo premagane vse žrtve, k! bodo mogle prinesti osvoboditev vse težave. Porenja. Vatikan ln fašizem Napetost med Vatikanom in fašizmom radi nasilij RIM, 17. V političnih krogih še ni poleglo zanimanje za stališče, ki ga je zavzel Vatikan napram fašizmu s tem, da je daroval 500.000 lir udruženju «Azione cattolica« za poravnavo škode, ki so jo povzročili 1 — ---------------—*---.---" ciZi ~ a« m-I fašisti katoliškim ustanovam takoj po vo- Pašić bi p.^ L^J. prM UTko^S« o^!^^«0^2 „r _ v postev pri tej kombinaciji. V ostalem pa To seznama prednLtor. ki naj bi skega. Potemtakem se je papež pridružil ££ ^ euvaj( držijo racUKaii to Kombinacijo suuSo v s vedno smatrada mir kot potreben za dosego idealov republikanskega reda in demokratskega bratstva. Pri tem se je Poincar^ dotaknil nalog, ki čakajo novo zbornico, tako obnove porušenih krajev in številnih preuredb notranje uprave. Razložil je zvezo med temi vprašanji in zunanjo politiko ter povdaril, tla jih ni mogoče ločiti eno od drugega. Splošni mir in splošno blagostanje da sta bila od nekdaj cilj francoske politike. etnografija in zgodovina so oporekala in v tem so ji verjeli celo nekateri naših zaveznikov. Na drugi strani niso izvedenci prekoračili mej, ki smo jim jih začrtali, niso prišli do zaključka, da bi bilo treba znižati svoto nemških dolgov. Prepustili so tedaj nam možnost, da lahko združimo usodo dela našega lastnega imetja s vprašanjem medzavezniških dolgov. Niti ne določa poročilo izvedencev Klačilne zmožnosti Nemčije v bodočnosti. asprotno ugotavlja, da bo ta plačilna zmožnost stalno naraščala. V vseh teh točkah je torej prodrlo naziranje Francije. Kaša zasedba je dosegla tedaj dvojen uspeh, ki smo ga pričakovati; kot dokazno sredstvo napram zaveznikom in kot prisilno proti Nemčiji. Sedaj je na reparacijski komisiji, da izdela v okviru svoje polnomoči končni načrt, po katerem naj se prisili Francija k čimprejšnjemu sprejetju zakonov za organizacijo od izvedencev predlagane kontrole. Ta splošni načrt stavlja seveda kot predpogoj oovofoodatev vsega nemškega državnega gospodarstva in njega združitev Zemljepisje, ----„-----,1 „ Francijo določile za 'pod enoTno u^ravo. Pri tem pa so izve-setfo splosne sprave, čun bo^zavlaaai pravi . " k . r , mir med narodi. V teh zadnjih letih pa denci izrecno pnpommh da se sme od smo videli tolikokrat bežati senco miru Francije Sele takrat,Jeo bo Nemega pnsta-mimo nas, ne da bi jo mogli zagrabiti. na izvrfttev prilogov izvedencev za-i « f___ o D . . htevati izročitev rorurta oroti daleko- Imamo tedaj pravico, je vskliknil Poincare, biti vsaj previdni, ^ko ne nezaupljivi. Bas te dni smo po ob javi poročil izvedencev upali, da bo naše delo pognalo korenike, ne moremo pa verovati, da je ura miru že prišla. Čital stm v nemških, da celo v francoskih listih, da pomenijo poročila izvedencev strogo obsodbo francoske zunanje politike in posebno porur-ske zasedbe. Nasprotno opravičujejo ta poročila na najjasnejši način sklepe, ki jih je francoski senat sprejel soglasno, zbornica pa z velikansko večino. Dokazujejo kljub vsem zanikanjem, da more Nemčija plačati, tista Nemčija, ki je pustila v ino zemstvo skoro 7 milijard mark v zlatu in ki drži v svojih rokah za 1.5 milijardo inozemskih deviz. Nemčija ni tako obda-čena, kakor zavezniški narodi. Od leta 1914. sem izpolnjuje svoje železniško omrežje, svoje telefonske in brzojavne zveze, svoje luke in kanale ter je organizirala svojo industrijo na način, da bo njena produkcija skoro prekosila produkcijo izza predvojnih časov. Dežela je bogata na naravnih pomožnih virih ter ima sredstva za njihovo najširše izkoriščanje, njeno prebivalstvo narašča in poljedelstvo se razvija na zadovoljiv način. To so ugotovitve izvedencev, ki so še dostavili, da zamore Nemčija igrati važno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Točno to smo tudi mi vedno trdili. Nemčija je temu seveda htevati izročitev Porurja proti daleko-sežnejšim ia produktivnejšim garancijam. Seveda se ne more govoriti o izpraznitvi Porurja, dokler ne bo plačan delež, ki se ga nam dolguje. Ne moremo govoriti niti o kakem popuščanju v zasedenih pokrajinah. Poročilo predvideva celo politične sankcijo, ki naj zagotovijo izvršitev predloženega načrta. Po pravici izjavljajo izvedenci, da no spada določitev teh sankcij v njihov delokrog, ampak da je to stvar zaveznikov. Tako se bodo morali zavezniki o tem posvetovati in menda ne bo težko doseči v tem vprašanju sporazuma v zaščito naših interesov. Razpravljali bodemo tudi o glavnih vprašanjih, tako o probujanju nemškega imperijalizma, proslavljanju Ludendorffa, ova-cijah na naslov bivšega kronprinca in o vprašanju odgovornosti za vojno, o raznih ovirah pri delu nadzorovalo« komisije in o tajnem porajanju vojaških udruženj. To so vse znaki, ki se posplošujejo in ki nam nalagajo dolžnost, da moramo biti oprezni v vseh ozirih. Baš zato, ker ljubimo mir, smo trdno odločeni skrbeti za to, da se ta mir "e bo motil aH kaHL Ta votla jo po sreči pri naših zaveznikih ravno tako močna kakor pri nas in sem trdno prepričan, da se nam bo posrečilo ji dati izraza no samo v platonskih željah, ampak jo tudi spremeniti v konkretno resnico. Francija bo s svoje strani vso .jfkfl da je uvedel veronauk v šok>. Pred vsem | in'ustrelil krvoločno žensko pa očitajo fašistovski in fašistom prijazni j - listi papežu, da se vtika v strogo politične f^jfj^ fff^ff zadeve; kajti popolarska stranka je pač * politična, katere bi Vatikan ne smei podpirati. Tudi vlada je tega mnenja. «Gk>r-na'ie d'Iialia* piše, da so v vladnih krogih prepričani, da hoče Vatikan nalašč istovetiti cerkev s popolarsko stranko, proti kateri so bila naperjena nasilstva. Sicer *P0F M WASHINGTONf 17. Včeraj je senat ponovno odobril določbo zakonskega načrta, ki prepoveduje priseljevanje Japoncev v Združene države. Izmed navzočih senatorjev je glasovalo 71 za in 4 proti, Gla^o- nu^i — —f--,------------- - . vanje se je ponovilo, ker je bilo pri prvem bi ne bil daroval onega zneska udruženju glasoVanju precej senatorjev odsotnih. «Azione cattolica*, ki ga smatra vsa jav- Ser)&t . zavrni] predlog( naj bi se za dobo nosi in tudi Vatikan sam za popolnoma g let ovedalo vsaj,0 priseljevanje v versko organizacijo, medtem ko so tasisti Združene države. Predsednik republike ni povzročili škodo ustanovam popoiarske g ........ stranke. Vendar pa so zmernejši fašisti mnenja, da se bo kmalu razpršila megla nad Vatikanom in palačo Chigi, ker je papež sam ponovno dokazal, da je cerkev nad vsakim političnim spletkarenjem. Sicer pa pravijo, da bo Mussolini v spomenici, ki jo bo izdal na narod, dne 21. aprila, odločno nastopil proti pojavom nediscipline v stranki. _ Pred imenovanjem prefekta za kvara srako pokrajino. RLM, 17. Ministrski predsednik je poslal gen. Giardino, guverneju na Reki, pismo, kjer ga je pohvalil radi njegovih zaslug, ki si jih je stekel tekom svojega službovanja na Reki, ter mu sporočil, da bo s 1. maja odpoklican, ker bo tega dnfe prevzel upravo kvarnerske pokrajine novi prefekt, ki bo v kratkem določen za to mesto. . Vprašanja Jubslanda MacDonald za takojšnjo rešitev tega vprašanja LONDON, 17. MacDonald je večkrat v dolnji zbornici izjavil, da bo sam proučil vprašanje Jubalanda, ki že toliko časa kvari prijateljske odnosaje med Angleži in Italijo, Današnji «Daily Telegraph* poroča, da bo to vprašanje čimprej rešeno, na vsak način pa pred prihodom italijanske kraljevske dvojice na Angleško. MacDonald je sklenil, dovoliti, da se vprašanje Jubalanda loči od vprašanja Dodekaneza. Po mnenju tega lista bo Italija sicer dobila del ozemlja v Jubalandu, toda nikako ne toliko, kolikor je zahtevala. Ako so izvaianja lista «Daily Telegraph* merodajna, je stopilo vprašanje Jubalanda v čisto novo fazo. Kajti največjo oviro za rešitev tega vprašanja je dosedaj tvorilo dejstvo, da so dosedanje angleške vlade hotele rešiti to vprašanje istočasno z vprašanjem Dodekaneza, čemur pa se je Italija protivila, ki smatra to vprašanje za rešeno. Štefanija Lonyay zblaznela DUNAJ, 17. «Wiener JournaU poroča, da je grofica Štefanija Lonyay, vdova po pokojnem Rudolfu Habsburškem, težko obolela na Dunaju in da kaže znake blaznosti, podobno onim njene tete Charlotte, bivšo cesarice mehikansko. Njeno stanje je v zadnjih dneh zelo poslabšalo, bajć v sled nedavno smrti sestre Luize, prince-rinje Koburšlte in radi ločitve njeno hčere Elizabete od princa Wktdischgraotza. ____k gtškega naroda sa republiko. ATENE, 17. Končnoveljavni podatki izkazujejo, da je glasovalo 758.742 volikev za republiko in le 325.322 za monarhijo. še rekel zadnje besede; ni izključeno, da ne bo Coolid^e skušal vsaj omiliti sklep senata, da tako prepreči morebiten spor med Ameriko in Japonsko. PARIZ, 17. Znani publicist Pertinax j3 danes posvetil daljši članek sporu m ed Ameriko in Japonsko radi prepovedi priseljevanja Japoncev v Združene države. Pertinax opozarja posebno na dejstvo, da je to vprašanje toliko bolj kočljivo, ker se vedno ponavlja. Japonski otoki so premajhni za 50 milijonski japonski narod, medtem ko razpolagajo Združene države z ogromnim ozemljem, ki je tako redko naseljeno. Posebno pa Filipinski otoki so kakor nalašč nastavljeni za kak vpad Japoncev. Sicer se Združene države izo-gibljejo oboroženega konflikta, toda kak nepreviden čin, bi jih znal vreči v tak konflikt.____ UM! izidi uolifgy u islri m zatiru 702. Pulaj un. 6, pop. 5, rep, 28, dem. 4, Slov. 2, kom. 38, faš. 466, inaks. 7. 703. Pula: un. 1, pop. 4, rep. 86, dem. 1, Slov. 1, kom. 4, faš. 578, maks. 1. 704. Pula: un. 5, pop, 5, rep. 25, dem. 0, Slov. 2, kom. 45, faš. 598, maks. 7. 705. Pula: un. 2, pop. 4, rep. 22, dem. 1, Slov. 5, kom. 39, faš. 600, maks. 6. 706. Pula: un. 3, pop. 5, rep. 20, dem. 3, Slov. 9, kom. 55, faš. 413, maks. 9. 707. Pula: un. 1, pop. 2, rep. 18, dem. 1, Slov. 12, kom. 32, faš. 422, maks. 8. 708. Pula: un. 5, pop. 3, rep. 31, dem. 5, Slov. 0, kom, 22, faš. 538, maks. 3. 709. Pula: un. 2, pop, 0, rep. 9, dem. 0, Slov. 4, kom. 8, faš. 444, maks. 3. 710. Pula: un. 1, pop, 0, rep. 8, dem. 1, Slov. 11, kom. 42, faš. 465, maki. 8. 711. Pula: un. 4, pop. 4, rep. 18, dem. 3, Slov. 1, kom. 24, faš. 481, maks. 6. 712. Pula: un. 7, pop. 10, rep. 15, dem. 1, Slov. 8, kom. 48, faš. 542, maks. a 713. Pula: un. 5, pop. 9, rep. 10, dem. 9, Slov. 5, kom. 77, faš. 620, maks. 9. 714. Pula« un. 1, pop. 7, rep. 49, dem. 4, Slov. 0, kom. 31, faš. 571, maks. 3, 715. Pula* un. 0, pop. 0, rep. 2, dem. 1, Slov. 3, kom. 12, faš. 551, maks. 1 716. Pulai un. 1, pop. 1, rep. a dem. 0, Slov. 10, kom. 28, faš. 614, maks. 4 717. Fuks: un. 0, pop. 0, rep. 0, Aam. I, Slov. 74, kom. 77, faš. 194, maks. 1. 718. Pola: un. 0, pop. 0, rep. 3, (Ubi 1, Slov. 8, kora. 21, faš. 302, maks. 0. 719. Puhu im. 0, pop. 0, rap. 3, dam. 0, Sk» 4, kom. 0, faš. 502, maki 0. 720. Pul* un. 0, pop. 0, rep. 0, d«m 0, S!ov. 4, Wn. 6, faš. 504, maks. 0. 721. Koper: un. 7, pop. 54, rep. 47, fecn. 2, Slov. 0, kom. 59, faš. 516, maks. 13. 722. Koper: un. 3, pop. 20. rep. 11, kiem. 0, Slov. 0, kom. 10, faš. 618, maks. 3. 723. Kopcr: na. 5, pop. 67, rep. 29, tifcm. 2, Slov. 0, kom. 24. faš. 572, maks. 12. 724. Koper: un. 3, pop. 3, rep. 8, dem. 0. Slov. 0, kom. 5, faš. 672, maks. 3. 725. Herpell«: un. 0, pop. 1, rep. 0, dem 1. Slov. 208, kom. 21, faš. 332, maks. 1. 726. Marezige: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem 0. Slov. 73, kom. 18, faš. 203, maks. 0. 727. Marezige: un. 0, pop. 0, rep. 1, dere. 0, Siov. 44. kom. 96. faš. 332. maks. 2. 728. Pc-mjan: un. 1, pop. 5, rep. 7, dem 0, Slov. 28, kom. 40. faš. 468, maks. 4. 729. Posajen; un. 2, pop. 3, rep. 2, dam. 91ov. 76, kom. 133, faš. 76, maks. 2. 730. Dekera un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0. Slov. 210, kom. 44, faš. 203. maks. 5. 731. Dekani: un. 0, pop. 0, rep. 1, dev. 0, kom. 15, faš. 53S. maks. 6. 743. kula: un. 0, pop. 58. rep, 3, dem. 0, Slov. 0, kom. 19. fai. 541, maks. 0. 744. Izsfc: un. 1, pop. 48. rep. 2, dem. 0, Slov. 21, kora. 28. faš. 382, maks. 5, 745. ktsU: un. 2, pop. 0. rep. 4, dem 1. Siov. 85, kom. 56, faš. 40, maks. 0. 746. Firanj ihi. 10, pop. 31, rep. 15, dem, 3, S?ov. 0, kom, 37, faš. 382. maks. 11. j 747. Piran* im. 6, pop. 62, 'rep. 12, dem. 0. Slov. 0 kom. 27, feš. 491. maks. 10. 748. Pkanj un. 9, pop. 48. rep. 29. dem. 2, Slov. kom. 22, faš. 363, maks. 8. 749. Piran: on. 0, pop. 156, rep. 7, detn. 0, Slov. 1, kom. 4, las. 504. maks. 0. 750. Firani un. 5, pop. 41, rep. 41, dem. 0, Slov. 0, kom. 24 faš. 434, maks. 17. 751. Piran: un. 2, pop. 13, rep. 46, dem. 3, Slov. 10. kom. 61, faš. 530. maks. 0. 752. Vrsar: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 0, kom. 0. faš. 7C4, maks. 0. 753. Vrsar; un. 0, pop. 2. rep. 0, dem. 0, Siov. 10. kom. 0, faš. 504, maks. 0. 754. Poreč: un. 0, pop. 0, rep. 18, dem. 0, Slov. 0, kom. 2, laš. 687, maks. 0. 755. Poreč: un. 0, pop. 2, rep. 23, dem. 0, Slov. 0, kom. 1, faš. 659. maks. 3. 756. ForeĆ: un. 0, pop. 0t rep. 0, i dem. 0. Slov. 4. kom. 0, faš. 586, maka. 0. j 757. Poreči un. 0, pop. 0t rep. 1,| dem. 2, Slov. I, kom. 1, faš. 575, maka. 1. 758. Poreč: un. 0, pop. 2, rep. lf dem. 0, Slov. 8, kom, 0, fsš. 626. maks. 0. 759. Bt*je: un. 4. pop. 39, rep. 123, dem. 2, Slov. 0, kom. 69, faš. 237, maks. 16. 760. Buje; un. 0, pop. 19, rep. 82, dem. 0, Siov. 0, kom .2, faš. 189, maks. 2. 761. Buje: un. 1, pop. 25, rep. 143, dom. 1. Slov. 1, kom. 7, faš. 126. maks. 4. 762. Novi grad: un, 0, pop. 2, rep. 4, dem. 0, Slov. 0, kom. 0. faš, 526. maks. 0. 763. Grožujan; un. 1, pop. 12, rep, 32, dem. 2, Slov, 6, kom. 64 faš. 419. maks. 8. 764. Grožnjan: un, 0. pop. 4. rep, 69, dem. 0, Slov. 1, kom .15, faš. 390. maks, 0. 765. Umag: un. 1, pop. 15, rep. 30, dem. 1, Slov. 3, kom, 37, faš. 473, maks. 0. 766. Umag; un. 1, pop. 5, rep. 19. dem. 1, Slov. 0, kom. 15, faš. 428, maks. 2. 767. Umag: un. 0, pop. 13, rep, 37, dem. 1, Slov. 0, kom. 2, faš. 444. maks. 0, 768. Vrteniki un. 3, pop. 31, rep. 237, dem. 0, Slov. 7, kom. 7, iaš. 192, maks. 0. 769. Molevun: un. 2, pop. 5, rep. 13, dem. 1, Slov. 14. kom. 4. faš. 547, maks. 1. 770. Motovun: un. 0. pop, 5, jep. 10, dem. 1, Slov. 32, kom. 2, faš. 289. maks. 0. 771. Motovun; un. 0, pop. 0, rep. 6, dem, 0, Slov. 43, kom. 22, faš. 557, maks. 0. 772. Oprcalj: un. 1, pop, 15, rep. 253, dem. 0, Slov. 14, kom. 10, faš. 171, maks. 6. 773. Oprtalj: un. 0, pop. 2, rep. 108, dem. 1, Slov. 7. kom. 127, faš. 137, maks. 3. 774. Oprtal); un. 0, pop. 1, rep. 10, dem. 0, Slov. 4. kom. 14, faš. 320, maks. 1. 775. Višnjan: un. 0, pop. 3, rep. 56, dem. 1, Slov. 9, kom. 1, faš. 422, maks. 1. 776. Vižnjan; un. 0, pop. 6, rep. 64, dem. 0, Slov. 53, kom. 1, faš. 374, maks. 1. 777. Višnjan: un. 0, pop. 1, rep. 1, dem. 0, Slov. 2, kom. 0, faš. 298, maks. 0. 778. Virinaoa: un. 1, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 0, kom. 0, faš. 373, maks. 0. 779. Tinjam un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0. Slov. 22, kom. 5, faš. 141, maks. 2. 780. Tiaisc: un. 0, pop. 0. Vep. 0, dem. 0. Slov. 28, kom. 2, faš. 171, maks. 0. 781. Tinjac: un. 0, pop. 0, rep. 0, dem. 0, Slov. 10, kom. 0, faš. 133, maks. 0. 782. Boljim; un. 0, pop. 3, rep. 3, dem. 0, Slov. 88, kom. 2, faš. 222, maks. 0. 783. Boijun: un. 0, pop. 1, rep. 11, dem. 3, Slov. 79, kom. 0, faš. 171, maks. 0. NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! DNEVNE VESTI Nai odgovor Vsled napadov nekaterih listov na tukajšnjo krščans-ko-socijalno strujo je objavil »Slovenec » od 15. t. m. članek, v katerem napada primorske «liberalce» in navaja nekoliko fašistov iz vrst «liber?.k:ev», Sokolov in «Wil-fanoTih pristašev*. Med drugimi imetmje tudi nekega Kalina, ki da je bil do pred kratkim ravnatelj pisarne dr. Wilfana in zaupnik tržaškega političnega društva «Edinost». Ta trditev ljubljanskega lista je popolnoma izmišljena, zakaj Kali* ni bil nikoli v pisarni dr. Wilfana in tudi v političnem društvu ''Edinost* ni igral nobene vloge. Po tem zgledu lahko sodimo, kako odgovarjajo resnici drugi podatki v «S2ovenčevem» članku. — Mi nismo verjeli podatkom, na podlagi katerih se je bilo razglasilo, da je dr. Wilfan propadel, in zato jih nismo niti omenili v našem listu in še manj radi njih izrekli kako očitanje na kateri-stbodi naslov. Se le ko smo zvedeli zanesljive podatke, smo prvi objavili vest, da je dr. Wil-fan izvoljen. Dobro bi bilo, če bi bili vsi listi tako storili. Kakor obžalujemo neopravičena očitanja na naslov krščansko-socijalnc struje, tako obsojamo neosnovane napade na našo narodno strujo, ki onih očitanj, izrečenih na podlagi podatkov, katerim so verjela tudi glasila tukajšnje krščansko-socijahie struje, ni z ničemer zakrivila. Ogorčeni pa obsojamo, da si kdo Išče zadoščenje s tem, da še hujšo krivico stori tistemu, ki mu ni nič zalega storil. To bodi naš odgovor na nezaslužene žalitve, v kolikor so nam namenjene. Ms neslog Italijanskih CržmmlKou je napisala zadnja «Istarska Riječ« veleresen in topel apel. Naglasa, kako je naše ljudstvo hotelo po svoji vesli izvršiti najvišjo državljansko dolžnost. Ponudilo je roko za bratski sporazum. Dobilo pa je v odgovor — batine. Ponujali smo vejico miru, a dobili smo udarce. Zato ostane dan 6. aprila kulturna sramota za tiste, ki so pogazili svobodo volilnega čina, te najeiementarnejSe pravice človeka, tiste pravice, za katere je človečanstvo prelilo toliko dragocene krvi. Uverjeni smo. — nadaljuje *Riječ», da g. Mussolini nikakor ne more »oglašati z grdimi čini svojih nepozomih in nebrzdljivih podrejencev, ker je vse njegovo staSeče napram našemu narodu fai aosedni (ju-gosJovensld) državi v največf«m navzkrižju z an;i fnšiatov v naših krafih. Zdi se, da so ti poslednji prezrli vaa navodila svojega vo-ditefca ter so — neopravičeno napadajoč ik*5 goloroki narod — očitno delali proti ugledu svoje stranke in svojega naroda. In jasno je, da tudi proti interesu države. Na to vprašuje istrski list oblastnike, ali hočejo že enkrat prenehati s svojimi pogubnimi in krivičnimi metodami? Ali mislijo že enkrat spremeniti svojo nerazsodno politiko?! Huda nesreča v grtjaaafcaas kamenolomu. Včeraj okoti 13. ure se je v kamnolomu pod* je tja «FrateIli Pavich* v Gdjasa pripetila huda nesreča, katere je bfl žrtev kamnosek Anton Barič, star 27 let, stanujoč t Sv. Križu. Mladenič je bil zaposlen pri svojem delu v kamnolomu, kar se je nenadoma odtrgala is neke zgornje plahti debela skala ter se prevrnila na mladeniča. TovariSf so ga težko poškodovanega rešili iz mučnega položaja. Zdravnik rešilne postaje, ki je bf! telefonično poklican na lice mesta, je podal Baritu prvo pomoč; dognal je, da je zadobil hude notranje poškodbe. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem položaju v kirurgični oddelek. Nesreča m koti ne počiva. O resničnosti tega pregovora se je včeraj popoldne prepričala 21-letna branjevka Natalija Negodi, stanujoča v ulici Settefontane §t. 284. Ko je 5la okoli 15. ure po ulici Coati, kjer popravljajo neko hišo, je padel raz zidarskega ogrodja kos lesenega plota, ki je Žensko zadel ter pokopal pod seboj. Ponesrečenki je priskočil na pomoč oek^ mestni stražnik, ki j« nato obvestil o dogodku rešilno postajo. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na lice mesta, je ugotovil, da ima Negodijeva pretresene možgane in notranje poškodbe. Po prvi pomoči jo $e dal prepeljati v mestno botni&nico. Njeno stanje je precej resno. Konj brcnil otroka. Sinoči okoli 19. ure je mati prinesla v mestno boInMnioo svojo 2-iet-no hčerko Klavdijo Nieoletti stanujoče v Se-sljanu. Ženaka je povedala, da $e otroka, ki se se je igral na trati pred domaČo hišo, brcnil konj sesljanskega župana. Zdravnik je pri preiskavi ubogega otroka dognal, da ima hudo pretreseno drobovje in druge poškodbe po raznih delih telesa. Malo ponesrečenko so sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Iz triašfce pokrajine Na Planinski gori, ki spada v župnijo Studeno, pri Postojni, se vr&čta dva nova shoda. Mesto velikonočni in binkoštni torek bosta shoda na velikonočni in binkoftni pondeljek. Služba božja bo obakrat ob 10, uri. Stara shoda na Veliki Šmaren in v nedeljo po Malem Šmarnu, še ostaneta kakor sta bila prej. Ker ni v bližini nobene romarske cerkve, ste vabljeni bližnji in daljni romarji k Mariji, pribežališču grešnikov. Bonna poročila, avstrijske krone.........0.9815 češkoslovaške krone........64.76 dinarji .............87.85 leji ••.**•.*.«.••.. 11.60 marke AH jim ni še dovoli krvi m vzdihov j dolarji\\\Y 214© nezaSčičenega jugosiovenske$a živija, ki za- (fran^« |,aaJt|..........UOHO hleva le svoje najprimitivnejSe pravice?! Za-; švic»r«*i fr^nVi..........B97,— ' angleSki funti papirnati ...... 98.15 gubi! . dovoljni državljani?! NasUstvora, ki so se vršila nad našim narodom, bi zastonj Iskali primera v zgodovini. Zato tr*sba, da že etrkrat končajo s tem, S pretepanjem se dosega na-sproistvo. Naj vedo, da je doba ustvarja ja-ničarjev med druiforcdci minila. V mednarodni poiftflđ se vrši precrientacSja v zimrfu pa-metue^a in pravičnega postopanja z *aro zboru staviti predloge, kateri niso na dnevi redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more pre-. cei sklepati, ampak le odloči, če se sploh v,:a Za mnoilno Od 5 1 naprej 20 cent. popust. mej0 v pretres ali če se morajo izročiti pof i Postrežba na dom. nemu odseku ali nadzorništvu, ali pa naft Za gostilničarje in preprodajalce posebne cene štvu, da se o njih poroča v bodočem ot: Sil kladom. 4. Razni predlogi.') 5. Volitev načelništva. 6. Volitev nadzorništva. TRST, dne 18. aprila 1924. Ničelništvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po 49 zadružnih pravil, se vrši v sredo, dne maja t. 1. ob 4. uri popoldne z istim dnevnim redom, istotam, drug občni zbor, ki je skicj-Čen ob vsakem številu zadružnikov. Odlikovana krojačnica ca ženske obleke L. HMCSNS Trat, Via fereneo deHa Croca JO, pritličje (v bližini giedaHfča Aomttt) Sprejemajo se naročila za plesne in navadne obieke. V slučaju potrebe se izgotovi naročilo v 24 mah. (Govori se <20 ZORZETTIG CESJSRE, lesinlk. Kinima Trst, Via Cava^a g*. 7 V petek in soboto od 3. ure popoldne naprej Trpllenle Jezusa Kristusa težHgi^MjsuPsnMh 8 dejanj iz sv. pisma. 27« Rtotffifna L 1.39, M cent. in 55 etat. Izboru, Ti predlogi se morajo postavi; dnevni red bodočega občnega zbora. PRAVA Ječmenovi najbolJSe hranilno sredstvo za otroke in feib1. in nervozne osebe, ki ne smejo piti prlsln kolonijalne kave, je zopet na prodaj v vstb prodajalnah. NE ZAUPAJTE ponaredbam, ki se razpe-čavajo pod našim imenom in proti katerim se bo postopalo sodnijsko. Prava -Ječmenova kava Kncipp* sc prodaja v vrečicah, ki m -' Kneif>povo sHko z njegovim podpisom ter b<-sedilora: Catfč Malto Kneipp. Pooblaščenec za celo Italijo: Max Fraafc, Via Uberli 13, Milano (20). meo. □ □ □ □ □ □ □ O □□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□ □□□□ □□□□□ □□□□□□□ Olavfri Ustanovljena leta 133S. Delniška glavnica Uf. 15.000.000-- popolnoma vpfa&ms. l Trst, Via S. Nlcold 9 (Lastna palača). Podružssisi: AB3A3I&, Z£t£A. Olajiuje fsako trgovsko operacijo % Jugoslavijo In z vzhodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte In vrednosti Olwr|i J« Hi M Micop btofla* — Inka a I afektov bi računov. Informacije. — Kupuja In prodaja vatafto. Jamstvena plama In druge operacije po najugodnejših pogojih. m hranilne knJHice in Jih oferestuje po 4»/, letno ne« t o, a na tekoa ra?*n W 4V;« I varana uloge proti odpovedi obreetuje najbolje po dogovoru. a vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolja po dogovoru. Is vrta Je nakazila v Urah fin dinarjih xa Jugoslavijo jo 10 I □ I □ □ a a a eOOOOOODDDDDDDD □□□□□ □□□□ □ □ O □ □ □□□□ □ □ □ □ □ □ □ a a PODLISTEK W. Collingi gREZ IMENA Roman* Celo obliCje je dajalo t o« ba» earacH »pisanih neskladnosti in pa aaradi njegove izvanredne gibčnosti. Velike, elaktrftoa, ivetlosive oči niso bile akoraj nikdar mirna, voi vtisi so se v njenih potezah tako nagio menjavali, da jih nisi mogel zadržati in domneti. Silna živ-Ijenska moč dekleta se je kaaala v voem. Bila je večja od svoje sestre, večja kot bo navadne ženske, dražestne, kačje vzleknjenoati, v njenih kretnjah je bilo toliko draftaati, da «i nehote pomislil na mačko, pri tam pa )a bila tako dobro razvita, da bi ji prisodil dvajset ali še več let, dasiravno ji je bilo komaj osemnajst. Mladost, zdravje, gorka na0a Juri, to »o bili glavni znaki njene vaakemu prikupna zunanjosti — doli do svetlobarvnaga pisanega krila in plapolajočih trakov in velikih svilaotordečih rozet na čednih čeveljčkih. Ko je vstopila v zajtrkovalnlce, ao jo sprejeli z običajnimi očitki glede njene povrinosti in netočnosti. Gospodična Garth je ta očitke strnila v ta izrek: .Magdaiana je prinesla na svet vse čute. samo ne Čut redu.. i Magdalena se je imenovala po neki zgodaj «Za vraga, saj ni res,» je zavpil gospod Vau-'umrli sestri gospoda Vaustoneja, kakor je stone, ki je vstopil v tem trenotku v sobo » Nora dobila ime po materi. In to svetopisem- psoma za petami. «Čc bi to res bilo, pot( -a bi morali mi moški doma sedeti in nogavi-1* plesti. — Ali je kaj za južino?» -Kako je, papa?» je rekla Magdalena ter se ovila očetu okoli vratu, -»Gospodična Gar'' meni, da hlepim po zabavi in res, jaz bi še h kakšnemu konccrtu, ali k gledališki predstavi ali na pies, će je tebi to ljubše, ali sp i h kakšni zabavi, da mi je le priti v drugo obleko in med množico ljudi, in bi me nesle in spravile v veselo razburj« sko ime je zaokrožilo tisto sploino disharmonijo, ki se je kazala v vsej njeni zunanjosti, «2e zopet tako pozna,* je rekla gospa Vau-etone, ko jo je Magdalena vsa brez sape poljubila. -«2e zopet pozna,* je pritrdila gospodična Garth, ko je prišla nato k njej. Pri tem pa je prijela dekle po domače za brado in rekla v deloma pikrem, deloma nežnem tonu, ki je izdajal« da je bila mlajSa gojenka vkljub svojim luči obsijale pogreškom ljubljenka guvernante: «No, kaj pa nost. je tebi koncert nakuhal? Kakšno slabost ti je prineslo ponočevanje?* *Slabost?» je ponovila Magdalena, ki je prišla k sapi m končno torej k besedi; *ne poznam pomena te besede, kvečjemu da se Gospod Vaustone je potrpežljivo prene^ j hčerin besedni izliv, kakor nekdo, ki je fe tega vajen, • Ce mi bo kdaj izbirati zabavo,* je reke', • tedaj mi je ljubša kaka predstava nego li ko - počutim predobro. Slabost! Pripravljena sem cert. Dekleti sta se imenitno zabavali, draga • nocoj na drugi koncert, če je treba, jutri na je nadaljeval obrnjen k ženi, več kot jaz 1 _f _ __t . t*_1l__ ___ J _ lil t . X L 1. _ 1r » ftfj «vt * /\ki rvn o 1 d r Ji ! i c/i L-omurl ples, pojutrišnjim v gledalliČe. Ah, kako ljubim zabavo!* Pri tem se }e vrgla na »toMco m vzhičeno sklenila roke. «To je vsekakor pribito,* j« rekla gospodična Garth. Vedno pravim, da )e Pope nate mislil, ko je napisal one znamenita stihe: Ca motki je, resno delo Uubi ali razvedrilo. Ženska vsaka po zabavi le kl«of». gre preko mojega obzorja. Igrali so komad. t<» je trajal Štirideset minut. Trikrat so preneh? ' in vsakiltrat smo vsi mislili, da je konec, pa je spet začelo v naše razočaranje, dokler se nismo udali v usodo. Nora, dete moje. kako s* imenuje štirldesetminutni komad s tremi odstavki?* -To te bila sinfonija, oče, je odvrnila Nora. (Dalje.)